j^J^^^^^^ j^K^E^S ^^^^^^^^^ ^JJ^^jJ^ ^^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^^^^^^ ^^^S^fi ^^^^jjj^l^^ ^^^^^^i^^ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO v LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 20 din - LETNA NAROČNINA 900 din, polletna 450 din, četrtletna 225 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1800 din oziroma štiri ameriške dolarje — TEKOČI RAČUN pri Narodni banki, podružnici v Novem mestu, številka GOG-11/3-24 Štev. 23 (585) Leto XII NOVO MESTO, 8. JUNIJA 1961 UREJUJE uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg štev. 3 (vhod iz Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave štev. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisno podjetje »Delo« v Ljubljani Pred politično oceno sedanjih družbenih nalog Bližnje občinske konference BZDL, ki bodo v našem okraju od 14. do IS. junija, bodo imele predvsem nalogo, politično oceniti rast socialistične demokracije, razvijanje komunalnega sistema in uveljavljanje novega načina delitve dohodka. Po nalogah in odgovornosti za pravilno oceno vsega dogajanja v občini bodo te konference izredno pomembne. O pripravah na konference je bilo največ govora na posvetovanju predsednikov občinskih odborov SZDL na okrajnem odboru 1. junija. Predsedniki občinskih odborov so menili, da je pred konferencami odgovorna naloga, saj smo prav v sredi boja za uveljavljanje novega gospodarskega sistema in širjenja družbenega samoupravljanja. Na konferencah bo treba točno in konkretno pokazati, kje gredo stvari dobro, kje šepajo, kdo ovira in zakaj. Poglavitna naloga teh konferenc bo, da vsako stvar ocenjujejo konkretno in kritično, ne samo z gospodarske, marveč predvsem s politične strani. Vodstva občinskih organizacij SZDL, ki se zavedajo, da presoja družbenega dogajanja v vsaki občini ni lahka naloga, tudi opozarja na nekatere stvari, ki Jih bodo konference morale obravnavati in jim dati v na-daljnem delu pravo mesto in vsebino. Seje krajevnih odborov SZDL v nekaterih večjih središčih bodo pokazale, v koliki meri organizacije SZDL uresničujejo smernice V. kongresa na svojem območju. Seje kot tudi konference bodo pokazale, ali so organizacije SZDL glavni pobudnik in usmerjevalec naprednega družbenega dogajanja v svojem kraju ali pa stoje ob strani in prepuščajo, da se stvari odvijajo brez njihovega sodelovanja. Treba bo presoditi, zakaj gre v nekaterih podjetjih ustanavljanje ekonomskih enot in prenašanje pristojnosti na neposredne proizvajalce dobro, drugod pa ne. Zakaj osebni dohodki naraščajo hitreje kot storilnost. Poiskati bo treba vzroke, zakaj je prizadevanje nekaterih kmetijskih zadrug za razvijanje socialističnega pogodbenega sodelovanja po združitvi popustilo. Novi zadružni sveti so dolžni dati Socialistični zvezi pojasnilo in odgovor na še več drugih vprašanj zadružništva. Konference bodo morale prav tako odgovoriti, ali so vsi člani SZDL seznanjeni z novimi ukrepi v gospodarstvu, s pravicami in pristojnostmi vseh delovnih ljudi kot osnove za hitrejše uveljavljanje teh ukrepov. Važno vprašanje na konferencah bo, kako se razvijajo sekcije in kakšno je njihovo delo, ali so debile mesto, ki jim po statutu in nalogah pripada? Skrb ?a delovnega človeka v okviru stanovanjskih skupnosti v mestu in krajevnih odborov na vasi marsikje še ni prišla od besed do dejanj. Ograje med podjetji in komuno se zelo počasi podirajo. Pri mnogih še ni prišlo spoznanje, da komuna ni samo občinski ljudski odbor in njegov administrativni aparat, pač pa da sestavljajo komuno vsi, ki žive na območju komune, da so problemi komune hkrati problemi vsake gospodarske organizacije in obratno. Preceniti je treba, ali samoupravni organi v komunah in gospodarskih organizacijah opravljajo svojo funkcijo ali mesto njih to delajo posamezniki in posamezne skupine ljudi na vodilnih položajih. Skratka konference bodo morale prikazati resnično stanje v vsaki komuni. Zato nanje ne bodo vabili delegatov po sistemu zastopništva, temveč predvsem tiste, ki so pred družbo odgovorni za uresničevanje smernic Socialistične zveze delovnega ljudstva. NOVO MESTO: komuna-podjetje-državljan Predi*xin:ik občinskega odboivi SZDL Tone Počrvina nam je na v-prasanje, kako se pripravlja občinski odbor SZDL na razširjeno konferenco, odgovoril takole: »■Konferenco, ki bo pravzaprav razširjen plenum, bomo imeli dne 14. junija. Pripravili smo teze za člane in goste, ki bodo na Itonfe-renci sodelovali, posebej pa .se nameravamo posvetiti vprašanjem, ki jih lahko zajame geslo: Mcomu-na-podjetje-državljan«. Odnosi med temi činitelji nas trenutno najbolj zanimajo in na koferenci se bomo pogovorili zlasti o vseh tistih vprasanjiht ki zadevajo državljana-protzvajaica in upravljavca,' pa so hkrati tudi osrednji problem kolektivov in komune kot celote. Ta vprašanja predstavljajo tudi glavno vsebino tez, ki jih bodo dobili te dni v roke povabljeni gostje in delegati. Pričakujemo bogato razpravo v tej smeri. Pred posvetovanjem bo še seja izvršnega odbora občinskega odbora SZDL, eno tako sejo, namenjeno problemom bližnjega posvetovanja, pa smo medtem že imeli. Računamo, da se bo konference udeležilo približno 150 članov in gostov.- Priprave v trebanjski občini Slavko Kržan, predsednik občinskega odbora SZDL v Trebnjem, nam ie v ponedeljek povedal: Tudi v trebanjski občini se pripravljamo na razširjeni plenum oziroma na občinsko konferenco SZDL, ki bo sredi junija. V tem času smo razgibali dejavnost posameznih odborov pri občinskem odboru SZDL, o prvih uspehih sta na sejah razpravljali komisiji za družbeno upravljanje in idejno-vzgojno delo, razen tega pa so se že vključile v sistematično delo budi druge organizacije (n. pr. sindikat) in drugi odbori in sveti (krajevni odbori, sveti za šolstvo, svet za zdravstvo iM.). Organi družbenega upravljanja so medtem že razpravljali o svojem mestu v novem gospodarskem sistemu, pa tudi zbor proizvajalcev je poudaril vlogo načrtnega dela v prehodnem obdobju pospešenega gospodarstva. Precejšen napredek je bil dosežen pri prizadevanjih za hitrejšo stanovanjsko izgradnjo in vse kaže, da si je tudi ustrezni odbor- začrtal -boljši načrt glede gradenj, popravil in adaptacij. Tudi drugod živahne priprave V občinah Črnomelj, Brežice. Metlika. Sevnica in Videm-Krško se občinska politična vodstva prav tako pripravljajo na bližnje konference. Ponekod sklicujejo te dni seje krajevnih vodstev SZDL, zbirajo in pripravljajo različno gradivo za konferenco, povsod pa se trudijo, da bi obdelali na posvetovanju kar največ konkretnih problemov. Vloga komune v novem gospodarskem sistemu je pri teh delih povsod v ospredju prizadevanj, da bi sestavil kar najboljše analize za posvetovanja. Zahvala predsednika republike Za dan mladosti je mladina Novega mesta skupaj z mladinci garnizijc JLA v Novem mestu poslala maršalu Titu pozdravno brzojavko. Pred dnevi je občinski komite LMS v Novem mestu dobil pir.mo tovariša Tita, v katerem, se predsednik republ'ke toplo zahvaljuje za čestitke, ki jih je dobil za svoj rostni dan. Članom organizacije je hkrati poslal prisrčne pozdrave in najboljše želje za nadaljnje uspešno in plodno delo. Pismo je tovariš maršal lastnoročno podpisal in bo ostalo v arhiva komiteja kot dragocen dokument. Glasilo ODMEVI -tovarišu Titu! Pionirji na mnogih šolah izdajajo svoje liste. To niso navadni stenčasi, med njimi je mnogo lepo urejenih in pestrih glasil, polnih lepih ilustracij. »Odmevi«, glasilo pionirjev novomeške osemletke, je dobilo pred nedavnim posebno priznanje. Številka, ki so jo posvetili rojstnemu dnevu maršala Tita, je bila. ocenjena kot najboljša v Sloveniji. V Ljubljani so jo izbrali in jo ocenili kot pionirsko glasilo, ki ga lahko pošljejo maršalu Titu za rojstni dani Pionirji so se nato še bolj potrudili in en izvod te številke še posebej olepšali in opremili z ilustracijami ter ga poslali tovarišu maršalu. — Čestitamo! V soboto dopoldne so tudi novomeški pionirji toplo čestitali pisateljici liki Vaštctovi za sedemdesetletnico življenja, otvoritve razstave njenega dela v prostorih Študijske knjižnice MIRANA JARCA pa se je udeležila množica Novomcščanov. Več o tem berite na 5. strani današnje številke Danes: problematika šolstva na seji 0L0 V dvorani Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnosti dela se je danes zjutraj začela 21. skupna seja OLO v Novem mestu. Na dnevnem redu je najprej poročilo Sveta za presveto o problematiki šolstva v okraju. Po poročilu o organizaciji in delu pravnih organov OLO bo sledila informacija o novih gospodarskih ukrepih, nakar bodo odborniki sprejeli vrsto različnih odlokov in potrdili več pravilnikov, o čemer bomo poročali prihodnjič. VREME od 8. do 18. junija Močnejše padavine z ohladitvijo pričakujemo okrog desetega in sredi junija. Lepo vreme pa se pričakuje okrog 8. in 12. junija in ne bo trajalo več kot 2 dni. V ostalem deloma sončno s pogostimi krajevnimi plohami ali nevihtami. Obisk tujih kmetijcev Pretekli teden je Kmetijsko šolo na Grmu obiskala delegacija FIBA — mednarodna organizacije kmetijskih proizvajalcev. Letošnji kongres FIBA je bil v Dubrovniku, delegati iz drugih držav, pa so si nato pobliže -ogledali naše kmetij-i stvo in obiskali več posestev in kmetijskih ustanov. Delegacija, ki je obiskala Slovenijo, se je zadnji dan potovanja ustavila tudi v Novem mestu, kjer si je razen grmske šole ogledala tudi Veterinarski in živinorejski zavod. Novo mesto: iz učilnic v stvarnost Po reorganizaciji šolstva bo v novomeški komuni 13 osemletk, ki bodo imele 20 podružnic — že to jesen bo 4 občini 13 popolnih osemletk, ena šestrazrednica, 8 petrazrednic in 11 štirirazrednic — Pet osnovnih šol bo ukinjenih Šolska reforma in finansira-nje šol kakor tudi vsi problemi v zvezi z ukinitvijo nekaterih šol oziroma vprašanje združevanja izobraževalnih ustanov postaja stvarnost, o čemer sta na zadnji seji ObLO v Novem mestu 31. maja razpravljala tudi oba zbora občinskega ljudskega odbora. Odborniki so menili, da pomenijo različne nove gradnje šolskih poslopij in preureditve starih samo uvod v postopno reševanje šolstva, ne pa tudi dokončne ureditve izobraževalnega sistema, saj moramo resneje razmisliti, ali ima določeno področje, kjer šola že je ali kjer jo bomo gradili, res perspektivo. Po priključitvi žužemberške občine k novomeški in po ukinitvi osnovne šole v Grčevju je na področju novomeške občine 38 osnovnih šol, med katerimi je 9 osemletk, tri nepopolne osemletke, 10 šol s poukom v kombiniranih oddelkih, 14 štirirazrednic, v dveh šolah pa imajo pouk samo do šestega razreda. Skupaj je 130 oddelkov, od tega je v 58 od- delkih predmetni pouk, v 47 oddelkih pa imajo kombiniran pouk( po več razredov skupaj). Na osnovnih šolah poučujejo letos 6502 učenca. 2e v prihodnjem šolskem letu jih bo 688 več 1964-65 pa bodo osnovne šole obiskovali 8103 učenci. Ker je po podatkih več učencev predvsem v večjih krajih, računamo, da bo tako tudi v prihodnje, zlasti pa predvide- vamo, da se bo več učencev vpisalo v podeželskih središčih (Smarjeta, Mirna peč, Šentjernej, Žužemberk, Dol. Toplice in podobno). Povečanje števila učencev v teh krajih gre zlasti na račun preseljevanja mlajših generacij, ki iščejo zaposlitev v industriji, obrti itd. Razumljivo je, da zapusti preseljevanje določene posledice, s starši se preselijo tudi otroci, ki počasi praznijo učilnice. Postavlja se vprašanje, ali se v določenih predelih, od koder je preseljevanje največje, še splača vzdrževati osnovno izobraževalno ustanovo ali pa je ekonomičneje šolo vsaj začasno ukiniti in učence prešolati na bližnje osemletke (sčasoma se ' bodo morale namreč vse osnovne šole preosnovati v popolne osemletke), za otroke pa oskrbeti prevoz. Nedvomno bodo z ukinitvijo šol nastali novi problemi, saj bo marsikje res težko učencem nuditi ugodnosti, kakršne sb imeli do zdaj. Pravilno gospodarjenje in zahteva po popolnejšem izobraževanju, ki ga zaradi določenih vzrokov in težav povsod nismo mogli uvesti, pa morata izhajati le iz ustreznega perspektivnega razvoja določenega kraja, kajti brez tega ne bomo mogli razviti niti gospodarstva niti šolstva. Ce govorimo o preseljevanju, in ukinjanju nekaterih šol (na samo zaradi trenutnih po trebi, (Nadaljevanje na 5. stran!) še ta mesec: TEDEN TEHNIKE Na izrednem zasedanju okrajnega odbora Ljudske tehnike — udeležil se ga je tudi predsednik glavnega odbora tov. Goršič — so ugotovili, da je ostala LT brez pomoči družbe in družbenih organizacij preveč osamljena. V občinskih odborih LT, ki bi v novem komunalnem sistemu že morali prevzeti večji del nalog LT, so kadrovske in name težave. Osamljeni tajniki in predsedniki občinskih odborov LT ne zmorejo vsega sami. Vsa družba, še posebno pa Socialistična zveza, bosta morali odslej nuditi več pomoči. Lep tekmovalni program okrajnega odbora LT, ki bi bil moral steči že lani, je ostal neuresničen. Na izrednem zasedanju so sprejeli novega. Od 18. do 25. junija bo v vsem okraju teden tehnike z nizom prireditev. 18. junija bo v Prečni pri Novem mestu tekmovanje letalskih modelarjev, od 22. do 21. junija bodo predvajali tehnične filme, 16. julija pa bo v Novem mestu okrajno tekmovanje traktoristov, na katerem bodo prvič nastopili tudi traktoristi-pionirji! M. T. Uporniški ogenj k. so ga v Posavju pred 20 leti prižgali s svojo krvjo skojevci in komunisti, se je razplamtel v naslednjih letih na Bohorju in Kozjanskem v osvobodilni vihar, pomemben sestavni đel slovenske vseljudske revolucije. O tem govori zanimiva razstava »VSTAJA V POSAVJU«, ki |e odprta v brežiškem Domu JLA. Mladina iz vseh krajev Spod. Posavja in Krškega polja si Ugtedujc pomembne dokumente in fotografije mladih junakov, ki so z baklo upora hiteli v boj proti osovraženim okupatorjem Povečana proizvodnja v tovarni celuloze in papirja na Vidmu JULIJSKI VSELJUDSKI PRAZNIKI Za dan borca bo največje slavje na Gričku pri Črnomlju (za črnomaljsko in metliško, občino), večje priieditve pa pripravljajo tudi v Rorah nad Krškim, na Debencu in na Grmu — 21. julija se bo zbralo v Ljubljani četrt milijona ljudi iz vseh slovenskih krajev — Za dan vstaje: slovesno odkritje spomenika v Žužemberku, kjer pričakujemo samo iz našega okraja nad 20.000 ljudi, več desettlsoč gostov pa napoveduje obisk iz vseh slovenskih pokrajin V torek dopoldne je bila v Novem mestu seja okrajnega pripravljalnega odbora za počastitev 20. obietnice revolucije, na kateri je predsednik Viktor Zupančič s člani odbora pregledal dosedanje priprave za dan borca in dan vstaje slovenskega ljudstva. Nedvomno bosta letošnji 4. in 22. julij naši največji manifestaciji in počastitvi slavnih obletnic. Dan borca naj bo letos praznik vseh državljanov. Razen naštetih proslav in krajevnih akademij naj bi priredili v času od 1- do 4. julija tudi v vseh podjetjih počastitve tega velikega jugoslovanskega dneva, na sam praznik pa organizirajmo povsod, kjer je to le mogoče, poslušanje radijskih prenosov iz Titovih Užic in gledanje televizijskih prenosov z glavne proslave, na kateri bo govoril tovariš Tito. V Užice bo za ta dan odpotovalo tudi 42 ljudi iz našega okraja: 22 članov ZB, 15 iz sindikatov in 5 članov Počitniške zveze. V dnevih pred 4. julijem bodo številne krajevne organizacije ZB, SZDL in druge s sodelovanjem vseh društev in mladine priredile slavnostne akademije, kjer se bomo spominjali 20-,obletnice začetka revolucije, povsod pa bomo te prireditve združili z nalogami, ki nam jih prinaša uveljavljanje novih gospodarskih predpisov in poglabljanje komunalnega sistema. Na Senovem, v Kaniža-rici. Globokem, Krmelju in v obratih »Kremena« bodo hkrati proslavljali tudi 3. julij — dan rudarjev. Več o občinskih proslavah bomo poročali v prihodnjih številkah našega lista. 21. in 22. julija: velika dneva v LJubljani in Žužemberku DAN VSTAJE SLOVENSKEGA LJUDSTVA bo v letošnjem jubilejnem letu posebno slovesen. V Ljubljani se bo že 21. julija proti večeru zbralo četrt milijona ljudi iz vseh krajev naše republike; glavno mesto Slovenije bo sprejelo drage goste okrašeno in razigrano kot še nikoli po osvoboditvi. Zvečer bo govoril tovariš Franc Leskošek-Luka nato pa bo vrsta prireditev, ki se bodo vrstile vso noč. V Ljubljano bodo vozili iz Spod. Posavja, Bele krajine in Dolenjske posebni vlaki, saj je za veliko vseljudsko srečanje že zdaj povsod izredno mnogo zanimanja. Odobren je že 50-od-s'toten popust za vse vlake. Jutro 22. julija bo našlo pripravljen tudi naš Žužemberk-Zadnja dela okrog veličastnega spomenika 1200 padlim borcem in žrtvam v Suhi krajini, zaključujejo prav te dni, 22. julija dopoldne ga bodo slovesno odkrili. Ta dan se bodo strnile v Suho krajino dolge kolone avtomobilov in kamionov iz vseh slovenskih pokrajin. Zveza borcev iz okraja Nova Gorica je prijavila nad 3000 ljudi, iz koprskega okraja jih napovedujejo 5 tisoč itd-Iz vseh slovenskih krajev bodo prišli člani Zveze borcev in številni svojci pokojnih partizanov, ki so prav na tleh Suhe krajine prelili kri za svobodo. Na največji letošnji proslavi v našem okraju bo sodelovalo približno 60 tisoč ljudi; nešteti izmed njih bodo po odkritju spomenika odhiteli še na Partizanski Rog, v Dol. Toplice in druga naša letovišča, v Belo krajino in v kraje, kjer so se nekoč borili. Samo iz našega okraja se bo, kakor kažejo prve prijave, udeležilo slavja v Žužemberku približno 20 tisoč ljudi. Mladina bo priredila posebne pohode ob Krki navzgor od Sutne'do Žužemberka, iz Mirenske doline čez Dobrnič in podobno. Veliko dela čaka te dni občinske pripravljalne odbore za proslave v Ljubljani jn Žužemberku. Kar najhitreje morajo zbrati število prijavljencev, ki se bodo udeležili teh srečanj. Podjetja naj prijavijo svojo udeležbo in omogočijo s svojimi prevoznimi sredstvi obisk kar največjemu številu delavcev in uslužbencev. Organizirajte skupine kolesarjev; kmečka mladina bo šla na pot marsikje tudi z okrašenimi vozovi, iz nekaterih zbirnih krajev ob železnici pa nameravajo urediti prevoz s kamioni do Žužemberka PODJETJE BLED ffev, 23 mi DOLENJSKI LIST Straa f PISMA UREDNIŠTVU Da bi res prihajal v vsako hišo Tovariš urednik! Upfavi in urednišh^ Vašega tista izrekam iskreno zahvalo za poslano brzojavno čestitko ob prejeti prvi nagradi. Zahvaljujem se vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri zbiranju daril v letošnjem nagradnem žrebanju našega domačega lista kakor tudi za televizijski sprejemnik, ki sem ga prejel kot prvo nagrado prav za svoj 71. rojstni dan. in to kot novi naročnik Dolenjskega lista. Tega se nisem prav nič nadejal. Hvala tudi malemu Srečku, kateremu želim, da bi še kdaj komu izžrebal srečo in razveselil kar največ naročnikov našega tednika. Vsem naročnikom lista želim veliko sreče v življenju. Toplo ga priporočam in želim, da bi Dolenjski list prihajal v vsako našo hišo. To je res naš list. Vaš hvaležni Janez Tomciin, VoVkovnik 2, p. U?.skovec pri Kršk".m AH res »le peto do sedmo mesto...«? Tovariš urednik! Pod naslovom »Le peto do sedmo mesto v Portorožu« smo brali V caa. številki Dolenjskega lista dne L G. 1061 krajši nepodpisan Članek o šahovskem festivalu v Portorožu. Podpisani smatram, da Je filanek vse prej kot objektiven prikaz rezultata novomeške ekl- azaradi česar čutim kot član te ne (prva deska) m kot tehnični erent SD Novo mesto dolžnost, da pojasnim sledeče: V Citiranem članku beremo: »Po uspešnem nastopu novomeške Šahovske ekipe na republiškem tekmovanju za pokal maršala Tita (osvojili so tretje mesto) smo pričakovali, da se bodo dobro odrejali tudi na šahovskem festivalu v Portorožu, ker so jih uvrstili v XL skupino* torej med ne najboljše ekipe.« Kot vsako leto je bil tudi letos Šahovski festival množičen. Udeležilo se ga je ofcoll 180 ekip iz vse Jugoslavije m tudi 1% Inozemstvo. Ekipe so bile razporejene v je skupin, v L skupini so nastopile tiste ekipe, ki so se plasirale na republiških tekmovanjih za to zaključno tekmovanje za pokal maršala Tita. Iz Slovenije, sta bili to ekipi LSK iz Ljubljane in SD Kranj. Vse ostale ekipe so bile razporejene v ostalih VI skupin po svoji moči. Tako so bile v n. skupino uvrščsne vse tiste najmočnejše ekipe iz vse Jugoslavije in dv*e lz Inozemstva, katerim ni uspelo priti v I. skupino. V tej -ne najboljši« skupini je bila tudi ekipa Sr> Novo mesto. V tej skupini je osvojila peto do sedmo mesto In to le po številu točk. medtem ko je bila po turnirskem pravilniku peta. Za osvojeno peto mesto je prejela tudi spominsko zastavico (kakršno je prejelo le 5 najboljših ekip), razen tega pa tudi priznanja in čestitke šaliistov in funkcionarjev šahovskega festivala in Šahovske zveze Slovenije. Ta .."^ultat je dosegla v konkurenci, v kateri je bila ekipa Jedinstva iz Zemuna (z enim najboljših mladih mojstrov Miničem In z dvema mojstrskima kandidatoma) šele na drugem mestu, ekipa novosadskega Šahovskesa kluba na čelu z mojstrom Kulžin-skim pa celo za novomeško ekino. V ilustracijo naj navedem še to. da je ekipa Sr> Kopra, ki je lani na 8 deskah premagala SD Novo mesto, šele v V. skupini. Novo-meščanom tudi znana ekipa Banje Luke (nastopila je na Zletu bratstva in enotnosti) pa v IV. skupini. Glede na vse to smatram, da je dosegla novomeška ekipa svoj do sedaj največji uspeh v jugoslo-vanskem mertlu prav z osvojenim »le petim do sedmim mestom«. Ta uspeh Jp bil rezultat požrtvovalne igre vseh članov ekipe, ki je nastopila kot ena Izmed redkih brez rezerve In katere člani so morali igrati tudi do 9 in pol ur dnevno. Smatram, da je vsako drugačno gledanje na rezultat iz Portoroža megalomanski, saj ni nobene osnove za domišljanje, da je SD Novo mesto najmočnejše med vsemi tistimi v Jugoslaviji, kt se niso plasirala med 1« najboljših! Mislim, da izražam mišljenje vseh članov ekipe in vseh ostalih objektivnih opazovalcev tekmovanja v Portorožu, ko trdim, da je rezultat iz Portoroža za novomeški šah močna afirmacija. Ekipa je osvojila med vsemi slovenskimi ekipami v n. skupini najvišje mesto. Tudi sicer dobi človek lz uvodoma citiranega članka vtis. da nI bil pisan samo z Informativnim namenom aH vsa! ni bil pisan dobronamerno. Drugače si namreč ni mogoče razlagati tr- . dTlve. da Je bilo 3. mesto na republiškem tekmovanju uspeh, ko je vendar ravno ta uspeh kriv portoroškega neuspeha!? Tone SkerVJ, Novo mesto; Karlovska | Za še večji napredek trebanjske občine Konferenca ZK občine Trebnje, ki je bila v soboto, 3. junija, je kritičen obračun s slabostmi in pomanjkljivostmi v delu komunistov v minulem dvoletnem obdobju. Poročile občinskega komiteja in referat sekretarja občinskega komiteja Jožeta Severja uspešno in sistematično analizira vlogo komunistov v političnem vodenju gospodarskega in družbenega: razvoja komune Razprava, v kateri je sodelovalo veliko število delegatov, je pokazala, da se komunisti trebanjske občine zavedajo svojega mesta in dela na vseh področjih dejavnosti, da je njihovo delo imelo kljub pomanjkljivostim velike uspehe, da pa vendar niso bile izkoriščene vse sile za še večji napredek. Člani ZK so pozitivno vplivali na razvoj gospodarstva v komuni, vendar bi še z večjim prizadevanjem, posebno v nekaterih gospodarskih organizacijah, in z večjim vplivom na delovanje delovskih svetov, upravnrh odborov zadružnih svetov, sindikalnih organizacij in sploh proizvajalcev lahko doš! tli večje gospodarske bo treba izkoristiti tudi sile, ki doslej še niso bile izkoriščene - Večje uspehe bodo dosegali komunisti predvsem s trdnejšo in poglobljeno idejno-politično usposobljenostjo uspehe v podjetjih. Zato pa je potrebna idejno-politična usposobljenost komunistov, da jim bodo znani vsi novi ukrepi v gospodarstvu, ker le na ta način bodo lahko uspešno izvrševali naJloge, ki so določene z občinskim družbenim planom. So tudi primeri, ko osnovne crganizacje ZK v podjetjih niso sposobne razbiti monopola nekaterih vodilnih ljudi v podjetju, katerim služijo organi delavskega samoupravljanja za prikrivanje samovolje in za uveljavljanje njihovih osebnih teženj. Taki problemi pa so rešljivi itn konferenca je bila mnenja, da bi jih bilo treba skupno s samoupravnimi! organi in upravo podjetja analizirati in zavzeti določeno stališče, kako jih odpraviti. To pa tudi narekuje, da osnovne organizacije po-speSijo v podjetjih aktivnost za vključevanje mladih komunistov iz vrst proizvajalcev. Pri tem pa je treba paziti da bodo sprejeti tisti delavci in delavko, kf bodo prispevali svoj trud za napredek podjetja. Konferenca je ugotovila, da je vloga komunistov v gospodarskem razvoju prišla še premalo do izraza in je potrebna večja aktivnost. V trebanjski občini živi od kmetijstva še vedno okoli 70 odst. prebivalstva, ki ustvarja v razmeroma ugodnih pogojih za kmetijsko proizvodnjo le dobrih 50 odst. skupnega narodnega dohodka občine. To oomeni. da je kmetijska oro-izvodnja na nizki stopnji!. Ko-mumisti za razvoj kmetijstva ne delajo stalno. sistematično, ampak le kampanjsko. So sn-cer osnovne organizacije, ki so se po teh vprašanjih močno angažirale, vendar je v večini - i'merov_ bilo premalo polivene akcije, največkrat pa je bila zakasnela, šibka in premalo prepričevalna. Zaradi nepoznavanja perspektive razvoja kmetijstva, ostankov ma-lokmecke in privatnolastniške miselnosti osnovne organizacije često ne vedo, kaj bi v nastalem položaju ukrenile. Novti petletna družbeni plan nalaga komunistom na vasi že večje naloge, saj bo v letu 1965 zajela organizirana kmetijska proizvodnja 60 odst. obdelovalnih zemljišč ali namesto sedanjih 950 ha že 5500 ha. Komunisti so v boju za poglabljanje družbenega in delavskega samoupravljanja mobilizirali vse pozitivne sile. Organi družbenega upravi Janja so v minulem obdobju zaznamovali lepe rezultate, vendar bolj v večjih podjetjih kot pa v manjših in v obrtnih delavnicah, kjer je potrebno aktivnejše delo komunistov, da bi čimprej usposobili te kolektive v dobre proizvajalce in upravljavce. Na konferenci je bila plodna razprava o delu komunistov v občinskem ljudskem odboru in njegovih organih, šolskih in zadružnih Zmagoslav Jeraj: BELOKRANJSKI LIVAR (1961) svetih in na zborh volivcer. Od uspešnega opravljanja lunkcij samoupravnih organov je v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj gospodarstva, kar neposredno vpliva na dvig življenjske ravni delovnih ljudi. Tudi delu družbenih organizacij in društev, v katerih so komunisti vodilna sila družbenemu uveljavljanju žena In posebno organizaciji Zveze borcev ter vzgoji mladine je konferenca dala močan poudarek. Vsak komunist naj bo dober aktivist Socialistične zveze, v kateri naj bi se s prepričanjem, pojasnjevanjem in z odkrivanjem negativnih pojavov boril za socialistična načela in za uresničevanje sklepov. Na konferenci sta v razpravi sode^vala tudV član CK ZKS Jože Borštnar in sekretar okrajnega komiteja ZKS Franc Pirkovič. Po izvolitvi novega 21-član-skega občinskega komiteja ZK je konferenca novemu komiteju in vsem komunistom trebanjske občine dala nove naloge, ki bodo zagotovile izvršitev perspektivnega razvoja trebanjske komune. Položaj proizvajalcev v podjetjih naj bo izhodišče za pojasnjevanje in uvelj ovijanje novega gospodarskega sistema — Kam bo pripeljala kratkovidnost in pomanj kljiva skrb za kadre nekatera podjetja? — Z občinske konferen ce ZKS v Brežicah Zmagoslav Jeraj: DELAVEC (1961) Zapiski z občinske konference ZKS v MeHIkl Komunist se mora nenehno izobraževati Na občinski konferenci Zve-" ze komunistov v Metliki so delegati predzadnjo sredo zelo kritično pregledali dveletno delo. Po poročilih sekretarja Franca Vrviščarja so v razpravi sodelovali delegati Ivan Zele, Nande Butala, Ivan Skof, Stane Jelenčič, Janez Šegina, Jože Mihelčič, Milka Sila, Re-gina Fir, Janko Butala, Jože Kambič, Lovro Ribič, Franc Pirkovič, Jože Došen, Ivan Urh, Janez Dragoš, Peter Vuj-člč, Franc Jakljevič, Zvone Mihelčič, inž. Janez Gačnik, Jože Mihelčič, Frenk Molek in Jože Jankovič, od gostov pa član OK ZK Novo mesto Ludvik Kebe in član CK ZKS dr. Jože Vilfan. Razpravljali so predvsem o kmetijstvu, delu osnovnih organizacij ter delavskem upravljanju. . Konferenca je ugotovila, da vedno več ljudi, predvsem mladih, zapušča kmetije in odhaja v industrijske centre. Zaradi tega je vedno več takih, ki bi zemljo prodali. Sprejeli so sklep, da bo imela občina posebnega uslužbenca, ki bo zbiral podatke o zemlji, ponujeni v odkup. Dalje so komunisti poudarili, naj bi ne bili v kmetijskih zadrugah v službi le taki, ki bi gledali samo nase in na trgovino, da je premalo predavanj za kmete in da se mora tudi mladina, ki bo ostala na kmetijah, izobraževati. Predlagali so, naj bi bili kmet-Je-fcomunisti en aktiv, ki pa naj bi bil res napreden, tako da bi bili komunisti v političnem in gospodarskem pogledu na vasi najnaprednejši. Dalje so se komunisti pogovorili o odnosih med seboj in o svojem delu. Razen dobrih strani so ugotovili tudi več slabosti. Tako so odnosi med komunisti večkrat familiarni (nekoga ne, kritizirajo, čeprav zasluži, ker se boje zamere) ali pa majhna skupina ljudi odloča, večja pa le posluša, ker problemov ne pozna ali ker se boji zamere tistih, ki včasih že kar pretrdo drže položaje v rokah. Na raznih sestankih je sprejetih tudi mnogo dobrih sklepov, pa jih žal ne uresničijo vedno. Za njihovo pozabo je včasih krivo tudi neenotno stališče komunistov. Nadaljnja mnenja komunistov so bila: da sprejemajo v organizacijo mlade, potem pa se nihče ne briga za njihovo vzgojo; da je mar-sikak stari komunist nehal hoditi na sestanke zaradi zagre-njenosti, komunisti pa, namesto da bi proučili njegove življenjske in delovne razmere, so ga enostavno izključili; da prikažejo včasih stvari lepe, čeprav niso, in da mladi pri uveljavljanju prepogosto nalete na razne, predvsem birokratske ovire. Posebno pa so poudarili, da je komunist lahko le, kdor se nenehno izobražuje in tvorno spremlja naše gospodarsko in politično življenje. V razpravi o delavskem upravljanju in njegovi decentralizaciji so komunisti ugotovili, da nekateri vodilni uslužbenci podjetij neradi prenašajo del svojih pristojnosti na kolektiv, češ da proizvajalci se niso zreli. Praksa je pokazala, da proizvajalci znajo misliti, in to celo dobro, zato je nujno prenašati nanje vedno več pristojnosti. Zgodi pa se tudi, da proizvajalci o določeni stvari (recimo bilanci) sploh ne razpravljajo, ker se ne razumejo nanjo. Nasploh so nekateri naši obračuni zelo komplicirani in bi jih bilo treba poenostaviti ali pa vsaj prikazati proizvajalcem v razumljivejši obliki. Izhajajo vedno novi zakoni, uredbe in dopolnitve zakonov in uredb. Zato naj proizvajalec, posebno pa komunist, stalno bere, se izobražuje, kajti le izobražen proizvajalec bo dober upravljavec. Prav zato je treba podpreti delo vzgojnih in izobraževalnih zavodov ter ustanov. Nekateri komunisti so menili, da včasih le preveč gledamo vse skozi dinar in mislimo, da se bo najbolj obrestoval denar, vložen v gospodarstvo, pri tem pa dosegamo manjše gospodarske uspehe, kot če bi dali več sredstev za negospodarske investicije. Ob zaključku razprave je v imenu CK ZK Slovenije pozdravil konferenco dr. Jože Vilfan. — Poudaril je, da je ZK idejna organizacija in da imajo idejno zreli komunisti povsem razčiščene pojme o religiji, familiarnosti, neiskrenosti ter da pri njih do takih problemov ne bi 6melo priti. Premajhna idejna zrelost članov ŽK se po njegovem pozna tudi v delu ostalih organizacij. Dalje je opozoril delegate, da niso nič razpravljali o krajevnih odborih. Poudaril je, da bodo razne pritožbe, napake in slabosti, vse dokler ne bo v redu delala občinska samouprava in predvsem krajevni odbori, seveda ne taki, ki razpravljajo le o popravilih potov, ampak taki, ki razpravljajo in odločajo o vseh problemih družbenega življenja. P. V soboto se je na občinski konferenci ZKS v Brežicah zbralo okoli 150 delegatov, od gostov pa so konferenci prisostvovali član CK ZKS Ivo Tavčar, članica OK ZKS Novo mesto Ema Muser ter sekretar garnizonskega komiteja tovariš Djordje Dukič. Poročilo o delu komunistov v občini v preteklih dveh letih so že pred konferenco prejeli vsi delegati, na konferenci pa je sekretar občinskega komiteja Janez Volčanšek nakazal zbranim delegatom probleme in naloge, ki jih nalaga komunistom novi gospodarski sistem posebno v zvezi s III. plenumom ZKS. Poudaril je, da smo priča usodne prelomnice v našem gospodarstvu, ki bo omogočila nadaljnjo hitrejšo rast socialističnih družbenih odnosov. Ce smo pred desetimi loti zaupali proizvajalcem upravljanje i proizvajalnimi sredstvi, smo jim danes v novem gospodarskem sistemu zaupali ves naš bodoči gospodarski in družbeni razvoj. Seveda pa je to izredno težaven razvoj, ki prinaša vsak dan na na vsakem koraku vrsto najrazličnejših notranjih protislovij, ki so ravno v pogojih gospodarsko razmeroma slabše razvite brežiške občine še posebno izrazita in boleča. Ravno tu je glavna dolžnost komunistov, da se na vseh področjih gospodarskega in družbenega udejstvova-nja borijo proti najrazličnejšim pojavom, ki so našemu razvoju nasprotni in ga zavirajo- Konferenca je nakazala več negativnih pojavov iz dela organov delavskega in družbenega samoupravljanja. Danes pač ne bi več smelo biti primerov, da skušajo »-vodilni« z avtoriteto svojega položaja odločati mimo družbenih organov. Današnji družbeni razvoj zahteva, da je o gospodarskih in družbenih problemih obveščen čim širši krog ljudi, da le-ti o problemih ln predlogih razpravljajo, jih sprejemajo ali spreminjajo. V kolikor širšem krogu ljudi je sprejet kak sklep, tem večje jamstvo je, da je vsebina sklepa pravilna in da se bo za njegovo uresničenje zavzel širok krog proizvajalcev. Ni več dovolj, da o neki stvari razpravlja in sklepa delavski svet ali svet pri občinski upravi, temveč mora biti o problemih obveščena velika večina proizvajalcev. Seje svetov, zbori volivcev in članov SZDL morajo vedno biti pripravljeni o nečem odločati, se za nekaj zavzemati. Nikoli ne sme biti sestanek, seja ali zbor samemu sebi namen ali pa služiti samo kot dokaz dejavnosti tistega, ki ga sklicuje ali vodi. Takšni zbori in sestanki niso zanimivi in se jih zato ljudje vedno manj udeležujejo. Paziti je treba na metodo in vsebino dela ljudskih tribun! Pogoj za uspešno delo v prihodnosti je, da vlada v vrstah komunistov enotnost, vzajemnost in resnično tovarištvo. Brez tega komunisti ne morejo uspešno opravljati vlogo prepričevanja med proizvajalci, kar je njihova poglavitna naloga- Konferenca je tudi poudarila, da se bodo morale vaške osnovne organizacije odločneje zavzeti za delo s kmečkimi proizvajalci in kmetijskimi zadrugami. Nadalje je nakazala premajhno skrb za kadre, posebno v nekaterih podjetjih. Analiza stanja kadrov je jasno ugotovila, koliko strokovnjakov na posameznih področjih v občini še vedno primanjkuje, vendar odgovorni celo v perspektivnem petletnem planu niso predvideli niti polovice že danes manjkajočih strokovnjakov. Kakšno bo stanje čez pet let?! Vsekakor se bo ta ozkosrčnost in ljubosumnost do kvalificiranih ljudi nekaterim podjetjem kmalu maščevala. To so problemi, mimo katerih v bodoče komunisti ne bodo smeli več iti. Pri sklepih je konferenca med drugim poudarila potrebo nenehnega ideološkega in političnega izobraževanja komunistov, kajti le razgledani člani ZK bodo lahko razumeli in tolmačili naš družbeni in gospodarski razvoj. Na konferenci sta bila izvoljena nov 21-članski občinski komite in 3-članska revizijska komisija. Novoizvoljeni člani komiteja so iz svoje srede izbrali 5-članski sekretariat, ki je za sekretarja ponovno izvolil tovariša Janeza Volčan-ška. Kolektivi: dopust na morju je preskrbela za svoje člane 70 stalnih ležišč, kovinarske zadruge 13, trgovsko podjetje »Resa« 10, konfekcije papirja 4, gradbenega podjetja »Sava« 4, trgovskega podjetja »Promet« 4, splošnega obrtnega podjetja 4, splošnega mizarstva V občini Videm-KrSko je letovanje zaposlenih vzorno urejeno. Občinski ljudski odbor je kupil počitniški dom »Matera-da« v Poreču, delovni kolektivi pa so za svoje člane odkupili ležišča. Sindikalne organizacije tovarne celuloze in papirja Bianca in turizem Malokdo ve, kje je Blanšči-ca. Ce pa že ve za njen izliv pri Blanci v Savo, mu najbrž ni znana njena dolina, izvir in filap. Dolina, ki se na dveh mestih »oži v pravo sotesko, leži prav 6d Blance pa do slapa Blanšči-ce-Sobnika, ob podnožju Bo-horja. Se kako uro in pol hoda in že smo na vrhu tega zasavskega hriba, znanega kot izletniška in partizanska točka. Škoda le, da mnogi turist!, ki zahajajo na Bohor. ne vedo za to pot, čeprav je zelo zanimiva. Slap. kt pada' pribiižno 10 m po sti mi skaii. je skri" med dvema žaprTirnti hriboma in je dostop mogoč le po ozk; Stezici. Danes je 'a s'.eza vsa jgraščena in težko prehodna. ©4 podnožja slapa vod1 pot tu- di do njegovega vrha. Tu srečamo precej veliko skalo, nekak razgledni stolp, pritrjen na navpično skalno steno. Spodaj pa je okoli 25 m globok prepad. Vse to in še marsikaj bi človek videl, če bi se odpravil od Blance po cesti proti Bohorju. Kakih 7 km je cesta prevozna, nato pa se teren dviga prav do vrha Bohorja. Kjub zanimivostim in partizanskim potem le ni zasledit: smernih lablic. markacij in drugih napotil, ki bi vodili ljubitelje narave po južnem hrbtu Bohorja do vrha. Naj b' vsak turist spoznal tudi domače zanimivosti, ki so bližje, zanimive in cenene. 4, transportnega podjetja 3, tiskarne 1, občinskega ljudskega odbora 30. Na seji upravnega odbora počitniškega doma so določili 13. junij za pričetek sezone. Tega dne bodo ob 3. uri zjutraj odpeljali iz Krškega avtobusi prve dopustnike. Avtobusi se bodo vračali iz Poreča vsak ponedeljek ob 16. uri. Nadalje so odredili cene dnevnemu penzionu, ki znašajo 600 dinarjev, za otroke do 3 let starosti 100 dinarjev, od 3. do 10 let pa 300 dinarjev- Sindikalne podružnice bodo svojim članom odobrile dnevni regres, povprečno 250 dinarjev. Počitniški dom Materada so letos obnovili in ga uredili, da bo vsakdo lahko prijetno preživel oddih na morju. D. K. POPRAVEK Popravljamo neljubo tiskarsko napako v članku »Kolektiv Konfekcije papirja zahteva red v podjetje- (Dol. list. 1. junija 1961). kjer stoji v drugem odstavku zapisano, da je •>. . . direktor včasih opravljal finančna dela . . .«. namesto da bi bilo pravilno tiskano -fizična dela«, kot je bilo tudi v rokopisu članka. Take in podobne napake nastajajo po krivdi tiskarne, ki opravlja tudi korektorsko službo. UREDNIŠTVO USTA. Dnevne selitve zaposlenih Med energetskimi vid Je v našem okraju na prvem mestu premog. Izkoriščajo ga V posavskem področju pri Senovem, Krmelju in Globokem ter v Beli krajini pri Kanlža-rici. V Brestanici so zaradi bližine premogovnikov zgradili termoelektrarno. Za izgradnjo večje hidroelektrarne se ponuja Sava pri Krškem, sicer pa so pri nas majhne možnosti za velikopotezno izrabo vodne energije. Bogate zaloge lesa so omogočile razvoj lesne industrije. V posavskem področju jo zastopajo: Tovarna celuloze in papirja, Kopitarna, Jugdta-nln, Tovarna pohištva v Brežicah in nekaj večjih mizarskih delavnic. V novomeškem področju se razvija lesno-in-dustrijski kombinat Novoles, v Beli krajini pa lesnoindustrijsko podjetje Zora. Zaloge kremenčevega peska in gline izkoriščajo podjetja Kremen. Keramika in pet večjih opekarn. Zaradi dobre surovinske osnove in velikega zanimanja na trgu za tovrst-| no proizvodnjo je predvideno povečanje proizvodnih kapacitet. V obdobju 1961-1065 bodo v Bršlinu pri Novem mestu zgradi'i tovarno stekla. Prehrambena industrija ima kljub kmetijskemu značaju okraja slabo tradicijo. Zastopajo jo le Mlekarna, Mesarija in Pekarna v Novem mestu. Dana na Mirni. Imperial v Brestanici ter začetki prehrambene industrije v Črnomlju. V Novem mestu je predvidena izgradnja moderne klavnice s hladilnicami in proizvodnjo mesnih izdelkov. Na osnovi tradicije, potrošnje in obilice delovne sf.e so se po vojni močno razvile tekstilna industrija, industrija obutve in kovinska industrija Prvi dve zastopajo predvsem Novofeks, Beti, BeSokrenjka, Industrija čevljev v Novem mestu in Bor v Dol. Toplicah, zadnjo pa IMV - Novo mesto, Tovarna šivalnih strojev na Mirni in Belt v Črnomlju, poleg tega pa še nekaj večjih obrtnih delavnic. Začetke elektroindustrije pomenijo obrati ljubljanskega podjetja Telekomunikacije v Šentjerneju, Mokronogu, Semiču in Žužemberku, kemična industrija pa ee je uveljavila z naglim razvojem tovarne zdravil »Krka-« v Novem mestu. Po zgledu ljubljanskega podjetja Telekomunikacije bo tudi Iskra zgradila v Novem mestu svoj obrat. V Senovem je predvidena tovarna cemen-at. Predvideno je tudi znatno povečanje proizvodnih kapacitet v obstoječih industrijskih podjetjih. Kratek pregled industrije je pokazal, da sicer prevladujejo majhna industrijska podjetja, toda vsako izmed njih se lahko naglo razvije v veliko podjetje, kot se je to zgodilo s podjetji Novoteks. Novoles, Krka in IMV v Novem mestu, ki so tudi začela z majhnimi kapacitetami. Predvideni pospešeni razvoj industrije bo povzročil nadaljnje spremembe v poklicni strukturi to geografski razporeditvi prebivalstva, poostril urbaniracijsko problematiko in povečal obseg dnevne delovne migracije. Z anketiranjem smo ugotovili Piše: Rudi Piletič že znatno koncentracijo delovnih mest v industrijskih centrih. V Novem mestu dela 28 odst., v Vidmu-Krškem 10 odst., Sevnici 9 odst., Brežicah 8 odst., Črnomlju 7 odst. in Senovem 7 odst. od vseh v okraju zaposlenih delavcev in uslužbencev. V šestih industrijskih centrih dela potemtakem 69 odst. zaposlencev okraja. Poleg navedenih centrov, ki Imajo več kot 1000 zaposlenih, izstopajo z znatno nekmetijsko proizvodnjo tudi Straža, Metlika, Krmelj, Brestanica, Mirna, Šentjernej in Dobova. Straža in Metlika imata več kot 500, v ostalih krajih pa je okrog 300 zaposlenih. V bodoče je pričakovati, da se bodo uveljavili z industrijsko proizvodnjo tudi Semič, Trebnje in Žužemberk. Prvi in zadnji že imata začetke industrijske proizvodnje (IEV), Trebnje pa se zdi zaradi lege na razpotju in obilice delovne sile vabljivo za lokacijo industrijskega podjetja. Z vidika dnevne delovne mi- gracije je navedena razporedit te v Industrijskih centrov opu? malna, kajti razdalja med njimi ni večja od 20—25 kilometrov. Rezultati anketiranja izkazujejo, da je med delavci in uslužbenci, zaposlenimi v novomeškem okraju, 32 odst. žena. Delež ženske delovne sile je razmeroma velik v Beli krajini (40 odst.) in v novomeškem področju (37 odst.), prav majhen pa v posavskem delu okraja (21 odst.). Največ delovnih mest imajo žene v Metliki (69 odst), Semiču (56 odst.), Šentjerneju (54 odst.), Straži (43 odst.), Novem mestu (42 odst.) in Mokronogu (37 odst.), najmanj pa na Senovem (7 odst.) in Brestanici (9 odst.). Od 20—30 odst. se giblje delež ženske delovne sile v Krškem (21 odst.), Brežicah (30 odst.), Črnomlju (24 odst.), Krmelju (21 odst.), na Mirni (21 odst.) in v Dobovi (29 odst.). Najbližja okrajnemu povprečju sta v tem pogledu Trebnje (32 odst.) in Sevnica (31 odst.). Največji odstotek zaposlenih žena v odnosu do vseh zaposlenih v občini imata metliška (62 odst.) in novomeška občina (40 odst.), najmanjšega pa občina Videm-Krško (15 odst.), medtem ko se v ostalih občinah ta odstotek giblje od 27 do 29 odst.: v brežiški znaša 27, v črno-meljski 28, v trebanjski 28 in v sevniški občini 29 odstotkov. TABELA 1 oddaljenost anketiranih delavcev ti- v-lužbencev od delovnih m«st po občinah. Obči is: do 1 km od 1 do 3 km ud S do 5 km od 5 do 8 km nad 8 km št. •/. št. % št •'. št. % št. Novo mesto 1860 32 1387 27 -02 10 608 10 1165 21 Tre, da bo simpozij ob Kostanjevici dostojna kulturno-turistična manifestacija Komaj mesec dni nas še loči od prvega mednarodnega simpozija kiparjev v Kostanjevici, kl se prične 4. julija. Sprejeti so naslednji umetniki: Jean Touret, Francija; Jeanne Spitcris, Grčija; Sllvlo Mattioli, Švica; Kosso Eloul. Iz raelj Robert Roussil, Kanada; Laszlo Szabo, Madžarska; Eber-hard Fieblg, Vzhodna Nemčija; Petar Hadzi Boškov, Peter Cerne in Vojln Stojič iz Jugoslavije; Eisaku Tanaka, Japonska; Sankho Chaud-huri, Indija. Prve goste pričakujemo že zadnje dni junija. Med njimi je precej takih, ki pridejo z družinami, katere bodo skupno z umetniki preživele v Kostanjevici poletne mesece. Seveda pridejo vsi člani družin, znanci in prijatelji kot turisti, na svoje stroške. Pred kratkim je bila v Kostanjevici odprta posebna restavracija, ki je moderno urejena ln opremljena ter Ima tri sto sedežev. V gradu naglo napreduje zidanje podrtega trakta, ki bo do poletja že pod streho, za kar si prizadeva Zavod za varstvo kulturnih spomenikov iz Ljubljane. Šivalnica se bo prav tako do poletja vselila v krasno urejene nove prostore v gradu ter bo tako Izpraznila prostore v Domu kulture, ki so tako zelo potrebni za nemoteno delovanje gledališke dejavnosti. Turistično društvo bo prav te dni poskrbelo za olepšanje Kostanjevice, pri čemer mu bo pomagala mladinska delovna brigada osemletke v Kostanjevici. Ker bodo v šoli pripravljali ležišča za udeležence simpozija in bo s tem v zvezi potrebno v stavbi opraviti še večja dela. bo pouk najbrž zaključen že 10. junija, nakar se bo mladina vključila v posebno delovno brigado. Najvažnejše pa je ie pripravljeno. Pod kozolcem Jožeta Jankovi-ča v Kostanjevici že ležijo velikanski hrasti, ki so bili priča dogodkov dveh stoletij v tej dolini. Zdaj bo eno teh debel prevzel umetnik z Daljnega Vzhoda in mu dal svojo poslrdnjo podobo. Hrast bo živel naprej, forma viva bo da- Že zdaj: priprave za občinske skupščine SVOBOD Iz učilnic v stvarnost Zbora občinskega ljudskega odbora v Novem mestu sta razpravljala o problematiki šolstva v komuni (Nadaljevanje s 1. strani) imamo na drugi strani še ceio vrsto šolskih središč, ki sicer imajo možnosti, nadaljnjega razvoja, a nimajo zadovoljivih prostorov, oziroma primernih učilnic. Ker je v teh krajih tudi po perspektivnem razvoju zagotovljen določen porast učencev, bo treba nujno misliti na nove gradnje oziroma na to, kako bomo dobili potrebno število učilnic, zlasti še, ker imajo nekatere šole pouk v 2 in več izmenah. Splošen pregled šolskih prostorov namreč pove, da bo treba zgraditi samo v osnovnih šolah 45 novih učilnic (če izvzamemo druge prostore za zbirke, laboratorije, šolske delavnice, telovadnice in druge). Matična šola s podružnicami S tem, da bomo nekatere šole ukinili in učence prešolali, bomo še vedno imeli nekaj šol, kjer ne bo mogoče (morda zaradi učnega kadra, pomanjkanja prostorov in sploh slabega jamstva za dober pouk) poučevati od petega do osmega razreda. Paziti bomo morali, da bo zlasti v močnih šolskih centrih vsaj po ena popolna osemletka, ki bo nekako matična šola na določenem področju novomeške občine. Vse druge osnovne šole z manj razredi pa bodo njene podružnice, in ne bodo imele predmetnega pouka. Ze v prihodnjem šolskem letu in kasneje bomo imeli v novomeški občini 13 popolnih osemletk (osnovne šole v Vavti vasi, Otočcu, Smihelu pri Novem mestu, Brusnicah in Pre-volah bodo tedaj naknadno postale popolne osemletke s predmetnim poukom v b\, 7. in 8. razredu), eno šestrazrednico (na Dvoru), 8 petrazrednic in 11 štirirazrednic. Če upoštevamo, da bo 5 osnovnih šol ukinjenih, bomo poslej imeli 33 osnovnih šol. Po reorganizaciji bo torej 13 osemletk, ki bodo imele 20 podružnic. Kako se bodo matični šolski zavodi imenovali in kakšne pristojnosti bodo imeli nasproti podružnicam, je stvar nadaljnje proučitve. Pedagoška gimnazija Reorganizacija osriov. šolstva nakazuje občutno zmanjšanje števila učnih moči. saj se na slovenskih učiteljiščih že zdaj pripravlja 1000 dijakov preveč ia je vprašanje, kje bodo ti bodoči prosvetni delavci dobili zaposlitev. V prihodnje bo večja zahteva po vi£j*m strokovnem kadru (izobrazba, ki jo učitelji dobe na učiteljiščih zdaj, ne zadošča več). Vlogo učiteljišč bodo prevzele pedagoške akademije, katerih pripravnice naj bi bile reorganizirane gimnazije. Novomeško učiteljišče kot samostojna izobraževalna ustanova se z novim šolskim letom ukinja; to pomeni, da v jeseni ne bo več vpisa v prvi letnik. Učni program gimnazije pa bo zato vseboval pedagoške predmete, ki jih bodo poučevali predvsem v enem razredu intenzivneje (pedagoška gimnazija), a tudi tehnične, in filozofske. Naslednje šolsko leto preide tudi črnomaljski oddelek učiteljišča v sklop matične šole v Novem mestu, s čimer bo zagotovljeno pravil-nejše finansiranje. Poročilo sveta za šolstvo pri ObLO v Novem mestu je načelo še vprašanje obstoja novomeške bolničarske šole. Predlagali so, naj se s koncem tega šol. leta šola ukine, ker zdravstveni zavodi zelo malo povprašujejo po kadrih, ki jih vzgaja. Ustanovili bodo dvostopenjsko zdravstveno šolo, ker je večje povpraševanje po više kvalificiranem kadru. Bolničarska šola, ki ima v šmi-helskem internatu učilnico in spalnico, ima pouk v jedilnici pljučnega oddelka splošne bolnišnice v Novem mestu. Ker je to v nasorotju z zdravstvenimi predpisi, so ukinitev šole predlagali tudi z zdravstvenega stališča. Združeno življenje d'jaških domov Zakaj so dijaški domovi, vemo, sprašujemo pa se. ali je v Novem mes*u potrebno imeti štiri internate: ko vemo. da bi jih lahko združili in bi gojen- cem dali enotno vzgojno vodstvo, kar bi bilo ceneje (manj vzgojiteljev). Svet za šolstvo je predlagal, naj bi vse novomeške internate (internat ESS, internat administrativne šole, internat za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja ter vajenski internat) združili v en zavod pod enotnim upravnim in vzgojnim vodstvom, ki bi se imenoval -Internat strokovnih šol v Novem mestu«. Menijo, da je združitev koristna ter bo 1. julija letos ta ustanova že dobila upravo in vzgojni kader. Izobraževanje kadrov nI samo stvar občinskega proračuna! Vprašanje finansiranja šol odpira vedno nova vprašanja in načine, kako izobraževalnim ustanovam zagotoviti potrebna sredstva, kot je nakazal novi zakon o vzdrževanju šolstva. Če izhajamo s stališča, da izobraževanje kadrov ni samo stvar občinskega proračuna, bo treba pritegniti k reševanju šolskih problemov množico družbenih činiteljev, pa tudi zainteresirati tiste, ki so neposredni upravljavci izobraževalnih ustanov (šolski odbori!), na drugi strani pa krepiti pobude, da se decentralizacija pospeši tudi v šolstvu. Sleherna šola postaja samostojen zavod, ki ima pravico ustvarjati osebne dohodke in z njimi po svoje razpolagati. O novem zakonu oziroma o novem finansiranju šolstva sta razpravljala tudi oba zbora ObLO v Novem mestu ter določila, da bo vsaka šola na območju občine poslovala na osnovi obračuna, hkrati pa bo morala skrbeti za kar najkvalitetnejše vzgoino in izobraževalno delo. Novoustanovljeni družbeni sklad za šolstvo pri ObLO predstavlja v bistvu, razširjeno, stabilnejšo in ko- munalnemu sistemu ustrezno obliko finansiranja šol, kar bo nedvomno vplivalo tudi na sam sistem šolanja. Smo šele na začteku prehodnega obdobja v nov gospodarski sistem, zato bomo često naleteli na ovire in nepričakovane probleme. Dokajšnje so težavi.s sredstvi, zato ne bo vedno mogoče ustreči' tej ali drugi ustanovi. Prehod na novo finansiranje šol bo s tem še bolj razkril jedro samoupravljanja šol in sposobnost upravnih organov. Ti bodo morali poslej izkoristiti vse moči, da bodo izobraževalno ustanovo res približali splošnemu gospodarskemu in upravnemu razvoju in jo tudi vključili v družbeno dogajanje. Na nedavni konferenci predsednikov občinskih svetov Svobod in PD, ki jo je sklical okrajni svet, so razpravljali o delu društev v letošnji sezoni predvsem pa o uspešnih občinskih in okrajnih revijah. Obravnavali so vlogo revij za razvoj društvene aktivnosti in njihov družbeni pomen ter organizacijske pomanjkljivosti. Ker pa je bilo splošno mnenje, da je potrebno delo društev in same revije obravnavati tudi s strokovne plati in kvalitetnih dosežkov, bo okrajni svet 17. junija organiziral širši strokovni posvet vseh režiserjev, zborovodij in vodij ansamblov, ki so sodelovali na okrajnih revijah, kjer bodo dane strokovne analize. Tudi občinski sveti bodo sklicali taka posvetovanja, ker je to zelo koristna oblika izpopolnjevanja kadrov ob proučevanju dobrih in slabih strani konkretnega dela. V soboto, 24. junija, pa bo v Novem mestu razširjena plenarna seja okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev, ki bo obravnavala temo: »Kulturna dejavnost v novih pogojih družbenega razvoja«. Plenum bo ' vod v obširne razprave in poglobljene priprave za občinske skupščine Svobod in prosvetnih društev, ki bodo v prvi polovici oktobra. Predsedstvo okrajnega sveta SPD je skrbno proučilo vrsto vprašanj, ki so sestavni del teme plenuma, in pričakuje, da bo plenum spodbuda in napotilo za poglabljanje ter izvrševanje sklepov skupščine in kongresa Svobod in PD. la pečat naših dni, ki naj ga ohrani prihodnjim rodovom. Posebno važna bo v prihodnje ureditev Kostanjevice, in to iz več razlogov. Ce bo ta kulturna akcija vezana na turizem — iti to brez dvoma bo — bo potrebno takoj urediti osnovno vprašanje — vodovod. Nadalje so pogrebne tujske sobe, vsestransko premišljen zazidalni načrt, ki bi ga pri priči potrebovan. Važno vprašanje je potem kanalizacija, dobra in vsestranska oskrba, premišljene prometne zveze, parkovna ureditev, urejena cestna razsvetljava m ne nazadnje dobra cestišča po mestu samem, ki naj bi imela asfaltirano vez do avtomobilske ceste. Glede vodovoda že potekajo priprave in najbrž ni več daleč aan, Ko bosta šola in restavracija oskrbovani z dobro pitno vodu. Gradnja tega dela vodovoda pa bo urejena tako, tia se laiiko priključi »plošnerau vodovodu mesta Kostanjevica. Tudi cestna razsvetljava je ze znamo izboljšana, saj je prav te dni poskrbela občina VI-dem-Krsko za nabavo in namestitev modernih svetlobnih teles. Glede parkov ln še posebej ureditve okolice gradu je upravni od-oor simpozija poslal v Kostanjevico strokovnjaka z naše univerze inž. Uiiiiiu Ogrina, pisca znane knjige »Moj vrt-, ki je dal nadrobnejša navodila. V prvem obdobju je poireono poskrbeli za očiščevalna dela, kar bo opravljeno že v juniju. Prireditev je zbudila splošno pozornost, v juniju bo za novinarje iz naše države posebna tiskovna konferenca, julija pa bo prav taka koufaienca za inozemske novinarje, ki se jih je že zdaj prijavilo preko trideset z vseh kontinentov. Prav ta!:o bodo o prireditvi posneti posebni filmi in je upravni odbor že v dogovoru z raznimi podjetji. France Bevk med novomeškimi šolaiji Na povabilo prve osnovne šole v Novem mestu je priljubljeni pisatelj France Bevk v torek dopoldne obiskal novomeške pionirje. Učencem višjih razredov obeh osnovnih šol je v telovadnici prebral nekaj svojih del, navdušeni in hvaležni poslušalci pa so mu izročili svoja darila. Učenci nižjih razredov so počakali pisatelja na stopnicah in hodnikih šole od telovadnice do pa V zbornične sobe, najmlajši so mu spet podarili cvetje zbornici je bila zatem zakuska, katere so se udeležili vsi učitelji obeh osnovnih šol. Gostovanje Celjskega gledališča Kot gost Komisije za prireditve in gostovanja pri OLO Novo mesto bo Celjsko gledališče v prihodnjih dneh spet gostovalo v našem okraju. Uprizorili bodo zabavno komedijo ZAKONSKI VRTILJAK- 16. 6. ob 20. uri v Sevnici; 17. 6. ob 20. uri v Kostanjevici; 18. 6. ob 15. uri v Semiču; 18. 6-ob 20. uri v Črnomlju; 19. 6. ob 20. uri v Metliki; 20. 6. ob 20- uri v Novem mestu. Prebivalstvo navedenih krajev vabimo k predstavam! Srečni so ljudje, ki lahko doživljajo stvari, vredne opisovanja, ali ki pišejo dela, vredna branja, PLINU V knjigi bere vsak tudi sam sebe. GOETHE isateljici liki Vastetovi je rodno Novo mesto priredilo v soboto prisrčen sprejem in ji toplo čestitalo zn 70-letnico življenja In doluoietno plodno pisateljsko ustvarjanje, s katerim se je vedno rada vračala k dogodkom v domačem kraju Gimnazija v Novem mestu razpisuje na podlagi sklepa šolskega odbora in odloka o načinu izvedb" in ro.tjo.iih raz-nisa za vn>« v «rl*w»s>?llei (Ur list štev. 15-1960) vpis v nrvi razred za šolsko leio 1961-62. V I. razred gimnazije ho sprejeto 60 kandidatov. Pogoj za vpis J? dokončana i«"Ovra šola. Kandidati naj za sprejem iz PClnijo obrasce, ki jih je izdala DZS. kolkovanc s 50 din dr- žavne takse, in naj jih oddajo upravi šole osebno ali po pošti med 10. in 26. junijem. Prijaii naj prilože rojstni <j smo naredili. Toda nenehno nas r.a-vdaja želja po večjem na-predku. Vemo, da zmoremo še več! »Za 1 maj smo Vodimo i % točkama naskoko! PARTIZAN in BELT: prvaka za 1961 Malo je tako zanimivih tekem kot v zadnjem kolu črnomaljske rokometne lige. BELT in PARTIZAN sta se spopadla za prvaka, BOREC in LIVAR za predzadnje mesto ter OSMOSOLEC In PROLETER za sredino tabele. Zadnje kolo je bilo odigrano za dan mladosti. Presenetila nas je odlična igra Belta -„- Tisoča uspešna vožnja nagrajena Pretekli četrtek je pred komi-»ijo Avto-moto društva v Novem mestu spet opravljalo izpi-• te več mopedistov. Strokovna komisija je presenečena ugotovila, da so se za izpit bolj pripravile ženske. Ta dan je bila za najboljši odgovor pred izpitno komisijo in za tisočega mo-pedista pripravljena nagrada, ki jo je dobila Fani Jerele, gospodinja iz Gor. Kronovega. Po uspešni vožnji je dejala, da niti najmanj ni pričakovala šoferskih rokavic in naočnikov, kaj žele, da se bo peljala domov z opravljenim izpitom v žepu. Okrajni namiznoteniški turnir Letošnja namiznoteniška sezona gre že h koncu. Julija se prične nova sezona, v kateri je pričakovati še večje uspehe kot doslej. Komisija za namizni tenis pri Okrajni zvezi za telesno kulturo v Novem mestu je sklenila razpisati zadnji okrajni turnir posameznikov v sezoni, ki bo v nedeljo, dne 18. junija, v Novem mestu. proti Partizanu ter Osmošolca proti Proleteru (Partizan je nastopil Izven konkurence). Uradna lestvica: Partizan 6 5 8 1 150: 94 10 Belt 6 5 0 1 107: 70 10 Mladost 6 4 0 2 119: 79 8 Osmošolec 6 3 0 3 132:126 6 Proleter 6 2 0 4 115:116 4 Borec 6 1 0 5 57:118 2 Livar 6 0 0 6 26:113 0 PARTIZAN - ČRNOMELJ. V tej ekipi so nastopili samo stari izkušeni igralci. Njihovo uvrstitev v vrh tabele je bilo pričakovati, kljub temu, da so igrali izven konkurence. Poraz proti ekipi Belta je bil nepričakovan. Igralci tehnično lepo igrajo, manjka pa jim dobra kondicija. BELT. Največje presenečenje so pripravili za dan mladosti, ko so premagali Partizana z 29:21. Ekipa igra od tekme do tekme bolje. V zadnjih kolih se je tudi disciplina zelo popravila. MLADOST. Ekipa gimnazijcev nas je presenetila z zmago proti Beltu in Proleteru. Odlikujejo se z borbenostjo in dobro kondicijo, saj so vsi atleti. OSMOSOLEC, ekipa osemletke. Nihče ni pričakoval, da bodo premagali obe ekipi garnizona. Njihova uvrstitev na tretje mesto je zaslužena. PROLETER - BORAC - LIVAR so povsem izenačene ekipe. Kljub temu, da je Livar pristal na zadnjem mestu, saj je to druga ekipa tovarne BELT, je to uspeh. Do konca so se borili požrtvovalno. Več igralcev bo že v jesenskem delu tekmovanj obleklo dres prve ekipe. Tekmovanje sta izvedla občinski rokometni odbor in zbor sodnikov. Vse tekme so bile odigrane po določenem koledarju. Sodniki so opravili svojo nalogo brez protestov in, kar je najzanimivejše, tekmovanje se je končalo brez finančnih izdatkov. M-K Tudi FUŽINAR premagan! PARTIZAN (Nm) : FUZINAR (Ravne) 3:2 Novomeški odbojkarji so preteklo nedeljo slavili že peto zaporedno zmago. Tudi ravenski Fuži-nar, ki je že od nekdaj zelo nevaren nasprotnik Novomeščanom, je moral kloniti, čeprav ne tako kot Hoče ali Mežica, ki sta bila premagana s 3:0. Po tej zmagi, ki so jo izvojevan po petih napornih nizih (15:13, 11: 15, 15:12, 14:16 in 15:7), imajo No-vomeščani še vedno enako število točk kot vodeča ZOK Ljubljana, tako da bo šele nedeljska medsebojna tekma v Ljubljani odločila, kdo bo spomladanski prvak Slovenije v moški konkurenci. 2e štirinajst dni smo v zaostanku z objavljanjem rezultatov tekmovanja slovenskih listov in RTV Ljubljana »Bralci in poslušalci napovedujejo 1, o, 2«. Vzrok je v tem, ker so bili končni rezultati nekaterih tekem znani šele preteklo sredo. Začelo se je tekmovanje v republiški teniški ligi Preteklo nedeljo se Je pričelo tekmovanje v republiški teniški ligi, v kateri nastopa letos 8 ekip: štiri v zahodni in štiri v vzhodni skupini. Novomeški Elan tekmuje v zahodni skupini, v kateri so še ljubljanska Olvmpia, Triglav iz Kranja in Jesenice. Prvi nastop novomeške ekipe ni bil uspešen. Čeprav so igrali na domačem igrišču, niso mogli nuditi večjega odpora izkušenim igralcem 01ympie, ki so favoriti za naslov ekipnega prvaka Slovenije. Gladkemu porazu — 3:0 je pripomoglo tudi to, da Novome-ščani vse do petka, torej dva dni pred tekmo, še niso vedeli za pri-četek tekmovanja v republiški li-gi(t), zato za nastop tudi niso bili pripravljeni. V klubu so tudi velike težave z rekviziti, zlasti z žogami, ki jih zaradi finančne stiske ne morejo nabaviti V predzadnjem kolu naš predstavnik Jože Turk ni imel posebne sreče, saj je pravilno napovedal le štiri rezultate. Na srečo pa tudi ostali napovedovalci niso bili nič boljši, tako da je Dolenjski list estal v vodstvu skupaj z gorenjskim Glasom. Nedeljsko kolo pa je prineslo našemu listu naskok dveh točk. Naš predstavnik Milan Janjio, oficir JLA, je od dvanajstih imel kar osem pravilnih rezultatov in, ker so bili ostali neposredni konkurenti slabši, vodimo z dvema točkama naskoka pred Celjskim tednikom, ki je prišel na drugo mesto. V zadnjem kolu je bil vrstni red nasldnji: Celjski tednik 0, Dolenjski list in TT po 8, Ljubljanski dnevnik in RTV po 6, Delo, Glas, Polet in Večer po 5 in Slov. Jadran 3 zadetke. V splošni razvrstitvi Je vrstni red sedaj tak: 1. Dolenjski list 111 točk, 2. Celjski tednik 109. 3. Glas 108, 4. Večer 106, 5.-6. Delo in Polet 105, 7. RTV 103, 8. Ljubljanski dnevnik 100, 9. TT 91 in 1. Slov. Jadran 85 točk. Naš predstavnik v novem — 24. kolu Športne napovedi bo Jože Smajdek, pomočnik direktorja NB v Novem mestu, funkcionar Okrajne zveze za telesno kulturo in odbornik Elana. Njegova napoved za nedeljo, 11. junija: 1. 2, 1 - 1, 1, 1 - 1, 1, 1 - 1, 2, 1 sodelovali s kulturnim pro. gramom na svečani akademiji, napravili smo kres in se udeležili prvomajskega sprevoda v Boštanju. Nedavno je naša organzaciia naštudirala igro »V Ljub-Ijano jo dajmo!- in jo z uspehom uprizorila na domačem odru. Mladina je pričela s prostovoljnim de-lom graditi igrišče za rokomet in odbojko. Pomaga, tudi pri gradnji telova.di-šča. Nameravamo organizi- rati vrtno veselico, čisti dobiček pa vložiti za zunanjo ureditev doma »Partizanu. ALI SKRBITE TUDI ZA RAZVEDRILO MLADIN. CEV? Vsekakor. Eno prejšnjih nedelj smo šli na izlet na Bohor, v načrtu pa imamo še izlet na Kum. Radi tudi zaplešemo, manjka pa nam gramofon. Tega bomo Kupili iz lastnih sredstev. Tudi izobražujemo se, posebno na debatnih večerih. Tako smo spremljali pot maršala Tita po afriških cteželah in se seznanili z zgodovino Afrike. Imamo "edne študijske testank?. IN DELO PIONIRJEV S pionirsko organizacijo tesno, sodelujemo, zato poznam njihove uspehe in probleme. Te dni je 36 učencev — pionirjev vstopilo v našo organizacijo. Pionirji se izživljajo v svoji zadrugi »Jagoda«. Opravili so že 300 prostovoljnih ur. zasadili 48 breskev, 13 hrušk, 12 jablan. Najbolj si želijo ograje okoli svojega zemljišča. Kmetijsko posestvo v Boštanju jim mnogo pomaga, mladi zadružniki pa so za protiuslugo posestvu zasadili okrog 2000 ra-dik. Sicer pa predsednik zadruge Slavko Dobovšek lepo skrbi, da tudi mladi zadružniki niso zadnji. IN VASA ZELJA? Največja želja naše organizacije je, da bi dobili svoj klubski prostor. Drago Kastelic 1. in 2. julija športni dogodek leta: športne tekme elektro podjetij ELEKTRO NOVO MESTO je prevzelo organizacijo VI. športnih iger elektro-gospodarskih podjetij Slovenije, ki bodo 1. in 2. julija v Novem mestu. V tem tekmovanju sodelujejo vsa elektro podjetja, elektrarne in ostala tovrstna podjetja in tovarne. Organizator pričakuje, da bo letos sodelovalo okrog 900 športnikov in športnic, ki se bodo pomerili v atletiki, odbojki, streljanju z zračno puško, kegljanju, namiznem tenisu, šahu ter plavanju (le-to bo v Dolenjskih Toplicah). Organizator želi, da bi prireditev uspela in da bi se vsi tekmovalci kar najbolje počutili v Novem mestu. Največ skrbi jim dela prehrana in prenočišče, saj bo potrebno prenočiti in nahraniti 900 ljudi, to pa ni malenkost. Ker bo to velik športni dogodek, pričakujejo organizatorji od prebivalstva sodelovanje in podporo. Predvsem žele, da bi okrasili mesto in se udeležili tekmovanj. O poteku priprav bomo še pisali. šf. Imamo odličen atletski naraščaj kvalitetni atletiki v okraju pa grozi okrnitev zaradi nenehne finančne stiske, v kateri životari ta plemenita panoga — čemu prehajajo ponekod v siromašnem in podpovprečnem nogometu v okraju že kar na plačevanje (!) igralcev? — V delavski in kmečki mladini ter šolski množičnosti iščimo bodočnost za še širši razmah telesne vzgoje! — Od Črnomlja, Senovega, Mirne peči, Stopič, Leskovca, Cerkelj, Brežic in številnih drugih krajev pričakujemo še lepe uspehe v nadaljnjem razvoju atletike Balinarski turnir: pokal za Železnico Balinarski klub »Pionir« je organiziral v soboto, 3. junija, pokalni balinarski turnir, na katerem je sodelovalo 5 ekip. Nekateri rezultati: Železnica : Pionir I 13:9, Železnica : Pošta 13:9, Pionir I : Pošta 13:7, Pošta : TNZ Vinjeni kolesar v bolnišnici Dne 29. maja okoli 17. ure se Je teže ponesrečil Karel Vencelj iz Ostroga pri Novem mestu. Ponesrečenec se je peljal s kolesom proti domu, med potjo pa je pri vasi Potok-zaradi vinjenosti padel In se poškodoval. Prepeljali so ga v novomeš-kb bolnišnico. 13:6, Železnica : TNZ 13:5. Vrstni red: 1. mesto in pokal je prejela Železnica brez poraza s štirimi zmagami. 2 .in 3. mesto si delita ekipi Pošte in Pionir I z dvema zmagama, 4. in 5. mesto pa si delita ekipi TNZ in Pionir II z 1 zmago. Kaže, .da bo balinanje postalo nov tekmovalni šport na Dolenjskem, saj obstojata razen omenjenih klubov tudi balinarska kluba »Novoteks« in »Vojni odsek« — skupno torej 6 klubov v Novem mestu. V kratkem bo osnovana balinarska podzveza Novo mesto, ki bo organizirala tekmovanje za prvaka novomeškega okraja. (en) VEDNO VEČ, NEPOKLICNIH FOTOGRAFOV Preteklo sredo so imeli člani novomeškega foto-kino kluba občni zbor, ki naj bi prikazal uspehe fotografov amaterjev. Po prebranih poročilih je v razpravi sodeloval tudi sekretar okrajnega odbora Ljudske tehnike tovariš Petrovič, ki je povedal, kakšno naj bo delo kluba v prihodnje. Predsednik foto-kmo kluba Lado Frfolja je zlasti poudaril, katere težave je pri delu imel upravni odbor kluba, da je bilo celotno delo večkrat nesistematično in da bo nadaljnja dejavnost amaterjev zahtevala več volje. Upravni odbor je predvsem imel v načrtu urediti fotografski laboratorij, razen tega pa je priredil dva tečaja. V zelo živahni razpravi so naglašali, da klub nima dovolj mladih amaterjev. V prihodnje bodo v fotografsko dejavnost pritegnili čimveč delavske mladine, saj je tudi med delavci precej ljubiteljev lepe fotografije. Srednješolci bod» ustanovili svoj klub. Priporočali so tudi, da bi bilo pametno pridobiti starejše fotoamaterje, ki imajo že določene izkušn.ie. Nepoklicni fotografi bodo svoje delo prikazovali na razstavah, o raznih vprašanjih pa se bodo pogovarjali na debatnih večerih. Prirejali bodo skupne izlete in iskali najbolj posrečene motive. Tekmovali bodo za najboljšo fotografijo. Želeli so, da bi vsakdo oddal klubu vsak mesec svoj najboljši posnetek. Mladi fotografi bodo morali biti tudi bolj iznajdljivi, in si po možnosti urediti svojo temnico za raz- ijanje filmov. Zal je bilo bolj malo besed o delih pri filmu, ker ta še premalo zanimajo fotoamaterje. Dovi upravni odbor, ki ga je na koncu izvolil občni zbor nepoklicnih fotografov bo imel še težke ovire, preden bo lepa fotografija vzbudila pri vseh ljudeh resnično zanimanje. Želimo pa mu veliko uspehov! S. F. Poročali smo že o odličnih rezultatih mladih atletov in atletinj iz okraja, ki so jih dosegli na zadnjih šolskih prvenstvih v Novem mestu. Tokrat še ntkaj podrobnosti in rezultatov' kajti ti uspehi so tako veliki S. pomembni, da se z njimi mfra seznaniti širša javnost. SS Najprej o občinskem šolskem prvenstvu, ki so ga priredili v Novem mestu. Nastopili so pionirji ln mlajši mlalinci obeh novomeških osnovnih šol ter ostalih šol iz občine. Doseženih Je bilo več zelo dobrih rezultatov, posebno pomembno pa je to, da ti rezultati niso osamljeni in da je n. pr. rezultat četrto ali petopla-siranega le malo slabši od zmagovalčevega. To pomeni, da gre atletika v širino in da lahko od nove generacije veliko pričakujemo. Poseben problem je oprema tekmovalcev. Zlasti najboljši potrebujejo opremo, posebno sprinterice. Brez njih se boljših rezultatov ne da doseči. Na šolah je situacija taka, da ni pričakovati, da bi tam nabavljali opremo, ker ni finančnih sredstev. Tudi društva Partizan so v veliki finančni stiski. Nekaj bo treba ukreniti: treba bo najti sredstva za pomoč kvalitetni atletiki, ker bo drugače šla rakovo pot. Preskrbljeni so zaenkrat le kandidati za pEA, ki dobivajo hranarino in opremo od republike oziroma zveze, za ostale pa nI sredstev. Atletika v okraju napreduje velikimi koraki (dokaz so vedno večji uspehi ne samo tekmovalcev lz Novega mesta, ampak tudi iz Senovega, Črnomlja, Brežic, Trebnjega itd.), poskrbeti pa bo treba, da bodo tudi manjši kraji lahko imeli svoje predstavnike v zvezni atletski ligi (Črnomelj Senovo) in da se zaradi slabih pogojev za delo ne bodo dogajali primeri, da tekmovalci iz našega okraja (Šerbčeva in še drugi iz Senovega) tekmujejo za tuje klube — na primer za celjski Kladi- var. Vzrok za tako stanje je v mačehovskem odnosu do atletike v teh krajih, kjer vse bolj skrbijo za siromašni nogomet, (ponekod je že popolnoma v profesionalnih vodah), kot za mnogo bolj obetajočo atletiko. Vrnimo se k občinskemu prvenstvu osnovnih šol. Zlasti rezultati v teku na 60 m, v skoku v daljino in v metu krogle kažejo, da lahko od tega naraščaja še veliko pričakujemo. REZULTATI: Pionirji in ml. mladinci;- 60 m: Ferlič 7,4 Pavlin in Cigler 7,5 (vsi Novo mesto); višina: Ferlič (Nm) 150 cm, Šiško (M. peč), Novšak in Ciglar (Nm) vsi 145 cm; daljina: Ferlič (Nm) 5,52 m, Vidmar 5,46 m, Kump (oba Nm) 5,33 m; Krogla: Bele 14,60 m, Knol 13,64 m, Svetličič (vsi Nm) 1E.34 m; Pionirke in ml. mladinke: 60 m: Rabič in Habjan (oba Nm) 8,6 Jožef in Saje (Nm) 8,8; višina: Setina 130 cm, Cerne, Novak in Blažič (vse Nm) 120 cm: daljina; Bernardka Jožef (Nm) 416 cm, Skof 404 cm. Bele (Sto-pice) 400 cm; krogla: Vire (Stop.) 9,60 m, Vesel (Nm) 9,50 m, Luzar (Stop.) 9,50 -m; V rokometu so postali občinski prvaki med pionirji mladi roko-metaši iz Osnovne šole Novo mesto II., pri pionirkah pa prav tako rokometašice Osnovne šole H. iz Novega mesta. KB Na okrajnem šolskem prvenstvu so dosegli pomembne uspehe mladi atleti in atletinje iz Črnomlja in posebno s Senovega. O rezultatu Serbčeve (Senovo) na 60 m in v skoku v daljino smo že poročali. Pohvaliti moramo še zelo dobri sprinterici Mlakarjevo iz Leskovca in Novakovo iz Novega mesta, med sprinterji pa Bižala. ki je premagal favorita Ferliča. REZULTATI: Pionirji In ml. mladinci: 60 m: P.ižal (Ci 7,4 Ferlič (Nm) 76 Prhne (C) in Planine (Senovo) 7,7; višina;" Šiško (M. peč) Stmad (Senovo) in Novšak (Nm) vsi 145 cm; daljina: Vidmar (Nm) 555 cm, Ferlič (Nm) 563 cm, Klepec (Nm) 548 cm, krogla (4 kg): Bele (Nm) 13,68 m, Knol (Nm) 13,57 m, Kozan (Cm.) 12,09 m. Pionirke in ml. mladinke; 60 m: Serbec (Sen.) 7,6 (nov rek. FLRJ) Mlakar (Lesk.) 8,0, Novak (Nm), 8,2, Gregorčič (Trebnje) 8,4, Rabič 8,5 višina: Setina (Nm), Drčar (Trebnje) in Raspotnik (Sen.) vse 130 cm; daljina; Serbec (Sen) 493 cm (nov dol. rek.), Oštir (Br.) 425 cm, Raspotnik (Sen) 423: krogla (3 kg): Vesel (Nm) 10,25 m, Hlastan (Sen.) 10,12 m, Pire 9,34 m; Na okrajnem šolskem prvenstvu v rokometu je pri pionirjih zmagala ekipa iz Cerkelj pred Črnomljem in Novim mestom, pri pionirkah pa ekipa Črnomlja pred Leskovcem in Brežicami. H Tudi na okrajnem srednješolskem prvenstvu je bilo doseženo več zelo dobrih rezultatov. DIJAKI: 100 m: Pavliha (G. C.) 11,5 Pa- dovan (ESS) 11,6 Vajdič (TSS) 11,7 1000 m: Drnovšek (G. C.) 2:48,2 Sribar (TSS) 2:40,5 Pavlišič (G.C.) 2:51,0; štafeta 4 x lOOm: Učiteljišče (Nm) 49,5 Gimnaz. Črnomelj 50,4 Gimn. Brež. 50,5; višina: Slana (G.B.) 165 cm, Koce (Učit.) 160 cm, Perko in Zgonc 155 cm; daljina: Zurc (G. Nm) 640 cm, Maznik (U.) 585 cm. Strubelj (G. Nm) 567 cm; krogla: Vajdič (TSS) 16,1« m, Košmrlj (U.) 15,85 m, Stipanovič (C) 15,27 m. DIJAKINJE: 100 m: Pirnat ln Andrejaš (G. Br.) ter Mikec (G. Nm.) vse 14.6; 400 m: Hude (Učit.) 65,9 Cernič (G. Nm.l 67,5 Kukman (U.) 68,9; višina: Zorko (U.) 135 cm, Arh in Videnič (G. Br.) 130 cm, daljina: Hude (U.) 463 cm, Kukman (U.) 430 cm, Drčar (U.) 425 cm; krogla (4 kg); Vidmar (U) 10,33 m, Bartolj (ESS) 9.30 m, Janko 8,78 m. Na srednješolskem prvenstvu v odbojki je med moškimi ekipami zmagalo Učiteljišče (Nm), med ženskimi pa Gimnazija Brežice. fm TAJNA KURIRSKA VOŽNJA novomeškega AMD bo v nedeljo, 11. junija; zbor ob 13. uri na Glavnem trgu. Tekmovanje bo imelo značaj terenskega krosa z zaprekami na cestah, proga pa bo nakazana po javkah. Sodelujejo lahko vsi člani in članice AMD v Novem mestu, stari nad 18 te*. Med zmagovalce bo društvo raz'W!* "eč prckt'^n'h nngral Udeležile se nedeljske tajne kurirske vožnje! četrti zaporedni zmagi naproti? Niti največji optimisti niso mislili, da bodo mlade odbojkarice TVD Partizan—Novo mesto v letošnjem letu tako uspešno starta-le v svoji ligi. Do sedaj so odigrale tri tekme. Vse so odločile v svojo korist in, kar je še posebno vredno poudariti, so vse tekme zmagale kot gostje. Po teh zasluženih zmagah imajo letos vse možnosti, da osvojijo prvo mesto, saj jim preostaneta le še 2 tekmi pomladanskega dela: s še nepre-maganim OK Sežano in OK Kam-n'kom. Ce v teh preostalih srečanjih uspejo, imajo možnost, kvalifikacije za vstop v zvezno ligo. To bi bil za mlade odbojkarice izreden uspeh. Sedaj pa nekoliko o nedeljski tekmi, ki je bila odigrana v Ljub-' ljani. OK Tegrad, Ljubljana : TVD Partizan Novo mesto 1:3 (7:15 16:1a, 1:15; 15:11). Naše odbojkarice so pregazili mlade odbojkarice Tp^rada. Res je, da niso pokazale takšne igre, kot jo lahko po svojih sposobnostih, so pa v celoti zadovoljile. V ostalih setih so močno presegale le domačinke in bi le rezultat 3:0 bil pravičen glede kakovosti obeh ekip. Ljubitelje odbojke opozarjamo na nedeljsko srečanje: naše odbojkarice se bodo ob 9,30 srečah' na Loki s še nepremagano Sežano. Mislimo, da zaslužijo pozornost in pomoč novomeških obiskovalcev tekem; Sđ NAUČIMO SE SPOZNAVATI NEVARNOST! Nesreča nikoli ne počiva, pravi ljudski pregovor, vendar ga ljudje pogosto zelo neresno jemljejo. Zlasti kadar gre za otroka, bi morali kaj bolj paziti, kaj počne, v kakšnem okolju živi in kaj ga veseli. Otroku največkrat prisojamo večjo razsodnost, kot jo ima, ali pa mislimo, da moramo povsem skrbeti zanj. Pri tem skoraj dosledno pozabljamo, da gre za bitje, ki se šele razvija . Ze z 12 meseci otrok raziskuje okolje, ki ga obdaja, predvsem pa hišo, v kateri živi. Dveletno dete se nauči odpirati vrata in mu je najljubša zabava igra z vodo. Kasneje gre na sprehod, loči smeri, posebno pa mu je všeč, če komu kaj pomaga. S četrtim letom je otrok že razposajen: vozi tricikcl, pleza na drevo ali pa leta za žogo. Tudi misli že bolj samostojno- Vse, kar otrok počenja, je povezano z nevarnostmi. Nap-ik bi bilo, čc bi mu razne igre prepovedali. Francoski znanstvenik in psiholog Robert Salle zatrjuje, da nesreč ne bomo preprečevali s tem, če otroku onemogočimo, da hi kaj tvegal, kajti v življenju je treba mnogokrat tvegati, čc hočemo uspeti. Razumljivo je, da moramo otroku največkrat le svetovati. Pri tem je treba pripomniti, da dečki za nepremišljenost hitreje »dozorijo« kot deklice in bi morali nrav zanje malo bolj skrbeti kot sicer. Navedli smo samo nekaj primerov, oh katerih naj se zamislijo vsi starši, ki imajo majhne otroke. Naj še enkrat poudarimo, da ni vseeno, kaj počno in s čim se igrajo, saj jih spremlja nevarnost vsepovsod. Otroci bodo zdravi le, če jih bomo naučili spoznavati vzroke in posledice nesreče ROKOMETNE VESTI 81 Črnomaljski sodniki uspešno sodijo v republiški ligi. TovariS Smrekar je odlično vodil kar tri srečanja, Moljk pa eno tekmo v Kopru. B Ekipa Belta se pripravlja za republiško ligo, vendar treningi in priprave še niso smotrni. B Anton Cindrič bo sodeloval na IV. jugoslovanski šoli rokometa v Dubrovniku. m Finalni del pokala FLRJ se bo pričel v občinskem merilu 11. junija. Sodelujejo ekipe Garnizona, Belta, Partizana, Osmošolca in Mladosti. ■ V kratkem bo v Črnomlju sestanek s predstavniki Rokometne zveze Slovenije, na katerem bodo razpravljali o razvoju rokometa v Beli krajini. H Ekipa Belta bo prevzela organizacijo tekmovanj za vstop v republiško ligo. ■ Republiški kapetan je določil v reprezentanco mladink tudi zelo nadarjeno igralko Partizana iz Črnomlja - Milevo Kvas. Prvi poraz ženske ekipe Črnomaljske rokometašice so gostovale konec maja v Kopru in izgubile srečaje s 13:8. Nujno bi bilo tudi v Črnomlju asfaltirati igrišče, kajti obstoja verjetnost, da Rokometna zveza Slovenije v jesenskem delu tekmovanj igrišča ne bo registrirala. Stadion je v slabem stanju: v deževnem vremenu voda in blato, v suhem pa mnogo prahu. Ali nam ne bo žal, če bo tudi ženska ekipa, ki je edini vidni predstavnik Dolenjske, izpadla iz republiške lige?! • KONČANO REPUBLIŠKO PRVENSTVO V nedeljo je bilo odigrano zadnje kolo ženske rokometne republiške lige Slovenije za leto 1961. Prvak je postala Drava iz Ptuja, ki je v celotnem prvenstvu izgubila le eno tekmo, in to proti črnomaljskemu Partizanu. V zadnjih letih so osvojile naslov prvaka tele ekipe: Partizan (Črnomelj) 1. 1958; Svoboda (Ljubljana) leta 1959; Slovan (Ljubljana) 1960; Drava (Ptuj) 1961. Z ekipo črnomaljskega Partizana smo lahko zadovoljni, saj je pustila za seboj znane ekipe iz Kopra, Kranja. Trbovelj in Golnika. M-K Ali bodo Črnomaljke igrale v finalu? V zaključni del tekmovanja za pokal maršala Tita so se plasirale črnomaljske rokometašice. Tekma pa bo šele jeseni, tudi nasprotnik še ni izžreban. V tekmovanju za pokal maršala Tita igrajo Črnomaljke že pet let. Enkrat so osvojile najvišji naslov v Sloveniji -Prvak CUPA FLRJ«, štirikrat pa so bile druge. Po letošnjih uspehih lahko pričakujemo vidnejše mesto. HUDA BORBA V LJUBLJANI* / Ljubljana, 4. junija. Pred začetkom srečanja s Svobodo je bila na igrišču manjša slovesnost. Trener ženske ekipe iz Črnomlja Franc Moljk se je zahvalil v imenu TVD Partizan Veri Carman za 100. nastop v rokometni ekipi Črnomlja. Srečanje s Svobodo se je končalo '. rezultatom 4:5 (polčas 3:3). Sodnica je bila zelo objektivna1. Zadetke -a črnomaljski Partizan so dosegle: weiss 2, Carman ln Furlan po ene-3a. S to tekmo je bilo zaključeno letošnje rokometno prvenstvo Složnije. -Mk- Stev. 23 (585) DOLENJSKI LIST Stran 7 Lepo slavje v Starem trgu Prebivalci Poljanske doline ob Kolpi so tudi letos dostojno proslavili svoj krajevni praznik, spomin na partizanski napad na fašistično utrjeno postojanko 1. junija 1942. Letos so ga praznovali v nedeljo, 4. junija. Za letošnje praznovanje, ki sta ga organizirali krajevni organizaciji Zveze borcev in SZDL Stari trg, so še posebno lepo okrasili Stari trg. Vsa vas je bila v vencih, cvetju in za-vah. Ob enajstih dopoldne je stavah. Ob enajstih dopoldne je rovanje, ki ga je pričel član ZB Rudi Kobe; v imenu krajevnih organizacij je pozdravil vse udeležence, zlasti še ljudskega poslanca Nika Šili-ha, sekretarja občinskega komiteja ZKS Črnomelj Franca Kočevarja. sekretarja občin- skega komiteja in predsednika občinskega odbora Vrbovsko, stare aktiviste te doline in druge goste. Politični pomen in potek napada na Stari trg je opisal sekretar prvega rajonskega komiteja ZK Stari trg in aktivist iz te doline Peter Romanič. V svojem izvajanju je zlasti na-glasil enotnost vse Poljanske doline v času, ko je bila trdno V KOPRIVNICI SMO ZVEDELI Hj Na zboru volivcev 28. maja so ljudje predlagali, naj bi občina ustanovila v Koprivnici še sedmi in osmi razred osemletke, kjer bi bilo 60 učencev. Učenci sedaj obiskujejo višje razrede osemletke na Senovem, v Podsredi in v Kozjem; ti kraji pa so oddaljeni povprečno 11 km. Ker v šoli ni prostora še za dva razreda, bi predlog volivcev uresničili tako, da bi nadzidali še eno nadstropje v šoli. S tem bi pridobili telovadnico in prosvetno dvorano. Sli Vaščani vasi Kladje so na zboru volivcev odločili, da bodo s prostovoljnim delom pričeli graditi vodovod, napeljali elektriko in popravili občinske poti. Ker pa vsega ne bodo zmogli, pričakujejo, da jim bo občina pomagala z materialnimi sredstvi. Volivci so tudi izrazili željo, naj bi komunalna uprava namestila človeka, ki bi vzdrževal pokopališče in popravljal vaške poti M V počastitev 20-letnice naše revolucije je bila nedavno proslava s kulturnim progra- Živahne Dolenjske Toplice V Dolenjskih Toplicah je zdraviliška sezona že v polnem razmahu. Sobe v zdraviliških prostorih, restavraciji, invalidskem domu in v privatnih hišah so večinoma že oddane. Razen bolnikov, ki prihajajo na redno zdravljenje, pride zlasti ob nedeljah in praznikih vedno več turistov. Zadnje dni jih je bilo sicer manj (slabo vreme), vendar pričakujejo, da bo čez poletje vse zasedeno. Prihajajo tudi inozemci, ki bi radi ostali več dni. Ker ne dobe sob — privatniki bi jim jih sicer oddali, pa uredba tega ne dovoljuje — odhajajo v druge turistične kraje. Čeprav so Dolenjske Toplice že znan turističen kraj, je še marsikaj neurejenega; zrušena je obcestna škarpa z ograjo, skrajno pa je zanemarjeno tudi sadno drevje, ki bi ga bilo treba ponekod odstraniti. Turistično društvo je že zahtevalo, naj se- razne nevšečnosti čimprej odpravijo. • r':\ 9} . HM Pretekla nedelja je bila spet enkrat po daljšem času brez dežja, zato je privabila v Dolenjske Toplice številne izletnike. Mnogi so se pripeljali že dopoldne z avtobusi, si ogledali Bazo 20 in znane partizanske kraje. Med njim; je bila tudi skupina iz tekstilne tovarne iz Maribora. Popoldne je bilo v velikem bazenu na prostem že precej živahno. mom. Slavnostni govor je imel predsednik tamkajšnje organizacije SZDL Franc Poljšak. Učenci osnovne šole so okrasili spominsko ploščo, postavljeno borcem Brežiške čete. E3 Prosvetno društvo -Anton Aškerc« je zelo marljivo. V zadnji sezoni je naštudiralo kar štiri igre in jih uprizorilo v šolskem razredu. Z njimi pa so gostovali tudi v Podsredi. Vse odrske izvedbe so gledalce navdušile. EJ Ob zaključku šolskega leta bodo učenci osnovne šole izvedli bogat kulturni program. 80 Koprivnica je bila šc do nedavnega brez gostinskega obrata. Restavracija na Senovem je 1. maja odprla tam bife, ki je dobro obiskan. S tem bo omogočen boljši razvoj turizma. D. K. v vrstah Osvobodilne fronte. Poizkusi in napori nasprotnikov sloge in neodvisnosti ter svobode deiovnih ljudi so sicer povzročili žrtve tam, kjer niso bile potrebne, niso pa mogli onemogočiti povezave velike večine ljudi z narodnoosvobodilnim bojem. Za njim je govoril ljudski poslanec Niko Šilih, ki je med drugim podčrtal, da bi morali biti danes v boju za hitrejši gospodarski napredek in boljše življenje vsakega človeka prav tako enotni kot v času partizanskega napada. Enotni in složni bi dosegli še veliko več kot smo dosedaj. V kulturnem sporedu, ki je sledil govorom, so sodelovale pionirke osemletne šole iz Starega trga. ki so po taktih domačega orkestra prikazale nekaj poskočnih folklornih plesov. Tem je sledil nastop pionirske skupine iz Kanižaricc med katerimi so bile tudi mak baletks. pevke in igralci. Vs nastopajoči so bili deležni pri srčnega aplavza. Kot posebnost letošnje proslave v Starem trgu je treba omeniti mimohod motornih vozil. V sprevodu mimo tribune z gosti je šlo okoli 20 motornih koles in več osebnih avtomobilov, kar kaže, da motoriza-cija naglo prodira tudi v te odročne kraje. Mimo tribune so prav tako šli v povorki gasilci. J. Z. Zaslužen počitek Lojzke Lendano 1. junija se je poslovila od loške pošte znana pismonoši-nja Lojzka Lendano, ki je dolga leta obisleovala domove v sevniškem delu Zasavja. Rodila se je 1904. leta v Radcžu nad Loko. Njen oče Peter, po poklicu zidar (umrl je pred nekaj leti), se je v te kraje priselil iz Beneške Slovenije proti koncu 19. stoletja. Tedaj je bilo Z Brezja na Gonancih zasvetila že čez en mesec. S tem pa bo uresničena dolgoletna želja prebivalstva. Pogovorili so se tudi o šolstvu. Z odselitvijo ljudi v mesto, zlasti mladine, se je tudi število šoloobveznih otrok zmanjšalo. Nastaja vprašanje nadaljnjega obstoja šole. Zato so predlaga- Nedavno je bil v osnovni šoli sestanek članstva krajevne organizacije SZDL. Ugotovili so, da elektrifikacijska dela lepo napredujejo. Ljudje pomagajo s prostovoljnimi prispevki in delom. Celo za monterje so preskrbeli hrano in prenočišča. Računajo, da bo električna luč Mizarjem v Dobovi ne bo zmanjkalo dela Mizarsko podjetje v Dobovi je napravilo lani za 41 milijonov dinarjev brutoprodukta, letošnji plan pa je 45 milijonov, a ga bodo verjetno presegli. V prvem letošnjem tromesečju se je .povečala proizvodnja v primer; z lani za 37 odst. Podjetje ima doslej že za 35 milijonov dinarjev naročil, in sicer bodo IZ BBiSŽlC Zgradbe internata vajenske šole trgovske stroke so pripravljene za otvoritev. Lepo novo pročelje objektov ugodno vpliva ob vstopu v mesto. Z vselitvijo v nove prostore bo kmalu rešeno vprašanje šolskih prostorov vajeniške šole. ek li, da bi se šolski okoliš povečal, ker je šola v Podbočju predaleč, da bi jo otroci lahko obiskovali. Predlagali so tudi, da bj bil v Brezju krajevni odbor kot samoupravni organ. O tem predlogu bodo sklepali na zboru volivcev. Prebivalstvo tega gorjanskega področja bi rado nabavilo televizijski sprejemnik. Samo bo skušalo zbrati čimveč prostovoljnih prispevkov. Televizijski sprejemnik bi bil lahko nameščen v šoli in bi nudil ljudem mnogo prijetnih uric. D. K. v Zidanem mostu na cesti in železnici veliko dela. Takrat se jih je doselilo še več. Še danes se njihovi potomci pišejo Cu-letto, Bobbera, Moro, Negro. Pec itd. in so se ti priimki če kar udomačili. Samo še ena prava priseljenka živi — 75-letna Marija Pec-Culetto, ki je prišla iz Terske doline v Ben. Sloveniji. Lojzka ne zna italijanski, dobro pa govori tersko narečje. Dokler je službovala kot pis-monošinja, je marljivo širila Dolenjski list in redno pobirala naročnino. Ko sem jo vprašal, ali ji bo kaj dolg čas, ko ne bo več nosila pošte, je odgovorila: -Malo že, le dostava pošte zjutraj in zvečer na rlak mi je često povzročala težave zlasti še, ker sem stanovala v 20 minut oddalienem Radežu. No. če bo pošta kdaj v stiski, bom že še pomagala*'. Tako bo tudi storila, saj je vseskozi vestno opravi jala - službo, med okupacijo pa je pomagala NOB, Lojzki želimo zaslužen počitek, saj je bila v Loki zelo priljubljena in so jo tudi drugod dobro poznali. Stanko Skočir V TEM TEDNU VAS ZANIMA Četrtek, 8. junija — Medard Petek. 9. junija — Primož Sobota, 10. junija - Marjeta Nedelja, 11. junija — Srećko Ponedeljek, 12. junija — Cedomir Torek, 13. junija - Anton Sreda, 14. junija — Metod aiMgs^s»j»iwg sami ČRNOMELJ: 9. in 11. VI. ameriški barvni film »Moby Dick«. 13. in 14. VI. sovjetski tilm »Neodposlano pismo-. DOL. TOPLICE: 10. ln 11. VI. ameriški barvni film »Mačka na vroči pločevinasti strehi-. — 14. VI. poljski film »Eroica«. KOSTANJEVICA: 11. VI. madžarski barvni film »Lepotica in cigan«. 14. VI. nemški barvni film »Kapetan iz Kepenika«. .IETL1KA: 10. in 11. VI. ameriški - film »Aleksander Veliki«. 14. VI. ameriški film »Smem te imenovati mati-. NOVO MESTO - »KRKA«: od 9. do 12. VI. ameriški barvni film •Dolgo, toplo leto«. Od 13. do 15. VI. italijanski film »Prekleta sleparija«. SEMIČ: 11. VI. ameriški barvni film »Tajno močvirje«. ["REBNJE: 10. in 11. VI. mehiški film »Divja strast«. Predstava v soboto od 20 in v nedeljo ob 14, 16 in 18.30 Po dolgi in težki bolezni nas je zapustila naš-a nepozabna PAVLA G LIHA iz Gotne vasi pri Novem mestu Lskrena hvala vsem darovalcem vencev m cvetja in vsem tistim, ki so jo spremili na zadnji poti. — Posebno zahvalo pa smo dolžni zdravnikom in zdravniškemu osebju za lajšanje bolečin v času bolezni. Se posebej prisrčna hvala sindikatu Novoteksa. godbi Dušana Jereba in govornikom za poslovilno "besede pri odprtem grobu. Žalujoči: Gllhovi in Stangljevl. PREKLICI Franc Kosale iz Malega Cerovca št. 3, p. Stopiče. preklicujem, kar sem govoril o Mariji Godlar iz Malega Cerovca, p. Stopiče. Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico št. 282140. Jože Jerič, Dol. Dobrava 17, p. Trebnje. GELfiE KOVALE - matični mleček, garantirano stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji« v Liubljani. VSELJIVO HISO, enodružinsko, večjo, v stilu ueekend vile, vse obzidano, velik vrt. komfortno, na Dol. Brezovici pri Šentjerneju proda Gresorlč, Jamova cesta 10, Ljubi'a na. PRODAM dobro ohranjeno kuhinjsko opremo. Naslov v upravi lista. (593-61) PRODAM HISO z vrtom, takoj vseljivo. Marija Steblaj, Otočec št. 22 ob Krki. UGODNO PRODAM motorno kolo »Horex«, 330 ccm. Ogled v Bršli-nu nasproti železniške postaje, pri »Zadružniku«, VAJENKO za šiviljsko stroko sprejmem. Stanovanje in hrana zagotovljena. Breda Boc, šivilja, Zg. Zadobrova 88, p. Ljubljana-Polje. KUPIM levi v-zidljiv štedilnik. Naslov v upravi lista. (594-61) SRNJAKE odkupuje Lovska zadru-,ga v Ljubljani po 430 din kg. GOSPODINJSKO POMOČNICO za gostinsko kuhinjo sprejmemo takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: Mara Jezeršek, Kranj, IZGUBIL sem štiri ključke c-d avtomobila na poti od kandijskega mostu po Ragovski cesti ln Ulici M. Silčeve do Kristanove ulice v nedeljo zvečer. Najditelja prosim, da jih izroči upravi Dolenjskega lista. FANT dobi službo voznika. Ponudbe pošljite upravi Dol. lista pod »Dobra služba«. MELBHOSLN, preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (G«-lee Rovale), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Mel-brocoop (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarmaciji«. NOVO MESTO V času od 29. maja do 5. junija je bilo rojenih 23 dečkov in 19 deklic. Poročila sta se: Jože Berce, elek-tromehanik lz Mirne peči, in Marija Plantan, delavka lz Koroške vasi. Umrli so: Jože Pintar, sin kmetovalca lz Meglenika, star 4 leta. Anton Bule, kmetovalec z Mirne, star 61 let. Ana Stojnic, kmetoval-ka iz Jugorja, stara 56 let. Pavlina Gliha, kuharica iz Gotne vasi, stara 48 let. Alojz Fink, kmetovalec iz Smolenje vasi, star 51 let. Franca Cebular, užitkarica z Male Ci-kave, stara 79 let. Marija Gazvoda, užitkarica z Dolža, stara 83 let. Neža Lokar, kmetovalka iz Birčne vasi, stara 62 let. Antonija Gruden, delavka iz Vabče vasi, stara 58 let. GRADAC Maja je bila rojena ena deklica. Poročili so se: Vlnce Vipavec, strojni ključavničar iz Tribuč, in Terezija kapušin, delavka iz Kra-sinca: Anton Husič, poljedelec iz Gribelj, ln Jožefa Zunič, poljedel-ka, oba iz Gribelj. smrti ni bilo. METLIKA Izven bolnišnice maja ni bilo rojstev. Poročili so se: Stanislav Guštin, inženir, in Zora Weiss, dijakinja, oba iz Metlike. Bogomir Zeljko, avtomehanik iz Novega mesta, ln Ana Ciglar, šivilja iz Metlike. Jože Ancelj, uslužbenec LM iz Jesenic, in Stanislava Fink, poljedelka lz Dol. Stihorja. Jože Rezek, cestar, in Ana Nemani C, poljedelka, oba z Radovice. Umrli so: Janez Guštin, posestnik iz Drašič, star 78 let, Franc Prijatelj, laborant iz Metlike, star 60 let; Ana Perpar, oskrbovanka iz Metlike, stara 74 let: Marija Bučan, oskrbovanka iz Metlike, stara 77 let; Ana Kramar, oskrbovanka iz Metlike, stara 87 let. Marija Ra-doš, užitkarica iz Boldraža, stara 74 let, in Marija Gerkšič, gospodinja lz Bušinje vasi, stara 47 let. BREZICE Izven bolnišnice maja ni bilo rojstev. Koročlli so se: Alojz Osojnik, šofer iz Krške vasi, in Terezija Rupar, kuharska pomočnica iz Brežic. Djordje Vlšnjič, oficir JLA, in Cecilija Kos, instrumentarka, oba iz Brežic. Andrej Podlog, uslužbenec iz Ribnice na Dol., in Martina Butara, uslužbenka iz Krške vasi. Umrla Je Terezija Verstovšek, upokojenka iz Brežic, stara 76 let. VIDEM-KRSKO Maja sta bila rojena 1 deček in l deklica. Poročili so se: Jožef Toplišek, uslužbenec LM, ln Marija Vovk, trgovska pomočnica, oba iz Vidma-Krškega; Stanislav Arnšek, strojni tehnik, in Zofija Erhatič, uslužbenka, oba iz Vldma-Krškega. Umrli so: Marija KoštomaJ. gospodinja lz Gor. Pijavškega, stara 70 let; Stanislav Planine, strojni ključavničar iz Pesjega, star 26 let; Terezija Arnšek, užitkarica iz Dolenje vasi, stara 95 let. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Dragica Zura iz Vel. Loke - dečka, Terezija Smrdelj iz Vidma-Krškega — deklico, Albina Mesojedec iz Dol. Mokrega polja — deklico, Marija Zoran z Dvora — deklico, Katarina Stankovič iz Drašič - dečka, Marija Dežman iz Strelca - dečka, Zofka Jakše iz Uršnih sel - deklico, Majda Eder iz Brestanice — deklico, Slavica Zupane iz Vidma-Krškega — deklico, Zvonka Vovk iz Skocjana - deklico, Neža Kozlev-čar iz Smavra - deklico, Marija Petek iz Kllnje vasi — deklico, Terezija Gros iz Strita — dva dečka, Ana Kump iz Dragatuša — deklico, Slavka Stepic iz Studenca — dečka. Ana Rukše iz Kočevja — dečka, Nada Jakofčič iz Crmoš-njic — dečka, Frančiška Kump z Uršnih sel — deklico, Martina Po-nikvar iz Mozlja — deklico, Marija Pravne s Selske gore - dečka, Marija Jeršin lz Dol. Praproč — deklico, Anica Mihalič z Rateža — deklico, Vida Luzar iz Smolenje' vasi - dečka, Kristina Kočman z Lutrškega sela - deklico, Dragica Maksimovič iz Lokev — deklico, Anica Zupan z Griča - dečka. Milka Pavlin z Dol. Kamene — deklico, in Marija Miklič iz Prečne — dečka. Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Marija Rifelj, gospodinjska pomočnica lz Šentvida, je padla s kolesa in si poškodovala levo roko. Angela Kulovec, kmetovalka z Vrha pri Ljubnem, je na poti padla in si poškodovala levo roko. Aleksander Zupane, varilec iz Smihe-la. si je z nožem poškodoval desno roko. Karel Vencelj, delavec iz Ostroga, je padel s kolesa in si poškodoval glavo. Bešir Osmanogič, delavec iz Kanižarice, je nerodno stopil in si poškodoval desno nogo. Janez Cerne, kmet iz Mršeče vasi, je bil pri pretepu poškodovan po desni nogi. za bolnišnico v Vršcu izdelali opremo, vredno 16 milijonov dinarjev, za bolnišnico v Brežicah za 7 milijonov dinarjev, za 6 milijonov pa imajo naročil iz Zagreba (za opremo stanovanjskih blokov). Lesnina iz Ljubljane je za prvo polletje naročila opreme za 6 milijonov dinarjev. Naročil ima podjetje dovolj, zato delajo pri strojih v dveh izmenah, ostali delavci pa nadure. Letos imajo 47 zaposlenih, lansko povprečje pa je bilo 37. Podjetju primanjkuje predvsem prostorov. Letos so napravili skladišče za izdelke in pomožni material, kar jih je veljalo 700.000 dinarjev, lani pa so sj postavili sušilnico za les, za kar so odšteli 1,8 milijona dinarjev. 4. julija proslava na Debencu ovorneška kronika Đ Jutri ob 20. uri priredita v okviru Jugoslovanskih pionirskih Iger obe osnovni šoli v Novem mestu javno oddajo »Poznaš svoj kraj?«. Pionirji I. in II. osemletke se bodo pomerili v znanju literature, zgodovine, likovne umetnosti, športa, glasbe in risanja. Prireditev bo v Domu ljudske pro-svete in bo nedvomno privabila številne gledalce. Vabljeni zlasti starši nastopajočih otrok! 13 Na otvoritev Varteksove trgovine že dolgo čakamo, a zaman. Prenovljeni lokal na Cesti komandanta Staneta je popolnoma na-red, napisna tabla že visi, blago Je tudi tu, le. pohištva jim neko ljubljansko podjetje ne dostavi. To čakajo že od srede marca . .. E3 Na otroškem igrišču je v popoldanskih urah pravi živžav, zlasti, ko se šolarji na poti domov zalete na igrišče in po »kavbojsko« prepode malčke z gugalnic. Sami ee jih potem neusmiljeno lotijo. Gugajo se tako, da vse cvill in škriplje. Vijak gugainice bo vsak čas prepiljen (tenak jc že kot vrvica) ali pa se bo utrgal leseni del gugainice. ki je že tako ves polomljen. Kdo bo kriv nesreče?! 13 Letos smo tudi v našem mestu nekoliko prej kot pretekla leta dobili naprodaj paradižnike, kumare, papriko in fižol. Kljub precej visokim cenam je prve zelenjave kmalu zmanjkalo. Gospodinje se sprašujejo, zakaj jo v Ljubljani. Zagrebu in drugod dobiš vedno v trgovini, pri nas pa le občasno'.' To ugotavljamo že več let zapovrstjo, napredka oziroma Izboljšave pa ni . . . tS Novomeški živilski trg je bi' minuli ponedeljek zelo dobro založen. Tudi na domačih .vrtov!)' -Je že zr^ria prva zelenjava': pesa -Šopek 43 din. korenček — šope' 20 din, peteršili — šf.p.k 15 dir. koleraba — šopek 2!) din, čebula -gopek 30 din. česen — 20 din ko-Hlad itd. Tudi solate v glavicah po 20 din (kilogram 80 din) je" bilo dovolj. Več stojnic je bilo zasedenih 7. jagodami (200 din liter) in boTT/nicami (loo din liter), pa tudi češenj je bilo dovolj. Slednje so prodajale ženske po 100 din kg. Ja.Tca so bila po 20 din. V primerjavi s tržnimi cenami večjih mest pri nas še vedno zelo drago kupujemo ... 13 Gibanje prebivalstva: Rodile so: Marija Mehak iz Gubčeve 28 -deklico, Metka Prime iz Volčiče-ve 13 — deklico in Jožica Kren s Ceste herojev — dečka. Poročila sta se: Anton Krašovec, ključavničar iz Kettejevega drevoreda 46, in Matilda Novak, delavka iz Ce-šče vasi. Ponesrečila sta se Polonca Mohorič, hči uslužbenca iz Kolodvorske 9. ki je padla z gugainice in si poškodovala levo nogo. Pavle Bobič. mesar iz Kristanove št. 7. si je pr! drlu s strojem po- ■ Na Debencu nad Mirno bo 4. julija veliko slavje trebanjske občine. V pripravah sodelujejo člani organizacij ZB in SZDL. Da bo dostop na Debe-nec lažji, urejajo pot. V programu bodo na dan borcev sodelovali moški pevski zbor iz Trebnjega in godba na pihala. Debenec je znan partizanski kraj. ■ Občinska odbora ZB in SZDL v Trebnjem že zbirata prijave za udeležbo na centralni republiški proslavi 21. julija v Ljubljani in na svečanosti 22. julija v Žužemberku. ■ Občinski komite LMS v Trebnjem pripravlja javno oddajo »Trebnje včeraj«, na kateri bodo nastopili tudi učenci osnovnih šol. ■ 4. junija je bila v Treb~ njem slavnostna seja občinskega odbora RK, na kateri so podelili nagrade in značke 26 krvodajalcem. Nagrajeni in odlikovani so bili vsi, ki so dali kri vsaj petkrat. 1H Na občnem zboru Ljudske tehnike v Trebnjem so razpravljali o pomanjkljivem tehničnem izobraževanju v trebanjski občini. Doslej sta namreč delovala le dva foto krožka. Novi odbori, ki so jih na občnem zboru ustanovili, bodo tudi v prihodnje izobraževali člane LT (predavanja o lepi fotografiji), razen tega pa bodo skrbeli, da bo LT zajela kmetijsko strojno in elektro- tehnično dejavnost. Posebno skrb pa bodo posvetili tehnični vzgoji šolske mladine. Zaradi boljšega dela in pestrosti splošne dejavnosti bodo tesno sodelovali z Društvom inženirjev in tehnikov v Trebnjem. Z. Novo na Raki Pionirski odred »Milana Majc-na« je v jubilejnem letu naše revolucije še posebeno delaven. 15. maja je imel v gostih prvoborca in predsednika občinskega odbora ZB tov. Lojzeta Co-lariča, ki je pionirjem pripovedoval o dogodkih iz NOV. Pionirji so z velikim zanimanjem poslušali pripovedovanje in spraševali tovariša Colariča o napadu na Bučko, na Pleterje in še marsikaj. Na povabilo pionirskega odreda so 19. maja obiskali Rako književniki France Bevk, Tone Pavček, Lojze Krakar in Vladimir Kavčič. Pionirji so jim priredili svečan sprejem, jih obsuli s cvetjem, v imenu zbranih pa jih je pozdravila Justina Pire. Goste je pionirjem predstavil predsednik okrajnega dramskega sosveta tovariš Matko Mat-jan, nakar so brali svoja dela. Za raške pionirje bo to srečanje nepozabno doživetje. Književniki so si po programu ogledali Rako in njeno okolico ter se odpeljali na kratek izlet na Veliki Trn. Ob koncu šolskega leta bodo učenci višjih razredov uprizorili igro »Stric Ihta«. Cisti dobiček bodo uporabili za izlet na morje. 21. maja je bil zbor volivcev. Okrog 80 volivcev je z zanimanjem poslušalo poročilo o predlogu družbenega plana in proračuna za leto 1961, o delu krajevnega odbora in razdelitvi sredstev za ceste. Volivc; so veliko razpravljali o popravilu cest, elektrifikaciji vasi Podul-ce, Zabukovje, Površje in Brezje, o dograditvi stanovanjskega '.'loka za učiteljstvo, o vodovodu n o javni razsvetljavi. Na seji krajevnega odbora /1)1, 22. maja so sklenili, da odo skupno z organizacijo ZB ostavili spominsko ploščo 13 i:tdlim borcem NOV in žrtvam fašističnega nasilja. Mladina Dol. Toplic je v nedeljo, 4. junija, uprizorila »Dneve naše sreče«- To je bila prva prireditev mladinske organizacije. Obisk je bil dober in poslušalci so zadovoljni odhajali iz dvorane. ,ovo,neski taborniki v povoi*.....eiosuji dan mladosti Poravnalni svet je v preteklem letu uspešno opravljal svojo nalogo. Od 67 primerov je dosegel 36 poravnav. Predsednik poravnalnega sveta je tov. Jože Suntajs. Za uspešnejši razvoj turizma bi morali na Raki še marsikaj narediti. Zlasti bi morali izboljšati gostinstvo. Tudi priključek na avtomobilsko cesto na Gmajni, kjer bi bilo avtobusno postajališče, bi k temu veliko pripomogel. Zato so sklenili, da ga bodo s prostovoljnimi deli in s pomočjo podjetja »Kremen« tudi zgradili. D. K. Morda so odkrili povzročitelja levkemije Proti levkemiji (raku krvnih telesc) je medicinska znanost še zmeraj brez moči in je ta bolezen neozdravljiva. Sedaj pa poročajo, da je skupina danskih učenjakov odkrila virus, o katerem sodijo, da je povzročitelj levkemije. Učenjaki in zdravniki v Arhusu zdaj preverjajo in preizkušajo svoje odkritje, nočejo pa dati nobenih preuranjenih izjav. Če pa virus, ki so ga odkrili, res povzroča levkemijo, potem bo boj proti tej bolezni kmalu slavil zmago. Nevarno perilo Je neka vrsta njionskega perila, ki zaradi trenja lahko povzroči požar. Tako so ugotovili na kongresu za proučevanje nesreč v Skarbourghu. Poskusi z ženami, ki nosijo tako perilo, so odkrili, da to perilo po 25 metrih, ki jih žena prehodi, proizvede s trenjem 600 voltov električnega toka. Trinajstega aprila je praznovala 90-letnico Tomazinova mama iz Malene pri Kostanjevici. Zivehi je trdo življenje in knkor drugim, tudi njej zadnja vojska ni prizanesla.. Pred Nemci, ki so se razšopirili do same Kostanjevice, je zbežala v Kočarijo. Tu pa ji je mož leta 1913 umrl. Smrt njenega moža je povezana z dogodkom, ki ga Tomazinova ne bo nikoli pozabila. Bilo je sredi vojne in v okolici Kostanjevice je dan za dnem pokalo. V Kočariji, kjer je živela, se skoraj nI bilo mogoče prikazati iz hiše, in to prav tiste dni, ko ji je mož ležal na smrtni postelji. Zdaj živi Tomazinova spet na Malencah. Sama je, pomaga pa ji soseda, ki zanjo lepo skrbi. Ob 90-letnici so ji sosedje čez noč okrasili hišo, v kateri stanuje, tako da je bil njen rojstni dan prazničen. Poleg tega so ji prinesli daril. Obiskali so jo tudi predstavniki »stare garde AFZ«, člani odbora RK in predstavnik Društva upokojencev lz Kostanjevice. Njihovega prihoda je bila zelo vesela in je skupaj ž zbranimi veselo prepevala, miličnik Janez Košir pa jo je za spomin fotografiral. Eni najstarejših dolenjskih mater za njen jubilej iskreno čestitamo! SPORED RADIO LJUBLJANA Berite in razširjajte DOLENJSKI UST! , SOBOTA, 10. junija 5,00—8,00 Dobro jutro — (Pisan glasbeni spored) — 5,23 —5,45 Nekaj domačih — 8,05 Glasba ob delu — 8,25 Iz vsakega žepa nekaj — 8,55 Radijska šola za nižjo stopnjo — «1,25 Ali vam ugaja? — 10,15 Baletna suita: Vrag na vasi — 10,40 Angleščina za mladino — 10,55 Dve ameriški popevki — 11,00 Po svetu jazza — 11,30 Pionirski tednik — It,50 Otroci izbirajo pesmico — 12,00 Kvintet bratov Avsenikov — 12,16 Kmetijski nasveti — 12,25 Zabaven opoldanski spored — 13.30 Pihalni orkester LM — 13,50 Od arije do arije — 14,20 Sport in športniki — 14,35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15,30 S knjižnega trga — 16,00 Radi bi vas zabavali — 16,40 Mešani zbor KUD Pošta — 17.00 Lokalni dnevnik — 17,15 Po kinu se dobimo — 17.45 Pevec Paul Anka — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Simfonična pesnitev — 18.30 Pozdrav z gora — 18,45 Okno v svet — 19,30 Radijski dnevnik — 211,00 Po slovenskih krajih — 20.20 Melodije raznih dežel — 31.00 Za prijeten konec tedna — 22,15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Evropsko prven- stvo v boksu — 23,10 Do polnoči v plesnem ritmu. NEDELJA, 11. junija 6,00 Jutranji pozdrav — 6,30 Veselo na pot — 7,30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7,35 Slovenske narodne in umetne pesmi — 8.1)0 Mladinska radijska igra — 8,58 Iz albuma skjadb za otroke — 9,08 Matineja za zabavo — 9,45 Partizanske ln množične pesmi — 10,00 Se pomnite, tovariši... — 10,30 Lepe melodije — 11,00 Duet lz opere Boris Godunov — 11,30 Nedeljska reportaža — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo (prvi del) — 13,30 Za našo vas — 13,45 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri — 14,15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo (drugI del) — 15,30 Melodije, ki Jih radi poslušate — 16.00 Humoreska tega tedna — 16,20 Vedri zvoki — 1G,40 Peli so Jih mati moja — 17.00 Za nedeljsko popoldne — 17,30 Radijska igra — 13,25 Okrogle narodne ln domače — 13,50 V stepah osrednje Azije — 20.05 Z zabavnimi melodijami v novi teden — 21.00 Iz del Bedficha Smetane — 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku — 23.03 Glasbeni samo-govori. 65. Ben jo nato pripovedoval o gusarjenju s Flintom. Da, Flint je zakopal zaklad in potem pobil šest mornarjev, ki so mu bili pomagali, ter se sam vrnil na ladjo. Pred tremi leti je Bcn plul na neki drugi ladji, ko so zagledali tale otok. Zvabil je mornarje, da so sili iskat zaklad. Iskali so dvanajst dni. vendar zaman. Vsi besni so so vrnili na ladjo, Benu pa so dali puško, lopato in sekiro ter ga pustili za kazen na otoku-Ben je na otoku životaril in si stesal celo čoln. Tedaj je zagrmclo iz topa na ladji in oglasili so se streli. 66. Kaj se je dogajalo na ladji, mi je pripovedoval kasneje zdravnik. Šest malopridnih Silver-jevih pajdašev je sedelo na prednjem delu ladje in godrnjalo. Zdravnik je sklenil odriniti s čolnom na kopno, da si ogleda utrdbo, ki jo je kazal zemljevid. S Huntcrjcin sta odveslala okoli rtiča in pred obalo zagledala Silverjeva čolna s stražarjema. Nista se ganila. Zavcslala sta na drugi rtič. Zdravnik je poiskal utrdbo; zgrajena je bila iz debelih hlodov, imela je strelne line, ob koči je izviral studenec. Okrog koče je stala šest čevljev visoka ograja iz kolov. 67. Zdravnik se je zelo razveselil studenca, kajti na ladji je bilo le malo pitne vode. Iz premišljevanja ga je prebudil krik človeka, ki ga ubijajo. To je bil Alanov krik. Zdravnik je bil prepričan, da so Silverjevi tolovaji ubili mene — Jima Ha\v-kinsa. Zdravnik je bil sicer star vojak, pa mu je vendar za trenutek zastala kri v žilah. Toda va-jin je bil naglice in se ni dolgo obotavljal. Ubral jo je nazaj na breg in skočil v čoln- Na srečo je Hunter izvrstno veslal. Brzda sta po vodi kot puščica; kmalu sta dosegla ladjo in splezala na krov. 68. Na ladji so se hitro posvetovali. Sklenili so zapustiti ladjo in s čolnom odpeljati na kopno orožje, strelivo, hrano in zdravila. Uporniki, ki so ostali na ladji, so skušali to preprečiti, toda naperjene pištole in svarilo, naj ostanejo lepo pri miru, če jim je življenje ljubo, jih je spametovalo. Tako so opravili prvo vožnjo in znesli stvari v kočo v utrdbi. Yoycc in Hunter sta ostala v utrdbi za stražo, zdravnik pa je vnovič odvcslal k »Hispanioli«. Pričakal ga je kapitan in pričela sta znova nakladati. BIL JE PRAVCATI PEKEL Za lepo presenečenje so poskrbeli nemški industrije! pohištva in notranje opreme. Izdelali so posebno omaro, ki v sobi ne vzame veliko prostora, Je pa v resnici kaj pripravna kopalnica. V dobri minuti je nared za kopanje. Slika zgoraj kaže zaprto omaro-kopalnico, spodnja pa odprto in pripravljeno za uporabo. Naprava je oskrbljena z grelcem za vodo ln cevmi za odtok. Tudi najmanjša stanovanja, ki so bila doslej brez kopalnice, bodo lahko zdaj z majhnimi stroški dobila to prepotrebno prltiklino. Oktobra 1894 leta na Zdolah. Življenje se je tega jesenskega dne odvijalo vsakdanje. Okoli 13. ure so ljudje delali na polju, nekateri so bili v zidanicah, drugi doma. Nihče pa ni slutil, da se bo čez nekaj trenutkov v mirnem in sončnem vremenu dogodilo nekaj strašnega in skoraj usodnega za vso vas. Starejši ljudje pripovedujejo o težkem življenju v tistem času. Ni bilo kruha iu pogostokrat je zmanjkalo za sol. Bila je revščina in beda. Otroci neke družine iz Zdol so prišli iz šole. V lačnih želodč-kih jim je že krulilo. Doma pa jih ni čakalo izdatno kosilce, miza je bila prazna. Poiskali so si krompirja, zakurili pod leseno šupo in ga dali peč. Se predno je ura na zvoniku odbila eno, se je šupa vnela. Nastal je požar. Otroci so se prestrašeno razbežali. V tem trenutku pa je od severa zapihal veter in prenesel ogenj na sosednjo hišo. Sonce so prekrili temni oblaki. Zmotili so se tisti, ki so upali, da bo deževalo. Moč vetra se je stopnjevala ... Čez dobrih deset deset minut je nastal že vihar. Trgal je šope slame iz gorečih streh in jih dvigal visoko v zrak. Goreča slama je švigala kot strela in padala na strehe hiš, ki so se takoj vnele. Veliko ljudi, ki so tačas bili na polju, ni niti slutilo, kaj se dogaja v vasi. Sele plat zvona jih je predramil. Pohiteli so. Nastala je splošna zmeda. Vaščani so tavali kot brez glave. Vihar pa ni pojenjal, gorečih slam je bilo v zraku že na stotine. Mnogo preplašenih oči je zrlo v te drobne pošasti, ki so bile strah in trepet ljudi. Vaščani so se končno znašli in pričeli gasiti. Toda še predno je bila pogaše-na ena hiša, so bile že druge v plamenih. Pričela je goreti stavba tik ob šoli. Na Zdolah je bil takrat pravcati pekel. Ljudje so tarnali, jokali, prosili in kleli, toda nič ni pomagalo. Ogenj se je širil... Prvi se je znašel takratni učitelj šole Emil Moric. Uvidel je, da predstavljajo slamnate strehe največjo nevarnost. Zato je ukazal ljudem, naj gredo na strehe in sproti dušijo požar. Ženske in otroci so polivali stene hiš. Tako se je po večurnem boju posrečilo vaščanom obva- Zanimivosti z Rake Domnevajo, da je Raka dobila to ime v XIII. stoletju po rakih, ki jih je v potoku Račna kar mrgolelo. Vendar so raki ob kugi leta 1881. v tem potoku popolnoma izumrli. Tudi to je zanimivo O Ce bi hoteli s človeško močjo poganjati moderno prekomorsko ladjo s 40.000 tonami, katere stroji imajo 70.000 konjskih moči. bi morali uporabiti 2 milijona veslačev. 6 Sodobna tovarna umetne volne proizvede na leto okrog 30.000 ton volne. Za isto količino naravne volne bi potrebovali 17 milijonov ovc. @ Gosi in mačke so najbolj odporne proti mrazu, saj prenesejo temperaturo do —110 stopinj. Obtečajna prebivalca — beli medved in tjulenj lahko preneseta mraz do —80 stopinj, večina drugih sesalcev pa največ do —45 stopinj. ® Ce bi lahko iz vse morsko vode na svetu izločili vso sol in pokrili z njo kopnino, bi lahko vsi zemljani živeli pod soljo, saj bi bila ta plast visoka 150 metrov. Kot v pravljici Je videti na obeh slikah nenavadno skrb, ki Jo mačka nekega kmetovalca iz Santa IMarie in Fabriago v Italiji kaže za male račke. Po ves dan je z njimi (slika zgoraj), zvečer pa jih lepo spravi spat T svoje domovanje (spodaj), potem ko z znano mačjo natančnostjo in ljubeznijo do či-■toče opravi njihovo večerno toaleto. IZ FILMSKEGA SVETA Slavna filmska zvezda je na nekem sprejemu potožila režiserju Hitchoku, da je prehlaje-na. Režiser je pogledal njeno »pomanjkljivo« toaleto in jire-kel: »Seveda, ste prehlajeni in še hudo. Takoj morate domov, oblecite se in v posteljo!" POGOVOR »Kdaj nas boste obiskali v našem novem stanovanju? Mi smo vam bili že tolikokrat v nadlego, vi pa nam še noben-krat.« SE ZGODI Na avdiciji za pevke na televiziji: »Jaz mislim, da bi predzadnjo kar sprejeli. Ima vse, kar dobra pevlza mora imeti — celo lep glas.« PRED LETALIŠČEM »Ali ste že kdaj leteli?« »Že večkrat — iz raznih podjetij.« DOBER VID »Pravite, da dobro vidite tudi ponoči. No, kako daleč vidite pcmoči ?« »Hm, res ne vem ... Kako daleč je, na primer. Mesec od Zemlje?« rovati hiše, ki jih še ni zajel požar. Tudi veter je počasi pojenjal. Ko sem bil nedavno na Zdolah, mi je o tem žalostnem dogodku pripovedovalo več starejših vaščanov. Rekli so mi, da ne bodo nikoli pozabili tega dogodka. Drago Kastelie Strel iz otroške roke Se danes stoji na Raki sramotilni kamen, na katerem so nekoč ljudi javno kaznovali. Po odpravi tlake so vse do leta 1904 graščaki najemali ljudi na delo tako, da je graščinski kravar s hribčka »Sejnice« z dva metra dolgim rogom objavljal: »Pridite, pridite kopat, plačamo osem grošev na dan!« Kmetje pa so plačevali dva groša manj. Ljudje so se večinoma odločili za delo tam, kjer se je več plačalo. Pri graščakih so morali delati od 8. ure zjutraj do poznega večera nepretrgano, brez hrane. Vendar so bili takrat v težkih časih ljudje zelo skromni: zadovoljili so se le s koščkom kruha in črno kavo. D. K. Orjaška hidroelektrarna V Aljaski, na tamošnji največji reki Yukonu, so začeli graditi največjo vodno elektrarno na svetu. Reko bodo zagradili s 150 metrov visokim jezom in dobili 650 km dolgo jezero, ki bo imelo 1.600 milijard kubičnih metrov vode. V jezu bo 17 skupin generatorjev, ki bodo dali letno 32 milijonov kilovatnih ur električne energije. Elektrarno bodo gradili 15 let, stroški: 1500 milijard dinarjev. V Gornjem Bukovlju blizu Zvečaja (Hrvatska) se je pred dnevi zgodila nasreča. Ma-to Matičič se je popoldne vrnil z dela in odšel v sobo, da bi se preoblekel. Njegov šestletni brat in leto in pol mlajša sestrica sta odšla za njim. Medtem ko se je Mato preoblačil, sta otroka prišla do samokresa, ki ga je starejši brat položil nedaleč od sebe na posteljo. Deček je sprožil. Krogla je zadela dekletce v glavo in prevrtala dečku vrat. »Videla sem, kako so otroka nesli iz hiše,« je pripovedovala babica ponesrečenih otrok. Kasneje so ju z rešilcem prepeljali v karlovško bolnišnico. Oba sta bila težko ranjena in je bilo treba kar najhitreje nuditi zdravniško pomoč. Deklica je imela nad levim ušesom rano, iz katere so gledali možgani. Po dveurni plastični operaciji so jo le rešili. Deček je bil laže poškodovan. Nevarni strel iz otroške roke je vznemiril javnost. Kaj se res še nismo navadili spravljati orožja? Otroka bosta k sreči kmalu ozdravela. (Po Karlovškem tedniku) Nvlonske blazine za krave Ameriški strokovnjaki za živinorejo so prišli na zanimivo zamisel: kravam v hlevu so namesto slame dali nvlonske blazine. Menda se krave na tem »nastilju« prav dobro počutijo. Mimo tega blazine dolgo trajajo, so cenejše kot slama, perejo pa jih z običajno brizgalnico. V zadnjem času so se spet obnovili rasistični izpadi v ZDA. V zloglasni Alabami je prišlo do pravcatega pogroma za črnce, tako da je bila osrednja vlada v tVashingtonu prisiljena poslati svoje policijske sile za vzpostavitev reda in miru v tej federalni državi. Lokalni guverner pa je šel tako daleč, da je osrednji vladi odrekel pravico vmešavanja v zadeve Alabame. Gornja slika je iz mesta Montgomcry v Alabami in kaže mestnega šefa na čelu konjeniške policije, medtem ko so avtomobili zvezne policije parkirani ob strani. Rasisti pa kljub temu povzročajo nenehne nemire v mestu in napadajo črnce, kjer jih le dosežejo. Toliko opevana ameriška demokracija po svoje umova demokratičnost in jo kroji tako, kakor ve, da je prav za belce, iz nje pa so po njihovem mnenju izključeni vsi Američani črne, rdeče ln rumene kože. 7 KRATKIH ■ Za kilogram rožnega olja je potrebno 3000 kilogramov cvetov vrtnic. ■ 67 let je minilo, kar je bila v Franciji prva avtomobilska dirka. Zmagovalec je vozil z »brzino« 12 km na uro... ■ Rudnik zlata v državi Majur v Indiji je najglobji rudnik na svetu. Rudarji so se prikopali do 3.500 metrov globine. ■ Rogljičke (kifelce) so prvič začeli peči na Dunaju leta 1763 v spomin zmage nad Turki. Zato so jim dali obliko polmeseca. ■ Francozi imajo vas, ki ima najkrajše ime. Piše se sicer Aux, toda izgovori se: O. ■ Žepna ura je nastala v 16. stoletju. Prvo je konstruiral ntiremberški ključavničar Peter Menlein. 69 V puščavi Sahara, ki je dolga 4.800 km in široka 1.000 km, živi dva in pol milijona prebivalcev. DVE O UČENJAKIH ^Slavni nemški fizik in iznaj-ditelj Herz je v mladih letih silno rad mizaril in strugaril in je zato obiskoval tudi ne-dejsko obrtno šolo. Ko je stari mojster mizar kasneje zvedel, kak znanstvenik je zdaj njegov učenec Herz, je rekel žalostno: »Ali ga ni škoda? Tako izvrsten strugar bi lahko postal!« Matematiku in fiziku Lcib-nizu so prijatelji in spoštovalci podarili za rojstni dan doprsni kip, ki So ga bili naročili pri znanem kiparju. Leibniz je dolgo ogledoval kip, nato pa rekel zamišljeno: »Hm, tole je torej tisti obraz, ki ga jaz vsak dan brijem?!« — Ah ne, seveda nisem pozabil! Vaše pismo imam pravkar pred seboj na pisalni mizi... VVnlread ga je molče gledal in premišljeval. »Mister Brook,« je rekel nenadoma, »takega človeka, kot ste vi, potrebujem za neki posel v Ameriki. Bi šli z menoj ?« Angel ga je pogledal in skomignil z ramo. »Veste, imam precej utemeljenih vzrokov, da se ne pokažem v Zedinjenih državah,« je odgovoril. »Mislim, da bi me vaša policija sprejela s prehudim veseljem. Vendar se policije ne bojim. Glavni vzrok je ta, da ne delam rad po naročilu in za druge. Najraje si sam izberem delo, ki mi ugaja« »Plačam dobro,« je rekel Walread. Angel je spet odkimal. »Saj som vam že povedal, mister Walread, da nerad delam. Ce bi prevzel posel po vašem naročilu in za plačo, bi pač moral delati... Jaz sem pa dovolj premožen.« »Toda ...« je začel Walread. »Ne, ne« ga je prekinil Al Brook in vstal, »brez uspeha me nagovarjate. Zal mi je, mister Walread. Zvabila me je tajinstvenost, s katero ste me povabili r.a sestanek: limuzina, trije znaki sirene, geslo, polnočna ura. Ugaja mi okus, s katerim ste uredili svoj dom. Ugaja mi vaš vvhiskv, celo vi ste mi jako simpatični, vendar jo vse to premalo, da bi Angel zatajil svoja načela« Walrend je vstal in vzel roke iz žepa »Ali je tole za vas dovolj krepak razlog?«, je vprašal. V roki mu je zablestelo temno jeklo revolverja, uperjenega Angelu v prsi. »Gospod.« je rekel neki glas za njegovim hrbtom, »bodite tako prijazni pa dvignite roke kvišku.« •Angel je obrnil glavo. Za njim sta stala lakaj in šofer in vsak s svojim revolverjem merila v njegov hrbet. Al Bropk je skomignil z ramo in dvignil roke.1 DRUGO POGLAVJF. »Milijon angelov!« je zarohnel Chup in udaril s pestjo po mizi. »Le kje spet tiči ta Angel?... Hudič ga pocitraj! ... Ali je moja usoda, da bom vse svoje žive dni moral stikati za tem prekletim Angelom?! Odpovem se službi!.. . Deset dni že lazite po Londonu, pa še ničesar niste zvedeli. Saj ta Angel nima peruti, da bi sfrlel v zrak! Jaz bi ga doslej že...« Obličje bledega človeka, ki so nanj letele zadnje besede, je spreletel rahe! posmeh. Saj je prav dobro vedel, kolikokrat že je slavni Dany Chup nasedel temu Angelu. Chup je opazil ta posmeh. »Kaj se režite!« je zavpil, rdeč od jeze. »Ali mislite, da bi ga jaz do zdaj še ne našel, če bi ga bil šel iskat... Toda jaz imam važnejše opravke... Zato sem tudi v skrbeh. Na kronanje pridejo vseh sort veljaki — princi, maharadže, kralji in kaj vem kdo še vse. Ce ne bom imel Angela pred očmi, bo vrag in pol!... Ta je zmožen ukrasti diamante, ogrlice in celo kronski nakit... Se vvestminstrsko opatijo lahko ukrade, pa ga ne bomo dobili...« Ob misli, kaj vse se lahko pripeti, če ne bo imel Angela pod nadzorstvom, ko bodo v Londonu zbrani taki bogataši in tako bogastvo, je Chup zapuhal in se prijel za glavo. Potem je vstal in se začel z dolgimi koraki sprehajati po pisarni. Agent ga je osuplo gledal... Se nikoli ni videl Chupa tako slabe volje in v skrbeh. Nazadnje je Chup še enkrat zapuhal, se ustavil pred agentom, mu položil roko na ramo in rekel: »Cujte, Budge! Pomagajte mi! Vi ste najbolj inteligentni od vseh tipov, ki že deset dni pretikajo London in iščejo Angela... Vi veste, kdo je Al Brook. Videli ste ga z menoj. In veste, kolikokrat, sem ga že hotel pokopati, pa me je zmeraj potegnil za nos ... Poiščite ga in naredim iz vas največjega detektiva Velike Britanije. Veste, kaj mi je rekel šef: ,Chup, poiščite Angela, sicer v Scot-land Yardu nihče ne bo spal ves čas, dokler bodo trajale slovesnosti kronanja.' Dal mi vas je deset, da ga najdemo, pa niste odkrili ničesar, z mano vred ne! Moramo ga najti! Budge!... Ah, ko bi vsaj vede>;, kje je Helena Dally .. .« »Kdo je to?« »To ... to je neko imenitno dekle ... Toda bog ne zadeni, da se znajdete pred njo. Ona je namreč Angel v malem!... Njegova dijakinja, prijateljica, sestra, pomočnica ... kar hočete! Njegova desna roka. In tisti gangster — kako mu je že ime?... Aha: Stan... Helena in Slan gotovo vesta, kje tiči Al Brook. Pa kaj pomaga! Ne bosta mi povedala, nikoli. Uh!« Chup je spet hotel nadaljevati svoj prehod po pisarni, ko je potrkal stražar. »Kaj je?« ga je mrko vprašal Chup. »Ne gospa in gospod bi rada k vam« -Kdo sta?« »Ne vem. Nočeta povedati.« -Naj prideta« je vzdihnil Chup in se usedel k pisalni mizi. Vrata so se odprla, Chup je dvignil glavo, zavrisnil od veselja in skočil obiskovalcema naproti. Na pragu je stala Helena Dally, elegantna in brezbrižna kot zmeraj, hkrati pa mlada in lepa kot še nikoli. Za njenim hrbtom je Stan zakrival vrata s svojim širokim hrbtom in kvadratasto glavo. »Dober dan, gospod Chup!« ga je nasmejano pozdravila Helena. »Se sanjala nisem, da bi moj prihod lahko sprožil tak izbruh veselja pri vas ...« Chup ji je toplo segel v roke, toda navzlic veselju, ki mu je sijalo z obraza, je mrko pogledal Stana. Toda Stan se je malomarno ozrl nanj in sedel v naslanjač. »Kje je Angel?« je vprašal Chup z drhtečim glasom. Helena ga je posmehljivo pogledala in zganila z ramo. »Vem prav toliko kakor vi, mister Chup.« Chup je pobledel in škrtnil z zobmi. »Ne lažem,« je rekla Helena, kakor da je uganila njegovo misel. »Veste, če bi mi bil Al Brook povedal, kam gre, bi vas najbrž sploh ne obiskala.« Helena je to povedala z mirnim in trdnim glasom in Chup je takoj spoznal, da ne laže. »Jaz sem mislila, da je pri vas, da vam je nazadnje le uspelo, da mu kaj naprtite ... Toda po vašem obrazu sem spoznala, da sem se zmotila ... Povejte mi po pravici! Vi ga iščete, kajne?« »Da, že deset dni« je obupano odgovoril Chup. »Jaz tudi, čeprav ne tako dolgo. Poslušajte, gospod Chup — res sva si stara sovražnika... Toda bodite iskreni do mene in jaz bom iskrena do vas. Zakaj iščete Al Brooka?« »Svečanosti kronanja...« je začel Chup. »Ah, razumem,« ga je prekinila Helena. »Radi bi vedeli, kod hodi, radi bi pazili nanj, kajne?« Chup je pokimsl in zardel. Pred Heleno jo bil zmeraj v zadregi. »In res ne veste, kje je?« je vprašala. »Res ne!« Helena se je oddahnila. Torej Chup res ne ve, kje je Angel. Ta nevarnost ie torej odstranjena. Toda če je tako... »Mister Chup, poslušajte, kako je s to zadevo: danes je ravno enajsti dan, kar je Angel odšel z doma. In ni se še vrnil. Zginil je ponoči med devetim in desetim aprilom ... Sprva se nisem začudila, ker je večkrat izostal tudi po nekaj dni. Čakala sem. Po dveh dneh me je zaskrbelo. Stopila sem v njegovo delovno sobo in našla na mizi pismo, naslovljeno name. Odnrla sem sa. in našla tole...'"