Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 S£OVENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.690 ia 10.349 za inserate: Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praea-Dunaj 24.797 U prava: Kopitarjeva 6, telelon 2992 Telefoni uredništvu: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan ziutraj, razen poudeljka in dneva po prazniku Molitve za versko svobodo rojakov Verniki so polnili cerkve po vsej državi in moliti za preganjane rojake V Sloveniji Ljubljana, 19. marca. Najglobje se je dotaknila src jugoslovanskih katoličanov vest o poslanici prcv/.v. knczo-škofa dr. Bauerja in vseh škofov Jugoslavije, ki poživlja vse katoličane, naj molijo za versko svobodo naših narodnih bratov. Strnjenih src se je danes na praznik sv. Jožefa odzvalo vse katoliško prebivalstvo Jugoslavije. V vseli krajih, kjer žive katoličani v naši državi, so danes molili v ta namen. Povsod se je dvigala k nebu globoka in iskrena molitev, v svojih najglobjih čustvih užaljenega naroda in prosila Boga naj da našim bratom svobodo moliti ga v svojem jeziku. Prav tako, kakor je pred stoletji prosil prerok Boga za svoj narod, nnj ne dopusti, da so Izrael pogrči. Ljubljana doživlja te dni versko obnovo. V času, ko se spokorjena vrača k njemu in ga prosi očiščenja svojih duš, v tem svetem misijonskem času ga je obenem tudi prosila danes milosti za svoje brate. V vseli ljubljanskih župnih cerkvah je bila danes prebrana poslanica knezoškof« dr. Bauerja in povsod so številne množice, do malega vsa Ljubljana, molila pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom za brate. Težko je primerjati v kateri ccrkvi so ljudje molili iskrenejše, težko je primerjati kje so bili prizori pri branju poslanice in pri molitvah ginljivejši. V stolnici je bila poslanica nadškofa dr. Bauerja prečitana ob [>ol 10 pri pridigi. Prostorna stolna cerkev je bila nabito polna vernikov od najodličnejših someščanov do preprostih ljudi. Siolni župnik kanonik dr. Tomaž Kli-nar je imel krasno pridigo, pri kateri so se množici zalesketale solze v očeh. Bila jc to najbolj iskrena, najliolj spontana manifestacija naših ljudi, ki so se v dno svoje duše vživeli v bridkost naših bratov, katerim drugi branijo najosnovnejšo človeško pravico, namreč slaviti Boga in se zatekati v stiski k njemu v lastnem jeziku. Po pridigi je bral stolni dekan, gen. vikar g. Ignacij Nadrah ponlifikal-no sv. mašo, pri kateri je pel pevski zbor pod vodstvom ingr. Premrla. Po maši je vsa zbrana množica pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom molila litanije sv. Jožefa in molitev k vsemogočnemu Bogu, naj ne zavrne svojega ljudstva. Ta ga v žalosti kliče, naj zaradi slave svojega imena pride usmiljen stiskanim na pomoč. Tudi v ostalih župnih cerkvah jc bila dopoldne prebrana poslanica pred misijonskimi pridigami. Pri frančiškanih jc bila prebrana pri pridigi ob 11, nato pu se je vršila sv. maša, pri kateri je krasno pel staroslovensko besedilo pevski zbor »Sloge«. V šentpeterski cerkvi jc bila poslanica prebrana dvakrat; ob 8 in ob 11. Molitve pa so bile popoldne ob 3. Drugod, to jc v Trnovem, v šentjakobski cerkvi in v Šiški, je bila poslanica prav tako prebrana dopoldne, molitve pa so se pred izpostavljenim presv. Rešnjim Telesom vršile popoldne. Vse cerkve so bile polne vernikov, ki so z ginjenostjo poslušaje poslanico in popoldne molile za versko svobodo bratov. Akademska mladina se je v velikem številu udeležila službe božje ob 11 dopoldne v cerkvi sv. Jožefa, kjer je daroval služIlo božjo g. IJoktorič. Po službi božji sc je akademika mladina zbrala pred univerzo, kjer so nekateri akademiki imeli kratke patriotske nagovore na mladino. Več 10.000 vernikov sc je danes udeležilo službe božje in poslušale ]>oslaiiico jugoslovanskega episkopata ter molilo za versko svobodo bratov. Uaj Bog, da bi bile iskrene in globoke molitve užaljenega ljudstva uslišane in da bi bili naši bratje deležni vsaj te svobode, da smejo Boga moliti v svojem jeziku I Molitve v Celju. Skupnih molitev po odločbi jugoslovanskega episkopata sc je v nedeljo popoldne udeležilo v vseh cerkvah ogromno število vernikov. V opitijski ccrkvi je opravil prošnjo molitev mestni kaplan g. G. Zafošnik. Te pobožnosti so se v odličnem številu udeležili tudi Nemci ter predstavniki prav vseh organizacij. Enako polna jc bilo tudi kapucinska cerkev, ogromne množice pa jc pritegnila cerkev pri sv. Jožefu. ki jc ta dan praznovala povrh šc svoj god. V krasnem pomladnem popoldnevu so romale dolge procesije vernikov na priljubljeni hrib. Treba je poudariti, da je javnost pobož-nost molitve za neodrešeno zemljo prav razumela in se je udeležila z zares veliko resnostjo in zbranostjo. V presfoînrci Belgrad, 20. marca. 1. Včeraj so =e vršile po vseh belgrajskih katoliških cerkvah molitve m naše zasužnjene brate Slovence in Hrvate pod Italijo. V cerkvi Kristusa Kralja v Krimski ulici se je dopoldne ob 10 vršila slovesna služba božja, ki jo jc ob številni asistenci opravil belgrajski župnik dr. Wagner. Cerkev Kristusa Kralja sc je napolnila do poslednjega kotička. Mnogi so morali ostati zunaj. Med mašo je pel cerkveni pevski zbor pod vodstvom Mejača Kiinovčevo staroslovensko mašo. Med maSo je govoril dr. Avguštin Ju-retič. V svojem govoru je mc0 političnih pregnancev, med temi jih ima 53 ludi družine pri sebi. Med olroci je okoli 80 mladoletnih. Okoli 12 pregnancev dela in prejema za svoje tlelo 7 do 10 lir na dan. Med pregnanci boleha okoli 40 na jetiki, padavici in drugih boleznih. Otroci eo limfatični in skrofulozni radi pomanjkanja hrane. Otroci ln žene nimajo pravice do zdravniške oskrbe, ker ne spadajo med pregnance. Okoli 30 pregnancev je v ječi. kjer jih fašisti dnevno prolepajo. Za stanovanja plačajo pregnanci okoli 50 do 100 lir na mcs?c. Kdor hoče v zasebno stanovanje, mora imeti posebno dovoljenje od poveljnika taborišča. Na Ponzi je pregnanih iz političnih razlogov 280 ljudi. 13 pregnancev ima s seboj družine. Otrok je 34. Nihče ne tlela. V zasebnih hišah plačujejo pregnanci od 100 do 200 lir mesečno. Med njimi jc mnogo bolnih. BaranSemje s slovensko Koroško Celovec, 20. marca. »Koroški Slovenec piše v zadnji številki: »Nemcem gre naseljevanje raj-hovskili protestantov na slovenskem ozemlju oči-vidno zelo prepočasi. Še smo mi tukaj in se držimo evoje grude in to germnnizatorjem Slovencev ne gre v račun. Da iztrebljenje slovenskega življa tako počasi napreduje, lo koroškim Nemcem ne gre iz glave. Slovencem se delajo najprej povsod zapreke, izpostavljeni so raznim šikanam z vseh strani, da se končno zadolžijo in prodajajo svoja posestva. Načelslvo neke kmetijske zadruge (?) v slovenskem ozemlju, ki svojega imena noče izdati iu ki krilatico »Koroška Korošcem smatra samo tedaj za resno, kadar gre za Nemce ali Nemcem prijazne Slovence, je poslala poljedelskemu mini-slru Thalerju pismo, v katerim ga vabi, naj naseli z denarjem, ki bo šel v Paragvaj, tirolske kmečke sinove na slovenskem ozemlju, kjer je že kultivirana zemlja, na kateri uspevajo vsi poljski pridelki. Nad 50 kmetiških posestev z okros 30 lia zemljišča pojile v kratkem na dražbo. Cena hektar po 1000 S. Od pošiljatelji pisma bi tirolske Nemce sprejeli z odprtimi rokami. To bi bila zdrava gosposka politika! Denar bi ostal v deželi, več bi se produciralo, držuva bi imela višje davčne dohodke, izboljšala bi se trgovinska bilanca (?). naš narod bi se nam ohranil in toliko manj tujih šibarjev bi imelo prostora pri nas (kot so odpošiljatelji pisma). Podpisani so pripravljeni, da pošljejo popis posestev in uvedejo kupna pogajanja. Sedaj ne razumemo, zakaj zahtevajo Nemci vedno kolonije, ko pa ne pustijo, da bi se Nemci izseljevali. Mogoče pa imajo ta načrt, da bi poslali s svoje grude pregnane Slovence v kolonije, ako jih kdaj dobijo nazaj. Alba se vrnil v Španko Madrid, 20. marca. kk. Bivši liberalni minister Santiago Alba. ki ga je vlada Primo de lîi-vere hudo preganjala, se je po polietileni bivanju v Parizu vrnil v Madrid, kjer se hoče pogajali s konsfitucionalisli in na novo organizirati svojo stranko. Madrid. 20. marca. kk. Danes popoldne se je pričela velika razprava pred vojnim sodiščem proli voditeljem decembrske revolucije, lo je proli 12 osebam, ki so podpisale revolucionarni manifest, od katerih pa je prisotnih samo (i obtožencev, dočim so drugi zbežali v Francijo. Državno pravdni-štvo predlaga kazen 15 let zn zarotnika Alealo Zantoro. za oslale na kazen no 12 let. 218 imen poîtal$ancemli Trst. 20. marca. Odbor za poitalijančevanje rodbinskih imen je odredil, da se izpremeni 218 priimkov slovenskega korena. Naj navedemo le nekaj primerov. Čevuje postane Clenie.nti, Kogoj — Co-rsari, Gorjanc — Monti, Švab — Savi. Jakobič — Giasselti. Majcen — Mazz.eni, Mlač — Milani, Pavlica — Pavlizzi, Podbršček — Piemonti, Brajnik — Bravini, Robec — Rebolli. Zlalič — Satti, Tavčar — Tuzaidi, Ukmnr — Umari, Vrtovec — Verri, Vrabcc — Pusseri itd. Berlin, 20. marca. kk. Bivši državni kancler dr. Hermann Miiller je umrl nocoj ob 22.45. Zadnje ure je bil popolnoma nezavesten. Zadnja njegova operacija se je sicer posrečila, toda izgubil je mnogo krvi in transfuzija krvi mu ni več mogla vrniti potrebnih moči, da bi prestal bolezen. Dr. Miiller je bil star 55 let. Rojen je bil r Mannheimu, kjer je najprej študiral gimnazijo, kasneje pa v Dresdenu. Po končani srednji šoli se je hotel najprej posvetiti trgovskemu stanu, pa že s 17. letom je postal član socialno demokratske stranke Nemčije. S 23. letom je prevzel uredništvo socialno demokratskega lista. Leta 1906. je postal član načelstva te stranke, 1. 1919. pa njen predsednik, kar je ostal do današnjega dne. V drugi nemški vladi po prevratu, ki jo je sestavil dr. Bauer, je prevzel zunanje ministrstvo. Kot tak je s pooblastilom velike weimarske skupščine podpisal versaillesko mirovno pogodbo. Leta 1920. je sestavil svoj prvi kabinet, podpirali so ga centrum, demokrati in socialni demokrati. L. 1928. je sestavil svoj drugi kabinet. Ker je takrat obolel dr. Stresemann, ga je moral nadomeslovati na velikem zasedanju Društva narodov v Ženevi in je zastopal nemško stališče v razorožitvenem vprašanju. Meseca marca 1930 je podal ostavko. Sledil mu je kabinet dr. Briininga. Izprememhe v diplomalski s'mžbi Belgrad, 20. marca. Z ukazom Nj. Vel. kralja so imenovani: dr. Ilija Šumenkovič, kraljevi poslanik v Brnu za stalnega delegata pri Društvu narodov, dr. Milan Milojević kr. poslanik v Brusliu za kr. poslanika v Brnu, Petar Peiič. kr. poslanik na razpoloženju za kr. poslanika v Bruslju, kjer je že služboval pred enim letom. Volitve zaupnikov v rudnikih Belgrad, 20. marca. AA. Minister za gozdove in rudnike je na osnovi čl. 3 točke 12 zakona o vrhovpi državni upravi sklenil, da se vršijo volitve zaupnikov v vseh rudarskih in topilniških podjetjih, ki so pod nadzorstvom ministra za gozdove in rudnike. Mandati poverjenikov in njihovih namestnikov, katerih rok izteče koncem decembra 1930, prenehajo veljati. Od tega sklepa so izvzeta rudarska podjetja, ki delujejo na zadružni obnovi po zakonu iz leta 1S96. ve veliki katastrofo Tragična smrt odličnih letalcev - Brzovlalt v Franciji skočil s tira Fl Rim, 20. marca. AA. Med premestitvenim poletom iz Milana v Rim je padlo letalo oblike »Sa-voia 64< v bližini pristanišča Marina di Pisa v morje. Na letalu so bili polkovnik Maddalena, ka-petan Cecconi in podporočnik Damonte, ki so svojčas sodelovali pri južnoameriškem poletu generala Balba. Preiskava, ki jo vodi general Balbo sam, je doslej dognala, da je nesreča nastala zaradi poškodbe propelerja, ki se je med poletom prelomil. Nato so se poškodovali ostali deli motorja. Trupel ponesrečenih letalcev še niso našli. Nesreča jc izzvala po vsej Italiji veliko žalost. Rim, 20. marca. AA. Tragična smrt italijanskih letalcev Maddalene, Cecconija in Da Monta je napravila na italijansko javnost silen vtis. Listi so izšli s črnim robom. Letalo je eksplodiralo v zraku v bližini Marina de Pisa. Trupla ponesre-čenccv niso še našli, kljub cclonočnemu iskanju. Rešilno akcijo ie vodil sam letalski minister Balbo. Dasi so uporabljali pri tem reflektorje, je bilo doslej vse iskanje zaman. Vzroki katastrofe so zaviti v neprodirno tajnost. Časopisje poudarja v svojih poročilih vePkc zasluge letalca Maddalene, ki je pred tremi leti odkril rdeči šalor, kjer so živeli Nobile in tovariši po katastrofi zrakonlova »Italia<. Tedaj si je Maddalena priboril svetovno slavo. Mussolini poudarja v brzojavki Ba'bu velike zasluge pokojnika za letalstvo ter omenja, da je bil eden najboljših italijanskih častnikov. Pariz, 20. marca. AA. Pri Etampesu na progi med Parizom in Bordeauxont je skočil eksprt sni brzovlak s tira. Nesreča je zadela samo njegova dva poslednja vagona, dočim je ostala kompozicija nepoškodovana iu ie kasneje nadaljevala pol. V ponesrečenih vagonih je bilo r> oseb ubitih. 20 ranjenih, od leh 4 težko. — Naknadna poročila ugotavljajo, da sla zadnja dva voza ekspresnega vlaka Pariz—Bordeaux skočila s tira na sami postaji v Etampesu. Na postaji so ta čas sestavljali nov vlak, ki je zadel v zadnja dva vagona eks-prosa. Eden teh vagonov je bil roslravraeijski. V njem je bilo mnogo potnikov, ki so bas večerjali. Zaradi silnega udarca je bil restavracijski voz popolnoma razbit. Od ranjenih potnikov s!a dva v bolnišnici umrla. Število mrtvili je s leni narasio na sedem. Točno število ranjenih š" ni znano. Pravi vzrok nesreče še vedno ui pojasnjen. Oienziva narodnih manjšin Združen nastop nemških in slovanskih manišin v Italiji Dunaj, 20. marca. Idi. Neki krščanskosocialni večerni list poroča. (Ia ho v prihodnjih dneh na Dunaju pomemben kongres zastopnikov nemške in jugoslovanske manjšine v Italiji, na katerega hudo povabljeni tlldl zastopniki grške manjšine iz južne Italije in Egejskih otokov, ki pripadajo Italiji. Crc pri tem za katoliško akcijo, l,i ima namen, pritegniti interiiacionalo Cerkve proti pogostim zmotam napačnega nacionalizma. V lem smislu bore p. Iiinerhofer, znani načelnik zveze Andreja Ifoferja na Dunnjii. doseči sklenitev vseh narodnih manjšin na vsem svetu v svrho skupne obrambe, iu sicer pod pntronatoni katoliške Cerkve. Predhodnik tega pokreta jo bilo pastirsko pismo zagrebškega nadškofa dr. Bauerja in vsera iuçnsloT.nilskega episkopata proli zatiralnl politiki Italije i slovanskem Primorju, dalje p.i tudi lažne izjave škofov v stališču nasproti nemškemu narodnemu socializmu. Dunajska vremenska napoved: Poslabšanje vremena. Morda ludi že dež. V splošnem topleje. Zagrebška vremenska napoved: Precej stalno, toplo. Oblačnost spremenljivo. Proračun Ljubljane sprejet Skoraj soglasno odobravanje - Skromna opozicija - Dosedanje delo se nadaljuje Ljubljana, 20. marca. Danes ob 5 popoldne se je pričela proračunska seja Ljubljanske občinske uprave. Zanimanje za to sejo, ki je najvažnejša med vsemi sejami občinske uprave, je bilo med mestnim prebivalstvom le malenkostno. Na galeriji je bilo le malo občinstva in še ti sami mestni nastavljenci. Pač pa so bili prisotni domalega vsi ob'inski svetniki. V dvorani se je nahajalo tudi več višjih uradnikov mestne občine, pripravljenih da event. dajo pojasnila o strukturi proračuna. Pansko upravo je zastopal banski svetnik Borštnar. Sejo je ob 5.15 otvoril župan dr. Dinko Puc, ki je podal predsedstveno poročilo. Poročilo g. župana Župan sporoči, da je 4. t. m. izročil polkovniku Švabiču diplomo častnega meščanstva. Polkovnik Švabič je poslal mestni ob'ini ljubljanski daljše, zelo lepo pismo, v katerem se najtoplejše zahvaljuje za izkazano mu čast. Nadškof dr. Bauer je v soglasju z episko-patom odredil molitve za verski svobodo naših narodnih bratov. Župan se zahvaljuje ljudstvu, da se je v impozantni množici udeležilo teh molitev, obenem pa se zahvaljuje tudi nadškofu dr. Baueriu in vsemu episkopatu za to gesto, ki je odjeknila v srcu vsega prebivalstva. Potresna katastrofa je zadela pred dnevi krasno pokrajino v varda ski banovini. Župan je sporočil banu vardarske banovine Laziču sožal e mesta Ljubl'ane. Obenem pa je župan na današn.i seji prečital predlog obč. svetnika Ivana Tavčarja, naj mestna občina nakaže za oškodovance pri potresu znesek 25.000 Din, ki naj jih var-darski ban razdeli po svoji uvidevnosti med najpotrebnejše. Gre za ma^ifestačne izraze sočutja z našimi brati in je župan stavil zato ta predlog takoj na dnevni red. Obč. svetnik Tavčar na to kratko utemeljuje svoj predlog, ki je bil z odobravanjem soglasno sprejet. Poročilo o proračunskem predlogu V imenu finančnega odseka poroča nato o proračunskem predlogu za leto 1931 odsekov načelnik obč. svet-ik Tavčar Njegov govor je tra;al Doldrugo uro. Obč. svetnik Tavčar je izvajal v Jlavncm: Ljubljanski občinski proračun lahko delimo na pet delov: Na proračun redne občinske uprave, na proračun izrednih gradbenih del, na proračun posebnih kreditov iz obligacijskega in gradbenega posojila, na proračun meščanske imovine in na proračune občinskih podietij. Proračun redne občinske uprave (mestni zaklad) izka7u:e potrebščin 50,590.-00 D n. Pok ilje 49,494.009 Din. Skupna potrebščina vseh občinskih proračunov za leto 1931. znaša torej 134,504.000 dinarjev J)bčinsko gospodarstvo je torej tako veliko, da zraša proračun mestne občine več kakor pa proračun banovine. Zakasnitev proračuna Osnutek proračuna za leto 1931 je bil izgo-tovljen koncem oktobra 1930 in bi bil pri normalnem poteku razmer lahko pravočasno obdelan v finančnem odseku ter odobren od občinskega sveta in nadzorstvenega oblastva, t. j. ministrstva za finance. Zakasnitev obravnave je povzročila nejasnost, ki jo je ustvarila novela k zakonu o državnih neposrednih davkih, s katero je bilo uki jeno z 51. deccmbrom 1930 pobiranje gostaščine in pa na intervencijo zveze mest od meredajnih organov dana zagotovitev, da se bo ta zakonska odredba začela izvajati šele po 31. decembru 1931. Zagotovilo je bilo uzakonjeno šele sredi decembra 1931 in šele tedaj je mogla občinska uprava postaviti proračun na trdno podlago. V nasprotnem priqiefu pa bi bila primorana, da poišče za izpadlo gostaščino nadomestek v drugi obliki, kar bi bilo imelo za posledico, da se dobršen del proračuna popolnoma ^rekonstruira. Glede inkorporacije okoliških občin Ljubljani je mestna občina na stališču, da se ne bo bran la inkorporacije delov onih sosednih oičin, ki tvorijo z Ljubljano gospodarsko enoto in so le nadaljevanje mestnega strnjenega stavbnega sistema, Branila pa se bo pre-vsem onih vasi, ki imajo poliedclski značaj in ki so tudi po položaju ločene od Ljubljane. Personalni odsek je izdelal novo s'uzbeno pragmat'*' o M mestne uslužbence. Prevedba osebja po tej pra-gmatiki pa bi veljala 1,20" C00 Din, bližnja leia pa 5e nadaljnih pol milijona dinarjev. Mestne finance tega ne preneso. Proračun določa za novo službeno pragmatiko samo pol milijona dinarjev. Ta tnesek bo zadostoval in bodo nameščenci lahko radovoljni z novim položajem. Nova službena pra-gmatika pride v razpravi že na eni prihodnjih sej. 7. novo službeno pragmat'ko bo določen tudi status občinskih nameščencev, kar bo preprečevalo, da bi se izvršila nepotrebna imenovanja. Mestna poso'i'a V povojni dobi je zgradila mestna občina iz tvojih sredstev 76 stanovanjskih hiš za 62,000/00 dinarjev in je s tem na prvem mestu med mesti v vsej državi. Vseh mestnih poslopij in objektov je 177, v katerih stanuje 1062 strank s 5612 družinskimi člani. Vsak enajsti prebivalec ljubljanskega mesta stanuje v mestni hiši. Stanovanjskih retlek-tantov je še vedno dovolj, posebno za stanovanja v mestnih hišah, ker je najemnina nižja kakor v zasebnih hišah. Mestna občina je zelo podprla igradbo zasilnih hišic in barak in bo to akcijo tudi v bodoče nadaljevala. V povojni dobi se je skupno zgradilo do konca leta 1930. 835 hiš z 2195 s'anovanjt Lani je bilo v mestu zgrajenih 126 novih stanovanjskih hiš in 25 adaptacij. Do konca leta 1929. je mestna občina jamčila 17,510.000 dinarjev za stavbne kredite. Lani pa je mestna občina jamčila zadrugi »Domačija« 2,000.000 dinarjev Hranilnemu in posojilnemu konzorciju 3,000.000 dinarjev in za gradnjo zasilnih hii 400.000 dinarjev. Skupno je mestna občina garantirala dosedaj za stanovanjske namene 22,910.000 dinarjev kredi'ov. Lani pa je po vrhu tega garantirala za zgtadbo Trgovske akademije znesek 4,000 000 dinarjev, za Trgovsko podporno društvo, ki bo zgradilo sanatorii. Da 1,500.000 dinarjev. Gradbena dela Govornik nato razpravlja o novih gradbenih delih, upoštevanih v rednem in izrednem prometu proračuna. (O tem smo naše bralce pred dnevi že informirali.) Med neodložljiva gradbena dela bodočih let spada tudi ureditev glavnega kolodvora. Da s« pospeši ureditev kolodvora je občina v sporazumu s prometnim ministrstvom votirala znesek 150.000 dinarjev za razpis natečaja za načrte. Na aerokartah ni Ljubljane, ker nimamo aerodroma. Ako nočemo biti izločeni iz svetovnega zračnega prometa, moramo vse storiti, da dobimo Aerodrom Ljubljano bi pasirala zračna črta Berlin, Mfinchen, Salzburg, Ljubljana, Zagreb, Sušak, kar bi bilo za nas s prometnih in gospodarskih pogledov sila važno. Občina ie že pričela razgovore z merodaj-nimi činitelji in dobila zagotovilo, da bi se iz državnih sredstev zgradila vsa poslopja, dočim bi mestna občina preskrbela potreben svet. Tudi z rešitvijo zgradbe novega magistratnega poslopja ne bo več dolgo odlašati. Po zamisleku mojstra Plečnika, naj bi se zgradil Novi magistrat na Vodnikovem trgu, trg pa namestil okrog poslopja, tostran in onostran Ljubljanice. Socialno skrbstvo Poročevalec izvaja dalje, da je Ljubljana v oziru socialnega skrbstva prva med vsemi mesti države. Izrazito socialno skrbstvenega značaja so poglavja pod tem naslovom, nekatera poglavja iz zdravstva, potrebščina meščanske imovine, kar znese skupno 5,700.000 dinarjev. K tej vsoti je treba prišteti še 1,300 000 dinarjev, katero dopla-čuje mestna občina zaradi nizkih najemnin za obre-stovanje mestnih hiš. Mestna občina izda letno dejansko 7,000.000 dinarjev v socialno skrbstvene namene ali 103 dinarje za osebo vsega števila ljubljanskih prebivalcev. Pros'eta in umetnost Osnovno - šolskih otrok v Ljubl jani je 4.070, realna gimnazija pa šteje 800 dijakinj. M sina občina vzdržuje 11 deških in dekliških šol, 4 mešč. in dekliške šole, 2 otroška vrtca, 4 otroška zave-tiča, 5 obrtnih nadaljevalnih šol in popolno žensko realno gimnazijo. Že dvajset let ni bila v Ljubljani zgrajena nobena osnovna šola. Mestna občina pa je že najela posojilo 2,000.000 Din kot prvi obrok za zgradbo osnovne šole v svetokriškein okra.iu in je v rednem proračunu določena redna polletna anuiteta 150.000 Din. Potrebne pa so še razne druge šole, tako dekliška šola za šentpeterski okraj, obrtno-nadaljevalna šola, predvsem pa je potrebno po-državljenje ženske realne gimnazije. Narodnemu gledališču se oelpiše dolg za električni tok v znfsku 400 000 Din in določi redna dotacija 200.000 Din. V bodoče pa mora gledališče redno plačevati električni tok. Za Nnroilno galerijo predlaga finančni odsek subvencijo 150.000 Din. Prenesen delokrog Občina je morala zvišati prispevek za državno policijo in je s tem težko prizadeta. Proračun pre-nešenega delokroga znaša letos 2 066.000 Din. lani pa je znašal le 595.000 Din. Od tega odpade na prispevek policiji 603.061 Din in za leto 1931. 876.537 Din. Zavedamo se, da s protesti proti pla- čevanju velikih prispevkov za policijo ničesar ne opravimo, čeprav smo prepričani, da je občina pri tem pretežko zadeta. Le eno odločno željo bi pa le izrazili: Kader policijske straže se mora povečati. Sicer imamo že dosedaj v Ljybljaiii toliko stražnikov, da vsak večer točno ob dvanajstih napovedo po dvakrat policijsko uro v 300 ljubljanskih gostilnah In izvrše s tem 600 uradnih aktov tekom pol ure. Res, hvala Bogu: dobro je preskrbljeno za moralo in solidnost občanov. Sedaj samo še to želimo, z ozirom na milijonski izdatek, ki ga imamo s policijo, da bi bil šo posebej najmanj '.ako močan policijski kader, kot je za napoved policijskih ur, na razpolago v vseh dnevnih in nočnih urah ter v vseh delih mesta, posebno na osamelih potih periferije, za preganjanje tatov in vlomilcev. Kajti ti se zaenkrat v Ljubljani v svojem amoralnem iu nesolidnem poslu še precej sigurno počutijo. In to ni prav! Skupno s prenešenim delokrogom zn agendc politične oblasti prve stopnje in za bolniške oskrbne stroške ter z žensko realno gimnazijo vred pridemo do velike vsote letnih 4,300.000 Din, ki so občini v breme iz naslova prostovoljno in neprostovoljno prevzetih agenel drugih javnih uprav. Davščine Razpravljajoč o davščinah ugotavlja poročevalec, da lelos ni bila uvedena ali višje odmerjena nobena davščina v primeri z lani. Znižanih pa je 42 trošarinskih postavk. Namesto obrtno kontrolne takse se uvaja na željo gostilničarjev taksa na računske listke. Pobiranje gostaščine je bilo za letos še dovoljeno. Unificirana 60% doklada na državne davke, kakor jo predlaga finančni odsek, je gotovo krivična. Ponovno mora mestna občina zahtevati diferenciacijo občinskih doklad. Proračun ne izkazuje davščine o kuluku, ker je donos kuluka neznan in pa zato ne, ker občinski svet noče vezati proračuna s to davščino, ki se mu zdi krivična, in ki jo prav za prav noče in je ne potrebuje. Odpravi naj se maksimiranje trošarine na vino, da se more odpraviti trošarina na živilal Mestna podjetja Poročevalec ugotavlja z zadovoljstvom, da so mestna podjetja aktivna in da donašajo mestni občini sorazmerno lep dobiček, ali pa ji vsaj olajšujejo njene izdatke. Pohvalno omenja napredek pogreša proračun Maloželezniike družbe dasi ima občina ljubljanska dve tretjini delnic. Predlog o tem je bil celo sprejet v občinskem svetu. Danes pa je bilo čuti le par lepih besed o dohodkih, in vendar je ljubljanska občina velika upnica in še nadaljnja garantka Maloželezniški družbi. To je tem bolj važno, ker so še velika tramvajska dela na vidiku. Govori se celo, da ima podjetje Siemens monopol pri nas in da diktira cene. Za to pač ne zadeva krivda Maloželezniike družbe, ker stoji pred močnejšo silo in ker zaradi kartelizacije druge firme sploh ne oferirajo. Zadeva pa bi morda dobila drugačno lice, če bi občina ljubljanska odkupila zadnjo tretjino delnic, kar je ie občinski svetnik Rupnik predlagal. To zlasti še zato, ker se obeta podjetju rentabilnost 60% doklada na vse neposredne davke Îiri nas ni povsem na mestu. Zato moramo tudi etos naglašati, da smo pri diferenciranju doklad pravilno postopali in mogoče bi v finančnem ministrstvu vendarle uspeli. Nadalje imajo mestna zemljiška posestva in poslopja ogromno režijo Mesto ima 229 poslopij, od teh 177 stanovanjskih stavb. Vsa ta predstavljajo velik kapital, vendai je rentabilnost silno majhna, kar kaže na slabo gospodarstvo. Tu opažamo zlasti nekatere nerentabilne objekte, kot graščino Tivoli, ki je sicer malenkost donesla, a je bilo treba hkrati znižati najemnine. Če občina nima poguma, da bi jo modro preuredila, naj jo odd- na prodaj. Milijon, ki bi ga dobila zanjo, bi sc lepo poznal v blagajni. Prav tako bi bile vile, ki jih je občina gradila v času krize, danes primeren objekt za prodalo in tudi kupci bi se dobili. Iz teh prodaj pa bi občina dobila lahko lepe vsote, s katerimi bi započeli novo stanovanjsko akcijo. Prav tako je pasivna stavba ženske realne gimnazije. Svoj raison d'être je imela gimnazija v časih nacionalnih bojev, danes pa na) za prosveto skrbi država. Če že mora žrtvovati občina poldrugi milijon za šolstvo, potem ga naj raje žrtvuje za prepotrebno strokovne šolstvo. Potni stroški ki so znašali lani 140.000 Din, so se povečali letos na 200.000 Din, kar je razumljivo, ker so vedno potrebne intervencije. Za lansko leto določena vsota je bila izčrpana menda že meseca maja. Vendar je treba tudi tukaj varčevati in so zlasti večštevilne deputacije nepotrebne. Veselični davek je 20%, Za kino je predpisanih 25%, a se pobira le 8 par od vstopnice, kar je komaj 5%. 6% obligacijsko posojilo in 6% gradbeno investicijsko posojilo imata mnogo prekratek referat, pač pa je obljubljena brošura. Finančni mestne elektrarne in mestne klavnice. Zgraditi pa Pf.0^?? J^Z^J'hoŽ ^"nJn"; 'int!" bo treba novo plinarno, ki bo veljala 10,000.000 j «»sa ?kazu)e celo prebitek, dočim so n)en. inve- dinarjev. Vodovod bo zaenkrat še zadostoval, ka- i kor hitro pa bo občina pogrešala večji dohodek, bo prva naloga, da regulira vodovodno naklado navzdol. Pogrebni zavod ne sme izrabiti svojega monopolnega stališča in mora omogočiti s ceneno upravo tudi cenene pogrebe. Poročevalec izjavlja, da še ni povsem zadovoljen z upravo mestnega pogrebnega zavoda. Graja pa upravo mestne pristave, in sploh nezdrave razmere, ki vladajo med mestno pristavo in mestnimi podjetji. Mestna podjetja morajo v bodoče več računati na sodelovanje mestne pristave. Mestna zastavljalnica zahteva nezaslišane obresti 20% letno. Zato se ji zniža najemnina za 60 000 dinarjev letno, da bo mogla zahtevati nižje obresti. Lepe besede Poročevalec zaključi svoje zelo optimistično poročilo z lepimi besedami, govoreč o složnem delu občinskega sveta. »To vzajemno delo je rodilo napredek v vsem občinskem gospodarstvu in ustvarjanje dobrot, ki ostanejo trajne priče dobe, v katerem ste občinski svetovalci odločevali!« Skoraj vsi - za proračun K debati se prijavi več govornikov. Prvi je obč. svet. Frelih. Ta spominja na razne lanskoletne obljube, da bodo z novim proračunom zaščiteni nižji sloji, letos se to ni zgodilo. Obrtniki I in trgovci so davčno preobremenjeni, prav po-! sebno pa posestniki. Črtajte, kar se črtati da. Kriza je velika in bati se je, da bo še večja. Proračun je bil prekasno vložen. Splošna uprava je v Ljubljani sorazmerno dražja, kakor v Mariboru in Zagrebu. 2e lani je bilo obljubljeno, da se bo vodarina reformirala, ostalo pa je pri starem. Poslovanje magistrata )e prepočasno. Dokaz, da mestni magistrat še dosedaj ni odposlal pritožb proti lanskemu proračunu na višje mesto. Javno je bilo izrečeno, da se mestno načelstvo ni pravočasno izreklo ali naj se Ljubljana in ljubljanski okoliški okraj združila z vrhniškim okrajem v nov cestni okraj. To pa je velevažna zadeva. Govornik stavi nato več konkretnih predlogov o redukciji proračuna. Tako naj se reducirajo izdatki za vsa kopališča na Ljubljanici, v Mednem in na Taboru. (»To so čudni nazori! Ta kopališča naj se oddajo v najem zasebnikom. Znižajo naj se izdatki za reprezentanco in proračinska rezerva. V proračunu naj se vuese k u 1 u k , zalo pa naj se doklada na direktne državne davke zniža od 60 na 20—25%!«) Gostaščina na nove hiše naj se črta. Zato pa naj se veselični davek na kinematografe zviša od 8 na 25%. Prav tako bi bilo treba gospodarsko preudar-nejše preurediti vprašanje tramvajskega prometa. Lelos se gradi proga v Št. Vid menda samo zato, da bomo nosili Ljubljančani denar v okolico, namesto da bi ga puščali v mes'.u. V središča mesta, ki s svojmi davki še najbolj podpirajo prospeh občine, v trnovski okraj, Bežigrad in svetokriški okraj se tramvaj še ne gradi, dasi je tam z ozirom na število prebivalstva mnogo bolj potreben. (»V Trnovo se bomo vozili pa s čolni!«) Prav tako se motijo vsi, ki mislijo, da bo tramvaj aktiven. Da bi dosegel kdaj 3,200 000 potnikov, ni mogoče. Pa četudi bi bil pasiven, bi ga vendar lažje plačevali, če bi vedeli da ga plačujamo vsa) zase, lako ga bomo pa za okolico. Prav tako ima Maloželezniška družba danes polmilijonsko zgubo od avtobusnega prometa. Ali je treba, da ima Maloželezniška družba zgubo, ko celo privatni podjetniki na istih progah prospevajo. Naj se prepusti torej raje privatna iniciativa, denar pa, ki ga plačujemo za zgube, pa naj bi se raje porabil za nove vozove za smeti, ki so tako nujno potrebni, za razsvetljavo in zanemarjena smetišča. Naj nam bo v tem oziru z-jled Maribor, ki je prepustil vse privatni iniciativi. Zlasti bi to še ugodno lahko vplivalo na znižanje doklad. Za njim je govoril občinski svelnik in Zupančič Poudarjal je, da moramo proračun presojati zlasti še s tega vidika, da Ljubljana hitro raste in da zaradi tega nujno rastejo tudi potrebščine. Hudo je zlasti to, da je dobila občina silno novo breme v prevzemu stroškov za policijo, ki znašajo 1 milijon 200000 Din. Takih prevalitev bremen občina ne bo smela prevzeti nikdar več. Ze lansko lelo smo dobili lako darilo v iznosu 2,000 000 Din, sedaj pa znova. Naj bo ta prevalitev zadnja, sicer bi lahko nadaljevanje te prakse dovedlo do katastrofalnih posledic v proračunu. O proračunu samem je verjetno, da nekatere potrebe ne bodo krite in da se bo morala marsikaka postavka pod pritiskom razmer zmanjšati, ker ne bo mogoče doseči proračunskih predpostavk. Saj so vendar glavni dohodki proračuna trošarina in trgovski promet. Ti pa zaradi krize, ki ustavlja obrate in veča armado brezposelnih, nujno padajo. Izredne prilike zahtevajo izredne mere. Danes naj velja ne več normalna, ampak subvencijska gospodarska politika, in kdor bo prej z njo začel, bo žel večji uspeh. Zato je prav, da tudi obč. svet skrbi za omiljenje krize s tem, da je določil ve!' a javna dela iz izrednega proračuna, ki jih bo kril s starim in še novim posojilom 10 milijonov dinarjev, ker je pravilnejše, da taka velika investicijska bremena nosi vsa generacija. S teh vidikov je proračun na mestu. Za tem je govoril občinski svetnik dr. Ravnihar Pred obravnavo proračuna ie pribil prid-žek v formalnem pogledu glede na § 33. občinskega reda, češ, da ta proračun, ki je sedaj predložen razpravi, ni bil 14 dni razgrnjen občinstvu na vpogled. Prvi izdelek proračuna je sicer bil občinstvu na vpogled, a sedanji je močno spremenjen, in občani imajo pravico, zavzeti stališče tudi k temu novemu spremenjenemu proračunu. Sicer je to le formalnost, ker ima pri proračunu glavno besedo finančno ministrstvo. Vendar moramo stati na načelu, da se držimo občinskega reda brezpogojno. Proračunu v tehničnem oziru ne ugovarja. Je mnogo bolj pregleden kot prejšnja leta in ima hkrati pojasnila, ki nas rešujejo dolžnosti dolgoveznega povpraševanja. Prav tako je odobriti proračun glede velikih investicij iz izrednega proračuna. Vendar je treba paziti, ker nastopa tu nevarnost lahkoumnega zadolževanja, ki bi čez leta lahko močno ovirala gibčnost občinskega gospodarjenja glede novih investicij. Zato se je tudi pri investicijah treba omejiti le na najnujnejše, in lo le na investicije produktivnega znača'a. Časi so neizvestni in mogoče pridejo še slabši. Zato je treba hraniti rezerve za pozneje. Svetovna kriza je zadela velike države. Pri nas čutimo komaj pojemajoče pretresljaje in njih slabotne učinke. Kmetijsko gospodarstvo prenaša to krizo, ki je le industrijska, mnogo boljše, vendar smo kljub temu navezani na gospodarski položaj močnejših gospodarskih držav. Prav iz lega izvira tudi že započeta kartelizacija agrarnih držav. Vzrokov te krize je premnogo. Vendar je jasno, da je lol-alna rešitev te krize nemogoča. Rešitev za nas leži pač v tem, da čimprej uravnamo cene smolreno glede na industrijo. Jasno je, da je v tem slučaju varčevanje kar najbolj na mestu. Pri pregledovanju proračuna mora dobiti človek vtis, da je napet do skrajnosti in je nadvse gotovo, da bodo dohodki razočarali. Zato je treba nujno misliti na rezerve. Ker so izdatki dosegli maksimalno mejo, bo treba gospodariti pod tem maksimumom. — V ororačunu sticijski stroški ostali izpod proračunske vsote, kar je hvalevredno. Službena pragmatika, ki stane občino pol milijona dinarjev, je nujno potrebna reforme. Upajmo, da bo nova držala in da bo tako konec kaosa. Nedopustno je postopanje, da je mestna pristava izkazala primanjkljaj samo zaradi odvzema prevoza premoga v elektrarno in vodovod. Preje je šlo vse v en žep, sedaj pa ne. Z ogromnimi postavkami so pasivna kopališča. Modrejše bi bilo, če bi se pustil tu razmah privatni iniciativi. Vse te opazke naj bodo izrečene le v dobrobit občine, saj nad proračunom itak vrši strogo kontrolo banska uprava in finančno ministrstvo, zato tudi glasujem za proračun in procvit občine. Dr. Fettich fobija izvajanja občinskega svetnika reliha in mu pove, da je tramvaj že lansko leto složnem j prevozii 3,173.000 potnikov in da bo proga v St ; Vidu brezpogojno rentabilna, kar dokazujejo statistike dosedanjega prometa. Dr. Ravniharju odgovarja, da Maloželezniška družba zato ni predložila obračuna pred občinskim svetom, ker stoji tik pred občnim zborom in valorizacijo investicij, Vendar bo Maloželezniška družba letos prvo leto zaključila aktivno Tramvajska dela so doslej lepo napredovala. Proga Ljubljana—Šiška je že dograjena, prav tako podstacija in se te dni vrši prevzem strojev. Na progi Vič—poš'a so začeli pretekli torek z gradbenimi deli. Nekaj vozov je že gotovih in koncem maja se bo začel že promet v Šiško, do konca meseca julija pa tudi že na viški progi. Ugodno je rešeno financiranje proge in amortizacija preko Mestne hranilnice. Poda"šanje proge v St. Vid je prometno ministrstvo principlelno odobrilo, in če bo dalo na podlagi komisijonelnega ogleda gradbeno dovolilo brez posebne zamude, bo progn v St. Vid zgrajena do novembra meseca. Glede ženske realne gimnazije je res, da bremena vsako leto rastejo, vendar bo končna rešitev prišla s tem, da bo država prevzela gimnazijo, za kar bo odstopila občina brezplačno leoo oo-slopje. Da so izdatki tako veliki, je krivo dejstvo, da ie naval učenk na gimnazijo tako velik. Če bo občina mogla na ta način pri ženski realni gimnaziji prihraniti vsaj milijon, bo lahko mislila na zgradbo dveh novih prepotrebnih osnovnih šol Prihranjeni milijon pa bo kril anuitete. Ruonik da je črtanje pri popravilih mes'n'h hiš nevarno. zavrne občinskega svetnika Fre- liha in mu oporeka, da bi imel pravico zabavljati čez vse mestne uradnike in uslužbence zato, ker sta se baje zgubila dva njegova ugovora. Nadalje ga opozarja, da sta se že 1926 prerekala o pravilniku za stanovanjsko zaščito, ker je bil že tedaj govor, da so hišni posestniki šli z najemninami nad zlato pariteto. V okrožnici 1. maja 1930 pa ugotavlja to gospod Frelih sam. Občinski svetnik L ombar se poteguje za šišenske ceste in trotoarje. Zlasti bo nujen hodnik na Celovški cesti, ki bo tlakovana. Nujno potrebna bi bila tudi kanalizacija. Nikakor ne gre, da bi samo meš'an hodil po tlaku, Sišenčan pa po blatu. Zalo nikakor ni prav da so za letos izdatki črtani za Šiško. Sicer pa odobrava proračun. Občinski svetnik Uratnik poudarja, da je s proračunom storjen nov korak k večjemu obdavčenju deta in manjšemu obdavčenju kapitala. Škoda je, da je odpadel davek na ns7.azidane parcelo in nočni obisk kavarn. Glede diferenciranja doklad ni krivda zastopa in načelstva, vendar nai se še letos poskuša doseči spremembo v Belgradu, zlasti še zato, ker ta spor še ni rešen. Opozarja, da je čl. 7. naredbe glede proračuna mestne občine za 1. 1931., ki obravnava kutuk, nejasen in je verjetno, da bo iznos kuluka donašal 3 milijone. Zato predlaga, da se ta člen popravi tako: Donos kuluka se ima porabiti tako, da se po možnosti v mejah dopustnosti primerno znižajo gostaščina, kanalska pristojbina in vodarina. Izjavlja, da je njegovo glasovanje za proračun odvisno od tega sprcminjevalnega predloga. Nadaljevanje na 5. stranil kaj pravijo Številke: Prvo potovanje „Kraljice Marije u Dubrovnik, 18. marca. »Jugoslovanski Lloyd«, vodi z velikopoteznost jo in izredno veščoetio kojega upravo *lno veščostjo obenem gospod direktor H an a c , je s tem, da je nabavil velik moderen parobrod za potniško paroplovbo, storil korak neprecenljive vrednosti za napredek našega gospodarstva in prestiž naiše države. »Kraljica Marija«, najlepši brod na našem Jadranu, pomeni ojačenje našega tujskega prometa, nov dotok blagostanja v naše Primorje in tolik pogon v razvoju našega i>omorstva kakor doslej nobeno drugo dejstvo pred njim. Ko smo z visokega Trsata dne 16. t. m. ob 10 dopoldne zagledali »Kraljico Marijo«, ki je radi nekoliko vzbunkanega morja in nepriprav-nosti sušašike luke za ladje globokega |x>t<*|>a ostala usidrana na visokem morju, smo občudovali njene velike dimenzije, ki so združene z vitko linijo in lepoto snežnobele nad-gradbe, katero krona orjašk dimnik v sredi. Ko smo se peljali k podvižmim stopnicam 17.500 tonskega parnika, je bolj in bolj učinkovalo na nas orja.štvo njegovega ogrodja, ki se je veličastno dvigalo nad vodno gladino. Palube same so vzor po lepoti svoje grad-be, praktičnosti svoje uredbe in udobnosti, ki jo nujajo tudi najbolj razvajenemu človeku. Prostorne in zračne kabine, razkošna obedni-ca, intimni saloni, veliko število kopalnic z mrzlo in toplo morsko vodo, plavalni basen kakor tudi igrišča in telovadne priprave morejo zadovoljiti vsako zahtevo in vsak okus. Kar pa je največje vrednosti, je prijetno občutje, ki te takoj oidide, ko stopiš na krov, na katerem se s prvim trenutkom počutiš kakor doma. Tako občutje ustvarja naše pomorsko osobje, ki po svoji ljubeznivosti, postrež-ljivosti in vestnosti ninta iz lepa sebi ravnega na morjih. Osobje »Kraljice Marije« pa je s svojimi krasnimi pomorščaki, ki tvorijo posadko 180 mož, gotovo na prvem mestu. Naan Slovencem pa je v poseben ponos, da zavzema velevažno mesto tehničnega inšpektorja na našem največjem brodu naš rojak, gospod inžener G. Majcen, prvi in edini veščak v Jugoslaviji na tem mestu, ki je naprošen prešel v našo službo od angleškega »Lloyd Registra« in je naš brod za službo v našem morju prvovrstno uredil. Kapitan broda pa je g. V. S i -munković, ki s pomočjo prvega častnika g. I. Radeglie in ostalih treh častnikov »Kraljico Marijo« varno in vestno vodi po njenih potih. Omeniti moramo tudi g. brodov-nega zdravnika dr. Besaroviča, avtorja *eč zelo opaženih znanstvenih del (med njimi o sladkorni bolezni in o tobaku ter njegovih škodljivih posledicah), ki sicer služi v Karlovih Varih in je z mnogimi ostalimi višjimi častniki kremi in voditelji strojev služil v vojni mornici bivše monarhije. Med komisarji je prvi g. Jakšič. ki z dvema svojima tovarišema skrbi za telesne potrebe pa tudi za duševno razvedrilo potnikov v prostih urah. Ne bi bilo prav, če ne bi od velikega kadra ladijskih ste-wardow omenili Slovenca, g. Praprotnika, ki nam brezhibno streže vsak dan v glavnem salonu ob zvokih prvovrstnega jazzbanda. Na prvo potovanje »Kraljice Marije«, ki bo odslej redno delala 12dnevna potovanja iz Sn-šaka do Pireja, oziroma Aten. pristajajoč v šibeniku, Splitu. Dubrovniku, Kotom. Krfu in Naupliji. se je zbrala lepa in odlična družba, predstavljajoča gospodarski svet in turiste iz Berlina, Dunaja, Budimpešte in Varšave pa mnogo zastopnikov časopisja; od inozemskih so zastopani »Neue Freie Presse«. »New York Times«, »Vossisehe Zeitung«. dunajska »Volks-zeitung«. pariška »Illustration«, ipoliski listi, od domačih pa »Slovenec«, »Politika«, »Novosti«. »Morgenblatt«. »Vreme«. »Jugoslavenski Glasnik«. »Jugoslavenski Llovd« in »Jtitarnji list«. Med turisti imamo tudi družbo iz Mehike, s katero se vadimo v španščini, med osobjem ladje pa se nahajajo pravi Mczzofanti. Cena za pot in popolno preskrlro za ta dvanajstdnevna potovanja je več kot zmerna: 3600 Din: »Put-nik« pn skrbi za izlete (na T-okrum. na Oinifi, na Trogir, v Makarsko, nn l.ovčen in Cetinje, na Ahiiejon. v Mikene, ne Akropolo itd.) istotako po najzmernejših cenah. Dosedanja pot je bila tako prijetna, da si lepše ni mogoče želeti. Kelor ljubi nekoliko razgibano morje in svež niš vetra, si je vsega mogel privoščiti, ne da bi niti najmanj čutil niti pozibavanja niti tresenja: v obednici in s"!r>-nih niti ne veš. ela se sploh voziš. Odslej pa se nam obeta najkrasnejša pomlad ob helaol-ski obali. Za naslednje potovanje so že pred-prodani vsi prostori. V šibeniku in v Splitu nas je sprejela godba; v Šibeniku, kjer je »Kraljica Marija« pristala vprvič, nas je pozelrnvila deputacije mesta z županovim namestnikom, g. Markom Jež.ino na čelu. Internacijonalna publika je od krasote naše obali očarana; brez dvoma pomeni prva pot »Kraljice Marije« najsrečnejši začetek. Ponos in ganotje obenem te prevzame, ko vidiš veselo plapolati našo zastavo visoko na jamboru. Zavedaš se, ela si sin lepe in k srečni bodočnosti poklicane elržave, ki jo mnogokrat tujec ve liolj ceniti ko mi sami, in pozabiš na malenkostne spore dneva. —e— Pomlad med Slovenci v Franciji Aumetz, 16. marca 1931. Danes malo izseljeniške statistike: Aumetz šteje danes 2450 prebivalcev. Od zadnjega štetja je številčno radi nastopajoče krize lahno nazadoval, kakor tudi vse sosednje delavske naselbine izvzemši občine, po katerih grade velike utrdbe za zavarovanje francoske vzhodne meje. Število Slovencev pa se je v Aumetzu nasprotno zadnji čas zvišalo. Posebno število naših družin, kar je predvsem razveseljivo. Čisto slovenskih smo jih našteli te dni 06. Poleg nekaterih napol slovenskih, pa sicer deloma vzornih. In poleg — žal — nekaterih konkubinatov. Med teh 66 slovenskih družin razdeli naša kolportaža vsak teden po 35 »Domoljubov« in 26 nedeljskih »Slovencev«, mesečno pa po 30 »Bogoljubov«, 7 »Glasnikov«, 5 »Katoliških misijonov-f in še nekaj drugih listov. Ne vštevši dnevnike, ki jih imamo razmeroma lepo število, in ne liste, ki prihajajo posameznikom iz raznih razlogov po polti na lasten naslov. Mohorske knjige so našle v Aumetzu za prihodnje leto 56 prijateljev in naročnikov. Poleg tega nudi naša lepa čitalnica aume-šlcim Slovencem 35 različnih časopisov, med njimi pet slovenskih dnevnikov, poleg »Slovenca« in »Jugoslovana« namreč še troje v Ameriki izhajajočih. Naša knjižnica šteje blizu 1000 knjig. Trenutno nimam prilike, da bi vprašal knjižničarja po številkah, vendar se spominjam, da je na zadnjem mesečnem sestanku poročal, da so kar jih je vezanih, do mala vse izposojene in nam je v dokaz odprl celo knjižnične omare. Izposojamo jih seveda tudi izven Aumetza. Na izposojevalnini je poročal, da je vknjižil zadnjih 6 tednov 190 Frs. Če bodo Slovenci po lepih knjižničnih knjigah tudi še za naprej tako pridno segali, se bolahko v kratkem sama vzdrževala brez doplačil iz osrednje blagajne in tudi tistih 300 ali 4W knjig, ki so vezave potrebne, bomo lahko v kratkem dali vezati. Izmed novih publikacij smo naročili ua zadnjem sestanku vse zbirke Jugoslovanske knjigarne. Modro ptico, Krekovo knjižnico in Mohorjevo družbo. Ljubljanska Prosvetna zveza, ki nam je poleg drugih velikodušno omogočila težavni začetek knjižnice, naj tako ve, da je naredila dobro delo, ki že nosi Kanove in naj sprejme našo ponovno prisrčno zahvalo. Hvala je vsakemu ljuba in je ni treba zadr-žavati, kadar je na mestu, zato kar nadaljujmo z njo! Snoči je gostovalo naše društvo pri bivših francoskih vojakih v Miuicieulles, kakor smo že napovedali. Z že običajnim lepim uspehom. V dveh avtobusih smo se peljali doli. En sani nas je sprejel 48 na svoje udobne sedeže in je bil lako največji voz, kar jih je doslej obiskalo Aumetz. Slavnostna dvorana v Mancieulles je menda največja In najlepša podeželska dvorana v Franciji tn ima prostora za 2000 gledalcev. Zaradi izredno lepega vretnenn, prvega letošnjega resnično pomladanskega dne po mnogih dolgih mrzlih in neprijetnih, ni bila tako zasedena, kakor bi bila sicer, čeprav moramo biti z obiskom zadovoljni. Odru se kar načuditi nismo mogli. Sicer imamo namreč z odri vedne sitnosti, ker Francozi ne ljubijo tako gledaliških predstav kakor na primer mi Sovenci. Za naš »Rožmarin« so ga spremenili v prekrasen vrt, okrašen z francoskimi, jugoslovanskimi, češkimi, poljskimi in belgijskimi zastavami. Po spevoigri se je moral zbor na odru še enkrat razvrstiti, zastor se je dvignil, vsa dvorana je vstala iz sedežev, francoska godba pa nam je zaigrala jugoslovansko himno, kateri je sledilo dolgotrajno ploskanje. Aumeškemu delavskemu pevskemu zboru se je vse čudilo in čestitalo tako aran-žerjem proslave, kakor še posebej gospodu pevo-vodju Biščaku. Celo v sledeči francoski igri so nas omenjali. 700«000ZAVITKOV ELIDASHAM POO PRODAN IH V ZADN J E M LETU ! 0 O K AZ NJEGOVE RAZŠIRJENOSTI! Teh 700.000 zavitkov Elida Shampoo, bi doseglo, ako bi jih položili drug vrh drugega, višino od približno 3500 m, bi torej Triglavsko pogorje nad-kriljevalo za približno 600 m. a negovanje ias ELI DA SHAMPOO Roparski napad Dva mlada lanla napadla trgovca Skoda, da smo morali opraviti v cerkvi tihe mesto slovesnih petij litanij, zaradi katerih se je zbralo tudi od drugod precej ljudi Mancipullska slovenska kolonija je namreč majhna in šteje danes komaj 10 družin in kakih 35 slovenskih delavcev, Srbov ali Hrvatov pa tod sploh ni. Zato je slovenska božja služba v Mancieulles redka. Topot je žal šofer preprečil malo slovesnejšo. Poti namreč ni dobro poznal in je za nekaj minut zakasnil, cerkev pa je morala biti ob določeni uri prosta za francoske vespere. Ob pol osmih zvečer smo se končno veselo privozili v Aumetz nazaj. Seveda bi vam lahko naštel iz Aumetza ludi vsaj še toliko slabih, zelo slabih in Slovence ponižujočih stvari. Vendarle se mi zdi, da je danes z nami Aumečani nekako tako, kakor je v naravi se-dajle. ko to poročilo pišem: zima je še, tla so zamrznjena, drevje je golo, popje se še ni odprlo in ni ga še videti prijelnega zelenja — vendar se je ravno pripeljalo zlato solnce na jasno nebo, objelo s svojimi prijetnimi žarki božje stvarstvo, razgibalo drugi letošnji pomladanski dan in hoče, da se popje že skoraj odpre in travniki zazelene in pomlad že skoraj pride in nas prevzame in prerodi. O ja, marsikaj popja bo še zamrznilo in zamrlo, vse pa nikoli ne, zato ker pomlad prihaja! Bog jo živi, v Aumetzu pomlad! Kriza izseljencev v Franciji Iz premogokopnega revirja v vzhodni Loreni. Merlebnch, 17. marca 1931. Kar je bilo pričakovali, je prišlo. Prej, kakor so napovedovali. Gospodarska in trgovinska kriza se je začela zajedati vedno širjo in globokeje tudi v francosko gospodarsko življenje. To čuti posebno živo rudarstvo. Že! od novega leta sem praznu- j jejo rudarji skoraj vsak ponedeljek l'a to bi še šlo brez posebnih težav. Sedaj so znižali z marcem še plače za 6%. Z aprilom ali majem jih znižajo zopel za tri. Zadnje ledne sem je bilo obilo govorjenja o bližajoči se redukciji delavstva, in mnogo so ugibali, koliko jih bo odpuščenih in kateri. Slišati je bilo, da jih odpuste na en mah 3000. Prelečeno soboto, 14. marca, je razobesilo rudarsko ravna- I teljstvo listo odpuščenih, ki je pa pokazala, da je bil strah večji, kakor je bilo treba. Pri treh tukajšnjih rovih jih odpuščajo s prvim aprilom okoli 250, med njimi tudi kakih 20 Jugoslovanov. Napisana so imena vseh narodnosti brez razlike. Tudi nekateri domačini, ki so zreli za penzijo. Med tujci so poiskali one, ki so se pregrešili zoper rudarske predpise, imajo sicer kaj na vesti, ali pa — in teh je največ — ki so sami preveč >fajrali«. Delavstvo seveda še ni pomirjeno, ker se boji novih redukcij. Tudi Jugoslovani se povprašujejo s strahom, kam pojdejo, ako zadene še nje usoda, kateri so zaenkrat utekli. Rudarsko ravnateljstvo je hkrati razglasilo», da dobe lahko v s i odpuščeni delavci delo pri utrdbah ob francoski meji od Bitscha do Thion-ville, ako hočejo. Ravnateljstvo samo ga jim preskrbi in jih celo tja prepelje. Delo je stalno, traja povečini tudi preko zime in ne bo končano predvidoma pred tremi leti. Zaslužek ni manjši, kot £ri rudniku, le stanovanjske razmere niso ugodne, ar se pa poleti laže prenese. Tujerodni rudarji, ki hočejo nazaj v domovino, tudi oni, ki niso bili odpuščeni, uaj se zgla-sijo, ako hočejo, da se bodo priredili s pomočjo pristojnih konzulatov transporti, kjer bodo uživali udeleženci vozne olajšava Članom družin, ki bi Slovenjgradec, 18. marca. Ni še zaključeno pozvedovanje po vlomilcu v župnišče in ni še zaključena preiskava o tatvini v trgovini Klobasa in Smolčnik, že se je včeraj raznesla vest o drznem napadu, ki ela ga v ponedeljek zvečer izvršila dva mladeniča, 1. B. in M. P. iz Starega trga. Ko se je v ponedeljek okrog 11 ponoči iz gostilne v Starem trgu" vračal proti domu posestnik in lesni trgovec Ivan Krančan, pd. Blatnik z Vrha, sta ga v gozdu nad Starim trgom napadla dva moška. Eden od teh se je zagnal proti njemu in ga prevrgel čez stezo po bregu navzdol, nakar mu je iz notranjega žepa telovnika odvzel usnjato denarnico 7, 260 Din gotovine ter en račun za les, dočim je v notranjem žepu suknje v papirju shranjenih 3000 Din pustil, to pa radi tega, ker napadalca nista mislila, da bi imel posestnik hranjen denar kje drugje kakor pa v denarnici. Drugi napadalec je držal posestnika za roko, da se ni mogel braniti. Takoj drugo jutro je posestnik Krančan naznanil napad orozništvu v Slovenjgradeu, katero je takoj uvedlo zasledovanje. Pri tem se je ugotovilo, da sta napad izvršila I. B. in M. P., ki sla kritični večer bila isloèasno s Krančanom v gostilni m sta „Bog Vam povrni gospa/" Ljubljana, 20. marca. Mi brezdomci iz kanala se Vam, neznana gospa, najlepše zahvaljujemo za pogostitev na praznik sv. Jožefa in za podporo, ki ste jo nam naklonili. Bog Vam povrni!« Tako so se zahvalili prebivalci iz ljubljanskega kanala, ko so prejeli na praznik sv. Jožefa kosilo iu večerjo in vsak še nekaj denarja, ki ga je zanje poslala neznana dobrolnica. Desetorica, ki je spala v kanalu, je dobila še novega druga, tako da jih je sedaj enajst. V sredo sem jih vprašal, kje bi radi obedovali na praznik, ali v kuhinji Delavske zbornice ali v Ljudski kuhinji. Pa so soglasno sklenili, da so raje pri obedu v Ljudski kuhinji, ker bi v Delavski zbornici mogoče komu skvarili s svojimi neokusnimi oblekami tek. Kosilo in večerja sta bili pravi gostiji za lačne brezdomce in kdo bi mogel popisali čuvstva, ki so žarela iz hvaležnih oči ob žvenketanju nožev in vilic. Praznik sv. Jožefa je bil zanje v resnici praznik, ko so se čutili vendar enkrat zopet ljudi. Usmiljeno erre dobrotnice je podrlo trditev enega izmed njih, ki jo je izrekel pred par dnevi na borzi dela: »Kaj bosle onegavili! Kdor pride enkrat sem, je baraba, če pa še ni, ga pa drugi napravijo. Zato sem tudi jaz baraba!^ Nekaj jih je doživelo svoj čas boljše čase. Imeli so stalne poklice, ki so jim nudili dobro bodočnost in življenje v miru. Življenje, razmere, mogoče tudi lastna nepremišljenost pa jih je pognala na dno življenja, kjer sedaj čakajo na vsak košček kruha in vsak dinar zaslužka. Ko je včeraj sijalo tako lepo pomladansko solnce, so bili vsi v trdnem upanju, da bo kmalu zopet boljše. Začelo se bo delo in pomlad jim bo zopet prinesla žuljave roke in človeka spodobno življenje. Daj Bog. da bi se njih želja kmalu uresničila! se oglasile za domovina ženam in otrokom, plača družba polovico prevoznih stroškov. Pri družbi zaposleni delavci morejo svobodno pustiti delo in si poiskati drugo, četudi jih veže znabiti kon-trakt z družbo. Dokler bo zadosti zaposlitve, brez-'poselni delavci ne dobe brezposelnostne podpore. Tako je delavsko stanje zaenkrat. Da bi se le še ne poslabšalo, čutiti je pa krizo povsod, posebno še tudi pri trgovstvu in obrtništvu. No. delomn je to tudi dobro. Tako so se n. pr. zadnji čas znatno znižale mesne cene. Deloma tudi obleka in perilo. Le kruh sc draži, namesto, da bi se pocenil videla, kam je Krančan spravil denarnico, ko Je plačal svojo ceho. Ko je Krančan odšel iz gostilne, je šel I. B. za njim, nato se pa zopet kmalu vrnil, nakar je po kratkem času začel siliti domov, češ, da se mu mudi. Mladeniča sta zapustila gostilno in po drugi stezi hitela v gozd, Krančana prehitela in se v gozdu skrila na takem kraju, kjer gre steaa preoe(J navkreber par korakov nad stezo. Tu sta ee skrila v grmovju, kjer sta potem izvršila napad. Po napadu sta fanta šla domov, kjer sta prenočevala na senu. Med poljo sta si razdelila denar in denarnico vrgla v potok. P. je bresspoeeln hlapec, ki je že enkrat predkaznovan ter se je pred kratkim vrnil odnekod z Gorenjske. Tudi B. je bil že enkrat predkaznovan. Je sin poštenih staršev, ima več bratov in sester, kateri so vsi dobro vzgojeni in pošteni in se pošteno preživljajo deloma doma. deloma po raznih službah, le ta je zašel na tako slaba pola, kar je gotovo vzrok slaba družba. Pri preiskavi so našli še skoraj vos denar, ki sta ga oropala in katerega sta imela večji del skritega pod desko v čumnati. Oba sta bila včeraj aretirana in prodana v zapore tukajšnjega okrajnega sodišča. Tudi sta svoje dejanje že priznala. Eden je star 19, drugi 20 let. Lovci si znajo pomagali Je tudi crknjen dober! Skrilj, 19. marca. Pisanje o divjih prašičih je poslalo že vsakdanje. Tudi pri nas ni taka vest nič več poseben dogodek. Da je pa v enoličnosti malo spremembe, poskrbi včasih tudi narava sama. Tudi v tem slučaju je tako. Ne bi o tem poročali, a ker se kaj takega lo malokdaj zgodi, naj še drugi vedo o tem. Že nekaj dni smo mogli opazovati skozi okna, kako se par sto metrov od vasi od časa do časa pojavijo divji prašiči. Sem in tja se je spustil kak naš lovec za njimi, a vedno je našel le sled. V soboto 14. marca pa je naenkrat prikorakala skozi vas cela četa lovcev, s pravimi puškami, in primerno število gonjačev z gorja ča m i. Naši lovci so šli nad prašiče. Zopot so jih namreč opazili in se v trenutku zbrali 1er udarili za njimi. Kaj in kako so se tam imeJi, ni važno, glavno je to, da so gonjači prej pregnali divje prašiče, štiri po številu, preden so se lovci postavili na svoja mesta. Kaj sedaj? Toliko lovcev, tudi prašičev dovolj, a puška ni počila in morali bi prazni domov, da jim ni srečen slučaj priskočil na pomoč. Tam, kjer so oui štirje pobegli prašiči ležali in mogoče tudi spali, so našli enega — izginulega. Poginil je in štirje tovariši so na njem spali. Kaj so hoteli lovci drugega, kakor da so ga naložili na sani in peljali domov. Kaj sedaj z njim? če je poginil od bolezni, ni za rabo. Menili pa so nekateri, da je bil obstrcijen in je zato končal. V .tem slučaju bi se še kaj folklorista-r, pri Ostercu ne najde kritik niti enega od »nobičajenih eleme-nala muzike: melodije, ritma, harmonije, polifonije, forme, arhileklonike, umjetničkog okusa i | zvučnosli<^< edinstven primer v zgodovini glasbene kritike), našim glasbenikom pa pravi, da jim >fali distança i slobnda prosudjivanja«, radi česar je zagrebška kritika »prisiljena, da preuzme jedan dio odgovornostiretresljiv trenutek, ki je izzval v mnogih očeh solze in vzdihe molitve, jn so bili po župnih cerkvah govori za starše, kako nuj varjejo svoje družine pred vsakim zlom, nevarnim za duše svojcev. Udeležba pri sv. misijonu je' nezman'šana, kakor prve dni. Z nezmanšano gorečnostjo so verniki udeležujejo vseh služb božjih in misijonskih govorov, z nezinaujšano gorečnostjo oblegajo sjmvednice, k mizi božji pa stopajo v čimdalje večjem številu. Nepreconl'ivi so zakladi, ki jih bo izprosil sv. misijon v Ljubljani za človeške duše! Mladeničem m mladenkam! On nos, v soboto, oh 8 zvečer bodo v vseh župnih cerkvah misijonski govori za mladeniče ili iiilndeuke. Ljubljanske služkinje napredujejo Čudite se nam in nas sprašujete, zaknj se v | 1'stu tako redko oglašamo. Kaj naj vam reč, mo? Nimamo navade, da bi svoje križe in težave, svoje zasluge in dobrote obešale na veliki zvon, ko pa nam že ponujate prostor v Vašem listu, se Vam radevolje odzivamo. Naj slovenska javnost '.ve in naj naše tovarišice drugod zvedo, da služkinje v Ljubljani ne počivamo. Gotovo Vam je znano, da gre vse naše stremljenje za tem, da si zgrad:mo v Ljubljani Doni služkinj, ki naj bi bil zavetišče, osi.-rbova'išče, šola, posredovalnica, javna kuhinja itd. Danes vse bol) in bolj spozna v imo tudi mi potrebo po strokovni naobrazbi. Mnrs'fesa smo se že lotile, da bi svoji idejo Čimprei oživotvorile. Nalašč za to ustanovljena zadruga SlužVfnJskf dom je tekom svojega >b-stoia zbrala že lepe denarje, kupila je že stavbni svet na Sv. Petra cesti in da bi gradnio doma le še pospešile, smo priredile efektno loterijo, ki ie nad ve» pričakovani dobro uspela. Sedaj vemo, da nas hoče podpir-iti Se dosti Slovencev in Slovenk. Ne b'41'o ebi'nale. Srečke so šle v [>i-omet oktobra leta 103Л in 11. januarja 1Г31 ie bilo žrebanle. Le drobno število srečk nan, je osl>'o na deJHI. vse druge smo razprodale. Pomagale so nam zlasti Marijine dni'be, hvaležnp smo pa seveda vwm. ki so knno-vali naše srečke Loterija n"m ie prinesla 77.0f4) Din č'stega dohi'ka. Le š'oda. da nam d^avn ni dovolila več kot 20.000 srečk. \a ta načn ima zadruga po1 "it že plačanega sveta še neka! dennr'n. upanje, dn bo 'lom le n«VoČ st'1 ŽeMl bi oa seveda bilo. da hi se. za a'-eim zavzele tud! merrvlnjne oblast'. Sa se koristi 'loma za s'ufck'nfe sk'"da№> s težnjami državne, občinske in narodnosocialne ter gospod irske po'ltïke. ReVcl bo kdo. da s» orreenhi'cmo; V"r n!-r"mn doma. da ne morrmo pokazati ksvih j v-nih nenehov razen 1 o4"rije. O ne! Ceorav še nimamo lastnega offo'lšča. skrbimo pa kot m'l^kn-tera or<*nn'*aclia za odoravo bede med a|мЗјЧиjami. Me dobro poznamo brezi>e.o"lne. me dobro vemo. d" so rosledicp brezo-se'neeti za žensko še bednejše kot za moške, me dobro vemo, kdaj je pomoč nuina in kje je pomoč nu'na in če рогпет-то. ne bobnamo v svet. Samo nekaj mrtvih, težkih, vso Ka' bo rtnnes Drama: Dom ženn. Red B. Ojiera: Werther. Red E. Luidski kino Glince: Ob 8: »ltdoče-kožec«. Nočno sluHio imaja lekarne: mr. Rohinec dediči. Rimska esta 24; dr. StanVo Kmet, Dunajska cesla 41 (Sv. Krištof;, in mr. 'Leustek, Resljeva cesla 1. © Ponovno opozarjamo, da se vrši ïesta materinska proslava krščanskega ženskega društva nn praznik 25. t. m. ob 8 zvečer v opernem gledališču. Vstopnice se dobe v unionski trafiki. Spored zelo lep. 0 Ponovitev Sattnerjeve knnlatc jCjki'. Pevski zbor Glasbene Matice PubPanske pod vodstvom ravnate! a g. Mirka Pol ča ponovi na cvetno nedeljo popoldne ob 15 v veliki unionaki dvorani P. Hugolin Sal'ner.'evo kan'alo za soli. zbor in veliki orkester »Oljki«. Pri drugem izva anju bo sodeloval popolnoma isti aparat kakor na oficijelni proslavi Sattnerjeve 80 letnice Poleg »01;ke< bo izvajal orkester Beethovnovo overturo vLeonora«, župnik p. Ovido Rant pa bo soresovoril par besed o prezn-lužnem slavl'encu. Za popoldanski koncert veljnjo znižane ljudske cene. Vstopnice so že v predprodaji v Matični knjigarni. 0 Javno predavanje slavističnega kluba v Pilhiirmonični dvorani. Jutri, v nedeljo 22. t. m. ob polil dojioldne bo predaval kustos nar. muzeja v Ljubljani dr. Stanko Vurnik »0 vprašanju slovenstva v ljudski umetnosti«. Predavanje bodo spremljale skioptične slike, vendar vstopnine tudi tokrat ne bo nobene. Opozarjamo, da se bo predavanje vršilo v Filharmonični dvorani (kino Malica, Kongresni trg) in ne, kot je bilo že ponekod javljeno, v Ljublanskem dvoru. O Oljke in butarice. Še dober teden je do nedelje, ko se bomo spominjali na slovesen pohod Zveličarja v mesto Jeruzalem. Čejirav bo cvetna nedelja šele 20. t. m., vendar so marljivi prodajalci butaric žo sedaj prinesli svojo bhiRO lia trg in z njim okrnsili ograjo ob frančiškanskem mostu. Naša folklora počasi Ione v pozabljenje in išče svojega zavetja samo še v muzejih. To butarice so eden izmed redkih ostankov naše žive folklore. Ljutlje že sedaj dokaj pridno kupujejo butarice in dajejo že sedaj prodajalcem nekaj zaslužiti. Njihov zaslužek je jirecej skromen, če pomislimo im veliko delo, ki so ga imeli med zimo s pripravljanjem teh butaric in pa z velikim trudom, ki ga imajo pri razpečevanju. Vsaj ti prodajalci prespe noč knr na prostem, poleg svojih butaric. Butarice so prnv tako lepe, kakor vsako leto in so obenein dokaz, dn ima naše ljudstvo velik smisel za pestrost barv. V zadnjih letih so so posebno priljubile male, lične butarice, ki jih zlasti dame rade kupujejo. Včasih, no včasih, so bile moderne bedo s'ovenske služkinje prikazujočih številk! V zadnjih lelih vzdržuje Poselska zveza v zvezi z zadrugo Služkinjski (ioni svoje provlzori'no zavetišče v najetih prostorih Marijinega doma. Nudile smo brezpeselnim prencč'šče in hrano in danes I a'-ko povemo: lela 1028 je v tem domu dobilo 1001 dekle 6719 prenočišč, leta 1929 109-1 deklet 8909 prenočišč, leta 1930 707 deklet 10 028 prenočišč, leta 1931 171 deklet 1879 prenočišč. Vsa ta dekleta so dobila stanovanje in hrano deloma za nizko ceno 5 Din dnevno, deloma brezplačno. Koli'-o deklet bi se bilo morda potikalo jx> ulicah, tavalo v zab'ode, ve samo oni. ki zna re« ceniti zavetišče za brezposelne, za zavržene. Zato pa so te številke jnHavje zase in zgodovina zase. ' Nismo pa pozabile na to, da je treba služkinjam tudi nekaj duševnega razvedrila, verske utehe in stanovske izobrazbe. Poselska zveza in Pod-porno društvo služkinj sta povepni napravili svojo do'žnost. Prirejala so se poučna predavanja o poklicu s'u'kinje, o nje (»tarostnem zavarovanju, s'už-kinle so se mogle vežbati na odru, pri petju in naslonile so celo iavno in z uspehom. Močan je pevski 7.bo.r. star že 12 let in ves čas pod enim in istim vodstvom. Vaie ei vsak četrtek in sprejemajo se še vedno nove flnn:ee-začetnice. Dekleta, ki čakajo v zave'išču na sh'žbo. ne sede praznih rok. Zanje se prirejalo predavanja o lepem ved"?tf ce Deška osnovna šola priredi v ned dio 22. t, m. ob 15. akai'emijo, pri kateri nastopi 160 otrok. Ker so dohodki določeni za poravnavo stroškov pri nabavi episkopa (skioptikona), naj javnost z obilno udeležbo pokaže, da ceni važnost osnovnošolskega dela. iVowo mest g VHce'-c'jeva koMe'erca ima v nedcPo, dne 22. t. m. ob pol 4 popoldne v dvorani Rokodelskega doma občni zbor. Pridite, prijatelji ubogih, v prav obilnem Številu! Govoril bo g. dr. Ivan Ahčin o vprašan u: Dobrodelnost v Nemčiji. Vstop je vsakomur prost. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DR\MA. Začetek ob 20. Sobota, 21. marca: TRIJE VAŠKI SVETNIKI. Red B. Nedelja, 22. marca: NAŠ GOSPOD ŽUPNIK. Ljudska predstava |x> znižanih cenah. lz.v. Ponedeljek. 23. marca: GOSPODA Gl.F.MBA-JLVl. Red A. OPERA. Začetek ob 20. SoWtu, 21. marca: SVANDA DUDAK Red l . Nedelja, 22. marca: LUI/.A, ljudska predstava ik> znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 25. marca: zaprto. I MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 21. marca ob 20. uri: VERIGA. Ab. C. Kuponi. Nedelja, 22. marca ob 15. uri: C1GANSK \ Т.Ш-I BEŽEN. Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20. uri: ČARDAŠKA KNEGINJA. Kuj>oui. li Hrašfvpneoa ftvlienie Vrhnika. V nedeljo, dne 22. marca, pridite vsi gledat v Rokodelski dom filmsko [>redsmvo »Tragedija kaznjenca«. — Živčno in duševno bolnim povzroči zelo mila, naravna »Franz-Josef« grenčica dobro prebavo, čisto glavo in mirno sjmnje. Po izkušnjah slovitih zdravnikov zn živčne bolezni je najto-pleje prif>oročnti rabo »Franz-Josef« vode tudi pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Radio S k o h'a Loka Občinska seja. Na zadnji občinski seli je bil izvoljen za občinskega blagajnika gosp. L. Pianina. Gasilnemu društvu se je nakazala povišana podpora 1000 Din. Dalje se je zlasti razpravljajo o »Zvezdi». V slučaju, da pride do zidave novega gasilnega doma, ima gasilno drušlvo prednost do tega sveta. Vloženi sta bili tudi dve prošnji za avtokoncesijo in sicer za progo fkofja Loka—Ljubljana—-Kranj. Prošnji sta pa bili zavrnjeni z motivacijo, da so ceste že itak dovolj slabe in da je dovolj drugih prometrih sredstev. Tudi mestnim revežem se je nakazala podpora, ki je višja, kot lansko leto. Kanalizacija novega šolskega poslopja povzroča skrbi, ker so nekateri mnenja, da jo je ire-ba izpeljati .še naprej, kjer bodo stale nove stanovanjske hiše. Ce se kanalizacija že enkrat vrši, je res bolje in tudi zvezano z manjšimi stroški, če se istočasno kanal napelje tudi do tistih parcel, kjer bodo stale nove hiše. Opozar|omo na velefilm »Kralj kraljev«, v kateri se bo predvajal v kinu Društveni dom, Film je res umetnina prve vrste, kjer je nepopisno lepo naslikano Jezusovo čudodelno življenje, trpl enje in vstajenje. Predstave se bodo vršile na praznik 25. marca ob pol 4 popoldne in 8 zvečer, potem v nedeljo 29. marca ob pol 4 popoldne in 8 zvečer. Tudi v soboto zvečer se vrši predstava. Po«ebej za okolico je do'o na preds'ava v petek (27. t. m j prav velike butare. Ampak časi se spreminjajo in . ob 2 popoldne. Vstopnice si rezervirajte žc v z njimi variira tudi velikost butarici l naprei. Prof!rn«nl Rnrfio-t ««»hVnnei » Sobota, 21. marca: 12.15 Plošče (me'ao program . — 12.15 L-nevne vesti -- 13.00 Cas, pioš*e, borza. — 18.00 Viktor Pirnet: Po splitski okoli i. — 18.30 Bogo Pleničar: Sah. — 19 00 Kunaver: Apnenec in voda. — 19 '0 Ga Orthaber: Angleščina. — 20 00 Konceri zbora »Bala'ajk«. — 21.00 Slovenske narodne z orkestrom poie g. D a*o Žagar. — 21 30 Valčkova ura, izvaja Radio O"' e-ster, — 22.30 Časovna napoved in po.očila; Hawaii-jazz Nedelja, 22. ninrca: 9.00 Ing. lože Sktihic: O sadjarstvu. — 9.50 Prenos cerkvene glasbe. — 10 00 Versko predavanje, ravn. Jagodic. — 10.20 Ferdo Jelene: Nauk o serviranju. — 11.00 Radio orkester. — 12.00 Dnevne vesti. — 12.15 Pevski in igralni nastopi »Deutsche Sing- und Sjjielschar«. — 15.50 Dekliška ura: Največje pa... (gdč. Lehar jeva). — lfi.OO Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski. — 16 50 Radio orkester. — 17.00 Milčinski: »Kjer ljubezen tam Bog«, dramska legenda (Ljudski oder). — 20Л0 Prenos z Dunaja: Simfonični koncert dunajskih sini fon isto v. — 22.30 Časovna napoved in poročila. Drnrt] programi t Ncdeljn. 22. marcas Belgrad: 12.50 Koncert Radio orkestra. IG.IHI »Bohenie«, opera (plošče). 20.00 Vokalni koncert. 20.50 »Komični človek«, komediji. 21.00 Klavirski koncert. — Zagreb: 1130 Do-lioldarvski konccrt. 17.00 Godalni kvartet. 20."0 Dunaj (konccrt). 22.25 Plesna glasba. — Budapest: 10.00 Uniatska služba božja. 11.00 Nabožno petje, nato koncert opernega orkestra. 14.00 Plošče. 19.00 Konccrt ciganskega orkestra. 20.15 Odlomki oneret. 21.40 Koncert orkestra. — Dunaj: 10.50 Pevski zbor. 12.05 »Trubadur«, opera, Verdi (plošče). 17.40 Komorna glasba. 18 40 Družina in družhn v Afriki. 20.50 Koncert dunajske Filharmonije. — Milan: 12.15 Pestra glasba. 15.15 Koncert. 19.50 Pestra glasba. 22.55 Prenos opere. — Praga: 20.00 Poljudna glnsiba. 21.00 Orkestralni koncert. — Langenberg: 20.00 Konceri: zlior in orkester. — Rim: 10.15 Nabožna glnslwi. 15.00 Radio kvintet. 20.40 »Čika«ka vojvoilitija«, operetn, Kalinan. — Berlin: 20.50 Dunaj. 22.30 Plesna glasba. — Katovice: 12.15 Simfonični koncert. 20.50 Ljudski koncert. 22.15 Violine. — London: 16.50 Pianoforte. 21.05 Nedeljski koncert. — Miihlacker: 10.15 Komorna glasba. 12.00 Promenadni koncert, 14.25 Koncert moškega zbora. 19.55 »Ln traviata«, ooera, Vor-«li. 2&30 Pleeaa flasba. Proračunska seja ljubljanske občinske uprave Nadaljevanje debate z 2. strani Dnevna kronika Obć. svet. Lovša priznava, da je občina že mnogo storila za Trnovo, in prosi, naj ga tudi v bodoče ne pozabi. Obč. svet. Musar predlaga nekaj sprememb k tarifi za občinsko trošarino, k postavkam 11 in 12. Podžupan prof. Jarc Izjavlja, da občinski svetnik Frelih po njegovem mnenju ni povedal nič novega, kar pa je bilo novega, ni bilo resno. Občina vendar ščiti malega človeka in obrtnika z javnimi investicijami in od 50 milijonov, ki jih bo porabila za investicije, bo gotovo ostalo 60%, to je 20 do 30 milijonov med ljubljanskimi obrtniki in delavci. Amortizacijska kvota je znašala lansko leto nad 2 milijona, letos pa 4 in pol milijona. Na ta način bodo izplačani vsi dolgovi do 1. 1943. Take velike amortizacijske kvote pa predstavljajo prihranjen denar, ker se v slučaju potrebe lahko amortizacijska doba podaljša. Poroča o delovanju tujsko-prometnega sveta ki se je zanimal za nove prometne zveze, aerodrom in cestno zvezo s Sušakom. V Ljubljani bo postavil orientacijske table in izdelal markacije po okolici. Veliko pažnjo bo polagal na ohranitev starin in spomenikov, umetniških fasad, dvorišč in stopnišč. Prenovljeni rotovž bo umetnina, ki v državi nc bo imel para. Renovacija čaka šc šentjakobski spomenik. Pripravlja sc nov prospekt o Ljubljani in reprezentančna knjiga. Za jesen bo razstava jugoslovanskih raest, pri kateri bo zastopana Ljubljana z zbirko slik, in če bo mogoče, s tremi modeli Ljubljane: iz rimske dobe, 1. 1650. in bodoče Plečnikove Ljubljane iz I. 1950. S lo razstavo bo združen prvi ljubljanski festival podobno kot jih prireja Salzburg. Tujsko-prometni svet se dogovarja že z glasbeniki in vse kaže, da bo našel tudi razumevanje občine. Ob tej priliki bi se na popravljenih stopnicah pred uršulinsko cerkvijo lahko vršila večerna predstava na Kongresnem trgu. Igral bi se Hoffmansthalov »Jeder-man« v prevodu Otona Zupančiča. Pri gradbenih delih je omembe vredno, da manjka regulačncmu načrtu Ljubljane Sedaj le še Šiška in nekateri deli v notranjem mestu. Ko bo še to rešeno, bo imela Ljubljana zavidanja vreden načrt, ki bo ohranil kljub rcnova-cijam lice starega mesta. Da se bo Ljubljana razvila zlasti zaradi tramvaja v Št. Vid zopet ob tej črti v dolgo vas že v teku par let, je jasno. Vendar naj bi lo ne predstavljalo velike Ljubljane, ampak družbo občin, ki bi izvrševale regulacijo, promet in podobno skupno, ostalo pa vsaka zase. Pri gradnji carinarnice smo naleteli na birokratične ovire, vendar upamo, da bo tudi to kmalu rešeno. Brvi čez Ljubljanico bo mogoče graditi šele, ko bo dovršena regulacija. Z regulacijo Marijinega trga se bo moral seliti tudi Prešern najbrže pred univerzo. Do septembra bo Iromoslovje končano. Ker ie pri licitaciji za regulacijo Ljubljanice bilo prihranjenih 1.800.000 Din, bo to mogoče porabiti za regulacijo Gradišča, odkup Lukmanove hiše, regulacijo Gledališke in Janežičeve ulice. Dohodki iz kuluka bodo znašali 2 in četrt milijona. Prizadetih bo 11.181 oseb in od teh se jih je za ročno delo javilo le šest. Nujno potrebna je bila mehanizacija ccslnc oskrbe fcar bo stalo 1,200.000 Din. Dosedanje priprave so vse zastarele, modernega orodja pa sploh ni. Izredno žalostno pa je, da se od bogatih Ljubljančanov, od katerih je 50 do 60 milijonarjev, nihče v svojih volilih nc spomni mestnih ubožnic. Gradila se bodo letos tudi važna državna poslopja, tako je razpisan natečaj za glavni kolodvor, za trgovsko akademijo, za katero garantira mestna občina in za univerzitetno knjižnico, za katero bo dala svet seved šele tedaj, ko bo stvar že definitivno rešena. Občinski svetnik Mihelčič je proti trošarini na 10 do 15 vatne žarnice in predlaga za ravnovesje v proračunu za 100 vatne žarnice trošarino 5 Din za komad. Občinski svetnik Rebek se poteguje v imenu 2400 samostojnih obrtnikov za obrtnonadaljevalno šolstvo in stavi nujen predlog, naj vnese mestna občina v letošnji proračun postavko 200.000 Din kot podlago za fond za zgradbo obrtne nadaljevalne šole in da da 50.000 Din za pospeševanje obrti. Priporoča prosto konkurenco pri razpisih del mestne občine in zahteva možnost za privatno iniciativo. Inž. Pavlin opozarja, da bo treba poleg cestnih del, ki gredo iz kaldrminskega fonda, najti še virov za tlakovanje in ureditev eest, ki se iz tega fonda ne morejo urediti. Ker morajo po novem predpisu stavbenega reda hišni posestniki sami skrbeti za hodnike, naj se posojilo v iznosu 10 milijonov dinarjev, ki je bilo najeto za hodnike, porabi raje za sistematično tlakovanje cest v središču mesta, tako za Zaloško, Vidovdansko, Poljansko, Tržaško cesto itd. O vsem tem naj sc napravi tehnični elaborat in izdela proračun. Obč. svetnik Likozar toplo priporoča sprejem proračuna. Obč. svetnik Kregar zavrača vse pomisleke in ugovore obč. svetnika Fre-liha. Sicer pa se imamo zahvaliti samo 6. januarju, da je danes proračunska debata stvarna in da ni debata le golo prerekanje. Izreka g. županu vse priznanje za njegovo delo. Obč. svetnik Olup pripominja nekaj stvarnih dodatkov k proračunu. Izdatki za zasebne šole so prenizki. Zasebni vrtec dobi le nekaj okoli 2000 Din. Zasebne šole, tako Lichtenthurn, Marijanišče in ursulinska šola, dobe nremalenkostne zneske, dasi jih obiskuje pretežno le mestna mladina. Spodobilo bi se, da bi mestna občina že zaradi hvaležnosti malo bolj podprla le šole. Govornik pa odobrava, da predvideva letošnji proračun precej javnih del, zakaj ljudem je boljše dati delo, kakor pa podpirati brezposelne z malenkostnimi podporami. Obč. svetnik Sterk poudarja važnost tujskega prometa za mesto in važnost gostilničarskega stanu v tem oziru, čeprav so zahteve proračuna od obrtnikov, zlasti od gostilničarjev mnogo pretirane, Proračun je težek, toda pravičen, vsi stanovi so »nako obremenjeni. Obč. svetnik Kosem pozdravlja s toplimi besedami obsežno socialno delo mestne občine, ki se zrcali tudi v proračunu. Podčrtava pa najnujnejše socialne potrebe mesta. Pri razpisu javnih del mora mestna občina od tekmujočih del določitev minimalnih delavskih mezd. Na račun delavskih mezd tvrdke ne smejo konkurirati. Obč. svetnik Zaje se pritožuje, da je obrtništvo zapostavljeno s proračunom. Saj mestno klavnico vzdržuje — po govornikovem mnenju — le obrtnik. Poljanska cesta še ni tlakovana in se kadi urah že ob ool 5 ziutrai, ko sc prevaža meso po njej. Tramvaj tudi še ni izpeljan do mestne klav niče. Vobče navaja govornik pritožbe in želje me sarskih obrtnikov. Obč. svetnik dr. Bohinjec naglaša v svojih izvajanjih, da so splošno naša socialna politika in vse njene dajatve še vedno premalenkostne in — prav za prav le igračkanje s socialnimi dolžnostmi. Privatna iniciativa je v sedanjih časih precej odpovedala. V splošnem pa zavrača predloge, ki streme za favoriziranjem privatne iniciative pred javno. V drugem delu svojega govora pa je govornik govoril o povsem drugih stvareh, tako o pospeševanju športa, o pospeševanju tujskega prometa, o javni razsvetljavi. Nova pragmatika pome-nja prav za prav varčevanje mestnih izdatkov, ker sistemizira personalne izdatke mestne občine. Zupan dr. Puc se zahvaljuje za stvarno debato, kjer je bilo le malo demagogije. Ljubljana si je od prve povojne dobe precej opomogla. V prvih povojnih letih je Ljubljana zamudila mnoge važne momente zaradi svoje ozkosrčnosti in nevelike varčnosti. Prevelika varčnost je zapravljivost! Vsak občinski davek se zopet vrne v roke pridobitnikov in rodi tam stoteren sad. Čemu torej ravno prido-bitniki protestirajo proti občinskim izdatkom? Ne bodimo oz.kosrčni, zakaj denar ostane v Ljubljani! Dokler jaz sedim na tem mestu, tu ne bo korupcije!« (Odobravanje.) Pred vojno je bila Ljubljana zanemarjeno mesto, dočim je danes urejeno. Razmerje med I. 1914. in 1931. je ugodno za sedanje stanje. Zupan se strinja z dr. Ravniharjem glede difercncijacijc doklad na direktne državne davke, Zupan bo poskušal pri finančnem ministrstvu doseči vse, da se uveljavi diferenciacija doklad. Mestna občina rada proda vsa svoja poslapja — za polno ceno. Samo Tivolija nel Letos poteče poteče pogodba in bo v nadaljnji usodi odločal občinski svet. V nadaljnjih izvajanjih župan zavrača razne pomisleke proti posameznim proračunskim postavkam. Zavrne tudi obč. sv. Turka zaradi mestne pristave, češ, da je mestna pristava konkurenčna obrtnikov. Mestna pristava ne konkurira obrtnikom, temveč samo regulira njihove cene in preprečuje oderuštvo. Mestni proračun je letos davljen, ker je premajhen. Moral bi biti za 5% večji, kot lani, kar bi bilo normalno, v resnici pa je večji samo z.a toliko, za kolikor so narastla državna bremena. Izvajanja g. župana so veljala za zaključek proračunske debate. Gg. župan in poročevalec Tavče.r spiejmela predlog g. Rebeka, da se vnese znesek 250.090 dinarjev za obrtniške investicije in izobrazbo v proračun; to je 200.000 Din v izredni proračun, 50.000 Din pa v redni proračun. Poročevalec sprejme tudi predlog dr. Ravnikarja, da naj bo g. župan pooblaščen spremenili one mestne davščine, za katere se bo izkazalo, da preveč obremenjujejo mestno prebivalstvo. Zato obč. sv. Olup in Musar umakneta svoja podobna predloga. Proračun sprejel Pri proračunskem glasovanju jc bil ves proračun razen čl. 7. proračunske uredbe (o donosu kuluka) sprejet z vsemi proti enemu glasu (obč. svetnik Frelih). Čl. 7. proračunske uredbe pa je bil sprejet z vsemi proti dvema glasovoma (obč sv. Uratnik in Frelih). O proračunu mestne klavnicc je poročal g. podžupan prof. Jarc. Proračun je bil soglasno sprejet. O proračunu mestnega vodovoda je poročal obč. svet. Orehck. Proračun je bil sprejet z vsemi pioti glasu g. Freliha. O proračunu mestne elektrarne je poročal obč. svetnik Orehek. Obč. svet. Rupnik je predlagal odkup zadnje tretjine delnic Maloželezniške družbe od tvrdke Siemens, ker je sedaj baje najugodnejši čas. Obč. svetnik dr. Fettich zahetva uvedbo potrebnih pogajanj. Obč. svet. Uratnik jc mnenja, da mestna občina tretjinske delničarje z lahkoto ukroti, ako poviša ceno električnemu toku. Za mestno občino je boljše — za manjšinske delničarje seveda slabše — če se poveča pasiviteta, mesto aktiviteta tega podjetja. Sicer pa mestna občina s svojima dvema tretjinama delnic lahko ukroti ostalo tretjino delničarjev. Zupan dr. Puc ugovarja (iz. klopi v dvorani) izvajanjem g. Uratnika. Prvi pomisleki niso racio-nelni, ker bi dušili lastno podjetje mestne občine, drugi pomisleki pa so nasprotni prestižu mestne občine, čeprav so v finančnem oziru točni. Proračun mestne elektrarne je bil sprejet z vsemi proti enemu glasu (Frelih). O proračunu mestne plincrne je poročal obč. svelnik Rupnik. Proračun je bil sprejet z vsemi proti Frelihovemu glasu. O proračunu mestnega pogrebnega zavoda je poročal obč. svetnik Turk. Proračun je bil sprejet soglasno. O proračunu mestne zastavljalnice ie poročal obč. svetnik Urbns. Obč. sv. Krvina je bil mnenja, naj bi bilo zadnjič sklenjeno posojilo zastavljalnici brezobrestno. Proračun je bil soglasno sprejet, enako resolucija obč. svetnika Krvine. O proračunu mestne priprege je poročal obč. svetnik Rutar. Proračun je bil soglasno sprejet, nakar se je predsedujoči g. podžupan prof. Jarc zahvalil (ob tričetrt na 1) občinskim svetnikom za vztrajnost pri proračunski debati in zaključil skoraj osemurno razpravo o ljubljanskem mestnem proračunu za leto 1931. Sv, Križ pri Kostanjevici Od 2. januarja t. 1. so vrši pri tias gospodinjski tečaj; obiskuje ga 20 deklet pod spretnim vodstvom ge. Minko Od lasek in njene poni. gdč. Po-pice Hribar. Dekleta so zelo zadovoljna in jim je žal, da bo prehitro minulo. Sklep tečaja in razstava bo na Marijin praznik 25. t. m. Pridite si ogledat tudi sosedna dekleta in žene, kaj so se naučila naša dekleta v tem kratkem času Imeli smo tudi higienski tečaj s filmom in predavanjem. Bila jo vsak dan polna dvorana gledalcev. Tudi tečaja o negovanju otrok so se pridno udeleževale žene in dekleta. Imamo tudi pevski odsek fantov iu mož pod vodstvom g. kaplana A. Torkarja. Tudi li so pokazali, kaj znajo in priredili pevski koncert, ki je prav dobro uspel. Želimo, da se ludi za Veliko noč oglasijo v cerkvi, da tudi Bogu v čast zapojo, kakor so žo tudi lansko leto. Tržišče na Dolenjskem 18, t. m. se je zaključil tritedenski sadjarski tečaj z dvakratnim poulcom na teden. Udeleževalo se ga je od 15 do 20 fantov. Tečaj jc vodil z veliko požrtvovalnostjo g. Biz.an, upravitelj tukajšnje šole. Izražamo g, upravitelju najlepšo hvalo in želimo njegovemu delu veliko uspeha. — Koledar Sobota, 21. marca; Benedikt, opat; Serapion. — Solnce stopi v znamenje ovna ob 15.07. Začetek )>o-III lad i. Noč in dan rita enako dolgu. Novi grobovi ■f" Alojzij Lindtncr. Včeraj je umrl v Ljubljani g. Alojzij Lindtncr, sodni uradnik v pok. Rajni se je z vso vnelo tidejstvoval na- karitativ-nem polju ia qc bil najstarejši sobrat Vincencijcve konference. Svoj čas je bil tudi član odbora za zgradbo cerkve Srca Jezusovega. Pogreb bo v nedeljo ob 5 popoldne. Svetila mu večna luč! Preostalim naše iskreno sožalje! •j- V Ljubljani je umrl g. Franc U r b a n č i č, veletrgovec v Ptuju. Pogreb bo danes ob 4 popol- ; dne. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno so žaljc! Kašelj? potem pa KRESIVAL! Volja žo življenje ln deln м mnogokrat od dobre prebave. Vzemite zvečer 2-3 Artin-I«*» dražojo in počutili so Il Ëi i boste izvrstno ves dan. i V f Vsebina škatljo z.a di-» ' * na rje v 8'— zadostuje za 1-0 krat. Dobe se v vseh lekarnah. Osebne vesti — Odlikovanje. Poslanik češkoslovaške republike na našem dvoril Robert Flieder ie posetil jvo-inočnika zunanjih zadev Konstantina Poliča iu inu izročil odlikovanje Belega leva, stopnje Grand officier za državljanske zasluge, ki mu ga je |io-delil predsednik češkoslovaške republike Masaryk. = Za člana izpraševalne komisije za administrativno pravo pri izpračevalni komisiji v Ljubljani za polaganje strokovnega izpita za prehod iz pripravljalne v pomožno skupino jc imenovan univerzitetni prof. dr. Albin Ogris. Napredovali so za sanitetnega poročnika zdravnika in voj. državna gojenca dr. Stanko Jereb in dr. Janez Gantar ter za lekarniškega jioroč-nika magister farmacije in voj. drž. gojenec L'mil Stunn. — Upokojeni so orožniški major Ivko Bosič; nižji voj. uradniki L razr. ekonomske stioke Ivan Grgnrič, Božo Jurkovič in Filip Petranovič. Obenem so vsi trije prevedeni v rezervo. = Prevedena sla v orožniško stroko pehotna poročnika Vladimir Marčič in AdolI Seidl. — V rezervo jc preveden pehotni major v pokoju Rikard Alaša in bivši rezervni pehotni jiodporočnik dr. Mirko Kambič s činom in rangom, ki ga je imel slednji preje. Ostale vesti — Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vel kraljica mali Marija in Nj. Vis. princeza lleana so poselili v četrtek ob 11 dopoldne bolnišnico za duševne bolezni, higienski muzej in odde'ek za prehrano pri centralnem higienskem zavodu v Belgradu. Visoke goste je spremljal maršal dvora general A. Dimitrijevič. Nj. Vel. in Nj. Vis. je pri vhodu v bolnišnico sprejel minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Nikola Precca. Nj. Vel. in Nj. Vis. so ostali v zavodu do 12.20. — Polovična vožnja na državnih železnicah in parnikih je dovoljena vsem udeležencem narodne proslave odkritja spomenika hvaležnosti blagopo-Kojnemu kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Kastvu, ki bo 24. in 25. maja t. 1. Udeleženci te proslave vzamejo na odhodni postaji cel vozni listek, ki velja tudi za povratek s potrdilom odbora za proslavo, da šo se svečanosti udeležili. Popust velja od 20. do 30. inaja t. I. čez Sušak za vse potniške in brze vlake, razen ekspresa. — Stanje voda. llidrometično poročilo pravi, tla Donava od Pasava do Bezdana stagnira, od Bezdana dalje pada. Od Bezdana do Novega Sada znaša stanje vode 354 cm do 232 cm pod maksimalnim stanjem, pri Zemunu pa 165 cm izpod. Drava pada, Tisa od Sente do Padea raste, pri Titlu stagnira. Sava od Zagreba do Jescnovca pada, pri Brodu stagnira, pri Mitrovici pada, pri Šabcu in Belgradu stagnira. Pri Jasenovcu znaša stanje vode 29 cm pod, pri Brodu 43 cm pod, pri Mitrovici 32 cm pod, pri Šabcu 19 nad in pri Belgradu 149 pod maksimalnim stanjem. — Razpisana mesta cestarjev. Na osnovi § 31. zakona o banski upravi je kraljevska banska uprava Dravske banovine razpisala tale službena mesta banovinskih cestarjev. 1. Na banovinski cesti Ljubljana—Zalog—Lapnice v odseku od vasi D. M. v Polju—Zalog—Sneberje. 2. Na banovinski cesti Sveti Urban—Lesično—Kozje — Podsreda za cestno progo od km 23.00 do km 29.000. 3. Na banovinski cesti Bolfenk—Sv. Anion. 4. Na banovinski cesli Poljčane—Majsprcg. 5. Na banovinski cesti Rogatec—Žetale—Kozmincc. 6. Na banovinski cesti Ptuj—Zavrč—Dobrova od km S.00 do km 12.970. Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati pogoje iz člena 2. uredbe o službenih razmeijih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo bili mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kazniivih dejanj iz ko-ristoljubja, event. dokazila o strokovni usposobljenosti) je vložiti najkasneje do 15. aprila 1931 in sicer za mesto pod 1. pri okrajnem cestnem odboru v Ljubljani, za mesto pod 2. pri okrajnem cestnem odboru v Šmarju pri Jelšah,, za mesta pod 3., 4., 5. in 6. pa pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju. — Župnija Stranje pri Kamniku spada po statistiki članov Družbe sv. Mohorja na 141. inesto, v kamniški dekaniji pa ne več na zadnje ineslo. Odstotek v tej župniji znaša namreč 6.033 in nc 4.033, kakor je bilo |)omotoina natisnjeno v -Slovencu . — Nov zdravnik v Brežicah. V ponedeljek, dne 23. marca 1931 prične z zdravniško prakso novi g. zdravnik dr. 1'eček Jože, ki se je nastanil v bivši dr. Hellerjevi hiši. Ze dolgo pričakovanega g. zdravnika toplo pozdravljamo. — Romarski shod pri Sv. Antonu-na Zdenski rebri (Dobrepolie) se vrši na tihi ponedeljek, dne 23. marca t. I. Od polosme ure do enajste se darujejo sv. maše, ob 9 pridiga. Tudi bo vsakemu romarju dana prilika, da opravi sv. zakramente za veliko noč. — Ta dan se vrši pri Sv. Antonu na Zdenski rebri znamenit semenj, ki ie po navadi zelo obiskan. Sejmarji pridejo od blizu in daleč, ker se običajno sklepajo dobre kupčije. — Higijenska razstava v Rogaški Slatini. Zdravstveni dom v Mariboru priredi skupno s jio-družnico 'Svete vojske« v Rogaški Slatini enoteden- sko higijensko razstavo z otvoritvijo v nedeljo, dne 22. t. ni. ob pol 9 dopoldne v društveni dvorani pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini. — Smrt v snegu. Iz Slov. krajine poročajo: Zadnji mrzli dnevi so zahtevali tudi življenjsko žrtev. V dolnji lendavskih goricah ie živela že nad 60 let stara občinska reva l otil Julijana. Stanovala je sama. V toplih dneh je beračila in s tein se je preživljala. Ko ic zapadel zadnji veliki sneg, so se za revo pričeli hudi časi. Iz hiše si ni upala. Pičla zaloga, ki jo je imela prihranjeno iz lioljših dni, ji je naglo pojemala. Živela je od djic do dne bolj skromno. Končno je potrkal na vrata glad. Starica je popolnoma oslabela. Zime le ni bilo konec, marveč je zapadlo še več snega. Starkin položaj je postal brezupen, /brala je zadnje moči, da bi si pomagala. Vzela je lopato in se je spravila nad sneg. Najbrž si je hotela napravili pot uo najbližjega soseda, da bi pri njem prosila jiomoči. Namera sc ji ni posrečila. Komaj jc začela metati sneg, je omagala in sc zgrudila v sneg. Dvigniti se več ni mogla, marveč jc tam našla smrt. Ker je hiša na samotnem kraju, se jc le slučajno doznalo, kaj se jc zgodilo in je najbrže uboga starka morala že precej dolgo ležati v snegu. — Izreden zimski gosi. Iz Turnišča poročajo: Turnišče ima posebnost, kakršne do sedaj ni imelo. Vas je precej priljubljeno zatočišče štorkelj. Ti dol-gonožci z rdečimi kljuni so zasedli več dimnikov in so se na njih vgnezdili. Spomladi priletijo, v Jeseni pa se s pomnoženimi družinami jioslovijo. Tako se jc zgodilo tudi lanske jeseni. Pred nastopom mrzlih dni so gostje odleteli. V gnezdu na enem izmed mlinov pa se je zgodilo nekaj izrednega. Ena štorklja je zaostala za drugimi. V začetku to ui vzbujalo pozornosti, ker smo pričakovali, da ji postane dolgočasno in se najiosled tudi ona poda na dolgo jx>t. To pa se ni zgodilo. Minuli so tedni, a ona je še vedno stala v gnezdu. Nastopili so mrzli dnevi. Ptiča je začel pretresati mraz in pretil mu je pogin. Da bi se rešil smrti, je zapustil gnezdo in je zletcl na dvorišče med goske in kure. Te so se spočetka bale čudnega gosta. Polagoma pa so se mu privadile in so delile z njim hrano iu le/išče. Štorklja je preživela močno zimo. Sc je ludi |iopol-noma udomačila. Rada ima zlasti otroke, ki sc lahko po mili volji igrajo z njo. Radovedni smo, kaj bo storila štorklja sedaj, ko sc vrne njen rod. Najbrž sc bo v njej vzbudila želja jio tovariših in bo zapustila sedanjo družbo. — Izvoz sliv. Po statističnih podatkih izvoz-niškega društva v Brčkcm je bilo leta 1930 izvoženo iz Brčkega 8 milijonov 154.662 kg svežih in 1 milijon 229.100 kg suhih sliv. — Statistika zunanje trgovine kraljevine Jugoslavije. Oddelek za carine je izdal statistiko zunanje trgovine kraljevine Jugoslavije leta 1930. Knjiga se dobi na vseh carinarnah in v knjigarnah. Cena izvodu je 200 Din. — Za materinski dan priporočamo dve ljubki otroški igrici: »Matničin najlepši dan (prizorček z rajanjem) in 'V boj za mamico« (otroški prizorček v dveh dejanjih), zložil p. Krizostom Sekova-nič, pevske točke uglasbil dr. Anton Dolinar. Cena izvodu z glasbeno prilogo je Din 5 iti se dobi v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani. Omenjene igrice bodo vsled srčkanega besedila nudile otrokom kakor odraslim veliko neprisiljene radostne zabave. — Sekcija /veze finančne kontrole v Ljubljani jc založila Zakon- o državni trošarini in Pravilnik za izvrševanje zakona o državni trošarini v slovenskem jeziku in sicer v eni knjigi. Cena broširanemu izvodu Din 20, vezanemu Din 25. Knjiga se dobi pri navedeni sekciji (Breg štev. 6). — Izšla je knjiga »Otrok« II, spisal Josip Vole. Založila Prodajalna KTD (I I. Nič-man) v Ljubljani. — Broširana knjiga stane Din 24, vezana Din 34; po pošti Din 1.50 več. S pori na praznik Lep dan je omogočil, da so v redu iu na dobrem terenu z.opel enkrat igrali nogomet. Ilirija je imela v gosteli mariborske Železničarje, katere je odpravila z rezultatom 7:2 (2:1). He-zultul je sieer malo visok, in železničarji bi zaslužili lepii uspeh. Vendar je energična napadalna vrsta v drugem polčasu izrabila vsako priliko. Po dolgem času je enkrat pri Iliriji napadalna vrsta držala žogo; posledica je dober rezultat. Gostje so zelo marljivo moštvo, vendar igrajo zelo primitivno in energično. Poraza je kriva tudi slaba taktika. Tak oster tempo ue sme diktirati nikdar moštvo, ki nima zadostnega treninga. Dogodek posebne vrste je bilo tekmovunje v namiznem tenisu z.a prvenstvo Ljubljane. Poleg domačih so bili. prijavljeni ludi najboljši igralci Zagreba in državni prvak Nemec. Vsa rutina in znanje zunanjih kaminov ni zalegla. Domačini mi vse odpravili in občutno premagali. Tu uspeh domačih j» pripisovati predvsem dejstvu, da igrajo pitig-|iong res pruvi športniki. Splošno je bil Ia turnir lepa manifestacija tega lepega sporln. V vseh skupiiiah so zmagali člani Ilirije, najboljši med njimi je mali Gerzinič. Pa tudi dame so se dobro odrezale. Zvečer sta Gerziničeva in Wormovu v propagandni igri premagali igralce, ki so zastopali Jugoslavijo na svetovnem prvenstvu! Poleg teh dveh športnih prireditev je zabeležiti še par drugih dogodkov. Hazenska zveza ie sklicala izredno zborovanje, ki si1 bo vršilo dno 29. marca v Zagrebu. Glavna točka dnevnega reda je: ureditev odnošnjev s podz.vezami. J. N. P. je pa sklenila pozvati pred kazenski odbor najstarejše in največje klube v državi, lla-ška. Gradjanskega in Coneordio. Vse to zaradi li'.'. Velikonočni nogometni jirogrnm jo sedaj definitivno določen. Po dolgih letih je prišlo do skupnega sodelovanja. Naj drïi tudi za naprej! Ilirija in Primorje priredita skupno tekmo s Stur-mom (Gradec) in Mariborom. V sredo na praznik pa igra Ilirija v Zngrcbu proti Gradjanskemu. Cross countrv za prvenstvo Ljubljane Proga meri za senijorje ra. 10 km, s startom in ciljem na igrišču SK Ilirije. — Proga zn naraščaj B 1915—10 meri 2 km s startom in ciljem na igrišču SK Ilirije. — Proga z.a naraščaj C 1913—11 meri 3 km, start in cilj na igrišču SK Ilirije. Zarota v skalni trdnjavi Madrid, 18. marca. Vojno sodišče v Jaci, skalnati trdnjavi v Pire-lojih, jo snoči po 30 urni lajni razpravi izreklo svojo obsodbo nad voditelji vojaškega U[K>ra dne 12. decembra 1980. Nekateri vojaški zarotniki eo ušli rez mejo, nekatere so pa ujeli. Ti so bili sedaj sojeni. Kapitan Scdilee je bil obsojen na smrt, štirje na dosmrtno ječo, drugi pa so dobili po 20 lel. Toda kralj je na smrt obsojenega kapitana Sedile-sa po-miloštil. Ob tej priliki je prinesel veliki španski list »El Debater zanimiv popis decemberske revolucije morala udati tudi topniška baterija. Kljub temu bi zarotniki ne brli tako lahko osvojili trdnjave, ko tie bi bilo moštvo po tajnih agitatorjih že pr«4-nej prepojeno po komunističnih idejah. Tako pa je bilo treba razmeroma le malega sunka in disciplinirana četa vojakov se je spremenila v upornike. Nekemu zarotniškemu častniku se je posrečilo, da je vdrl v spalnico vojaškega guvernerja. Stari general ni imel niti čaea, da bi se bil oblekel. Takega po še ponoči odpeljali v občinski urad, kjer so sejno dvorano spremenili v začasno ječo. Ista usoda je doletela tudi polkovnika galicianekega peèpolka. Eden najbolj odločnih mož v tej trdnjavi je bil podpolkovnik Beorlegui, po rodu Bask, poveljnik lovskega bataljona Las Palma. Zuirotniki so vedeli, da je lo nevaren mož. Znan je bil po svojih junaštvih v maroSki vojni, po svoji ljubezni in zvestobi do domovine in splošni priljubljenosti, vrh tega pa mož izredno velike postave in ogromne telesne moči. Niso si ga upali drugače obvladati kakor z zvijačo. Njegov sluga je planil v podpolkov-nikovo spalnico z novico, češ, da vojašnica gori. Beorlegui je zgrabil za telefon, toda žice so bile že potrgane. Hitro se je oblekel in planil na cesto. V vežni senci je bilo skritih 10 do 12 vojakov, ki so se vrgli na orjaškega podpolkovnika. Toda temu se je posrečilo, otresti se nekaterih svojih napa- Zanimivi daloev in jih pometati na tla. Drugi so poskusili, da bi ga zadavili s prtičem. Toda podpolkovnik je tako divje razbijal okrog sebe, da se jim je to ponesrečilo. Po dolgem boju se je slednjič nekomu posrečilo, da je vrgel podpolkovniku okrog vratu zanko ter mu zadrgnil vrat. Orjak ee je skoraj zadušil in tako so ga zvezali. Podčastnik, bi je vodil ta na-pad na podpolkovnika, si je obrisal znoj s Čela in zagodrnjai: »Komaj smo ukrotili nilskega konja !< Nato so ujetnika vlekli po ulicah v ječo, ki je bila zastražena. Zjutraj so vojaško stražo zamenjali oboroženi kmetje, ki so se med tem pridružili revoluciji. V ječi je bilo vsega skupaj 20 častnikov. Med tem so trije uporniki vdrli v itskamo. vrgli tiskarnarja iz postelje in ga z orožjem v roki prisilili, da je vpričo njih natisnil praklamacijo, ki je bila še isto noč nalepljena po vseh ulicah. Pro klamacija se je glasila: »Prvi fcn edini člen. Kdor sr bo z besedo ali dejanjem ustavljal ukazom nastajajoče republike, bo brez preiskave takoj ustreljen. Dano v Jaci, 12. decembra 1930. Podpisal Fermin Galân.t Tako je žalostnega, meglenega zimskega jutra 12. decembra zmagovito končalo prvo dejanje revo-1 linijske igre v Jaoi. Zadnje dejanje pa se je tragično zaključilo 17. marca 1031 z obsodbami, ki smo jih navedli zgoraj. •• • .Stotnik >ediles strogo zastražen ш omrežjem svoje jetniške celice. v gorski trdnjavi Jaca, ki je bila le del nameravane in dobro organizirane zarotnUke revolucije. Ta romantična stara trdnjava leži vUoko gori v pirenejskem sedlu ob novi pirenejski železnici med zasneženimi gorskimi vrhovi. Ker je blizu francosko meje, je ugodna zaradi tega. ker bi zarotniki luhko pobejmili čez mejo, če bi ee jim načrt ponesrečil. Vanjo je mogoče priti samo po eni cesti, zato jo je lahko braniti. To obmejna trdnjava j** biln na glasu Kazenske postojanke. Tam so službovali vsakovrstni nezadovoljni častniki, med njimi tudi voditelj zarotnikov remiiuo Galau. pehotni stotnik. Ta mož, coreč in fanatičen komunist, je bil že leta 1927 zapleten v neko zaroto in je bil obsojen zato na šest let ječe 1er na izgubo častniške časti. Berongiierje-v;i vlada pa ga jo pomilcfltila in poslala v Jaco. Tam je s svojimi somišljeniki takoj organiziral novo zaroto ter pripravil do pičice natančen načrt. Pri krojaču so že dali sešiti celo novo revolucijsko zastavo: rdečo-ruroeno-modro, ki je |>otom res en cel dan vihrala nad trdnjavo. Zvečer pred 12. decembrom so se častniki po večerji v častniškem doniu mirno zabavali z godbo. Nožno službo je imel prevzeti častnik, ki je bil znan po svoji zvestobi do kralja. Posrečilo se je zarotnikom, da so ga pod ničevo pretvezo za listo noč nadomestili z drugim manj nevarnim. Ob 4 zjutraj jo šest zarotniških častnikov naenkrat vdrlo v stražreico. Na začudeno vprašanje navzočega častnika, zakaj tako zgodaj prihajajo in kam se jim tako mudi, jo odgovoril stotnik Galàn smeje: »Ker smo pravkar oklicali republiko! Pri teh besedah so zarotniki službujočega častnika prijeli in zvezali. Na hrup, ki je pri iem nastal, je prihitel službujoči stotnik in zgrabil za telefon, da bi obvestil polkovnika, kaj se jo zgodilo. Toda slušalo so mu izbili iz rok. ga vrgli nn tla in zvezal L Zarotniki so imeli trdnjavo v rokah. Sedaj so zbudili moštvo in Galàn. ki je bil s tem dejanski voditelj revolucije, je moštvo z ognjevitimi besedami nagovoril ter ga pozval, naj se pridruži opornikom, se pokori njegovim naredbam in poveljem. Moštvo je izjavilo, da je pripravljeno sledili revolucij L Podobno jo bila vzeta ludi druga vojašnica, v kateri jo bil nastanjen bataljon Las Palma. Zarotniki so bili tako v premoči, zaradi tega se jim je V Belfastu so jioslnvili zanimiv spomenik izumitelju pnevmatike 1. B. Dunlopu. Spomenik jo sestavljen iz 270 funtov težkega gumijastega bloka, ki jo prišel pod pritsk 250 Ion teže in se je 110 ur dolgo -pekel«. Postavitelji spomenika upajo, da bo le-ta dalj časa trajal kakor spomeniki iz kovine. Kavno tako je tudi severnoameriške združene države privedlo do lega, da bi namreč spomenik tudi še i »ozn i rodovi občudovali, da so dale vsekati v granitno steno Blach Mountaiusn v Južni Dakoti ogromno, nadčloveške postave Washington."!, Jeffer-s .na, Lineolna in Roosevelta kakor tudi zgodovino Združenih držav, ki bo obsegala samo .YM1 vrst teksta. Bivši predsednik Coolidge je sestavil besedilo. Crke bodo visoke 5 čevljev (kakih IGOcm). Geologi so prepričani, da bo tak napi« kljuboval čitsu pol milijona let Tako prerokovanje je kaj- j pada zelo poceni, ker ga nihče ne bo mogel kon-I Irolirati. Zanimiv je spomenik, ki ga je dala napraviti I svobodna občina na Montmartrur v Parizu. Ta spo-1 menik se da prevažati. Posvečen pa je »belemu zamorcu«. Pod tem imenom so označeni taki pisatelji, ; ki jim njihovih del nihče noče založiti, ker jih nihče ne pozna. Ker pa morajo živeti, prodajo svoja dela drugim pisateljem, ki že imajo ime, in ti potem dela neznanih pisateljev objavijo pod svojim imenom. Spomenik predstavlja črnca, ki ima nos in ušesa prebodena z obročki, znamenje suženjstva. Ker se je svobodni občini na Montmartru-: zirlelo preveč smerno in filistrsko, prositi policijo dovoljenja, da bi smela postaviti spomenik neznanim junakom svoje vrste, so pod spomenik vdelali kolesje, da ga lahko prepeljejo kadarkoli hoče policija poseči vmes. Nehaj iz modernega poganstva Nekateri zagovarjajo omejitev porodov, češ, da je ogroženo zdravje mater, ali da je prevelika beda na svetu. Kes je, da jo velfko bede, toda prav tako je res. dn imajo bogati ljudje manj otrok kakor revni. V Zdrtrženih državah dajo vsako loto samo za lt'|H>lo: masiranje, šminkanje ild. 70 milijonov dolarjev. Kar so zmetali zadnje desetletje za -buhi , svilene nogavico in razna sredstva za pospeševanje lepoto, bi zadostovalo za hrano in vzro-jo milijonov otn»k. Vendar ne morejo moderne žene v setii 7jitreti n.-nravnega teženja po materinstvu. Ker -o jim otroci nadležni, iščejo zanjo nadomesl- Alul el Krilil bi se rad vrnil v svojo domovino. Prosil je francosko vlado, da bi ga osvobodila in spustila domov. Vlada je njegovo prošnjo seveda zavrnila. Kakor znano, je bil Abd el Krim voditelj dolgoletnega upora rif-kabilov v severni Afriki. Ko so Francozi udušili upor. so ga izgnali na otok Reunion v Indijskem oceanu. ka. Najdejo sc zakonci brez otrok, ki svojo nagne-nje do otrok u teši jo na psih, mačkah, papigah, da, celo na ostudnih živalih. V Newyorku imajo poseben pasji hotel, kjer imajo ljubljenci modemih ■mater« vsak svojo sobo rn postrežba Tudi pokopališče imajo za svojo pasje »otroke« in celo spomenike jim postavljajo. V testamentih zapuščajo ljubljenim živalcam visoke vsote. Koliko otrok bi s tem denarjem lahko nahranili, oblekli in vzgojili. Zelo priljubljen nadomestek za otroke so ludi umetne punčko, ki so prebogato oblečene. Proti tej novi poganski razvadi se moramo z vsemi silami boriti. Zakaj, to ni več človeško, ampak ponižuje človeka pod žival. Zopet znak propadanja naše dobe! „Znižane cene" V Nemčiji ee trgovine žc pripravljajo ua veliko noč In — da bi si pridobile več odjemaJcev — znižujejo cone. Radi tegn je v reviji »Die Tat« neki F. Fried napisal sledeče: »Nenadoma so zopet začeli govoriti o pudru cen pri predmetih, ki za navadno vsakdanje življenje niso ravno najbolj potrebni. Toda fe si ogledamo stvar nekoliko natančneje, bomo videli, da so to predmeti, pri katerih tvrdke sijajno služijo in za to lahko postavimo razliko med proizvodno in prodajno ceno kot značilno. Električna žarnica: tovarniški stroški 1.40 do 1.50 Din, prodajna cena '20—27 Din. aparat za odpravo prahu: tov. stroški 610 Din, prod. cena 2700 Din; gramofon v kovčku: tov. stroški 165 I>in, prod. cena 1650 Din; gramofonske plošče male: tov. stroški 4,75 Din, prod. cena 40 Din; gramofonske plošče velike: tov. stroški 7 Din, prodajna cena 67 Din. To je samo majhen, a značilen izvleček. Med predmeti, katerim so padle cene, so tudi električne žarnice. Vemo, kako velika žrtev je bila. poceniti jih za 5 odstotkov. Vemo tudi to, da je tvrdka Osram kupila patent zn električno žarnico, katere bi redno gorele in bi jih ne bilo treba nikdar izmenjavati, in ga enostavno — uničila. Ker žarnice niso za to, do bi so električna razsvetljava pocenila, ampak zn to, da pridejo tvrdke do zaslužka I in »zasluženega« dobička.« Velik Kristusov kip, delo milanskega kiparja Tirno Bartolettija, bodo na obletnico sporazuma med Vatikanom in Italijo blagoslovili na Kalvariji pri Milanu. Slovesnosti se bo najbrže udeležil italijanski kralj Viktor EnianueL Kip je visok nad osem metrov. Na smrt obsojen V sredo 18. marca je bil v Regensburgu obsojen na smrt morilec Tetiner, ki je v avtomobil u ubil neznanega potnika ln potem vse skupaj zažgal, da bi se dokopal do zavarovalnine. Njegova žena pa, ki mu je pri tem pomagala ter hotela dvigniti zavarovalnino, je bila obsojena na Štiri leta ječo. O zločinu smo v četrtek obširno poročati. Opice - vlomilci Ameriški zločinci poskušajo vedno nova sredstva, da se izognejo zasledovanju pobcije. V najnovejšem času so začeli dresirati opice, ki jih vtlho-tapljajo v hiše, kamor hočejo vlomiti, da ee jim nI treba bati, da bi policija našla odtieke njihovih prstov. Opice spravijo v hišo skozi dimnike ali druge «ako dohode, skozi katere bi človek ne mogel. Opice so vajene, odpreti vsa vrata, «kozi katera se potem splazijo vlomilci, da dovrše «roj posel. Policija je tem zločinskim pomočnikom prtiSa na sled, ko je bil zadnjič enkrat i>ropan neki draguljar v Chicagu. Nova metoda, namreč uporabljati opice za pomočnike pri vlomih, se je iz Newyorka v hipu razširila med vsemi ameriškimi zločinci ie prej, prede« je zvedela zanjo policija. Pri chica-škem draguljarju so bila vrata prodajalne odklonjeno od znotraj. Ključavnico so našli odprto, toda nepoškodovano. Tat se je torej moral splaziti т prostore skozi odprtino ventilatorja. V teku preiskave so pri odprtini kakor tudi pri vratih našM sledove opičjih rok. Tudi pri nekaterih drugih vlomih v Newyorku so dognali, da so vlomilcem pomagale opice. Sedaj si ameriška policija beli glavo, kako ukrotiti te živalske tatove. Ptiči beže Innebrork. Zadnje dni je bilo opaziti velike jate ptičev, ki so po dolini lnne leteli od zahoda proti vzhodu. Let teh velikih jat, kakršnih še ni bilo videti, je trajal tri ure. Jato so letele v vrstah, najmanj po 800 metrov širokih. Na podlagi tega je lahko rre-čunati, dn je letelo več sto milijonov ptičev. Zanimivo je, da so bili ti ptiči samo čopasti škrjanflei. Kor živali niso nikjer dobile hrane, so bežale iz alpekih dežel, ki jih pokriva še sneg, proti vzhodu. Z vseh strani poročajo, da divjačina straèno trpi radi pomanjkanja hrane. Mraz jih sicer ne tdeluje, pač pa jih globoki sneg ovira pri iskanju ћтапе. Kljimačev ni še nikjer videti. Zakasnili eo se i svojim obiskom. Niso pa bili tako pametni èkorci tn škrjančki, ki sedaj beže pred snegom. Ali ste že poravnali naročnino? Kulturni obzornik Koncert „Maribora" г Vnebovzetje Kako priljubljen je pri nas skladatelj Sattner, dokazuje dejstvo, da je doživel v Ljubljani to pot le drugo proslavo svoje osemdesetletnice in da so jo praznovali dvakrat tudi že Maribor, enkrat pa Celje in jo bo v aprilu še Dravograd. Sattnerjevo »Vnebovzetje« je eno imed najlepših slavljenčevih del. Ustvaritelj slovensk ga oratorija se je, kakor se zdi, za to delo morda še bolj navdušil kakor za ostala, zakaj v njem opeva topli Marijin opazovalec svoj vzor v obliki velikega oratorija, kjer ima na iazpolago soliste, zbor in orkester, mogel se je torej bolj razmahniti kakor v svojih številnih cerkvenih skladbah v čast Marije. Tudi je na »Vnebovzet u« največ delal in predelaval in ustvaril v njem neminljive lepote, kar kaže dejstvo, da se odlomki iz »Vnebovzetja« venomer zopet pojavljajo na raznih cerkvenih pa tudi posvetnih koncertih. Za »Vnebovzetje se je to pot zavzelo Slovensko pevsko društvo »Maribor« iz Maribora. Zbor je še mlad, ustanovljen 1. 1925. Pod vodstvom mariborskega stolnega organista, g. J. GaSpaiča, je zbor predelal hiter razvoj in ima v kratki dobi svojega delovanja za seboj že začudljivo velika in težka dela, da bi človek komai verjel: Haydnovo »Stvarjenje«, Mozartov »Requiem«, Sattnerjevo • Soči« in celo Dvorakovo »Stabat Mater«. Morda te zboiu ta hitri tempo nekoliko pozna: ta ali oni bi morda rajši videl multum namesto multa. No, zbor izpolnjuje v Mariboru poleg Glasbene Matice več kot veliko vlogo, gojiti oratorij in religiozno glasbo in peti v cerkvi, je mlad in na najboljši poti, ima izvrstnega vodjo, kar je očividno, in bo italno korakal ad astra. Njegov glasovni material ni še kdo ve kako homogen, tehnično morda Se vedno nekoliko neenakomerno podkovan, zbor pa je zelo discipliniran in mu ie videti, da bo hitro zmagoval težave; gre mu namreč za velike cil'e in se ne straši ogromnih del svetovne umetnosti, »Vnebovzetje' je znova zaživelo v Ljubljani. Njega prelepe odlomke, ki |ih poje Marija, je zopet pela s svojim jasnim in čistim glasom gospa Lo-všetova, kakor pred desetimi leti, učinkovita menjava moških in ženskih solov in zborov raznih sestav se je zopet uveljavila zopet imo v pro-porcijah uživali Sattnerjevo umetno.st in dirigent je arhitekturo skladbe povsem obvladal, imajoč jo vedno kot cilj pred očmi Tudi gg Neralič in 2ivko sta svoji vlogi zadovoljivo rešila, orkester pa je bil zelo močan, dasi še ne povsem naštu-diran. Žalibog si je »Maribor« izvolil neugoden datum za svoj koncert. Nekaj ljubiteljev glasbe je odšlo k misijonskim pridigam drugi so se zadovoljili s prejšnjim Sattnerjevim jubilejnim koncertom — tako poset koncerta ni bil. kakor bi bil koncert in navdušeni pevski zbor, ki je topot prvič v Ljubljani nastopil zaslužil. Upamo, da bomo zbor »Maribora« še čuli v Ljubljani. Simpatična družina, v kateri sodelujejo malone vsi stanovi, nam ostane v lepem spominu. K VPRAŠANJU SLOVENSTVA V LJUDSKI UMETNOSTL V predavanju, ki ga bo imel kustos etnografskega muzeja dr. St. Vurnik jutri, v nedeljo, dne 22. t. m. v Kinu Matici, je zastavljeno vp.a-šanje, kako je s slovenstvom v slovenski kmečki ali narodni umetnosti. Kakor znano, so si že mnogi od raziskavanja stila v ljudski umetnosti obetali rešitev vprašanja, v čem tifii bistvo slovenske duše, smatrajoč, da se je ta edinole v tako imenovani narodni umetnosti nepokvarjena ohranila. Predavatelj bo najprej orisal razvoj zanimanja za ljudsko umetnost, potem skušal definirati to umetnost b nato razkazal na podlagi številnih skioptič-nih slik slovensko kmečko aihitekturo, plastiko, ornamentiko, se dotaknil tudi glasbe in poezije. Po stilni analizi raznih tipov te umetnosti bo sku-ial •■kazati problematiko kulturno zgodovinskih razvojnih faz posameznih okoliš v med Slovenci, bo obravnaval stilnopsihološki vidik, v kolikor se kaže v tej kmečki estetski produkciji. Nato se bo pečal s skupnostmi slovenske kmečke umetnosti, ki jo ta kaže s stilom folklore obdajajočih nas narodov in z razlikami ter končno razkazal rešene in nerešene probleme tega raziskavanja. Pozitiven rezultat je zaenkrat šele kulturnozgodovinskega pomena in ne more zadovoljiti romantičnih teoretikov, ki so si vprašanje napačno zastavili. Pokaže nam pa tri, Štiri tip slovenske psihe. tri, štiri stilne okuse, pripadnost trem, štirim različnim etnografskim kulturam ki . kalcijev barbid 1.5 (2.5). komnrinvrnn dušik 12 '2), kisik 1.4 (2), kisova kislina 1.8 (3), spodij 1.2 (2), anin 1.2 (2), saharin 1.2 (5.5), gotova zdravila 2 (3.5), apotekarska receptura je podvržena posebej splošnemu davku na poslovni promet z pri-rodne barve 1.2 (1.8), mineralne zemeljske barve 2.5 (3), umetne barve 1.2 (1.8), cinkov oksid 2 (3), tinta 1.5 (3), kreda 2 (3), oljnati firne/i 2.4 (3.5). alkoholni firneži 2.5 (3.5), kožni lak 1.2 (16 , pečatni vosek 1.8 (2.8), etri 1.3 (1.5), pariumerije z etrom ali alkoholom 2.3 (12), pudri itd. 3 (8 oziroma 12), kostna tnoka in nitrofoskal Ruše 1 (2), apneni dušik in superloslati 1.2 (2), obdelan bombaž 1.5 (1.5), bomba, na vata 2.2 (3.5), bombažna pre-diva 1.2 (1.2), gladke tkanine, pliš, til, čipke, pleteno blago, tkani trakovi, pozam^nteriia 1.5 (3.1), konoplja, lan, juta 1.5 (1.5), predivo 1.2 (1.7), tkanine 1 (1.7), drugi proizvodi 1.5 (3), žaklji 1 (2.5), ovčja volna 1.5 (1.5), volnena prediva 1.2 (1.2), volnene tkanine in drugi proizvodi 1.5 (3), svi'a 1.5 (1.5), prediva 1.2 (1.2), ostali proizvodi 1.5 (3.1), tkanine 1.5 (4), klobuki iz tkanine (4), klobuki iz klobučevine 2.1 (2.6) oziroma 2.5 (4), dežniki (6.5), umet. cvetje 2 3.5), usnje 2 (5), obuvala iz usnia (6.5), isto ko/ne rokavice, krzno 1.5 (3.5), pnevmatike 1.8 (4), kavčukove cevi 2 (3), metle 2 (3), ščetke, sita itd. 2 (3.2), celuloid (5), štabni les (3.5), furnirske deske (4), parketne deske in zobotrebci (3.5), pluta (2), karton 2.2 (3), papir za zaviianje 2.5 (1.3). razen tiskarskega paniria za rotacijske stroie 1 (i), papirji, pozlačeni itd. (3.1), igralne karte 1 (6), pisemski papir (8), kuverte isto, trgovske kni'ge (5), geografske karte (8), slike na papirju isto, keramični materijal 1.1 (2), in razno, brušeno stel lo za okna 2.8 (3.5), ostalo 1.8 (2.5), steklene posode 1.8 (2.8), pločevina sirova 1.2 (2.2), tračnice 1.6 (3.5), kladiva itd. 2.1 (4.5). sekire, kose, srpi, lopate, pile, mntike itd. 2.1 (4.5), plugi, žage 1.5 (1), posoda iz Г/КЛ7 O STANU) NARODNI: BANKF. z dne 15. marca 1911. (Vse v milj. Din; v oklepajih razlika v primeri z izkazom dne 8. t. m.) Aktiva: zlato in devize 218.6 (+-8.7), tečajna razlika 170.1 (—29.4), posojila: menična 1.228, lombardna 190 8, skunaj 1.418.8 (—15.8); pasiva: bankovci v obtoku 4.768.1 (—118.9), drž. terjatve 112.6 (+21.7), obveznosti: žiro 724.1, razni računi 150.9, skupaj S75.2 ( + 60.6). • Tečaj za mizarsko luženje na Jesenicah. Zavod za pospeševanje obrta Zbornice zn TOI v Ljubljani priredi na soboto in nedeljo 28. in 29. marca celodnevni tečaj za mizarsko luženje po najnovejši metodi (kemično luženje). V tečaju bode predaval strokovni učitelj Tehniške srednje šole v Ljubljani g. Adolf Polak. Vsak udeleženec plnrn pristojbino, ki znaša za mojstre 50 Din, za pomočnike 25 Din. Prinesti mora s seboj z vodo brušene deščice raznega lesa v velikosti 10x20 cm in 0 do 8 mm debele (masivne ali furnirane) in sicer 3 komade češnievega, 3 hrušovega, 6 bukovega, 5 jelševegn, 8 orehovega. 10 javorovega, 10 smrekovega in 17 hrastovega lesa. Na že y o dobe udeleženci koncem tečaja uradna izknzila o rednem obisku in seznnm 120 raznih receptov zn sestavo lužil. Udeležbo je prijaviti neposredno obrtnemu društvu na Jesenicah. ki ho dalo prijavljencem vsa podrobnejša pojasnila. Biorlzirano inleko. Znano deislvo je, da je do 50% vseh tuberkuloznih obolenj [iri olrorih povzročene z uživanjem inficiranOpSta prlvrednn bnnkn« v Subotlci predlnua občnemu zboru povišanje glavnice od 10 na 30 milij. Din. Borra Ljubljana, 20. marca. Donar V današnjem deviznem prometu so tečaji zopet bili nekoliko čvrstejši. Promet je bil prav znaten, posebno v devizah Praga, Newvork. Berlin in Curih. Vse zaključene devize je dala Narodna banka. Ljubliana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdnm 2280-2286 ( 2283). Rerlin 13Ï5.50 1358.50 (1357), Bruselj 793 43 bi.. Budlmpcšfn 092.77 bi., Curih 1004.10-1097.10 (1095 90), Dunaj 709 05— I 802.05 (800.55), London 276.72 bi, Newyork 50.74 Pravni nasveti Odplavljcna zemlja. 1. H. V. Ako je plaz odnesel kos vaše zemlje na občinsko ceeto, jo imate pravico spravili muzaj. ker še niste izgubili lastninske j ravce do te zemlje, lastninsko pravico zgubite, ako je v en eni letu ne uveljavite. Občina je seveda dolžna spraviti naplavljvno zemljo / občinske ceste, ker mora ona skrbeti /a neoviran promet. Ni jm njena dolžnost, dn bi morala to zemljo spraviti ravno nazaj na vaš svet. Tudi je občina dolžna občinsko cesto zavarovati pred plazovi. Zajemanje vode nn tujem svetu. J. Č. B. Če sosihI že nad "o let zajema vodo na vašem svetu, mu te služnostne pravice ne morete samovoljno vzeti ali kratiti. Tudi ne morete zahtevati kakšnih protiuslug, če vam jih do sedaj ni dajal za vodo. Odpoved stanovanja. I . S. B. če imate s hišnim gospodarjem dogovorjen trimesečni odpovedni rok, se mora gospodar tega držati in morete za|>er odpoved na krajši rok pri sodišču v S dneh ugovarjati. Ako pa je gospodar hišo prodal, vam sme kupec od|>ovedati v roku. ki je v vašem kraju običajem (najtbrž trimesečen). Vojna škoda. M. C. V. š. in F. K. B. Vaši srečki še nista bili izžrebani. — Za vsakokratno pošiljanje sec. na ma izžrebanih srečk, je vsaka tvrdlka opravičena, da zahteva povračilo tozadevnih stroškov. — Vsaka banka no Vam itak da brezplačno ustno informacijo o izžrebanih srečkah. 1 Povračilo vzdrževnlnine. S. B. C. Od 9. leta dalje živite že skozi Ih let pri svojem stricu. Ali more stric sedaj od očeta zahtevati povračilo vzgojnih stroškov. — Ne. R es je očetova dolžnost, tako dolgo skrbeti za vzdrževanje otrok, dokler se ne morejo sami preživljati. Kar je torej stric storil za Vas do nekako 16. leta, bi mu moral oče povrniti. Ker pa zastarajo terjatve vsakoletnih preživnin v treh letih, je tn stričeva terjatev že zastarana. Zapuščina po materi, š. B. G. S. Pred leti Vam je kot otroku še umrla mati, ki je po srvojem očetu imela doto. Oče se je nato vdru-gič oženil. Doslej niste prejeli niti dote |*> materi in ne po očetu. — Če je Vaša mati ob smrti imela kaj premoženja (doto in bališ), se je o tej dediščini gotovo vršil« zaipuščinsku razprava. Zglasite se <»sehno pri domačem sodišču ali pa pooblastite koga. da za Vas nipogleda tozadevni zapuščinski spis. iz katerega bo vse razvidno. — Dokler še oče živi, ne morete zahtevati od n j epa nikaike doto. Poravnava glede zapuščine. A. S. Kamnik. Če se z bratom glede |к> vojni storjenega dogovora ne morete seda j sporu;z,umeti. bo na tožbo enega aH drugega o tem odločilo sodišče. Če nimate nobenih prič, lx> sodnik moral zusli-šati Vas in brata. Le enemu pa sme dati prisego. — Ker je zadeva zelo negotova. Vam svetujemo. da se / bratom posodite brez ložbe. — Vknjižena stanovanjska pravica. V. š. T. Neki fant Lma v hiši sobico z v.knjiženo pra-vieo bivanja do oženit ve. Seda j ne biva notri. Ali sme hišni gospodar uporabljati to sobico, dokler je pruz.na? — Ta fant ima le osebno pravico, to je, da sme le sam bivati v določeni sobi. Ne sme jmi sobe oddajati v podnajeni. Če ima fant v tej sobi svoje stvari, sme sobo zaklepati. Če je soba prazna, jo sine hišni go-spodnr u po rtih! jati. Če ta funt stanuje v sobi, sme hišni gospodar le toi i ko svojih stvari spraviti v sobo, kolikor ne ovirajo rednega bivanja užitkarj-a v sebi. — Če se fant odpove svoji stanovanjski pravici, naj to odpoved napiše in Ja legalizirati pri sodišču svoj podpis. Na podlagi take odpovedi lahko vsak čas predlaga hišni lastnik sam pri sodišču izknjiž.bo stanovanjske pravice. Spor rndi hrastov, posekanih pred smrtjo zapustnika. V. A. T. Mati je pred leti prepisal« gozd na sina Pavla, vendar si je pridržala gospodarstvo gozda do svoje smrti. Pred smrtjo |*i je sin Peter baje po naročilu inatere-gosipo-dinje v tem gozdu posekal dva hrasta, ki si jih 11 ■ < 1 i |к> smrti matere lasti. Čec«v« st« hrasta? — Če brat Peter dokaže, da je oba hiraata [»osekal z dovoljenjem matere za sebe. mu jih je mnti-gospodinja povsem opravičeno darovala in st« hrasta njegov«. Stvar sodnega preudarka Ivo, katerim pričam lio v pravdi šla boljûa vera. Če brat Peter tega ne dokaže, pa nista hrasta last brata Pavla, ampak spadat« v apiuščino pokojne matere. Ker ste pri zapuščinski razpravi oba hrasta zamolčali, se bo ла ta dva hrasta morala zapuščinska razprava ponoviti in lxi sodišče prisodilo hraste dedičem. Državljanstvo in vojaška obveznost. L. L. B. Kako dobite kot koroški Slovenec (velja isto, kakor za primorske) naše državljanstvo, smo povedali v 49. letošnji štev. »Slovenca«. Ker ste 30 let st«r. vam v slučaju, če dobite na.še državljanstvo. ne bo treba služ.iti v stalnem kadru, pač pa vas bodo vpisali, če boste spoosbni, v operativno vojsko ter liosto po potrebi poklicani n« orožne vaje. Drevje ob meji. L H. V. Sadno drevje smete saditi prav do meje, v kolikor s tem ne povzročate sosedu kakšne škode ali ga ne kratite v kakšni služnostni pravici (n. pr. hoji, gonji živine in jiodobno), ki jo utegne imeti na vašem zemljišču. Kot previdnemu gospodarju vam pa svetujemo, da v sadite drevje toliko proč od meje, da ne IkmIo sepnle veje, kadar se razrastejo, v sosedov zračni prostor in korenine v njegov svet. Sosed namreč sine posekati veje in korenine, v kolikor bi segale v njegov prostor. Zopet nove stnvbe. P. Z. VI. O stavbnem p« «top« n ju prečitajte notico v 55. letošnji številki »Slovenca«. Koliko metrov od požarnega zidu lioste smeli zidati barako in kako daleč visoko stavbo, pa bo določilo županstvo, ki se bo moralo ozirati na vse v poštev prihajajoče okolnosti (varnost ognja, regulacijski načrt 11 . , „ „ ,, Vzgoja nezakonskega otroka. K. V. S. K. Vzgoja nezakonskega otroka gre materi, ki ga ima pravico sama vzgajati, dokler ga hoče in more. Oče ne more materi vzeti nezakonskega otroka. Le. če bi bil pri materi mtrokov blagor v nevarnosti, sme oče in je tudi dolžan otroka vzeti k sebi. ali ga dati drugam v vzgojo. V s[H>ru odloči sodišče. Samo dejstvo, do bo oče zagotovil otroku Iniljšo vzgojo, kakor mu jo more nuditi mati, še ne Iк> zadosten r«z.log za odvzem materi. Preživnina zn nezakonskega otroka. K. V. Kakor smo že povedal! v 291. štev. lanskega »Slovenca«, ni v zakonu določena otrokova sta-rosl, do katere je oče dolžan plačevati preživnino. Ta očetov« obveznost traja toliko časa, dokler se ne more otrok snm preživljati. Če »lede tega vprašanj« nastane spor med nezakonskim očetom in otrokom oziroma njegovim varuhom, odloči sodišče na podlagi dejanskih okolnosti, ali se tnore otrok ž« sami preživljati ali ne. Bolečine in zbadanja v kosteh - členkih mišicah - ledjih zobeh - slavi odstranja takoj za masažo Masirajte se ie nocoj - že zjutraj boste vstali (Ш prerojeni se dobiva POVSOD Po pošti pošlje I Steklenica Olll 16 Laboratorij „ALOA* SuSak 4 stek. Din 77\ 8 stek. Din 131 -. 14 stek. Din 205'-. 25 stek Din 320". MALI OOE.ASI Vsaka drobna vrstico 1'5« Din alt vsaka beseda SO par. Najmanjši ogla» • 5 Oin. Oglasi nad devet vretie ee računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Polir trezen in zanesljiv, z večletno prakso v Iu- in inozemstvu v židovskem, tesarskem in železobelon-skem delu, išče primerno službo zn takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Po_-< lir« št. 2967. Natečaj Mestna občina Bijeljina (Bosna) potrebuje vrtnarja, strokovnjaka v gojenju cvetlic. Pismene ponudbe z označbo sposobnosti in plače je poslati mestni občini do 31. III. 1931. Iz pisarne mestnega poglavarstva v Bijeljini, štev. 1451, 21. febr. 1931. Dva mlinarja pridna in poštena, sprejmemo za trgovski mlin. -Prednost imajo neporočeni. - Ponudbe z osebnimi podatki ter navedbo dosedanjih služb pod >Mlin Gorenjsko« štev. 2913 na upravo. Nastop takoj. Trgovsko pomočnico popolnoma veščo v delikatesni stroki, sprejmem. Meslo lahko nastopi takoj. Ponudbe z zahlevo plače na Ivan Miškič, Zagreb, Padišnica I. Čamernikova šoferska šola Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugo-avto) Prva oblast koncesiionirana Prospekt zastoni. Pišite ponil Philipsov jubilejni pianino s 5 letno garancijo je najcenejši kvalitetni izdelek. Minka Modic, Ljubljana, Cojzova cesta 9. Snažno sobico mcblovano, oddam takoj mirni nospodični. Resljevo cesta 26, I. nadslrop. Gostilniška kuhinja v lepem prometnem mestu Slovenije, se odda takoj /možni in zanesljivi gospodinji — ali pa se sprejme perfektna go-siilniška kuharica, samostojna gospodinja. Ponudbe na upravo pod »Meščanska kuhinja takoj« št. 2980. Razpis! Občina Vič pri Ljubljani razpisuje dve tnesli kva- j lificiranih občinskih bu- j bic. Pravilno kolekovane \ prošnje s prilogami ie j vlagali pri podpisanem j županstvu do 28. marca j 1931. — Županstvo občine Vič, dne 18. marca 1931. Prodam lepo urejeno in založeno trgovino mešanega blaga, z vrtom in travnikom. -Trgovina je tik križišča glavnih cest. Prodam lepo urejen in zasajen vinograd, z novo stavbo hiše, kleti, prešnice in hleva. Naslov prodajalca se dobi v upravi »Slov.« pod št. 2865. Krojaški pomočnik se takoj sprejme na veliko in mulo delo. — A. Jarc, semenišče, Ljubljana. Prodajalko zdravo, pridno, pošteno, dobro računarico, sprejme trgovina z mešanim blagom na deželi. Pomagalo bo tudi v gostilni. Na deželi izučene imajo prednost. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Dobra računarica« šl. 2977. Hiša v Dravljah s hlevom, šupo, drvarnico in vrtom, 1er stavbna parcela ugodno naprodaj. Vselitev mogoča lakoj. — Pojasnila daje I. Pirnal, Ljubljana VII, jernejeva ulica 18. Namočena polenovka priznano najboljša — se dobi pri I Buzzolini, Lin-garjeva ulica. Puhasto perje čisto čobano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto belo gosie oo 130 Din ke in čisti pub po 250 Din kg Razpošiljam po poštnem povzetiu L BROZOV1C - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica peria Potniški auto dobro ohranjen, s skoraj novo pneumatiko, ekonomičen, poceni proda gostilna Soča, Logatec-Brod. Voz dira na vzmeteh, dobro ohranjen, ugodno naprodaj pri Prost, gasilnemu društvu St. Vid nad Ljubljano. Vino do 45 lil, izborne kakovosti, razni vinski sodi, pohištvo, bo naprodaj na javni dražbi v župnišču nu Rizeljskem v ponedeljek 30. marca lelos od 9 dalje iz zapuščine pokojnega župnika. Tvrdka Clotar Bouvier, posestniki vinogradov v Gornji Radgoni, sprejme takoj mladega, neporočenega, po možnosti vojaščine prostega ekonoma kot pomočnika-oskrbnika. Absolventi vinarske šole z nekoliko prakse imajo prednost. Ponudbe z navedbo plače se naj pošljejo na gorenji naslov. Srsčkc, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Selenburgova ulica 6, II. nadstr. Kupimo dinamo 220 V 5 KS, dalje dva elektromotorja za enako-smerni tok od 3—5 KS 2X200 V. Vse v brezhibnem stanju. - Ponudbe s točno navedbo podatkov, obrabe in zadnje cene na Upravo Snežnik, Stari trg pri Rakeku. ■■■■■■■■■■■■ 001А5ШТЕ SLOVENCU] Naročajte ■SLOmCA najcenejši slovenski dnevnik Prodam sedem pletilnih strojev, kompletnih, v dobrem stanju in en enlel slroj z vsem inventarjem — za ceno 24 000 Tin. Naslov v upravi »Slovenca« šl. 2979. Koruzo za hrmo oddaja najceneje »elelntovina tlta in moke A. VOLK, LJUBLJANA Reslieve renta 24. Wbm očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN je mast Dobite v lekarnah, dro-gerijah ali naravnost » tvornicc in glavnega skladišča M. IIRNJAH leharnar -- tlSAlt Varujte se potvorb Sv. ložefu se je zljubilo, da je ne svoj praznik poklical k sebi svojega varovunca. Po dolgem, mukcpolncm trpljenju je odšel za vedno od nas naš dobri JOSIP DOLENC železniški uradnik v p. Pogreb bo v soboto, dne 21. marca ob pol 3 popoldne izpred mi Ivašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu. Ljubljana-Trst, dan sv. ložefn 1931. Od žalosti strti: Viktorija, soproga; Herman, sin; Silve, hči; Inkob Dolenc, brat; Maša por. Grom, Milena por. Pirjevec, sestri, in vse ostalo sorodstvo. ZAHVALA. Ob izgubi predragega nam pokojnika FRANCA JEREBA okr. kmet. referenta smo bili deležni tolikih izrazov sočustvovanja in tolažbe, da nam ie nemogoče zahvalili se vsakemu posebej. Zato se na tem mestu najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli da ga spremijo k večnemu počitku. Posebno hvalo smo dolžni g. okraj, načelniku v Litiji za izraze sočutja in tolažbe, g. ravnatelju 1er strokovnemu uradništvu kr. banske uprave kmet oddelka v Ljubljani za spremstvo in vence, g. komisarju v Litiji, g. voditelju osnovne šole v St. Vidu pri Stični, vsem tukajšnjim gg. uradnikom, učiteljstvu osnovne šole, ki se je s šolsko mladino udeležilo pogreba, vsem tukajšnjim društvom ter pevcem za ganljive žalostinke. — Rili ste nam v veliko tolažbo v dnevih žalosti. Višnja gora, dne 19. marca 1931. ŽALUJOČA SOPROGA Z OTROKOMA in ostalo sorodstvo. 4" Naš predobri očka, stari oče in prastari oče L t. d-, gospod Alojz Lmdtner sodni uradnik ▼ p. je danes, v petek 20. marca ob 3 popoldne, po dolgem mučnem trpljenju, v 91. letu starosti boguvdano za večno zaspal. Našega ljubega očka spremimo k Sv. Križu v nedeljo 22. marca ob 5 popoldne iz doma žalosti, Mestni trg 11, kjer bo čakal vstajenja. Priporočamo ga v molitev. V Ljubljani, dne 20. marca 1931. Žalujoči ostali. m m MARTA PIRHER naznanja v svojem kakor v imenu svojih otrok RUPRETA in MARIJE vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vesf, da je naš iskreno ljubljeni soprog oziroma oče in svak, gospod Rupert Pirher posestnik in sodni cenilec v čelrtek, dne 19. marca ob 4 nepričakovano, nn posledicah srčne kapi, v 51. letu svoje dobe boguvdano umrl. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto 21. marca ob 16 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sveta maša zadušnica bo darovana dne 23. marca 1931 ob pol 9 v frančiškanski župni cerkvi v Mariboru. Košaki pri Mariboru, dne 20. marca 1931 Brez posebnega obvestila. Mestni pogrebni zavod Maribor, Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva resta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne intormaci|e — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne Teletonska štev. ЗОЗЛ TVRDKA SNO) & URBANČIČ v Ptuju sporoča poslovnim prijateljem in znancem pre-tužno vest, da je njen soustanovitelj in družabnik, gospod Franc Urbančič veletržec v četrtek, dne 19. marca 1931 v najlepši dobi svojih let, po mukepolni bolezni mirno umrl. Pogreb predragega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 21. marca ob 16 iz hiše žalosti, Ljubljana, Trnovski pristan 38, na pokopališče k Sv. Križu. Predragemu, neumorno delavnemu družabniku ohranimo trajen spomin. Ptuj, dne 19. marca 1931. DAMSKE: MOŠKE: V pomladnih modnih barvah SERIJA Dm v so SERIJA Din 15 — SERIJA mn w— SERIJA Din 16'— SERIJA Din 4 — SERIJA D n 5 — SERIJA Din 6 50 SERIJA Din 10- m. кгшо, mm ш z% - шлхтп з OTROŠKE: SEouDin5'- DALJE Kaj pravi posestnik hnn Sušteršič it Preval/ pn Borovnici o BOSULIN svečtcait • nlmel sent 3 jalove krave ki so se nertestqno gonite a niso osmle brtje Kupil sem f lekarni na Vrhniki samo 2 škatl ici Bosuhn sve-čic Niti vseh nisem porabil in vse 3 krave so ostale breje.' Bosuhn svedre zoptr srammlno vnetji ter jalovost krav m tenc udelive in lazpošiliu samo lekarna na Vrhniki I škauja 2 navodilom 30 D n Če sr noši je denar v pismu naprej, poštnine prosto, sicer po povzetju 38 Din. Pohištvo oriproslo tu naimodemeiše Vain nudi ivrdko po izredno ni*k> ceni 1Ш16ЛП IN SINOVA St.Vid nad Liuhl iann — ua-mrot kolodvoru fran Urbančič OBČINSKI URAD KOSAKE naznanja žalostno vest, dn je njegov svetovalec, gospod RUPERT PIRHER posestnik in bivii župan v četrtek, dne 19 marca 1931 v 51 letu svoje starosti umrl Pogreb pokojnika se bo vršil v soboio, dne 21. marco 1931 ob 16 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobicžju. — Pokojniku ohranimo časten spomin. Košoki pri Mariboru, dne 20. mtirca 1931. OBČINSKI URAD KOSAKE. 6rcz posebnega obvestila. ЈШм- ™ veleirgovec v Pluju. Pogreb bo v soboto dne 21. t. m. ob 4 popoldne iz rojstne hiše, Trnovski pristan 38, na pokopališče pri Sv. Križu. Sv. maša za pokojnim se bo brala v ponedeljek dne 23. t. m. ob 7 zjutraj v Trnovski cerkvi. Ljubljana —Ptuj, dne 19. marca 1931. Francka, soproga. — Boris, Nadica, otroka. — Tereziia, mati — Ivanka, Rezika, sestri — in ostalo sorodstvo. K svojemu Rogu je odšel po plačilo noš ljubljeni soprog in oče, oziroma last in slari oče, gospod Ivan Zupančič vojni nadoficijal v pokoju in posestnik Pokrepčan s tolažili svete vere jc mirno zaspal v Gospodu v petek 20. marca ob 11 dopoldne v 77. letu svoje slarosli. Predi agega pokojnika bomo spicmili k večnemu počitku v nedeljo 22. marcn ob 15 popoldne iz hiše žalosii ne tukajšnje pokopališče. Sv maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni in v raznih drugih cerkvah. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev. Kranj, dne 20. marca 1931. Agneza Zupančič, soproga; Moksim in Mlrn Zupančič, sin in sinaha; Marija, I.inn, Ana in jela, hčere; vsi vnuki in vnukinje. um EnrI Derr Biggers: Kitajčeva papiga 17 Will Holley je peljal gosta k svojemu od starosti že nadložnemu avtu pred hotelom.. »Vstopite! Bo le kratka vožnja.« »Trenoteldc Eden je skočil v vežo po svojo torbico. Takoj nato je zaropotal mali avto po glavni cesti. »Kako ste ljubeznivi 1« se je zahvaljeval Bob. »To je meni samemu v zabavo. Stari P. J. namreč načelno nikdar nobenemu časnikarju ne dovoli razgovora. Morda ga bom pa vendarle pregovoril. Takile veliki bonci postanejo včasih v samoti dostopnejši. To bi bil zame velik lov. New York bi potem zopet enkrat govoril o meni.« »Hočem vse storiti, da vam pomagam.« Motne rumene luči Eldorada so izginile. Vozila sta se med zapuščenimi griči. »Vsekakor bom poskusil,« je i znova povzel urednik. Morda bom bolj srečen kakor zadnjikrat.« »Ste li iMaddena že prej kedaj videli?« »Le enkrat pred dvanajstimi leti, ko sem bil časnikar v New Yorku. Posrečilo so mi je priti v neko igralnico na štiri in dvajseti cesti. Igralnica ni bila na dobrem glasu, toda veliki P. J. je igral tam kakor uor. Šepetali so si, da še ponoči ne umre opustiti tega grdega posla, ko je ves dan prešpekuliral na borzi. Po cele noči je prečepel ob ruleti.« »Pa sle poskusili sestati se z niim?« »Seveda — takrat sem bil še predrzen mlad l>oba. Med odmorom sem se približal ter se mu predstavil za moča tiska. Več nisem mogel.« »Naj vas vrag vzame!« je zarjul nad mano. »Saj vendar veste, da se ne dam gnjaviti!« Holley se je zasmejal. »Toda. kar sem tedaj tako slabo zajx)čel, bom morda nocoj slavno dokončal!« Skalnati grički so zaostali in pred njima se je razprostrl čuden, nov svet. Med zvezdami in njihovim kovinskim sijem se je prikazal ozek polmesec, ki je s svojo borno svetlobo vdahnil grozo sivi puščavi, brezkončni in skrivnostni. 5. Will Holley je previdno krmaril svoj avto navzdol po skalnatem klancu. Dospela sta na puščavska lia, koder je bila pot označena z redkimi kolesni-cami med grmičevjem in po ledini. Luči avtomobila so iznenada splašile kunca, ki je zaspano čepel na robu pota. Bob je za ograjo iz bodeče žice zagledal celo vrsto palm in med drevjem razsvetljeno oli no. »Farma Alfala!« je pojasnil urednik. »Za božjo voljo, zakaj neki žive ljudje v tej samoti?« »Marsikdo kajpada zato. kor bi mu ljudje nikjer drugod ue dali uiiru. Pomisliti pa je tudi Ueba. da pogoji za farmarja tukaj nikakor niso tako slabi: jabolka, citrone, hruške ...« »Kaj pa voda?« »Kdor koplje, naleti na vodo. Maddenu na primer je bilo treba kopati le trideset čevljev globoko. Toda tako srečen je bil le on. Njegova farma leži tik ob strugi talne reke.« Prihodnji plot je bil poslikan z vsakovrstnimi znaki ter okrašen z zastavicami, katere so v mesečini pošastno frfotale. »Dallel City — tukaj, če boste verjeli vse, kar vam bodo povedali, gospod Eden, — leži zlato na cesti. Nihče še ne prebiva tu. Ampak, kdo ve? Mi smo občina, ki se razcveta! Moj uvodni članek prejšnjega tedna vam to pojasnjuje.« Krepko sta se zibala z avtom vred, toda Holle-yeve pesti so trdno držale za krmilo. Tu pa tam je stezalo drevo svoje lačne črne veje, kakor bi hotelo pograbiti oba notna popotnika; in čez sivo daljo je venomer žvižgal oster veter. Drgotaje je privihnil Bob ovratnik. »Vedno moram misliti na staro j>osem — o fantu, ki je prisegel, da bo dekle ljubil, dokler se pesek v puščavi ne ohladil« »Ta obljuba ni kdo ve kaj prida. Ali Je bil tant kak zrel tič, ali pa še nikdar ponoči ni bil v puščavi. Sploh pa: Ste li prvič na tej strani? Kakšen Kalifom i jec pa ste prav za prav?« liiiriBi-i:. 59, Vrsta 2651-05 Prodajamo čevlje iz boksa in laka za isto ceno. Omogočite svoji deci, da se ji razvijejo nožice normalno. Vrsta 2625-10 Za sprehod. - Najnovejši model izrezanega čevlja s kombinacijo krokodilove imitacije in okusno zaponko. Priljubljen čevelj zaradi izredno dobre pas-forme. Vrsta 1955-98 Iz jelenovega usnja ali finega laka, okusno okrašeni, s polvisoko lahko peto. Ako želite eleganten in udoben čevelj, pridite k nam. Vrsta 9805-05 Plesni čeveljčki iz najlepšega laka. Pristojajo vsaki toaleti in lahko plešete v njih vso sezono. Dobite lahko poleg tudi okusno zapono. Vrsta 1937-22 Vi, ki ste izpostavljeni štrapacu, rabite za pomlad lažje čevlje. Evo jih, s trpežnim gumijastim podplatom za neverjetno nizko ceno. jl{n nuirai МШЦР*' v VELIKA NO C SE BLIŽA Skrajni čas je, da napravite red glede svoje obulve. Odstranite, česar ne potrebujete, ponoseno dajte popraviti, česar Vam pa manjka, izpopolnite z novimi pomladnimi modeli. Tu Vam nudimo mal pregled velike izbire, s katero so popolnoma založene nase prodajalne. Poleg vsakega para čevljev si izberite pripadajoče nogavice. Vrsta 1634-22 Za dijake. — Spomladi odložite visoke čevlje in jih zamenjajte z udobnimi polčevlii iz boksa v črni ali rjavi barvi. Vrsta 3635-18 Polčevlji na zadrgo so še vedno priljubljeni radi svoje ugodne in lepe oblike. Vrsta 9815-03 Elegantni salonski čeveljček iz črnega somota (bar-žuna). - Vedno potrebni dami doma, pripravni tudi za vsakdanji ples. Vrsta 9637-21 Na zahtevo mnogih naših odjemalcev prinašamo to pomlad novo koničasto obliko. Garderoba elegantnega gospoda ni mogoča brez teh čevljev in sicer v laku, črnem ali rjavem boksu. Vrsta 9677-22 Din 249 - Priljubljen čevelj naših stalnih odjemalcev. Izdelan iz najfinejšega boksa z lahkim usnjenim podplatom in gumijasto peto. Imamo jih v vseh velikostih in širinah. Vrsta 3762-22 Za deževno in slabo vreme. Podplat je podšit in iz močnega kravjega usnja. Ti čevlji so primerni za živahne dečke. Vrsta 2642-30 Navadno hčerka ne mara takih čeveljčkov, kot jih nosijo bratje. Zato smo okrasili ta čeveljček. Vrsta 1805-15 Praktični izrezani čeveljčki s polvisoko usnjeno peto, narejeni iz finega boksa rumeni ali svetle moderne barve z okusno zapono. Vrsta 1245-63 Čeveljčki na špango s polvisoko peto iz rjavega se-miša z usnjenim okrasom ali v razn.h modnih barvah. Vrsta 5605-27 K pomladni obleki za iz-prehod si nabavite tudi te lepe izrezane čeveljčke. Okrašeni s kačjim usnjem z visoko peto prikazujejo pariško modo. 249, AČ*^ Vrsta 9675-38 Kako Vam ugajajo ti krasr: čeveljčki? Okrasili smo jih okusno s kombinacijo raznih barv. Pridite, da Vam jih pokažemo. Vrsta 6627-08 Eleganten udoben čevelj za odličnega oospoda. — Športniki na terenu in oni na tribunah ne morejo biti brez čevljev te oblike. Vrsta 7837-21 Ta koničasta fazona je okus odličnega gospoda. Izdelana je na okvir iz najboljšega laka z usnjeno peto. Vrsta 2605-72 Praktičen izrezan čevelj s polvisoko usnjeno peto, izdelan iz finega boksa rumene ali svetle moderne barve z okusno zaponko. Vrsta 1625-26 Lahki čeveljčki s polvisoko leseno peto okusno kombinirani, a narejeni iz najfinejšega materijala. Imamo jih iz laka in boksa. Vrsta 9175-03 Poleg satenastih in atla-sovih črnih in v raznih barvah imamo za poletje čeveljček izdelan iz belega rips-platna k lahni letni obleki. Vrsta 6637-11 Ako nosite obleko iz angleške tkanine, ne morete biti brez te oblike športnih čevljev, ki so narejeni iz najboljšega boksa, a okrašeni z okusnimi vzorci luknjic. Imamo jih v črni in rjavi barvi. Vrsta 3922-00 Športni čeveljček za dečke iz rjavega boksa z okrašenim jezikom. Podplat nabit z medenimi žebljički. Za šolo in izlet. Vrsta 3945-03 Spomladni čevlji za vsako priložnost. Za vsakdanjo hojo na trg iz boksa, za občutljivi nogi iz ševroja. Vrsta 4235-37 Lahki in zelo udobni čevlji iz platna v sivi barvi s trpežnim gumijastim podplatom, moški in ženski Vrsta 9875-05 Elegantni čevelj s špango iz črnega baržuna (somota) z visoko peto. Priljubljen je radi svoje enostavnosti. Vrsta 7047 Kadar zjutraj vstanete iz tople postelje, nataknite te copate. Kadar pridete domov od dela, jih zopet rabite, da si odpočijete noge. Za to nizko ceno jih lahko kupi vsakdo. Ur 144. Vrsta 3967-22 Moški čevlji iz la boksa štrapac, z nakovanim za podplatom. — Trpežni in udobni, ne žulijo ne noge ne žepa. Za J uKublovunsko tlakama ? Ljubljani: Karel Cet izdajatelj: Ivan Itako»ee. Urednik: Franc Kreuižar.