ISSN 0350-5361 9 / (U^^U ^-/u«.^ tti koii06 l^dna Vpelek in soboto bo deino iasno s spremenljivo obidinostjo. popoldne se bodo še pojsvljale krajevne nevihte, Vnedeljobo verj&no deže/alo 52 let k 00 r< Številka 29 četrtek, 21. julija 200S 300 SIT l!AIIIO vi^ij^kvji: OdlUen uspeh na splošni maturi Velervie - Sreda, ura se bliža do seli dopoldne. Dež rahlo pada, na hodniku velerijskc gimnazije jc vse napelo. Maturami čakajo, da ha ncgotovosii vendarle konec. So bili uspesni? Većina je bila. pa rudi 7. rczullali so bili očitno zadovoljni. Na velenjski gimnaziji so tahko z rezultati mature na julijskem roku 2005 zelo zadovoljni. Ravnatelj Rajmond ValcI nam je lahko s ponosom povedal: alispeh na maluri Splošne in umetniške gimnazije Velenje je %%. V splošni ťimna/iji je bilo od 126 kandidatov uspešnih 121 aJi 96%. na umetniški gimnaziji pa je maturo opravilo 23 od 24 kandidatov, kar je 95,8%. Maturo so opravljali tudi kandidati v maiuri-tetnem tečaju, od 19 kandidatov je bilo II uspesnih, kar je 53?^.« Med dijaki maturafiti pa so tudi trije zlati maturanti. Trideset in več točk so dosegli Tomaž Ne-đe(jko (31 točk), Peter Korošec (30 točk) in Pascal Vehov« (30 točk). Med maturanti je čudi 16 maturantov in maturantk, ki so AERDDROni SLOVENJ ÛRAOEC dosegli od 25 do 29 točk. To je zelo dober uspeh in menim, da vsi ti kandidati ne bodo imeli veiiib težav pri vpisu na fakulteto. Zadnja leta imajo dijaki velenjske Splošne in umeiniške gimnazije odlične rezultate. I.etos so sicer nekoliko slabši kot lani. koje bil uspeh dijakov splošne gimnazije na spomladanskem delu mature 100%. «Uspeh velenjske gimnazije je v republiškem merilu v sprmladanskcm roku kar za nekaj odstotkov boljši od povprečja, zaii) smo lahko resnično zadovoljni,« je še povedal Valel. ■ bs NIKAVIPOTNIK, šonson JOŽliALU, klavir Velenjski grad. 21 julija, où 21.C Koncert glasbene skupine Fru-Fru (Češka) Velenjski grad. 22.7., ob 21.00 Spoznajte premoženjsko zavarovanje z osebno in pravno asistenco! GOO muioitii^lKO AAVAr-vMui ----T^iiwrn««wp MMiir ~ J d.d.l Cestni križi Bojana Špe^ei ZM/AROVALNICA MARIBOR 080 19 20 www.opa.sl Pravzaprav iť'« .^ele pred nekaj leil. Ico sefti po dolgoletnem oklevanju vendarle poslala šqfer, spoznala, kako zm biti cesia Iz mojega mesia v $\-ei Pa nqj gre fa na Koroško, kjer se po vljugasli (xs!i přebiješ do nmiinjskega klanca, kije pregomrfw še holj poćaseri. ali pa za cesto proti Arji vasi, na koteri je n^asnilo ze \eliko mladih zivijefif. Tudi sama ob nje/ občasno pritigam svečko. Cesia, v zadf0i letih sic^r pos(kIobliena na kar nekaj odsekih, je resnično nevarna. ^Bliinjica« proti Polzeli je prav tako precej podobna kolovozu, če se proii Ljubljani odprasimo skozi Pesje. Lokovico in naprej proti avtiKesU. fXi tudi vemo. da nas čaka precej oťnkov, nekaj črnih točk in ozka cesta. Tako to čutimo či.sto navadni fialečanl, še huje je \erjemo za tovornjakarje. In za vse. ki se uk\arjajo z gospodarevom ali s tu- _ rizmoiii O tem. kako odrezani smo pravzaprav od sveta zaradi slabih cestnih povezav, go'iorimo in pišemo te dolga leta. Politiki se besedno prizadevajo za to. da bi se stvan uredi/e, pri tem lahko sploh jeseni in drugo leto. pred hkalnimi volit^nii, pričakujemo še \'eUko očitkov, kdo je kaj naredit za to. da se vendaríe poveiemo s slovenskim avtocestnim kritem, in kdo ne. ljudi pa zam'ma le. kdaj bomo vendarle hitreje in varneje prišli iz doline do avtoceste. in čisto nič drugega. Po zadiyem obisku vlade se omer(/u letnica 201 J. Kar je blizu in daleč. Kje bo tekla navezava na avtoce.'ito, pa je mjetno ze mogoče reči. Skozi S'entrupert. Zupani koroških, šaleških in zgornjesavinjskih občin so poenoteni. Ks/ so prepričani, da je to najboljša trasa, Kot kaže, pa l)o to. da trasa ni bila predstavljena javnosti in da svetniki v nobeni od občin o njej niso rekli nobene, iie politično vroča tema. S cestami pa Imamo krite tudi v mestu. Na Ooricije nekaterim, ki tivijo ob leia 2003 ponovno odprti cesti mimo '/ivkoviča, f}re kipelo. Pref>ričani so. da je cesta neupravičeno /movno odprta. Siii je jasno, du se kljub prometnemu znaku, da je promet dovol/en le za lokalni promet, nporalylja kot bližnjica proti Koroški. Da se ne stri/^ajo s .^edcmjo prometno situacijo na (uradno imenovani) Berunjski cesti, so obvestili inšpektorat za okolje in prostor v Velenju. Prekipelo jim je, ko se je pred kratkim nekdo zapeljal na dvorišče ene cd hiš ob cesti in podrl 20 let staro jablano. Bo naslednjič kdo pristal v kakšni spalnici? Upravičeno vprašarde. Pa o te/n. kako ogroteni so pešci ob tej cesti, ki nima ploùiika. niti ne gowrimo. P S. Oni dan sem na nacionalnem radiu slučajno ujela oddajo, kv sta dva • ijubllanski in p<)riorcuje na vsaj Uve strani. Milan M, Cvikl i/ I.DS osln» nasprotuje prctllojiu vlade o tibli-kovanju 12 razvojnih regij, namesto tega spodbuja nastanek šliri-najslili in opozarja, da mora ena od njih nujno poslali ludi Saša. »Šaleška in Zgornja Savinjska dolina bi se brez ležav uslre/.no povezali. To jc izredtiega pomena predvsem zaradi cnergeiskih polen ci alo v le okolice,« je dejal. Po njegovem jc bistvena prednost lastne razvojne regije v sred s i vi h. ki bi jih ta lahko pridobila iz Evropske unije. Poleg lega naj bi se v samostojni regiji tudi samo-siojno odločalo, za katere projekte bo namenjen pridobljen denar. Statično je treba ialorej Savinjskih regijo po mnenju (Mkla razdelili na Zgornjo Savinjsko-Šaleško in na Celjsko regijo 1er po leg njiju oblikovati se regijo Spodnje Podravje. »Zavedam se, da Evropska unija laksne delitve pogojuje s številom prebivalstva, vendar verjamem, da so možne tudi izjeme. V EU so jih žc naredili in mislim, da bi jih tudi ob naših argumentih.« je povedal pi> slanec CVikl. Poleg ideje o 14 razvojnih regijah se v i.DS zavzemajo tudi za tri kohezijske regije: »Ljubljano z okolico je treba oblikovati ko( meiropolitansko regijo, potem pa ostaneta k vzhodna in zahodna regija, vsaka z X00 tisoć prebivalci.« je dejal Cvikl. Razlog za lakSno razmišljanje je tudi v tem primeru bolfin možnost pridobivanja evropskih sredstev. Da bi to dosegli, v LDS predlagajo vladi, naj se več pogovarjajo s predstavniki unije in predstavniki njenih Članic. ■ mz »Pivo in cvet}e<^ obiskalo 130.000 obiskovalcev Laško, 17. julija - /i 41. tradicionalno petdnevno prireditev Pivo in cvetje, ki spremeni celo Laičko v veliko gostilno, je obiskalo 130.000 obiskovalcev. Organizalorjem jo nekoliko po nagajalo vreme, tako da je bilo obiskovalcev nekoliko manj, kol so pričakovali, pa tudi popili so manj piva, kot so načrtovali. Količine pa so vseeno ogromne. Izpraznili so kar 250 tisoč kozarcev po pol lilra piva. Mnogi so se v Laško kar preselili in si o\) priredilveoem prostoru posiavili šotore. Med obiskovalci je bilt> tudi veliko tujcev. ■ mz Ocenili savinjske želodce Rečica ob Savinji, 17. julija - Z večerom pod lipco so sklenili tradicionalne vaške igre, v sklop katerih sodi tudi ocenjevanje savinjskih želodcev. Najvišje priztianje sta letos prejela Jože Mlačnik iz Luč in Jožica ter Jože Basil iz Devc. ■ mz Zrak v Nazarjah onesnažen tudi po zaprtju Iverke Nazaijo - Na osnovi meritev zraka, s poudarkcmi na prašnih delcih, ki jih je opravil inštilut za ektjloške raziskave Erico iz Velenja, ugotavljajo, da se njihova količina ni zmanjšala tudi po zaprtju tamkajšnje lovame Ivemih plošč, kije veljala za največjega onesnaževalca. Z rezultati so se seznanili občinski svetniki, ki bodo z ugotovitvami in zahtevami pi> doslednem ekološkem čiščenju seznanili vsa tamkajšnja podjetja. Do konca leia pa bodo izdelali ludi kataster onesnaževalcev. ■ mz Podjetje Lesna v stečaju Slovenj Gradec, 18. julya - Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je za tovarno stavbnega pohištva Lesna iz Radelj ob Dravi uvedlo stečaj, ki so ga predlagali upniki, ki so ocenili, daje pi>djetje pre-zadolženo, da bi zmoglo poravnati naslale obveznosti. Stečajni upravitelj je Miran Kos. Brez dela ho ostalo 120 predvsem starejših delavcev s poklicno ali nižjo izxîbrazbo. ■ mz RDEČI KRIŽ SLOVENIJE OBMOČNO ZDRUŽENJE VELENJE obvešča, da bo KRVODAJALSKA AKCIJA potekala v prostorih Doma učencev, Efenkova 61 v Velenju, in sicer bo odvzem: v sredo, 27. julija - vpis od 7. do 15. ure, in v čeirtek. 28. julija - vpis od 7. do 14. ure. Gradnja čistilne naprave bo stekla Čez eno leto že poskusno obratovanje centralne čistilne naprave Šaleške doline, ki bo veljala kar 2 A milijarde tolarjev, 930 milijonov pa bodo prispevali evropski kohezijski skladi Mira Zakoěek Od leta 1986, odkar obratuje prva faza čistilne naprave Šaleške doline, v reko Pako in naprej v Savinjo ne spuiičajo več mehanskih odpadkov. S tem so odplake očiščene 40-odstotno. S celovito izgradnjo, ki sojo začeli pripravljati pred dvema letoma, pa bodo odplake očiščene tudi biološko, kar bo pomenilo kar 80-odstolno očisčenost. Pred dnevi Je Komunalnemu podjetju, ki vt>di to naložbo, uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje. To Je od torka, ko so pripravili ludi novinarsko konferenco, že pravnomočno. Tadej Vundrl -vodja projekta čistilne naprave Šaleške doline. Je povedal, da bo v ponedeljek gradnja tudi stekla. Priprava na to naložbo Je bila po besedah visje svetovalke Žu- pana Mirjam Brltovšek zapletena in dolgotrajna. 18. junija leta 2002 so namreč že podpisali Hnančni memorandum z Evropsko unijo, 30. aprila naslednje leto pa Je bil objavljen mednarodni razpis. 24. novembra lani Je bil izbran izvajalec llidroinže-ntring, 28. junija letos je bih) izdano gradbeno dovoljenje, dela pa bodo stekla 25. Julija. V začetku julija priliodnje leto naj bi Ohranjeni vsi oddelki _ «« Prvi vpis otrok v Vrtec Šoštanj je slabo kazal, kasnejši popravil sliko Šoštanj, i\. Julya - Precej zaskrbljeni so bili v Vrl.cu Šoštanj, ker prvi vpis otrok za novo šol-ski) leto ni kazal, da bodo lahko ohranili vseh 19 oddelkov, kolikor Jih Imajo, Vendar je kasneJM vpis to sliko izboljšal, tako da bo v septembru lahko vse po sta-rem>Skupiiic so polne do nor- mativov, kakšno mesto se v občini Stistanj ^e najde. V Maj: v Smarinem ob Paki pa so na voljo samo se tri prosta mesta, 'lu je vpis preccj boljSi, kol Je bil lani,« pravi ravnateljica Vrtca Š*if:ianJ Vesna Žerjav. Ker v času počitnic vsi starši ne morejo poskrbeli za nado- mestno varstvo, nekateri oimci tudi čez poletje obiskujejiï vrtec, v Šoi>tanju deluje enota l.učka, v Topoll^id Ur^ka, v Šmartnem ob Paki pa Maja, Cas. ko v vrtcu ni toliko oirok kot med letom, bodo Izkoristili za nujna vzdrževalna in obnovitvena dela. V enoti I.učku v Šoštanju urejajo previjalnico z-a otroke prvega slamstnega obdobja, ki je doslej niso imeli, v enoti Maja v Šmarl-nem i)b Paki umivalnico, v Brini v ŠoSianJu pa bodo med počitnicami popravili eno od igralnic, v kalen so imeli težave z vodo. ■ mkp začela sodobna naprava tudi poskusno obratovati. Ta naprava bo odplake očistila ludi biološko, predvsem bo iz njih íídsira-niia ogljikove, dušikove in fosforjeve spojine. »To je za tt> okolje izjemno pomembno,« je dejal podžupan Mestne občine Velenje in poslanec v državnem zboru Bojan Kontič. "saj tukajšnji prebivalci ne bomo več onesnaževali vodotokov, Pake in naprej Savinje." Koliko bo »težka« naložba? Celotna vrednost Čistilne naprave Šaleške doline je 2 milijardi 430 milijonov. 930 m:Iijt>-nov bodtJ prispevali evropski kohezijski skladi. 608 milijonov ministrstvo za okolje In proslor, 320 milijonov bo iz naslova taks za obremenjevanje okolja, 50 milijonov bo prispevalo to okolje, za 522 milijonov pa bodo najeli kredite, pretežno iz ekološkega sklada. Ne za prodajo zemlje za stanovanja Mfslli^ja - v četrtek so se mis-linjski svetniki zbrali žo na 23. zaporedni seji sveta, zadnji pred poletnimi počitnicami, in dokaj hitro opravili z dnevnim redom. V uvodu so v prvem branju sprejeli tîekaj novosti na področju prostorsko urediiveniti pogojev, ki bodo krajanom omogočile hitrejše pridtîbivanje gradbene dokumentacije. Koliko bodo lahki) posamezni objekti oddaljeni od mej. pa se bodo šc pogovaijali. Brez težav, le z enim glasom pn>ti, so sprejeli zaključni račun občine za lansko leto. Prav lako so se sirinJaJi z nekaterimi manjj^imi prerazporeditvami sredstev v okviru letošnjega, do kale rili bo prišlo predvsem zaradi večjih stroškov pri lz.graduji večnamenske dvoraue. Svetniki so sc strinjali tudi s spremembo poslovnika sveta. Tako lahko po novem župan skliče kore-spondenčno sejo v nujnih primerih, kar pomeni, da članom sveta pisno ali ustno posredtiiejo predlog. ki ga ta polrdi ali zavrže. Spremenili so ludi odlok o ustanovitvi javnega zavoda ECnjižnica Ksaveija Meška Slovei\i Gradec. Svet knjižnice, ki Ima 7 članov» bo po na v /avršah peša. Svetnike pa so se/Jianili tudi, pa plaz pri Kuz-manu v Doliču že sanirajo, ■ Noe ob jezeru bo letos še posebej veličastna Turistična sezona na višku Konec tedna največja zabavna prireditev daleč naokoli -Tudi letos veličasten ognjemet Mira Zakošek Poletni časje za vse, ki se ukvarjajo s turizmom in gostinslvom, zelo pomemben. Tako je ludi v hčerinskem podjetju Premogovnika Velenje, v Gostu, zelo živahno. Se pa pogosto jezijo na vreme, ki jim onemogoča dobro piwlovanje na vrtovih svojih lokalov, pa tudi na prireditvah, na katerih sodelujejo z gostinsko ponudbo. Dircklorica Sonja Krk pravi, da se trudijo, da bi se kar najbolj približkih željam svojih obiskovalcev, zato so povsod obogatili ponudbo. To še posebej velja za re-siavracijl Jezero in Vilo Široko. Pri restavraciji Jezero so uredili sladoledni vrt, gostinsko po- nudbo pa prenesli tudi na bližnja igrišča. Polne roke dela in^ajo ta čas ludi v hotelu Barbara v Fiesi, ki je polno zaseden, to sezono pa so uredili tudi bistro ob obali. Na višku pa so ta čas seveda priprave na organizacijo največje prireditve daleč naoki^li, Noči ob Jczj^ru. ki bo konec tedna. Računajo na več kot 10.000 obiskovalcev, poskrbeli pa so za res pester in bogat program. Prireditev se bTama;2 Gertik (ofailiovalei:), Propasinila: fvins Jug (vodja pf<^)apndQ), Sašo KonefniV, Juie Betićnih Ipropagendfđa); S»d«2 iviUštv» In Dpmc 3320 KlAlčm |L 9.202. Itttim m B98 17».lali1ura3| 897 46U TRR-NovaLB.Vsfenje: 0242&0020133B54 E-nilt prassj^t^cas^l OUlhwtt In gni. pt^vm: Na§ àx ÚOA 1We7lsisrrci$fT<}đ Hihtiili:S.4Cf0evo«iv NenaročflDli Itf oflnllj h rohajiBov m vnanuH 2akorHi o DĐV |S'Naš čss'iMSĆenme^JprcirvodeinfonnaG^^e^aTnaCaia 2a kaifitd S8 pia^iiie đavsk po tS^ Ttidn src^. DOGODKI Kdo bodo letošnji občinski nagrajenci? Mestna občina Velenje bo podelila ob letošnjem občinskem prazniku 20.septembru tri grbe in tri plakete - Grbe bodo prejeli Hermina Groznik, Jože Drobež in Pankrac Semečnik, plakete pa Špela Marin, Franc Špegel in Stanislava Marija Kovic Mira Zakošek Heninna Groznik Je bila pro dlicijskc postaje, tej tudi predati. Vprašanje, ki sem ga po-stavD ministru za notranje zadeve Dragutinu Mateju, je denimo v nekaj dneh obrodilo sadme.« Nedavno je bil sprejet Zakon o lokalnih volitvah, ki med drugim sprošča pogoje za ustanavljanje novih občin. Kontič je do marsi-katerc rešitve, ki jo prinaša zakon. skeptičen, pa tudi kritičen. Ce je bil doslej pogoj, da jc lokalna skupnost lahko ustanovila občino. 5.000 prebivalcev, veliko občin pa že sedaj šieje manj prebivalcev, je zakon to mejo znižal na 2.000 prebivalcev. »Teoretično bi to pomenilo, da bi lahko imela Slovenija 1.000 občin,« pravi, čeprav ve, da v praksi nc bo tako. »Za Velenje zaenkrat nimam podatka, da bi se katera od krajevnih skupnosti, tudi za Vin» sko (ioro ne. želela osamosvojili.« Potem so tu )»ženskc« kvote na listah za h> kalne volitve. »Pri njih smo najprej s 40 od- stotki, pa potem s 25 prešli na 20 in s sistema zadrge, ko naj bi se na listah izmenjavala spola, dobili nekoliko popačeno zadrgo, na kateri bi moralo biti vsako tretje ime žensko. To se mi zdi korak nazaj.« Tudi to, da bo podžupana ali podžupane imeuiival župan, se mu nc zdi posrečena rešitev, sam se pri tem zavzema za dogovor, lako kol se pri uvajanju zasebnikov v javno zdravstvo in za dodeljevanje koncesij zdravnikov na primarni ravni zavzema za socialno partnerstvo. »Minister se je odločil, da Je prihodnost zdravstva v zaseb- ništvu. To pa. po moji oceni, pomeni, da se bodo številni zdravstveni domovi v Sloveniji znašli v hudih finančnih težavah. Kot poslanec pričakujem temeljilo analizo stanja, iz katere bo mogoče razbrali, kakšne so it^rednosii in slabosti tega. kar predlaga minister, in kakšni so pozitivni in negativno učinki tega, kar v Sloveniji žeje,« pravi. Bojan Ktmlič, prvopodpisani pod /akon o udeležbi zaposlenih pri dobičku družbe in lastništvu zaposlenih, ki bo v obravnavo v državnem zboru prišel septembra, napoveduje. da bo to dober zakon. Da pa želijo kol predlagatelji do začetka obravnave zanj pridobiti širok konsenz, predvsem, kot pravi, pričakujejo zanj podporo v gospodarstvu. Bojan HontiČ: 'Sprostitev koncesij na primarni ravni bo zdravstvenim domovom prinesla finančne težave.^ —v • v v Krozisca: katero najprej? »Široka in politika sla odločili. da bo naslednje kro-žiščc, ki ga Velenje dobi, listo pri Urinem Standardu in ne tisio. za katerega je že vse pripravljeno - pod zimskim bazenom. Ker zanj dokumenti še niso pripravljeni. lahko to pomeni le eno. da novega krožišča ne bo ne letos in ne drugo leto, Škoda.« ■ V Vinski Gori prehod bo, v Šaieku ne! Poslanec SD Bojan Kontič je žc v preteklem mandalu opozarjal na težave, ki so povezane i varnostjo v prometu na cesti Arja vas-Ve-Icnje-SUwcnj Gradec, Tokrat pa je posiavil poslansko vprašanje ministru za promet Janezu Božiču, V naselju Vinska Ctora je namreč križišče, ki še vedno nima prehoda za pešce, kljub temu da je avtobustio pijstajal-išče na obeh straneh cestišča. Podobno je v naselju Šalek, kjer ravno tako prebivalci žc nekaj let zaman čakajo na prehod za pcšcc. Vodgovoni miljemijiisierpo. jasnil, da so /a Iclos v okviru proračunskih sredstev zagotovljena sredstva za izdelavo prcv jekta ureditve in osvetlitve omenjenega križišča, ie ak-ti\7iosti so žo pričeli, tako jc žc izdelana in potrjena projektna naloga izdelavo dokumentacije, i/bran pa jc žc tudi tiaj\igodneiŠi ponudnik. Izvedba del bo v odvisnosti ccduro poslala po hitrem postopku, predvideva, da sc bodo ccnc izdelkov in s t orilo v v tolarjih in evrih informativno navajale od I. marca 2006, po uvedbi evra s 1. jaiiuariein 2007 pa se bndo cene v obeh valutah navajale šc nadaljnjih šest nicsccev. Trgovci so predlagali, da bi se dvojno oznaèevatîje cen začelo vsaj tri nicsece kasneje, ker je to je povezano velikimi siroski. saj ho treba ccne zaradi se vedno ne umirjenega tečaja spreminjati skoraj vsak dan. ■ mz Prenovili bodo poslovni center Avto Celja v Velenju Cetje • V Avtu Celje, s'vojo cmHo imajo tudi v Velenju, so bili lani najuspešnejši v zadnjih letih, /a naložbe bodo letos namenili do-briii dvesto tnilijonov lolaijev, karje poltîvica lanskega vložka v postavitev novih in posodobitev obstoječih prodajnih salonov. Anton Guzej. predsednik uprave, napcjvedtije, da bodo do septeinbra prenovili Tordov salon, preuredili pa želijo tudi še nckaicre stare poslovne zgradbe na Ipavčevi ulici in v Medlogu. Pripravljati se bodo začeli tudi na temeljito prenovo poslovnega centra vVelenJu, kjer imajo zdaj prodajni salon za avtomobile Fiat in trgovino z nadomestnimi deli. V velenjski conter hi radi uvedli nov program in ga uredili po vzoru ravenskega poslovnega centra, ki so ga odprli lani ill v katerega so vložili 190 milijonov tolarjev. ■ mz Gorenje odprodalo večinski delež na področju prodaje osebnih vozil Velenje, 12. jnlya - Skupina Gorenje se je odločila /a odprodajo večinskega deleža družh na pdaji 70 % lastniškega dele/i^ družbe G. A Beteiligungs GmbH, ki ima v lasti hčerinski podjetji v Zagrebu in Beogradu, njuna dejavnost pa je prodaja ř>sebfiih vozil I lyundai. Kmetom težav ne manjka Sklepi zadnje seje odbora se že uresničujejo - Trenutno obravnavajo zaplete v Šoštanju^ v v Šentilju, Smartnem ob Paki in v Slatinah Mojca Krajne Tatjana Poétorèek Na zadnji seji odbora Kmetij-skogozdarskc zbornice Slovenije, območne enote Sitjvenj Gradec, izposiavc Velenje sc Jc nudilo veliko predli>gov za resevaiîje aktualnih vprašanj. Dogovorjeno, storjeno. Predsednica velenjskega odbora Soitja Ar lic pripoveduje, da so Občino Šoštanj žc opozi>rlij o stališču kmetov glede odl<»ka o prepovedi polivanja gnojevke po njivah in travnikih v bližini strnjenih naselij: «S tetn odlokom občine se nikakor nc moremo strinjali saj je področje gnojenja že predpisano in strogo določeno z državnimi predpisi.« Namesto tega so Občini predlagali, naj iz pmračuna nameni sredstva za nakup priprav za pospešeno zorenje gnojevke ali za fmanciranjct, i, se- para to rje v. Morda bi lahkt> omogočila tudi odvoz gnojevke na čistilno napravo in povrnila Izpad pridelka kmetom, ki bodo. po lastni oceni, zaradi lega odloka precej varstveni register. "Ko bo to urejeno, bodo tudi kmetje, ki delujejo na tem ob-mt^čju. lahko pridt> bili plačila, ki jim pripadajo,« je dejala Sonja Arlič. Se ena težiiva z razvrščanjem pa je nastal v Slatinah, ki so izpadle iz hrihovsk<^gorskega območja. »Iz tega območja je izpadla celo Paška vas. ki jc zdaj razvrščena v nižinsko območje. Kljub letuu da so Slatine zelo hribovito območje in je kmetovanje tu zelžiK)sli za pridobitev te. je več zanimanja za republiške štipendije. Tc vsako lelo razpiše Zavod za zaposlovanje. Republiške štipendije so vezane na cen/us, saj so namenjene prosilcem s slabšimi gmotnimi pogoji. Podroben razpis, ki je pt> doben lanskemu, je objavljen na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za zapendist. je odvisna od dohodka družine, kraja šolanja (dodatek za prevoz) ali bivanja (dodatek za bivanje) v času šolanja, letnik in dosežen učni uspeh in program, v katerem se izobražuje (zvišanje za deficitarnost poklica). Na seznamu de fi C i ta mih poklicev, ki ga Je na svoji spletni strani objavilo Ministrstvo /a delo. družino in socialne zadeve, je navedenih poklicev nižje in srednje poklicne izobrazbe ter 5X pokliccv srednje, višje in visoke izř>brazbe. Skupaj s pripadajočimi zvišanji in dodatki prejemajo dijaki in vajenci v poprečju po 30.000 to la rje v republiške stipendije mesečno, študenli pa v poprečju p<^ dobrih 40.000 republiške štipendije na mescc. ■ Komaj za burek! V naši okolici letos skoraj polovico manj dela za dijake in študente - Plačila na uro v povprečju okoli 500 tolarjev Mojca Krajne Nekaj je narobe s tem svetom! Vojne, lakota, bolezni, sovraštvo, ncpt)šlenjc, pohlep, krivice, vedno več nasilja, vedno več krvi... Da so ljudje ob vsem našle teni nezadovoljni, ni nič čudnega. Nič čudnega pa ludi ni, če je nezadna, ki pravi, da je študentsko delo do 100 tisočakov neobdavčeno, ni več takšna zjnaga. V tem okolju očiino to mejo res presež.ej-baina konkurenca, livropska kriza se širi. Zato jc vprašanje, kako bo to odsevalo v naših letošnjih rezultatih. V energetiki jih bo v veliki meri knyilo vreme, naše izvo/no gospodarstvo in nanje vezane družbe pa bijejo neusmiljene bitke za nižanje cen in ohranjanje aU celo večanje tržnih deležev doma in v svetu. Posredno so vsi ostali sektorii odvisni t>d nji-lujve uspešnosti. A pritiske v nedogled lahko vzdržijo Ic najboljši. 7 inovacijami v proizvodnji in organizacijo. Seveda tudi s prestrukturiranjem, ker se vsi, zlasti pa znotraj zrelih panog in zrelih ii^ov. soočajo z velikimi pritiski. Misliin, da bo tnoč kolektivov in pripadnost zap(îsîenih prinesla tista. kar sicer v normalnih razmerah ne bi bilo mogoče.« Razvoj pomeni inovativnost, zato namenjate v M.ši zâornici wliko p^fzornosfi prav spodbt/janju in/^ vafb'ne klime. Kaj ugotavljate na tem podnxrju? »Nas^a regija je golovo ena bolj inovativnih. Brez dvoma je tako. ker ima pri nas - bolj k{)I v drugih slovenskih regijah • pomemben delež velika» izvozno naravnana industrija. Na naš razpis za na> boljše inovacije, ki ga objavljamo vsako leto, tudi za leto 2005 pričakujemo podoben odziv kol prejšnja leta. Ponavadi to pomeni od 20 do 25 inovacij, za katere z veseljem ugt> lavljamo, da jim kakovost raste, Za letos je že napovedano nekaj novega, pričakujemo pa tudi, da se bodo od-zvćjla podjetja, ki tega do sedaj še niso počela. To so na primer storitvena podjetja, podjetja s področja informa-likc in oblikovanja.« .Va tem področju ste dosegli ttídi najvidnejše uspe/te. Zlato priznanje na n^publi-ški ravni. »Vse štiri inovacije (dve iz na/arskega BSJI in dve iz Ciomnja), ki smo jih prijavili za natečaj na nacionalni ravni, so uspele. Tri so dobile plaketo gospodarske zbornice, inovacija Nova genera-cijř! hladiiniv-zanir/ovalnilî aparatov širine 600 pa je dobila posebno. zlato priznanje za ekipno delo pri njegovem razvoju.« hlik korak napivj na podnwju syeígovnikoni.« /nauo je, da ima vodstw Temuf-elektrarne Šoštanj zelo obsežne in ambiciffzue naložbene nacrte. Predstavili ste jih tudi vladi na nedavnem obisku. »Odziv je bil zelo pozitiven, predsednik je naše načrte podpri in računam, da bodo lahko stekle aktivnosti za njihovo uresiiičitev. Prepričan sem tudi, da s pridobitvijo investitorjev, ki jih pogojuje vlada, nc bt> težav, saj gre za pro runo naložbo,« ■ OBiŠČilE NAS: VSAK DAN OD 8.00 DO 19.00 URE, OB SOBOTAH OD 9.00 DO 13.00 URE, PREŠERNOVA CESTA 1A (nasproti sodišča) UTRIP 21. julija 2005 Od jrede do torU - svet ift doaoviaa Sreda, 13. julija Po več Iclih nesorazmerij med plačami v javnem sekiorju seje vlada Jîa icm področju odločila naredili red. Določila je nov način ra/vr§čanja funkcionarjev po plačnih razredih. Predsiavniki neodvisnih nadzornih insiiiucij /daj opozarjajo, da minisier za javno upravo z novim cjdlokoni znižuje plače lisTim, ki so trn v peti trenutni vladni garniiuri. Dr/avni zborjc po prvem branju potrdil predlog /Jikonz o nezdružljivosti Punkdj, ki bo ukiniJ pr^Hi-korupcijsko Iconiisijo, V skladu s predlogom bi sc pristojnosti komi-sije prenesle na posebno dr/avm)-zborsko komisijo, ki jo vodi poslanka SNS Barbara i^-gajner Tav§. Poslanec S^S Srečko Prijatelj je smiselnost novega zakona med drugim utemeljil z besedami, da prolikorupcSska komisija "nima skoraj nikakršnih zakonskih pristojnosti in še manj otipljivih rezultatov svojega dela." Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos je v odzivu na razpravo dejal, da je pravi ra/Jo^ za ukinitev komisije očitnii zgolj on sam. Četrtek, 14. julija Izbrisani sc »kotalijo« rx) državnem zbt)ru in so se vedno predmet dnevne politike. D/ je s 43 glasovi proti in 29 za vrnil predlagano priporočilo vladi, naj položaj izbrisanih uredi v sistemskem zakonu. Parianientarna večitia je predlog priporočila zavrnila, ker meni. da bi pomenil osnovo za izplačevanje po njihovem mnenju neupravičenih odškodnin, in se zavzema za ustavni zakon o izbrisanih. Strah pred terorističuiini akcijami sc kljub drugačnim zagotovilom politikov vse bolj širi po n^pi. l-rHncija je taka začasno suspendirala določbe Schengen-skega sporazuma in zopei uvedla kontrolo na svojih mejah. Podch bno kot Fraticij» razmišIj; cija. Hvropa poka pti vseh komaj postavljenih šivih. Finančni ministri so opravili prvo branje proračuna unije za priliodije ieio in ga močno oklestili. Fvropska komisija in parlameiu sla sicer zaradi zniž^inja predvidenih sredstev za 1,14 milijarde evrov - na 111,4 miliiarde evrov v deianskih izplačilih. kritizirala članice, ker naj bi zjiižanje šlo na račun sredstev za spodbujanje rasti in zaposjovanja. a očitno je rast prcskn)mna. da bi si lahko privfjsčili večji zalogaj. Petek, 15. julija Minister za iîotranje zadeve Dragutin Mateje odredil izredni notranji nadzor na generalni in Ijub-iianski policijski upravi, naj bi zaupni podatki curljali v iavnost prav iz policije. D/ je po pričakovanjih potrdil spomj zakon o KW Slovenija, potem ko so svetniki nanj izglasovali odložilni veto, Vladajoča elila misli, da ima prav, opozicija pa je že vložila zahtevi) za reťorendum. Referendum bo verieino septembra. Zanimivo je. da so novinarji RJ"V bolj b)t ne tiho. Taki) se ne ve, ali se z zakonom strinjajo, jim je vseeno ali pa morda že trepetajo za sv(ýo nadaljnjo usndo. Sicer pa se je vladi nekoliko zaletelo tudi z novelo zakona o javnih uslužbencih. Ustavno sodišče je namreč odločilo, daje novela zakona o javnih ui^lužbendh v dveh delih v ncskladiu z ustavo, en člen pa je treba razveljaviti. Odločbo ustavnega sodišča minister za javno upravo (iregor Virant sicer razume kot zmago odgovornega koncepta javne uprave, predsednik I.DS Anton Rop pa meni, da la odločitev dokazuje arogantnost in samopasnosi vlade, saj je ta kljub opozorilom opozicije in poskusom, da z amandmaji popravi zakon, vztrajala pri svojih rešitvah. A t>bičajne državljane bolj kot politična demagogija zanimajo ugodne cene. Ib di>kazujejt) vsakodnevne pogovorne teme in p<îlne trgovine. Začele so se namreč razpn^daje tekstilnega blaga in obutve in bodo trajale tri tedne. Sobota, 16. julija Pri nas zaenkrat nimamo islatn-skih skrajnežcv, očitno pa nam različnih lastnih krvoželjnih pre-potentnežev tudi no manjka. V Nř>vem mestu so se konec tedna pojavili letaki z nestrpno in sovražno vsebino, ki Romom gro/i s fizičnim nasiljem. Sicer pa fizični obračuni z drugačnimi ali drugače mislečimi pri nas niso ravno redkost. Očilno je splošna klima za takšne lumpc kar ustrezna. Nedelja, 17. julija C'e stranke že níju^yo zunanjega »sovražnika« si slej ko prej najdejo notranjega. Po težavah v LDS sc sedaj izredni kongres, pi> nekaterih informacijah, obeta tudi Slovenski ljudski stranki. Na udaru naj bi se znašla Jane/ in Marjan Podobnik. Predsednik stranke Janez Podobnik naj bi se na udaru znašel zaradi preobremenjenosti. predsednik Narodne zveze pri S1,S Mai;ian Podobnik pa zaradi prevelikega vpliva na polil iko stranke. Oba brata Podtv bnik Sla prepričana, da izrednega kongresa ne bo in da bo stranko šc naprej vodil dosedanji predsednik. Največja svetovna igralniška veriga Harralťs liniertainmenl je pred dnevi miiustru za Hnance predstavila projekt največje grccn-field naložbe v Sloveniji. V Novi Gtjrici naj bi skupaj s llilom vložila milijardo evrov v zabaviščno potrošniški center. Vse je sedaj tnenda (wJvisuo od na^e vlade, saj bi se morala spremeniti igralniška zakonodaja, in sicer pri davčni zakonodaji in omejevanju izdaj no vih igralniških licenc. Ponedeljek, 18. julija lijdi v Srbiji očitno počasi //)ri spoznanje, da bližnja preteklost le ni bila prava. Milorada Ulemeka -Ligijo je posebno sodišče v Betv graJu spozjialo za krivega umora Ivana Slamboliča in ga obsodilo na 40 let zapora. î.cgija naj bi po ukć^zu Miloševiča naročil Stambo-ličcv In Draškt)vičev umor. Stam-boliča st) ubili, atentat na Drašktv viča pa takrat tn uspnjl. Milosevic je zanikal vpletenost v oba primera. Med gašenjem požara v osrednji .Španiji je umrlo štirinajst gasilcev, eden pa je v kritičnem staiiju. Cra-silci so poskušali omejiti enega od go/dnih požarov, ki že več dni divjino v sušni osrednji Španiji. Pri tem jih jc ogenj obkrožil z vseh sirani, In jim preprečil umik. Ulamski skrajneži, pripadniki brigad Abu Ilafs al Masri, so na neki splemi strani ziigrozili s 'krvava vojno v osrčju Fvrope". če evropske države ne umaknejo čet iz iraka. Kot so zapisali, gre za "opcv zofilo vsem evropskih državam, predvsem pa Italiji. Danski in V^ liki Britaniji, ki imajo še vedno na-mewene wije vojake v islamskih državah". Torek, 19. julija Vojna, ki ni prinesla ne demokracije ne blagostanja, ampak le kopico uničenih življenj je zaenkrat gott)vo vojna v Iraku. Od začelo te vojne je namreč v napadih koalicijskih sil, upornikov in kriminalcev umrlo okoli 25.000 civilistov. Ameriškcvbritanska raziskava je pokazala, da so kt)alicij-ske sile odgovorne za odstotkov /Jtev, skoraj tretjina pa je bila ubira v invaziji med 20. marccm in 1. majem 2003. Uporniki so odi:dih. pa na ceslnittskih imuijah, da pla-Cijjo pomnezne odseke aviocesie. ki so Jo prevozili. Kjer ni aviocvsie In ni potrebnega plačila, da hi se tnonili miavljali.jim wtnjo oietujejo slabe cesîc Tu se poieg vaznikos jezijo ludi slanovaici oh cesiah. ki jim pi^leina sezona pomeni pravo moro. Ko bomo srefiL In še zdaleč niso pomenihne le za lo. da laiJe pridemo na obisk cli zabavo, Ali da se čim pný in čini hitreje »znebimo» ti/jcev, ki si za kcnčni obisk niso izbrali na^e deželice na jiiznl sirani Alp, ant-l>ak smo jim le nujno zla da pridejo, kamor so namefueni V leh dneh nekateri zaposleni te utivajo bolj ali manj zaslužen dopust, dn/ff' še \edno delajo. So še ire^i. ki bi radi delah. a .^o primorvni na H/opiist«'. Pri nas se gospti/a. Kmetje nasploh močno nergajo nad davčnimi spremembami in pravijo, da novi davčni zakon do njih /d nič kaj prijazen. Kot da je že sphh kateri davčni zakon bi! prijazen?! fie iH)sebno pa se prihod msti bedijo tisti, ki so se usmerili v pridelavo sladkorne pese. Kot Je videli sedai, jim ho Evroi)a res zagrenila tivl/enje, saj kaže, da bomo ludi ob to xirno sladkorja. Pa še nekaj veselejšega. Vsaj za nekatere starše ali druge sorodnike: mnogi od teh so v petek v c Jake. ki so se vrnili z misije v Tuzli. Uradno naj bi Jih sprejeli prav danes popoldne, ko pa bo za nekatere druge bojj žalosten dan sloma. !z celjske kasarne bodo pospK/nili na pot novo skupi/io naših vo/akov. ki bodo odšli r daljni nemirni A fganistan. Vrtet na obisku Jure Trampuš 'Jk T(//u.'ipe.ineJši slovenski minister Rupel j \/ je mir uli leden na straneh Našega JL f časa izrekel misel da Je kol minister poklicni optimist, OK, če to \'elja za njega, naj br za novinarje veljalo, da so ali poklicni ciniki ali pa />okliœi skeptiki. Obsmji^o še novi-tiarji. ki itnajo čredni nagon, pa ilsii. ki se delijo na različne pasme, a naj tokrat ostanem le pri cinikih /7 skeptikih. Ciniki .so tisti, ki nikoH ne verjamejo besedam. obljubam ali dobrini motivom politikov, pač za njimi \edno vfdijo osebne interese, strankarsko preračunavanje, strah pred izgtibo privilegijev. Skeptiki so podobna, a vseeno drugačna sorta. V i)oiilične obljube dvomijo, se o njih sprašujejo, a za razliko od cinikov od^vorov na vsa vprašanje še ne poznajo, pač pa jih is-čeio. y enem od inlernetnih priročnikov novinarstva le lako recimo zapisano, daje bistvo novinarskega cinizma nezaupanje, histso skepticizma /w dvom. Kakšen hi bil torej komentar novinarja cinika na obisk slovenske vlada v Vekmju in njegovi širiši okolici. Jn kaj bi o tem obisku napisal njegov kolega novinar .Kkeptik? Najprej dejstvu. Pred neki^ tedni je slovenska vlada obiskala Sa-vinjskošaleško regijo. Obisk vlade je bil Se eden iz serije ixidobnih KgionahUh i>cs\'etovaf\i. ki Jih prakticira now oblast. Vlada, njeni ministri in o.Udli so .se ogla.'iili pri nosilcih politične in gospodarske moči, jKigledad v kakšno lovamo. odprli kakšen nmi, .fklicali novinarsko konferenco, dali nekm' obljub in se vrnil v prestolnico, '/.a-\ez1, ki sta najbolj odmevali v mediiih. sta obljuba o gradnji hitre ceste in obljubu o samo.stojni regiji, pokrajini, ki naj bi omogočila hitrejši razvoj Šaleške In /gornje Savinjske doline. Novinar cinik nima težkega dela. Razlog za piarovski obisk vlade Je logičen. Vlada na} bi skušala s s\r>Jimi obiski ustvarili iatni vtis, da jo zgodbe iz incahljenih delov Slovenije zanimajo. Pravi razlog za popotovanja pa Je drugačen. Bližap se namreč lokalne volitve in takšni obiski raj bi povečali možnost, da bi na hkalni ravni zmagale stranke, ki sedaj vladiko Sloveniji. Razlog za takštw razmišljanje Je preprost, politiki na obiska so namreč več časa namenili občmam. ak'erih so žujTani firave barve. V tistih »nepravih^ pa so se le priložnosino nastavili fotogrqfom in protokolarno })oklepetali z žufHiui. Kakšno nepravo so celo preskočili. Lep vtis in zseneče olh ljube so pomembne še posebno v tistih dehh Slovenije, kjer iradicic-nalno vladajo nepravi žuixtni. Recimo mi obali ali v \íaril)oru ali v Šaleški dohni. Skeptik Je bolj previden. Vladi verjame, da jo resnično zanima življenje v teh krajih, da .ie zaveda pontena Tf-^S-a, Gorenja. RJ.Vja. vendar za razliko od cinika, ki pravi, da je vse skui}aj le igra. vladi \eriame, a se ukrali sprašuje, če ima znanje, že(/o in tudi možnosti, da svoje obliube uresniči. Da recimo ijosimi denacionalizacijo, da .^leško dolino vključi v vladni program rurvoja lurističfiih destina-cij, da poišče več kot 10 milijard tolarjev za Investicije v šoštanjsko elektrarno. SIceptik hi /k^gledal. kaj Je vlada obljubila drugim regijam, in ugotovil, da so si obljube zelo podobne: izboff.^ati gospodarske lemelje, katerim ho sledil vsesplošen regijski razcvel in rasi bla-gitye pozabljenih Hudi. Ta spio.^na ugotovitev bi ga morda tnalo pretresla, a vladi bi vseeno zaželel srečno roko pri izbiri prave poti do zastavljeruli ciljev. Zraven pa za vsak primer dodal, da lakšen obisk sam po sebi ne ptmieni niče.wr, in morda splitičen sistem se je zrušil. >mslo pa Je moralo -Harno prtshnnjiti {Kisledice nenaravnega razvoja. In resnica'^ Kdo ima prav. cinik ali skeptik? Sam odgovora na v/m ša/i/e ne jy^znam, žal pa me dogajanje v ljubljani iirepričiije, da blišč novinarskih konferenc in fXilitičnih nasmeškm' navadno za krt Jeta pravo zgodbo. In ta Je v primeru t^olitiČJtega obiska zelo prepn^ Sla, Vlada je pri.sla v Velenje, da se »^seznani s sliuacijo'^, da se pokaže medijem in lokalnemu prebivalstvu. Koliko ho imel takšen Ulični cirkus pravega učinka, bo pokazal čas. In bojim .se, da bo učinek obiska precej matijši In drugačen, kot se je zdelo tiste junijske dni. ■ Oglašujte na Vaš oglasilo lato videlo 17. « Pd»03/898 17 50 AKTUALNO Cesta vzhodno (ali zahodno) od »raja«? župani občin regije SAŠA že podpisujejo pismo, s katerim bodo ministru za promet tudi pisno potrdili njihov dogovor za izgradnjo priključka na avtocesto skozi Šentrupert - Je ta trasa res usklajena in najbolj primerna rešitev? Velenje - Mrtogcjc po obisku slovenske vlade v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini prcsejiclila novica. da naj hi se obe dolini pnv mcino približali slovenskemu av-locesinemu kri/u s I raso, /grajeno /ahodno od Velenja, konkretno s priključkom v Scntm-perlu. Sploh, ker naj hi bila la irasa že usklajena z vsemi /upanj in županjo v občinah regije SAŠA. Mi smo /eleli lo preveriti, saj je do srečanja /upariov SASI! L ministrom /a promet bi /.ve/e mag. Janezom Božičem veljalo, daje mo/nlli ra/lićic/a ira so već. nobena pa se ni bila pcurjena kt)t najboljša. Tudi kakšne javne predstavitve možnih iras ali pogow>ra na to lemo v velenjskem mesi-nem sveiu se ne spomnimíx Dtv govor pa je ministru predstavil prav velenjski /upan Srečko Meh. Zagotovo najboljša rešitev? Najprej smo /ato /.a pogovor na lo icmo prosili velenjskega župana Srećka Meha. / njim smo se pogovaijali tik pred odhíídom na dopusl, v /aćeiku prejšnjega tedna. Med nedavnim obi.skom slovenske vlade v Šaleški dolini ste ministru Janezu Božicu povedali, da ste se župani zgornje.s3vif\iskill in šaleških obêln dogovorili za pri-kUučitev na avtocestni križ zahodno od Velenja, v Sentrupetru. Pa je to res dogovorjeiïo? »Pisnega dokumenta iie ni-main(ř. četudi smo s kori>skimi župani in poslanci o tem govorili leta 2003 in tudi podpisali nek dokumenl. Od takrat naprej je /e tckîa aktivnost za vris irase ceste zahodno od Velenja. Pri tej zadevi je najbolj zanimivo to, da doslej naSc občine niliče ni vprašal, kje bi naj ta trasa tekla, prav tako tudi šo^ianjske ne. Na razpravi leta 2003 smo zaceli aktivnosti za umestitev ceste na trasi zjiliodno od Šoštanja, Vsi župani in županja Zgornje Savinjske in Šaleške doline to traso podpiramo, pravzaprav smo navdušeni nad njo. Za Velenje namreč pomeni, da nam rešuje pn>-melno problematiko na Šaleški cesti, pa tudi na Foilovi In Partizanski cesti. Vse tovornjake, ki vo/ijo v Ciorenje, bi spravili na avtocesto in rešili vehko težav, kj so naše, ker se ljudje voiijo v Ctorenje. Šoštanj bi prav lako dobil obvoznico, dostop bi najbrž bi! po sedanji Savinjski navezavi skozi Lf>kt> vieo. Tudi Šmartno ob Pakl naj bi dobilo obvoznico. Na Šentrupert pa bi povezali tudi Zgornjo Savinjsko dolino in ji tako omi> goćili boljši dostop do avtoceste. Pri nas pri tej trasi ni nobenega zadržka.« Knj pa drum', '^^otne rešitve te cestne povezave, bito naj hi jih već? »Tudi druge trase so variantno pripravljene, lína od njih je Holmec-Dravograd, Tu se bo treba odloćitl. Oe Avstrijci gradijo na llolmccu, jc jasno, da bomo na nasi strani nadadcvali. Ta trasa rešuje već težav tudi v koroških občinah. res pa je. da občina Mlsli-rija trasi ne bo toliko približana, kol ce bi gradili cesto v/hodno od Velenja. Vsekakor je za nas nc' sprejemljiv priključek vzhodno od Velenja, Bil bi zelo oddaljen od Velenja, poleg tega bi imeli nepremostljive težave in zelo veliko te/av tudi pri prometu na Šaleški cesti in tudi tjslalih cestah po mestu. Šmartno ob Paki. Šoštanj in vse zgornje savinjske občine pa bi imele šc dodatne težave, /ato sem prepričan, da je trasa zahodno od Velenja najboljša. Minister Jane/ Bo/ić nam je dejal, da bodo nadaljnje aktivnosti tekle veliko lažje, će smo župani soglasni. Zato smo v teh dneh županom že piislali pismo, v katerem je izražena podpora trasi zahodno od Velenja proti Šentru-pertu. Prepričan sem, da ga bodo vsi župani podpisali. Pismo bimio potem poslali na republiško ministrstvo /a pmmet in zveze. Dogovorjeno je. da bomo decembra že pripravili razpravo o idejnili rešitvah te trase. Ce bi držalo. da se bo gradnja začela leta 2010. je to zame optimalna rešitev. / ministrom smo se dogovorili. da bo država že prej poskrbela /n obnovo najbolj kritičnih odsekov obstoječe ceste proti Arji vasi. (îre za zavijalne pasove v Ćrnovi in Piresici. Dogovorili pa smo se tudi. da bodo cesto Polzela-Velenje umestili v prednostni plan obnov. Zato sem pre-priČaTi. da je bil obisk nove slovenske vlade s tega vidika dober, pomeni pa celostno urejanje prometne problematike SASIU 4ii /rasa znhthino oJ Vetenja pomeni, l/a bi promet še n>iÍno tekel ^kozi Pt'ye, ki je te sedaj zi'io obremenjeno in hkrati tKko grio^ »Ja, en del prometa bo moral teči skozi Pesje. ludi prometni režim na Parti/iinski bo treba spre- vprašali tudi svetnike v strankah LDS in SDS v velenjskem mestnem svetu, iudl zato, ker smo vedeli, da razprave o tem na mestnem svetu i^e ni bilo. Ker smo avtocestnega križa v prostor, ki jo je vodil p<ïslanec LDS Janez Komljancc. V lanskem letuje minister dr. Marko Pavliha zagotovil, da je cesia Arja vas-Vclenje uvrščena v program vzdrževanja državnih cest v kratkoročnem obdobju, priprava idejnih zasnov za izdelavo možnih variant hitre ceste pa tudi že teče. Pričak roških in šaleških občin za unie-stitev hitre ceste od Koroške do pnyekta. Med le sodi nedvomno tudi resna pnistorska in ekonomska analiza mogočih rešitev, ki bo zajema[a tudi natančne časovne roke izgradnje In zagotovljene vire financiranja. Obžalujemo, da v Velenju na to temo ni bilo niti predstavitve možnih variant. kaj šele resne diskusije v svetu Mestne občine Velenje, zato nas preseneča stališče župana Srečka Meha, da je zahodna varianta s priključkom na avtocesto v Šentrupert u najsprejemlji-vejša za Velenje. Zagotovo je zahodna varianta ena od možnih reši-lev, vendar bi pričakovali, da bi se pred zavzemanjem zanjo le-ta konkretno predstavila na svetu Mestne i^bčine Velenje oziroma celotni javnosti. Zaradi takšnih prh stopov se nam kaj lahko zgodi, da se do leta 2011 pri projektu Izgradnje nove povezovalne hitre ceste ne bo zgodilo nič. med tem pa se bomo vozili še naprej po vse bolj neprimerni in še slabše vzdrževani cesti Velenje-Arja vas.* Franc Sever, predsednik svetniške skupine SDS v velenjskem mestfiem svetu, odgovaija: »Svetniška skupina SD.S podpira vsako dobro rešitev glede ceste, s katero bi bila zajela razbremenitev prometa s ko/i najbolj i z po sta v- vprašanju, kot je cesioa infrastruktura, brez predhodne razprave na svetu MO in poirditve mestnega sveia. Nesprejemljivo je tudi, da se bomo morali prebivalci Velenja voziti v Marib(^r po bistveno daljši poti. lako časovno kot po kilometrih, v kolikor bo potekala cestna povezava na avtocestni križ najmanj osem kilometrov zahodno od Velenja, /ani-mivo bi bilo slišali prebivalce Pesja. kaj porečejo na predlog župana, saj se bo po naših predvidevanjih promet skozi zaselek v prihodnosti še povečal, in sicer kar trikratno. Več bo predvsem ležJcili tovornili vozil. V svetniški skupini SDS smo pregledali in proučili obstoječo dokumentacijo ter ugotovili, da sedanja lokalna oblast kar precej izgublja spomin, zato bi jo radi opomnili na sklep i/vršiiega sveta Skupščine občine Velenje, ki je bil sprejel na 79. seji dne 9. novembra 1994 (št. 961). Sklep je sestavljen iz šestih točk, podpisnik sklepa kol predsednik pa je današnji župan Srečko Meh. Sklep se lahko poišče v arhivu ali na takratnem sekretariatu za Ki/, ki ga je vodil Tone Brodnik. Rešitev, /a katero se /avzema župan, morda tudi celotna koalicija v Velenju, je dt^bra le za del Koroške in za Savinjsko dolino vključno s Šoštanjem in Šmartnim ob Pakl- Vprašali pa se moramo, kako na to gledajo občani Misliiije in Velenja. Predvsem se nam poslavlja vprašanje, od kdaj župan MO Velenje dela v dobro osialih podpisali vsi. Naš velik interes je, da bo cestna piwezava z avtocesto čim bližje našim občinam. S tem bo veliko pridobilo tako naše gospodarstvii kol turizem, pa tudi naši občani.« In kaj o trasi zahodno od Velenja skozi Šentrupert menijo na Ki^roškem? Lna od različic je namreč predvidevala i/gradnjo priključka v/hodno od Velenja, blizu Doliča in Mislinje. kar bi tudi Korošccm bistveno skiajšal<^ pot na avtocestni križ. Poklicali smo župana ,M0 Skiverij Gradec Matjaža Zanoškarja. Župan pravi: ®rudl župani koroških občin smo usklajeni in prepričani, da je varianta dostopa na avtocesto sko/j Šentrupert za vse boljša rešitev kol druge možne različice. O tem smo se /e pogovaijali i" ugotavljali, da bi imeli na Koroškem veliko več ležav. če bi povezavo gradili skíízi Mislinjsko dt> lino. Tako pa bi lahko od Velenja na Koroško povezavo naredili skozi tunel pod (iraško Cioro, ki naj bi bil dolg le okoli 4 kilometre. Prj nas bi navezavo proti Avstriji gradili proti Ilolniecu. kar pa še ni povsem usklajeno. Odvisno je ludi od .\vstrijcev, dogovarjamo pa se še tudi koroški župani. Vsekakor bo odsek zgrajen najprej proti Velenju in šele potem prt)ti Koroški, /a Ki^roške občine ta varianta tudi pomeni, da bo Ljubljana za nas veliktî bližje, kar jc pomembno za razvoj našiJi krajev. Maribor pa nam je blizu tudi po Dravski dolini,« Kot kaže, so župani usklajeni. Vsi íístali pa imamo težko prav jekinc skupine, ki žc leio dni deluje na M( > Velenje, je prejšnji leden na novinarski konlerenci prvič podrobneje predstavil projekt obnove Sončnega parka, ki je. vsaj meni, sprva zvenel zelo fulu-risiiCno. Taksen pa v resnici tudi je, saj bo park, ko bo obnova končana, vzorčni primerek ne le v Sloveniji ampak tudi v 1-vropi. Idejna zasnova urcdiive Sončnega parka je v grobem končana. Naravnana je tako. da park ne bo le lep, ampak bo imel tudi številne vsebine inovaiivnega iraj-noslnega ra/voja. ideja lemelji na izkoriisčanju in učinkoviti rabi sončne energije, ki jo marsikje po svetu ze s pridom uporabliajo, pri nas pa je la razvoj se v povojib. Da vin)v energije vse bolj primanjkuje in da je alternativa prav v izkoriščanju lako imenovanih obnovljivih virov energije, pa je strokovnjakom že dolgo jasno. »Sončni park bo edinstvena lokacija v Evropi, ki bo energijsko samozadostna. To pomeni, da bo vsa potrebna energija proizvedena v parku samem, saj predvidevamo postavitev solarnih sistemov in pasivne tehnologije. V parku bomo postavili tako imeno- vane fol(W)liaične sisteme za potrebe električne energije, med drugim ludi sončne avtomobile za otroke, ki bodo rezultal razvoja na osnovi obnovljivih virov in učinkovite rabe energije, /.a učinkovito izrabo sončnega vira Dejan Ferlin: "Prihodnost je v izrabi obnovljivih virov ener-gije in Sončni park bo po obnovi vzorčni primer za to." energije načrtujejo tudi uporabo pasivnih tehnoli>gij v povezavi s solarnimi sistemi. Predvidena je izgradnja stavbe, ki bo namenjena razvoju na področju energije 1er s lem povezanimi novimi delovnimi mesti. Za delovanje bodo skušali pridobiti denar iz evropskih progranitw za potrebe t rajnosmega energetskega razv(ya lokalnih skupnosti. Vsebina de h v Vanja sicer ^e ni ločno določena, vendar pa bo stavba zgrajena z namenom, da bi sc v njej združili lokalni nosilci na tem področju in bi se tako vzpostavil inovativni ra/vojni oddelek na področju energije. Vse predvidene vsebine bodo lako ali drugače povezane s soncem in bodo poleg rekreativnega navdiha, ki naj bi ga zagotavljal obstoječi park, sooblikovale tudi izobraževalne, umetniške. razvojne in druge poglede na okolje.« je razložil Dejan l-erlin. Večkrat smo že povedali, da bo velenjski sončni park leta 2007 giïslitelj evropskega prvenstva v riorisliki. Do takrat bodo v parku uredili vrtni nasad in rastlinjak, v katerih bodo predstavljeni cvetlični nasadi iz držav tekmovalk. S tem bo oblikovana evri)pska cvetlična pot, ki bo predmel trajnega sodelovanja med evropskimi državami in povod za nove dogodke na temo tloristike. Prav tako za potrebe ni)ristike, kasneje pa tudi za upravljanje parka ter njegovih vsebin, načrtujejo postavitev in- form a cijsko-pro daj nega servisa in g t istinske ponudbe. Številna obstoječa drevesa in gmiovnice. ki bogatijo park že vse od zasaditve, bodo tvorile botanično pot v Sončnem parku. Prav tako bodo v njem uredili formo vivo na temo sonca in njegove energije. Na nase vprašan^ie, ali je obnova Sotíčnega parka v celoli odvisna od pridt)bljenega denaija na razpisih (evropskih in državnih), na katerega resno računajo, je j^upan MOV Srečko Meh povedal, da bodo pr^yckt obnove Sončnega parka izvedli, tudi če na razpisih ne uspejo. Poleni ga bodo obnovili z občinskimi sredstvi in s pomočjo gospodarstva. Tečejo številne aktivnosti povezane s pripravo dokončne ureditve parka - odkupujejo edino î»e naseljeno zasebnti hišo v Sončnem parku, spremenili so prostorske akte, naredili nova parkirišča. Letos imajo v načrtu še pokritje kotalkalisča, ki naj bi dobil tudi posebno plastično maso, na kateri se je mogoče tako drsati kol Igrati nogomet.. Kaj je LEA? Dejan Ferlin je poudaril, da bodo nekatere vsebine Sončnega parka uvedene na osnovi lastnega lokalnega razvoja, mj je to eden od ciljev na področju energet- skega razvoja. I:dcn od inštrumentov za predvideno ureditev in razvoj Sončnega parka jc tudi ustanovitev Lokalne energetske agencije za Savinjsko in Koroško redijo (LLA), ki naj bi zagotovila razvoj lokalnih skupnosti na osnovi obnovljivih virov in učinkovite rabe energije. Uspešnost projekta ustanovitve lokalne energetske agencije bo predvidoma znana meseca avgusta 2005.« Projekt, ki je vreden 420.000 evrov, je bil marca letos občina Celje. Mestna občina Sk> vetij Gradec, Občina Žalec, Občina ŠoStanj. Občina Dobrna, Občina Gornji Grad in Občina Nazarje, (ilavne aktivnosti LEt so povezava z obstoječimi evropskimi agencijami in skupno delovanje na evropski ravni. Pri tem bo poudarek na projektih, kot so píwečana uporaba javnega transporta, energetsko knjigovodstvo javnih in drugih stavb, izvajanje energetskega menedžmcnta lokalnih skupnosti, pa ludi nuđenje prijavljen na direktorát za energijo in transport, imenuje pa se Inteligentna energtia za ř:vropo. Agencija LEA naj bi v obdobju treh let zaposlila ludi ^liri strokovnjake. Lokalne skupnosti, ki so pristopile k projektu, so poleg Mestne občine Velenje še Mestna strokovne pt^moči pri pripravi in nadzoru pnyeklov Ln še številne druge aktivnosti- LUA bo tako nekakšna krovna organizaciia, ki bo združevala interese lokalnih akterjev. Ifpajtno, da bo res zaživela. ■ Bojana Špegel Smrekovec je edinstven Projekt Ohranimo Smrekovec je privedlo do ustanovitve Naravovarstvene zveze Smrekovec - Izdali so zloženko, pripravili spletne strani, največ pa je vredno vedenje ljudi o tem, da je treba naravo ohraniti zanamcem li^ilena Krstić • Planine Na vzhodu se prične s Slemenom In se nad njim. z vrhom Snirekovca na 1.577 metrili, prvič vzpne. Nadaljuje se proti vrhom Kmesa, Konnia in velikega Travnika in na zahodu ktmča na Beli peči pod Radtiho konča. Smrekov-Ško pogfîric je posebna dragocenost. Travniki in gozdovi pod njim so uspeli ohraniti naravo, ki je izjemna dediščina Slovenije. Na Smrekovcu je še mogoče videti divjega petelina ... Kako to po-goletno vročih conah. Gordigrati tri skladbe zabavnega programa, od tega je morala biti vsaj ena skladba domačega skladatelja. Pihalni orkesicr /arja je tekmoval v skupini do 40 članov. Olani orkesira so se poU vodstvom dirigenta Janlia Šuligoja intenzivno pripravljali na to tekmovanje, odliije pa jc sad dobrega in vztrajnega dela vseh (čla- nov orkestra ter vzpodbude članov upravnega odbora. To tekmovanje pa ni edino, ki se ga je Zaija letos udeležila. Sodelovali so tudi na tekmovanju v igranju koračnic v Mengšu. Na njem so med kakovostnimi orkestri v absolutni konkurenci osvojili odlično drugo mesto. Tako je orkester uspešno sklenil prvi del lelošaje sezone. Počitek ne btj trajal dolgo, kajti ze 27. avgusta jih čaka gostovanje v Avstriji. 4. septembra pa v Izoli. Kaj je to? Velenje - Z ago i ovo sle se mnogi spra s ovali, kaj pomeni okrogla lesena stvar, ki stoji na sredini lilovega trga. I-ni so menili, da so opazovalnico postavili astrr^logi, drugi, daje za-i^čiia, ker morda delajo kaki^no novo napeljavo, tretji si niso mislili nič. Zalo smo poklicali na MO Velenje in izvedeli da gre za umetniško instalacijo, ki sojo pripravili v projektni skupini MO Velenje. Ta združuje 7 mladih strokovnjakov, z inštalacijo pa so zdeli pokazati, daje tudi Titov trg lahko razstavni prostor, ki hi ga lahko up<^rabiIo še več umeluikov. Na leseni hiški so tudi majhne luknjice- Priptjročajo, da skozi njih po gledale v n kazali Evropi, kje je najbolj močna: v svoji raznolikosli (200 kuhar i/t jezikov organiziranih v 48 državah). Med slovenskimi kuliurnimi delavci hi težko našli koga, ki bi se po obseznosli in vsestranskosti svojega opusa lahko meril : Jankrevulakev. Prevajal Je kar iz 22 jezikov. Brez njegovih prevodov bi bili slovenski odri pri-k rti/sani za kakih 230 naslovov in naše kn/ižne police bi bile siro masnejše za nadaljnjih 400 naslovov. Moder pa ni bil samo prevajalec, temveč ludl eden izmed pobudnikov za ustanovitev Društva slovenskih književnih prevcyalcev. Zfianec sega iz.U)lskih dni .'ípominjapo stavku: tNe. to ni .'itraboten dosežek, da sem prevajal iz ne-vem'kolikoJezikov, temveč je sramoia ZÛ slovensko državo, ker nima dovolj prevajalcev in moram prevajati v.'ie sam^. Cislo .ner pa je tudi prevod, ki hi ga želela na tem mesli izposlaviti. Ne samo zalo, ker bi vam rada predstavila knjigo Slova.^ka zgodovina. fenn'eč predvsem zaio, ker je nlen prevajalec naš domačin, dr Andrej Rozman. Slovenijo in Slovaško iujci pogosto zamenjujejo. Sami Slovenci in Slovaki .se bolj zavedajo medseb<^'nih razlik kot skufmih znaà'lnosti. [Judi v obeh deželah povezujejo številne podobne oziroma enake zgodovinske značilnosfi. kot so npr samoiJodoba majhne dežele, miti o podrejenosti In tisočletnem jarmu, stereotip o »slovanskosti*^, pogo.Uo menjavanja državljanstva in podobno. Vendar so pojavi, ki nam jih ixmujajo »kol tipično slovaske'^ ali »tipično slovenske*, anor-malni* v sircem kullumo-geopolitičnem prosloru. Oldikovale so Jih {iolitivne. admini.Kiraiivne, ekonomske in kulturne razmere v štirih stoletjih habsburške monarhije in speciPicen razvij nacionalizmov v /P. in 20. slolet/u. Sem lahko uvrslimo tudi spore zgodovinarjey' o identitetah in kolektivnem spimmu, ki jih Qe) spretno zlorabljaOa) dnevffa politika. m Ana Kladniii AVE - zgodba se nadaljuje Pretekli četrtek je v polnem al rij u Velenjskega gradu nastopila naša prva rock skupina AVU, ki si je svojo pot utirala pred tridesetimi leti. Iz stare garde so v skupini še vedno: Rajko Djordjevic. kitara. vokřil. Miso Meíanšek, bas kitara, vokal, Janko Cerne» kitara, vokal In Leon Ferme, bobni, vokal. Na novo jc le Sergej Škofjanec. klaviatuře, kitara. vokal, ki je sedaj najmlajši v ansamblu. AVI; so brezhibno in brez odmora izvedli eno uro in pol programa, kije obsegal predvsem njihove lastile skladbe in priredbe, vse od listih izpred tridesetih let, di> današnjih, kijih že snemajo za svoj novi nosilec zvoka. ■ MAt AGlIMNr GARANT d.d. Polzela, industrijska prodajalna Delovni čas prodajalne: pon-pet od 6, -18. ure, sob od B. -12. ure Informacije na telefon: 03/ 70 37 130,03/ 70 37 131 E-mail: info@gdrant.si, spletna stran: www.garantsi CDSîmSDaEre^^ SKUMJ ZA VASi CJUtAHT MHULA m OOSTliĆI šnnwum l»AIIIÍLJI Vse kupce nad 70.000,00 SIT častimo s slastno pitio v gostišču în piiserljl Što rman v Pariiljab« Vabljeni na ugoden nakup pohištva v GARANT na Polzeli In gostišče in piiserljo iter man v ParlžIJah, kjer Vam bodo postregli vrhunski gostinci. VELIKA POLETNA AKCtjSKA PRODÁ^ťPA^ BftHI^T^V^^g^^i^i^ii avgustli? Štár man POHIŠTVO CARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOMi 107,8 MHz R/I\OOJQkO IDG Glasbene novičke Čas kislih kumaric Sreča se skriva v majhnih stvarcli - in včasih ludi majhnih /ncskih. lakojc prepričan« so delavka, ki že vrsio lel igra lolo. Redno. Se /^ocli, da mesce, dva, tri .... ne /^dane ničesar. Se pa ZjioUi lud:, da se naberejo petice in Girice in pol regresa je lu. Kol zadniič. Ko je se^lela dobilke dveh krogov, ga je bilo ravno za vikend pakei. Sreča se skriva v drobnih po/ornosiih. Ko n» radio pokliče Barbara in reče: Zavrlile mi angela ... Zakaj pa ne? Stvar opravimo v irenuiku, rýči je pa ves dan lepo. Tile dve novički, ki lo sploh nisia. lakih pa je v medijih čez poletje nešielo, kazeia na nekaj. So-diia namreč v okvir list eg a. čemur se v medijih reče čas kislih kumaric. Poletje je namreč obdobje. ko ni pomembnejših novic iu je zalo dobro došla vsaka, se tako trivialna novica. Novinarji i/, petnih žil, kol radi rečemo, vlečemo teme in pišemo. V lakih časih pridejo prav tudi novinarske konference, Te pa so v Mestni občini Velenje po novem kar vsak leden. Oeprav na njih pripovedujejo bolj k;>i ne /nane in že tudi zapisane reči, pridejo prav. Ne samo nam, anîpak tudi drugijn. Obiskane so presenetljivo dobni. V mestni občini so torej ugotovili, bi se dalo reči, kako se sivarem (beri aovinarjem) streže, ('e/ poletje bodo prodali vse. kar imajo, kakšno reč bodo pa prinesli še iz skladišč. V času kislih kumaric je ogromno prirediicv. Veselica lu, veselica tam. Se vrstijo ludi v drugih iclnih časih, a mediji jih lakral ^e zdaleč ne po krijejo toLko, kot jili v tcjD. Poletje pač in čas kislih kumaric. Drži pa tudi, da imajo bralci in poslušalci, kar se medijev liče. če?, polerje drugačen jedilnik. Kaj lahkotnega pride veliko bojj prav kol kaj težkega. Kaj z žara bolj kol kaj na žlico. In listega, ležkega, pravijo poznavalci, bo veliko na jesen. ■ Mifena Krstič ' Pia nine No, zanimivih dogodkov in raznoraznih presenečenj tudi to poietje veiiiio. Pogosto preseneti tudi vre/ne. Tudi na£ega Jureta je in (o na poti v hribeî ž^áfo ••• na kratko KLUBSKI MARATON 05 Znani so 'inalisti letošnjega Klubskega maratona. To so: The Lift,DJPollaRosk.Sundr. disko, Ma2oo. Štefan Kovač-Marko Banda m intimn Frizum. KINGSTON Izdali so album z naslovom Hoplaža, na katerem Je tri-naist njihovih naivecjih uspešnic zadnjih let ter remiksa skladb Republika Banana m Luna nad obalo z njihovega zadnjega Izdanega albuma LARA BARUCA Zrcalni odsev je naslov prvega singta s prihajajočega novega albuma Lare Baruce Mindhacker. Skladba napoveduje nekoliko trši in zrelejši zvok novih skladb. ALEŠ URANJEK Bobnar skjpin Šank Rock in Jogurt Aleš Uranjek. se le po večletni uporab) m promoviranju bobnov znamke Tama uvrstil na spfsek slavnih uporabniki teh bobnov, ki jih Tama objavlja na svoji spletni strani. NAIO SSAION Glede na objavo na njihovi spletni strani www.naiossa-ion.com ]e njihov album nu-mediažecd 10. julija razprodan. Čestitamo^ Bombastična Natalija Po velikem navdušenju nad skladbo Dva policaja in nestrpnem pričakovanju je v zaceiku julija izšel najnovejši cd single Natalije Verbolen / naslovom Dva policaja, ki poleg naslovne pesmi prindša šc karaoke in nemško verzijo omenjene skladbe ler jvodno pesem oddaje Pri Jožovcu z Natalijo. Natalijina ekipa je poskrbela tudi /a najnovejši Boinbastik mix, kije lO-minului spleinajvečjih žur uspešnic priljubljene pevke. Vsi. ki radi i. njo zapojele. pa na novem cd singlu najdete tudi karaoke verzijo priljubljenega miksa Ringo užaljen Nekdanji bobnar beat lov, Ringo Slarr, je menda zelo u/aljen, ker ga kolega iz skupine Paul McCarlney ni povabil, da bi se mu pridružil na odru ob nasiopu na prirediivi I.Ive 8. McCartney je namreč med svojim nastopom zaigral kar nekaj uspešnic Icgen- darnih liver pool ski h ku^lravcev in Ringo, poleg Paula edini še živi 13eaile, je povabilo pričakoval. Nazadnje sta oba skupaj nastopila na koncertu leta 2002. posvečenem Georgeu Harrisonu, ki je umrl pred leti zaradi raka. Baronce krade? Ameriška skladateljica Jennifer Armour je na sodišču v Ilou-stonu (Teksas) vložila tožbo zoper 23-letno pop zvezdnico Be-yonce, češ d» naj bi ji slednja ukradla idejo za njeno veliko u5;pešnico Baby Boy. Zaslišanje je napovedano za mesec oktober. Armourjeva namrcc trdi. da obstaja velika podobnost med skladbo Baby Boy in skladbo Cîol A Litde Bil Of Love For You. ki jo je leta 2003 sama napisala in ponudila ra/líčiúm izvajalcem. Small Fest v Šoštanju 2). in .10, julija bo v Sošlanju ponovno potekal nekonvencionalni festival Small Fesi. Cîre /a tradici(^nalni ícsiivaL katerega namen je podpirali drugačno glasbo in neuveljavljenim lokalnim in drugim skupinam nuditi mcžnost nastopanja. Letošnji je ze peti po vrsti in hkrati tretji, ki se bn zgodil ob Šoštanjskcm jezeru, V preteklih letili so na festj-valu med drugimi nastopili ludi Kaoz. Res Nullius, Klinični Testi-ranci, God Scard. Zajeban. Skor. Vuk, Stmietliing Small. Tenacious Zghanci in drugi. letos bodo v petek, 29. Julija, oaslopili: Sabaium (Maribor). April Never To Be Seem (Kranj). Skifik, Unpleased in Cestar blues trio (vsi Velenje), v soboto, 30. julija. pa: Naughty Whisper (lla-liia). Curse Of Instincl (Maribor). Elodea (Ajdovščina-Vrh-nika). Sus (Velenje), Vuk Paýect (Velenje) in Pcesiiig Teens (Slovenj (ira dec). Kylie v Franciji Potem, ko so v mesecu maju av-strnlski zvezdnici Kylie Minoguc iz jojke odstranili rakasto zatrdlino, ta zdaj nadaljuje zdravlje- nje v Evropi. Preselila se Je v iTancijo» kjer i^ivi s svojim prijateljem, igralcem Olivicrjem Marii-nezom. Njegovi starši so izrazili željo, da bi med zdravljenjem tudi sani radi skrbeli za Kylie. Marti-nezovi sicer živijo v neposredni bli/ni inštituta Gusiave-Roussy. centra za zdravljenje bolnikov z rakom. »To je prava noč«. Kljub poletni sezoni je Rebeka Drcmelj zasedena s številnimi nastopi po vsej Sloveniji. Prejšnji teden je nastopila na festivalu Melo dije morja in sonca 2005. kjer se je prcdsiavila s pesmijo 'Ib jc prava noč, avtorjev Aleša Klinaija in Anje Rupel. Poleg lega je Rebeka nastopila ludi na festivalu Sunčane skale v flerceg-novem. kjer je zapela pesem Daj mi, daj. Pevka pridno snema tudi nove skladbe za ploščo, ki bo pt; napovedih i/šla oktobra. Vrsta odličnih fîopevkje že pripravljenih, saj Rebeka nadaljuje sodelovanje z uspešno ekipo Aleša Klinaria in Anje Rupel. Domen Kumer je zmagovalec MMS 2005 Občinstvo Je za zmagovalno skladbo 2X. festivala Melodije morja in sonca izbralo pesem Do Portoroža, ki jo je i/vedel Domen Kumer Strokovno komisijo pod vod-stwîm Patrika Grcbla pa je v celoti najbolj prepričala pesem Vroče v izvedbi Anžeja De/.ana (avtorji Matjaž Vlašič. Urša Via- šič in Boštjan (irabnar), medlem ko jih je med izvajalci najbolj navdušila Manca Spik(slika I^or-Manca-Dragan) Moramo omenit, da Mnca ima zaviddijivo viši:io.. Najboljšo melodijo je skompuni-ral Marjan Hvala (Kam plujemo v izvedbi Bogdana Baroviča ). D«rjH Pfistovnik seje p{)dpisala pr>d najboljše besedilo pesmi (Modre oči v izvedbi Petra Janusa), Franci /abukovec pa pod najboljšo priredbo pesmi (Tojc prava noč v izvedbi Rebeke Danneij). Finalni večer, razdeljen v tri dele. Sla vodila B: po poročilih ob 9.30 in po poroči- # 0 lih ob 18.30. 0 l.ARS!NlUM-Love m-lm me 2.2 PAC • Glielto Gospel 3. LOU BEGA - ÏDU mn be Americdno LESTVICA mm&lE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Veienie In vsak četrtek v tedniku Nas cas. Takole ste glasovali v rte^slla 17.7.2005: 1. SIJAJ; Vasovalec 2. V£^LE TAJERKE; Liubiek moj, srUk mol 3. NIKO 2AJC: Na dopust 4. POOKRAJSKi FANTJE: Dokler bom iv 5. IVAN RUPAR: Hribovska mornarica Pradioglzanedefo. 24.7.2005 1.DAflKOATEL EK:Zdravk:a 2. BORIS FRANK: peloa In Angelca 3. JANEZ GOR T' VrhKamni kih planin 4. MINEPALI: Prelepa marna gora 5. SLOVENSKI MLIZIKANTJE; Irharce in bn ktobuk ■ Viii Grabner ^HjiS Robi Čuješ (desno) je predan avtomobilom (prodaja jih v Minsovem avtosalonu), zanimajo pa ga tudi konji. Skupaj s prijateljem Dejanem Golobom sta si z zanimanjem ogledala konjeniške tekme ob Velenjskem jezeru. Oba pa sta tudi skrbna očka. Takole sta se znašla in z varstvom ni bilo nobenih težav. Na rami ima Robi sina Gabra, dejan pa hčerko Laro. «r Cveku se je začvekalo Na tem mestu 'in tukaj' je treba odločno povedati, da se je prejšnji teden ćveku začvekalo. Albin Plamberger sploh ne igra v Pihalnem orkestru Zarja Šoštanj (in tudi prestopil ni, kar so eni, ki ga poznajo, domnevali), ampak je še vedno^ in to že kaldh 40 let, zvest Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje. Toliko, da se ve, kaj je zvestoba! ■ ^ Župan Šmartn^a ob Paki, Alojz Podgoršek si je na nedeljskih vaških igrah izbral eno boljših lokacij. »Že res, da ne tekmujem, sem pa na tekočem z dogajanjem. Navzven in navznoter. To pa mora biti vsak župan, ki da kaj nase in na občino, ki jo vodi. Izza Špricer šanka je krasen pogled, pa se v senci je.« ^ Klemen K]inc (prvi z leve) ima siœr hudo umetniško ime - ZA.JE.BAN. Pa je fant več kot prijazen in prijeten. Je eden od tistih, ki je že drugo leto zapored med najzaslužnejšimi za uspešno izveden projekt poulične košarke, Fant je velik ljubitelj Hip hopa, tudi sam avtor rim, ki govorijo o ži\djenju mladih v Velenju. In tudi zaradi njega in njegovih poznanstev se košarka v mestu vedno igra v ritmu Hip Hopa. Velenje pa je zaradi njega in drugih hiphoparjev zelo prepoznavno tudi na glasbenem zemljevidu države. V tej zvrsti vodimo! '^ZĚĚ^Ě^Am Arimidex _ f--jlTTTplIjmiJBIjlM \ a. olJ Tabletka proti obolenju za rakom na prsih Knialu ho vsca) ženskam na razpolago lableika, ki lahko za kar 75 odsi skc, ki so prestale operacijo dojk. S tem boUo preprečevale ponovni razvoj bolezni. Do sedaj so zdravniki ženskam po opcraciji dojk predpisovali Tanj« îxifen. a $0 nove šludije pokazale. da je zdravilo za kar 26 odstotkov manj učinkovito od no vcga zdravila, iniertovati^^a Arimidex. Zaščitite otroke pred soncem Ko se z \zi\m malčkom tzpi>-stavljate soncu, vedite, da je za kasnejše zdravje kože îïajbolj odločilno izpostavljanje soncu do drugega leta stHrosti. Raziskave kažejo, da dve večji opeklini pri otrocih, mlajših od 24 mesecev, podvojila iveganje za kodnega raka pozneje v življenju, zato bodiie silno previdni. Dojenčka do šestega meseca neposrednemu soncu tudi v varnih urah raje ne izpostavljajte. Nikar ne pozabjie. da je ludi med vožnjo otroka zaščitile s senčnikom. Bodite pozorni in ostanite z dojenčkom raje doma, če je zunaj več kol 33 stopinj. Izberile kremo s ťakujrjetn 30 ali več. namažite ga vsaj pol ure pred kopanjem in po njem. /unaj vode pa ho najbolje, če ga ziisčilile s svetlo niajčko, da se bo lahkih v miru posvečal svoji igri. Disneyland praznuje 50 let Danes miiieva 50 let od odprtja prvega zabaviščnega parka Dis- neyland, v lem času pa ga je obiskalo kar 515 milijonov ljudi. Nekatere najbolj priljubljene m-nimivosti v paricu oscajajti že vseh 50 let. Died njimi grad Trnuljuce. mini železnica ter parnik Marka Twain«. V 50 letih obstoja pa se nista spremenili le velikost in priljubljenost parka, temveč tudi cena vstopnicc. 17. julija 1955 so odrasli za vstop ndMell en dolar, danes pa en<'dnevni ogled slavnega Dis-neylanda stane kar 56 dola rje v. Wall Disney se je za gradnjo parka odločil potem, ko ni mogel ugoditi gori pisem oboževalcev, ki so si želeli ogledati proslore njegovih studiev, /anje Je tako zgradil zabaviščni park, v katerem so lahko našli najljubše ju-iiake ter veliko drugih zanimivo' Sli, Park je postavil med kalifor-ujiske nasade pomarančevcev v bližino l.os Angelesa. Pri gradnji zabavišča seje Disney zgledoval po znamenitih tivolskih vrtovih v Koebenliavnu ter po majhnem zabaviščnem parku Fairyland, ki so ga pet let pred tem /.gradili v San Itanciscu. V vseii letih delovanja je bil Disneyland iS prt samo dvakrat, obakrat /Ji en sam dan. Prvič novembra 1963. ko je bil ubit ameriški predsednik John 1'. Kennedy, drugič pa septembra 2001 po tercmstič-nih napadih na /DA. Po velikem uspehu, ki ga je požel prvi Disneyland, so leta 1971 na I-loridi odprli drugi Disneyiev tematski park. po letu 19K0 pa sn se parki razširili tudi po drugih celinah, leta 1983 so ga odpril v Tokiu, lela 1992 v Parizu, še lelos pa naj bi odprli prvi Disneyland na Kitajskem, v Hongkongu. 50-letnico Disncylat)da so pred kratkim počastili tudi v }lollywo-odu, kjer so priljubljenemu parku dodelili dragoceno zvezdo na Aleji slavnih. Z 8 litri goriva okoli sveta švicarski /Jiaiîstverdki so razvili vozilo, imenovano Pac-car» ki lahko obkroži površje Zemlje z le osmimi litri goriva, Strokovnjaki švicarske tehnične univer/xî pod vodstvom profcsoija Liiia Ctuz-zeUa so povedali, da gre za najbolj ekonomično vozilo na sveiu. Pojasiîili so, da gre za vozilo na vodikov pogon z nameščeno bencinsko črpalko, ki iz viulika proizvaja električru) energijo, tako da lahko vozilo s samo enim litrom goriva prevozi razdaljo 5.134 kilometrov. Ore za /filo lahek avtomobil, ki teiila vsega 30 kilogramov, mno žično proizvodnjo vozila pa bi lahko po mnenju sirokovnjaktjv začeli že v naslednjih nekaj letili. Najvišji je Mongol Najnovejši najvišji živeči človek na svetu je Mongol SI Sun, ki meri v višino 236 cm. Novi najvišji živeči človek na svetuje 236,1 cm visok Mongol Si Sun. Sun, ki priliaja iz nolranjosii države (njegova »iz-polnili« drugi del naslova prireditve-veliko jih je bilo v rož'cah. PRIREDITVE v Šmartnem ob Paki se znajo smejati Gasilce v soboto pral dež, »turiste« v nedeljo grelo sonce -Če je dobra zabava, se za obisk ni bati Mitena Kratic • Ptaninc Smarfno ob Paki. 16. in 17. julija - Konec lodna Jc bilo v Šaleški dolini veliico prireUilev. Mudicm ko jc sobotne (o)pral Uc^. je nedeljske grelo sonce. V Šmanncm ob Paki so se v soboio Zdravko Ramšak: "Tekmuje osem od de^tih vaških skupnosti." Franc Kumar: »GasHce je prai dežf a kaj bi to," srečala gasilska drjsiva. ki nosijo v svojem imenu ime Šmarino. Redno se srečujejo že irinajsl lei, vsakič jc gosiiiclj drug kraj in drugo društvo, tokral je bilo gostitelj CxD Šmartno ob Paki. «Osem gasilskih društev / imenom Šm«nno se srečuje že vrsto Ici. Na lokfalnem srečanju smo pripravili igre. v katerih je bilo pomembno predvsem sodelovanje, čeprav ludi zmaga nekaj šieje. Pri nas so se najbolj i/ka/ali gasilci Sniarlncita v Rožni dolini, ki bodo prihodnje leio slavili šeside-setlelnico delovanja in bodo ludi gosiitelji tiasledîîjega srečanja,«i je povedal Franc Kumar, predsed« liik CiD Šmarhio ob Paki. Njegovi gasilci s« bili četrti. »Žal nam jo jc potem /.agodlo vreme, malo nas jc opral doz. a ob Spevu smo vseeno v/irajali do druge ure v nedeljo,« Na islem prirediivenem pro-sioru, za štnarškim mladinskim cenlroni. je v nedeljo popoldne tekmovalce in obiskovalce na vaških igrah, ki jih pripravlja turistično društvo, grelo sonce. Šli-ričlanskc ekipe osmih vaših skupnosti so se pomerile v šaljivih igrah. Sodelovale so ekipe Podgorc. Slaiin, Skornega, Rečice ob Paki. Paške vasi, Ciore-nja. Velikega Vrha in Šm ari nega ob Paki. Pred njimi je bilo težko in zahtevno delo: vodenje žoge z metlo, lov jabolk v kadi /. v?)do, predajanje vode z različnimi posodami in kol rdeča nit vlečenje vrvi. lîkipe so poskrbele za veliko smeha. Ta je bil še močnejši ob komeniarjih Jožeta Arisfov-nika. »No, se vidi... V Smartnem ob Paki imajo javno službo za pometanje ... Nič čudnega, da jim ne gre.«, /a pravo veselico pa 80 potem, ko se je za najbolj spretne i/kazala ekipa Podgorja, za petami pa sta ji bili ekipi Skornega in Velikega Vrha, poskrbeli Čuki. Na prireditvenem prostoru se jc do takrat, ko jc sonce že izgubljalo moč, zbralo žc toliko ljudi, da so se šc »stoji-šča« težko našla. Predsednik Turističnega društva Šmartno ob Paki, ki le igre prireja že nekaj let, Zdravko Ramšak. ni skrival veselja, da je prireditev tako lepo uspela. »Naslednja večja in povsem naša, šmarška. bo I, oktobra. Slo bo za >»bučar)jo«, razstavo buc, z njimi povezano kuli-nariko in tekmovanje: komu je zrasla največja buča. komu najbolj nenavadne oblike je pripovedoval. Lldelcženci te prireditve. kijih šc čaka. pa se že razgledujejo po svojih njivah z bučami. Kdo bi vedel, na kateri rasle zmagovalka. Čeprav sla bili v Šmartnem ob Paki konec tedna kar dve prireditvi, pa 80 obiskovalci zgovoren dokaz, da si ljudje čez poletje želijo sprostitve in zabave. Prav željni soje. Ko Pesje praznuje, vedno dežuje Kljub dežju so prejšnji teden v Pesju uspeli pripraviti in končati večino napovedanih prireditev Bojana Špegel_ Velenje - V KS Pcsje so se odločili. da zaradi ležav z vremenom za leden dni prestavijo praznovanj c krajev nega praz n ika, Pa j i m je žc kar na začetku spet ponagajal dež. Zaradi nevihte so morali o^ povedali risanje otrok po asfaltu pred gasilskiiu domom. Dogovorili so se, da ga bodo i/vedli ob koncu poletnih počitnic. Vse os-lale aktivnosii pa so uspeli izpeljati. V četrtek p{>p<^ldtie so pripravili turnir v balinanju in kegljanju med ekipami Šmarlnega olj urejeno. Vsi tisti »moraiU iu »ne smeš« prinašajo v naše življenje več reda in uravnovesenosti. Nekaj čisto vsakdanjih nasvetov, pravzaprav bolj namigov, smo odnesli s seboj domov. Odhajali smo zadovoljni, nasmejani, nekako notranje umirjeni in z domačo nalogo: povejnto in pokažimo svojim bližnjim, da jih imamo radi. In radi bomo tudi prišli na naslednii - trdno obljub-Ijcîii - razgovor /. dr. Podkra.Ískovo, saj se je tudi ona med nami počutila dobro. Letni piknik 9. juiy - Nestalno vreme zadnjih dni in deževno sobotno jutro sta nam povzročila kar nekaj skrbi: kaj bomo i vso hrano, pripravljeno za vsaj 100 ljudi? Toda naši člani se ne dajo: v pripravah na obilnojedačo jih je veliko prihajalo v Ravne kar peš. Živa glasba, krasen zrak in srečanja s starimi znanci - vzdušje je bilo že na začetku odlično. Pozdravu in dobrodošlici predsednice Romaieje sledil Se majhen nenapovedan vložek: v imenu odbora in vseh članov smo ji čestitali in zapeli za rojstni dan. Zahvali za št)pek je dodala se pletenke, da smo lahko nazdravili. Obari in okusnemu kruhu so sledile resne športne igre s sodniki in zapisničarkami in razglasitvijo zmagovalcev ter »pokali«. Tudi srečelov ni manjkal, Predvsem pa ni manjkalo plesa, pesmi in smeha ter zadovoljstva - vse to je bila priprava za drugi hod: jedi z ražnja. Konec piknika nam je polepšalo se sonce. Organizatorji smo bili deležni veliko zahval in pohval in bilo nam je toplo pri srcu, da smo skoraj sto ljudem pripravili lep in sproščen dan. Člani so se poslavljali z NASVlDLNJli DRUGO LETO! Da. nasvidetiie in še več naj vas pride leta 2006! ■ Zapis in sfika: Ingeborg in Franc Čas Med mladimi konji najuspešnejši iz Nove Gorice Prvi dan državnega prvenstva v preskakovanju ovir /a mlade konje je v kategoriji petletnikov nastopilo 21 konj. Prvtî mesto je viej kiuegoriji osvojil holsteinski žroboc Duka's Ca pri, drugo pa prav tako holsteinski žrebec Duka's Larkin - oba konja sta i/vrstno uvrstilev d<^segla pod vodstvom trenerja in jahača Renata Lava-niča iz KK Vrtnica Nova CJorica. Tretje mesto je dosegel holand-ski toplokrvec Balu pod vodstvom izkušenega Matjaža Cika iz K K Velenje. Med šest let ni ki je pod vodstvom Renata l.evaniča zmagala Duka's Odessa, druga je bila Coco pod vodstvom lastnika in treneija Andreja Kučerja. Bronast jc bil izvrstni h(»lsicinski kastrai Aca-pulco pod vodstvom Tomaža Lauferja. Med sedemleiniki je bila zlata lanska zmagovalka med šestlctnik;. La Nina Ruella pod vodstvom lastnice Jasmine Kapetan. Dru^a le bila obetavna holste-inka Duka's Nofretete pod vodstvom Renata Levaniča, tretje mesto pa je zasedel hanoveranec Don lop pod vodstvom lastnika Matjaža Čika. Tudi letos najboljši v državi Dejan Radovanovič, predsednik Kojeniškega kluba Velenje, je bil po tekmovanju zelo zadovoljen Mira Zakošek REKLI sa ... Matjaž Oik, eden od velenjskih tekmovalcev, o konjeniških tekmah v Velenju: • "Tekmo va liš če in sama organizacija sta že standardno odlično pripravljena. Teren, ogrevalni prostor in travnati parku r so /elo dobro negiv vani in splošen vtis je zelo dober. Marsikdo jc prepričan, da hi se moralo na terenu konjeniškega kluba Velenje odvijati več tekem, (»lede na menjavo konj, tekmujemo na- mreč z nekoliko mlajšimi in manj izkušenimi konji, so rezultati našega kluba odlični. V vseh kategorijah smo bili uvrščeni od 2. pa do 6. mesta. Ptûvalil bi tudi svoje varo-vanc5, ki so dobro nastopili Pose:iej izp{>siavil bi dobro jahanje Lovra Blatnika in /ige Serneca. P<5vcdati moram še, da sla se posebej dobro odrezala peileinik Balu, s katerim se hii na državnem prvetisivu tretji, in pa scdemlelnik Don Top, s katerim sem bil prav lako tretji." V Konjeniškem ilubu Velenje imajo že dobro uigrano ekipo, ki odlično iz[>elje tudi tako zahtevna tekmovanja, kot je bil letošnji pokal Slovenije v preskakovanju ovir in državno prvenstvo za mlade konje v preskakcwanju ovir. „Vse skupaj je potekalo brez zapletov. Zadovoljni smo s celotno organizacijo kot tudi /. obiski gledalcev, ki dokazujejo, da so te prireditve tukajšnji občani vzeli za svoje." je čejal po koncu lcioî>njih tekmovanj predsednik Konjeniškega kluba Velenje Dejan Rad ovan ovi č. Prireditveni pn>siar je že tradicionalno lepo urejen. Dobro poskrbijo za tekmovalce in gledalce, pa tudi za konje, /anje so uredili montažne bokse, za manj zahtevne pa improviz rana stojišča. Vse so opremili s sekan ci in žagovino, tako da je konjem ob vsakem vremenu bolj udobno. Kako pa so v klubu zadovoljni z uvrstitvami svojih? „Povsem. Res je sicer, da nismo posegali po prvih mestih, a so uvrstitve na druga in tretja mesta tudi zelo dobre. Imamo nekaj odličnih tekmovalcev - Matjaža Čika, Aleša Pevca , Lovra Blatnika..." pravi Radovanovič, ki je upravičeno ponosen, saj klubu tudi v letošnjem letu zelo dobrem kaže in verjetno bodo že devetič /aptired najboljši k(mjeniški klub v državi. In kakšna je po mnenju predsednika kluba Dejana Radovanoviča perspektiva? „Tako s prustoskimi načrti kal z drugimi aktivnostmi na pi> dročju občine in doliiie b<» ta prostor, ki je kot ustavrjen za ta sport, tudi v bodoče namenjen tej dejavnosti, ki seje v lem okolju dobro prijela, zato sem prepričan, da bomo naso dejavnost se nadgrajevali/ Predsednik f(onJenlškega Muba Dejan Radovanovič: „Pri* redite v pripravi in Izpelje že uigrana ekipa. Tudi ietosje vse odlično potekalo." nikoli sami 107,8 Mnenja in odmevi Profesor Tone Turičnik se je poslovil Ni /afsko zbrati tni^fi za ihvn od ih/veka, ki so ga pozna/i u idi mnogi ye/enjćani. Toneta Iliríčmka, jïïofesorja slomiskegaJezika, ni Nenadoma nas Je zapušili l^Č Slo mladih ljudi iz srednje ekommske iole Velenje se ga ho mino rudo spíumajalo. Bil Je njilm učitelj in prijatelj. Nje^v nasmešek r učnih nrah je bil vedno bodrilett. Takega, poltenega. ixh končnega človeka, wu fmznal tudijiC. Najin klei>ei v školskih odmorih Je bil kraiek, a vedno prijeten, Ciiiil sem njegovo pa^ienjein nesebičnosi, hnel sem ga rad. Moja hfjiga Grenka riyža je romala v njego\'e roke in njegova zbirka novel Bili so, iKičiva v moji knjitnici Skoraj \edno Je hila najina usina in pisna lemailka Uierotura. V je sdlno vedno iiglušal lep domači jezik. In ko sva pred feii odhaja lu na sesfanke repnhliškega jezikovnega razsodišča v LJubljano je lekla beseda o jeziku in slengu. Koliko njegovih zapisov sem prebral v slovert/graSkih Odsewnjih. Področje koroškega radUi kritike, drugi zapisi, in poauíje literarna deluje steklo izpod f\jegovega peresa. Da ne ontenlam vsega tlah-uiega dela. ki ga je kol meniorin lyedagog opravil v Slovenj Gradcu in drugje. y bogatem opusu vsestranskega dela je Jone dobesedno izgorel. V delovnem prostorni pisca Je osiala še zad'ya. nedokončana knjiga ... Vsa Koroška In Velenje se ga bosta veduo rada spominjala, saj Je z delom v razredu In s peresmt v roki plemenit II duSe mladih in siarejših. fu prav lega nam mnogokml v prelomnem obdotilu, pcúnem hitenja in površnosU. zmanjkuje... Tone, počivaj minto v domači zemlji in naj 'Ivoje sanje plemeni-tijo tudi nas. ■ Vinko Šmajs Rupel in zunanja politika Zunanji minister, dr. Dimitrij Rupel, sicer diplomant primerjalne književnosti, seje ob obisku vladne dclegacije v Šaleški in Zgornje Savitijski dolini pogovarjal z gospo Mifi> Zako^k Njun pogovor pod naslovom »»Dobri sosedje morajo bili strpni in navajeni drug drugega poslušali*^ je izšel v tedniku Na§ Čas, dne 14. malega srpana. Rupel je odgovarjal na sedem vprašanj v smislu obče naravnanosti na^e zunanje politike, kar poitjuje že sam naslov tega pogovora. Ne bom se spusčai v anali/o celotnega, mestoma preobilnega odgovarjanja, koje bilo veliko govorjenega. a mslo povedanega. Slednje, za določene politike tu ali kjerkoli pn svetu, jc imel moj poki)jni univerzitetni profesor in pozneje kolega l.adtJ Vavpelič navado reči, da gre za v nebo vpijočo čveka rij o. Rupel glede razmerij s Hrvaško ni povedal nič novega. Med drugim je rekel »... Slovenija in Hrvaška dobri) sodelujeta in živila ena ob drugi /pravilno: druga ob drugi/, uspešno, na zadovoljstvo državljanov ...« Povedano kot del citata je v toliki meri neprepričljivo, da temu ne verjame sam avtor, kaj šele, da bi mu verjeli drugi, saj so dejstva povsem dru- gačna. Rupel, siccr diplomirani jezikoslovec. uporablja hrvatizem »od-ncjsi« namesto slovenskega pojma »razmeria«. verjetno glsde strpnosti in dobrih sosedov misli zgolj na Slovence, ne pa na Hrvate, Avstrijce. Italijane in druge. Ra/mcrjc, če jc pravo, jc lahko najmanj dvo- ali večstransko. To pa pomeni, da ne more bili enostransko. sicer razmerja ni. Če ni obojestranskega spoštovanja do-govfjijenega, ni spoštovanja drug drugega. V konkretnem primeru to pomeni, da smo strpni le Slovenci. Hrvatje pa delajo, kar je zgo|i njilîov interes. To je pokazala tudi zgodovina pred nekaj leti. Da je temu tako, priča ludi dejstvo, da je kljub dogovoru na Brionih, v sredo prišlo do ponovnega pomorskega incidenta, koje hrvaška pomorska policija gtoboko v naših teritorialnih vodah ustavila in pregledovala neko avstrijsko jahto. Na vse to Rupel in Co. ne bodo dali odgovora, zaradi »dobrih so-sedskiiî odncîsov«, se razume! Zakaj smo do vseh tíašib sosedov, še posebej pa do Hrvatov, takšni, sta lahko samo dva odgovora. Ali so nam takšno držo ukazali tisti ki so nas podpirali pri osamosvojitvi, ali pa se jih preprosto fizično bojimo. Slednje mi je, ko je bil še v funkciji obrambnega ministra, potrdil Tn Turnšek. ■ Vladimir Korun SPORT 9. kolesarski vzpon na Zavodnie - Sleme _ks^ V znaku rekordne udeležbe Veler\ie - Kolesarski kluh liner^ijn Velenje jc vlo/il veliko iruda. Uh jc pripravil zelo /:ahlcvno kolesarsko prireditev, deveti v/.pon m /avodnjc. ki sc jc Icios prvič skicnii pri Andrejevem d^mu na Sle-Tiieiiu. Dol/ina proge sc je podaljšala na skupno 15 km. Vremenska napoved je bila obetavna, saj jc bila za nedeljo dopoldne napovedana fa/Jasnitev. In res je $t)nce v Topolšico pnvabilo doslej rekordno slevilo kiv lesaijcv iz vsíh koncev .Slovenije - organlzaiorjeni seje prijavilo kar 311 udclezcnccv. Na prijavnem prostoru pred boieloni je bilo prav zi-valuK) vse d jih nadebudni organizatoiji KK liuergija že uresničili, l.ani so dobili občinsko priznanje z^ na,iboljšo organizacijo rekreaiivne priredilvc. Letos so se znova Izkazali, /brali so dovolj praktičnih nagrad, da so bili izžrebani domala vsi kolesaril ki so si nenazadnje v Topolšici lahko privoščili šc kopanje v termalnem bazenu. Priznanje je dobil Blaž Geč, ki je bil poteg Janija Janežiča najsiarejši kolesar ua vzponu (oba letnik 1933), Med kolesarji smo našteli kar nekaj družin (Sliglic, Kralj, Perme .,.) P(5 podelitvi pokalov in posebnih priznanj jc sledil še za marsikoga višek prireditve - žrebanje gorskega k<îlesa Scou. ki ga je osmič zapored podarila trgovina Unišport iz Velenja, ki ima znova prostore v pre- Boštjan Besman se je odpovedal tekmovanju In vozli kot za trening. Benjamin je uspešno premagal naporen vzpon. Velenjski častniki na Triglavu Z ekipo OZ ZSC^ Velenje, ki združuje častnike in podčastnike iz mestne občine Velenje ter občin Šoštanj in Šmartno ob Paki, smo se udeležili 20. jubilejnega spominskegH pohoda članov //B NOB, Veteranov vojne za Sl<'veniio iii Zveze slovenskih častnikov na Triglav. Na pohodu, ki predstavila eno osrednjih domovinskih prireditev veteranskih združenj v Sloveniji, smo bili Vc-lenjčani letos že devetič. V naši šestčlanski ekipi smo bili pogumni Cecilija Tajnik, Vcnčeslav Tajnik. Evgen Dervarič, Rudi Že-vari, Zdenko Zaje in Vojko Trav-Qíf, ki je bil tudi vodja ekipe. Pol proti Triglavu smcj začeli ob XJO iz Rudnega polja, od kjer smo poldrugo uro hodili skozi gozd, po dobrih dveh urah pa smo le začutili, da smo v gorah. Nad strmino Konjščice smo se okrepčali z izjemno dobro vodo, ki nas je napi)lnila z novimi močmi, ki smo jih potrebovali na prvi resnejši prci/kusiiji - strmini na Studorski preval nad Izvirci ( I8y2 m). Pot s prevala nad gor- Pred pričetkom pohoda In na vrhu skimi dohnami Bohinja je bila lahka, razgled po okolici pa zaradi meglic in nizke oblačnosti slab. Prišli smo do Vodnikove koče na Veicm polju, nato pa po klinih in žičnih vrveh do doma Planika pod Triglavom (2404 m). Tam smo se kljub slabemu vremenu odločili, da pol nadaljujemo in osvojimo vrh Triglava, Po zadnjih "^stopnicah" in vzponu smo ob 18,20 uri prišli na sam vrh naše najvišje gtjrc (2864 m). Tam smo si čestitali se TotiigraHrali in krstili najmlajšega člana ekipe, abrahamovca Zdenka Zajca, ki je prvič stopil na Triglav. V nekaj minutah pa se je vreme izredno poslabšalo. Skale so poledenele in p<)siale spolzke, temperatura seje spustila pod ničlo. Pot navzdol smo po izjemno težkem terenu nadaljevali z vso prcvidnosij<51er sestopali počasi, da ue bi prišlo do nesreče. Nepoškodovani in vsi srečni smo ob 20. uri prišli di> Planike. Drugo julro smo se zbudili v deževen in meglen dan. Zaradi slabe vremenske napovedi smo se odločili da se takoj spustimo na Rudnem pi>lje. Vso pot nazaj je deževalo. grozile pa so nam tudi strele in narasli hudourniki, ki so pridrveli iz planin. Premočetii do kože smo prispeh na cilj. Tam smo srečali bivšega predsednika RS Milana Kučana in ii!:vedcli. da je tudi on imel namen osvojiti vrh Triglava, pa mu ga zaradi slabega vremena ni uspelo. Po skupnem fotografiranju se je naša pot končala. ■ Zdenko Zaje, OZZSC Velenje 9. vzpon na Zavodnje • ekipa Gorenja urejeni Nami. Benjamin jc kol lanski dobitnik kolesa srečo prinesel Zlaiku Lubeju i/Gorenjcvega Servisa, lajc ves vzhičen povedal: >Pr-vič na Slemenu. Drugi vzpon. Ta glavna nagrada, boljše ne more biti. Tako» tako, zahvaljujem se /m kolo, hvala za trud, ki ga pripravljale. Drugo leto spet pridem.« Tudi lastnik trgovine Unišport Tone Zapon-šek jc bil vesel in na kratko povedal: »Odlično. Vsakdo, ki dobi laksno kolo.je lahko zadovoljen.* ■ Besedilo in fotografije: Hinko Jerčič Rezultati 9. kolesarskega vzpona: Vîuski ifcí 20 M: I. Biîr^lnar (KD lincreija Vokîyc), 2, Joži Zagar Oo|x>l-Sica), X Tojtmž Hrcit (,KD řv. U<>§ian ObJak ( l.cpii Njiva}» IJcnjamin RazKrak (Di»llů). 10. PetwScdeljšak (SD ZavixJnje}. moskîcrt KiUink (Mcrg^S), 2. Aîoiz I.eviCar (Krško), X JuIcKačii (ljuhliana); im-skc dn let; 1. Bart^^ara Braćič (Vebnjc), 2. Irena Misja iKomenda), 3. l.idija Cîlu;siC (Vçknjô): «'RHkt nad let; t. Mojca KdtiAmk (Mengeš). 2. iSilva Jcvsnik (Ďrda Dobrovo). .1. Kamicn Pa\7iC Konušck (Ri^itta): gorska koksa: L Urare Skohme, 2. ISranc Mernik (»"rf^a Ccljc}. Jernej Trogar (.MoTiij«). Dejan Tajnik (lincrgija). Bi>^jan Dćl>criek (Vcknjc), 9. Skti\iak (Enci^lja), -t Ciorazd Suli^oj (Tnalkm klul'^ Celje) 4. Vlado Šan»nja (S(»5lanj), Roman KraJj (V«lcr\ie): <;í)renjí - ieaskc: 1. lîeda KraU. 2. tkniarda Sliglic, 3. Kaiincn Pcrme (vse Veknjy). 4. Veni Brlo^nik (Razbor) 5. Šmarda Mcžii (Gorei^e); Prenuh So>idk - nti)Skl: I Primož Vettenik {\'wicnik), 2. Pelcr Rožič (.^oSianj ), 3. Peicr Sever (Velenje), 4. Danilo Doimik (ŠoStanj). 5. Marko K<.^mn (Zavodnje) Nagradno žrebanje na Reviji skokov Na Reviji s koka v pred slabima Uvenii) tednoma je bil (Opravljen tudi žreb med kupci vstopnic. Ker vsi Se niac prišli pa nagrade vas organizator tudi takole rbvc^ča, katerim številkam je :)ila sreča ttîkrat tjaklonjena. 1.)št. 1712 VSTOPNICA B (RIIMFNA) klimatska napa ra va KG S 26 IN inKCiS 26 OUTCiOREiNJi: 2.)ši. 135 VS rOPNTCA B (RUMENA) mikrovalovna pcčica MO 170 MWOORL-NJi: }.)${. 404 VSTOPNTCAA (Zl:LI:NA) mikrovalovna peCiCH MO l70MW(K)Kr NJK 4,) št. 1928 VST0PN1(^A B (RUMI.NA) sezonska smučarska kana GOLTI" 5,) št. 414 VSTOPNICA A (Z ni. UN A) sezonska smu-carska karta GOI.Il- (NAGRADA JC ŽrPODE-UIiNA SRLÎ'NrMU DOIS l'I NI KU TAD IJ U OMLADlfTÍ) 6,) št. 20 VSTOPNICA« (RIIMLNA) poletna sezonska karta GOITi; Prva tekma bo tekma na zmago! NagimieUsi Rudarja sc vračiOu meU najboljša si(5vcnska nogometna jnoštva. »Veseli smo ponovne uvmhvc članskega moliva Rudarja v prvo To jc doka/, da dobro delajo vse selekcijo In da /grajena infmsirukiura ni postala breme ue po: robni h vlaganj, ampak solidna osnova u kakovtisi-nejši razvoj naše dejavnosti.pravi predsednik kluba Janko Lukner. Pri Rudarju so sc odlomili, da bodo ludi med prvoligaši igrali z amaterskim moštvom, ki ga i^e naprej vodi trener Drago Kostanj-.šek. Po /atrjevanju i^redsednika l-uknerja bo proračun kluba za i/plačDn igralcev in trenerjev znašal najvcc 30 milijonov tolarjev, najvišja pogodba z igralcem pa 70.000 tolarjev brulo. Čeprav plaća torej ni velika, pa ^re trenerju dobro. V pripravljalnem obdobju jc pridobil nekaj okrepi-lev, v vadbo p» je vključil ludi nekaj mlajših nogometašev. Iz Šmartnega ob Paki sla prišla Nejc Omliidić in Robert Fantek, iz Dravograda Borut Pušnik in vra-lar Dejan Vršovntk. vrnila pa sla se tudi nekdanja igralca Goran Dragic in Jovsa KraU^vić. »Nekalen mislijo, da bomo lahek plen, a 10 seveda ni res. Prijateljske tekme so pokazale, da znymo in zmoremo dobro igro ludi z veliko bolj izkušenimi moštvi, profesionalci. će hočete. Naš prvi ickmec bo Drava v gosteíi. Naj se sliši še tako čudno - igrali bomo na zmago. Kakšno moštvo bi bili. če bi že na prvo tekmo od^Ii brc/ ambicij po točkah? Zaupam na- šim faniom, Za zdaj pri nas nihče ne razmišlja o tem, da ne bi ostali v ligi,« pravi trener Drago Kostanj šek. »Navijači so komaj čakali, da smo spet v prvi ligi« REKLI sa w Predsednik Nogometnega kluba Rudar Janko Lukner: »V Rudarju Velenje smo se poiem, ko smo letos že drugič zapored osvojili naslov prvaka v drugi nogometni ligi. odločili, da poskusimo z enakim statusom, se pravi, da bomo / amatersko ekipo nastopili tudi v prvi ligi. Zadovoljni smo, da je v Rudarju ostala večina igralcev» od nosilcev igre je klub zapustil samo Sirčakovič. Klub pa je okrepilo pet igralcev iz okoliških klubov, vrnil pa se je tudi Kraljević, ki je v Rudarju Ae igraL Mislim, da bo prveuslvo naporno, da bo treba vsako tekmo vzeti maksimalno. Drava je v tej prvi tekmi gtuovti favorit, igra na domačem igrišču, v preteklem letu pa jc bila ludi udeleženec evropskri pt> kalov. Mi bomo poskušali iztržili čim boljši rezultai. kaj se bo dalo, sc bo pa videlo na sami tekmi,«; ■ mz Liga Si^mobil 24 julija Bojan Zurej, pomočnik trenerja pred sobotno tekmo Med treningom smo v torek popt)ldne zmotili prvoligaše velenjskega Rudarja, ii so kot ocenjujcjo sami na nove izzive dobro pripravljeni. »Vsi smo veseli, da je velenjski Rudar po dveh lelih znova v prvi ligi, kolikor slišim, so ludi navijači na to komaj čakali. Dali bomo vse od sebe. da ludi konec sezone ne bodo odhajali razočaram z igrišča« je ptwedal Bojan /urej. Dodal je, da so igralci sicer dobro pripravljeni, seveda pa imajo na začetku ludiprccej icžav. saj vsi še niso nava^ieni zahtevanega tempa. Je pa prepričan, da bo ekipa do pomladi povsem uigrana. In kako pravzaprav zgicdajo treningi? »Treniramo vsak dan. v mesecu in pol so imeli lanije dva do tri proste dneve, drugače pa so úo-ptíldne v službi, popoldne pa na igrišči. Tako jc pač. nismo profesionalna ekipa in treningov zato ni mogoče Urugače orgaJiizirati. «In kako vidi prvega nasprotnika, ptujsko Dravo? »Lani síí doka/ali, da so zelo močna ekipa, imajo nekaj novlii igralcev. Pred tremi tedni smo igrali z njimi prijateljsko tekmo. Smo sicer izgubili, a mislim, da niso nepremagljivi.« ■ 1* Gorica Domžale 3* Publikum 4. Primorje 5* Drava 6« Maribor 7. Bela krajina B* Koper 9, Rudar 10. Nafto HIT Gorica : Bela Krtina Drava : Rudar Velenje Domžale : Nafta CMC Publikum : Maribor PL Koper : Primoijc V 2- krogu, 31- julija se ho Rudar prvič v tej nogometni sezoni predstavil pred domačimi navijači, Pomeril se bo z Domžalami, ki let<'s napovedujejo visiiko uvrstitev. Študentje dvigovali uteži V mestu Villeneuc-l.oubei, bli/u Nice v Franciji, sc jc v nedeljo 10. 7. končalo osmo študentsko sve.ovno prvenstvo v dvigaJiju uic?.l. Nastopalo je 130 tekmovalcev in tekmovalk iz 25 držav sveta. Slavko l.aljek seje s solidnim rezultatom 100 kg v potegu in 130 kg v sunku v kategoriji do 94 kg uvrstil na 15. mesto. Slavka jc na tekmovanju spremljal Roman (îcrmadnik st. Pri ženskah je bil ekipni vrstni red: ZDA, Kitajska, P<^jska, pri moških pa Turčija» /DA. Kitajska. Kol predsednik /irije ;e sodeloval ludi sodnik Jože /aluhcršek. ■ Košarka šele 15. oktobra Nekaj sprememb v tekmovalnem sistemu - Pri sestavi ekipe še precej neznank - Elektra najprej doma z novincem Loko kavo TCG Košarkarji lilektre imajo do začetka sezoue kar precej časa. da sestavijo ekipo. Tega se bodo lotili skupaj /. novim trenerjem šošianj-skih košarkarjev - Icgeudo slovenske košarke Dušanom Háuptmanom, ki pa je na nedavni poslmerile po dvokrožnera sistemu. Najboljšim petim se bo nato pridružila Union Ollmpija, vseh šesi ekip se bo pomerilo med seboj po novem dvokrožneni sistemu. Sledilo bo ra/jgravanje najboljših štirili ekip po sistemu prvi s četnim, drugi s tretjim. Zmagovalca bosia odločala o novem državnem prvaku. Do tja pa je sc kardaleč. Državno prvenstvo se bo /iiradi evropskega prvensiva v košarki, ki bo od 15. do 25. septembra v Beogradu, pričelo šele sredi oktobra. Sostanjski košarkarji se bodo v prvem krogu pomerili v domači dvorani z novincem v ligi, sicer pa starim znancem prvoligaškili igrišč. Loko kavo TCG Iz ŠkoQe l.(ïke. ■ Tjaša Rehar Mitja Potočnik odličen na svetovnem prvenstvu àentiy pri Velenju - Med 9, in 14. julijem se je v Avstraliji odvijalo člansko svetovno prvenstvo v taekwondoju (verzije rm pod wd-stvom predsednika Chang Unga. Na svetovnem prvenstvu je sodilo-vato 52 držav in med njimi tudi majhna ekipa iz Slovenije. Predsednik n F verzije Slovenije g. (tvozdič je sodeloval kot delegat iz Slovenije, sodnik Lmin Durakovič je sodeloval kot trener, tekmovali pa sfi Urban ZaložJiik» Nejc Preložnjak in Milja Potočnik. Trener Simon Jan in Mitja Potočnik na sobotnem sprejemu v Šentiiju pri Velenju, (foto: Magâa Stvarnik) In kako s<5 se odrezali slovenski tekmovalci? Nejc Preložnjak je sodeloval v formah 1. DAN in po zmagi s tekmovalcem iz Dcmiinikanske republike izgubil proti Norvežanu, v borbah pa je v kategoriji -71 kg izgubil ravno taki) proti predstavniku Norveške. Urban Založnik je dokaj uspešno sudcloval v testu moči. specialni tehniki in v formah 2. DAN, v katerih je izgubil proti predstavniku Portorika. Še najbolje je nastopil Mitja Potočnik, kije bil v supertežki kategonji ^ X0 kg zelo dobro pripravljen. Po zmagah pniti Slovaku in nasprotniku iz Južne Koreje je mora) priznati premoč Severnokorejskemu tekmovalcu. Borba je bila precej enakovredna, saj sta na koncu dva sodnika sodila v prid korejskemu tekmovalcu, eden v prid slovenskemu iekm(»valcu. en sodnik pa je sodil neodločeno. Tako je zasedel 4. mesto. Tretierja slovenske ekipe Simon Jan in Peter Landeker sta z nastopom zadovoljna, čeprav sta želela in na lihem pričakovala kolajno. Mitju, kije doma v Šentilju pri Velenju, so v st)bolo sokrajaui pripravili sprejem ob vrnitvi domov. Izkušnje s tako pomembnega tekmovanja sn izredno pomembne in gotovo jili bodo lahko trenerji in tekmovalci s pridom izkoristili na naslednjih največjih tekmovanjih. Na Kongresu Ilť so za naslednje prizorišče svetovnega članskega prvenstva izbrali Slovenijo, in sicer mes!o Bled. Ob potrditvi organizacije svetovnega prvenstva v .Sloveniji bi bila to izredJio velika in odlična promocija tako športa, kot taekwon-doja in seveda tudi Slovenije. ■ Magda Stvarnik Smučarski skoki Minuli vikend je bilo zelo živahno na skakalnicah v Kranju, kjer so potekala teknîovanja za najmlajše kategorije. V kategoriji cicibanov do 9 let je Vid Vrhovnik kljub leniu. da je dve leti mlajši od vrstnikov, osvojil tretje mesio. Matevž Samec 6., Patrik Vitez 33., v kategoriji dečkov do II letpa je slavil mladi upSSV Velenje Urh Krajnčan. ki je v kategoriji dečkov do 12 let osvojil 3. mesto; v kategoriji dečkov do 14 let je Tomaž Žižek zasedel 5. mesto, v kategoriji dečkov do 15 let pa je prav lako zmagal mladi up SSK Velenje Klemen Omladič: X. mesto je zasedel Miha Gaber, 12. Žiga Omladič in 13. Marjan Jelenko. ■ Jože OgrajenŠek Jolanda trenira v Velenju Jolanda Čeplak še vedno rada pri-hiOa v Velenje, na atletske steze stadiona. »»Tukaj imam odlično skupino s katero zelo rada treniram. Trenutni) se pripravljam oa svetovno prvenstvo. Po poškodbi počasi »prihajam nazaj* in upam, da bo čez \i\ tedne vse v najlepšem redu,« nam jc r^ vedala, ko smo io za trenutek /molili med treningom. SPORT Športne počitnice namesto televizije Športna tabora Zmaga Kuštrina pod bazenom in na mestnem stadionu navdušila udeležence Velerye - Mladi i m a j» radi spon, ludi pt>leti. med poćiiincami. Tisii, ki so se odločili, da bodo leden dni preživeli v športnem laboru Zmaga Ku^rina, ki jc lokrai pí^nujai dve lokaciji, »J navdušeni. Poletno sporlno s<^Io so to kral pripravili Špcjrina /ve/^ Velenje, MO Velenje. SRZ Rdeča dvorana in Tundacija za spori RS. Večina udeležencev se odloči, da bodo dnevne ubore obiskovali en leden. Prva dva ledna v juliju sta sedaj že preteklosi, ki se verjelno dopoldne ni doma. morda nili ne p^v /najo. Zgodilo seje namreč, da nekalem osnovne šole lisikov / obvesiilom « organizaciji leh počiinic sploh m%o razdelile otrokom ali njihovim siaršem.« No, potem pa scni pred mikrofon povabila enega od malih igralcev golfa, han Razbornik jc doma v Srednjem Doliču. me malo. kako lo. da se je r odločil za obisk spori- L poCitnic v Velenju. »Rad imam spori, mami pa se voy^i v slu/bo v Velenje, /alo lahko vsak dan pridem jb ji z njo. Najraje imam nn- [ \ I goniel. ki ga ludi doma Hakšen občutek Je igrati gotf na "tđ pravem« golf igrišču? Otroci so biir navdU' šeni, z njimi tudi predsednik Športne zveze Velenje Jože Havtičnii(. je bodo udeleženci Sporlne šole radi spominjali. Sporlno šolo pa bodo laliko obiskovali lUdi /adnja dva ledna v avgUHiu. Sredi tediiž sem se odločila, da se pomešam med udclezence športne šole in tisle, ki jo pripravljajo. Najprej sem se odpravila na novo velenjski) golf igrišče, kjer mi je med lem. ko so fantje udarjali po /ogici in poskušali s čim manj udarci zadeti luknjo, več o sporini šoli povedal Jože Ka>ličmk. predsednik .Športne zvc/e Velenje. »Že lansko le I o smo organizirali sporine pnčilnice, ki so se dobro prijele, letos le nadaljujemo. Ob H. uri so otroci prišli na dogovoijencj mesio, danes, recimo, na.iprej na golf igrišče. Vse do 14. ure bomo z njimi, spo/.navajo pa kar nekaj šporinih panog. los smo pol^g atletike, nogometa, tenisa in plavanja prvič diidali tudi golf in kariing. In osnovnošdbojko. pa plavat v zimski bazen, sledi sire-Ijauje na strelišču Mroz, gremo pa tudi na nov skaie park, kjer rolamo. Tudi v času šole imam rad šport, zalo treniram atletiko, roko-mel in badminion. Prišel a^n sam in veselo Ugotovil, da seje za šolo odločilo ludi nekaj mojih sošolcev in znancev. Imamčemo, seveda pa nas pazijo. Cc bi bila dc^ma. vem. da bi veijclno ves čas ^buljila« v ekran teievizoija. Tako pa se zabavam, pa še rekreiram hkrati. Veselim pa se že ludi od-lioda na morje, kjer b Planine Gregor Rupnik: '^Affadi imajo pri nas vedno odprta vrata,- Šoštanj - Marca je Šahovski klub Šoštanj, ki danes šteje 55 članov in je član Šahovske zveze Šoštanj, napolnil dvajset let. /ačetki pa segajo v leto 1947, ko so šoštanjski šahisti iiièstopali pod im^ nom 'íjzkukurno društvo Šoštanj' in v prijateljskem dvoboju z ekipo Velenja na sedmih deskah zmagali z a*/ult.nom 5 :2. »V lem zgodovinskem obdobju so za ekipo .Šoštanja igrali Šan-tek. Jarnovtč, Vernik, Sovič, Er-hart. Mayer in Št^nbah,« pripoveduje Gregor Rupnik. današnji predsednik klubn. in pogleduje v zeleno knjigo šaha. v kateri so zbrali vsi pomembni dogodki, mejniki in osebnosti iz šoštaniske šahovske zgodovine. Kar precej jih je bilo. »Nikakor ne gre prezreti žal že pokojnega Aca Radosav ljevica, kije v šestdesetih letih organiziral šahovsko šolo in bil p(^budnik vseh šahovskih akcij, pa družine H udoma I iz Raven, ki je bila motor šahovskega dogajanja v Šoštanju. Ta družina je pri nas zapisana z zlatimi črkami, s^ je skrbela za ves podmladek,« Šahovsko društvo Šoštanj, približno takšno. kNa žalost pa je sistem tekmovanj lak, da gre samo ena od petiudviiiselih ali tridesetih ekip lahko naprej. Tuje zelo težko osv stovoljci Sašo Mišja, Klemen Kline. Dragan Lukič in Ehnedin Buljobašič, pa si je spel lahko oddahnila. lansko leto so bili za projekt nagrajeni z državno nagrado, lelos pa dokazali, da jc res dobro zamišljen in da so ga mladi veseli. ■ bB Varnost boljša kot v preteklih letih V prvih šestih mesecih letos boljše stanje na področju varnosti kot v minulih letih - Manj kaznivih dejanj, večja gospodarska škoda -Ne kličite 113 za informacije o stanju na cestah Milena Krstlà - Planine Celje, 13. julija - V sreda so iih redni ni^se^ni novinarski konferenci Policijske uprave Celje pred si avili podaikc na področju varnosli v prvi polovici letošnjega Icia. obenem pa seje prvič predstavil ludi novi vodja Opcraiivno komunikacijskega cen ira Policijske uprave Celje. Božidar Pe/dev-sck. bivši komandir Policijske posuje Velenje. Vec pozornosti družinskemu nasilju Na sploh velja, da jc varnostno slanje na Celjskem Icios boljše, kol je biio v prelcklih letih. Na področju javnega reda in miru se je število kršitev zmarýšalo za 34 odstotkov. Policisti so obravnavali 2.243 kršitev, med njimi kršitev s področja javuega reda in tniru. Intervenirali so v primerih, pri tem pa imeli opraviti z 2.132 osebami. Največ sojiii /akrivili stari od 24 do 30 let. Četrtino posredovanj so opravili v /asebniii pn>storih. Nsa ptv drocju dru/inskcga nasilja, ki mu posvečajo posebno pozornost, so obravnavali 133 kršitev, zaradi njih pa obravnavali 125 oseb. Največ teh krčitev (120) seje zgfv dilo v stanovanjih, IÛ jili je bilo stoijenih na cesti, trgu ostali pa na ostaliJi krajih. Policisii pa so v treh primerih, dvakrat na območju Policijske postaje Velenje in enkrat na območju Policijske pd Kož-Ijom nasel naboje slarcjSega letnika. Prinesel jih je na policijo. Pri tekti v naravi, iz smeri Skal proti jezeru, se je pes lotil rekreativca. Moral jc biti kar velik, saj ga jc pogrizcl po rami. Mimogrede; pazite na svoje pse! (Xiskodoine za ugri>;c in druge poškodbe, ki jih titegne l>ovzročiti vaiv ljubljenec, niso ravno majhne. Oki^li 22. ure pa so se ukvarjali s prav posebnim prisbiemom. Možak - malo je moral pred (em nekje poslavljati -je policistom prijavil, da mu je nekdo na Kardelje vein trgu ukradel |>sa, A so psa hitro našli. So se pa z možakom malo če/ prvo uro, ko se jo napovedala že nvtltlja, 17. juliji«, srečali se enkrat. Tokrat je prišel na p<''lic}ji), da prijavi, tla pogreša denarnico. Ob njo naj bi bil, ko je iskal psa. ludi denarnico so našli. Že dobro uro po prijavi na Kardeljevem trgu. V njoj ni ničesar manjkalo. V Paki tisto, kar sc tudi dogaja: sosedski ftncsporazumi-*. Reševali so jih policisti. Ti so dobili tudi prijavo, da v gozdu tjad Jeril\<^vo prenočuje brezdomec. Ptulaiek. ali drži. še preveijajo. V punedclíťk, 18. julija, se je v Arnačah vnela kuliinjska napa. mo-zirski kolegi pa so velenjskim pripeljali moškega na prcizicus alkoho-liziranosti z etilometrom. Možak ni bil irczen, Ic po i^slaremi in na domačem terenu ni hotel pihati. DOGODKI Letalo strmoglavilo v koruzno polje V neposredni bližini letališča v Lajšah je strmoglavilo manjše športno letalo - V nesreči umrla izkušen pilot inštruktor in učenec - Preiskava vzroka nesreče bo trajala več mesecev Milena KrsUč - Pfaninc Mojca Krajne Lajše, 13. julija - V ncpnsredni bližini lelalisko stc/.e letališča v Lajšali je v sredo oh 1K.51 v ki> razno polje strmoglavilo maiyše uUra lahko šporlno Iclalo upa Tekma k in m lic ji zagorelo. V nesreči sla umrla i/ku^en pilot in instruktor, 58-leini Janez Vodovnik iz Raven na Koroškem, in njegov sopotnik ter uêenec, 42-Ietm Av-sirijcc Vfichael Tornig. Inštruktor in uccnec naj hi imela usodnega dne. kot jc povedal Damijan Celt- ner, v cigar lasti je bilo letalo (v UbcUcah ima svoj hangar / več športnimi in ultra lalikimi letali ter podjetje Avio fjn. kjer je bil Vodovnik tudi zaposlen), îîa pn> gramu navigacijsko letenje. Letalo, ki naj ne hi hiio starejše od treh mesecev, naj bi priletelo Letaioje padto v polje koruze. Gasitci so lahko le pogasili razbitine. Potnikoma ni bito pomoči, (fotot B. Brinovšek) Ivan Kiančnlic "Motor je zacel najprej kašijati, potem je ugasnil." i/smeri Koroške s Športnega letališča v Liheličah, namenjeno pa naj hi bilo v /agoije. «V Lajšah je pristalo in naloollo gorivo, le 400 metrov pn v/lctu pa mu je po izjavah prič nenadoma ugasnil motor Očitnií je motor po vzlelu začel izgubljati moč in pilot je najbrž poskusal pristali,« meni \ial-jaz Sonc iz scktoija ;.a preiskavo nesreč pri ministrsivu za promet. Tako pa je nieuil tudi domaćin, ki živi v neposredni bližini letališča, U Boric Goiićnik In Aies Švarc: '•Ogenj smo pogasili gasilci Vetenja^ Topoišice in Šoštanja," Ivan Klanènikr >^BÍ1 sem v garaži in po /.voku motoija slišal, da se zunaj dtïgaja nekaj nenavadnega. Stopil sem ven. Moloma letalu je /.akašljal, letalo je naredilo rahel /avoj. potem je motor naenkrat ugasnil .... Mislim, da seje pilot hotel t>brniti in se vrnili na stezo. A v tistem je letalo že zasukalo, strmoglavilo in zagorelo, lako da nesrečnikom v njem nismo mogli ne priti blizu ue pomagati.« Požar so pogasili gasilci iz Velenja. Šoštanja in Toptílšice, zavarovali so kraj nesreče in ga razsvetljevali. »Piloi in sopotnik sta /.gorela,« je bilo vse, kar sla po končanem gašenju lahko povedala dva od gasil- cev, Boris Goličnlk iti Al^š Švarc. Vzroke nesreče preiskuje posebna skupina preiskovalcev letalskih nesreč. Oeprav ho ta irajaîa precej časa, pa mnogi žc danes menijo, da jo jc zakrivila klasična odpoved delovanja motorja letala. Tudi Zoran Gregom, predsednik Aerr^kluha Gorenje Lajse. »/ letalom je upravljal izku^n pilot, z velikim «alctom. Po siatis-tiki leialskih uesreč se te največkrat pripetijo v fazi poletanja in pristajanja. V teh fazah je največ kritičnih trenutkov. Na našem letališču je to prva taka nesreča in najhujša. ZaL« Šoferji in avtomehaniki praznovali Po ulicah Velenja parada uniformirancev in vozil - Uspešni na področju številnih preventivnih akcij Mira Zakosek Sofeiji in avtomehaniki so svoj praznik. 13. julij, zaznamovali veličastno. pa tudi zelo odmevno. Ni jih bilo malo, ki so jih ta dan kljub objavam o napovedani paradi močno prestrašili. Tudi moj mobitel je zvonil, ljudje pa so me o poza ij ali. da se v Velenju dogaja nekaj hudega. "Na srečo tokrat ni šlo zato, ampak za veliko veselje. 46 uniformi- Značke 'vzoren voznik' so prejeli Silvo Pašnik, Milan GluŠiĆ, Stanko Grii, Zdravko Koren in Ivan Zaje, Na sliki skupaj s predsednikom Borisom flanerjem in častnimi gosti. rancev in 51 vozil, med njimi so bili še posebej velike pozornosti deležni moioristi, je oblikovalo paradt^ pri pi)djetju APS, od tam pa so nato bučno (z vklopljenimi sirenami in svetlobnimi signali), krenih skozi središče mesta do Šaleka. kjer je bila (^srednja slo-vcsmisi v počastitev praznika. Boris Raner, predsednik tega 253-člBnskega društva, je ocenil da je bilo njihovo delo v zadnjem letu zelo uspešno- Sodelovali so pri vseh med društvenih akiivnos-tUi in razJičnih preveniivniii akcijah za večjo varnost v prometu v tem okolju. Še posebej so njihovi člani prizadevni na začetku in ob zaključku šolskega leta, ko varujejo vse najbolj kritične prometne točke in voznike opozaijajo. da so posebej pazljivi do šolarjev, šolarje pa na prometne pasti. Ponosni so tudi na veliko prometno pismenost kolesaijev v tem okolju, saj k njej tudi sami precej pripomorejo, /e nekaj let namreč v sodelovanju s Svetom za preventivo in vz^ojf) v cestnem prometu in seveda z vtid-slvi šol pripravljajo zanje šoferske izpite. Letos jih je io nalogo uspešno opravilo kar ."^35. V akcijo so vključili osnovnošolce peiih centralnih stil in treh podružnic. Podciben program so si zastavili tudi za naslednje ohds so na slovesnosti po delili priznanja "Vzt)rni vozjiik«, še posebej pa so počasti 11 svojega člana Staneia Rošerja, ki je s »svojim« Izletnikovim avtobusom prevozil kar milijon 10Û.0Û0 kih)-metrov, in to brez generalnega popravila. Uniformirani člani društva so takole svečano prikorakali na prireditveni prostor. Rekordeija šofer Stane Rošer in "njegov" avtobus s prevoženimi 1.100.000 km Varna pot v novo šolo Šošfanj - V Šoštanju so se pred začetkom pouka v novi osnveï\j Grad«, 21, jiiiya - Od danes do tîedelje bo na tamkai-šnjem letališču dr/avno akrobatsko letenje z motornimi letali Organizatorja Sla Aerodrom Slovenj Cîradec in Koroški aeroklub. ■ mž ČETRTEK, 21. Julija SOBOTA, 23 Julija NEDEUA, 24. julija SLOVENIJA 1 07.00 Odmevi 07.35 Sreča 26 srečka, igrani film 07.50 M'đvljinci. dokum. film 08.05 08.30 SnobsJ9/26 08.50 Male sive calke, kvriz 09.35 Oddaja ?a 01 roke 09.45 AviozastenovAnjd, tvnad. 10.20 Pod Sdromeiom ) 1.)5 Nocoj bomo imp/oviziralt. tv dnma 13.00 Potoc tla, spon. vrems 13.25 Družinske M. 15 Vidâopiana 14.40 Pasm kamna, tv Ko|>dt IS.OO Poročila, promet 15.05 Mostoví 1S.40 Oednk. 28/52 18.50 Risanka 15.55 Dedkova ljubljenka, igrani film 16.10 Nehniji 17.00 Novice, iporl. vreme 17.30 átsfeta mladosti 18. Î5 Duhovni uHp 18.40 Mojster Miha, risanka 19.00 Dnevnik, vr^me, sfiort 20.00 Tednik 21.00 O&midaft 21.30 Knjiga mene briga 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Glasbeni večer 00.20 Praksa.21/22 01.00 Dnevnik. Ipor I 01.55 Tednik, ponovitev 02.50 Dnevnik ?3mei$ke Iv 03.15 Infokanai SLOVENIJA 2 06.30 Infokanai 10.00 Otročki infokanai 11.30 Tv prodaja 12.00 Zabavni infokanai 14.55 Tv prodaja 1530 Med valovi. IV Koper 16.00 Slavnoslnikortcen pihalnega orkestra Vevče. 2/2 16.30 Simpsonovi, 20/22 16.55 Alpe. Donava. Jadran 17.30 Resnični spariak dokom oddaja 18.25 Mostovi 19.00 Ujetnik. 14/17 20.00 Operm poletja. Traviata. posnetek opere 22.30 Mata Nari, frenc.ďrama 00.30 Štafeta mladosti 01.15 Treija generacija, nemški film 03.05 Infokanai 06.55 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 1S.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.35 22.30 22.35 23.40 00.10 00.40 01.40 TV 24UR, ponovitev Sedma nebesa, nan. Pel skrivnosti, nad. Zastavljeno src«, ndd. Tv prodaja Srčna dama, nad Prava ljubezen, nad. H'Wri £dí. nan. Tv prodaja Se^me nebesa, nan. Prava ljubezen, nad. Srčna de me, nad. Zastavljeno srt«. nad. 24UR-vreme Pel skrivnosti, nad. 24UR Recept za romanco, amer, film Vražja neveste, doku in. serija premiere Izpovedi taksistu 7. dokum. oddaja Prtjatalii. nan. Seksv mestu, ran. 24 ur. ponovitev Noćna panorama © 09.00 50?vezdzaoiroke{3}, nastopaj) faraoni, Bepop. TomaS Oomicelj. Niide 09.50 Vabimokogladu 09.55 Odprla teme, ponovitev pogovora 10.55 N»j spol dneva 14.00 Videoslrani, obvestila 17.55 Vabimokogledu 18.00 Mojea m medvedek Jaka. 3. rVmrela-čarodej Niko 18.40 Regionalne novice 18.45 Nedeljski izlet potopisno* dokumentarna oddaja 18.55 Naj spol dneva 19.00 Videostrani. obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20 .00 Skrbimo za nI r^vje, izobraževalna oddaja • ^rb 2a duševno zdravje otrok 21.00 f^egion a Ine novice 21.05 Moto sok, oddaja za ljubitelje motokrosa 21.20 Naispotdneva 21.25Vabimokogledu 21.30 MřúNAflOONI HIT POLETJA 2005zabavnein narod nozabdvne glasbe, 3. TV mreh. kontaktna oddaja, voditelj Vinko Šimek 22.45 Vabimokogledu 22.50 Naj spol dneva 22.55 Videostrani. obvesiila SLOVENUAl D7JD0 Odmevi 07.35 Piano pdnissimo. igrani film 07.50 Zapisovanje not, dokum. film 08.06 ŽeNtf otok. 20/26 Û8.30 Snobs, 20/26 08,^ Na liniji 09.36 Tudi kozle streljajo, tv nad. 10.10 Mismo..Grkl 10.40 ObrazfAfrike, dokum.oddaja 11,30 Nigel Macven. 2/3 12.20 Osmi dan 13.C0 Poročile. vreme 13,30 Obzorja duha 14.00 AddisAbeta.polopis 15.00 Poročila, promet 15.t^ Mostovi 15.40 Timotejhodiviolo.16/26 1605 Iz popolne torbe 16.^ Svet zívali. 6/13 17.00 Novice,vreme. Šporr 17.3S National6eogiaphic.2/12 18.^ Žrebanje deteljice 18.40 Luke in Lucka, risanka 18.45 Ceiestin, risanke 19 00 Dnevnik, vreme, iport 20 .00 Slovenski vence k 21.00 Slačenje. 5/20 22.00 Odmevi, sport, vreme 22.S0 Polnočni klub 00.05 Pratea. 22/22 D0.45 Brane RonČel izza odr? 02.40 Dnevnik, vreme.šport 03,35 Turislica 03.55 Dnevnik zameiske tv 04.20 Infokanai SL0VCNUA2 06.30 Infokanai 10.00 OtroSki infokanai 11 30 Tv prodaja 12 00 Zabavni infokanai 13,40 Tv prodaja 14.15 Glasnik, tv Maribor 14.45 Duhovni utrip 15.05 Štafeta ml»iosli 15.50 Sončni drevored, nemška film 17.15 Dtuga godba 2005, toncert 18.25 Mostovi 1900 Rt preživetja, 3/6 20.00 Kdo fi pozgal Ri m?, dok um. oddaja 20.60 Slovenski magazin 21.15 Slovesk3.3/10 21.40 Simpsonovi,21/22 22.10 Umorpopošti,nenilkifilm 23.60 Vernik, amer, film 01.30 Infokanai 07 55 09,40 10.30 11.00 11.50 12.^ 13.40 14.10 15.00 15.55 16.56 17.55 18,00 19.00 20 00 22.10 23,ce 23.10 23.40 00,10 02.25 03.25 TV 24 ur. ponovitev Sedma nebesa, rran Pet skrivnosti, nad. Za slavlje no srce. nad Tv prodaja Srčna dama. nad. Prava ljubezen, nad. Vra^e neveste, dokum. serija Tv prodaja Sedma nebesa, nan. Prava ljubezen, nad. Srčna dama. nad. Zastavljeno sn:e. nad. 24 ur • vreme Pel stoivností, meh. nad 24 ur Umri pokončno 2. ame(. film Pod lupo pravice, nan. XXL premiere prijatelji, nan. Seks v m<>^tu, nan. Marko Pob, Izraelci film 24 ur. ponovitev Nočna panorama © 09.00 10.00 10.06 11.20 14,00 17.55 18.00 18.40 18^ 19,15 19.20 19.^ 20 00 20.50 20.55 21.00 21.30 22.20 22.25 22.30 Dobro jutro, inforrraiivno * razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu MEDNARODNI HfT PDIFJA 2005 zebavne tn na rodnozabavne glasbe, 3.TV mreža, voditelj Vinko Šimek Naj spot dneva Videosirani, obvestila Vabimokoglfldu Míé mal. otroške oddaja, 3. TV mreřa. Û PrimcSu Trubarju Regionalne novice Rokomet • mo|a igra. otroška športna oddaja, 3. TV mreža Naj spot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Iz oddaje Oobrojulro, informativnorazvedrilne oddaje Regionalne novice Naj spot dneva Vredno je stopiti noter, dokumentarna oddaja • Posavski muzej Bradice Odkrito ni ^to. 3. TV mrela Vabimo k ogledu Nai spot dneva Videostrani. obvestila SLOVENUA 1 06^0 Odmevi 07X15 Zgodbolzskoljke osno Izpopotnetoite 08.25 Pu^avski dragulj, danski film 09.45 Slovenski ve nček 10.40 Poinocníklub n.55 Tednik 13.00 Poročila. Iport, vreme 13^ Rimske Toplice, dokum. feljton 13.40 Turistika 14.00 Slovenski ulrinki 14.25 Malímeníh.4/15 15.15 Nasa ljuba Lassie, amer, film 17.00 Poročila, ipoa vreme 1M5 Ozare 17.25 Sožitje, IV Maribor 1840 Pnhsje Nodi. risanka 19.00 Dt)evnik. vreme. Šport 20.00 čokoladne sanje. 4/10 20.30 Velika imena malega ekrena 21.25 Po svetu naokoli, 3/8 22.00 Poročila, spon vreme 22.30 Brigada.3/15 23.2 5 Se mo za eno noč. amer, film 00.50 Dnevnik, spon. vreme 01.30 Dnevnik zamejske tv 01.55 Infokanai SLOVENIJA 2 08.30 Infokanai 09.00 Tv prodaja 11.50 Tv prodaja 12,35 Slovaška. 3/10 13,00 Pasje življenje, itaL čb film 14.40 Vražje de kle. glasbena d ra ma 16.00 Kolesarska dirka po Franciji. kronomeler. 20. etapa, prenos 17.55 30 let orkestra Mandolina. 2/3 18.15 Visoka Sierra, amer. Sb film 20JDD Sreča |e iwiela drugače, sved. n\n\ 21.35 Rtprelivetja, 7/8 22.25 PrvidenD.dokum.oddaja 23.15 Druge godba 2004. ko ncart 00.15 Infokanai PONEDEUEK, 25. julija TV 07.30 Tv prodaja 08,00 Moj prijatelj Roki, ris. serija 08.20 Katke in Drbi. rs.serija 08.40 Zelenjavčkf, ris.serije 09.20 Mala Kitty, r«. serija 09.30 Legenda o Titaniku, rb.ftim l!J3D Lspo je biti milijonar 12.25 Finska razglednice, dokum. 12.55 14.05 15i)5 16.05 17.00 17.10 19.00 2DJ30 21.55 00.45 02.25 03.25 Formula 1. prenos ireninga Na deřeli je lepo. nan Mestece za vedno, nan. Moć no zdravilo, ne n. 24 ur Njegovi d ve ženski, amer, film 24 ur čarovnije za vsak dan. amer. film Široko zaprte oč), amer, film SanjeoJosephu.amer lilm 24 ur, ponovitev Nočna panorama © 09.00 Mís mai. oirolka oddaja, ponovi lev o Prrmohi Trubarju 09,40 Vabimo k ogledu 09,45 Rokomet • moja igra. otroška športna oddaja 10.15 Naj spol dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jake. otroška oddaja za najmlajle. ponovitev čarodejNiko 18.40 Najspotdneva 18.45 Mladi upi, oiroâka oddaja 19.25 Videostrani. obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Popotniike razglednice, poiopisra oddaja • Kenija. Tanzanija in Zanzibar 20.55 Najdpotdneva 2Í.00 Parada humorja 200S, posnetek l.dela zabavno glasbene prireditve 22.30 Vabimo k ogledu 22.35 Najspotdneva 22.40 Videosrranl. obvestila SLOVENUA 1 07.30 Žtvžav 09.45 Folkaril.del 10.50 Sirote gozda 11,20 Ozare 11.25 Gbzorjaduha 12.00 Ljudje inzemlja 13110 Poročita, iport, vreme 13.10 Pri Jožovcu z Natalijo 14.05 Igre brez meja: Bri« 15.35 Nikoliob desetih: Lera Barvica 16.35 Turistika 17.00 Poročila, iport, vreme 17.20 Hri-bar. ponovflev 18,15 Slovenski olimpijci'Sadik M ujkič, veslanje 18.25 Žrebanje k)la 18.40 Hopla, risanka 18.45 Carli in Minu, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, spon 19.25 Zrcalo ledna 20.00 Rdečeklasje.slov.film 21,30 Mariborska dvorišča, dokum, film 22,30 Poročila, sport vreme 22i0 Zk)čin na ulicah, amer, čb film 00,20 Dnevnik, vreme, spori 01.00 Onevnikzamejsketv 01.25 Infokanai SLOVENUA 2 06.30 Infokanai 08.00 Tvpn)daja 08,30 Infokanai 10.45 Tvpnudaja 11.30 Marjan Richter, velika imena malega ekrana 12.25 2ô.med.mfad pev^ifestival Celle 2005.7/7 12iS Mladi virtuozi 13.15 Lance Armstrong, Iportnililm 13.30 Nogomet Shivanija • Italija. kv3ltf.zaSP2006 16,10 Minute za,.. dokum. oddaje 15^0 Mostovi Ijubeanl. poljsko nemški film 16.50 Folkart, l.del 18.00 Nikogaršnje življenje, španski film 20X10 Piramide, mumije in grobnce. 2/3 20.50 Nai^eskrivnoživljenje. 15/22 21,40 Umetnost glasbe In plesa 22ÍI0 Prečenje Grenlandije, dokum. oddaja 23,55 SP v plavanju, finale, prenos 02D5 Infokanai 07J0 08.00 06.25 08i0 09.10 10.30 11X15 12.35 13,30 16.00 16.30 18.16 18,20 19.00 20.00 22.10 22.25 00.35 01,35 -rv Tv p nadeja Rudijevo moš^o. ris, serija Action man. ris, serija Ogijeva druščina, ris. serija Udarne punce. ris. film Super punce. ris. serija Lepo je biti milijonar Umor. nan. Formula 1, prenos dirke za VN Nemčije Te čudežni svet dokum. oddaja Najina sinova, anier. film 24 ur • vreme Eni rada > kuhinje Latinske Amerike, dokum. oddaja 24 ur Pr^ivetje na robu divjine, amer, film Vrhunci velike nagrade Nemčije. oddajaodir1(i formuie 1 Instinkt amer, film 24 ur. ponovitev Nočna panorama © PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09X10 Miš maš. otroška oddaja 09.40 Iz pon. oddaje Dobro jutro 10.30 13S4.VTVmagazin 10,55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Špormi torek, iportna info motivna oddaja 11.20 MEDNARODNI HIT POLETJA 2005 zabavne in narodnozabavne glasbe, voditelj; Vinko Šimek 12J36 Vabimokogledu 12,25 Iz sred. oddaje Dobro jutro 13.30 Videosirani obvestila 18.55 Vabimokogledu 19.00 Iz peL oddaje Dobro juiro 19.60 Nedeljski izlet potopisno* dokumentarca oddaja 20.00 50 zvezd za otroke, posnetek 3. dela zabavne prireditve v Velenju, nastopajo: faraoni, Bepop, Toma^ Domicelj. Nuile 20.50 Skrbimozazdravje, izobraževalna oddaja skrb za duševno zdravje otrok 21.46 Videosirani SLOVENUA 1 07.00 Utrip 07.15 Zicabtedna 07.35 Vitez ali angel, jgrani film 07.50 Thomas in That, dokum. film 08,05 Želvji otok, 21/26 0a,30 Snobs, 21/26 08.50 Iz popotne tori)« 09.10 Svet živali, 6/13 09.40 Mesto žensk, h nad. 10,15 lgrebrezmeja:6ríše 11.45 Nikoli ob desetih; Jan Plesienjak 13.0C Poročila, sport, vreme 13.15 Slovenski olimpijci; Sadik Mujkřé, ves b nje 13,30 Hribar 14.25 Posveiunaokolt,3/8 16.0C Poničila, pnsmet 15.05 Oober dan. Koroška 16.40 JWQtkainZverinko,2/11 16.00 Risanka 16,10 (Radovedni Taček 16,20 Žektdko suparca, risanke 16.30 T8leefcn,8/14 17,00 f^vice. Šport, vreme 17.35 Nigel Marven. 3/4 16.25 Žrebanje3x3 16.40 Cvetka in zvonček, risanka 16.45 OČiinsine, risanb 19.00 Onevntk. vreme, šport 20.00 rvlelimenib.5/15 20.45 (^dečepa}etje,4/10 21.40 6izoviske perice, kratkifilm 22.00 Odmevi, iport vreme 22.50 rviema Lucija. 1/3 00.25 Dnevn ik. vreme, šport 01.20 Dnevnik zamejske tv 01.50 Infokenal SLOVENUA2 06.30 10,CKI 11.00 11.30 12,25 12,50 14.00 14.50 15,10 16.50 17.20 19.00 20.00 21.00 22.00 23.OT 23,55 02,05 06.55 07.55 06.45 09,40 10.30 11.00 11.50 12,45 13.40 14.Í0 15.00 15,55 16.55 17.55 16.00 1900 2D.OO 21.55 22.50 22,55 23.50 00.20 01.10 02.10 infokanai O(ro§ki infokanai Tv prodaja Zabavni infokanai Slovenski magazin Umetnost glasbe in plesa Piramide, mumije in grobnice. 2/3 Turistika SPvplavanju. posnetek iz Montreala Dober dan. Koroška Cvet mladosti, 2/4 6rez sramu.7/7 Gospodarji zivFjenje in smrti. 2/3 Studio city Pokrajina Dajun. 5. del Brane Rončelizzaodrs SP v plavanju, prenos Infokenal T V 24 ur. ponovitev Sedme neb«sa, nan. Pet skrivnosti, nad. Zastavljeno srce, nad. Tv prodaja Srčna dama. nad. Prava ljubezen, nad. Umor. nan. Tv prodaja Sedma nebesa, nan. Prava ljubezen, nad. Srčna dama. ned. Zastavljeno srce. nad. 24 ur • vrema Pet skrivnosti, nad. 24 ur Prvi poljub, amer, film fVlafijska priča. 1/4 XXL premiere Teksaški mož postave, nan. Prijatelji, nan. Seks v mestu, nan. 24 ur Nočna panorama © SLOVENUA 1 07.00 Odmevi 07.35 N3drugistrani.igrenifilm 07.50 QolobarSam, dokum. film 08.05 ^elvji Otok. 22/26 08.25 Snobs 22/28 08.50 Telefon. 8/14 09.10 Cedrik. 26/52 09.25 čisto pravi gusar. 4/5 10.10 Kufri gor. tv. ned. 10.45 Sožitja. IV Maribor 11.55 PriJožoveu z Natalijo 13.00 Poročila, sport vreme 13.25 Velika imena malega ekrana 14.25 čokoiadnesanje.4/10 15.00 Poročila, špoa vreme 15.05 Mostovi 15.40 Zmajske zgodbe. 17/25 16.10 &najcek,5/13 16.35 ZiatkoZakladko 17.00 Novice, slovenska kronika, vreme, spod 17.35 Črrsčtoveska ribice, dokum. oddaja 18.05 Mi smo Francozi 18.40 Sibirske ljudske pravljice, risanka 18.45 Leon in buči, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, Iport 20.00 Pod žarometom 21.00 Viemem. l.del 22.00 Ddmevi. Ipon. vreme 22.50 Igra s Kitajski m adutom, 2/2 23.40 Črna človeška ribica, dokum. oddaja 00.15 Dnevnik, vreme, špon 01.10 Pod žarometom 02.00 Dnevnik zamejske tv 02.25 Infokanai SLOVENUA 2 06.30 Infokanai 10.00 OtroškMnfokanal H.OOTvprodaja 11.30 Zabavni infokanai 13.00 Tvprodaja 13.35 Slovanski utrinki 14.00 Pokrajina Cajun, 5. del 15.10 Studiocřty 16.10 SP v plavanju, posnetek 17.45 Mostovi 18.20 Kati Kustecova.lv igra 19.35 Vi?um za prihodnost 16/M 20.30 Nova scena 2005. f estiva I 22.10 Desetiran.film 23.55 Sp v plavanju, prenos 02.15 Infokanai 06.55 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18X10 19.00 20.00 20.45 22.25 22.30 23.25 23.55 00.25 01.25 TV 24 ur. ponovirev Sedma nebasa. nsn. Pelskrivnosti,nad. Zastavljeno srce. nad. Tv prodaja Srčna dama. nad. Prava ljubezen, nad. Providence, nan, Tv pnDdaja Sedma nebesa, nad. Prava ljubezen, nad. Srčna dama. nad Zastavljeno srce. ned. 24 ur vreme Pet skrivnosti, nad. 24 ur Preverjeno Dvojica proti Času. amer, film XXL premiere Teksaški mož postave, nan. Prqatelji, nan. Seks v mestu, nan, 24 ur, ponovitev Nočna panorama © 09.00 09.40 09.45 05.00 Dobro jutro. Informativno razvedrilna oddaja 10,00 Vabimo k ogledu 10.05 Parada huntorja 2005. posnetek 1. del prireditve : 10.45 11,35 Naj spot dneva 14.00 Videostrani. obvestila i 14.00 17.55 Vabimo k ogledu i 17.55 18.00 čas za nas. mladinska oddaja • i 18.00 mladi in dolgčas 16.40 Regionalne novice j 18.40 18,45 fvloto sok. oddaja za ljubitelje motokrosa 19,00 Naj spot dneva i 18.50 16.50 Videostrani. obvestila i 1855 19.55 Vabimo k ogledu i 19.55 20.QQ Iz oddaje Dobro jutro. i 20.00 informativno • razvedrilna oddaja i 20.25 20.55 Regionalne novice 21.00 Športni dogodek tedna. j 20.30 športne oddaia 1 20.50 21.30 Vabimo k o^edu 21.35 Naj spol dneve 21.40 Ooher večer, gopod i 21.20 predsednik, gost mag, Janez i 21,25 Kocjanćić. predsednik j 21.30 Olimpijskega komiteja Slovenije • Združenja športnih 1 22,00 zvez 22.45 Vabimo k ogledu i 22.30 22,50 Naj spot dneva i 22.35 22.55 Videostrani. obvestila i 22.40 Čas za nas. mladinske oddaja mladi in do^as Vabimo k ogledu Dober večer, gospod predsednik, gost: n>ag. Janez Kocjančič. predsednik Olimpijskega komiteja Sknrenije Združenja športnih zvez Naj spol dneve Videostrani. obvestila Vabimokogledu Spoznajmo jih. izobraževalna oddaja. 3.TVmiežs Nedeljski izlet potopisno-dokumcntarna oddaja. 3. TV mreže Ne j spot dneva Videostrani. obvestila Vabimokogledu 1385, VIV magazin, regíonalniinformatjvni program Kultura, informativna oddaja Športnftorek. športne informativna oddaia Športni dogodek tedna. Športna oddaje, ponovitev Naj spol dneva Vabimo k ogledu Asova gibanica, informativna oddaja. 3. TV mreža Šu kham • za soncem, oddaja o ovije nju Romov Vabimokogledu Naj ^ol dneva Videostrani. obvestila SREDA, 27. julija SLOVENUA 1 07.00 Odmevi 07.35 Babica, igran; film 07.50 Izziv, dokum. film 08.05 ^ivji otok. 23/26 08.25 Snobs. 23/26 08.50 Zmajček.5/13 09.15 ZiatkoZakladko 09.35 Sonce Sije, dežek gre 09.45 Stranka,tvnad. 10.20 National8egrepbic,2/12 11,15 Poleijevškoljki.2,dBl 13.00 Poročila, šport vreme 13.15 Nekaj minut za domačo glastn 13.35 ljudje in zemlja 14.30 Sirote gozda, dokum. oddaja 15.00 Poročila, promet 15.05 Mostovi 15.40 Snorčki,4/13 16.00 Risanka 16.05 Pod klobukom 16.35 SkipmSkjt9/26 17.00 Novice, skivenska kronika. iport, vreme 17,30 Umčeno zdravje, dokum. oddaja 18.20 Turistika 1840 ŽrebanjeAstra 18.45 Binko. risanka 19.00 Dnevnik, vreme, spori 20.00 Srečni moški, špan, film 21.30 Nastranskem tiru. dokum. film 21.40 Ddpeti pesniki 22.00 Ddmevi, kultura, ipoit vreme 22 .55 Ha litat gleda lišče 01.05 Dnevnik, vreme, šport 02.00 Unňeno zavetje, dokum. oddaja 02.50 Dnevnik zamejske hr 03.Î5 Infokanai SLOVENUA 2 06.30 Infokanai 10.00 Otmški inh^kanal 11.30 Tvprodaja 12.00 Zabavnt infokanai 13.40 Tvprodais 14.15 Evropski magezin 14.55 Nova scena 200 S. festiva I 16 35 Vizum za prihodnost 16/20 17,25 Druga godba 2004, koncert 18.25 Mostovi 19.00 24.7/24 20.00 SP v plavanju, posnetek 22,15 Divje čebele, češki film 23.55 SP v plavanju, prenos 02.15 Infokanai 06 55 07.55 0845 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.Î0 15.00 15.55 16.55 17,55 18.00 19.00 20.00 21.40 22.35 22.40 23.35 00.05 00.35 01.35 TV 24 ur. ponovitev Sedma nebesa, nan. Pel skrivnosti, nari. Zastavi jeno srce, nad. Tv prodaja Srčna dama, nad Prava ljubezen, nad. Preverjeno Tvprodaja Sedma nebesa, nad. Prava ljubezen, nad. Srčna dama. nad. Zastavljeno srea. nad, 24 ur. vreme Pet skrivnosti, nad. 24 ur Ponovno na nogah. amer, film Hitri Edr. nan. XXL premiere Teksaški mož postava, nan. Prijatelji, nan Seks v mestu. nan. 24 ur. ponovitev Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativno* razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 l 385.VIVmag3Zin, regionalniinformativni program, ponovitev 10,25 Kultura, inforinativna oddaja. ponovitev 10.30 športni torek, informairvna oddaja, ponovitev 10.50 Nai^otdneva 14.00 Vkieost ra ni. ohvesl lia 17.55 Vabimokogledu 18.00 Tra la laja. otroška oddaja. 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 18 AB Otmški glasbeni v ideos poti 19.00 Naj^otdneva 18,50 Videostrani. obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 IzoddajeOobrojuiro. informativno ramdrilna oddaja 20.50 Regionalne novice 20.55 Najspotdneva 21.00 80 lel Cirila Zkibca. dokumentarna oddaja 21.25 Vabimokogledu 21.30 Odpne tema, 3. TV mreža 22.30 Vabimokogledu 22.35 Najspot dneva 22.40 Videostrani. obvestila PRIREDITVE Mûtûàto^i^^^i™ Občina Ljubno pred praznikom s Kdor molči, številnim odgovori. loko pravi pregcK ^ Oven od 21»3.do21»4. ^^ ki sega VI zelo redko driiie in ludi rokisl bo lako.Tokfal boste mol V i čali predvsem zalo. kei vam bo i^todno. da bi stvar razlagali naprej. Kako prav sie storili, da se niste javno optedeiiii do težav, ki jih ima ne-kdo v vašio^i družini, boste vedeliže juUi.ltfin bodo s^atfmoi!rioza-ostrile. In le vi hosieosiali n>ed tistimi, ki bosta lahko ie modro pomagali pri razreševanju nastale siluacije. Sicer pa boste v leh dr>eh spoznali nekoga, ki bo mino posegel vva^e Sivljenje. Najprej seveda le v mislih, pozneje pa tudi bolj konkretno. Bik od 22.4. do 20.5« Prezahtevno bi bilo. će bi pričakovali spiemernbo kar cezrwč. Čestitate pasilabko.da ste se odrekli neki razvadi ki vam zagotovo ni čisto niČ koristila, pa finančrto vas je precej bremeniEa. Sedaj vas čaka ose> ben boj le z nekaj manjiimi lazvadami. Ne bodite preveč strogi do sebe. saj čez noč ne morete spremeniti prav vsega v vašem iivljenju. To bi bil zagotovo prehud stres ne le n vaše telu. ampak tudi za vaše !tvce. Ti so sicer zadnje čase. glede na situacijo, kar mirni. Vse se bo dobro iztekle, nikar i>e skrbite preveč. Dvoie boste mol-jÊ^^ t^ll Ljudje pa so zelo prtvoščljivi. Zato se vam bo to 2e kmalu obrnilo kot bumerang. In zato ne txi prijetno, ko vam bodo četo glasno pov& ^^^^^ dali da sle za nastalo situacijo krivi sami Tobostelefko sprejeli. Patiner vam bo zelo pomagal, pa tudi čisto nič ne ho očital. Delo, kigaza vasopravičja nekdo drug. bo teklo počasi. Živci bodo napeti tudi zato. Koiorog od 22.12. do 20.1. Ne le. da bosie novim znancem krepko zlezli pod kožo, nekdo bo zaradi ^^^ vaši h dejanj v pretektosti začel kova li va še s po sobnosi i v zvezde, ka r vam bo odprlo tudi lista vraia. ki bi sicer ostala zaprta. To bo več kot obli! na vašo dušo. saj so vam nekateri ořjí sodelavci v preteklih ted-^^^^^ nih zadali kar nekaj udarcev, ob katerih nisle ostali mirni. Življenje se vam bo umirilo, s tem pa tudi vi. Skrajni čas. saj ste bili zadnje dni precej napetr. Narava vabi odzovite seji. Verjemite, da vam bo zefo godilo. Vodnar od 21.1. do 19.2. Cebiprejdobropremislilr. bisevamlo, kar se vam dogaja, verjetno ne flR mogki zgoditi, še sreča, da vam ljudje zaupajo tudi zato. ker vedo, da jih doslej niste nikoli pu izlili na cedifu. še ječas. da se stvari obrnejo v vaš prid. Tudi kar se počutja tiče. Vtehdneh boste končno izvedeli kje ^^^^^^ delate napako. In spoznali da prijatelji pridejo in odidejo, druSina pa je tista, ki vedno ostane. To boste cenili veliko bolj kol prej, pa tudi na tem, da vambo le lepše. ste veliko naredili. Ribi od 20.2. do 20.3» Letošnje poletje je veliko bolj delavno kot ste si Želeli in načrtovali, čeprav vam bodo dnevi hitro minevali, ne bodo dovolj dolgi da biznako pičenim dek)m končali še ta mesec. Čaka vas nekaj zabav, ki vam bodo všeč. pa tudi nekaj novih poznanstev, ki jih ne boste kar tako pozabili. Proslavljali boste tudi uspeh nekoga od dtulinskih Članov in si ob tem krepko oddahnili. Vse se bo izteklo tako. kot si hlite.Tudi nek strah, ki ni bil majhea bo kmalu pregnan. Pazite le na živce. H pa niso najbolj jekleni. Največja letošnja pridobitev večnamensko športno igrišče v Radmirju - Do konca leta še štiri nova stanovanja - Visoki cilji, povezani z ureditvijo poslovno - obrtne cone Loke Tatjana Podgoršek v nbčmi l.jlihno se i vso vnemo pripravljajo na letošnji 11. i)bćin-ski pra/nik. Splel priredittív bodi) /aćeli konec tega meseca, sklenili pa 7. avgusta s tradicionalnim l-1osarskim balom. Po besedali ljubcnske županje Anke Rflktjn so od lanskciia do letošnjega ob či n s kega p ra/n i ka marsikaj postorili. Med največje pridobitve v otnejijcneni obdt)bju je uvrstila i/gradnjo veciiameti-skega špontiega igrišča v zaselku Radmirje. «To je naša letošnja osrednja občinska nalo/ba in ludi težko pričakovana. Načrtovali smo jo dve leti. /. njo pa bomo približno 600 krajamjm omenjenega zaselka omagočili s port no-re kreativno iii dru/ahno dejavntjsi. I.c-losnji občinski praznik si bodo krajani Ri^dmirja. sploh pa člani tamkajšnjega prostrwoljnega gasilskega drtisiva. /apomiiili se po krstu novega on)dnega vozila. Tu bomo pripravili tudi osrednje slavje, na katerem bomo najzaslužnejšim krajanom podelili občinska priznanja in nagrade.^ Ob otneiijejiem poraja zadovoljstvo ludi nadaljevanje revitalizacije občinskega središča. Doslej so uredil) celotno komunalno in cestno infrastrukturo v dolžini Četrtek, 21, julij 17.DD-2IQD Kûtalft3li§êeVelenje Polotjo na kotal kalile u Športne tntiruhbrN igr«, košarka, frizbi. namizni tenis IPg Vila Široko. Šoštanj Poletna bridřliga Petek, 22. julij 08 OD Središče mesta Velen je {pred sodiščem) Redni mesečni sejem 21.00 Velenjskigrad 2\. Po Idtno k u Itufns prireditve Glasbena s k upir>a Fru Fru(Če$ka) 21.00 Ob Velenjskem jezeru Noč ob jezeru Summer delight - Open air ho us« party Župsnja občine Ljubno Anka Rakun: "Tudi letos bomo ob občinskem prazniku rezali otvoritvene trakove," 400 metrov, letos pa so t)bnovili vodovodno, električno in kanalizacijsko omrežje proti zaselku TorSt. Tu so uredili se cesto in 20 novili parkirnih mest. Tovrstna vlaganja je narekovala povečana ponudba storitev v tamkajšnji zdravstveni postaji. Včasih je tu obratovala le sploi^na ambulanta, sedaj pa še solska, zobna, ginekološka 1er okulistična ambulanta. »Nekoliko kasnimo le z ureditvijo Kdaj - kje - kaj Nastopalo: At^ksij, Marvali. Monta Vagino. 6floa, House Mouse,.. Sobota, 23. julij Q8.DQ Središče mesta Velenje (pred Redni mesečni sejem 20^0 Ob Velenjskem jezeru Noč ob jezeru Nastopajo: Čuki. Atomic Harmonik. 6orh Novković Ponedeljek, 25. julij Kota Ikaliiće Velenje Poletje na kotalkatiiću Športne in dmbbne igra. Itoèsrka. írizbi. namizni tenis Torek, 26. julij t7.DD-21.00 KotalkálišéeValfinje stirili novih občinskih stanovanj. Se pa bonu) teh veselili na prilož-nt>stni prireditvi letos jeseni.* In kaj nameravajo postoriti do prihodnjega občinskega praznika? Po zagotovilih Rakunove if si za prihodnje zastavili vist^ke cilje, povezani pa so z ureditvijo po-slovniH>brtne cone Loke. Temu projektu bodo namenili vso pozornost naslednja štiri leta. Na osmih hektarjih površin je občina že pred časom uredila posltjvnr> obrtno conSmo pa pri iskanju vnine naleteli na vodni vir. primeren za oskrbo gospodinjstev s pitno vodo. Voda je kakovostna. je je pa dovolj za oskrbo več naselij. Najdba je zelo dobnv došla, saj je bilo v Okonini pitne vode doslej premalo. Ker jo črpamo iz globin, je ni potrebno klorirati tako kot vodo iz površinskih vodonosnikov, s katerimi oskrbujemo kar prccej gospv lakrat- nih dinariev; v letu 1959 so v tovarni proizvedli 138 ton gumira-nega papirja, z novim strojem, ki so ga nameravali kupili, pa bi lahko izdelali okoli 300 ton tega papitja: • leta 1871 se je 26. malega srpana v Velenju rodil Ololog, profesor in politik dr. Karel Verstovšek: 1. novembra leta 1918 je Verstov-šek kot predscdtiik Narodnega sveta za Štajersko podpisal odlok o povišanju majorja Rudolfa Maistra v generala in mu predal vojaško oblast na Spodjem Štajerskem: ki)t poverjenik za uk In bogočastje pri Narodni vladi sns v Ljubljani pa ima Verstovšek tudi velike zasluge pri organizaciji slovenskega šolstva po prevratu in pri ustanoviivi slovenske univerze v Ljubljani leta 1919. ziito dr. Karla Verstovška večkrat ozjiačujejo tudi za «političnega očeta* ljubljanske univerze; - 26. julija 1978 se je v velenjskem premic govniku z-godila huda delovna tiesreča, v kateri so življenje izgubili trije rudarii: - 28. julija leta 1995 je na evropskem mladinskem atletskem prvenstvu na Madžarskem Jolanda C'eplak (takrat še Steblov-nik) v teku na 1500 metrov z novim mladinskim drtavnim rekordom osvojila tretje mesto. ■ Pripravlja: Damijan Kljajic dr. Harei Verstovsek (arhiv Muzeja Velenje) Avtoshop Podgoršek d.o.o. Metleče 10, 3325 Šoštanj, tel.: 03/ B98 71 04 Rozpisujemo PROSTO DELOVNO MESTO za SAMOSTOJNEGA PRODAJALCA REZERVNIH DELOV Za^eljene so delovne izkuSnje. Pisne prijeve z dokazili pošljite na gornji naslov, s pripisom >Za razpis«. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE HOTEL BURGER VENISE, objavljene 7. julija v tednika Noi «as, so: NAGRADA: VIKEND PAKET ZA ENQ DSEBO ptsime Anja KretAer, Speglova 15, Velenje 2. NAGRA13A: KOSILO ZA DVE 0SE8I preime Štefka Kai$«t, Tavčarjeva 15, Velenje. 3. NAGRADA: ENA URA JAHANJA prejme Ana Pirečnik. Skotno 43/a. Šmariio ob Paki. Nagrajenci prejmejo nsgiade z osebno izkaznico v Hotelu Burgee Venise, La^a vas 22, Nazarje, tel.: 839 25 50. Čestllamol INSTALATERSTVO Flo^an 135,3325 ŠDitanj, Tbl.: 03 / 89-11-506, GSM: 031/833-005 , BiÉ® mmm gn[oi„ Iščemo SODELAVCA ZA IZVAJANJE VODOVODNIH IN OGREVALNIH INSTALACIJ Zaželjeno je znanje avtogenega varjenja Informacije : 031 833 005 1/2 plačaj tai*fcin H Sui Editor^» (2 2SOOQO srr 2a Ftesici s kitne. AEIS sisiemcm, rad;om s CO credvajainikom in eiskiriintn peotom), vsa oo Konc» meeeca seplemDfa Za pDdroonostI o ftnanCtN porvuabi F-.pjOredH ss pc-ammaiie pi. AC MisKa- •TvteCiiKn ecwo,3aK Privošči al FordPoletJe AC Mlakar Cesta Simona Blatnika 18 3320 Velenje tel,; 03/898 5670 gorenje moj. tvoj. dom. I Vroče ali hladno? Vseeno. Klimatske naprave že od 67.000 SIT* ra tUinfrna nrscitots m DDV. (iirenjc C.TÍ: rd. CP3 899 (944. \ MU. 2627 KD Galileo, vzajMTini iklad flclulbtine rtruktura naložb Novim kapitalskim trgom naproti! Dobrodošli na krovu! Informacije In pristop v Finančnih točkah v Velenju In Cefjul www.kd-group.sl PTAVM upnv^nM, «i M wttAvfn M pwptxt» nttaiKfinrsUuiiluri «wtoJb, % kJUflm tve«^ mnrilmMlL drv!M a isnvijsnfcd.9 o. c««mu cefti»mk ggclww. m vlaqm^tr" m« dslevr^m CMon br??««;ne na voijo M «Mu oruU». M tođuMi^ prt «sen pûi}odMfi*i pertnřiAk qie»j*mat9pr«6flm i«imii9MHm»I . ucnvVA^ '»«•mntga ikwlo. VfMti« •nMta ti pcffiltaH iBrtwi» » o^ntnil iM KMn^ wimMMrctjpfti I4ir foi« «attrorvM o pitapt«: nuviriiKprai^Mu Mr iMi^Hr (xr'Mrio Mfoíite «zi^'TiftM}« I Bid* Vf«9RH protMlii' pnvKo toA 4e breipuCn^ip trvMi V^OÔiinrw ^o^li v2ii»we9* sUMfl Nagradna križanka UNISPORT CENTER NOVA, Anton Zaponšek s.p. Šaleška 21, Velenje, tel.. 897 &4 53 De), (as: vsak dan od 8.3D do 19. ure in v soboto od 8-30 do 13. ure. Poobloiíeni prodajale« i naj-vetjo izbiro kakovostnih koles scon, SCHWINN, MARIN... Vedno imamo na zalogi več kot 70 različnih koles, bogata je izbira razsrvnih delov In dodatne opismsza kolesa in kolesarje po ;9lo konkurenčnih cenal). Kolo vam pied naku-poni strokovno pripravimo in zagotavljamo servis v garancijskem toku in pa poteku. Svetujemo pri izbiri kolesa in ponujamo možnost nakupa na 24 obrokov. NAJVEĆA IZBIRA KOLESARSKIH ČELAD! UNISPORT VELENJE - VELIKO V MALEM! ZA KOLESA 16-30*/. popust NA GOTOVINO IN BANČNI KREDIT DO RAZPRODAJE ZALOG!!! Rešitev križanke, opremljene zvalim naslovom, pošljite najkasneje do 1. avgusta na naslov: Naš čas. d. o. o.. Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s piipissm nagradna križanka »UNISPORTu, Izžrebali bomo tri nagrade: Vnagrada: kolesarska majica; 2 nagrada: kolesarska očala' S.nagrada: kolesarske noga-vlœinkapaScoTl RADIO veieNje CETRT(K,3l.jBlij: 6.00 Dobro jutro in veselo v no« dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop: 715 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila: 7.45 Današnji kulbirni utrip; 8.00 Policijski nasveti: 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svklenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Ponxila; 15.00 Aktualno, 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 1700 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 22. julij: 6 00 Pozdrav in vesek) v nov dan; 6.30 Potočila; 6.45 Na datjasnji dan; 700 Horoskop; 715 Poročiki Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski uuip; 3.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav, 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdai kje, kaj; 16.30 Poročila; 1700 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 23. julij: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan, 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila: 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Pole-pšajmo si sobomo jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmitedna; 10.00 Na svklenje: 14.00 Pozdrav, 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje. kaj; 16.30 V imenu Sove; 17.45 Lunin kalekloskop; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDEUA, 24. ju 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan, 700 Horoskop; 715 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Skivenije; Glasba razvedri življenje: 8.00 Duhovna iskanja: 8.30 Porinila: 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.30 Poročila,' 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila,' 19.00 Na svidenje. PONEDEUEK, 2S, jeKi: 6.00 Dobro jutro in \raselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop: 7.15 Cestne infomisiije - poročilo Avto moto zveze Skivenije; 730 Poročila: 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika: 9.00 107.8 Avtoheroov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 54.30 Poročila; 14.45 Kino vabi: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje, kai; 16.30 Po-rtxila; 1700 Ponedeljkov šport 18.00 Glasbena lestvica. 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje. TOREK, 26, ÍBR|: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Po-rt)čila: 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije: 730 Poročila; 745 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje, 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje, kaj; 1700 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje. SREDA, 77. julij: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 745 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 700 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 730 Poročila; 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.50 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila: t0.00 Na svidenje; 1400 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan. 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Akmalno; 15.30 Šport; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 1700 Vi in mi; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA Vtednu od ll.juliia2005do 17 julija 2005 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro^ S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 11. julija 2GGS do 17 julija 2005 (v mikro-g S02/ni3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka iiiií|ii,ivieflrti&l:350niilci><] sn2/ni3 naka^ejemillvopiesfijaii^vlelu 20M: SOirlliiogSOf/inSaaka OBVESCEVALEC mali OGLASI DEŽURSTVA STIKI-POZNANSTVA ZENITNA posredovalnica ZAUPANJE za vse starosti, brezplačno za mlade ženske. Gsm: 031/505495, gsm: 031/836-378, la!, in faks: 5726-319. SIMPATIČNA sg-letna ženka s poklicno §olo 2eli prijatelja cio 53 let. Agencija Alan Q4V248-B47 MLADOSTEN pravnik, star 45 let, želi spoznati lenskfi z vsaj srednjo šolo, do 45 let Agencija Aian 041/248-647 mzmmn^ MANJŠE dvosobno stanovanje v Šoštanju. s kabinetom, spisano v zemljiško knjigo in takoj vseljivo. prodam. Telefon 04/23Î4192 ali gsm D40/831-217. ŠTIRISOBNO obnovljeno stanovanje. 100 m2 s iudovrtim razgieriom na Go-ncû. prodam. Gsm 04C/87&633. VEČ gradbenih parcel. 600 - 1200 m2 v zgornjem Šalelcrke pomemben Jan. Velik pra/iiik. Vsi bili pra^^nje <^bl<;Ceni in nadvse ponosni v paradi, ki sojo posiaviîl ob boku novega. sodobnega gasilskega orodnega vo/iia. Svečano jim ga jc predal /upan Občine Šoštanj Milan Kopiišar (občina je /anj namenila tudi glavnino denaija, ^^ milijonov, preostala dva milijtma pa sn /brali gasilci s prireditvami in donaiorji). Tudi /upanje bil vesel in ponosen, pc^udaril pa je. da si lo gasilsko društvo takšen avto res zaslu/i. Dejal pa jc tudi, da so taksne pridobitve doka/» da občina ludi v obdobju, ko ima tako veliko investicijo. kot je i/gradnja ntwe sole, vlaga ludi v druga podn)čja. Tako so lani dobili nov gasilski avtomobil v L^îkiwici, letos jim sledijo v Cîaher-kah, Ključe sta prevzela poveljnik društva Zvone Kožcynik in šofer Damijan Boro\nik. Oba sta obljubila, da bodo gasilci /a avto dobro skrbeli in še naprej vestno opravljali svoje dol/nosti. Vo/llo jc nato blagoslovi dekan Jožp Priboiič, ob tem pa dejal, da so gasilci tisli. ki so ščena. in to d<^lgo v noč. Skoraj ni hiše^ v kateri ne bi imeli vsaj enega gasilca Na ptibudo kmeta i/ Gaberk in gasilskih funkcionaijev iz Št^štanja seje septembra 19.'iO v nekdanji Rot^idovigosiilni /bralo 25 krajanov, ki so sprejeli odločitev o ustanovitvi Cîasilskega društva Cîaberke. Od tega koraka mineva letos 75 let. g abc rš ki ga»? ilc i pa so še vedno / iva hni kot prej. Ob letošnjem prazniku, ki ni okrtigll jubilej, ampak je le »po-lokrogls obletnica«» kot pravi predsednik društva Bogdan La m pre se lahko ponosno ozrejo na prehojeno ptn. »Icžko je reči, na kaj smo najbolj p jo crgaiiiza-torjem različnih prireditev rado zagode vreme, so ravno to najp^v gostejše teme pogovorov, Tudi v nedeljo zgodaj popoldne so se obiskovalci tradicionalno. ?.c enajsle prireditve Praznik žetve in kruha, pogovsriali o tem. A ni jih skrbelo: «Kadar kaj organizirajo Gaberčani. je vreme zagotovo lepo.« so bili prepričani in res je bilo tako. Bilo pa je tudi obiskovalcev lako lepo število, da ga je lahko marsikdo zavidal v tekmovanju v žetvi (kjer so nastopale le ženske) je zmagala ekipa iz Plesivca, druga je bila ekipa iz Cirk bili nič bale pobrati in jih znositi na kup. Zanje je bilo naporno, za obiskovalce pa neznansko smcšnt). Krajanke Gaberk pa so tudi letos napcklc obilo okusnih dobrot. Tudi zaradi njih prihajajo obiskovalci na lo prireditev od bhzu in od daleč, predvsem t'''^ mest. l.etosnje tekmovanje. ki ga iradicio-nalno, leios že enajstič, pripravljajo ga-berski gasilci, je bilo nekoliko krajše, saj so gasilci v nadaljevanju namenili pi)zoriiost svoji 75-lctnici in sprejemu novega on^dnega gasilskega vozila. Sd//fVo tekmovanje: hoja po baiah sena. Po dobrote, kijih že tradicionalno ob prazniku žetve in kruha napečejo Gaberčanke, prihajajo obiskovaici od biizu irt od cfafeč.