Leto LXXV^ it 188 V Ljubljani, sreda 19» avgusta 1942-XX Cena 50 cest UREDNIŠTVO EN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCDIUSVA IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ca oglase ls Kraljevine Italije In UMOVE PUBBLICITA ITALIANA 8. A-, MILANO • —i TELEFON: 81-22, 31-23, 31-24, 31 Računi prt postao oakovaeui LJubljana štev. 10-381 15.20 ttr CONCESSIONARIA ESCLUSIVA par la pobblidti dl provenienza italiana ed CTNIONE PUBBUC3TA ITALIANA S. A, MILANO. Velik uspeh podmornice na Atlantiku Na Atlantiku je torpedirala tri sovražne paraike in motorno ladjo — Zopet hudi napadi na Malto — V Egiptu topniški dvoboji druga vračajo na svoja oporišča zelo poškodovana zaradi točnih zadetkov protiletalskih baterij. Mnoga letala se vračajo na svoja oporišča tudi z mrtvimi in ranjenimi na krovu. Podrobnosti o potopitvi Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je »bjavii 18. avgusta naslednje 813. v°jno poročilo: Na egiptskem bojišču živahen ogenj sovražnega topništva, ki ga je naše topništvo uspešno zavračalo. Nekaj izpadov sovražnih oklopnih vozil je bilo takoj zavrnjenih Med letalskim napadom na Marso Ma-truh je obramba trdnjave sestrelila dva izmed treh sovražnih bombnikov, ki so se udeležili napada. Nemški lovci so uničili dve letali tipa »Curtiss«, protiletalske baterije velike kopne °diniee pa tretje letalo. Letala osi so napadla letalsko pomorsko oporišče na Malti. Velik trgovski parnik, ki se je hudo poškodovan umikal, je bil ponovno zadet. V Rimu je bil včeraj malo po 17. dan znak za alarm, ker se je na obzorju pojavilo letalo neznane narodnosti. Lovei, Id »o se takoj dvignili v zrak, so ugotovili, da gre za francosko letalo. Na Atlantiku je naša podmornica pod poveljstvom fregat nega kapetana Giovan-nija Bruna torpedirala in potopila oboroženo angleško motorno ladjo »Medon«, ameriški parnik »("alifornia« in neko prav tJ»ko oboroženo trgovsko ladjo s skupno 18.885 t°nami. Razen tega je zadela neko drugo 10.000 tonsko motorno ladjo. Premoe osnega letalstva Operacijsko področje, 18. av£. s. (Poročilo posebneija poročevalca agencije Štefani.) V zraku nad El Alameinom se je neko naše lovsko letalo včeraj dopoldne spustilo v borbo s sovražnim iovcem. ki je skušal Tzvršrti mo-tMne akcije proti našim četam rta tem odseku bojišča. V dvoboju, ki je sledi!, je naše letalo strmoglavilo sovražnega lovca, medtem ko so pilota, ki s« je vrije? iz letala s padalom, takoj ujeli ranjenega. V nekem našem koncentracij«?kem taborišču so ujetniki britanskega letalstva proti svoji volji pohvalili protiletalsko obrambo Tobruka, ki Jb vojno poročilo gJa^-nega stari« pogosto omenja rn navaja njene zma^c Son-ražni piloti so izjavili, da se pole^j letal, ki treščijo na tla na naših tleh. mnoga Lizbona, 18. avg. s. Posebni dopisnik agencije Reuter takole opisuje zadnja trenutke angleške križarke >Manchester«, ki je bila. kakor znano, potopljena pri poslednjem velikem letalsko-pomorskem napadu oboroženih sil osi na britanski konvoj na zapadnem Sredozemlju: Križarko >Man-chester« so napadli italijanski motorni čolni ob 13. uri dne 13. avgusta. Eden izmed brodolomcev s križarke pripoveduje: Bili smo kakih 7 milj oddaljeni od obale Tunisa, ko so se pojavili italijanski brzi čolni. Takoj smo jih začeli obstreljevati. Eden motornih čolnov je pognal k nam torpedo, ki je zgrešil cilj, toda motorni čoln je takoj spustil drug torpedo, ki je križarko zadel. Nekaj sekund nato, ko smo se že zbirali za rešitev, pa nas je nek drug motorni čoln obstreljeval s strojnicami. Tedaj smo zapustili ladjo na gumijastem čolnu in poskušali doseči tuniško obalo, pri čemer smo ostali na morju 8 ur. Nečak generala Alexandra ujet Operacijsko področje, 18. avg. s. (Poročilo posebnega poročevalca agencije Štefani v severni Afriki.) V neposrednem zaledju je bilo zajeto manjše število ujetnikov, med katerimi je tudi nečak generala Alexandra. poveljnika britanskih čet v Birmi, ki so mu japonske čete prizadejale nepretrgano verigo porazov. Nečaka so naše čete zajele s svinčnikom in papirjem v rokah, medtem ko je slikal puščavsko pokrajino. Zelo naivno je izjavil, da je priključen risarskemu oddelku in da se je zabaval s tem, da riše pokrajino v svoj osebni album. Zelo verjetno pa je, da je imel nalogo, izvršiti informativne naloge. Ameriške izgube pil Salomanskem otočju Potopljene: lo težkih križar k, 3 lahke križarke, 9 rušilcev, 3 podmornice in lo prevoznih ladij Tokio, 18. avg. s. Poročiilo japonskega imperialne ga .glavnega stana takole ugotavlja rezultate bitke pri Salomonskem otočju, po podatkih preverjenih do 14. avgusta t. 1.: Potopljene ladje: 1 težka ameriška križanka tipa *\Vichrta« in 5 težkih ameriških križark tipa »Astoria«, 3 težke angleške križarke, od katerih dve tipa »Australia«, ena pa neznanega tipa, 1 lahka angleška križarka tipa »Achiles«, 1 lahka ameriška križarka tipa »Omaka«, 2 lahki križarki ne- znanega tipa. 9 rušil cev. 3 podmornice in 10 prevoznih ladij. Hudo poškodovane ladje: 1 težka kri žarka neznanega tipa, 3 rušdlci, 1 prevozna ladja. Sestreljena letala: 49 lovcev, 9 bombnikov. Japonske izgube v tej bitki pa so naslednje: 21 letal, ki so se s pilotom vred zagnala v sovražnika. 2 križarki lahko po-skodo\-anJ. ki pa še lahko nadaljujeta plovbo in borbo. Nemiri v Indiji Kljub vsemu terorju angleških oblasti se neredi po vsej deželi — Vedno več smrtnih žrtev Bangok, 18. avg. s. Incidenti se tukaj riadaljujejo in britanske oblasti so prisiljene o tem govoriti v svojih poročilih navzlic želji, da bi preslepile svet o vzpostavitvi reda in miru med Indijci. Iz angleškega vira se namreč doznava, da je prišlo do novih velikih neredov v Kalku-ti in Madrasu. Ti neredi so morali biti precejšnji, ako je morala britanska ofi-ciozna agencija, ko je sporočila to vest, priznati* da je policija streljala na množico v več mestih in da je bilo pri tem >ustreljenih in ranjenih več državljanov«, medtem ko so doslej v Londonu govorili o kakem posameznem mrtvecu in kakem posameznem ranjencu. Kakor se doznava, so bili spopadi v Madrasu posebno siloviti. Množica, kakih 10.000 ljudi, se je zabarikadirala v Kumb Akonane, od koder je metala na policijo, ki je nanjo streljala, kamenje in opeko. Več policijski agentov je bilo ranjenih. Ko je zaman poskušala razpršiti množico z gumijevkami, je policija začela streljati. Doznava se tudi o raznih sabotažnih dejanjih. Do krvavih incidentov je prišlo tudi v Bangaloru. Tudi tu je policija streljala na demonstrante in ubila in ranila 18 oseb. Med angleškimi stražniki je bilo 27 ubitih in več ranjenih. Razkrinkana intriga Washingtona Za hujskanje južnoameriških držav prati se poslužujejo vseh sredstev državam osi Ruenos Aires, 18. avg. s. V argentinskih krogih zelo neugodno in celo z gnevom sodijo o novem poskusu severnc-ameriske propagande, da bi vplivala na javno mnenje južnoameriških držav z razširjevanjem napačnih in zioruunrnih vesti. Včeraj je namreč prispela iz \Vashingtona vest, po kateri naj bi bilo brazrljsko poslaništvo v Mon te videu sporočilo potopitev neke bra-ziljske prevozne ladje skupno s 700 ljudmi posadke, ki da jo je torpedirala neka podmornica osi. Washingtonska vest je pripomnila, da je zastopnik braziljskega poslaništva izjavil, da bo ta potrditev imela za posledico napoved vojne Brazilije državam osi. Demanti, kl je bil nekaj ur nato objavljen od bra.ziljskega poslaništva v Montevideu, smatrajo v argentinski prestolnici kot nov dokaz zle namere Zedinje-nfli držav in delovanja provokaterjev, ki ne opuste nobene prilike, da ne bi v javnosti južnoameriških drfc.v ustvarjali ozračjai, ki naj bi bilo ugodno za zle namere washiigtoaiske politike. Davčni vijak v Ameriki Bttenos Aires, 18. avg. s. V New Yorku pripravljajo spremembo celokupnega davčnega sistema, ki bo pomenila nova bremena za državljane. Ameriška trgovska zbornica je namreč stavila predlog za uvedbo novega 15°/» davka, ki naj bi vrgel državi 10 milijard dolarjev na leto. V ameriških industrijskih in novinarskih krogih z zaskrbljenostjo gledajo na stalno višanje davkov, ki bo slej ali prej zapustilo globoke posledice v gospodarskem življenju Z edin jenih držav. Vzhodne Azije Tokfo, 19. avg. s. List »Japan Times AdvertSse« opozarja na naglo razširjevanje japonskega jezika v deželah Vzhodne Azije in meni, da bo japonščina postala glavni jezik v medsebojnem občevanju med narodi, kl življo v sferi skupnega azijskega napredka. Novi uspehi na vzhodni fronti Prodiranje na Kavkazu se nadaljnje — lz lani] potopljenih v kavkaskih lokah — l&ooo ujetnikov in velik plen ob Donu - Novi uspehi podmornic na Atlantiku in v Sredozemlju Iz Hitlerjevega glavnega stana, 18. avg. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo: Na kavkaškeno področja se napadi nemških In zavezniških čet kljub trdovratnemu odporu sovražnika in težavnemu terena v tropični vročini uspešno nadaljujejo. V luka h ob crnomorski obali je bilo z bombami potopljenih 12 obalnih ladij, večja petrolejska ladja in osem munieijskih čolnov pa hudo poškodovanih. V severnem zavoja velikega loka Dona je bilo v napadalnih borbah od 15. do 17. avgusta zajetih po dosedanjih ugotovitvah 12.800 ujetnikov. 47 tankov In 252 topov pa zaplenjenih ali uničenih, čiščenje ozemlja se nadaljuje. Vzhodno od Vjazme Je bik) več sovražnih napadov deloma s protinapadi zavrnjenih. Na prostoru pri K zevu je sovražnik napadal na raznih krajih z močnimi pehotnimi in tankovskimi oddelki. Vsi napadi so bili zavrnjeni. Od 80. julija Je bilo v trdnih obrambnih borbah ob vzornem sodelovanja letalstva uničenih 1.068 sovražnih tankov. Tudi v severnem odseka fronte se Je izjalovilo več sovražnih napadov. Finsko letalstvo Je sestrelilo v spopadih v zraku 11 sovjetskih letal. V noči od 16. na 17. avgust Je prišlo v Rokavskem prelivu do spopada med nem* škimi minolovcl in angleškimi brziml čolni. En sovražni brzi čoln Je bil tako hudo poškodovan, da Je računati z njegovo Izgubo. En lastni čoln se ni vrnil. Daljnoetrelno topništvo mornarice je potopilo eno sovražno ladjo. Pri dnevnih poletih nad zapadno ln severno Nemčijo ter zasedenim ozemljem je izgubil sovražnik pet letal. V pretekli noči je angleško letalstvo napadlo zapadno Nemčijo. V stanovanjskih okrajih Osnabriicka je bila povzročena stvarna škoda in škoda na poslopjih. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Trije izmed na padajočih bombnikov so bili sestreljeni. Nemško letalstvo je podnevi In ponoči bombardiralo vojaško važne naprave na južni angleški obali in v vzhodni Angliji z rušilnimi in zažigalnlmi bombami. Povzročena so bila razdejanja in požari. Kakor je bilo objavljeno te s posebnim poročilom, so nemške podmornice v zadnjih 24 arah ponovno potopile v konvojih In posamezno na Atlantiku, na Severnem in spi Sredozemskem morju 11 ladij s skupno 72.000 tonami, nadalje eno pomožno križarko z 12.000 tonami in dva s četami na-tovorjena vlačilca. Učinkovite akcije osnega letalstva Berlin. 18. avg. s. Iz pristojnega vojaškega vira se doznava, da so močne skupine nemških bojnih in strmo^lavnih 'letal napadale včeraj na raznih odsekih vzhodnega bojišča sovražno zaledje ob obali Crnoga morja, med d'rucHm tudi pristaniške naprave v Suphumu in tamkaj zasidrane lad;e. Na področju južno od Krasnodara in jugovzhodno od Majkopa so nemška levska m uničevalna letu J a. ki so se jim pridružile skupine italijanskih letal, z velikim uspehom nadaljevala bom bard ira nje sovražnih središč pred nenvikimi prednjimi stražami Na področju pri SUnVdlkischer Beobachterc p'se, da je vsa dosedanja Churchillova potovanja, v Francijo leta 1939. in njegova poznejša potovanja v Waahington, spremljala kaka ogromna britanska katastrofa. Sedaj, ko se dogodki naglo razvijajo, se je angleški premier, podal k Stalinu, da bi ga vzpodbudil k nadal jnemu odporu Sovjetske zveze. Churchill je prišel v Moskvo zares kot kak politični komisar, ki hoče na lep ali grd način prisiliti Sovjete, da bi se borili in pustili ubijati do zadnjega moža, ali hočejo ali ne in naj se to izplača ali ne. >Lokal Anzeiger t zlasti opozarja na> dejstvo, da so bili pri moskovskih razgovorih navzoči tudi Rooseveltovi emisar ji. To pomeni, da je zaskrbljenost v sovražnem taboru splošna in da jo dele vsi zavezniki Sov je tov. Nobenega dvoma ni, da je glavno ozadje in glavni nagib tega potovanja angleških političnih osebnosti v Moskvo vojaški položaj. Toda medtem, -ko v sovjetski prestolnici razpravljajo, nemške zavezniške čete še nadalje korakajo na vsej napadalni fronti in zasedajo vedno nova ozemlja v bogatih pokrajinah Kavkaza. Istočasno pa so ostali vsi srditi napadi boljševtkov na vseh odsekih bojišča brez uspeha* in je so- vražnik zaradi njih celo Izgubil vehfce množice ljudi in velike količine gradiva, kar samo potrjuje, da borbena sila vojakov nove Evrope nespremenjena, medtem ko se sovjetski vojni stroj vedno bolj obrablja. »Borsen Zeitung« se Ironično izraža o važnosti, ki jo hočejo v Londonu pripisati Churchillovemu potovanju v Moskvo, zlasti pa o zaključnem poročilu razgovorov. Razume se samo po sebi, piše list, da bodo še nadalje govorili o moralni utrditvi zavezništva med plutokracijo in boljševizmom, kakor bodo gotovo tudi poudarjali, da pomeni moskovska konferenca važen doprinos k živčni vonji proti silam osi. že sedaj opažamo mrzlično delovanje londonskih režiserjev, ki pripravljajo novo hrupno predstavo iz slabega gledališča, a Že sedaj jim lahko zagotovimo, da bo tako z nemške kakor z italijanske strani naletela sprejem, ki ga zasluži. 3>Deutsche Allgemeine Zeitung« opozarja na vest iz britanskega vira, po kateri naj bi bil Churchill odpotoval Iz Moskve v ponedeljek zjutraj, ne da bi bil hotel dati kako izjavo zastopnikom tiska. Angleški listi so po svojih dopisnikih in v svojih komentarjih hoteli poudariti izredno prisrčnost, Id je označevala stike med Churchillom in sovjetskimi državniki. Gleda praktičnih rezultatov razgovorov pa objav- Čestitke Rima Nj. Vel. Kraljici in Cesarici Rim, 18. avg. s. Predsednik pokrajine Roma je pcslal dvorni dami Nj. Vel. Kraljice in Cesarice naslednjo brzojavko: Prebivalstvo Pokrajine Kotiva, ki je navdušeno zaradi sijajnih zmag vojakov ▼ zraku in na morju in ki je trdno prepričano v zmago Imperialne Italije in v vedno večji p ros peh Savojskega doma. *e pridružuje moji osebi, ko vam poAilJim vroče In vdano voščilo k godu Nj. Vel. Kraljice in Cesarice. — Predsednik pokrajine Koma Gvaltier FracshettL Bukarešta, 19. avg. s. O priliki godu Kraljice in Cesarice Elene so rumunski listi objavili na prvi strani sliko nase vladarice s prisrčnimi komentarji života občudovanja za delo vzviSene gospe Tudi list »Cuventul« obiavUa prisrčno posvetilo Kraljici jn Cesarici. ljajo angleški listi komentarje, ki kažejo, da se sučejo načrti med utvarami in kapitalizmom. >Zw61f-Uhr-Blatt< najprej ironično vprašuje ali je Churchill vzel s seboj sveto pismo in ali je s Sovjeti pel litanije, nato pa pripominja, da je mogoče iz dolgega in neprijetnega Churchillovega potovanja zaključiti samo to, da je odšel in se vrnil praznih rok. Nekaj pa bi pri vsem tem želeli vprašati angl^kega prvoga miivstri. zaključuje list, ko so že njegovi rojaki označil njegovo potovanje za dramatično, namreč: kaj je bilo važnejše, onih 25 zdra-vic, ki so bile zgovorjene na banketu v Moskvi njemu na čast in na katere angleški listi s tolikšno vnemo opozarjajo, ali ona tri izredna vojna poročila, ki so jih prav Iste dni objavili Nemci? Značilen angleški komentar Rim, 18. avg. s. >Times« komentira v današnjem svojem uvodniku sestanek zavezniških zastopnikov v Moskvi in skuša pri tem poudariti brigo, s katero da J3 britanska vlada na konferenci v Moskvi hotela pomagati svoji zaveznici, ki je v slabem položaju. List upa, da je bila na sestanku dosežena še večja ubranost an-gleško-ameriških vojnih napovedi. List pripominja, da je položaj v Rusiji sicer resen, da pa je še bolj resno dejstvo, da se je operacijsko pod^ *ie na vzhodnem bojišču že zelo približalo ^anskim poetojankem na Srednjem vzhodu. Ker se je i-azvoj zasukal v to smer, zaključuje >Times«, ln ker moramo računati odslej z dejstvom, da se bodo britanske in ruske čete kmaln znašle ramo ob rami v skupni borbi, seveda nujno potrebno, da nI nobenega nesporazuma glede akcij, ki naj H se skupno izvršile. Res je, priznava Ust, da razumevanje in sporazum med Angleži in Rusi nista bila vselej popolna in dejanska v zadnjem času, kakor bi to bUo želeti, pa je zato prav, da se od časa do časa sporazvmemo, zlasti ko se bliža nevarnost. Prva vzhodnoazijska konferenca Mukden, 19. avg. s. Včeraj zjutraj je bila tu svečano otvorjena- konferenca za blaginjo Vzhodne Azije, ki je bila napovedana ob priliki 10-letnice ustanovitve države Mandžukuo. Otvoritvene seje konference se je udeležilo kakih 500 zastopnikov raznih dežel iz Vzhodne Azije s predsednikom mandžurske vlade in člani te vlade na čelu. Zarota v Iraku Carigrad* 18. avg. s. po vesteh SJ Bagdada se med iraAkim prebivalstvom vedno bolj razširja tiha agitacija, ki je dosegla svoj višek v komplotu, da se vrže sedanja iraška vlada, komplotu, ki so ga policijske oblasti pravočasno odkrile. Izvršene so bUe aretacije številnih osumljenih oseb in mnoge preiskave v stanovanjih. Izmed areti-rancev jih bo 30 izročeno posebnemu sodišču, šef iraške vlade je dal objaviti Jcs-javo, v kateri poudarja, da bo vlada z vsemi sredstvi zatrla kakršen koli pokret, ki naj bi izpodjedal temelje sedanje iraške politike. Vedno obStitnejše pomanjkanje v Rusiji Rim, 18. avg. s. Med raznimi pozivi, ki so bili te dni napisani v Sovjetski zvezi; vzbudi pozornost poziv lista * Pravde« v uvodniku, ki je gospodarskega m vojnega značaja obenem. Sovjetski list namreč opozarja, da ima izguba industrijskih m poljedelskih središč zaradi napredovanja nemških ln zavezniških čet hude posledice na nadaljnje možnosti odpora. Iz vsega te^a izhaja po pisanju »pravde« nujnost za Ruse, da se podvržejo najrazličnejšim novim omejitvam, ki se morajo celo podesetorltJ glede na sedanje stanje. Stran 2 »SLOVENSKI RA ROD«, sreda, 19. avgusta 1942-Xx StCT. 188 Predpisi o okoriščanju živalskih tolšč Vse toliče od govedi je treba poiUfati tapilaid loja Bergman v Ljubljani Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941. XIX št. 291 in smatrajoč za potrebno, da se uredi ukoriščanje živalskih tolšč za pridobivanje glcerina in za industrijske potrebe, odreja: Člen 1. Vse tolšče, ki se v prostih količinah pridobe od govedi (izvzemši sesajoča teleta), od ovc in koz (izvzemši jagnjeta in kozliće) in od konj, zaklanih v Ljubljanski pokrajini, morajo veterinarji ali pregledniki mesa izrezati in poslati z odprem-nim in izročilnim listom topilnici loja Berg-man v Ljubljani, ki je za to poslovanje pod tehničnim in upravnim nadzorstvom Visokega komJsariata. Maščobne ostanke, dobljene pri prodaji na drobno, kakor tudi manjvredne maščobne dele je treba prav tako izročiti veterinarjem ali preglednikom mesa, da jih pošljejo zgoraj navedeni topilnici loja. Isti predpisi veljajo za tolšče od poginulih živali, če temu ne nasprotujejo veteri-narsko-policijski razlog, kakor tudi za tolšče od goveli, ovc, koz ln konj, zaklanih v inozemstvu in uvoženih v Ljubljansko pokrajino. S tolščami v prostih količinah se razumejo tolšče ledvic (obisti), lakotnice in medenične votline, vampa in čreves, kakor tudi vsi drugi maščobni deli, ki se dajo izrezati ne da bi se ranilo spodnje tkivo. Zbiranje in odpremo tolšč v topilnico morajo nazirati pokrajinski veterinar ali organi, ki jih ta določi. Člen 2. Tolšče iz prednjega člena se morajo pošiljati topilnici dnevno ali obdobno, očiščene vsake nesnage in tujih tvarin, po navodilih in na način kakor določi pokrajinski veter nar. Člen 3. Živalske tolšče, ki jih prejme topilnica, se predelajo v staljeni loj s kislinskim postopkom in z napravami za segrevanje na paro, po tehničnih navodil h, ki se predpišejo. Člen 4. Ceno živalskih tolšč, ki jo je plačati dobaviteljem, in ceno s kislinskim postopkom staljenega loja določi Visoki kom.sari at. Topilnica mora plačati njej po-sTane živalske tolšče, zaobalo, o.ipremne in prevozne stroške za tolšče, nagrade veterinarjem 'n preglednikom mesa, stroške za prevozna sredstva, ki bi jih imel pokrajinski veterinar, in splošne stroške po odredbi Visokega kornisariata. Člen 5. Ves staljeni loj mora poslati topilnica loja Bergman v razcepljenje zavodom, ki jih določi Visoki komisariat- Clen 6. Pri razcepljen ju po prednjem členu pridobljene maščobne kisline se od-kažejo po razdelilnem nacrtu, ki ga predloži Pokrajinski korporacijski svet tn. odobri Visoki komisariat, tistim podjetjem Ljubljanske pokrajine, ki predelujejo take kisline. Člen 7. Topilnica loja Bergman mora voditi prejemno knjigo za količine tolšč, ki se ji izroče, in oldajno knjigo za količine staljenega loja, ki jih pošlje v razcepljeni« zavodom iz člena 5. Nadalje mora voditi prejemno knjejo o količinah iz loja pridobljenih maščobnih kislin, ki jih izročijo zavodi iz člena 5., in oddajno knj-go za količine, ki se po členu 6. odkažejo podjetjem Ljubljanske pokrajine, predel u jočim maščobne kisline. Prejemne in oddajne knjige mora predhodno vi dira ti Pokrajinski korporacijski svet. Člen 8. Ves staljeni loj in zaloge žival-slcii tolšč, ki so kjer koli na dan, ko stopi ta narelba v veljavo, se morajo prijaviti v petih dneh Visokemu komisariatu, uradu pokrajinskega veterinarja, in ostanejo pod zaporo njemu na razpolago. Člen 9. Vsakršna pogodbena obveznost o o&svojitvi ali odstopu živalskih tolšč ali staljenega loja iz te naredbe se smatra za razveljavljeno od dne, ko stopi ta naredba v veljavo. Člen 10. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX št. 8 v denarju do 500n lir ali z zaporom do 6 mesecev. V hujših primerih se lahko izrečeta obe kazni. Člen 11. Ta naredba, s katero &e razveljavljajo vse nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 14. avgusta 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajfcio: Eniilio Grazioli Intenzivno kmetijstvo v Italiji že lani so bile izkušnje z dragim pridelkom dobre Drug"č v sedanji svetovni vojni so bili ita-liiansk kmetovalci pozvani, naj posvete Čim večjo pozornost drugemu pridelku v poštev prihajajočih poljskih kultur. Z racionalno izbiro semen je bil v mnogih pokrajinah termin žetve pšenice potisnjen znatno naprej. Zgodaj dozorevajoča pšenica igra v celotni italijanski žitni letini pomembno vlogo, že v prvi pelovici julija je bS del žitnega polja prazen. V dolini rek« po sejejo že več let po pšenici riž. Z zgodnjo žetvijo so pa pridobili italijanski kmetovalci tudi na času za setev poletne koruze, ki so jo sejali prej v najboljšem primeru cb koncu julija tako. da večinoma sploh nI mogla pred zimo dozoreti. Zdaj pa lahko povsem dozori tudi poletna koruza. že lani so bile izkušnje z drugim pridelkom v Italiji ugodne. Letos, ko je dozorelo žito še posebno zgodaj, so zastavile državne in korporacijske oblasti vse sile, da so prepričale kmetovalce' kako koristno je po žetvi pšenice znova obdelovati polje. Misel intenzivnega kmetijstva si tudi v Italiji vedno bolj utira pot med široke sloje kmečkega prebivalstva. Večina podeželskih posojilnic. Poljedelska banka in Banca di Na-poli so razpisale znatne premije za drugi pridelek. Za drugo setev so najbolj priporočali kmetem koruzo, krompir in bel fižol. Pri tem gre za poljske pridelate, ki igrajo v italijanskem prehranjevalnem gospodarstvu posebno važno vlogo in ki njihovo pridelovanje ne zahteva mnogo truda. Kmetovalci, ki so zasejali svoje polje po pšenici s koruzo, krompirjem in fižolico, lahko obdrže za prehrano svojih družin in živine dodatno za vsakega prašiča 1,5 stota, za vsako kravo 1 stot in vsak komad perutnine 2,5 kg koruze, dalje za vsakega družinskega člana 50 kg krompirja in 4 kg fižolice. Tako lahko italijanski kmetovalec znatno zboljša svoj položaj v pogledu prehrane sebe in svoje družine, če obdeluje polje intenzivno. Poleg tega ima pa še možnost, rediti bolje in več živine odnosno perutnine. - Nobenega dvoma ni, da dosežejo kmetovalci z drugim pridelkom lepe uspehe povsod tam. kjer se da zemlja intenzivno obdelovati. Poleg koruze, krompirja in fižolice se priporočajo za drugi pridelek Se nekatere poljske kulture, ki bi lahko dobile zdaj večji pomen tudi v Italiji. Gre za sojo, sladkorni trs in proso. Sojo so posejali letos ket drugo kulturo na vojnih vrtovih v Milanu. TJspevanje drugih poljskih kultur je seveda v veliki meri odvisno od činiteljev, ki niso vedno podvrženi človeški volji in organizaciji. To velja zlasti za vreme. Nekaj diu izdatnega dežja bi zelo pospešilo rast na polju. Boljši je položaj v krajih, kjer se namakajo polja umetno, kakor je to v veliki meri v severni Italiji. Za pravočasno dobavo umetnih gnojil so pristojne oblasti f-eveda poskrbele. Kjer je pa primanjkovalo umetnih gnojil, so priporočali več hlevskega gnoja. V številkah se doprinos drugega pridelka k splošni letini še ne da izraziti, ker ni na razpolago potrebne podlage. Gotovo je pa, da se bo s tem položaj Italije glede prehrane znatno zboljšal. Intenzivno obdelovanje zemlje prinaša veliko korist kmetovalcem samim in državi. Zato je razumljivo, da ga država z vsemi sredstvi podpira. Živilski trg Ljubljana, 19. avgusta Današnji živilski trg je bil miren. Povpraševanje ni bilo tako, kakor n. pr. v ponedeljek. V splošnem obvladata trg še vedno uvožena zelenjava in sadje. Kakor uvo-v večjih količinah, tako potem tudi na trgu v večjih količnah, tako potem tudi na trgu prevladuje ta ah ona zelenjava ali sočivje. Pri naših zelenjadaricah je največ naprodaj solate. Gospodinje iščejo sedaj zlasti zelje. Tu pa tam ga kakšna prodajalka pripelje manjše količine in ga takoj razproda po 2.50 lire kg. Tudi kislo zelje prihaja počasi na trg. Gospodinje se zalagajo z njim kar z več kg. Manj je že bučk, katerih doba že popušča. Prodajajo jih po 350 lire kg. Kumar skoraj ni več. Stročjega fižola pripelje tu pa tam katera zelenjadarica in je običajno slabše kakovosti. Prodajajo ga po 4.50 lire za kg. Največ stročjega fižola se proda sedaj kar na vrtovih. Toda pridelovalci niso dostopni za večje kupčije, ker hočejo, da čim več fižola dozori za zimo. Graha na trgu nI več. Sedaj je že specialiteta in ga dobite le pri redkih vrtnarjih. Maksimalni cenik mu je določil ceno po 4.50 Ure za kg. Solate je vsake vrste poletne in endivije Slepec Dočim je ležala njegova žena v silnin krčih na postelji, je hodil Jean Sternj ves iz sebe gori in doli po hodniku porod niš-ri:ce stisnjenih pesti in od solz nameglenih cči. Videč ga tako razburjenega so mu svojci svetovali, naj se vrne domov. Doma, čisto sam, je preživel še nekaj dolgih ur v mučnem pričakovanju in negotovosti ... Noč je bila že legla na zemljo, ko je zapel telefon. Ležal je na otomani in naglo je planil pokonci. Skozi slušalko je zaslišal glas svoje tašče'- — Tvoja žena je že izven nevarnosti. — A . . . fantek? _ Ne. punčka je. Zdrava, lepa in močna. Štiri kilograme in tristo petdeset gramov. Čestitam. — Takoj pridem. Zdaj, rešen ogromnega bremena, ki mu je zapiral sapo, je odhitel Jean Sterni po stopnicah na ulico. Cim je pa stopil na hodnik, se mu je zazdelo, da je izgubljen. Bila je noč in ulice so bile zaradi zatemnitve v popolni temi. Se več, mesto je bila zagrnila gosta megla, tako da se ni videlo niti ped i pred seboj. K sreči je bila porodnišnica blizu in mož je krenil v tema... Toda tudi na tej kratki poti je izgubil orientacijo. Ves obupan je hitel naprej v upanju, da ga bo srečno naključ- je morda vendarle privedlo do bolnice. — Irena! — je šepetal utripajočega srca. — Moja žena! Moje dete! In nikogar ni srečal na svoji poti. Niti redarja, niti mimoidočih... Kar je dosegel njegov obup višek. Obstal je, kajti zazdelo se mu je, da je zaslišal korake. Potem je pa začel govoriti s povišanim gia-sorn" — Moram priti čim prej do bolnice! Pomagajte mi, prosim vas! Koraki so se mu približali in tipajoča roka ga je prijela za roko. Prijazen glas mu je dejal: — Pojdite Varno je vodila neznančeva roka Jeana Stemija zdaj na desno, zdaj zopet na levo in potem znova na desno. Končno je zaslišal glas: — Tu sva. Jean Sterni je skozi meglo opazil siva vrata porodnišnice. Ko so se odprla, je padel svetlobni žarek na njegovega post reži ji vega spremljevalca. Jean Sterni je pogledal njegovo sivo glavo, koščena lica in globoko udrte. motne oči. — Sam ne vem, kako bi se vam zahvalil, — je za jecljal ves gin jen. — Brez vas___Toda povejte mi, kako ste mogli tako hitro najti pot v tej grozni temi m megli? — Meni to ni težko, — je odgovoril neznanec smeje. — Če dobro pogledate, boste pač lahko opazili, da sem slep... toliko, da lahko zadovolji vse povpraševanje, Glavnato prodajajo po 3.70, rumeno endivijo po 4, zeleno pa po 3 lire za kg. Manj je šptnače, za katero veljata dve ceni: za mehko 4 Ure kg. za trdo 3 lire kg. Gospodinje naglo pokupijo tudi kolerabice in rdečo peso. Prvo prodajajo po 2.50 lire kg. drugo pa po 3 lire kg. Domače čebule je zelo malo. To pa se ob obilni ponudbi uvožene skoro ne občuti. Nič ni domačih paradižnikov. Sedaj zelo počasi zorijo. Danes so jih prodajali nekaj zelenih za zimsko solato. Domača jabolka prodajajo po 3.50 ali 4 lire kg po kakovosti in debelosti. Največje je povpraševanje po najcenejših. Gospodinje jih kupujejo za sušenje. V splošnem pa prevladuje uvoženo sadje. Danes je bilo na prodaj največ hrušk po 5.70, veliko grozdja po 9.20 oziroma 7.30 lire kg, nekaj jabolk in breskev. Med uvoženo zelenjavo ln sočlvjem je največ čebule. Na izbiro je bele, rumene in rdečkaste čebule. Se vedno je naprodaj v znatnih količnah paprike, med tem ko so paradižniki že razprodani. Izpred okrožnega sodišča Za Štiri steklenice vermuta je tvegal službo in eksistenco Ljubljana 19 avgusta. Prod malim senatom IjuWjanskga okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval dr. Fe-laher m sita v njem sodelovala sodnika .^os. Brelih in Špurn, se je včeraj dopoldne zagovarjal 42Ietni v Triestu rojeni in v Ljubljano pristojni železničar nad prem ikač Franc Ć.. ki je oženjen, mora skrbeti za tri otrok« in doslej še ni bil kaznovan. Obtoženca, ki je suhljate in majhne postave, je bnaniil odvetnik dr. Aleš Peršin, obtožnico pa je zastopal državni tožilec Branko Goslar. Državno tožitetvo je obdolžilo obtoženca, da je 20. aprila ob 3. zjutraj na glavnem kolodvoru ukradel iz železniškega vagona štiri steklenice vermuta in tako zagrešil vlomno tatvino po § 316-4 Kakor se ie ugotovilo kasneje, je bilo ob isti priložnosti ukradenega vermuta okoli 319 litrov. Z zadevo se je pečalo že vojaško sodišče, ki pa se je s sodbo izreklo za nepristojno in je zadevo odkazalo civilnemu kazenskemu sodišču. Obtoženec je zanikali krivdo. Trdil je. da je omenjeno uro opazil med opravljanjem s-lužbe. kako je 20 do 30 m pred njim skočili tz vagona neznan moški in izginil ne-znanokam. Obtoženec ga ni niti zasledoval niti ni klica4 na pomoč. Približal se je k vagonu m tam našel pri odprtih vratih štiri steklenice polne vermuta, zraven pa še cevko za pretakanje. Velik sod je bil na-vrtan in v njem je manjkalo mnogo žlahtne tekočine. Vagon je stal blizu viadukta čez Smartiinsko cesto in je čakail na ocarinjenje. Bilo je to v noči na ponedeljek. Ker je mislil, da m-rura opravljati predvsem svojo službo in po njegovem zatrjevanju ob ri-«item času ni bilo nik;er v bližini stnaže železniške milice, je steklenice in cevko vzel, da bi ju kasneje izročil varnostni oblasti. Oboie je skril v svoji slačilnici. V niegovi odsotnosti so prišli v barako miličniki, ki so našli vermut in cevko. Njegov zagovor je zbujal sodnikom mnoge opravičene pomisleke, tako da mu je predsednik končno predočiJ da je storil veliko neumnost, ko je za štiri steklenice vermuta tvegal službo in eksistenco. NJje-govim besedam sodniki niso mogli verjeti iz več razlogov. Ce je že opaz:'I tatu in se je hotel vmešati, bi bil moral takoj klicati na pornoč. ne pa tatu postita, da ;e mimo zbežal, te pa tetja ni stori!, naj bi se tudi za blago ne brigal. Se pred preiskovalnim soSnloorn je zatrjeval da je cevka njegova. Službujočemu miličniku, ki je odkril tatvino, je priznal, da je vermut vzel. Kot priča je bil zaslišan železniški milič- nik Peter Castapietra. ki sedaj službuje v Genovi. Prišel je na vabvlo sodišča osebno k razpravi Priča je izjavil, da mu je obtoženec priznal, da je vermut ukradel. Obenem mu je tudi priznal, da *e imol pomočnike, dejal pa je. da jih ne pozna Potrdili je. da sta bili v bližini vedno dve miliČ-niškj patrulji in tudi voiaška straža. Obtoženec bi bil lahko, če bi bil njegov zagovor resničen. nokHcal na pomoč. Iz ostalih spisov je bilo razvidno, da je obtoženec zaradi tega dejanja presedel že en mesec v preiskovalnem zaporu. Pismo o glasu ve povedati o njem le najboljše. Senat je branilcev predlog zavrnil :n smatral, da je srtvar že dovolj pojasnjena. Obsodil je Franca C. po obtožnici na 3 mesece strogega zapora in 1 leto izgube častnih pravic, pogojno za dobo 3 let Branilec je prijavil revizijo in rtrizi^. Nepoštena služkinja ali skopa gospodinja Na zatožno klop je nato setfla neka starejša maloletnica, ki jo je ex offo bran H odvetnik dT. Fcttich. Obtožnica ji je očitala, da je odvzela svoji delodajalki, pri kateri je silužila 2 leti in 4 mesece, del zlate verižice, 5 kg masti, 20 kg bele moke, 5 kg sladkorja, 2Ts m sifona in 200 lir. Tatvino da je izvršila, ko je odpovedala sKižbo. ObtoKcnka. ki je stara komaj 18 let, je tatvino živil in dela zlate verižice priznala. Zanikala pa je, da bi bila vzela sifon in denar. Zatrjevala je. da je našteta živila odvzela svoji delodajalki, ki je že 72 let stana gospa, zato. ker _:o te slabo in premalo hranila. Dela je imela baje zo\o veliko, hrano pa zelo slabo. Vse si je prilastila v majhnih obrokih, da si je pripravila hrano in se tako nasntiila. Verižico pa da je vzela zato. ker ji je gospodinja ob odhodu pridržaila par čevljev, ki jih ji je prej podarila. Njen zagovor je bJl never'eten že zato, ker je svojemu fantu izjavila, da ji je verižico podarila njena sestra. Ovrgla je njene navedbe tudi njena delodajalka, zaslišana kot priča. Slišali .smo zanimivost, da je obtožen ka odpovedala službo z motivacijo, da ima v službi premalo dela! Nikoli se ni pritožila, da bi rmeli premalo hrane, jedla pa je vedno to, kar njena gospodinja. Ob koncu ji je plačevala mesečno 160 lrr. 'Senat je obtoženko spoznal za krivo po obtožniei in jo je obsodil po § 314. na tri mesece strogega zapora pogojno za dobo dveh let. Športni pregled ■m»wi i i waBMEBcawa—«a— Pester drobiž z nedeljskih športnih prireditev V teniškem tekmovanju je po sedanji zmagi Italije nad Hrvatsko stanje naslednje: Italija 7 točk, Madžarska 4 in Hrvatska 1 točko. Drugi in tretji dan so se tekme v Viareggiu med Hrvati m Italijani končale takole: Bossi - Quintavaile sta premagala Braanovića in VViirtha 6:4, 6:0. 6:4. Cucelli in Del Bello pa sta premagala Miti ca in Pallado 6:3, 6:4. 9:7. Tretji dan je Rado premagal Šari ca 6:1, 6:2, 6:0 in Ro-manoni Mitića 6:4, 4:6 9:11, 6:3. Teniški dvoboj med Švico in Francijo se je končal z zmago Francije 15:9. Igrali so 24 partij. Prva mednarodna telovadna tekma med telovadci Nemčije in Slovaške se je končala z zmago Nemcev 550.5 489. Tekma je bila v Si-Heinu. Najboljša pcedinca sta bila Nemca Stade! in Krostzsch. Svetovni kolesarski prvak Holandec Van Vliet je v nedeljo sttartal na večji mednarodni kolesarski dirki v Hannovru. Z njim je startalo še nekaj drugih znanih mednarodnih dirkačev. Zmagal je z 20 točkami Van Vliet, drugi je bH Danec Falk Honsen s 13 točkami, tretji Holandec Remkes in šele četrti prvi Nemec Schorn. V olimpijskem bazenu Lida v Vet oni je bšlo v nedeljo italijansko žensko plavalno prvenstvo v skokih. V skupini seniork je postala prvakinja pri skokih s trimetrske deske Tatjana Lanzi-Pertotova. članica La-zia iz Rima. V skokih z lOmetrskega stolpa je zmagala Nanda Pautassova, članica Do-polavora Pireili iz Milana. Lahkoatletski miting v Helsinkih Prejšnje nedeljo so Finci priredili v Helsinkih večji mednarodni lahkoatletski miting, ki so se ga poleg domačinov udeležili tudi'Madžari in Švedi. Madžari so dosegli med ćrugim dvojno zmago v teku na 5000 m. Prvo mesto je zasedel Szilagv s 14:46, drugo pa Nemeth s 14:46.5. Slavni Malti se je plasiral na peto mesto. Ker je prišel na miting naravnost z bojišča, ni imel priložnosti, da bi se na tekmovanje pripravil. Dve nadaljnji zmagi so Madžari dosegli tudi v skoku s palico in v metu kopja. V skoku s palico je zmagal Kovasc s 3.80, v metu kopja pa Warszegi s 65.62 m pred Fincem Walnom, ki je dosegel 64.72. NajpomembnejŠi rezultat tekmovanja je dosegel finski prvak Nils Niklen, ki je zmagal v skoku v visino z 1.95. Kakor je znano, je NIklon zmagal tudi v Berlinu. Sved Kri-stofferssen je preskočil 1-90 m, pred tem pa je ie zmagal v teku na 110 m Čez zapreke s 15.2 pred Madžarom Vidasom s enakim časom. Za Švedsko so zmagali Ilson v teku na 100 m z 11.1, Bror Hellstroorn na 2000 m s 5:24 pred Madžarom Igloiom. Od Fincev je zmagal Storskrubb na 400 m v 49.7, Waeliaho v teku na 800 m z 1:55 ln končno H. Sanck v skoku v daljino s 7.14 m. Lahkoatletski miting v Schiu V Schiu so zbrani že nekaj dni najbolj ši italijanski lah k oa tleti, ki se pripravljajo za nastop preti Švicarjem. V nedeljo so priredili izbirni miting, ki je dal nekaj izvrstnih rezultatov. Predvsem je pokazal, da je v odlični formi tekač Lanzi, ki je izboljšal italijanski rekord v teku na 1000 m. Dosegel je izvrsten čas 2:23.2. Odličen je tudi skakalec s palico Comchi, ki je preskočili 4.10 m. Zmagali so: na 100 m: Tito 10.8, na 200 m: Mariani 22.1. na 1000 m: Lanzi 2:23.2. na 110 m čez zapreke: Eritale 15.1 na 400 m čez zapreke: Fantome 57.0, v skoku v višino: Campagner 1.90. v skoku s paheo-Conchi 4.10, v metu kladiva: Sargi-ano 50.52 pred Taddio. ki je dosegel 50.24, v metu k op j a: Drei 56.70. Francosko lahkoatletsko prvenstvo V Bordeauxu ao nedavno imeli splošno francosko lahkoatletsko prvenstvo. Zbran je bil cvet francoske lahkoatletlke. Rezultati v nekaterih disciplinah presenečajo po svoji povprečnosti, v drugih pa je opažati znaten napredek. Mnogo pričakujejo Francozi zlasti od mladega tekača na srednje proge Dolleousa, za katerega trdijo, da ima veliko bodočnost. Zmagali so: na 100 m: Valmy 11.1, na 200 m: Valmy 22.5, na 400 m: Dolleans 49.2, na 1500 m: rtanaenne 1:55.1, na 5000 m: Puqazon 15:00, na 10.000 m: Lalanne 32:25, na 110 m čez zapreke: Mathiotte 15.6, na 400 m Čez zapreke: Maignan 55.5, na 3000 m čez zapreke Leveque 9:28.1, v skoku v visino: Lapointe 1.90 m, v skoku v daljino: Bau-dry 7.03 m, v skoku s palico: Ramadier 3.80 m, v troskoku: Joanblancq 13.71 m, v metu krogle: Bourron 14.41, v metu diska: Bazannerie 44.66 m, v metu kopja: Sprecher 59.59 m, v metu kladiva: Bracon-net 45.63 m. Drobiž Na Švedskem plavalnem prvenstvu v Stockholmu je Gunnar Suling premagal nepričakovano na 200 m dosedanjega prvaka Johna Rothmanna. Zmagovalec je dosegel Čas 2 49. Prvenstvo na 400 m prosto si je osvojil Bent Lil je z 3:00.4. Bjoerne Borg ni nastopil, ker se je nedavno ponesrečil. Pri ženskah je na 100 m hrbtno zmagala Kerstin Akerberg z 1:24.1, na 400 m prosto Ingrid Thafelln z 5:33.4, na 200 m prsno pa Doris Ek z 3:08.«. Iz Amerike poročajo o novem svetovnem plavalnem rekordu. Havajec Leo Nakama je v New Torku na ameriškem plavalnem prvenstvu zrušil dosedanji rekord v plavanju na 1 miljo. Preplaval jo je v 20:29. Dosedanji svetovni rekord je pripadal Američanu Jacku Medici. Postavil ga je ■ časom 20:57.8 leta 1934. Madžarski nogometni klubi tekmujejo sedaj za Štefanov pokal. Tekme se bližajo že koncu. V semlflnalu je presenetil Szol-nog, ki je premagal prvenstvenega prvaka WMFC 4:2 (2:1). Z enakim rezultatom je Gamma odpravil Kispeat. iSe/csifiea KOLEDAR Danes: Sreda, 19. avgusta: Ludovik Tu~ luski DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ljubezni nasproti Kino Sloga: >Fanfulla da Lodic Kino lTnion: Pod morsko gladino Razstava akvarelov slikarja Eda Der~ žaja v Obersnelovi galeriji na Gosposvet- ski cesti, odprta od 9. do 12.30 ln od 15. do 18.30 DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Iz Spodnje štajerske — Novi grobovi. V Mariboru so umrli vratar Ignac Jelen, star 28 let. Upokojeni desinfektor Ignac Kra,šek. star 89 let. in žena delovodje Hermina Mlinaric, stara 32 let. — Z*vljenJ«ki jubilej zaslužne Celjankft. *Marburger Zeituns« se je sponuvla ob 65-letnici zaslužne Celjanke Genovefe Kvedert ki je skozi 42 let zvesto sodelovala pri celjskih ženskih društvih, med drugim tudi kot učiteljica nemščine Z veliko vnemo je svojčas stregla avstrijskim legionarjem ▼ Varaždinu. Zdaj ima v Celju trafiko in se vedno pomaga pri društvenem delu. — Konjske dirke v Ljutomeru. Poročali smo že, da priredi Štajersko kasaško in vozačko clmStvo tudi jeseni v Ljutomeru konjske dirke. Prvotno jih je nameravalo prirediti v vvčjem obsegu ln sicer tako, d* bi se pričele v Ljutomeru, zaključile pa v Grazu. Ker pa je bilo s 1. avgustom prepovedano prirejati konjske dirke drugod razen v Berlinu, Miinchehu, Hamburgu, Gel-senkirehnu in na Dunaju, je moralo spored izpremeniti v tolfko, da dirk v Gram n« bo. Edine konjske dirke na Štajerskem bodo torej v jeseni v Ljutomeru ln sicer v nedeljo 13. septembra, v primeru slabega vremena pa v nedeljo 20. septembra. Prireditelji računajo z veliko udeležbo. — ženski tečaji. V gradu pri Vurbergu se je pričel v petek 14. t. m. prvi izmed treh tečajev, v katerem se šola>o predstojnice uradov ženskega urada v Štajerskem Het-matbundu. Voditeljice urada za ženske * okrožnem In krajevnih vodstvih ter voditeljice delovne službe dobe v teh tečajih za svoje delo potrebno strokovno izobrazbo. — Zniianje oen v grostinskih obrtvtlh. Komisar za določen je oen in državni tajnik za tujski promet sta s 1. avgustom odredila znižanje cen v gostinskih obratih. Cene jedi se znižajo po krajevnih razmerah od 5 do 15 %. v primeri s 1. septembrom 1939. Cene kave pa Se za 8%, tako da so se znižale v primeri s cenami z dne 4. septembra 1939 najmanj za 20 To. Cene piva in mineralne vode ostanejo nespremenjene. Glede cene vina pa še ni padla odločitev. — Športno odlikovanje. Izpitna komiaja za nemški državni športni znak v Mariboru je začela v soboto in nedeljo z izpiti v plavanju in lahki atletiki. Prijavilo se Jo zelo mnogo kandidatov. Pri izpitu iz plavanja je starta lo 25 mladeniče v in pet deklet. Izpit je napravilo 21 mladeniicev ln vseh pet deklet. Pri lahkoatletiki je nastopilo 32 mladeničev in 27 jih je izpit napravilo. Največje zanimanje je vladalo za tekme na 400 m. Nekateri kandidati so hoteli napraviti tudi splošni izpit. Spodnjo-Stajerskl športniki so si priborili prvi državni športni znak, ki pomeni v Nemčiji veliko športno odlikovanje. — Nobenih okrasnih jnimbov več. Gospodarski urad v oblačilni industriji je odredil, da se v bodoče ne smejo več nositi okrasni gumbi na moških oblekah in suknjah, kakor tudi ne na ženskih in otroških oblekah. Prepovedano je tudi nositi gumbe v dveh vrstah na suknjičih odnosno suknjah. Prj moškem soku odpadeta gornja dva gumba, pač pa je dovoljeno imeti zaradi simetrije gumbe v isti višini z gumbi za za pen janje. — Nesreče. Pri izdelovanju akumulatorjev je brizgnila 261etnemu elektromehaniku Janezu Piršu iz Maribora v obraz kislina in mu poškodovala oči. V neki mariborski tovarni zaposleni 231etni Maka Mohorko si je močno poškodoval levo nogo. Cestnemu delavcu Antonu Margošu iz Globokega v brežiškem okraju je priletel kamen v oko in mu razbil naočnike. Drobec stekla mu je ranil oko tako močno, da so morali MargoŠa prepeljati na očesni oddelek graške bolnice, kjer so mu oko odstranili. 261etni mizarski pomočnik Josip Plajh iz Frama pri Mariboru je za dobil pri delu globoko rano na levi nogi. 20-letna Ivanka Blaž iz Selnice si Je zastrupila želodec. 21 letna Alma Schulz iz Maribora je padla po stopnicah in si zlomila levo nogo. V St. Lenartu v Slov. goricah si je zlomil posestnik Alojz Kocbek roko in pretresel možgane. V Gor. Rad van ju je padel 141etni Bogoljub Finžgar iz Peker pri Mariboru z voza. naloženega z lesom in prišel je pod zadnje kolo. Zadobil je globoko rano na čelu in težke notranje poškodbe. O vrsti nesreč poročajo tudi iz Celja. Delavec Jakob Keršič je padel v neki celjski tovarni tako nesrečno, da se je močno pobil po obrazu. Med delom na polju je padla Barbara Savšek tako nesrečno, da si je nevarno poškodovala nogo. Delavec Janez Pospah Lz Bukovja je padel in si zlomil hrbtenico. V neki celjski tovarni je prišel delavec Martin Hrovat pod stroj, ki mu je zlomil obe nogi. v zadnjem hipu so ga rešili, da ga ni stroj zmečkal. Marija Hriberšek je zadobila težke opekline po obrazu, ko je neprevidno ravnala z ognjem. Pletitec košar Josip Jank iz St. Janža na Pohorju je pri St. Jurju prišel pod vlak in kolesa so mu strla lobanjo. V Brežicah pa je padel Alojz Zelenko z motornega kolesa in se močno pobil po glavi. Poeetnik Alojz Gajsek lz Za puž pri Slivnici Je pa zašel v mlatilnico. ki mu je prizadejala na glavi precej težke poškodbe, poleg tega si je pa pretresel možsane. Desno nogo sta si zlomila Ferdinand Luganič iz Skoma prt Šoštanju in Franc Zelišek iz Trnjave. ysi ponesrečenci so bili prepeljani v bornico, NaSe gledališče DRAMA Sreda. 19. avgusta ob 17.80: Vdova Ros-llnka. Izven. Zelo znižane cene od 10 Hr navzdol. Četrtek, 20. avgusta: zaprto Petek, 21. avgusta: zaprto Štev. 188 »3 LOV EN9R1 RABO D«, sreda, 19. avgusta 1«42-Xx . Stran S ' KINEMATOGRAFI ▼mm wwi]i nueita cez zicno oviro in namtp alt prevzem odslej prepovedani LJubljana, 18. avgusta. V smislu uredbe zsl oskrbovanje z mlekom za prehrano a dne 22 nov. I94i-Xx (Službeni Ust za, Ljubljansko pokrajino z dne p•.. novepJbra 1941/XX, kos 94) je z današnjim cbiem postavljena celotna proizvodnja krav:egra mleka pod zaporo in na razpolaga Pokrajinskemu prehranjevalnemu zavodu glasom že tzdanih in objavljenih odlokov v sledečih okoliških občinah: Jezica. Polje, Dobrujije, Rudnik, Brezovica, Log-, Šmarje, Dobrova in na onem delu občine Ljubljana, ki leži onstran žične ovire. Izvzeta je od te zapore v smislu čl. 2 zgoraj citirane uredbe le ona količina mleka, kj je potrebna za prehranjevalne potrebe celokupne družine posameznega proizvajalca in živinorejske potrebe njegovega gospodarstva. Vsaka oddaja mleka (tudi brezplačna sorodnikom itd.) čez žično oviro in nakup ali prevzem (tudi po katerem koli posredniku) je torej z današnjim dnem prepovedan in kazniv v smislu zgoraj citirane uredbe v denarju do 5000 Lir, v hujših primerih pa z zaporom do 6 mesecev. Vsa zadevna doslej izdana dovoljenja za prenos mleka Čez žično oviro neposredno po proizvajalcih oz. potrošnikih izgubijo veljavnost brez vsake izjeme. 7.?.—« 'ažje kontrole se v bodoče taka dov i ni- kakor in nikomur ne bodo izdaji Oni, ki imajo že knjižice za mleko, pa nimajo še vpisane količine mleka za III. četrtletje, to je v 3. koloni oa drugi strani knjižice, naj Jih predlože Uradu za razdeljevanje mleka, Maistrova ulica 10, najkasneje do 22. avgusta 1942 Kdaj bo mogoče te knjižice dvigniti, bo objavljeno strankam že v pisarni ali v časopisju. Zaradi hitrejšega in enostavnejšega vpisovanja in da ne bo nepotrebnih potov in zamude časa, lahko vse knjižice lz ene hiše prinese samo ena stranka. Le oni, ki imajo že nakazilo za dojenčka, pa nimajo še vpisa za III. četrtletje, naj predlože knjižice osebno in dobe knjižice takoj popravljene, ker jih pač že zdaj potrebujejo vsak dan. Ponavljamo, da onim. ki ima^o že vpis za III. četrtletje, ni treba predlagati knjižic. Oni, ki so prejemali zdaj mleko še od mlekaric onstran ^:čne ovire m imajo otroka do 1 leta, naj pridejo po knjižice in nakazila za mleko takoj in to osebno in naj prineso s seb >j družinsko knjižico Ostal; bodo obveščeni pozneje po časopisju. — Urad za razdeljevanje mleka v Maistrovi ulici 10 bo posloval do nadaljnjega za stranke ves dan od 8. do pol 1. in od 4. do pol 7. V Gosposki ulici št. 12 na odseku za mleko dobo informacije le proizvajalci mleka oz. lastniki krav. Zapora proizvodnje kravjega mleka v občini Ljubljana to?tran žič^e ovire sledi v kratkem. Predstav« ot oeiaviukih ob ltt- is 18 16 ob nedeljah tn praznikih ot 10 34» 14 30 16 30 ir 18.30 t«AU MA 1ICA - I tl.tKU> ZZ-41 Imsko veledelo po noveli slavnega H. Sudermanna uimi&Ki ^sproti Eden najlepših filmov sezone ; 1 .-* Priti van Dongen. Kristin* Soderbaum Ustroj In delovanje podmornic boste videli v filmu lOD MORSKO GLADINO DNEVNE VESTI Bolgarska kraljica med italijanskimi ranjenci Iz Sofije poročajo izčrpno o obisku Kraljice Ivane, ki je obiskala italijanske vojne ranjence, ki se trenutno zdravijo v - *—»viližJhl Banki kot gostje bolgarske vl; Vladarica se je pripeljala v zdravilišče Banki nepričakovano in se je zadržala med hrabrimi borci več ko eno uro. Razgovarjala se je z vsakim Častnikom in z vsakim voiakom. Zanimala se je podrobno za njihov zdravstveni poČutek in za okoliščine, v katerih so bili ranjeni. Vsakomur od njih je poklonila lepo darilo. Vojni pohabljenci in ranjenci so se zgrnili okoli Vladarice, ki so ji živahno vzklikali. Poveljnik skupine italijanskih vojnih ranjencev je poklonil Kraljici Ivani v imenu vseh lep šopek cvetlic. * — Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št. 65. z dne 3 5. avgusta 1912-XX objavlja predpise o ukoriščanju živalskih tolSč in odobritev pravil Združenja kmetovalcev Ljubljanske pokrajine ln zadevna pravila. — V Molvenskem jezeru je utonil 15 letni Fedele Fresina iz Sclema. K^pal se je v omenjenem jezeru pri kraju Baita v okolici Trenta. Njegovo mrtvo truplo so po dolgotrajnem iskanju spravili na kopno. —Argentinski poslanik poset?! mednarodni kmetijski zavod. Eksc. Adrijan G. E&cobar, poslanik argentinske republike v Madridu, si je s spremstvom ogledal mednarodni kmetijski zavod v Villi Umberto. Pri vhodu ga je sprejel podpredsednik dr. Guido Goncili, argentinski delegat v stalnem zavedovem odboru. Escobnr se je zlasti zanimal za za vodove tehnične ured:tve in za bogato kn;ižniro O splošni ureditvi se je zelo pohvalno izraz:l. — Nagrajeni umetniki. Te dn: je bila zaključena v Fiuggiju prva slikarska turistična razstava, ki jo je organiziral pokrajinski turist čni zavod v Frosincnu. Razsodišča je prisodilo razpisane nagrade sledečim mnetnJkom, ki ustregli razpisu in razstavili svoje umetnine: Josip Renzi, Josip Ca-inci. Vincenc Torte;?, Jacinta Galca, Manlij Sara. Rafael Fernello. Viljem Gatti. Franc I>e Bernardis. TuUi Palma. Marina Fau-gnatti. Napoleon Cupini in lise Movilovich. — Trije utopljenci. Pri Fiumicm:ju pri Rimu so se šli kopat v morje trijo dečki. Med njimi je b'l tudi 12 letni Atog Michetti, ki je pričel klicati na pomoč. Proti njemu sta zaplavala tovariša 11 letni Anz^lm Ma-tarazzi in 14 letni Rafael Casalini. Toda oba sta kmalu opešala in bi bLla še sama utonila, ko bi jima ne priskočili na pomoč drugi izvrstni plavalci. V b!iž;ni je morje terjalo drugo žrtev in sir>rr 16 letnega Karla Barello. Na Lidu pri Rimu pa je utonil 17 letni Ermellino Angeloni. — Legionarsku razstava v Milano. V dvoranah Perrnanerita v Milanu so zbrana dela leglonarjev protiletalske topniške milice. So to dela, ki so jih ustvarili legionarii v Času svojega počitka. Razstavljena so dela, ki spadajo v slikarstvo, kiparstvo, rezbarstvo itd. Umetnost in zgodovina, tehnika in vojaštvo se prelivajo na tej zanimivi razstavi. Med razstavljalci so razlike. So med nj'mi, ki jih lahko smatramo za diletante, so pa tudi drugi, ki so pravi dovršeni, zreli umetniki ter oblikovalci. Med leg'onarji so namreč tudi kiparji kakor n. pr. Tomaselli, prof. v Breri. Girelli iz Terone., Valter Pizzi. Gressoni. Potem srečaš slikarja, katerih imena so Zanfrognini, Usell:ni. Som-mariva, Cclombaroli, Magrotti, Lamati. Slednji si je pirboril pred dvema letoma cremonsko umetniško nagrad0. Razstavljena so tudi vojna tehnična sredstva, potem sledijo dela, ki se nanašajo na zgodovino in hrabra dela legionarjev v Grčiji, Španiji, Afriki in na drugih bojiščih. Priključenih je tudi polno slik, fotografij, ki ponazoru-jejo življenje in delovanje leglonarj-BV. Potem so prave male umetnine s področja dovršenega rokodelstva, pozornost vzbuja sijajna reprodukcija milanske stolnice. Tudi karikatur ne manjka na razstavi. Razstava, ki je bila otvorjena te dni. je izvirna po zamisli in prva te vrste. Verjetno bodo sledile slične razstave tudi po drugih italijanskih mestih. — Planinski kongres bo od 12. do 15. septembra v Aosti. Organizirajo ga pod okriljem strankinega tajništva organi 'Krajevnega faSja v Aosti. Kongresu bo predsedoval inšpektor P. N. V. Angelo Manaresi. V razpravi bodo najbolj različna vprašanja, M se nanašajo na izpopolnitev planinstva. Kongresu bodo prisostvovali predstavniki planinstva iz vseh večjih italijanskih mest. _ Velik uspeh italijanskih skladb na lnzernskem festivala. Mednarodni festival v Luzernu je bil otvorjen v soboto. Otvo-ril ga je Viktor de Sabata s koncertom, ki je vzbudil živo zanimanje občinstva. Posebno pozornost je zbudila Ghedinije- KiM) SLOGA — TELEFON 27-») Dramatična viteška zgodba o legendarnem junaku »FAVFULL\ DA LODI« Borba za ljubljeno dekle, dvoboji, spletke. V glavni vlogi lepa Germana Paolieri in Osvaldo Valenti. va skladba za dve violini, violo in orkester. Skladba je za švicarsko glasbeno občinstvo ter izobraženstvo popolnoma nova. Sličnega uspeha je bil deležen tudi drugi koncert pod vodstvom Antona Guarnerija. Izvajani sta bili za Švico novi skladbi in sicer Martuccijeva »Simfonija št. 2« in »EpiČna razpsodija Pika Man giagalija. Obe skladbi sta vzbudili pri strokovni kritiki pohvalno priznanje. Koncertu je prisostvoval tudi italijanski Kr. minister v Bernu in številni predstavniki švicarskih oblastev ter švicarskega kulturnega in zlasti glasbenega življenja. — Perforirane znamke od 1. oktobra dalje neveljavne. Iz Rima poročajo: Prometno ministrstvo, glavna direkcija pošte in brzojava, opozarja občinstvo, da je za ves čas trajanja vojne ukinjena uporaba perforiranih znamk s preluknjanimi pismenkami ali števili. Da se tvrdkam ter zavodom in uradom omogoči, da pazpeča-jo morebitne zaloge takšnih znamk, je dovoljena njihova tipcraba do vključno 30. septembra t. 1. Po tem roku se bo dopisovanje, ki bo opremljeno s takšnimi znamkami, izločilo iz prometa. — 736 publikacij skrčenih oziroma ukinjenih. V svrho skrčenja potrošnje papirja je minister ljudske kulture v prizadevanju, da podpre publikacije preizkušene založniške ter vsebinske serioznosti in da ukine oziroma skrči publikacije, ki niso v sedanjem trenutku neogibno poti ebne. proučil vse periodične publikacije. Odločitev je sledila po zaslišanju strokovnega mnenja od strani posebnih komisij, ki so jih sestavljali predstavniki P. N. F., korporacijskega ministrstva, Italijanske akademije ter prizadetih kategorij. Od julija 1941 do 15. avgusta 1942 je bilo ukinjenih ali skrčenih 735 periodičnih publikacij. 478 jih je bilo skrčenih glede časa izhajanja, 175 pa jih je bilo skrčenih z ozirom na š'evilo strani in format. V mladinskem tisku je bilo izločenih 50 odstotkov raznih periodičnih listov. Razen tega je bilo skrčenih Jer umaknjenih iz prometa 400 biografij, ki se nanašajo na gledališke in fiimske igralce, na radijske pevce, na snortne zvezdnike. Ostal pa je oni del gledališkega in filmskega tiska, ki je kvalitetno dober ter neobhodno potreben. — Deklica, ki spi že tri tedne neprekinjeno. V Grenoblu živi deklica, ki vzbuja veliko začudonie zlasti v vrstah zdravnikov. Čudovita deklica spi namreč neprekinjeno že tri tedne. Njeno spanje je tako globoko, da je ni^o mogla doslej predramiti nobena sredstva. — Papež ie sprejel 100 španskih kadetov. Papež Pij XII. je sprejel v avdijenci skupino več ko 100 kadetov mladinske fronte španske Falange. Pij XII. je kadete nagovoril in poklonil vsakomur od njih rožni venec. Španski kadeti so prispeli v Italijo, da prisostvujejo posebnemu tečaju, ki je namenjen specialnemu Študiju. — Za 50 lir je dobil 21.250 lir. V Trevi- su je bila kupljena v tamošnji loterijski poslovalnici srečka, s katero je zadel igralec, ki ne mara izdati svojega imena. Čedno vsoto 21.250 lir. Za številke, na katere je stavil, je dal 50 lir. Sreča se mu je nasmehnila v cagliareki loteriji. — Nesreče. Pavlin Josip, 52 letni čevljar iz Ljubljane, je padel po stopnjicah in se poškodoval na obrazu. Hrastnik Marija, 57-letna zasebnica iz D. M. v Polju, si je pri padcu zlomila levo nogo. Semec Tatjana. 30 letna uradnica iz Ljubljane, si je pri padcu zvila levo nogo. Habič Josipu, 45 letnemu pregledniku finančne kontrole iz Ljubljane, je padel sod na levo nogr> in mu jo zlomil. Jamšek Janko, 16 letni dijak iz Ljubljane, si je pri padcu zlomil levo roko. Maruško Rebolj, 8 letno hči trgovca iz Ljubljane, je neki pes ugriznil v desno nogo. Ivano Intihar, 65 letno posestnico iz Kamniška pri P rc ser ju, je konj udaril v glavo, ko je krmila živino. IZ LJUBLJANE —Ij Herschel napoveduje deževno vreme. Danes ob 12.30 je luna prestopila fazo prvega krajca. Herschel napoveduje deževno vreme. Tega pa se nikakor ne veselimo, čeprav nekateri vremenski znaki kažejo, da se bo ta napoved dejansko uresničila. r>ezevalo je ie deloma ponoči. Današnja minimalna temperatura je proti minimalni temperaturi prejšnjih dni znatno poskočila. Zjutraj so v Zvezdi zabeležili 15,6 stopinj C, medtem ko se je prejšnje dni tega tedna vrtela vedno okoli 10 do 11 stopinj C. Včerajšnja maksimalna je znašala 21,8 stopinj C. Barometer je precej visoko, vendar te rahlo popušča. Želeli bi, da bi se vreme izboljšalo. Sedaj kopljejo krompir, spravljajo otavo, je mnogo del na vrtovih in za zorenje pridelkov bi Še vedno bilo potrebno suho in sončno vreme. lj— Cepite se sami proti tifusu! V ponedeljek 17. t m. je mastni fhtfkat začel s cepljenjem zamudn kov za to obveznih poklicev, priv tako pa cepi tudi vse. ki sami žele biti ceplj.ni proti tej nevarni na-iezljvi bolezni. Tudi število takih, k: so prestovoljno prišli k cepljenju, je bilo prvi dan prav zadovoljivo ter bo zato mestni fi-zikat s tem cepljenjem nadaljeval do kraja meseca. Cepljenci lahko zaščitne tablete za-užijejo kar na mestnem fizikatu. vzamejo jih pa lahko tudi s s^boj, da jih po navodilih zdravnika uživajo doma. K cepljenju naj bi prišlo več ljudi, da bo Ljubljana 's cepljenjem čim najbolj varna pred tifusom, če bi jo ts nesreča napadla. lj— Pridelovalci krompirja dobe za september živilske nakaznice brez odrezkov s črkami A, B im C. ker bodo ti cdrezki od ž'vilskih nakaznic odrezani lj— Vrnjene živilske nakaznice naj zapišejo stranke raznasalcem v za to določen prostor na potrdilu prevzema nakaznic, hkrati naj pa navedejo tudi vzrok, zakaj so živilsGce nakaznice vrnli. n. pr. zaradi smrti, odpotovanja. izselitve upravičenca itd. —lj Cvetlice ob tromostovju sa pač naj-prikupnejša dopolnitev bogate arhitekture tromost j a in živahnosti ter plemenite lepote novih trž. ic od tromostja pa doli do Zmajskega mosta. Zato smo te dni z začu-dnjem brali željo, naj bi prodajalke cvetlic prcniest li od tromostovja nekam na živilski trg, češ. da so sedaj ob tromost ju onstran tramvajske proge že odrezane od glavnega vrvenja. Še predno so stale se-živilski trg že mnogo let razteza od tro-dar.je tržnice. ?o bile prodajalke cvetlic na sedanjem prostoru, saj Se vendar naš živilski trg že mnogo let razt.za od tro- m oslov ja do Zmajskega mosta, 'za nekatere predmete pa tudi navzgor na Cankarjevo nabrežje, navzdol na Poljanski nasrp ter relo na ono stran Ljub^anice na Sem-pe trski nasip. Vsi Ljubljančani pa tudi vedo. da je ob tromostovju vedno največje vrvenje, saj ogromna večina ljubljanskih gospodinj prihaja na živilski trg mimo prodajalk cvetlic ob tromostovju. Zato bo mestni tržni urad gotovo ustregel prijateljem lepe Ljubljane in občudovalcem krasote cvetlic, da bo novi cvetlični paviljon in tromostovje vedno obdano s pisanim cvetjem. Če pa morda vendar kaka gospodinja ne utegne na to stran po cvetlice, jih lahko kupi tudj na Vodnikovem trgu in po neštetih cv»tiičarnah našega mesta. —lj Hranite papirnate vrečice a!i škr-niclje, ker moramo varčevati s papirjem po strogih odredbah. Trgovci več vrst blaga sploh ne smejo več zavijati, prav tako pa nekatere vrste blaga ne smejo več dajati v papirnate vrečice. Zato naj torej go-spod:nje in hišne pomočnice pazijo, da se vrečice ne raztrgajo, a kadar gredo v trgovino ali na trg nakupsvat, naj vzemo dobro osnažene stare vrečice s seboj ter jih tako lahko rabijo po večkrat. Skrajno nespametno in negospodinjsko je pa zame-tavanje papirnatih vreč:c, saj lahko pocTku-rimo s papirjem, ki je za druge stvari neraben. Pazimo torej na papirnate vrečice, da jih izkoristimo popolnoma, dokler so sploh še za kakšno rabo. —lj Kje so originalni kartoni rotovških sgrafitov, se je marsikdo vprašal, ko je v »Slovencu« preeital prav lepi in drugače tudi zanesljivi članek o sgrafitih dvorišča mestnega magistrata. Res je sicer, da je z ometom v stoletjih odpadla tudi ta umetnina in pred kakimi 12 leti ni bilo o sgrafitih skoraj nobene sledi več. Morda je tudi res, da je neznani umetnik, ki Je te sgra-fite napravil in dovršil leta 1719., zapustil načrte, toda na žalost doslej še nikdo ne ve, kje so ti načrti shranjeni, kakor trdi pisec članka, da so bili pred 11 leti shranjeni. Tudi prej ni nikdar nikdo ničesar vedel o kakih kartonih ali načrtih za te sgrafite ter jih tudi pozneje še nikdo ni našel, zato pa tudi drugI veliki slovenski umetnik Matej Sternen, ko se Je pred 11 leti, leta 1931. poleti, spravil na delo, nikakor ni mogel s grafitov obnoviti točno po načrtih neznanega starega umetnika. Resnica je pač taka, da je nas znameniti re-stavrator, akad. slikar prof. Matej Sternen moral po skromnih ostankih preperelih ln odpadlih sgrafitov z velikim trudom rekonstruirati vso risbo ter razen ma~ega kosa prvotnih sgrafitov, ki je Jasno viden, po svojih risbah napraviti popolnoma nove sgrafite. To se je pa velikemu umetniku in obnovitelju fresk po slovenskih cerkvah tako posrečilo, da so sijajno rekonstruirani Sternenovl s grafiti lahko zapeljali tudi pisca članka k prepričanju, da jih je prof. Sternen obnovil po originalnih kartonih ali risbah. Nedvomno sta nam pa mestni viS. svetnik ing. arh. Vladimir Musič, ki je iz raznih prizidkov in dozidkov izluščil prvotno arhitekturno lepoto rotovža, ln prof. Matej Sternen, ki je obnovil sgrafite, dala Ljubljani tak spomenik baročne dobe, da se Ljubljančani mnogo premalo ponašajo z njim, saj ga občudujejo tuji strokovnjaki in ga domaČi cenijo sa najlepše delo posvetnega stavbarstva baročne Ljubljane. Obnovite naročnino! Iz pokrajine Corizla — Otrok padel s prvega nadstropja ln umrl sa poakodhami. V Comenu se je pripetila smrtna nesreča. Triletna Bruna Marija Svara se je v trenutni materini odsotnosti vzpela na ograjo balkona v prvem nadstropju. Pri tem je otrok izgubil ravnovesje. Nesrečno dekletoe je padlo štiri metre globoko in je obležalo s smrtnimi poškodbami, za katerimi je kmalu zatem podleglo. — Duhovniške spremembe. Comenski kaplan Kazimir H um ar je bil Imenovan za vikarja v Opacchlaselll. Novomašnik Jernej Bertottl je imenovan sa kaplana v Ronchih, novcmaSnik Vincenc Cernagoi v Comenu, Ludvik Rusjan v Cernizzi Oortzt-ani, novomašnik Oton Panzera za kaplana v Aquilei. Angel Magrin, kaplan v Gradu, je bi 1 posta vi j en za župnika v Fkimccelu, novomašnik Alojz Oblcščak je imenovan za kaplana v Rifembergu. novomašnik Stanislav Premrl za kaplana v Biglu pri Go-riziji, novomašnik Stanislav Rejec za kaplana v Tolm.tiu, novomašnik Mario Me-deot za kaplana v Mcnfaiconu. novomašnik Aleksanler Lestan za kaplana v Idrti. novomašnik Ludvik Sluga za drugega kaplana v Circhini, kaplan Albin Kranjc za vikarja v Roccah. Za prodekana v Biglii je imenovan Josip Milanic. Nadškof C. Mai-gott: je imenoval za župnike Angeii Ma-grinija na sedež nove župnije v S. Lorenzu v Fiumcellu, Stanislava Zeriala za župnika v Canalu di Isonzo, Josopa Jussga v Pečinah, Efrena Mosettija v Temenizi. — Ljudsko gibanje. V Gorlzii je bil:> Jne 17. avgusta pet rojstev, pet smrtnih primerov in nobene poroke. V preteklem tednu je bilo v gorizijski občini 2'J rojstev, 14 smrtnih primerov in osem porok. — Zaprta trgovina. S prefektovim odlokom je bilo odrejeno, da se zapre za mesec Jni trgovina z živili Vijema paolettija s trga San Andrea St. 10, ker je prodajal kg testenin po 3.50 lir namestu po 3.35 lir. Istočasno je tvl ovaden sodni oblast.i — Smrtno nevarne poškodbe ima sedemletni učenec Benito Stefanin, stanujoč- v Goriziji v ulici Volta 6. Igral se je na Štiri metre visokem zidu, ko je nenadoma ob zidnem robu omahnil in strmoglavil štiri metre globoko na tla, kjer je obležal s težkimi poškodbami po vsem telesu. Slična usoda je doletela l8Ietnega delavca Guiai-na Marussija iz Mirne, ki stanuje v ulici G. Marconi 240. Med delom na nasipu v Straccls je izgubil ravnotežje in je padel štiri metie globoko. Ima z.omljeno hrbtenico. Oba ponesrečenca se zlravita v gvri-zijski bolnišnici Brigata Pavia, Njuno stanje je zelo iesno. — Ponesrečenci. Kos železa je padel na mizarja Nespola Susmela iz S. Pietra in mu poškodoval levico. Konj je brcnil 11-letnega učenca Alfreda danijo iz Corna di Rosaz-zo s takšno silo, da je revček obležal z razbito levo ključnico. Triletna Mladina Fratni iz San Anar^a je padla čez stopnice in se pobila po vsem telesu. Osemletni Umbert Comelli iz ulice Torino 15 je med igro padel tako nesrečno, da si je pri tem zlomil levico. Vsi štirje ponesrečenci se zdravijo v gorizijski bolnišnici Brigata Pavia. Iz pokraflne Trieste — Šahovski brzi turnir. Šahovska sekcija Dopolavora »Acegat« oaganizira za konec avgusta brzi turnir. K sodelovanju so povabljeni najboljši šahisti. — Več ko 10.000 gledalcev in poslušalcev je prisostvovalo obema predstavama, ki ju je organiziral pokrajinski Dopolavo-ro na miličnem dvorišču pri S. Giustu v Triestu. Z velikim uspehom je nastopila igralska skupina »Giostra deile canzonir. Sodelovali so pod vodstvom vodje skupine Danteja Feldmanna sopranistka Venise, solistka Lidija Nosatti, ki jo pozna občinstvo že z radija, mandolinističn; virtuoz Guida, komik Vincenc Petito, solistka Pina Granat ter odlični plesalec Markov. — Mrtvec na sprehajališču S. Andrea. V bližini obrata S. Andrea so naSli mrtvega 45-letnega železničarja Josipa Pal-linija, stanujočega na Scali Santi 103. Zdravnik je ugotovil, da je umrl za posledicami srčne kapi. — Vsak dan nezgode. 34-letnega Viktorja Paolettija je podrlo na tla neko vozilo. Paoletti ima poškodbe po glavi in vsem telesu. 40-letni Umberto Zemi iz ulice Carpison 16 je padel s kolesa in si poškodoval nosnici. Na 46-letnega Ivana Mes-gheza iz S.M.M. Inf. 756 je padel kos železa in mu prizadejal poškodbe na levi nogi. Po desnem kolenu se je pobil med delom 35-letnJ Josip Posar iz Scale R. Bpnghi 119, ki je zaposlen v obratu Rozman na Rozzolu. Ko je hotel stopiti na tramvaj pred hotelom Savoia, se je ponesrečil 63-letnj Peter Gherbazzi iz Guar-dille Timignano. Pri padcu se je ranil po obrazu. Desnico si je zlomil pri sestopu po lestvi s senika 57-letnj kmetovalec Ivan Bergamasco iz Turiaca. Vsi ponesrečenci se zdravijo v triestinski bolnišnic} Kraljice Helene, kamor sta se zatekla tudi 39-letni mehanik Viktor Cerielo, ki ima poškodbe na nosu od udarcev, in 19-letni Srečko Grabisa iz Aurisine 71, ki se je med igro ranil na levici. — Demografsko stanje. V Triestu Je bilo dne 15. do 17. avgusta 21 rojstev, 15 smrtnih primerov in štiri poroke. _ Poročili so se te dni v Triestu Inženjer dr. Bruno Stagnare in gospodinja Miranda Casaccia, mehanik Bruno Zoccon in trgovska nameščenka Fides Casarsa, kovač Ivan Fusar in likarica Roza Cese-lin, trgovec Maksimilijan in gospodinja Normandija Bones. Novi predpisi o cerkven zvonjenju Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na temelju čl. 3 Kraljeve odločbe z dne 3. maja 1941-XIX št. 291 in komlsarske-ga odloka z dne 21. aprila 1941-XXX it. 5, s katerim so bila izdana nova določila za znamenje poplaha v primeru sovražnega letalskega napada ter dovoljeno zopetno zvonjenje za cerkveno službo, smatrajoč za potrebno novo ureditev tega zvonjenja odredil naslednje: Cl. 1. Zvonjenje je v ljubljanski občini praviloma dovoljeno izključno le sa versko službo po navodilih cerkvene Oblasti. V drugih krajih pokrajine se bo zvonilo razen v namen, omenjen v gornjpm členu, tudi za primer sovražnega letalskega napada v znamenje poplaha. Cl. 2. Zvonjenje v središčih pokrajine kot znamenje poplaha za primer sovražnega letalskega napada bo dovoljeno laJjjstMi le na povelje pristojnega vojaškega povei> nistva. Cl. 3. Zvonjenje tako v ljubljanski občini kakor v drugih središčih pokrajine je ▼ namene, različne od onih. ki so omenjeni v Čl. 1. pfičujoče naredbe, vezano na pismeno predhodne dovoljenje; sa ljubljansko občino izdaja tano dovoljenje Kr. kve-stura, za druga središča pokrajine krajevne varnostne oblasti ali pa, kjer teh ni, poveJjniStTa kT. karablnjerjev, če pa se teh ni. povehjniStvo najbližje vojaške posadke. Dovoljenje se lahko izda sa nedoločeno dobo b pogojem, da se zvonjenje vrsi ob določen! uri '/ dovolienlu mor« blU predpisano tudi trajanje ln morebitni prestan-kl zvonjenja. Cl. 4. Kdorkoli bi brez dovoljenja zvonil ali dal zvoniti izven primerov in načinov, ki jih določa pričujoča naredba, bo kaznovan z globo do 5000 lir. ako čin ne '_\»ori hujšega prestopka. V primerih posebne brezpomeanbnosti se lahko izreče samo kazen globe. Cl 5 Za presojo prestopkov, ki jih predvideva priCu.ioča n.iredba. je pristojno vojaško vojno soUisće vrhovnega poveljniStva Oboroženih sil Slovenije ln Dalmazle. Cl. 6. Pričujoča naredba stopa v veljavo z dnavom objave v Službenem listu zs Ljubljansko pokra!jno. Ljubljani. 11. avgusta 1942-XX. Visoki teomisar Emillo Graztoh da S* O' ! Bucato pcrfetto senza sapo ne Pet (I v ostro bocato u u t* Giglio. ti prodotto di mir-ca verimrnte prrzio»o pet ogni ftcmglia. Giglio «oao-tuisce vaottggtotarorntc S upon« e vi conseotc di tore fenza alcuna fatica ot perdtta di tempo, on trnci-to perfetto Izvrstno pranje brez mila Uporabliarte pr> pran -j Giglio. izdelek dohre znamke, res dragocen za vsako dru-iino. Gtglio i?datno nado--r> <*a milo ic varn brc« r*akega truda m izgube £a-ta izvrstno opere. G /GLIO AUTOBUCAIO ITALIANO f**ti?an«ko tamepranj« iNDusrmc mvmrt v. scirtscns II prime chc pMK consiglia • • • Prvi mknaidoči svetuje. • val incontro sila Fortune! Con un piecolo sacrificio di 12 Lire puol sve* gliarti milionarlo fra qualche settl-mana. Per non dimenticartene: com-pera un biglietto oggl stesso pojdi Sreči nasproti! Z malo žrtvijo 12.- Ur se čez kak teden lahko rbudiS kot inilijonar. Se danes kupi srečko, da ne bos pozabili REGALA M I L I O N I ± eni acqulsta un •sgiietto per L 12.- O A B O J E MILIJONE »emu, ki st naba-✓1 srečko se L. It.- ZDRAVJE IX POL dosežete, če pijete po staroslavnih receptih pripravljeno zdravilno »Ambroževo medico«, kj jo dobite pristno le v >Medarnl«, Ljubljana, židovska ui. 6. V ITALVANACDfO PREVAJA prošnje, dopise trgovske in tehniške stroke — Tehniška pleanav Cesta 29. okteora U. Stran 4 »3C07ENSK1 NAROD*, 1». Štev, 188 Rožna dolina fe med najmlajšimi Okraj, ki je dobesedno zrasel is icdjev svojih delavci v Rožni dolini zidali prve hišice 4* leti so Ljubljana, 18. avgusta Rožna dolina ima že čarobno Ime. Ie njega dabne v vsakogar, ki ga sliši, nekaj, kar ga navla s slutnjo o lepem in prijetnem. Prepričan sem, da si je ogledalo Rožno dolino mnogo tujcev že samo za/to, ker so bili radovedni, s kakšnimi posebnostmi se ponaša okra i. ki ima tako privlačno ime. Morda so bili nekateri razočarani, ker so pričakovali nenavadno barvno in stavbno razkošje, pa se jim je zdelo vse preveč preprosto in ponžno. Morda! Toda ko bi tak; razočaranci stopali vsaj pred 50 leti že po zemlji, kjer danes stoje rož-nodolinske hišice, in bi vsaj s filmsko brzino doživeli rast n3selbine in trud človeka, ki je z uporno voljo krotil in oblikoval tukajšnji svet, dokler mu ni dal današnje oblike in zunanjosti, bi bržkone doumeli, zakaj je ta kotiček Ljubljane upravičen, da nosi tako lepo ime. V Rožni dolini je le malo tako bahaških hiš in vil. knkor jih dobiš več po drugih gospodarskih okrajih. Večino imajo preproste hišice, ki jim je že v zunanjosti vtisnjen pečat, da jih je stavil deloven človek, ki je štedil vsako paro. da si je postavil skromen dom, zavetje zase in za svojo družino. Zmotil bi se pa, kdor bi mislil po teh besedah, da je v Rožni dolini vse bolj površno, da tamkaj bivajo ljudje, ki ne dajo mnogo na vse tisto, kar nam na zunaj napravlja ugoden vtis. Rožnoiolci so že od nekdaj skrbeli za čistočo, za, snago in red po svojih ulicah, okoli svojih hiš, tako da so v tem pogledu lahko marsikomu za vzor. To svojstvo prvih naseljencev so kmalu s pravičnim merilom ocenili tudi meščani, ki imajo kaj več pod palcem. Svoje zadovoljstvo so dokazali s tem, ća so si Rožno dolino izbrali za svoje bivališče. Tako stoji danes tudi v Rožni dolini že več ra zle osnih v.J, zlasti tam. kjer je prislonjena k mestu. Kaj je dalo povod, da so začeli poseljevati Rožno dolino Nedavno smo zapisali o Viču, da je v svojih začetkih star toliko kakor mesto samo. Dokler Vič ni bil inkorporiran v Ljubljano, je Rožna dolina tvorila upravno sestavni del viške občine. Bila je njega najmlajši del. kakor je danes obenem z nekaterimi drugimi okraji najmlajši del Ljubljane. Vič se je bližal Ljubljani — morda je bilo tudi obratno — najprej v premi črti okoli Tržaške ceste. Glince so biile na njegovi strani prva pobuda k spojitvi. Tej simpatiji se je pridružila tudi Ljubljana, ko je silila vedno bolj tja proti Pasjemu brodu, kjer je nekoč tekla visko-Ijubljanska meja. Ko je bil tamkaj svet že deloma poseljen, deloma pa za delavskega človeka predrag, so zbliže valne silnice poiskale še drugo pot: pot skozi Rožno dolino. Povod za poseljevanje Rožne doline je dala narava sama. L. 1895. je staro Ljubljano potreslo kakor škatlo plesnivih, razpadajočih lešnikov. Vse stare mestne hiše so dobile smrtni udarec in se sesedJe. Kar je bilo vsaj začasno še uporabnega, so morali na vseh koncih in krajih podpreti ta>-ko, da bi lahko govorili o sodobnih stavbah na koleh. Toda takšno stanje ni moglo trajati dolgo. Treba je bi'o zgraditi nova bivališča za številne meščane brez strehe. Med temi so bili v večini delavski sloji, ki so rmeli v prejšnjih starih hišah cenena stanovanja. Organizirana akcija je svoje načrte zidanja primernih hiš za delavce in vse manj premožne sloje uresničevala najprej v Vod matu, nato na Kodeljevem tn končno v Koleziji. Kmalu je bila vsa razpoložljiva zemlja cenenih stavbišč izrabljena. V tem položaju je padla misel, da naj bi se gradnja nadaljevala na travnikih med železnico in Večno potjo. Svet je bil zelo zamočvirjen in zato dotlej nobenemu ni še prišlo na misel, da bi se tamkaj naselil. Kar pa ni zmogel in hotel poedinec, so dosegle zruzene moči. Res je >Slovensko delavsko stavbno društvo« kupilo omenjene travnike in se odločilo, da bo zidalo za delavstvo primerne hišice. Zvečer in ponoči so delali Svet je bil zelo vlažen. Voda ni imela pravega odtoka in je tvorila sredi travnikov veftke mlake. Deloma uporaben je bil svet ob železnici, kjer je nekoliko dvignjen: tamkaj je zrasla tudi prva hišica. Postav:! jo je 1. 1898. Matevž Perme. Kmalu so sezidali še nekaj drugih, vendar še vedno ni bilo pravega, smotrnega navdušenja. Tega je vlilo prvim kolonistom šele Olepševalno društvo, ki so ga ustanovili L 1905. Društvo, katerega predse Inik je bil Perme, se je lotil svojega dela z nenavadno vnemo. Znalo je pritegniti svoje člane k delu in jih bodriti tudi tedaj, ko je zahtevalo izrednih fizičnih naporov. Lotili so se kopanja jarkov, polaganja mostičkov. Xastazale so prve ceste in pota. Vse to je bilo ustvarjeno z lastnimi močmi. Ker so bili člani-kolonisti po dnevi zaposleni po svojih službah, so delali večinoma zvečer in pri petrolejski razsvetljavi tudi ponoči. Opravljali so prostovoljno tlako zavedajoč se, da delajo v svojo korist. Viška občina jim ni mogla pomagati, ker ni tedaj razpolagala z večjimi denarnimi sre Istvi. Rožnodolski sejmi« in rast nove naselbine Naselbina je tako dobivala svoje prve obrise, ki so se ohranili do današnjih dni Olepševalno društvo se je še vedno trudilo za napredek in olepšavo Rožne doline. Da si pridobi primerna sredstva, je organiziralo uspele >Rožnodolske sejme c Radovednost je prignala v Rožno dolino številne meščane, ki so se na teh veselicah prijetno zabavali. Mnogim se je Rožna dolina ob tej domači živahnosti tako priljubila, da so se radi vračali v njo tudi, ko ni bfl napovedan noben sejem. Priseljencev in novih hiš je bilo od leta do lota več. Leta 1915. je bilo v Rožni do- » lini že 110 hiš in v vsaki okoh 15 prebivalcev (skupno 1683). Naglo jo rasla Rožna doima potem zlasti po svetovni vojni, ko je bila gradbena delavnost živahna na vseh koncih Ljubljane. L. 1930. so v Rožni dolini našteli že 314 bas m 2159 prebivalcev. Sedaj so se zatekli sem že tudi premožnejše meščani, kaj je razvidno tudi šz tega, da se je povprečno število prebivalcev na posamezno Iršo znatno znižalo. Ob ljudskem štetju 1. 1931. je prišlo povprečno na vsako hišo po 10 stanovalcev (340 hiš in 3431 prebivalcev). To razmerje med hišami in po\-prečnim številom prebivalstva se je ohranilo tudi kasneje in 1. 1940. so cenili število h * na okoli 4oO, prebivalstva pa na 4000. Krajevne zanimivosti Rožna dolina je zanimiva naselbina že kot celota. Ima pa tudi svoje posebne zanimivosti, ki yh tisnes pozna že vsak meščan. S ponosom so nekoč ugotavljali Roz-nodolci, da spada k Rožni dolini tudi Rozin k ali vsaj njega južni del. To je posebnost, ki se je meščani nikoli ne naveličajo. Prav tako radi obiskujejo druge rožnodol-ske posebnosti, kakor Strelišče, Podrožnik in druge specialne kotičke. V Rožno dolino spada tudi bivši Koll-manov gradič, ki je pa novejšega datuma. Prvotno je na njegovem ozemlju stal grad, ki je bil sezidan že v 18. stoletju. Menjal je večkrat lastnike, dokler ga ni kupil pokojni dobrotnik slepcev in trgovskih uslužbencev trgovec Kollman. Stari grad je podrl in sezidal današnjega. V Rožno dolino štejejo tudi kolonijo Stan in dom na desnem bregu Glinščice. Ne zamenjajte jo z enako imenovano kolonijo ob Tobačni tovarni tik Tržaške ceste. Svet je bil nekoč last viške občine, ki ga je rasparcelirala in raizprodala kot stavbno parcelo. Ribica s svetlobnimi signali na glavi V morskih globinah živeči thananatops je pravo čudo narave Učenjaki, ki raziskujejo morske globine in življenje v njih. «o naleteli na eno najbolj čudnih morskih živali. Imenuje se thaumatops in spada med takozvane po-vodne oolne, samo da je mnogo večji. Odliki i je se s tem. da ustvarja v morskih globinah malone Človeško »prometno tehniko«. Tha.-iinatops je eden izmed svetečih prebivalcev morja. Znano je, da se mnoge ribice, zlasti pa najprimitvnejše živalce svetlikajo in da izvira od njih največ svetlobe v morju. Toda enocelične svetlobne živalice žive v zgornjih plasteh morske vode, kjer povzročajo na prvi pogled skrivnostne žarke in fosforisciranje. Največja povodna bolha, thaumatops, pa živi v največjih morskih globinah, kjer vlada oo-polna tema, kajti tako globoko v morje ne more prodreti noben solnčni žarek. S thaumatopsom so napravili zanimive poskuse. Z druginui drobnimi morskimi živalicami so ga položili v skupni akvarij, ki je stal v temi in kmalu se je začela ta morska živalica svetlikati. Prvotno niso vedeli od kod prihaja svetloba, potem so pa ugotovili, da se širi od thaumatopsa. Po obliki telesca spominja ta morska živalica na našega raka. In čudno thaumatops se v akvariju nikoli ni dotaknil nobene stene, niti kamna ali druge ovire, čeprav je bilo v prostoru, kjer je stal akvarij popolna tema. Tudi drugih živalic v akvariju se ni dotaknil. To dokazuje, da vidi tudi v temi, odnosno da si pomaga z lastno svetlobo. Največji med temi povodnimi bolhami ima naravnost imenitno napravo za razsvetljevanje, ki mu služi za prometne si- gnale. Njegovo telesce je stisnjeno s strani, na glavi ima dve tipalki in 21 drobnih lučic. ki v temi zažare. Kar je še bolj čudno thaumatops je v tem pogledu pravo naravno čudo. saj lahko sveti s svojimi lučkami na glavi rdeče, zeleno, modro ali rumeno. Kadar se pa te morske živalice parijo, imajo samci na glavicah še rumenkasto zlaste lučke, s katerimi privabijo samice. Bojevitost thaumatopsa se izraža tako. da »prižge« na svoji glavici rdečo lučko, ki je obenem svarilni znak. Zelene in modre lučke pa služijo očividno kot prometni signali. Z njimi opozarja ta čudna morska živalica druge prebivalce morja, naj se ji umaknejo. Kot največja povodna bolha doseže thaumatops velikost nad 10 cm. Ta morska živalica živi kot rečeno samo globoko v morju. V višjih plasteh morja naletimo še na celo vrsto drugih povodnih bolh. Nekatere žive celo v sladkih vodah, nobena pa še daleč ni tako zanimiva kakor thaumatops. Japonske posebnosti Na Japonskem je marsikaj drugače kakor pri nas. Ce se na primer v družbi komu kolca, ni to nič nedostojnega, nego baš nasprotno, to smatra vsa družba za kompliment in se čuti počaščeno. Ce se japonski politik napije in meri cesto, poročajo o tem vsi listi na prvem mestu, kajti pijanost na Japonskem ni sramota. Severno-zapadni kot vsakega japonskega vrta je zasajen z gostim grmičjem, ker prihajajo iz te smeri zli duhovi, ki naj jih grmovje zadrti. Nihče na Japonskem noče imeti hišne številke 4 in 49, ker prinašajo te številke nesrečo, slično, kakor velja pri nas 13 za nesrečno številko. Znak za številko 4 je v japonščini namreč podoben znaku za smrt, a številka 9 pomeni žalost, če j? oficir obsojen na smrt, z ustrelitvljo, postavijo obsojenca za zaveso, ker navadni vojak ne sme videti, da strelja svojega predstojnika. Starosti človeka na Japonskem ne štejejo še le od rojstva, nego od dneva spočetja. Cašo čaja je treba na Japonskem izpiti v treh požirkih. Več ali manj požirkov velja za skrajno nedostoj-nost. Pri nas so gospodinje ponosne, če Imajo v zglavnikih najfinejše perje, penos japonske gospodinje pa so zglavniki iz najtršega lesa. Kolporterji listov so na Japonskem na boljšem kakor pri nas. *e izide jpri nas posebna izdaja, postanejo kolporterji od samega kričanja hripavi. Na Japonskem oznanjajo posebne izdaje z zvočniki. Natakarice v japonskih kavarnah ali prav za prav čajarnah imajo naslov »gospod gospodična-, kačja juha pa je na Japonskem največja delikatesa, Žigosani vojaki Oficirji in vojaki vseh držav imajo v vojnem času posebne znake razpoznavanja, da se more v primeru smrti ali hudih poškodbah točno ugotoviti njihova identiteta. Običajno služijo v to svrho posebne legitimacije, spravljene v kovinasti škatlici, obešeni okrog vratu. Na tej legitimaciji so zabeleženi točni podatki, poleg imena in rojstnega kraja tudi točna označba vojaške edinice, kateri pripada. Seveda se često dogaja, da se te legitimacije izgube, včasih pa tudi zgore in tako ni mogoče ugotoviti identitete, še zdaj čitamo pogosto objave o proglasitvi za mrtve onih, ki so v prvi svetovni vojni izginili, ker so verjetno padli, a ni bilo mogoče ugotoviti njihove istovetnosti. Da bi se temu izognili, so Američani uvedli zdaj docela nov način vojaških legitimacij. Vsakemu ameriškemu rekrutu takoj ob vstopu v vojsko, vtetovirajo na levi strani trebuha njegovo »legitimacijo«, to je ime. rojstni kraj in vojno edinico. Ta metoda je po mnenju ameriškiih strokovnjakov edino zanesljiva, da se prepreči vsaka zamenjava. Prijetna ta procedura za ameriške rekrute gotovo ni. a zelo jo zagovarja tudi .ameriška policija, ki računa s tem, da se taka »legitimacija« ne da nikdar več odstraniti In bo še za marsikaterega zločinca postala usodna. Avtomobil bodočnosti Tovarne avtomobilov so zdaj brez dvoma vse v službi vojne industrije. Toda avtomobilski mogočniki mislijo že zdaj, ko še grme na vseh bojiščih topovi, na čase, ko ne bo treba več izdelovati tanke v, topov, letal itd., marveč ko se bo zopet pričeM konkurenčna borba za najboljši, najclegant-nejši in najcenejši avtomobil. Tudi na tem področju se obetajo velike spremembe. Avtomobil, ki je bil vse do zadnjega privilegij imovitih slojev, naj postane ljudsko vozilo. V Nemčiji so mislili na to že pred vojno, ko so začeli propagirati tako zvanl ljudski avtomobil, ki naj bi si ga nabavil z malimi prihranki sleherni delavec. Na reki konferenci avtomobilskih strokovnjakov so razpravljali o avtomobilu boaočno-su. ki ima že docela konkretne jblike. Bodoči avtomobil bo seveda aerod namič-ne oblike, toda podoben bo velikemu hrošču. Zgrajen bo iz najlažje kovine, to je j alunrn'ia, tako da ne bo tehtai več kakor okrog £00 kg. Sedanji avtomobili so težki povprečnol.300 do 2 000 kg. Motor bo nameščen zadaj, kot pogonsko s:edstvo pa s bo uporabljal bencin za letala. Kolesa bodo mnogo manjša od sedaj običajnih in hodo imela največ 32 cm premera, da se bo na ta način štedilo z gumo in spravilo težišče vozila čim nižje in s tem povečala njegova stabilnost. Karoserije bodo izdelane iz neke plastične mase tako. da bo ves gornji del karoserije prozoren slično kakor so na letalih kabine za pilote. Na ta način bo tudi iz zaprtega voza omogočen razgied na vse strani Načrti so torej že Izdelani, tovarn bo dovolj na razpolago. Zdaj je treba samo še konca vojne in napočili bodo dobri zlati časi, ko bomo imeli vsak svoj avtomobil. . . Proč z madeži Največkrat po nerodnosti in nepazljivosti nastanejo madeži na obleki, na pohištvu in raznih drugih predmetih. Tak madež je sila nerodna zadeva, ki pa jo kaj lahko odstraniš, če si znaš pomagati. Svežih madežev s temnega blaga ni težko odpraviti, treba je le malo tople vode iS mila. Važno pa je, da pri izpiranju nastali mokri madež takoj skromno obrišeš in odrgneš z enakim blagom ali pa belim platnom, sicer se poznajo na blagu robovi. Ce je madež že zastarel, je treba pri temnem blagu vzeti malo čistega bencina, za svetlo in občutljivo blago pa čist špirit. Tudi T tem primeru pa je treba očiščeno mesto do suhega odrgniti, seveda ne z vso silo, ker bi sicer trpelo tudi blago. Madeže od strnjene masti, loja, voska aH stearina je treba najprvo z razgreto žlico, če ni pri roki likalnika, razstopiti. Med blago in žlico se mora položiti pivnik, ks maščobo takoj vsrka. To je treba ponavljati tako dolgo, dokler madež docela ne izgine. Madeži od mleka se odstranijo, dokler so sveži, s temnega blaga z mlačno vodo. pri svetlem blagu pa je treba namesto vode vzeti špirit. Na enak način se lahko odstranijo madeži od kave. Madeži od prahu in blata se morajo iz-krtačiti s krtačo, namočeno v raztopini salmiaka. Na 1 liter vode je treba dodati 1 žlico salmiaka. Nato je treba dotično mesto odrgniti ■ čisto, mrzlo vodo In blago na notranji strani izlikati. Madeži od katrana, smole, in oljnatih barv se odstianijo s terpentinom. Pri svetlem blagu ostane navadno rob, ki ga povzroči terpentin. Ta rob se odpravi z bencinom ali špiritom. Madeži od črnila se prt pralnem blagu odstranijo s citronovim sokom ali kislim mlekom, pri volnenem blagu pa s citronovim sokom in kuhinjsko soljo. Madeži od krvi na obleki ali blagu, ki se ne da oprati, se morajo na debelo namazati s pšeničnim škrobom. Ko se škrob posuši, se mora na narobili strani iztrkati in nato okrtačiti. Madeži od piva hitro Izginejo, če se z mokro cunjo in z mlačno vodo na lahko odrgnejo. Ženske brez zob Na otoku Sumatra so se ohranili med prebivalci mnogi čudni običaji. To velja posebno za pleme Batakov. potisnjeno v srednje kraje otoka. To pleme je bilo prvotno ljudožrsko. Ženske tega plemena so brez zob. kajti po starem običaju izdero deklicam vse zobe, ko izpolnijo 14. leto. Ta običaj izvira iz starega ljudskega praznoverja, Bataki. ki se preživljajo večinoma z rižem. verujejo, da prebiva v rižu duša nekega boga, ki se mu ne sme zgoditi nič hudega. Ce bi riž grizli z zobmi, bi bilo v njem prebivajoče božanstvo tudi strto in bi se iz-premenilo v nevarnega hudobca, ta bi se pa naselil v človeku. Zato populijo deklicam zobe, da se jim ni treba pozneje bati, da bi se naselil v njih zli duh. Izdiranje zob je vedno združeno s posebno ceremonijo. Zbero se vsi sorodniki in prijatelji dekleta in med izdiranjem zob prepevajo, vmes pa bobna jo, da pregluše bolestne krike dekleta, ki mora prenašati silne bolečine, saj gre večinoma za zdrave zobe. FAKIR Dva znanca se pogovarjata v gostilni o fakirjih in prvi pravi: — Eh kaj, tudi jaz bi znal napraviti fa-kirski trik. — Beži no, tega ti pa že ne verjamem. — Da, izliti znam nate poln liter vina, pa ne boš moker. — To je gola bahavost. — Pa staviva za deset lir, če ne verjameš. — Velja. Prvi izlije liter vina na drugega m potegne iz žepa denar, rekoč: — Evo ti stave, izgubil sem jo. Radio Ljubljana ČETRTEK, 20. AVGUSTA 1942 XX. 7.30: Pesmi in napevi 8.00: Napoved čs-si; poročila v italijanščini. 12.20: Operetna glasba. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Na harmoniko i£ra Vlado Golob. 13.00: Napoved časa; poročila v itaJijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih si'1 v slorv-en-^čini. 1325: Leharjeva glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec; sodeluje tenorist Andrej Jare. Postni in romance. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Komorna tjlasba, 17.35: Pesmi in nnpevi. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v sdovenščini. 20.30: Vojaško pesmi, 20.45: Lirična prired itev družbe EI AR Frinina smrt spisal E. M. Senta, u glasbil L. Rocca. Vrag v zvoniku, besedo in glasba A. Lualdija. V odmoru: Predavanje v slovenščini. 22.45: Porečua v italijanščini. D. Da Maoiier: Prva 70 Romam Strežnica se je iztegnila proti varovanki. >Gospa Lacv hoče reči, da gospa de Winter zelo rada slika v svojo zabavo. In tako ji je podarila šest lepih knjig, ki vse obravnavajo umetnost. Te knjige so bile njeno poročno darilo.< >Kakšna smešna misel!« je babica odvrnila. >Ne zdi se ml baš, da bi bile knjige pripravile za poročno darilo. Ko sem se jaz možila, ni prišlo nikomur na misel, da bi mi poslal knjige v dar. In ko bi mi jih bil kdo podaril, jih ne bi bila niti čitala.« Spet se je zasmejala. Beatrice je bila videti nekoliko užaljena. Da bi ji pokazala solidarnost, sem se nasmehnila babici, pa ne vem, ali je opazila. Strežnica je bila spet začela rožljati z iglami. »Svoj čaj bi rada,« je z jokavim glasom rekla stara gospa. »Ali mar še ni pol petih? Zakaj Nora ne prinese čaja?« »Kaj? Spet jesti, po dobrem kosilcu, ki smo ga imeli?« je dejala strežnica; nasmehnila se je varovanki in vstala. Jaz sem bila dokaj trudna in sem, sama ogorčena nad svojo nekrščansko mislijo, ugibala, zakaj so neki stari ljudje časih tolikšno breme za svoje bližnje, še slabši so od otrok ali majhnih psičkov, ker mora biti človek vljuden z njimi. Z rokami na krilu sem sedela in poslušala, voljna pritrditi vsakomur, kar koli bi rekel. Strežnica je rahljala blazine in popravljala ogrinjače. Babica je mežala, kakor da je tudi ona trudna. Njena podobnost z Maksimom se mi je zdela večja ko kdaj. Ugibala sem, kakšna je morala biti, ko je bila še mlada, kako je visoka in lepa hodila s sladkorjem v žepu po manderlevskih konjušnicah in z roko pobirala dolgo vlečko, da je ne bi umazala. Predstavljala sem si njen stas v stezniku in njen visoki ovratnik ter v mislih slišala, kako naroča, naj bo ob dveh kočija nared. Vse to je bilo zanjo zdaj minulo in končano. Njen mož je bil že štirideset let mrtev, sin pa že petnajst let. Dokler ne napoči tudi nji dan odhoda, je bila s strežnica vred ujetnica v tej opečnatordeči viktorijanski hiši. Pomislila sem, kako malo vemo o miselnosti starih ljudi. Otroke, njih strahove, upe in domišljije, o, te razumemo. Saj sem bila še včeraj sama otrok. A Maksimova babica, zavita v ogrinjač, s svojimi ubogimi slepimi očmi, na pol gluha, kaj je neki mislila ta? Je li vedela, da Beatrice zeha in skrivaj gleda na uro? Je mar slutila, da je najin obisk dolžnostni obisk, naloga, ki sva si jo zadali, zato, da bo mogla Beatrice doma reči: »Hvala Bogu, zdaj imam za tri mesece mirno vest«? Ali ji misel še kdaj poleti v Manderley? Se kdaj vidi, kako je sedela za mizo v obednici, tam, kjer zdaj jaz sedim? Je svoje dni tudi ona pila čaj pod divjim kostanjem? Ali pa je morda vse pozabljeno, vse minulo, in ni za tem mirnim bledim obličjem ničesar več razen majhnih bolečin, čudnih majhnih nadlog, nejasne hvaležnosti, kadar posije sonce, in polža vestnega zdrzljaja, kadar zapiha mrzel veter? Kako rada bi ji položila roke na obraz in ji odvzela breme let! Videla bi jo spet mlado, kakor je bila nekdaj, s cvetočimi lici in kostanjevimi lasmi, ter jo poslušala, ko bi se, kakor zdaj Beatrice, tudi ona pomenkovala o lovu, o konjih in o psih! Ne pa, da sedi takole zgruznjena in z zaprtimi očmi, med tem ko ji strežnica popravlja blazine. . • »Danes, veste, imamo k čaju priboljšek: kruhke s krešo,« je povedala strežnica. »Zelo nam gredo v slast, kaj ne?« »Kresa bo danes?« Babica je vzdignila glavo z blazin in se ozrla proti vratom. »Nič mi niste povedali. A zakaj Nora ne prinese čaja?« »Na vašem mestu ne bi marala biti, pa da bi imela tisoč funtov na dan,« je Beatrice polglasno rekla strežnici. »Oh, gospa Lacy, tega sem že vajena,« se je nasmehnila strežnica. »Če vse premislim, se mi v tej hiši izvrstno godi. Seveda imamo svoje slabe dneve, a lahko bi bilo še mnogo huje. Gospa je zelo voljna, ne tako kakor razni drugi bolniki. In slu-žinčad je vljudna; to pa je glavno. Evo Nore.. •« Hišna se je pokazala z mizico na kolesih in snež-nobelim lanenim prtom, »Kako dolgo me puščate čakati, Nora!« je za-gođrn jala stara gospa. »Pol petih je komaj proč, gospa,« je s nekam posebnim glasom zatrdila Nora, živahna in vesela kakor strežnica. Kdo ve, ali je starka opažala, da govore z njo v tem tonu? Kdo ve, kda so ga bili prvič ubrali, in ali je takrat opazila? Morda si je rekla: »Mislijo, da se staram; kako smešno!« — potem pa se je bila sčasoma privadila, kakor da je bilo zmerom tako. A kam je bila izginila mlada žena s tankim stasom in kostanjevimi lasmi, ki je nekdaj nosila konjem sladkorja? Primaknile smo si stole k mizici in jele jesti kruhke s krešo. Nekaj jih je pripravila strežnica posebej za staro gospo. »Kako dobri so, kaj ne, kako so dobri?« je govorila med tem. Videla sem, kako je preletel mirno, zgrbančeno lice smehljaj. »Vesela sem, kadar je kresa,« je rekla. Čaj se je kadil, prevroč je bil, da bi ga bil mogel človek piti. Strežnica je previdno srebala iz svoje skodelice. »Danes so pustili vodo vre t i,« je dejala in stresla glavo proti BeatricL »S tem je pri njih zmerom križ! Koliko sem jim že zabičevala v kuhinji! Pa jih ne morem pripraviti, da bi delali drugače. Ne priznajo, da je tako prav.« »Oh, povsod so enaki,« je Beatrice odvrnila. »Jaz sem zdavnaj obupala. Saj je vse bob v steno.« Stara gospa je z izgubljenimi, odsotnimi očmi obračala . žličko v čaju. Rada bi bila vedela, na kaj misli, »Ste imeli v Italiji lepo vreme?« me je vprašala strežnica. »Da, zelo vroče je bilo,« sem rekla. Urejuje Josip Zupančič — Za del lista: Ljubomjr Volčič — Vel i Ljubljam