METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V MAJU 2015 Climate in May 2015 Tanja Cegnar aj je zadnji mesec meteorološke pomladi. Moč sonč nih žarkov je velika in že primerljiva z julijsko. Temperatura zraka v povpreč ju od zač etka do konca meseca narašč a, vendar ogrevanje ozrač ja ni enakomerno, saj skoraj vsako leto zabeležimo kakšen prodor hladnega zraka. Tako je bilo tudi letos, ko je prodor hladnega zraka z izdatnimi padavinami sovpadal z »mokro Zofko«. Več dnevna suha obdobja so maja navadno redka, saj je ozrač je še nestabilno, zaradi č esar pogosto nastajajo plohe ali nevihte. -8 -4 0 4 8 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) KREDARICA -8 -4 0 4 8 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) LJUBLJANA -8 -4 0 4 8 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) NOVO MESTO -8 -4 0 4 8 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) MURSKA SOBOTA -8 -4 0 4 8 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) BILJE -8 -4 0 4 8 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 odklon od povpreč ja ( °C) PORTOROŽ Slika 1. Odklon povpreč ne dnevne temperature zraka maja 2015 od povpreč ja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, May 2015 M Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4 Povpreč na majska temperatura je bila nad dolgoletnim povpreč jem, več inoma je bilo od 2 do 3 °C topleje, odklon med 1 in 2 °C so pa so imeli na Obali, Goriškem, Trnovski planoti, v Vipavski dolini, na Koroškem ter pretežnem delu Štajerske in Prekmurja. Padavine so bile razporejene dokaj neenakomerno. Najmanj padavin je bilo na Obali in Krasu, pa tudi na Goriškem in Postojnskem, kjer je padlo od 30 do 90 mm. Najobilnejše padavine so bile v delu Julijcev in Kamniško-savinjskih Alp, kjer so presegli 210 mm. Dolgoletno povpreč je padavin so presegli v več jem delu države, več kot za polovico v Beli krajini, Novem mestu, delu Štajerske in Prekmurja. Na območ ju zahodno od loč nice, ki je potekala od izvira Soč e do Ljubljane in od tam proti jugu do meje s Hrvaško, je bilo padavin manj kot v dolgoletnem povpreč ju. Več ina Primorske in zahodni del Notranjske je namerila med polovico in tremi č etrtinami dolgoletnega povpreč ja. Na Letališč u v Portorožu so dosegli le 51 % dolgoletnega povpreč ja, v Godnjah 53 %. V Kobaridu je padlo le za 61 % dolgoletnega povpreč ja, v Postojni 63 %, v Biljah 68 %. Snežna odeja v gorah je bila skromna. V pretežnem delu države je sonce sijalo manj č asa kot obič ajno, presegli so ga le na jugozahodni č etrtini države z izjemo Portoroža, odklon nad desetino so dosegli le na manjšem območ ju Notranjske. Največ ji zaostanek, in sicer med 10 in 20 %, so imeli v več jem delu Prekmurja, na severu Gorenjske, na Koroškem in v zahodnem delu Štajerske. Na sliki 1 so prikazani odkloni povpreč ne dnevne temperature od dolgoletnega povpreč ja. V prvih dveh tretjinah meseca so prevladovali nadpovpreč no topli dnevi, v zadnji tretjini pa je bila več ina dni nekoliko hladnejših kot obič ajno. 5 10 15 20 25 30 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 temperatura zraka (°C) LJUBLJANA -10 -5 0 5 10 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 2015 temperatura zraka (°C) KREDARICA Slika 2. Povpreč na najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povpreč ji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu maju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in May and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povpreč na majska temperatura 17,0 °C, kar je 2,4 °C nad dolgoletnim povpreč jem; k tako velikemu presežku so prispevala predvsem nadpovpreč no topla jutra. Najvišja povpreč na majska temperatura je bila zabeležena maja 2003 in je znašala 18,3 °C. Tudi v letih 1985 in 2009 je bilo izjemno toplo, saj je bila povpreč na majska temperatura 18,1 °C, kar je druga največ ja vrednost, odkar potekajo meritve. Daleč najhladnejši je bil maj 1957 z 11,5 °C, z 12,1 °C mu je sledil maj 1991, le malo višja je bila povpreč na majska temperatura v letih 1980 (12,2 °C) in 1978 (12,3 °C). Povpreč na najnižja dnevna temperatura je bila 12,0 °C, kar je 3,0 °C nad dolgoletnim povpreč jem; najtoplejša jutra so bila maja 1986 z 12,1 °C, najhladnejša pa maja 1957 s povpreč jem 6,3 °C. Pov- preč na najvišja dnevna temperatura je bila 22,3 °C, kar je 1,9 °C nad dolgoletnim povpreč jem. Majski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povpreč no najvišjo dnevno temperaturo 25,3 °C, najhladnejši pa maja 1991 s 17,0 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5 merimo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in več ji gradbeni posegi v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k narašč ajoč emu trendu temperature. Tako kot po nižinah je bilo dolgoletno povpreč je preseženo tudi v visokogorju. Na Kredarici je bila povpreč na temperatura zraka 2,3 °C, kar je 2,5 °C več od dolgoletnega povpreč ja. Doslej je bil najhladnejši maj 1991 z −3,7 °C, −2,9 °C je bilo maja 1970, −2,5 °C maja 1980, −2,4 °C pa leta 1957. S 3,8 °C je bil najtoplejši maj 1958, s 3,4 °C mu je sledil maj 2003, maja 2009 je bilo 3,2 °C in 3,0 °C maja 1999. Na sliki 2 desno sta prikazani povpreč na najnižja dnevna in povpreč na najvišja dnevna majska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišč e. Na Kredarici je bilo 12 hladnih dni, v Rateč ah 1, drugod ni bilo hladnih dni. Vroč i so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Maja se temperatura redko povzpne tako visoko, tokrat pa so 30 °C presegli v Novem mestu (30,4 °C) in Č rnomlju (30,7 °C). Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani 12 majev, ko se je živo srebro dvignilo na vsaj 30 °C (slika 3), od tega so bili trije maji (1958, 1969 in 2005) s po tremi vroč imi dnevi. Letos temperatura v Ljubljani ni dosegla niti 28 °C. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več . Tople dneve so zabeležili povsod, razen v gorah. Največ jih je bilo v Biljah in Č rnomlju, in sicer po 12. Po 10 so jih našteli v Portorožu, Godnjah in Novem mestu. Po en tak dan je bil v Rateč ah in Postojni. V prestolnici 11 toplih dni; največ jih je bilo leta 2003 (20), po 16 v majih 1986 in 1958, po 15 pa v majih 2009 in 2011. Od sredine minulega stoletja je bilo 6 majev brez takih dni. 0 1 2 3 4 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število dni LJUBLJANA Slika 3. Število vroč ih majskih dni in povpreč je obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with maximum daily tempe- rature at least 30 °C in May and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število toplih majskih dni in povpreč je obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily tempe- rature above 25 °C in May and the corresponding mean of the period 1961–1990 Na Kredarici je bila najnižja izmerjena temperatura −5,0 °C, in sicer 28. maja. V preteklosti je bilo že obč utno hladneje, tako je bilo maja 1957 kar −15,8 °C, maja 1970 so izmerili −13,9 °C, le nekoliko manj mrzlo je bilo maja 1979 z −13,7 °C in maja 1962, ko je bilo −13,6 °C. Tudi v nižinskem svetu je bilo predvsem na zahodu države najhladnejše jutro 28. maja. V Rateč ah se je ohladilo na −0,6 °C, na ostalih merilnih mestih v preglednici 2 je temperatura ostala nad ledišč em. Na Letališč u Portorož se je ohladilo na 7,9 °C, v Biljah na 6,3 °C, v Postojni na 4,2 °C, v Lescah na 4,0 °C. Dan kasneje je bila najnižja temperatura izmerjena v Č rnomlju (5,0 °C). V Celju je bilo najhladneje 12. maja, izmerili so 4,2 °C. Na ostalih merilnih mestih je bilo najhladneje že prvi dan meseca. V Mariboru se je temperatura spustila na 5,4 °C, v Murski Soboti na 3,6 °C, v Slovenj Gradcu na 3,7 °C in v Novem mestu na 5,7 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 7,7 °C; samo maja 1999 je bila najnižja meseč na temperatura višja kot tokrat (7,8 °C). V preteklosti so maja že izmerili tudi negativno temperaturo, na primer v letih 1957 (−2,8 °C), 1962 in 1976 (obakrat −1,2 °C), 1952 (−1,1 °C), 1969 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6 in 1978 (obakrat −0,4 °C). V Ljubljani je bila najnižja izmerjena temperatura že štiriindvajseto leto zapored nad dolgoletnim povpreč jem obdobja 1961–1990. -4 0 4 8 1951 1956 1961 19661971 1976 1981 1986 1991 1996 20012006 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA 22 24 26 28 30 32 34 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) majska temperatura in povpreč je obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in May and the 1961- 1990 normals Precej merilnih mest je poroč alo, da se je najbolj ogrelo že 6. maja, med njimi Murska Sobota (28,4 °C), Slovenj Gradec (27,5 °C), Maribor (29,1 °C), Novo mesto (30,4 °C), Bizeljsko (29,6 °C), Lesce (26,0 °C). Tudi v Ljubljani je bilo najtopleje ta dan, izmerili so 27,8 °C; v preteklosti je bilo najtopleje maja 1999 z 32,4 °C. Na Kredarici je bilo 10,8 °C 12. maja, najvišjo temperaturo na tem visokogorskem observatoriju pa so izmerili leta 2009, in sicer 14,4 °C. Na Obali so 17. maja izmerili 28,9 °C, v preteklosti so namerili tudi že precej višjo temperaturo. Dan kasneje je bilo najtopleje v Godnjah (27,5 °C) in Biljah (28,7 °C). Slika 6. Kot na Pohorju, 12. maj 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 6. Kot on Mount Pohorje, 12 may 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7 -4 -2 0 2 4 6 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 temperatura zraka ( °C) KREDARICA 10 12 14 16 18 20 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 19911996 2001 2006 2011 temperatura zraka ( °C) LJUBLJANA 10 12 14 16 18 20 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 temperatura zraka ( °C) MURSKA SOBOTA 10 12 14 16 18 20 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 temperatura zraka ( °C) PORTOROŽ 10 12 14 16 18 20 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 temperatura zraka ( °C) NOVO MESTO 10 12 14 16 18 20 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 temperatura zraka ( °C) CELJE Slika 7. Potek povpreč ne temperature zraka v maju Figure 7. Mean air temperature in May V Murski Soboti, Celju, na Kredarici in Obali ostaja najtoplejši maj 1958; v Ljubljani in Novem mestu je bilo najtopleje maja 2003. Najhladnejši maj v Murski Soboti, Ljubljani in Celju je bil leta 1957, v Novem mestu tudi leta 1991; na Kredarici in Obali je bilo prav tako najhladneje maja 1991. V Portorožu je bila letos povpreč na majska temperatura 18,0 °C, v Murski Soboti 16,0 °C, Novem mestu 16,8 °C in v Celju 15,9 °C. Odklon povpreč ne majske temperature od dolgoletnega povpreč ja je bil po vsej državi pozitiven, najmanjši je bil v Lendavi, kjer ni dosegel 1 °C, več ina države je dolgoletno povpreč je presegla za 2 do 3 °C, na Obali, Goriškem, Trnovski planoti in v Vipavski dolini, na Koroškem, ter pretežnem delu Štajerske in Prekmurja je bil odklon med 1 in 2 °C. 2,0 °C je bil odklon v Koč evju. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) BILJE -10 -5 0 5 10 15 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) KREDARICA 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) LJUBLJANA 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) NOVO MESTO 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) CELJE 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) MARIBOR 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) MURSKA SOBOTA 0 5 10 15 20 25 30 35 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan temperatura (°C) PORTOROŽ Slika 8. Najvišja (rdeč a č rta), povpreč na (č rna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zra- ka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), maj 2015 Figure 8. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), May 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 9 Slika 9. Odklon povpreč ne temperature zraka maja 2015 od povpreč ja obdobja 1961- 1990 Figure 9. Mean air temperature anomaly, May 2015 0°C 1°C 2°C Višina majskih padavin je prikazana na sliki 10. Padavine so bile razporejene dokaj neenakomerno. Med 30 do 90 mm je padlo na jugozahodu države. Na Letališč u Portorož so namerili le 39 mm, v Godnjah 61 mm, v Biljah 74 mm in 84 mm v Postojni. Najobilnejše padavine so bile v delu Julijcev in Kamniško-savinjskih Alp, kjer so presegli 210 mm. V Kneških Ravnah so namerili 256 mm, v Kamniški Bistrici pa 266 mm; med bolj namoč ene kraje sodi tudi Zgornje Jezersko z 206 mm. 30 mm 90 mm 150 mm 210 mm Slika 10. Prikaz porazdelitve padavin, maj 2015 Figure 10. Precipitation, May 2015 Slika 11. Višina padavin maja 2015 v primer- javi s povpreč jem obdobja 1961- 1990 Figure 11. Precipitation amount in May 2015 compared with 1961- 1990 normals 50% 75% 100% 125% 150% Dolgoletno povpreč je padavin so presegli v več jem delu države, več kot za polovico so ga presegli v Beli krajini, Novem mestu, delu Štajerske in Prekmurja. V Novem mestu so dosegli 174 %, v Č rnomlju 168 %, v Celju 153 %, v Mariboru 171 %, v Murski Soboti 171 % in v Slovenskih Konjicah 155 % dolgoletnega povpreč ja. Na območ ju zahodno od loč nice, ki je potekala od izvira Soč e do Ljubljane in od tam proti jugu do meje s Hrvaško, je bilo padavin manj kot v dolgoletnem povpreč ju. Več ina Primorske in zahodni del Notranjske je namerila med polovico in tremi č etrtinami dolgoletnega povpreč ja. Na Letališč u v Portorožu so dosegli le 51 % dolgoletnega povpreč ja, v Godnjah 53 %. V Kobaridu je padlo le 61 % dolgoletnega povpreč ja, v Postojni 63 %, v Biljah 68 %. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 10 0 100 200 300 400 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 višina padavin (mm) KREDARICA 0 50 100 150 200 250 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 višina padavin (mm) PORTOROŽ 0 50 100 150 200 250 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 višina padavin (mm) MURSKA SOBOTA 0 50 100 150 200 250 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 višina padavin (mm) NOVO MESTO Slika 12. Padavine v maju in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 12. Precipitation in May and the mean value of the period 1961- 1990 0 50 100 150 200 250 300 Kamniška Bistrica Brnik Zg. Jezersko Podljubelj Kredarica Rateč e Lesce Log pod Mang. Soč a Kobarid Kneške Ravne Bilje Godnje P ortorož P ostojna Nova vas Koč evje Ljubljana Novo mesto Č rnomelj-Doblič e Celje Sevno Bizeljsko Slovenske Maribor Slovenj Gradec Lendava Murska Sobota Veliki Dolenci povpreč je 1961 - 1990 maj 2015 Slika 13. Meseč na višina padavin v mm maja 2015 in povpreč je obdobja 1961–1990 Figure 13. Monthly precipitation amount in May 2015 and the 1961–1990 normals Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo v Slovenskih Konjicah, in sicer 14, po 13 v na Kredarici, Zgornjem Jezerskem in Logu pod Mangartom. Po 12 takih dni je bilo v Kobaridu, Kneških Ravnah in Lendavi. V Portorožu je bilo le 5 takih dni, v Biljah 6, v Lescah pa 7. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 11 0 5 10 15 20 25 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 število dni LJUBLJANA Slika 14. Število padavinskih dni v maju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označ uje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeč a dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 14. Number of days in May with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Maja je bilo v Ljubljani 115 mm padavin, kar je 94 % dolgoletnega povpreč ja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin maja 1958, namerili so le 7 mm; nekoliko bolje je bilo v maju 1952, ko je padlo 24 mm, maja 1960 je bilo 30 mm padavin, maja 1979 pa 31 mm. Naj- obilnejše padavine so bile maja 1962 (254 mm), 234 mm je padlo maja 1972, 220 mm so namerili ma- ja 1955, 210 mm maja 2013, 199 mm pa maja 1982. Slika 15. Padavine v maju in pov- preč je obdobja 1961- 1990 Figure 15. Precipitation in May and the mean value of the period 1961- 1990 0 50 100 150 200 250 300 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 višina padavin (mm) LJUBLJANA Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključ ili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer na klasič en nač in merijo le padavine in snežno odejo, č e je le-ta prisotna. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območ jih, kjer je padavin obič ajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi na klasič en nač in merila tudi potek temperature. Snežne odeje maja niso zabeležili na nobeni izmed teh postaj. Na sliki 16 je shematsko prikazano majsko trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povpreč jem. V pretežnem delu države so za dolgoletnim povpreč jem zaostajali, presegli so ga le na jugozahodni č etrtini države z izjemo Portoroža, odklon nad desetino pa so dosegli le na manjšem območ ju Notranjske. Največ ji zaostanek, in sicer med 10 in 20 %, so imeli v več jem delu Prekmurja, na severu Gorenjske, na Koroškem in zahodnem delu Štajerske. V Postojni je sonce sijalo 214 ur in za 8 % preseglo obič ajno trajanje sonč nega vremena. Za 2 % so dolgoletno povpreč je presegli tudi v Biljah, sonce je sijalo 225 ur. V Portorožu so imeli 249 ur sonč nega vremena, kar je 99 % dolgoletnega povpreč ja. V Murski Soboti je bilo 197 ur ur sonč nega obsevanja, kar je 89 % dolgoletnega povpreč ja. Po 88 % obič ajne osonč enosti so zabeležili v Slovenj Gradcu (180 ur) in Celju (187 ur). Na Kredarici je sonce sijalo 134 ure, kar je 84 % dolgoletnega povpreč ja. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 12 Preglednica 1. Meseč ni meteorološki podatki, maj 2015 Table 1. Monthly meteorological data, May 2015 Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD Kamniška Bistrica 601 266 138 10 Brnik 384 120 104 11 Jezersko 740 206 121 13 Log pod Mangrtom 648 170 76 13 Soč a 487 158 76 11 Kobarid 263 148 61 12 Kneške Ravne 752 256 98 12 Nova vas 722 128 110 10 Sevno 515 129 121 10 Slovenske Konjice 730 142 155 14 Lendava 345 116 148 12 Veliki Dolenci 195 93 111 11 LEGENDA: LEGEND: RR − višina padavin (mm) RR − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povpreč ja RP − precipitation compared to the normals SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm SD − number of days with precipitation Slika 16. Trajanje sonč nega obsevanja maja 2015 v pri- merjavi s povpreč jem obdobja 1961–1990 Figure 16. Bright sunshine duration in May 2015 compared with 1961- 1990 normals 80% 90% 100% 110% 0 100 200 300 400 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število ur KREDARICA 0 100 200 300 400 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število ur NOVO MESTO 0 100 200 300 400 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število ur MURSKA SOBOTA 0 100 200 300 400 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 2015 število ur PORTOROŽ Slika 17. Trajanje sonč nega obsevanja Figure 17. Sunshine duration Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 13 0 10 20 30 40 50 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 15 18 sonč no obs. (ure) KREDARICA 0 10 20 30 40 50 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 15 18 sonč no obs. (ure) LJUBLJANA 0 10 20 30 40 50 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 3 6 9 12 15 18 sonč no obs. (ure) CELJE 0 10 20 30 40 50 60 70 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 12 14 sonč no obs. (ure) NOVO MESTO 0 10 20 30 40 50 60 70 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 2 4 6 8 10 12 14 sonč no obs. (ure) MURSKA SOBOTA 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) PORTOROŽ 0 20 40 60 80 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) MARIBOR 0 10 20 30 40 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan padavine (mm) 0 4 8 12 16 sonč no obs. (ure) BILJE Slika 18. Dnevne padavine (modri stolpci) in sonč no obsevanje (rumeni stolpci) maja 2015 (Opomba: 24-urno vi- šino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem č asu in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 18. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, May 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 14 Na sliki 18 so podane dnevne padavine in trajanje sonč nega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 0 100 200 300 400 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število ur LJUBLJANA Slika 19. Število ur sonč nega obsevanja v maju in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 19. Bright sunshine duration in hours in May and the mean value of the period 1961–1990 Maja 2015 sta bili v Ljubljani 202 uri sonč nega vremena, kar je 96 % dolgoletnega povpreč ja. Največ sonč nega vremena je bilo maja 2011, ko je sonce sijalo kar 332 ur, sledijo maj 1958 (303 ure), 1979 (295 ur), 1973 in 2003 (obakrat 283 ur), 1997 (282 ur) in 2012 (273 ur). Najbolj sivi so bili maji 1954 s 119 urami, 1978 s 134 urami, 149 ur pa je sonce sijalo maja 1957. 0 3 6 9 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 20 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število dni LJUBLJANA Slika 20. Število jasnih dni v maju in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 20. Number of clear days in May and the mean value of the period 1961–1990 Slika 21. Število oblač nih dni v maju in povpreč je obdobja 1961- 1990 Figure 21. Number of cloudy days in May and the mean value of the period 1961–1990 Jasen je dan s povpreč no oblač nostjo pod eno petino. Brez jasnih dni so bilo na Kredarici, v Celju in Mariboru. 6 jih je bilo v Č rnomlju, po 5 v Portorožu, Godnjah, Novem mestu in na Bizeljskem. V Ljubljani je bil le en jasen dan, kar je dva dneva manj kot v dolgoletnem povpreč ju. Po 7 jasnih dni je bilo v letih 1976, 1979 in 2011. Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici 12 majev brez jasnih dni. Oblač ni so dnevi s povpreč no oblač nostjo nad štiri petine. Povsod je bilo vsaj 6 takih dni. Največ oblač nih dni je bilo v Mariboru, in sicer 14, po 12 jih je bilo na Kredarici, v Koč evju in Novem mestu, po 11 pa na Bizeljskem in v Celju. V Ljubljani je bilo 9 oblač nih dni, kar je enako dolgoletnemu povpreč ju. Po dva taka dneva so v prestolnici zabeležili v majih 1958, 1973, 2000 in 2011, kar 17 oblač nih dni pa je bilo v letih 1951 in 1957. Povpreč na oblač nost je bila več inoma 5,5 do 7 desetin. Največ ji delež neba so v povpreč ju oblaki prekrivali na Kredarici (7,4 desetine), najmanjši pa na jugozahodu države (med 5 in 5,4 desetine). Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 Preglednica 2. Meseč ni meteorološki podatki, maj 2015 Table 2. Monthly meteorological data, May 2015 Postaja Temperatura Sonce Oblač nost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 14,8 2,3 20,1 9,3 26,0 6 4,0 28 0 3 39 204 6,0 7 3 155 125 7 3 0 0 0 0 Kredarica 2514 2,3 2,5 4,6 0,2 10,8 12 −5,0 28 12 0 548 134 84 7,4 12 0 197 117 13 6 16 31 170 2 750,5 5,9 Rateč e–Planica 864 12,9 2,7 18,6 6,6 26,8 13 −0,6 28 1 1 88 166 87 5,8 9 4 163 113 9 2 0 0 0 0 918,6 10,6 Bilje 55 17,6 1,9 23,3 12,4 28,7 18 6,3 28 0 12 0 225 102 6,2 9 2 74 68 6 2 0 0 0 0 1008,4 13,7 Letališč e Portorož 2 18,0 1,8 23,4 13,0 28,9 17 7,9 28 0 10 0 249 99 5,4 7 5 39 51 5 2 0 0 0 0 1014,4 14,2 Godnje 295 16,4 2,1 22,5 11,6 27,5 18 7,0 28 0 10 8 237 5,0 6 5 61 53 9 1 0 0 0 0 Postojna 533 14,7 2,6 20,0 9,5 25,0 8 4,2 28 0 1 38 214 108 6,2 9 2 84 63 9 5 1 0 0 0 Koč evje 468 14,8 2,0 21,5 9,1 29,1 13 3,4 1 0 9 46 6,3 12 4 136 110 9 2 1 0 0 0 Ljubljana 299 17,0 2,4 22,3 12,0 27,8 6 7,7 1 0 11 35 202 96 6,2 9 1 115 94 9 3 2 0 0 0 980,9 13,1 Bizeljsko 170 16,8 2,1 22,7 11,4 29,6 6 4,8 1 0 9 16 6,0 11 5 111 115 8 3 1 0 0 0 12,4 Novo mesto 220 16,8 2,5 22,6 11,0 30,4 6 5,7 1 0 10 18 191 90 6,3 12 5 165 174 9 4 0 0 0 0 989,7 13,1 Č rnomelj 196 17,4 2,4 23,1 11,1 30,7 13 5,0 29 0 12 16 5,5 9 6 171 168 8 2 0 0 0 0 13,9 Celje 240 15,9 1,8 22,2 10,0 29,2 13 4,2 12 0 7 27 187 88 7,0 11 0 147 153 11 7 0 0 0 0 987,1 13,9 Maribor 275 15,9 1,2 21,6 11,0 29,1 6 5,4 1 0 6 27 194 94 7,0 14 0 160 171 11 6 1 0 0 0 Slovenj Gradec 452 14,7 1,9 20,4 8,9 27,5 6 3,7 1 0 4 40 180 88 6,5 10 2 150 145 10 4 1 0 0 0 12,6 Murska Sobota 188 16,0 1,5 21,8 10,4 28,4 6 3,6 1 0 7 17 197 89 6,1 9 2 125 171 11 5 2 0 0 0 993,7 13,2 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povpreč na temperatura zraka (°C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povpreč ja (°C) OBS − število ur sonč nega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povpreč ni temperaturni maksimum (°C) RO − sonč no obsevanje v % od povpreč ja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sonč ni č as) TM − povpreč ni temperaturni minimum (°C) PO − povpreč na oblač nost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (°C) SO − število oblač nih dni P − povpreč ni zrač ni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povpreč ni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (°C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP − višina padavin v % od povpreč ja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je meseč na vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povpreč no dnevno temperaturo, č e je ta manjša ali enaka 12 °C (TS i £ 12 °C). ∑ = - = n i i TS C TD 1 ) 20 ( č e je C i TS £ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 16 Preglednica 3. Dekadna povpreč na, maksimalna in minimalna temperatura zraka, maj 2015 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, May 2015 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 18,0 23,5 28,5 12,8 10,2 11,3 7,0 19,5 25,2 28,9 13,9 11,2 11,6 10,2 16,8 21,7 25,1 12,3 7,9 10,7 5,5 Bilje 17,5 23,3 28,4 12,4 10,5 11,3 8,3 19,2 25,1 28,7 13,5 9,9 12,3 8,6 16,3 21,5 25,1 11,4 6,3 10,5 5,7 Postojna 15,3 20,6 25,0 10,0 7,5 8,5 5,4 16,1 21,8 23,9 10,4 6,5 9,1 5,0 12,8 17,9 22,2 8,1 4,2 7,4 3,1 Koč evje 15,7 22,7 28,4 9,4 3,4 6,8 0,4 16,1 23,3 29,1 9,7 3,9 7,6 2,0 12,7 18,8 26,6 8,2 3,5 6,4 1,8 Rateč e 13,5 19,9 24,1 7,1 3,7 3,7 −0,7 14,3 20,6 26,8 7,8 3,2 4,4 1,3 10,9 15,7 22,1 5,1 −0,6 3,0 −4,2 Lesce 15,6 20,9 26,0 9,6 4,8 8,6 3,1 15,9 21,6 25,5 10,0 5,3 9,0 4,4 13,2 18,1 23,1 8,4 4,0 7,3 2,2 Slovenj Gradec 15,7 21,9 27,5 8,9 3,7 6,3 0,9 16,0 22,3 27,2 9,8 5,6 7,2 1,2 12,7 17,2 23,9 8,2 4,6 6,5 0,9 Brnik 15,8 21,7 27,0 9,9 4,3 16,5 22,9 27,4 10,3 5,8 13,9 19,4 25,2 8,9 4,6 Ljubljana 17,7 22,9 27,8 12,6 7,7 8,7 4,0 18,2 24,2 27,8 12,7 9,1 9,5 3,8 15,2 20,2 26,7 10,7 8,2 8,5 4,2 Novo mesto 17,8 24,2 30,4 11,3 5,7 8,8 3,1 18,1 24,1 29,6 11,6 6,4 9,8 3,8 14,6 19,8 26,7 10,3 6,3 9,1 4,1 Č rnomelj 18,5 24,3 30,6 11,1 6,0 8,9 4,0 18,9 25,1 30,7 11,6 5,5 9,2 2,5 15,1 20,4 27,8 10,7 5,0 9,2 3,5 Bizeljsko 17,7 24,2 29,6 11,6 4,8 18,0 24,5 29,0 12,1 5,9 14,8 19,6 27,1 10,7 5,6 Celje 16,8 23,2 28,5 10,5 4,5 7,6 2,0 17,1 23,9 29,2 10,4 4,2 8,1 1,3 14,0 19,6 26,0 9,3 5,1 8,1 2,6 Starše 17,3 23,5 29,5 10,9 3,7 9,2 3,0 17,7 24,2 29,0 11,6 6,2 9,6 2,5 14,8 19,3 26,8 10,4 7,3 9,1 5,3 Maribor 16,6 23,1 29,1 11,3 5,4 16,8 23,4 28,0 11,3 6,5 14,5 18,6 25,1 10,4 7,4 Murska Sobota 17,4 23,4 28,4 10,4 3,6 8,1 1,1 16,2 23,6 28,2 10,6 5,1 8,2 2,3 14,4 18,6 25,2 10,2 5,4 8,5 2,4 Veliki Dolenci 16,8 22,0 27,0 9,4 3,8 6,8 −2,8 15,9 21,9 26,8 10,0 8,0 7,3 2,8 13,5 16,3 24,0 9,0 6,0 6,1 1,0 LEGENDA: LEGEND: T povp − povpreč na temperatura zraka na višini 2 m (°C) T povp − mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp − povpreč na maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − manjkajoč a vrednost − missing value Tmin povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin povp − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp − povpreč na minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 povp − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 17 Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, maj 2015 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, May 2015 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III. M od 1. 1. 2015 RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Portorož 7,1 2 2,1 3 29,4 4 38,6 9 186 Bilje 23,2 5 5,5 2 45,7 6 74,4 13 285 Postojna 16,0 4 20,9 3 46,8 7 83,7 14 395 Koč evje 9,5 3 26,3 3 99,7 6 135,5 12 503 Rateč e 9,1 4 42,8 4 111,1 7 163,0 15 365 Lesce 5,0 4 90,0 4 60,1 4 155,1 12 369 Slovenj Gradec 3,2 3 30,5 4 115,8 8 149,5 15 372 Brnik 11,6 7 53,3 3 55,2 6 120,1 16 322 Ljubljana 24,9 5 30,2 2 59,8 5 114,9 12 401 Sevno 8,0 3 34,4 2 86,1 8 128,5 13 381 Novo mesto 10,7 2 40,2 2 114,2 6 165,1 10 473 Č rnomelj 9,9 2 25,1 3 136,4 6 171,4 11 546 Bizeljsko 3,1 2 17,7 4 89,8 7 110,6 13 325 Celje 5,0 6 39,0 5 102,8 8 146,8 19 328 Starše 15,3 3 18,1 2 138,0 6 171,4 11 320 Maribor 20,6 4 19,5 3 120,3 7 160,4 14 332 Murska Sobota 14,7 4 25,1 3 84,9 6 124,7 13 241 Veliki Dolenci 11,7 4 17,1 4 64,2 7 93,0 15 207 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. maja 2015 RR − višina padavin (mm) p.d. − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm od 1. 1. 2015 − letna vsota padavin do tekoč ega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M − decade and month RR − precipitation (mm) p.d. − number of days with precipitation 0,1 mm or more od 1. 1. 2015 − total precipitation from the beginning of this year (mm) 0 100 200 300 400 500 1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj višina padavin (mm) LJUBLJANA Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 18 Ljubljana Maribor Kredarica N E S W 5 % 10 % 15 % 5.0 % 5.7 % 13.0 % 7.3 % 5.0 % 5.6 % 3.8 % 3.2 % 3.4 % 5.6 % 14.2 % 10.0 % 3.6 % 1.9 % 1.7 % 3.3 % 1.0 m/s 1.0 m/s 1.3 m/s 1.3 m/s 1.4 m/s 1.6 m/s 1.5 m/s 1.3 m/s 1.6 m/s 1.4 m/s 2.6 m/s 2.5 m/s 2.2 m/s 1.2 m/s 0.9 m/s 1.2 m/s N E S W 7 % 14 % 21 % brezvetrje: 2.6 % 5.3 % 4.6 % 4.2 % 2.6 % 3.8 % 5.8 % 10.2 % 11.4 % 5.1 % 1.3 % 0.7 % 1.4 % 5.4 % 20.2 % 9.7 % 5.7 % 1.4 m/s 1.2 m/s 1.1 m/s 1.0 m/s 0.9 m/s 1.2 m/s 1.3 m/s 1.7 m/s 2.0 m/s 1.2 m/s 0.4 m/s 0.6 m/s 1.3 m/s 1.3 m/s 0.9 m/s 1.1 m/s N E S W 8 % 16 % 24 % brezvetrje: 0.2 % 6.9 % 3.9 % 4.5 % 3.9 % 3.3 % 6.3 % 21.7 % 3.5 % 0.4 % 0.1 % 0.1 % 0.4 % 1.5 % 8.9 % 20.2 % 14.2 % 3.8 m/s 3.7 m/s 3.3 m/s 2.9 m/s 2.8 m/s 2.7 m/s 4.4 m/s 3.6 m/s 1.3 m/s 3.0 m/s 2.0 m/s 2.6 m/s 5.4 m/s 5.3 m/s 5.2 m/s 4.7 m/s Novo mesto Portorož – letališč e Bilje N E S W 4 % 8 % 12 % 2.7 % 3.3 % 11.8 % 11.6 % 3.8 % 2.6 % 3.6 % 6.7 % 9.0 % 8.4 % 8.1 % 7.3 % 8.7 % 5.5 % 3.1 % 1.4 % 1.1 m/s 1.2 m/s 1.8 m/s 1.9 m/s 1.4 m/s 1.2 m/s 1.2 m/s 1.2 m/s 1.1 m/s 1.8 m/s 1.9 m/s 1.2 m/s 1.3 m/s 1.5 m/s 1.2 m/s 0.9 m/s N E S W 9 % 18 % 27 % 1.2 % 2.1 % 3.8 % 5.0 % 3.6 % 26.8 % 19.4 % 3.2 % 3.5 % 4.6 % 4.2 % 3.6 % 2.5 % 9.1 % 5.5 % 1.6 % 2.9 m/s 3.9 m/s 4.3 m/s 3.9 m/s 2.8 m/s 2.7 m/s 2.8 m/s 2.6 m/s 2.6 m/s 3.5 m/s 3.2 m/s 2.9 m/s 2.2 m/s 3.1 m/s 3.0 m/s 2.3 m/s N E S W 5 % 10 % 15 % 20 % 25 % 1.4 % 1.5 % 2.4 % 4.8 % 24.9 % 22.2 % 2.8 % 1.6 % 3.0 % 7.4 % 8.6 % 6.1 % 4.5 % 5.1 % 2.3 % 1.4 % 1.8 m/s 2.7 m/s 1.2 m/s 1.4 m/s 1.9 m/s 2.4 m/s 1.0 m/s 1.5 m/s 2.2 m/s 2.5 m/s 2.0 m/s 1.5 m/s 1.6 m/s 1.7 m/s 1.2 m/s 1.0 m/s Slika 22. Vetrovne rože, maj 2015 Figure 22. Wind roses, May 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 19 Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 22) na osnovi polurnih povpreč nih hitrosti in prevladujoč ih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološ- kimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh moč no vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje moč no razlikuje. Podatki na letališč u v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; v Portorožu sta prevladovala jugovzhodni in vzhod- jugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 46 % vseh terminov. Najmoč nejši sunek vetra je 22. maja dosegel 17,0 m/s, bilo je 7 dni s sunkom vetra nad 10 m/s. V Kopru je bilo 8 dni s sunkom vetra nad 10 m/s. V Biljah sta vzhodnik in vzhodjugovzhodnik pihala v 47 %, jugozahodnik s sosednjima smerema pa v 22 % primerov. Bilo je 9 dni s sunki vetra nad 10 m/s. V Ljubljani je jugozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 30 %, severovzhodniku s sosednjima smerema pa 26 % vseh terminov. 5. maja je veter v sunku dosegel 13,9 m/s, bilo je 8 dni s sunkom vetra nad 10 m/s. Na Kredarici je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 43 % terminov, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa dobrih 31 %. Bilo je 6 dni z vetrom nad 20 m/s, od tega en dan z vetrom nad 30 m/s. 20. maja je sunek vetra tako dosegel 30,4 m/s. V Mariboru sta zahodseverozahodnik in severo- zahodnik pihala v 30 % terminov, jugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 27 % terminov. Sunek vetra je 13. maja dosegel 17,1 m/s; bilo je 6 dni z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali za- hodnik, zahodjugozahodnik, jugoza- hodnik, jugjugozahodnik in južni ve- ter, skupno v dobrih 41 % vseh ter- minov, vzhodseverovzhodnik in se- verovzhodnik pa sta pihala v 23 %. Največ ja izmerjena hitrost je bila 19,2 m/s, in sicer 31. maja, bilo je 9 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmoč nejši sunek 22. maja dosegel 21,3 m/s. Bilo je 21 dni z vetrom nad 10 m/s, od tega dva s sunkom vetra nad 20 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 10 dni s sun- kom vetra nad 10 m/s, najmoč nejši sunek je 22. maja dosegel 21,2 m/s. Slika 23. S Sv. Primoža nad Muto proti Muti in Vuzenici ter Pohorju v ozadju, 24. maj 2015 (foto: Iztok Sinjur) Figure 23. View from Sv Primož on Muta nad Vuzenica, 24 May 2015 (Photo: Iztok Sinjur) Prva tretjina maja je bila povsod vsaj za 3 °C toplejša kot obič ajno, več inoma je presežek znašal od 3,5 do 4,5 °C, v Novem mestu pa je dosegel kar 4,9 °C. Padavin je povsod primanjkovalo, saj je padlo od 10 do 80 % dolgoletnega povpreč ja. Sonč nega vremena je bilo več inoma toliko kot obič ajno, največ ji Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 20 negativni odklon je bil v Rateč ah in na Obali, kjer so za obič ajno osonč enostjo zaostajali za 3 %, največ ji presežek, kar 10 %, so imeli v Postojni. Tudi osrednja tretjina maja je bila toplejša kot v dolgoletnem povpreč ju, odkloni so presegli 1 °C, več inoma pa so bili med 1,5 in 3,5 °C, v Portorožu je presežek dosegel 3,9 °C. Padavine so bile poraz- deljene izrazito neenakomerno, na Obali je padla le desetina dolgoletnega povpreč ja, več ina krajev je poroč ala o primanjkljaju padavin, le v Murski Soboti, Celju, Novem mestu, na Brniku in v Lescah so poroč ali o presežku, več inoma presežek ni dosegel 50 %, izjema so bile Lesce, kjer je padlo 233 % dolgoletnega povpreč ja. V Rateč ah in Celju je sonce sijalo toliko č asa kot obič ajno, drugod so dolgoletno povpreč je presegli, v Postojni kar za dobro petino. V zadnji tretjini maja je povpreč na temperatura nekoliko zaostajala za dolgoletnim povpreč jem. Več ina odklonov je bila med −1 in 0 °C, več ji zaostanek so zabeležili v Velikih Dolencih (−1,6 °C). V Portorožu, Biljah in Postojni so dolgoletno povpreč je padavin izenač ili, drugod so bile padavine v zadnji tretjini maja nadpovpreč ne, v Staršah je padlo 4-krat toliko dežja kot v dolgoletnem povpreč ju. Sonč nega vremena je primanjkovalo, v Slovenj Gradcu so dosegli le 61 % obič ajne osonč enosti, najbolj pa so se ji približali v Postojni s 94 %. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in meseč nih vrednosti nekaterih parametrov od povpreč ja 1961–1990, maj 2015 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961–1990, May 2015 Postaja Temperatura zraka Padavine Sonč no obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 3,3 3,9 −0,5 1,8 26 10 100 51 97 112 88 99 Bilje 3,4 3,2 −0,5 1,9 67 19 100 68 99 118 91 102 Postojna 4,5 3,7 −0,2 2,6 40 45 100 63 110 122 94 108 Koč evje 4,1 2,9 −1,1 2,0 25 66 222 110 Rateč e 4,7 3,7 −0,3 2,7 21 91 209 113 97 99 68 87 Lesce 4,2 3,0 −0,2 2,3 13 233 127 125 Slovenj Gradec 4,2 2,9 −1,0 1,9 11 98 274 145 99 108 61 88 Brnik 3,9 2,8 −0,2 2,1 35 141 123 104 Ljubljana 4,4 3,2 −0,3 2,4 71 81 122 94 99 106 84 96 Sevno 27 97 205 121 Novo mesto 4,9 3,4 −0,5 2,5 39 126 314 174 102 105 66 90 Č rnomelj 4,8 3,5 −0,8 2,4 30 78 354 168 Bizeljsko 4,3 2,9 −0,6 2,1 10 59 249 115 Celje 4,1 2,6 −1,0 1,8 20 117 273 153 102 101 64 88 Starše 4,0 2,7 −0,6 1,9 63 65 405 199 Maribor 3,3 1,7 −1,0 1,2 77 62 331 171 98 114 72 94 Murska Sobota 4,2 1,3 −1,0 1,5 70 105 301 171 99 107 65 89 Veliki Dolenci 3,9 1,2 −1,6 1,1 43 73 189 111 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povpreč ne temperature zraka na višini 2 m od povpreč ja 1961–1990 (°C) Padavine − padavine v primerjavi s povpreč jem 1961–1990 (%) Sonč ne ure − trajanje sonč nega obsevanja v primerjavi s povpreč jem 1961–1990 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka − mean temperature anomaly (°C) Padavine − precipitation compared to the 1961–1990 normals(%) Sonč ne ure − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) I., II., III., M − thirds and month V nižinski svet v notranjosti države lahko ob zelo moč nih prodorih hladnega zraka res izjemoma pri- nese kakšno snežinko. Maja 2015 snežne odeje po nižinah ni bilo. V Ljubljani so snežno odejo nazadnje zabeležili leta 1985. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 21 0 100 200 300 400 500 600 700 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 višina (cm) KREDARICA Na Kredarici je 2. maja debelina snežne odeje dosegla skromnih 170 cm. Maja 2001 so namerili 650 cm, kar je najdebe- lejša snežna odeja izmerjena na tej postaji v mesecu maju, leta 2007 pa so izmerili najtanjšo, 130 cm. Med bolj zasnežene spadajo še maji 1979 (630 cm), 1977 (557 cm), 1978 (529 cm) in 2009 (520 cm). Malo snega je bilo v majih 1964 (166 cm), 1966 in 1993 (obakrat 170 cm, kar je toliko kot letos), 2000 (175 cm), 1957 (183 cm) in 2012 (190 cm). Slika 24. Največ ja višina snega v maju Figure 24. Maximum snow cover depth in May 0 50 100 150 200 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan višina (cm) KREDARICA Slika 25. Dnevna višina snežne odeje, maj 2015 Figure 25. Daily snow cover depth, May 2015 Število dni z nevihto maja hitro narašč a in doseže vrh junija in julija. Med prikazanimi postajami so dolgoletno povpreč je izenač ili v Murski Soboti, drugod pa so za njim zaostajali. Največ dni z nevihto ali grmenjem so zabeležili v Celju, in sicer 7, po 6 takih dni je bilo na Kredarici in v Mariboru. Slika 26. Polje oljne repice v cvetu, okolica Grosuplja, 2. maj 2015 (foto: Iztok Sinjur ) Figure 26. Fields near Grosuplje, 2 May 2015 (Photo: Iztok Sinjur ) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 22 0 5 10 15 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 število dni LJUBLJANA 0 5 10 15 1951195619611966197119761981198619911996200120062011 število dni NOVO MESTO 0 5 10 15 1951195619611966197119761981198619911996200120062011 število dni MURSKA SOBOTA 0 5 10 15 1951195619611966197119761981198619911996200120062011 število dni RATEČ E Slika 27. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v maju Figure 27. Number of days with thunderstorms in May Na Kredarici so zabeležili 16 dni, ko so jih vsaj nekaj č asa ovijali oblaki. V nižinskem svetu so opazili največ dva dneva z meglo, v več ini krajev pa megle maja niso zabeležili. Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v zač etku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni č as, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spre- menljivi zastopanosti različ nih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani sta bila dva dneva z meglo, kar je toliko kot lani in predlani ter tri dni manj od dolgoletnega povpreč ja. Od sredine minulega stoletja so bili štirje maji brez opažene megle, maja 1952 pa je bilo 12 dni z meglo. Slika 28. Število dni z meglo v maju in pov- preč je obdobja 1961–1990 Figure 28. Number of foggy days in May and the mean value of the period 1961–1990 0 5 10 15 1951195619611966197119761981198619911996200120062011 število dni LJUBLJANA Na sliki 29 levo je prikazan potek povpreč nega dnevnega zrač nega tlaka v Ljubljani. Ni prerač unan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Maj se je zač el z nizkim zrač nim tlakom, a že 11. maja je bila dosežena najvišja vrednost meseca, in sicer 991,2 mb. Sledilo je izrazito upadanje, nato hiter porast in ponovno hiter padec na 974,0 mb 19. maja, kar je bilo najnižje dnevno povpreč je meseca. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 23 970 975 980 985 990 995 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan zrač ni tlak (mb) LJUBLJANA 8 10 12 14 16 18 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan tlak vodne pare (mb) LJUBLJANA Slika 29. Potek povpreč nega zrač nega tlaka in povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare, maj 2015 Figure 29. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, May 2015 Na sliki 29 desno je prikazan potek povpreč nega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Tudi za delni parni tlak je maja več krat narašč al in hitro padal; najvišje je bilo dnevno povpreč je 16. maja s 15,9 mb, najnižje pa 28. maja z 9,4 mb. SUMMARY The mean air temperature in May 2015 was above the 1961–1990 normals. The anomaly was mostly between 2 do 3 °C. The anomaly between 1 and 2 °C was reported on the Coast, Goriška, Trnovska planota, Vipava valley, Koč evje, part of Štajerska and Prekmurje. Precipitation was distributed unevenly, between 30 and 90 mm fell on the Coast, Kras, Goriška and the Postojna region. On the other hand, in part of the Alps precipitation exceeded 210 mm. Most of the country reported more precipitation than on the long-term average; anomaly above 50 % was observed in Bela krajina, Novo mesto, part of Štajerska and in Prekmurje. West of the line connecting Predel with Ljubljana and south to the border with Croatia less precipitation fell than on average in the reference period. Most of Primorska and part of Notranjska observed only 50 to 75 % of the normals. Most of the country reported less sunny weather than on average in the reference period, only on the southwest of Slovenia with the exception of Portorož the normal was exceeded. From 10 to 20 % less sunny weather than normal was observed in most of Prekmurje, on the north of Gorenjska, in Koroška and on the west part of Štajerska. Snow cover depth in the mountains was modest. On Kredarica the maximum height was only 170 cm. Abbreviations in the Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (°C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (°C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (°C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (°C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (°C) SD − number of days with precipitation at least 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (°C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 °C SS − number of days with snow cover at 7 a.m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 °C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapor pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration