115. številka. Ljubljana, v petek 22. maja. XVIII. leto, 1885. Ithaja vsak dan »veeer, izifsš] nedelje In praznike, ter velja po poŠti prejeinan za avstrij sko-o^ersk« dežele za V8e kitu 15 gld., KM ptd Usta 8 Id., za četrt leta 4 pld., za jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta .'1 gil. ,'50 kr . za jeden uieaec 1 r,li\. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od čctiristopiic petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedcnkrat tiska, po f> kr., če M dvakrat, in po 4 kr,, će it tr.krat ali večkrat tiska. Dop.si uaj se izvole" frankovati. — Rokopisi bo D6 vračajo. Uredništvo in npravui.H vo je v Frana Kolmana hiši, „GhidaliŠka stolna1*. Uprav u i št v u uaj se blagovolijo pošiljati naroča i ue, ri ■kluiuacije, oznanila, t. j.\n<: administrativno st\»ii. Politično stališče narodnega Ijudsko-šolskega učiteljstva. (Konec.) Pač pa so znali ti nemški klerikalci naše poslance porabiti za svoje namene; tako n. p. na šolskem polji, kjer so pokazali svoje reakcijske roge. Lep dokaz temu je zloglasna šolska novela, za katero se ni mogel ni jeden zaveden učitelj ogreti, da si tudi so nas za njo hoteli nekateri navduševati celo v pedagogičnih naših glasilih. Učiteljstvo je ostalo za to novelo sploh mlačno, če ne mrzlo, vsaj tu na Goriškem — kolikor je meni 'znano, in menim, da tudi drugod na Slovenskem je neso bili kaj veseli. To bodi onemu slovenskemu zbadljivcu, ki je nekako pisal: „kakor je (namreč učitelj) zdaj unetza sedanjo Šolsko sistemo(odl. 1869), tako bo uuet za drugo, kadar pride" (učitelji zapamtite si dobro to zbadljivko) — v dokaz, da ni resnična njegova trditev. — Vrhu tega so se izjavili klerikalci, da ne ostanejo jedino pri šolskej noveli, to kaže, da mislijo na pričetem potu, korakati še dalje mej drugim težijo tudi na to, da bi se šolsko nadzorstvo izročilo zopet cerkvi. Mi učitelji tega nikakor ne želimo in naš narod ne čuti te potrebe. To žele jedino le cerkveni organi, ki si prizadevajo pridobiti ljudstvo za to, ob-Ijuhovaje mu olajšanje šolskih bremen (naj se raji kar šole popolnem odpravijo, pa ne bo nikakih bremen: to bi bil goropaden — časten napredek!) Bi H taka prenaredba bila ljudstvu v korist, dvomim; toliko pa vem, da bi učiteljstvu nikakor ne ugajala. Nihče naj ne misli, da smo zato cerkvi sovražni, marveč še privoščimo jej, naj ima svoj primeren upliv pri šolstvu — v zmislu ustave; — saj je tudi ona pri vseh šolskih oblastnijah zadostno zastopana po svojih organih, vrhu tega še po svojih vernikih, ki zastopajo v dotičnih korporacijah sploh vse narodove interese, tedaj tudi verske. Z duhovščino si želimo uzajemnosti, toda na podlagi obojestranske ravnopravnosti t. j. v isti razmeri, kot je mogoča uzajemnost mej duhovščino in uradniki ali drugimi omikanimi stanovi.---Zato naj pa ostane šolsko nadzorstvo državi oziroma deželni avtonomiji. Ako prebiramo razne časnike, tedaj zapazimo, da s preteklo bletno dobo državnega zbora s konservativno desnico ni vsakdo v vsem zadovoljen, tudi mi učitelji ne. Pusto praznoto čutimo sedaj v srcih. Pred nami stojita dve stranki, vsaka s svojimi napakami. Izbirati nemarno kaj. Le jedna sama rešilna misel nas še obhaja: Izberimo manjše zlo! Zopet in še se lahko odločimo za „konserva-tivno" stranko, če bode le bolj energično postopala v dosego narodne jednakoprav-nosti; — in če mi lastno zlo in dobro podredimo narodnem u zlu in dob r u in tako lastne interese zopet žrtvujemo narodu v ljubav. Sicer pa je naša želja, naj bi se naši slovanski poslanci združili v slovanski klub, ki naj bi delal za slovansko uzajemnost in toli zaželjeno slovansko večino v državnem zboru, odgovarjajočo večini prebivalstva, ki v našej državnej polovici pre-vaguje druge narodnosti. Taka državnozborska večina naj bi hodila čisto svoja pota ne glede na milost in nemilost tako zvanih „poštenih Nemcev". Primorsk učitelj. Katoliško-konservativni volilni odbor na Koroškem izdal je za državnozborske volitve oklic, kateri je podpisal načelnik Fran baron Rever in jako veliko število duhovnikov, posestnikov, trgovcev in obrt nikov iz vseh krajev Koroške. V oklici je v 7. točkah program konservativne stranke in priporoča se vohlcem, da le take može izbero za svoje zastopnike, ki bodo v besedi in dejanji potezali se: Za uresničenje krščanskih načel in nasprotovali vsem cerkvi sovražnim težnjam v zakonodavstvu in v upravi. Za pomirjenje narodnosti po pošteno in odkritosrčno Izpeljani narodni ravnopravnosti. Za varstvo domačega dela, za gospodarski red, da se kolikor možno odstrani zavistno krulioborstvo vseh proti vsem in da se poštenemu delu v poljedelstvu, obrtniji in trgovini zagotovi dostojni zaslužek. Za štedljivost v državnem gospodarstvu, za pravično razdeljenje in zmanjšanje davkov, ne samo cesarskih (tudi kolekov in pristojbin), ampak tudi za zmanjšanje deželnih in občinskih priklad, ki so se nam po nekaterih državnih zakonih naložile. Za zakone proti postopačem in klatežem, za zakone, da se odpomore pomanjkanju poslov in da se bolje urede občinske in domovinske pravice. Za varstvo proti oderuštvu in zadolženju, za zmanjšanje hipotečnih bremen, za cenejši podedo-vanjski red in druge naprave, katerih ne more uvesti deželni zbor, ampak le državno zakonodavstvo in vlada. Za olajšanje in preosnovo onih državnih zakonov in naredeb, ki so povod tolikerim pritožbam od strani volilcev, n. pr. za olajšanje šolske dolžnosti s tem, da se upelje Gletni šolski pouk in jednoletna nedeljska šola. Stojimo trdno vkupe, da tudi Koroška odpošlje take poslance na Dunaj, ki bodo ondu zastopali naša načela; potezati se morajo za mir mej avstrijskimi narodi v zmislu sedanje vlade, ki je že toliko, da, že več storila za Koroško, nego katerakoli prejšnjih. Posebno vi volilci v kmetskih občinah koroških imate sedaj v rokah, da to omogočite; združite svoje glasove na može, ki je priporoča naš odbor, ki so vsega zaupanja vredni. Ti kandidatje so: Za kmetske občine Celovec-Velikovec: Ekscelenca gosp. Ft^lik.s baron Pino, c. kr. trgovinski minister. Za kmetske občine Beljak-Borovlje: Gosp. Andrej i;iiis|nVI< r. c. kr. profesor v p. Za kmetske občine Špital-IIermagor: Gosp. Ivan Peltler« posestnik in župan v Rcnn-wegu. Za kmetske občine Št. Vid-VVolfsberg: Gosp. Jurij l'oiitfralz, posestnik in župan v Št. Andreži Dr. Ausserer. Mej može, ki so se mej nas urinili in nas proti našej volji hoto osrečevati z blaženo nemško kulturo, ki bi pri vsaki priliki radi nož zasadili naši narodnosti v srce, ki nam našo gostoljubnost povračajo z brezozirnostjo, oholostjo in zasramova- LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Kene Lefebvre. Poalovenil * * + Stat uominis uiubra.) Triindvajseto poglavje. Obravnava pred mirovnim sodnikom. Daljen Od danes zjutraj so se že trikrat pri meni izročile jednake menjice, a nikdar jih neso mi pustili v rokah. To je neka sleparija, katero je več sleparjev mej seboj nasnovalo. Računih so, da bodem jaz izvoljen za župana, da ne bodem doma in da se moj denarničar ne bode upal zavrniti menjic z mojim imenom. Ugrabil sem tega gospoda, sodišče naj pa izve soudeležnike. Zatoženec, rekel je Humbug, ali imate kaj ugovarjati? Pomislite, da se bodo vse izgovorjene besede zapisale ter zoper vas porabljale. Premislite, predno govorite. Za sedaj nemam nič reči, mermral je obkriv-Ijeuec. Po takem sem primoran vas poslati pred po- rotno sodišče zarad hudodelstva ponarejanja, pristavil je Humbug z ginjeniin glasom. Ali morete dobiti tlve varščini po pet tisoč dolarjev? Drugače moral bi vas v zaporu obdržati. Skusil bodem dobiti poroke, odgovoril je zatoženec. Prav, prav. Vsedite se z dvema redarjema v voz in poiščite svoje prijatelje. Ko se bodete vrnili, pregledali bodemo vaše knjige ter po potrebi storili druge naredbe previdnosti. Kaj, svobodnega hočete pustiti tega ponare-jalca, rekel sem Humbugu? Sokrivce ima, te bode posvaril in vrh tega še sam ušel. Zakon, odgovoril je sodnik, določuje preiskavni zapor le za hudodelstva, ki se s smrtjo kaznujejo. V vseh drugih slučajih prepušča vse vestnemu sodniku. Zakaj naj bi pa temu človeku odtegnil pomočite zagovarjanja? Da bi se pred porotnim sodiščem kazal kot žrtva krivičnosti in da bi se občinstvo zanimalo in potegovalo za tatu, ne pa za okradenega? V tej zadevi bodemo morali primerjati rokopise in popraševati izvedence in priče; kaj naj se vse to godi na skrivnem in da bi zatoženca še poleg ne bilo? Ali ne bi smel zatoženec imeti pravice, izreči se o vseh proti njemu nakupičenih dokazilih ter je spodbijati? Sodno preiskavanjc ni kazen, ampak je le iskanje resnice. S svojo napačno ljudomilostjo, vzkliknil som, vi razorožite človeško družbo; tako jaz ne razumevam pravosodja. Kako pač? vprašal je Humbug. Dovolite mi neko priliko, odvrnil sem. So v družbi človeški, kot so tudi v gozdu ptice roparico in živali roparice; te sovražnike neprestano preganja in lovi redarstvo in pravosodje. Redarstvo jih ograja, pravosodje pa čaka, kedar bodo ugodni za strel; državni pravdnik, kaj spreten lovec, potem postreli ta prekleti zarod. Zahtevajte le od volka poroštva, dajte le lisici spremni list, bodete že videli, kaj bode z ovcami in kuretnino. Prva dolžnost pravosodju je, da brani poštene ljudi, sleparje pa mora le pokoriti in ugonobiti. Dragi prijatelj, rekel je Humbug, vaše šale so pač neusmiljene: Quacnam ista jocandi 3ae vitla? Če so volki mej ubogim človeštvom, kar n:-kakor nečem tajiti, nosijo vsaj isto kožo kot ovce; predno bodem ubil roparja, moram ga izpoznati, In ta naloga zahteva previdnejšo roko, kot je lov- njem naših narodnih teženj in prizadevanj, spada tudi dr. Ausserer, posestnik graščine v Sevnici, ali še pravilneje povedano, soprog graščakinje Sevniške. Kadarkoli se shaja par nemčurjev v kakem spodnještajerskem nemškem gnezdu, je že Ausserer mej njimi, odlikujoč se po svojem sovraštvu do nas. Tudi sedaj, ko so državnozborske volitve pred durmi, ponuja se nam kandidatom. Ker pa je neobhodno potrebno, da volilci dobro vedo, koga bodo počastili 8 svojim zaupanjem, komu bodo dali pooblastilo, da je na Dunaji zastopa, ne bode škodovalo, ako je malce seznanimo s prezanimivo dr. Aussereijevo osobo. V tej zadevi doposlala nam je prijateljska roka mnogo gradiva, iz katerega smo za sedaj izbrali samo one podatke, ki se dokazati dado Torej poslušajte! Dr. Ausserer bil je profesor na trgovinski akademiji v Trstu. A kakor je razvidno iz knjig namestniŠkega računovodstva, bil je tukaj odpuščen, in da mu neso bili toli naklonjeni, bilo bi se mu še kaj druzega zgodilo? Po pokojnem Živici prevzel je bil stolico za prirodopis in liziko. Kot tak imel je oskrbovati velik kabinet in — veliko dotacijo. Razkošno življenje pa ni bilo v ravnotežji z njegovimi dohodki in tako je neki, kakor se po Trstu pripoveduje, prišlo do tega, da je malo vredne aparate naročal, a drago zaračunjeval, drugič pa s tem, da je aparate naročal, izkazoval se tudi pri vodstvu, računstvu in namestništvu s podpisanimi pobotnicami ter denar odštet dobil, da pa ni plačal mehanikov, kateri so potem terjat hodili in baje celo trdili, da še nobene pobotnice podpisali neso. Pri pregledovanji kabineta plačanih apara tov ni bilo najti, sploh kazal se je velik nedostatek v fizikalnem kabinetu. V programu, trgovinske akademije z leta 187o. čita iti'. Decreto Luogotenonz. d. 20. Luglio 1875 Nr. 1G(.)3/P. partecipaute cbe il prof. Ausserer vienc colla rine deli apno scolastico trasferito al Ginnasio delo stato in Troppau. Colla rine deli anno scolastico el prof. di storia naturale e lisico sig. Carlo Ausserer cesso di appar-tenere ali aceademia essendo stato trasferito al gn. d. ,st. d. Troppau. Prestava: Dekret naincstništva dne 20. julija 1875 št. 1603/P., kateri javlja, da profesor Ausserer se premesti koncem šolskega leta na državno gimnazijo v Opavl. Koncem Šolskega1 leta prenehal je profesor naravoslovja in lizike g. Karel Ausserer biti udom akademije, ker je premeščen na državno gimnazijo v Opavi. Z ozrom na to vprašali bi ('ržavnozborskega kandidata dr, Aussererja: Kako on opravičuje to, da je bil v Trstu odstavljen in tako ponižan, da je moral na dosta nižje mesto v Opavo? Ali ničesar ne ve o neki preiskavi in da so nekatere stvari v Trstu še v živem spominu V Ali lu ne hotel svojim volilcem pojasniti to precej temno stvar? — Za kandidata je to vender dolžnost. Politični razgled. V.'ir;iiij«* dežele. V Ljubljani 22. maja. Levičarjem Dunajskim kandidatura barona Wal-terskiiclma, katerega so demokrati postavili kandidatom v '.). okraji, ne dade mirno spati. Strah jih prešinja, da ne bi baron Walterskirchen postal vodja demokratov v državnem zboru, kajti potem bi ti morda malo popustili svoje ultranemško stališče in se bolj poprijeli socijalnih vprašanj. Spoznali so, da dr. Loblich ne bode nikakor prodrl proti VValters-kirehnu, zato pa neki mislijo že postaviti proti VVal-terskirclinu novega kandidata, Dunajskega župana namestnika dr. Prixa. S tem imajo levičarji največ upanja zmagati Ne ve se pa, bode H dr. Prix voljen namenjati 4. okraj, kjer je njegova volitev zagotovljena z 9., kjer ga čaka huda volilna borba in naposled morda še propad. — Gradčani še ne-majo nobenega kandidata. Pa ne smete misliti, da se jim nikdo ne ponuja, samo centralni volilni odbor se ne more sporazumeti, koga bi postavil. Iz-vrševalni odbor priporočil je dr. Julija Derschato in Jakoba Sysa, centralnemu odboru, ko se je sešel, pa ta dva kandidata nesta ugajala. Razni člani centralnega odbora so za tem več druzih kandidatov priporočali, pa za nobenega ni bila večina centralnega odbora. Dr. Kienzla, bivšega župana, bi bili še najrajši, a ta pa na noben način neče prevzeti kandidature. Proti dr. Pomnim z Dunaja so ugovarjali, da je protisemit in skoro pristaš Schijnerer-jev. Nadalje se je poudarjalo, da Grafiki poslanec mora biti Gradčan, manjši kraji naj le volijo Du-najčane, za glavno mesto dežele bi pa bila sramota, ko bi tujca volilo. Jeden govornik je priporočal Carnerija, pa zanj se tudi ni mogla dobiti večina. Tako se je centralni volilni odbor razšel, ne da bil postavil kakega kandidata. Še le v prihodnji seji se bodo kandidati določili, Daš prijetno ni, če je glavno mesto kake dežele bnv. kandidata, i,o so volitve pred durmi. Kakor je že sploh znano, je Tirolska strogo konservativna dežela. Nikdar bi ne bili verjeli, da bi liberalizem tudi tam mogel napredovati. A letošnje volilno gibanje Kaže, da razmere na Tirolskem za liberalce ugodnejše postajajo. Sicer še liberalci tam neniajo pričakovati kakih posebnih vspehov, a vendir že ljudstvo postaja nevoljno s konservativci, ker so privolili v razna po višanja davkov in se premalo ozirali za gmotne koristi dežele. Ljudstvo začenja misliti, da novi šolski zakon in druge podobne pridobitve nikakor no odvajajo gmotnih interesov. Liberalci se pa na vse na&ine prizadevajo, pokazati gospodarstvo konservativcev narodu, kolikor se da. v neugodnem svitu. Ako delovanje Konservativne večine v državnem zboru prihodnjih šest let ne bode vspešnejši, kakor je bilo dosedaj, dtegnejo liberalci zmagati kje na Tirolskem. To mora biti opomin za konservativce, da si v bodoče prizadevajo v državnem zboru kaj doseči tudi v gmotnem oziru za volilce in da jim ne nakladajo samo davkov. Ako se hoče konservativna večina v zboru obdržati, priti mora štedilna komisija s svojimi predlogi na dan Ravnotežje v državnem gospodarstvu mora se doseči s pomanjšanjem državnih stroškov, ne pa s povišanjem dohodkov, kajti davkoplačevalci izimfii velikih kapitalistov so vsi preobloženi z bremeni. — Mej konservativnimi in italijanskimi narodnimi veleposestniki rta Tirolskem se je neki dognal kompromis. Dotična pogajanja se nikdar neso bila popolnem pretrgala, ampak so je konservativci le tajili, ker so hoteli poskusiti, ako bi se dal morda z liberalci doseči zanje ugodnejši kompromis. Ko so pa nemški liberalci odbili vsak kompromis, n Lili so se konservativci željam italijanskih veleposestnikov. Sedaj so so že postavili do- tični kandidatje, oba gospoda Malfatti iz Rovereda in Rive, Ciurlettu in Tridenta in baron Ivan Giovanelli iz Bozna. Že imena kažejo, da so Italijani. Ker se italijanski veleposestniki neso hoteli udati, sami nemški pa zmagati ne morejo, so se morali poslednji zadovoljiti s konservativnimi kandidati italijanske narodnosti. Mnogo nemških konservativnih veleposestnikov s temi kandidati ni zadovoljno, in se najbrž ne bode udeležilo volitve. Zaradi tega bodo najbrž zmagali liberalci. — Češki listi jako odločno zavračajo zahteve Nemcev po nemškem drža.nem jeziku. „Pokrok" misli, da naj večina o takem predlogu, ko bi se stavil, brezozirno brez debate preide na dnevni red Po naših mislih je to lahko rečeno, pa težko storjeno. Pomisliti je treba, da večina v novem državnem zboru ne bode dosti večja, kakor je bila dosedaj. Morda bomo tudi nadaije zavisni od Lienbacherjevih pristašev in Koroninijeveev. Ti pa bi ne bili voljni tako odločno se izreči proti nemškemu državnemu jeziku. Pa tudi na druge nemške konservativce se ne moremo v tem oz:,,u zanašati, da bi tako odločno šli z nami, ko ultra* nemško mišljenje vedno bolj prodira tudi mej konservativno nemško prebivalstvo. Morda bomo Še morali zadovoljni biti, če nam novi državni zbor ne koditikuje nemškega državnega jezika v kak .j malo milšej obliki, to je v obliki kakega posredovalnega predloga srednje stranke. — V Galiciji se prosti poljski narod sam jako malo briga za volitve in za kandidate centralnih poljskih volilnih odborov. Zaradi tega se že poljski listi boje, da v več krajih zmagajo Rusini, kjer so zadnjič bili voljen' Poljaki, v nekaterih se bodo pa urinih drugi nepoklicani kandidatje, ki so se sami postavili proti volji centralnih odborov in energično agitujejo zase. Kakor baš volilno gibanje kaže, prosti poljski narod v Galiciji ni tako sovražen Ilusinom, kakor inteligencija. i¥aii4'iii minister je zaukazal, da se obrtno« tehniška akademija v Krakovem preustroji v višjo državno obrtno šolo. % llaUlj«* Novejša poročila iz Peterburga javljajo, da je precej upanja, da ozdravi riiNlti minister notranjih zadev, grof Tolstoj. Vsekako pa še precej dolgo ne bode mogel prevzeti zopet sam vodstva mini-nistorstva HčiiMlto-aiigleMka pogajanja zaradi afgan-ske meje više se jako počasi, in tudi ni mnogo slišati o min. Angleži so pa V Afganistanu zgubili mnogo uplivu, ker so se preveč udali Rusom in neso ž njimi začeli vojne. Afgani so se sedaj vedno bolj nagibajo na rusko stran. Razni rodovi afgan-ski zahtevajo, da bi emir sklenil trgovsko pogodbo z Rusi. To bi bil zopet vspeb Rusije. Inicijativna komisija fVfSItcoike zbornice zavrgla je predlog, da bi se Forvjevo ministerstvo postavilo v zatožni stan s 11 proti 9 glasi. Konstatovato se je, da je trgovski pomočnik Binger, ki je bil vrgel kamen v okno palače a«v. b« .skegu cesarja, bla/.en. Protest francoskega zastopnika v Kajiii proti dekretu egiptovskega podkralja, kateri zauka« zuje, da se nekaj procentov odtegne pri izplačevanji kuponov, ne bode ostal brez vspeha. Ker so se francoskemu protestu bile pridružile tudi druge vlasti, spoznala ja egiptovska vltda, da je najbolje udati se in sedaj se že pripravlja nov dekret, ki bode zaukazal, da se izplača še ona vsota, lastnikom kuponov, ki se je bila utrgala. 1% Ptuja 21. maja. [Izv. dop.] Naš vrli, neustrašeni Božidar Haič, ki je pri vsaki priliki naš čeva. Pravosodji; je z drugim imen »m le človeška družba, mati vseh državljanov; do obsodbe veruje na nedolžnost vseh svojih otrok. Ta materini zaupnost pa ni prazna beseda; ampak je dejanska ljubezen, ki čuva in podpira obkrivljenega ter ga le trenotek ne zapušča. Vi morebiti mislite, da porota kaznuje hudodelstvo; odpovejte se tej prevari. Preiskuje se pri nas tako obširno, svobodno in velikodušno, da je prav za prav zatoženec sam, ki se obsodi ter le pokoro za svojo hudodelstvo vsprejme. Le opazujte naša porotna sodišča in zapazili bodete, da ravno milostno naše postopanje razorožuje vsakega zatoženea. Napaden, brani se; razžaljen, razžali :: drznostjo; napuh in srd navdihujeta hu-dodelnika kot poštenjaka; a opravičevati se, kjer gola dejanja govore in zatožujejo, priprosto razložiti svoje postopanje in zagovarjati svoje dejanje, to je le predpravica nedolžnemu. Xi<* hudodelnlka ne straši toliko, kakor da se čuti osamljenega, da kot priče in sodnike pred seboj gleda predsednika, ki ga brani, in porotnike, ki ga poslušajo. Največkrat tudi končno prizna svojo napako ali pa dosledno molči, kar pač toli velja, kot bi priznal. Kar vi zovete slabosti našega zakonika, to pač je le njegova prednost in njegova lepota. .laz prav nič ne razumem vaših IjudomiHb domišlij, odgovoril sem mu; le toliko vem, da tako ne razumevajo in ne izvršujejo pravosodja v . . . V Jeni pri lačenbergarjih! segel mi je Humbug stnejoč se v besedo; to rad verujem, ti ljudje še neso kristijani. Tako dobri kristijani so kot jaz, odvrnil sem, a . . . . Dobro jutro, gospod sodnik, zakričal je vmes mož, katerega so ravno v predel zaprli; obraza bil je črnoiuodrega, oči so mu kot raku iz glave visele in kričal je grgraje in hripaje: Jaz sem, jaz, Paddy; vi me vender poznate? Dvakrat v štirih dneh, to je preveč, rekel je Humbug. Ne zamerite, gospod sodnik, odvrnil je obkriv-ljeni ter kazal na redarje; to so zakrivili ti gospodje. Kar nič se jim ne smilijo ubogi ljudje. Včeraj — v nedeljo — sprehajal sem se mirno s steklenico žganja v roki, kot se spodobi dobremu kri-stijanu, ki neče žeje umreti, ker v nedeljo ni nikjer dobiti pijače. Tam sem srečal tega vražnega velikana le ter ga prav uljudno vprašal za pot. v bolnišnico -- Ti jo imaš v rokah, odvrnil mi je. —- To, rekel sem, ter potegnil iz svoje steklenice, je tolažba življenja. — To je tvoj sovražnik, odvrnil mi je. — Dobro, rekel sem, dobro redar, svojo sovražnike moramo ljubiti. Potem sem pil na svoje zdravje ter nenadoma z nosom zadel na rojaka Pa-trika Ušeja, sina zelenega Erina in sovražnika Sak-soncev. V nedeljo človek ne more srečati prijatelja, da ne bi se na pesti ž njim skusil; to je pač smešno — ali ne, gospod sodnik? Še nesva krvavela, ko mi je redar položil roko no ramo — Ali imaš dolarje? rekel mi je. — Nemam jih, moj žep jo pretrgan, žena pa ga ni še zašila. — Zakaj se pa biješ, pristavil je, če nemaš s čim globe plačati ? Redar, odgovoril sem mu, vi imate prav; vsak naj se po svojih pomočkih kratkočasi. — Nato sva se s Patrikom pod pazuho prijela ter prijateljsko dalje šla. A ker je Patrik demokrat, jel meje dražiti z zadnjimi volitvami. — Tvoj sodnik, rekel je (ter mislil vašo milost) ni štirih pasjih krempljev vreden; o doktorji pa pravijo, da je čarovnik. Prav naravno, da sem mu gobec zamašil s svojo pestjo; jednako mi odgovori; postavil sem mu nogo — kar leži na tleh: Zadušim te, rekel sem mu, če ne priznaš. — In prisilil sem ga priznati. Kaj pa? vprašal je Humbug. No, gospod sodnik, da ste vi vredni št:,,ih pasjih krempljev in da doktor ni čarovnik. (Dalje prib ) zagovornik in posredovalec, dobil je ravnokar odlok, ki je vreden, da se razširi po vsem dolenjem Štajerskem. Ta odlok se glasi: Nro. 8645. Zu Folge h. H. M. Erlasses vom 27. April 1*85 Z. 13.629 wurden sammtliche Postamter in Unter-Bteiermark nacbdrUcklich angewiesen Uber Postsen-dungen (Brief, Frachten, Geldbriefe, Posta nvveisun-gen), welche mit slovenischen Adressen bei densel-ben zur Auf- oder Abgabe gelangen, Auf- oder Abgabescheine mit deutsch-slovenischen Text auszufertigen und liiolit erst ein diessbeztigliches Verlangen der Parteien abzuvvarten. Hievon vverden Sie iiber Ilire an Se. Excellenz den Hr. Handelsminister gerichtete Beschvverde vom 27. Miirz 1885, aus vvelcher dio Beilagen im An-Bchlusse zuriickfolgen, im Namen des h. k. k. Hand. Minist. in Kenntniss gesetzt. G raz am 2. Mai 1885. Der k. k. Hofrath und Oberpostdirektor: Glotz m./p. Nadejamo se, da se bode tudi naš fakcijozni poštar po tem odloku ravnal, isto tako pa tudi vsi drugi poštarji, ki so dosle slovenskim strankam tako radi in pri vsaki priliki nagajali. Iz Piilja početkom maja. [Izv. dop.] Ko smo prvo poslanico mil. gosp. dr. Flappa prebrali, zdelo nam se je čuti dijaka, kadar svoje sodijake pozdravlja, priporočevaje se jim: moja naloga ni lahka; težka je; z vašo pomočjo vender upam, da jo bom srečno zdelal. Mislimo, da ne spada v naš čas, tolažiti se, da ga je Bog kot neznatnega dečka na čast vladike povzdignil. Ugovarjati ne bi se mu moglo nič, kadar vi očitno spoznal, da je njega — Furlana — poslal v Poreč gospod, katerega vsi dobro poznamo in da ga bo katoliško ljudstvo sprejelo. Tistih stereotipnih besed pa, da je naloga vladike težka, nikakor potrditi ne moremo. Ali ne govori jasno apo-stelj narodov sv. Pavel v poslanici na sv. Timoteja, da po dobrem delu hrepeni, kdor si čast vladike želi? — Sv. Tomaž pa to razlaga, da je tak mož hrepenel prva tristoletja po telesnem mučeništvu, zdaj pa po dušnem. O kako vse drugače seje glasila prva poslanica nikdar pozabljenega vladike J. Dobrile, s katero je 16. maja 1858. 1. pozdravil sebi izročeno čedo! Na ves glas hvali Doga, da ga je v visoko službo poklical, da „milostju božjom mnoge utješi i pokriepi u svakom dobru ..." Da bi poslanica dra. Flappa postala krajša in bolj razumljiva, moglo bi se lahko izpustiti iz nje, kar umrljivi človek nasledovati ne more. No, hotela se je uklopiti „nota eatholicitatis" — znamenje katoličanstva, vsled česar jo poslanica zelo narasla. — Nauk o znamenji katoličanstva naše sv. cerkve je vzvišen. Zato tudi po zaslugi oconjaino vladike dr. Flappa pismo, s katerim svojej duhovščini in vernemu ljudstvu Leva XIII. dobro pohrvateno okrožnico „hunianum genus" priporoča, kar je tudi preizvrstna „Naša Sloga" pred kratkim s hvaležnostjo omenila. Toda to so le besede. Bivši profesor dr. Flapp je v Goriškem deželnem Šolskem svetu vender svoje nekatoliško mnenje pokazal, ko je glasoval zoper uvedbo narodnih deželnih jezikov v ondotne srednje šole. Da ga neso bogati poznejši dohodki na neplemenito dejanje zapeljali, ampak le zadušeno krivično čutstvo, mogle bi se vender obrniti na njega besede kraljevega proroka v 40. psalmu: „videl si tata in tekel si ž njim". — Zavoljo pravice svojega ljudstva odrekel se je že Mojzes razkošnemu razvescljevanju v faraonskih palačah. (Posl. sv. Pavla Judom ll, 24.) Samo takov vodja more imeti pravi mir in uživati pravo resnično veselje ter prinesti ga svojemu izvoljenemu ljudstvu po besedah: „veseli se Izrael v Gospodu, ker ti je dau učitelj in spolnovalec pravice." (Joel 2, 29.) - No, proti zna menju katoličanstva grešilo se je že takrat, ko se je utemeljil Koperski konvikt. Tukaj vidimo tisto famozno pogodbo storjeno mej za nas ugašenim svetilnikom in tistim, ki nosi na čelu eharacterem bestiae. — Pogodba sama imela se je glasiti: kaj mi boste obljubili in dali, če napravim v Kopru konvikt in založim s tem smrtni udarec hrvatskemu ljudstvu, katero je vašim težnjam na potu? -— Da se pa vsaj navidezna pravica svetu še kaže, zapovedano je ondu učenje hrvatščine. — Grenka ironija! Hrvatsko ljudstvo nema iz Kopra pričakovali znso katoliSMh đtihovn'kov, ampak le svojih zatiral- cev. Saj ni davno, da se je znameniti italijanski duhovnik, znan sovražnik hrvatskega trpina v Istri, o Koperskih gojencih izrazil: „kadar pridejo oni, nehale bodo stranke v Istri." Pisalo se je iz Pulja 25. februvarja letos v Dunajsko judinjo nN. Fr. Presse", da so naši duhovniki napadniki, ko so le vedno surovo napadani, ker jim nihče ne more vzeti pravice sebe in svoj narod braniti. Kaj si pa misli novoprešin dopisnik-napadnik, ko je znani „naš biskup" v potrebi dal dve naši plovanijici v oskrbovanje Galežan-skemu župniku, kateri še hrvatske besedice črhniti ne zna? Koncčno pravi mil. dr. Flapp, da je naloga duhovnika nebeška in ne tega sveta. — Gotovo! To-raj, ker je duhovnik-človek v božji milosti in bolj popolen, ne bo le molil za blagostanje svoje ožje in širje domovine in za presvetlega vladarja Frana Josipa L, ampak bode blagostanje po svoji moči tudi dejansko pospeševal, kakor so to delali tudi drugi sveti možje duhovniki in sam Odrešenik. Kar pa pravi poslanica, da so ima moliti za slogo mej obema oblastima, najde odgovor v „Cor-respondenz-Blattu" tega leta, kjer se bere, da se je hotel baron Conrad odreči svojega ministerskega portfelja, kadar je bil preč. dr. Miiller imenovan vladiko v Lincu. Od preč. dr. Flappa se kaj tacega ne bere, tudi od njega prevzvišenosti mil. nad vladike se kaj tacega ne čuje. Poslednjega celo ju-dinja „N. Fr. Presse" od 18. julija 1884 hvali, da zna v svojih preredkih poslanicah prepovedovati podložnemu duhovenstvu, pečati se s posvetnimi razmerami in volitvami. Kako se take prepovedi strinjajo s preizvrstno brošurieo, katero nam je te dni kot prilogo podal zadnji „Correspondenz-Blatt" ? Ako je torej po mislih mil. gosp. dr. Flappa koristno stati na strani silnega in mogočnega, gotovo je bolj koristno stati na strani sv. pravice! Domače stvurL — (Akademično društvo „Triglav"{) v Gradci imenovalo je pesnika Simona Gregorčiča častnim članom. — (Volilni shodi.) Gosp. baron Goedl skliče binkoštni ponedeljek ob B. uri popoludno volilni shod v Sloveujigradec. — Gosp. Bož. Raič sklical je v 25. dan t. m. shod na Slatino, na kar še jedenkrat opozarjamo volilce. — V 3!. dan t. m. popoludno po večornici pa bode volilni shod pri I ! sv. Juriji na Ščavnici, pri katerem se bode g. Uaič i predstavil svojim volilcem. — (K volit vi v dolenjskih mestih.) j Nek slovensk dnevnik poročal je pred kratkim, da j so Novomeščani deloma sami krivi, da je bila gar-| nizija v Ljubljano prestavljena in mej drugim tudi I navedel, da je neki krčmar nadvojvodi Albrehtu j prav zasoljen račun poslal. Ker je k temu poročilu stvarni popravek potreben in st^ baje zadnje dni to poročilo za nasprotno agitacijo uporablja, konstatujemo prav radi: 1. da krčmarica ki je Nj. cesarski visokosti nadvojvodi Albrehtu zares nesramen račun poslala, ni bila No volne ščank a, ampak Ljubljančanka, po imenu gospa Ileiher, ki pa mimogrede omenjeno ni pripadala k narodni stranki, ampak k najbolj zagrizenim fakcijozni m; 2. ni bila omenjena gospa posestnica v Novem mestu, ampak samo n a-j eni ni ca hotela „Pri so I ne i", in :i. se je Nj. cesarska visokost nadvojvoda Albreht mestnej de- j putaciji, ki je pri njeni oproščenja prosila, blizu tako le izrazil: „Ieh sehe es nur zu gut ein, dass diess einzig und allein der llotelpaehterin, die wie ich socben vernonunen, kalne Rudolfsvverterin ist — zuzusehreihen ist". — S tem pojasnilom menimo, da je stvar končana in Novomeškej narodnoj stranki le še želimo, da se ne da po tacih agitacijah begati in da složno za kandidata, od centralnega odbora priporočanega, g. grofa Margherija glasuje, ter ob jednom vsem Slovom eni ki se tako izredno zato volitev zanimajo — dokaže, da jej je več na disciplini ležeče, nego na posamičnih osebah. — (Pri današnji ponovljeni volitvi 4 volilnih mož v s p. Šiški) izvoljeni so bili jednoglasno lizimši glas g. J. N. Plautz-a) narodni možje, kateri bodo oddali svoj glas le narodnemu poslancu. Izvoljeni so: Hurger Franc, Knez Janez, Gorju p Janez in / a ko t ni k Franc. Volitev je bila tako obilno obiskana, ko že dolgo nobena v Šiški. Čast Vam možje, dfl ste tako lopo rešili čast ; domače vasi in pokazali pravo pbt nasprotnikom, i 8amo jedno škodu boste sicer imeli in ta je, da se je pruski Janez zarotil, da od sedaj naprej se bode s tem nad vami maščeval, da Vam bode svojo robo prav drago prodajal. — (O volilnem gibanji.) V Zrečah pri Konjicah bila je 20. t. m. volitev volilnih mož. Iz-mej 79 volikev jih je na volišče prišlo 54. Izvoljeni so nnrodnjaki; g. Peter Erjavec, duh. svetnik in župnik (42 glasov), g. Peter Dob ni k, trgovec (44 glasov) in Fran Videčnik, posestnik (32 glasov). Liberalci so se silno zaman trudili. — Za občino Mozirje je izvoljenih 5 zanesljivih volilnih mož, namreč: Gosp. župnik Ivan IIa mor in gg. posestniki in narodnjaki: Fran Ha kun, Fran Koci-janc, Valentin Stvarnik in Anton lila čun. — V llemšniku, v Rušah, v Loki pri Zidanem mostu voljeni narodni volilni možje. — V Sent Vidu nad Vipavo preložila se je volitev na 26. dan t. m. Volilcev bilo je 100 zbranih, izmej katerih jih je bilo 70 za dra. Dolenca, 30 za Obrezo. — (Volitve v Istri.) V Koperskem volilnem okraji so narodnjaki zmagali v Izoli, Miljah, Pomnjanu, Dolini, Dekanih, Roči. V Buzetu volili so 19. in 20. t, m. V sredo zvečer ob 8 uri bili so naši za 1O0 glasov naprej. Italijani zmagali so samo v Kopru in Piranu, kjer se je volilo po 5 volilnih mož. V Pazinskem okraji: V Pazinu trajala volitev tri dni. Naših glasovalo 882, Italijanov 36. Narod navdušen. Dalje so naši zma-guli: V Žminji, Boljunui V volilnem okraji Volo-sko so povsod narodnjaki izbrani. Tudi ni bilo i drugače pričakovati, ker so volili: Kastav, Lovran, j Veprinac, Volosko, Materija, Podgrad in Jelšane. j — Iz drugih krajev se poroča, da so miši po hudi j borbi zmagali v Motovunu, v Krški občini in v Ma-: lem selu na Losinji. — (Gjuro gro i Jelačič), brat slavnega hrvatskega bana, predsednik hrvatsko-ski venskega j gospodarskega društva, posestnik graščine Novi I dvori itd. praznuje v 25. dan t. m. osemdeset-| letnico svojega rojstvenega dne. Kmetijski glasili : „Gospodarski List. Organ hrv.-slav. gospodar-: skoga družtva" in Seoski gospodar. List za pouku I hrvatskim seljakom u gospodarstvu11 priredili sta tem povodom praznični izdaji s prav lično podobo jubilarja na prvi strani in z obširnim životopisom, v katerem se dpi8UJeJ0 grofa Jurija Jelačiča izredne zasluge za gospodarski razvoj in napredek. — (Umrl) je v Ljutomeru g. Ant Rožič v 82. letu svoje dobe. Pokojnik bil nam je v narodnem oziru sicer nasproten, a bil je obče priljubljen, ker je okolu 50 let mej nami kot zdravnik služboval in siromakom marsikaj dobrega storili — (V Lukove i) bil je zopet županom izvoljen c. kr. notar Janko Kersnik, občinskima svetnikoma pa gg. Lovro Rus in Jurij Kralj. — (t), kr. ininisterst vo za uk in bo-gočastje) objavlja naslednje razglasilo: Da se porabi s finančnim zakonom z dne 26, marca 1885. leta za tekoče leto dovoljeni kredit za podeljenje štipendij nadepolnira umetnikom, ki za svoje na« daljno izobraŽevanje nimajo sredstev, pozivljejo se oni umetniki V pesništvu, glasbi in obrazovnih umetnostih po deželah, v državnem zboru zastopanih, ki mislijo, da imajo pravico do take stipendije, da svoje prošnje ulože do 15. julija 1885 leta pri dotičnom deželnem oblastvu. Prošnje morajo nbse-zati: 1. pojasnilo o dosedanjem izobraževanji in osebnih raznu rab prosilčevih; 2. razložbo, kako misli prosilec porabiti stipendijo v svojo nadaljno izobraževanje; 3. pridejane umetniške poskuse pro-silčeve, kojih vsak posebej mora biti zaznaiiienovau z imenom umetnikovim. — (Slovstvo.) Iz Makol se nam piše: Ravnokar dogotovila se je v tiskarni družbe sv. Mo-hora v Cetovei .,S1 oniše ko vili zbranih spisov" četrta knjiga: »Različno Ulago*S ter se bode izdala, brž ko bukvove/ svoje delo dokonča. — Gradivo razdeljeno je v tri oddelke; prvi: „šola in odgoja" obsega str. 1-180; drugi: „narodna politika in pa narodno gospodarstvo" str 183—354; tretji: „razna pod učna t v tir i na" str. 357—428. Vsega vkup 2 V pol srednje 8°. — Tržna cena jej bode po knjigarnah l gld. 40 kr., pri izdajatelji pa 1 gld. Rodoljubi, prijatelji domačega Blovstva, častilci neumrlega našega pro-buditelja Antona Martina — prošeni ste: pripomo-zite vsak po svoje, da knjige vsaj toliko razpečamo, da se bodo zaniogli tiskovni stroški poravnati! Več ne iščemo, zaradi tega tudi cena tolikanj nizka. — Kdor 80 do 15. junija pri izdajatelji (M. Lendovšek, pošla Makole — Makau bei Polcah) oglasil ter na- roči vkup najmanj deset iztisov, dopošljejo se mu koj naravnost iz Celovca. — („Savinjski Sokol41) priredi dne 2 5. t m. v ponedeljek popoludne po božji službi zabavo in sicer: I, ob 3. popoludne se zberejo druStveniki na novem telovadišči pri Tratniku (v Mozirji); 2. pozdrav, govor o telovadbi, 3. telovadba, 4. kegljanje v korist društvu na gosp. Lipoldovem kegljišči, 5. petje in godba. Dne 4. junija, v dan sv. Kešnjega telesa, praznovala se bode obletnica blagoslovljenja društvene zastave. — (Rokodelsko bralno društvo v Tolminu) priredi dne 25. maja t. 1. v gosp. Deveta-kovih prostorih slavnostuo „ Besedo1' v spomin pet-indvajsetletnice „Naprej zastave Slave" s sledečim sporedom: 1. Godba „Naprej", D. Jenko. 2. Petje „Naprej", moški zbor. 3. Petje „Kam", tenor-solo in mešani zbor s spremljevanjem klavirja. K. Ma-šek. 4. Petje „Novinci", moški zbor, H. Volarič. 5. Igra „Stari Slovani" (v 5 dejanjih), poslovenil Fr. Dominko, 6. Petje „Slovo od domovine", mešani zbor. A. Leban. 7. Petje „Danes tukaj jutri tamu, moški zbor. J. Kocijančič. — Po besedi ples. — Mej dejanji svira Tolminska godba. — Ustop-nina k besedi 30 kr. — Začetek točno ob 7'/i uri zvečer. — K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. — („Nabrežinsko užitno društvo, uknjižena zadruga z omejenim poroštvom,") ustanovljeno je na 5 let. V ravnateljstvu so gg.: Fran Nemec, predsednik; Josip Tance, podpredsednik; Andrej S tuzi ca, tajnik; Srečko Ž vab, tajnika namestnik, in Ivan Maru-šič, blagajnik. Namen društvu je, da člani dobivajo dobra živila in kolikor mogoče ceno. Društveni deleži so po 10 gld. Pri ustopu plača se 200/„, ostalih 80°/n v obrokih. Vsak član sme imeti več deležev. — (Tatvina.) V hiši št. 8 na Marije Terezije cesti ulomil je preteklo noč neznan tat v drvarnico in odnesel petelina in kokoš. — (Narobe-Samaritan.) Čevljarskega po -močnika Petra Sok lica z Bleda na Gorenjskem vzel je na potu mej Sisekom in Križem kmet Štefan Mrakovič iz Osekovega iz usmiljenja na voz, a v gozdi Brezovici oropal ga je in mu vzel suknjo ter 18 gold. denarja. Roparskega voznika so že zaprli. — (Razpisana) je učiteljska služba na jednorazrednici v Oneku. Plača 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 20. junija t. 1. na okr. šol. svet v Kočevji. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Celje 22. maja. V Soštanjskem okraji izvoljeni za volilne može sami narodnjaki! Teheran 21. maja. Guverner v Seraksu (v Korasanu) dovolil je, da smejo ruske čete na levem bregu Taškenda po perzijskem ozemlji in čez most pod Seraksom. Tudi je dovolil, da smeta dva ruska batalijona, ki sta odposlana v podkrepljenje posadke v Mervu, čez Perzijo. Pariz 21. maja. Viktor Hugo je že popolnem apatičen. Smrt pričakuje so vsako uro. Razne vesti. * (S ta riši in hči.) Iz Liverpoola se piše: Mlada deklica, Ana Robinson, poznata po svojej ne-navadnej lepoti, zastrupila se je pred nekoliko dnevi, ker jej je njen dragi bil nezvest. Stariši bili so pri pogrebu. Ko so pogrebci odšli, zastrupila sta se tudi oče in mati in grobokop našel ja je zvečer že mrtva. * (Kolera.) Iz Peterburga poroča se v 15. dan t. m.: „Novoje Vremja" ima dopis iz Odese, v katerem se naznanja, da je ondu v 4. dan t. m. astronom Block za kolero zbolel. Konstatovalo se je, da je na inozeinskej ladiji, na kateri se je v Odeso pripeljal, nalezel to bolezen. Mnogoletna opasoi »tu ja. Proti slabosti želodcu in pomanjkanju slaBti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih ne pristni Moll-ovi „ Sei dl it z-p ra ški" zelo odlikujejo od druzih sredstev, s svojini prebavljenje pospe-šujofiim in želodec okrepčujočim uplivom. Cena škateljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jili vsak dan A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vidno izrecno M o 11-o ve preparat« z njega varstveno znamko in podpisom. 3(11—4) Eksekutivne dražbe. (Iz uradnega lista.) 1. eks. držh. pos. Andreja Mohomča iz Vipave -J'><> gld., 13 junija v Vipavi. 1. eks. držh pos. Valentina Janeža iz ftovlS, 60 gld., 3. junija v Litij'. 1. eks. drž. pos. Petra Marinška iz Senožeč, 2210 gld., IT.junija v Senože- čah. 1. eks držd. po9. Katarine Florijančive iz Sore, 905 Žid. 1'.'.junija v Loki. 1. eks. drib. pos. Josipa Vaenčiča iz Ristriee, 260 gld., 29. maja v Bistrici. 2. eks. držb. pos. Janeza Janka iz Kadeč, 1460 in 200 gld., 13 junija v Kranjski gori. S. eks. držb. pos. Jakoba Kovačiča s Ponikve 976 gld., lS.jniija v Loži. 3. eks. držb. pos. Andreja IV ternoBtra s Hudega vrha, 389 gld., 13. junija v Loži. 1. eks. drž. pos. Janeza Ulja iz Radeč, 500 gld., 100 gld., 30 gl., 100 gld., 300 gld., '2860 gld., 96. junija v Radečah. 1. eks. držb. pos. Marije Zakrajsek, 'J50 gld., 15. junija v Loži. 1. eks. drž. pos. Jere Sporna iz Starega trga, 2160 gld., 15. junija v Loži. 1. eks. držb. pos. Antona Zupančiča iz bt. Jurja, 70 gld., V5. junija v Kudofovern. 3. eks. držb. pos. Janeza Kraševca s Studenca, 800 ghl., 15. junija v Loži. Eks. rejicit. pos. Matijo Magaja iz Črnomlja, 600 gl., 19. junija v Ornomlji. Eks. relicjt po«, Matije VindiSmma iz Rvdin, 320 gld., 19 junija v Crnomlji. 1. eks. držti. pos. JaneM Cimpcrmana iz Velikih Blok, 4;'>0 gld., 15. junija v Loži. 1. tks. držb. pos. Josip Pehanija iz Mokronoga, 3900 gld., 4650 gld, 1000 gld., 1. julija v Mokronogu. 1. eks. Hrib, pos. Josipa Kopačina iz Vipave, 1558 gld, 3. julija v Vipavi. Tlljcl: 21. umja. Pri Nlona: Katz z Dunaja. — Radač iz Zagreba. — Mossman z Dunaja. — Pavlic iz Trebinja. Pri Hal U i: Vinot iz Budimpešte. — Kunz z Dunaja. — Schlenker iz Solnograda. — Faber z Dunaja. — Trum-mer iz Reke. Pri avstrijskem cesarji: Schuchart iz Pulja. I siirli so v Ljubljani i: 19. maja: Avgust Jalen, zasebni uradnik, 29 let, Ključavničarske ulice št. 5, za »ušico. 20. maja: Josip Trampu*, sladčičarjev sin, 1*/. leta, Stari trg št. 13, za jetiko. — Marija Tomažič, gostija, 84 let, Kravja dolina št. 11, za oslabljenjem močij. 21. maja: Katra Zore, delavčeva hči, 21 dni, Kravja dolina št. 17, za božjastjo. V deželnej bolnici: 14. maja: Leopold Brecelnik, agent, 29 let, za oslabljenjem moči. — Franc Kovač, delavec, 42 let, za sušico. — Jakob Prosen, hlapec, 19 let, za prizadeto telesno poškodbo. 15. maja: Helena Pristavec, delavka, 32 let, za srčno napako. 16. maja: Liza Plešnar, delavka, 25 let, za jetiko. 17. maja: Marija Cepirlu, delavka, 25 let, za jetiko. 20. maja: Marija Grablovšček, delavka, 27 let, za Brigtovo boleznijo. Meteorologično poročilo. § C«8°P.aVbaSteral T7* 1 zevanja , ™m™ | peratura ve-tiovi Mo- Nebo kri na v mm. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 758*82 ■■. 781*87 mm. 731 87ii"ii. 8*4" C 171° C 11 6^ C si. vzh.l j&H. si. zali d. jas. si. zali. d. jas. 510 mm. dežja. Srednja temperatura 12 4°, za 2*7° pod norumlom. iD-o-nsijslsa, borza dne 22. maja 1.1. (Izvirno telegratično poročilo.) Papirna renta.......... 82 gld. 20 kr. Srebrna renta.......... 82 „ 70 „ Zlata renta........... 107 „ 50 „ 5°/0 marčna renta......... 08 „ 10 „ Akcije narodne banke....... 8">9 „ — „ Kreditne akcijo......... 286 „60 „ London.......... 124 „ M) „ Srebro........... — „ - „ Napol............ 9 „ 87'/, , C kr. cekini.......... 5 „ 86 „ Nemške marke ....... Gl „ 10 „ 4°/0 državno srečke iz 1 1854 250 gld 126 „ — „ Državne srefike iz 1 1861 100 gld 171 „ 25 „ 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta. . 107 , M „ Ogrska zlata renta 4°/0..... 97 „ 35 , „ papirna renta 5"/0 . . ... 92 „ 85 „ 59/u štajerske žemljic odvez oblig . . 104 „ ~- „ Dunava reg srečke . , 100 gld 114 „ 75 „ Zemlj ohč avstr. 4'/,"/0 zlati zast listi 123 „ — „ Prior, oblig Elizabetine zapad železnice 112 „ 50 „ Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice 105 „ 50 Kreditne srečke ... 100 gld 175 „ 50 „ Rudolfove srečke.....10 , 18 „ 50 n Akcije anglo-avgtr. banke 120 n 100 „ — R Trammway-društ vel j. 170 gld a v. . . 212 „ 50 . Zahvala. Za milo sočutje, prijazno sodelovanje pri pogrebu in za krasne vence o smrti našega iskieno ljubljenega sintaks LJUDEVITA, izrekamo vsem znancem in prijateljem najtoplejšo zahvalo. Idrija, 20. maja 1885. (305) Rodbina F. Kosova. V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je izšel in b« dobiva: Jvmafe našega časa. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8", 264 stranij. Cena 40 kr., po posti 4.r> kr. Išee se (304-1) štacunski za prodaialnico 7 mešanim blagom na živahnem (prometnem) kraji na deJ.cli. — Zahteva se po dogovoru primerno kavcijo. — Starost od 25 do 40 let všeč. — Ponudbe naj so adresirajo pod chilTro M. poste restante 1'oNtojina. Štajersko vino iz vinogradov pri Slovenski Bistrici prodaja se čez alke (828—5) hotto -vino liter po 2*4 lrr. starina „ „ Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane 83 »r. HB Prave ima samo: V Ljubljani: Jekama Gabriel Piccoli, na Dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Prefiirnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celj i: lehar J. Kupierschmied. VKra n j: lekur Dra«. Savnik. V Kamniku: lekar Josip Moćnik. V Radovljici: lekar A. Rob le k. V Sežani: lekar Ph. Ritschel. V Ornom 1 j i: lekar I van B laž e k. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani. V Reki: lekar A nt. Mizzan. sr^"" Svaritev! Kei so v zadnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave iMarJjinceljake kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfe i — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijince.ljske matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varHtvcno »uameuje in zavoj mora biti zapečaten z našim varMtvenini znamenjem. Izdelki podobnega ali iBtega imena, ki nč-majo teh znakov istinitosti, uaj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo Bodnijski kaznovani izdelovalci in J podajalci. (90-15 Izdatolj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne' C0^B