ARHIVI XIX 10%
Ocene injioroČila o publikacijah in razstavah
217
Projekt "Zapis in poaoba"
Konscrviranjc in reslavriranjc prc'mclov dediščine in konservaiorsko-rcMavratorska dejavnost si zaslužijo občasnih odmevov v javnosti. Zaslužijo zato ker je lo delo v primerjavi z zapisano hesedo vedno nekoliko zastrte v ozadju dogajanj okrog dediščine. Zato so zlali okrogle obletnicc dobrodošel motiv in izziv, da okolic in svetu pokažemo, kaj dcianio opozorimo na nerešene prohlemc, na nevarnosti, ki prežijo na dediščino, oziroma odslrcmo tančice z dogajanja v ozadju dediščine. V svetu so že dosti prcc* nami odkrili promotivno moč dogodkov, kel so oblciniec. Očitno so za tovrstne dejavnosti pri nar potrebna daljša zo rcnia, sicer bi bili taki prikazi dosti oogostejši.
Osebno sem naklonjen seznanjanji' širše avnost: z našim delom: tudi sam sem že sodeloval ali celo pri pravljal podobne prireditve, zatorej se zavedam m no gib pasli in težav, ki so pri takem "podjetju1" prisotne Obe strokovni soavlorici razstave, kataloga in posveta, Jedcrt Vodopivcc in Nslaša Colob, sta opravili s sode lavci obsežno in zahtevno delo
O ožji strokovni problematiki ne razsojam, ker sam delam na drugi zvrsti dediščine. Ocena se nanaša zato na smoter in sporočilnost razstave in spremljajočega kataloga. Naj si na Icm mestu sposodim misel avioric iz. kataloga: JRazslava ne nagovatja le varuhov spomina v arhivih, bibliotekah in muzejih; tudi ne nagovarja le listih, ki celijo okrušenc podobe spomina in že vedo za možnosti in težave pri re stavriranjn in konserviranju dokumentov. Predvsem je namenjen nam vsem ker smo vsak posebej m vsi skupaj dolžni ohranjati stvaritve naših prednikov, varovali dela našega časa in poskrbeti, da prihodnost ne bo osiromašena."
Osebno vidim ravno v czavc.Ščanjii javnosii, se zlasti šolske mladine, pomembno vlogo tovrstnih razstav in kalalogov Izbrano razr.laviščc v Cekin"vem gradu, ki jc bil "prvi dom" jubilantke - osrednje slo venske konservatotsko-rcslavralorske delavnk c za pa pir ir pcrgamcnl, jc za lake postavitve prav vablji"o, saj omogoča oblikovanje zaključenih idejnih enot Sprehod skozi razstavne prostore nam poka/.e dovolj nazorno predstavljene eksponate, ki so opre.nljcm z izbranimi podatki, ki obiskovalcu zgovorno go volijo o vseh gcneralijah posameznega prcdmcla. o njegovi peški »dovanosli, restavratorskem problemu ter o strokovnjaku, ki ic problem rečeva! Vse skupaj sprem ijiijo fotografije, zvezane s posamezni mi eksponat', 'ti ilustrativno gradivo iz življenj;i kenservatorske delavnice.
Osebno se mi zdijo izredno pomembne n isli, ki izločene po velikosti m "neizbrisnim" zapisom na straneh kot pozitivni grafiti opozarjajo eb'skovalca na po men "zapisov in podolt" ir, na "... upanji, da bo njene sporočilo (dejal bi celotne kulturne dediščine) prišlo do naslednjih rodev nepotvorjeno." Mordr. h', ravno negi in vzdrževanji!, ki ga sme in zmore opravi j ni vsak posameznik, lahko odmenU večii pouüarek. Zla sii lit mislim na nekoliko edukalivni prikaz, škodljivcev (oci vlage, srehrnc ribice do selotejpa), saj so nji liove posledice vseskozi prisotne na razstavi in v ka
talogu.
Zapi." a podoba, ki bosta ostala po razstavi, jc zelo lep, ličen in vabljiv katalog. Je sodobno zasnovan in pregleden, vsebinsko dovolj bo^al in ne prezahteven, tako da bo služil kot informativno-promotivno branje tudi širši populacij:, ne le široki. Primerno se nn zdi, da so svoj prostor v katalogu dobili ljudje, ki so ustanovili, razvi- il >n krepi i delavnico, kol tudi njihovi nasledniki, ki se danes trudijo nadaljevati utečeno delo in ga venomer posodabljali. Z načrti za prihodnost nas v predgovoru seznani drcklor Arhiva RS maj, Vladimir 7-umcr, ki je ponudil primavljalccr.i potrebne podporo in, kar jc zlasti po:ncmhno, dovolj uslvar jaine svobode.
Ne glede na lo, da smo se že v preleklosli se znanjah z zgodovino Sektorja za konservaeijo in restavracijo peigiimenla in papirja v A.bivu Republike Slovenije, je prispevek j/,pcJ peresa avtorice Mojce Grabnar dobrodošel vir pri zgodovinskem pregledu cclotnc restavratorske dejavnosti v Sloveniji. Enako pomembna ie tudi bibfiografij;- strokovnih prispevkov s področja kopserviranja in rcslavnranju pergimenta in oapirja zbrana za obdobje delovanja jubilantke. ki sta jo zbrali in sestavi Ji Nada < ičrik Majcen in Jederl Vodopivcc Poseben pomen vidim v izrabi objavljc nega gmdiva /.a potrebe ,'zobrazcvanja in usposab Ijanja novih kadrov, ki so ietos pridobili še ene delo s lega področja, in sicer knjige Nade Čuenik Majecn.
Kol rcstavralor sem vesel uspešne predstavitve dela Sektorja za konservaeijo in restavracijo pcrgamcnla in papirja ob njegov 40-lelnici. Medlem so uspešno zaključki tret'i del proslavljanja jubileja - mednarodni, dobro ohiskovan in sprejel simpozij. Vsi sodelavci na projektu si zaslužijo pohvalo. Kol likovnik naj se poklonim šc oblikovalcu razstave Danciu Pclku. Pcslal bo "zapis", ostal bo katalog, kasneje šc ztornik s prispevki simpozija.
Sporočilo na1 bo. kot je bilo zapihano na steni druge sobi ... od nas jc odvisno, ali bo ta spomin ugasnil ali i.ivel ..."
/twi RogovCič
110 let turističnega društva Ptuj
Zgodovinski arhiv Pii:j jc na pobudo in željo Turističnega društva Ptuj ob visokem 'ubileju društva pripravil razstavo na temo tur zrna, niegovih začetkov organiziranosti in delovanja na področju varovanja in ohranjanja okolja in jpodbujjnja turizma v prvem obdobju predvsem lujskega promela.
Ptuj kol turistično oz letoviško mesto?
Ptuj jc doma in v tujini znan predvsem kot eno izmed najstarejših, ec ne že najstarejše slovensko meslo, mesto z. bogato zgodovinsko dediščino, ki tudi živi s svojo preteklostjo jo neguje ter ohranja
Stara slovenska turistična središča kol so Bicd, Ro gnska Slatina, Dobrna, Portorož so Še danes znana kol glavna središča turizma in tujskega prometa v Slove-
2J8
Ocnc in poročila o publikacijah in razstavah
ARHIV) XIX 1996
niji Nekatera incsta in kraji, ki so v preteklosti sloveli in bili peznani tudi v ostalih dcJih monarhije, so danes urbana industrializirana središča, ki so z industrijskim razvojem izguhila svojo ""turistično" pripadnost. Tak primer i/gube "identitete" je na jlajcrsken. predvsem Celje, ki je še v prejšnjem stoletju slovel kot zdra viliSko in letoviško mesto, kamor 30 turisti množično pohajali na počitek in oddih (gl. Janez Cvirn, Hincr na Savinji).
Ptuj je bil v drugi polov ci prejšnjega stoletja kraj, mestecc na ohfohju monarhije, s svejim meščanstvom, ¡0 si je prizadevalo na raznorazn" načine za oživitev ir. predstavitev Ptuja tudi tujcem. Prav zaradi tega je bilo ustanovljeno sprva Olepševalno in nato Olepševalno in lujskopromctno društvo, ki je skrhclo /a "image" svojega kraja. Ustanovitev tovrstnega drui'va n, bila v tistem ča=u nobena posehnost, saj so prav v tem obdobji" olepševalna in lujskL-promclna društva v monarhiji doživljala pravi razcvet.
Razstavo «o pripravili delavci Zgodovinskega arhiva Pti 1 v -.odclovanju s Turutičnim društvom Pmj. Vodja projekta razstave je bila Tjaša Mrgolc-Jukič. Razstava je vsebinsko razdeljena kron jI ci ko pc oh-dobjib na štiri tematske sklepe, Avtorji razstave in posameznih tem sc Tjaša Mrgole Jukič, Brane Ohlak, Franci Goloh in Marija Hernja-Maslen
Razstava je biJa postavljena v pros'orih ptujskega gradu.
Postavitev in potek razstave je urejen kronolcško. Začetni ali uvodni del razstave predstavljajo naj starejši ni m dokumenti, kot je mestni statut, petem potopili Pcroinanda Reispa 17. .week prejšnjega stoletja in zanimivi razstavni eksponati. V kotu razstavnega prostora sc bohrti izdelana rrakeia železniške čakalnice ki je v bistvu pomenila in ;prdhudila T.ani manje ljudi /a daljša potovanja, in pomeni uvod v drugi del razstave, ki sc začne z ustanovitvijo Olcp Sevalnega drnstva Treba je pcudariti,, daj; bila večina razstavljenega arhivskega gradivn predstavljena v rc-produeirani obliki kar pa ni osiromašile bogastva in pom-na razstave
V	drugem delu razstave je na zelo zanimiv in privlačen način predstavljena dejavnost društva od ustanovitve vsr; do konea prve sveto vne vojne. Poleg arhivskega gradiva je avtorica Tjaša Mrgcle Jukič izde lala tudi statistiko nočitev in itevila gostov na Ptuiu in obogatila razstave z maketami (najbolj zanimivo je predstavljena gesulna, v kaieri so poleg mize in gos tov ob njej (udi ra?ni napisi, značilni za takratne gos-liJne. Ti napisi so na primer, na pljuvaj po tleb, prte na, mirah menjamo dvakrat tedensko, rjuh v sobih ne menjavamc za vsakega gosta pesebej ipd.). Prav tako je predstavljenega precej fotografskega gradiva. Vsebinske sc razstava nadaljuje v čas med vojnama, ki je nrav tako prikazan zelo privlačno in ohegaten s Številnimi fotografijam , ki prikazujejo tudi takratno kopališko modo.
V	tretjem delu razstave so razstavljene ptujske razglednice, vse od prve, ki je verjetno izšla kenee osemdesetih let prejšnjega stoletja in jo je verjetno založilo Olepševalno in tujsk(.prometno društvo. Ptuj je na ray glednieah bogato in razkošno predstavljen. Najpogos-
tejši motivi na razglednicah so ptujske vedute (F, Golob, Razglednice so dopolnjevale turislično podohe Pluja, v publikaciji 110 let Turističnega društva Ptuj, su 65)
V	Četrtem delu razstave pa ,;e kronološko nadaljuje razvoj Turističnega društva po koncu druge svetovne vojne Ta razvoj društva je prikazan takorekoč do današnjih dni. Poudarek in eksponati za to obdohic so naravnani predvrem, kar pa jc tudi razumljivo, na ptujsko knrentovanje.
Oh prikazu razstave jc potrebne pcudariti, da je gradivo Turisiivnega društva Ptuj ohranjene v fondu le z.a ohdehjc po drugi vojni, vse ostalo gradivo p;j je bilo nabrano iz raznih drugih, predvsem upravnih fon dov in /hirk drugih ustanov, kol jc knjižnica Ptuj. Razglednice jc prijazno odstopil soavtor razstave Franci Golob, ljubiteljski zhiralee razglednic
Oh razstavi so avtorji pripravili tuu publikacijo z razpravami s področja turizma. Tako jc v uvodu Marija Hernja Masten opisala in predstavila razvoj popotovanj 1/ verskih, služhcnih in drugih nagibov vse do prvih pravih Icto^išearjev.
V	drugem sklepu prispevkov jc Tjaša Mrgolc-Ju-kič najprej opisala nastanek in ra/voi orpar:z.iranega turizma, nate pa predstavila ustanovitev in dekvanje Olepševalnega in luiskoprometncga društva Pluj vse do druge svetovne voinc
B;ane Oblak je pripravil razvoj Turističnega dni-Šiva po letu 1945 vse do današnjih dni
Zelo zanimiv pa je ludi prispevek Francija Goloba, ki jc v svojcm članku predstavil razglednice kot del tunsiične pouudhe. predvsem p:uj.;ke razglednice.
Ra/.Jlava 110 let Turističnega društva Ptuj je hita odprta 11 maja 1996 v palacijn ptujskega gradu in jc hila na ogled do 30. junija 1996. Razstavo jc ob navzočnosti številnih gostov in Ijuhitcljev kulture odprl predsednik Republike Slovenije Miian Kučan.
Branko HuJuiovič
Razstava Zadružni dom - naš ponos" o gradnji 7adrii7nih domov po drugi svetovni vojni v Sloveniji, maj ld96: Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, katalog, 84 strani
V galerijskih prostorih Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici jc hila 4 junija 1996 odprta razstava arhivistke Aleksandre Pavšič Milost, ki st ukvarja z gradnjo zadružnih domov po drugi svetovni vojni. Akcija seje začela v obdobju prvega petletnega plana oz. Titove petletke Za naslov si jc avtorica izposodila eno izmed značilnih parol, ki ;o hilc takrat sestavni del propagandne dejavnosti za gradnjo zadružnih domov Razstavo sestavljajo trije med schoj zelo raz lični sklopi. Uvodoma si obiskovalci ogledajo filmske zapise o gradnji zadružnih doinov v ISki vasi, Prva-čini, Sežani in Komnu ler posnetke slovesnosti oh od