Leto XXIV., št. 23* Upravništvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefon št. 31-22. 31-23. 31-24 ln sera trn oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije io inozemstvo: UPI S. A., MILANO_ Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118 PoŠtama piaSua y gotovim Postgebiihr bar bezahlt L]tibqana, sobota 14. ck' UM Trcic » _ ^ivj -i i.- r Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 25 lir. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica St 5. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Schlacht um Aachen USA-Angriffe unter hohen Feindverlust en zusammengebrochen — Vergebliche Durchbruchsversuche in Italien — Zun ehmende Heftigkeit der Schlacht bei De- brecen and Grosswardein • Aus dem Fiihrerhauptquartier, 13. Okt. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Bei zunehmender feindlicher Fliegerta-tigkeit hielten unsere Truppen \veiteren Angriffen der Kanadier aus ihrem Lande-kopf siidostlich Breskens stand. In Holland vvurden vpn der Scheldemiindung bis an die Maas ortliche Angriffe des Feindes abge-vviesen. In der Schlacht um Aachen setzten die Amerikaner gestern vor allem starke Verbande ihrer Luftvvaffe ein. In heftigen Lnft-kampfen schossen unsere Jager acht feindliche Flugzeuge ab. Panzer- und Infante-rieangriffe am Ostrand der Stadt brachen unter hohen bJutigen Verlusten fiir den Feind zusammen. Eigene Angriffsgruppen ^ driickten sovvohL nordlich wie nordostlieh Aachen den Gegner zuruck. Die Amerikaner und ihre franzosischen Hilfstruppen rannten beiderseits Remire-mont wiederum gegen unsere Bergsteliun-gen an. Nach heftigen Kampfen konnten sie sich in den Besitz einer Hohe und eini-ger VValdstiicke setzen. Das V 1-Feuer auf London halt an. Nach den vergeblicheu Durchbruchsver-suchen aisif breiter Front fasst der Gegner nun meh r in d<>n etruskischen Bergen nnd an der adriatischen Kiiste seine Krafte unter hohem Materialeinsatz noch starker zusammen. Trotzdem wurde der angreifende Feind auch gestern uberall abgewiesen. Nur in einem schmalen Abschnitt konnte er vvenige hundert Meter vordringen. An der Ligurischen Ktiste fiihrte der Gegner eine Reihe von vergeblicheu Vor-stossen. Auf dem Balkan kam es zu Kampfen mi" bulgarischen Verbanden im Raum ostlich und sudostlioh Nisch. An der unteren Moravva sind sišdostlich Belgrad Kampfe mit den" iiber den Fluss vorgedrungenen sov. jetisehen Verbiinden im Gange. Auf dem VVestufer der oberen Theiss ivarfen deutsche und urigarische Truppen die Sovv.jets an mehreren Stellen im Gegen-angriff zuruck. Im Raum von Debrecen und Grosswar. dein hat sich die Schlacht zu noch grosse-rer Heftigkeit gesteigert. 70 feindliche Tanzer \vurden dabei gestern vemichtet. Unsere Schlachtflieger zerstorten in die- sem Raum zahlreiche Kolonnen der Bol-schevvisten. In den Ost-Beskiden nahm der Feind nach Zufuhrung neuer Krafte seine Angriffe gegen die Pass-Strassen vvieder auf, ohne Fortschritte zu machen. Unter Einsatz frischer Divisjonen rannten die Sowjets auch nordlich Warschau von neuem gegen unsere Stellungen an. Die Mehrzahl der Angriffe brach bereits im Artilleriefeuer zusammen, alle anderen »vurden im Nahkampf zerschlagen. Bei Kozan konnte der Feind infolge unserer zahen Abvvehr nur unter hohen blutigen Verlusten geringen Geliindegewinn er kampf en. Im Gebiet der unteren Memel seheiterten die mit starken Infanterie- und Panzer-kraft-en fortgesetzten Angriffe der Sovvjets an dem hartnackigen Widerst«nd unserer Truppen. Die Besatzung von Memel stohoss bei den erfolgreiehen Abvvehrkamptfen am 11. Oktober 44 Panzer ab. Siidostlieh Libau, bei Riga und auf der Halbinsel Sworbe fuhrten die Sow.jets ver-gebliche Angriffe und verloren dabei 78 Panzer. Ein erneuter Landnngsversnich auf Sworbe schlug fehl. Zahlreiche Landungs. hoote vvurden vemichtet und mehrere hundert Gefangene- eingebracht. So\vjetische Flugzeuge griffen in der Ostsee zvvei deutsche I^azarettschiffe an und heschadigten eins davon durch Bom-bentreffer. In Mittelfinnland verlaufen unsere Be-vvegungen befehlsgemass. An der Eismeerfront schlugen die auf den Briickenkopf Petsamo zuruekgenom-menen Truppen alle Angriffe des nach. driingenden Feindes ab. Vor der nornegischen Kiiste versenkfen Sicherungsfahrzemge eines deutschen Ge-leits zvvei sovvjetische Schnellboote. Bei Tage griffen nordamerikanische und britische Terrorhomber Osnabriick. Bremen sovvie Orte in Rheinland und in West-falen an. Tiefflieger fiigten durch Bom-benabvvurf und Bordwaffenbeschuss auf Ortschaften und Strassen in Siid- und Siidvtestdeutschland der Zivilhevolkerung Verluste zu. Britische Flugzeuge vvarfen in der vergangenen Nacht Bomben auf Hamburg. Die AngloAmerikaner verloren gestern 44 Flugzeuge, darunter 12 viermo-torige Bomber. " \ OgaržanI boji na področju Aadtena H&&9 obstreljevanje starega cesarskega mesta — Proti-szmki nemških čet — Zelo velike sovražnikove izgube Berlin, 13. okt. Boji na področju Aa-chena dajejo Severnoameričanom približni pojem o tem, s kakšnimi izgubami rpo-rajo računati v bojih na nemški zemlji. Odkar se je. pričelo obstreljevanje Aache-na, postaja bojna odločnost nemškega vojaka vedno večja. Staro cesarsko mesto Aachen, ta dragulj evropske zgodovine in kulture, je prvo nemško mesto, ki je sedaj neposredno ogroženo od protievrop-skih brezkulturnih in breztradicionalnih Sevemoameričanov. Kljub zagrizenemu odporu so se sovražnikovi oddelki za ceno največjih izgub na ljudeh in gradivu približali mestu. Vendar se ni nikdar izpolnilo njihovo upanje, da bi z vedno novimi napadi, z metalci plamenov, c-kiopniki, jatami bombnikov in velikimi oddelki pehote uničili branilce v bunkarjih in utrjenih postojankah. Še vedno ni mogel sovražnik stisniti svojih klešč Boji "se bijejo z nepojmljivo ogorčenostjo za vsako ped zemlje, za vsako hišo. V udarnem peturnem nočnem napadu so vdrli ljudski grenadirji s podporo »Tigrov« in bojnih letal ponovno v vas Bardenberg. V kraju, ki ga je sovražnik-obkolil, je prišlo do težkih še ponoči trajajočih bojev za posamezne hiše. Nadaljnje napade so izvedle nemške čete pri Verlautenheidu ter med tem krajem in Aachenom pri vasici Rote Erde. Tudi tu se še nadaljujejo ogorčeni boji, v katere je poseglo tudi nemško letalstvo. Severno in južno od Aachena je prišlo do me-njajočih se bojev zapadno od Geilenkir-chena in na gozdnem področju pri Zwei-fallu. V primerjavi z bitko pri Aachenu stopijo boji na ostalih bojiščnih odsekih v ozadje, čeprav so tudi ti težki in izgub polni. Med Scheldo in Leopoldovim prekopom ter ob vhodu v zemeljsko ožino, ki vodi na polotok Zuid Beveiand, so se bili ogorčeni boji, ne da bi nastala kljub neprestanim silnim sunkom in protinapadom bistvena sprememba položaja. Nemške mornariške obalne baterije pri Vlis-singenu so ves dan močno obstreljevale sovražnikovo izkrcevališče vzhodno od Breskensa. Na južnem delu zapadnega bojišča so bila težišča ista kot prejšnji dan. v izredno trdih bojih so obdržale nemške čete na predmostju pri Selili pri Nomenyju v glavnem svoje postojanke. Na odseku Rambervillers-Remiremont so oiačili Se-vernoameričani svoj pritisk na zapadnem obrežju Vologne v smeri proti Gerardme-ru in Bouchotu proti kolenu Moselotte. Krajevni sovražnikovi uspehi so dovedli do protinapadov, ki so še v teku. Tudi ob gornjem Ognonu so nadalievali Severno-američani s svojimi moadi proti utrjenim višinam južno od Chateau Lamberta. Tudi tu so nemške čete v ogorčenih bojih na gozdnatem ozemlju zajezile majhne sovražnikove vdore. Berlin, 13. okt.. Vojni poročevalec agencije DNB na zapadu Alex Schmalfuss javlja: . Kakor pravi nemški vrhovni poveljnik na zapadu generalfeldmaršal Gerd von Rundstedt v svojem dnevnem povelju, se je odpor na zapadnem bojišču še pc*.'eca._ »Zaustavili ste sovražnika pred vrati Nemčije. Toda on bo v kratkem prešel v nov velenapad«, tako pravi v tem pozivu nemškim vojakom na zapadu. Dnevno po-vgjtjfi« ki naznanja dovedtoo rezerv, se kon- čuje z besedami: »Vsak sovražnikov poskus, da bi vdrl v našo domovino, se bo izjalovil ob vašem neomajnem zadržanju«. Da s tem ni bilo preveč povedano, pač najbolj občutijo v teh urah ameriški vojaki. boreči se na področju Aachena. Nemški odpor, proti kateremu navaljujejo z ogromno silo letal, oklopnikov in težkega topništva, daje sovražniku "pojem o krvavih izgubah, ki ga še čakajo. Tudi nemške izgube so precejšnje, toda nemški vojaki se zavedajo, da morajo za vsako ceno braniti svojo domovino. Ta izredno trdovratni odpor se nadaljuje in se bo povsod nadaljeval, četudi bi se sovražniku končno posrečilo, da bi z velikimi izgubami odstranil prednje nemške postojanke pri Aachenu. Mfkolaiezvk prispel v Moskvo Stockholm, 13. okt. Kakor javlja moskovski radio, je pridal v Moskvo šef poljske begunske vlade M ko'ajczvk. Stockho.!m, 12. okt. Predsednik poljskega sovjeita v Lublinu je prispel skupno s predsednikom poljskega sovjetskega komiteja in vzhodnim poveljnikom poljskih sovjetskih čet v Moskvo po navodila. Stockholm, 13. okt. Po Reuter , vesti iz Wa-sh :n d tona je izroč'"lo odposlanstvo ameriškega poljskega kongresa Rooseveltu poziv, naj se Zedinjene države uprejo vsakršni delitvi Poljske. Poziv 'zraža tudi priznanje poljski begunski vlad' v Londonu Rooseve2t m poljsko vprašanje Amsterdam, 13. okt. Reuter ja.vlja iz Washingtona, da je izjavil rabin Štephen Wise po razgovoru s predsednikom Roose-veltom, da je ta kot predsedniški kandidat obljubil, da bo podpiral židovske težnje, v svrho neomejenega naseljevanja v Palestini. Zapadni zavezniki odobravalo sovjetsko strategijo Stockholm, 13. okt. Izročitev Evrope boljševizmu. k; sita se zanjo odločila Churchill m Rooservelt. potrjuje ameriški l.ist »Contempo-rarv Review«, ki pravi, da ne more prav nič reš-ti Baltskih držav. Madžarske. Rumunije, Bolgarije :n Jugoslavije pred boljšerviško nadvlado. Sovjetska strategija ni le jasna, temveč je tudi odobrena od Londona in Washingtooia. To ugotovitev podčrtuje jzrecno stockholm-ski list »Nva Dagligt Allehanda«. List pravi, da je vse, kar se je žgotflo no Teheranu, le znak, da delajo boljševiki lahko v Rumunija, Bolgariji m Jugoslaviji, kar hočejo. Enako se g-lasii članek »New York Daily Nevraa«, k5 pravi, da vid: veliki car Stalin v vojni podlago za Rusijo, ki bo močnejša, kot kdaij koli prej. Rusi ja je navajena, da sii pridobi nazaj vse kar je nekoč že imela in kasneje zgubila. SHttssonovo svarilo Ženeva, 11. okt. »News Chroniicle« Javlja, da je vojnii minister Zedantjemih držav Stimson izjavil, da govoričenje o skorajšnjem zlomu Nemčije žal ne drži. Na^arot-no vsem ameriškim pričakovanjem se je Nemcem posrečilo, da so zgradili močno obrambno botjtno črto ter postavili nanjo nove čete. Neimšlkia organiaaeitja i® disciplina sta vzdržali in ^apa&no se je vdajati -1" vommsaC Nemški upor — edino upanje zaveznikov Ženeva, 13. okt. Poročilo nekega ameriškega vojnega dopisnika kaže prav posebno nazorno preobrat razpoloženja, ki ga je povzročila pri nasprotnrku utrjena nemška obrambna fronta na zapadu. Poročilo prav:, da bi bil nemšk upor sedaj ed no upanje na skorajšnjo -anglo-amerško zmago. Istega mnenja je tudi »Basler Nationalzeitung«. ki označuje sedanje močne ofenzivne napore za knock out Nemčij* kot skrajn; poizkus, da b; se vojna v Evrop še letos končala. Rsoseveltcva oMjuba Židom Amsterdam, 13. okt. Na vprašanje odbora Američanov poljske narodsosti o poljskem vprašanju, je izjavil Roosevelt po veste hewyorškega radia, da ne razpolagajo Zedinjene države z nikakim: popolnimi informacijami o poljskem vprašanju ter da si bodo lahko šele takrat ustvarile jasno sliko, ko bodo izvedele za nadaljnje okoliščine. Ameriški izslatki za vojno Amsterdam, 13. okt. Ameriški finančni minister Henry Moigenthau je dejal po Reuterjevi vesti na nekem zborovanju v New Yorku, da porabljajo sedaj Zedinjene države polovico svojih skupnih dohodkov za vojno. Od Peail Harbourja so narasli ameriški vojni izdatki na kakih 200.000 milijonov dolarjev. Podvig! španskih komunistov proti Francu ženeva, 13. okt. Da se ne bi na južno-fiancoskem obmejnem ozemlju zmeda, k; jo ustvarjajo podvigi rdečih španskih to"p le preveč razširila, so morali poslati ce • Američani svoje čete na to mejo. Ou an-gloameriške zasedbe se množe provokaei"1 španskih boljševiških tolovajev. Pripadniki FAI so napadli v Parizu več stavb, ki so last španske države. Isto se je zgodilo s španskim generalnim konzulom in vodilnimi članj španske kolonije. Zateči so se morali v hotel Bristol, kjer so jih špansKi boljševiki obstreljevali in oblegali, šele na intervencijo ameriških okupacijskih obla-stev so izpiaznili poslopje španskega poslaništva ter osvobodili v hotelu obkoljene Špance, španske konzulate v Toulousu in Pauju so rdeči Spanci naskočili in izropali. V zadnjem času so zbrati rdeči Španci močne tolpe na špansko-francoski meji. Poveljuje jim čevljar Camillo Delarcsa, ki se je sam iipenoval za polkovnika. Prej nekaj dnevi so poizkušale vdreti v špansko pokrajino Navaro. Vojaški poveljnik Katalonije general Moscardo je odredil ojačeno zaščito meje ter naročil, naj V6e slične poizkuse brezobzirno preprečijo. Neka preko Stockholma dospela londonska vest pravi, da lahko izbruhne v Španiji vsak trenutek državljanska vojna v večjem obsegu. Po drugi vesti so izredno aktivni tudi rdeči Španci, ki so v francoskem Maroku. S pomočjo francoskih komunistov organizirajo milico, ki jo hočejo očitno uporabiti za podtalne namene v Španiji. Mali narodi naj zagotove velikim njihov plen Lizbona, 13. okt Nova naklada društva narodov, ki so jo pripravili po trimesečnih posvetovanjih v Dumbarton Oaksu kot. i>po-izkusni predlog«, naj bi v resnici zagotovila velesilam in zlasti boljševikom njih plen. Male narode bodo pri tem ponižali na stopnjo pomožnih narodov, ki bodo smeli dati na razpolago zgolj kontingete za policijske čete, ki bodo skrbele za večno plutokrat-sko-boljševiško oblast na svetu. V debati v angleški spodnji zbornici je dejal lord Win-ter, da bo tako zvani varnostni svet organizacija, ki bo s posebno zaupnimi učenci zdrževala red med malimi mladenič L Zaupniki seveda ne bodo vezani na pravila, ki jih bodo izvajali. Kaže, da mali narodi ne bodo preveč navdušeni za organizacijo, ki dovoljuje velesilam, da bodo odločale o svojih stvareh ter vrhu tega še vsiljevale majhnim in slabim svoje mnenje. / Cordell Huff obolel Bern, 13. okt. »Exhange Telegraph« javlja iz Washingtona, da je zbolel ameriški zunanji minister Cordell Hull za influenco in da bo moral ostati nekaj' časa v postelji. Bitka za Aachen Ameriški napadi so se zrušili z velikimi izgubami — Brezuspešni prebijalni poizkusi v Italiji — Naraščajoča silovitost bitke pri Debrecenu m Velikem Varadmu Fiihrerjev glavni stan, 13. okt. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Ob naraščajočem sovražnikovem letalskem delovanju so naše čete vzdržale nadaljnje napade Kanadcev z njihovega pred-mostja južnovzhodno od Breskensa. Na Nizozemskem smo od izliva Schelde pa do Maase odbili krajevne sovražnikove napade. , V bitki za Aachen so uporabili Američani včeraj predvsem močne oddelke svojega letalstva. V silnih letalskih bojih so sestrelili naši lovci 8 sovražnikovih letal. Oklopniški in pehotni napadi na vzhodnem robu mesta so se zrušili z velikimi izgubami sovražnika. Lastne napadalne skupine so potisnile nasprotnika nazaj tako severno kakor severnovzhodno od Aachena. Američani in njihove francoske pomožne čete so na obeli straneh Remiremonta zopet navalili na naše gorske postojanke. Fo silnih bojih so zavzeli neko višino in nekaj gozdnih predelov. »V 1« ogenj na London se nadaljuje. Fo brezuspešnih probojnih poizkusih na široki bojni črti nasprotnik sedaj v Etruških gorah in ob jadranski obali z veliko uporabo orožja še bolj združuje svoje sile. Kljub temu smo tudi včeraj povsod od-' bili napadajočega sovražnika. Le v nekem ozkem odseku je napredov.il za par sto metrov. Ob Ligurski obali je izvedel nasprotnik vrsto brezuspešnih sunkov. Na Balkanu je prišlo do bojev z bolgarskimi oddelki na področju vzhodno in južnovzhodno od Niša. Ob spodnji Moravi so južnovzhodno od Beograda boji s preko reke prodrlimi sovjetskimi oddplki. Na zapadnem obrežju gornje Tise so vrgle nemške in madžarske čete sovjetske oddelke na več-~ mestih s protinapadom nazaj.' Na področju Debrecena in Velikega Va-radina je postala bitka še silovitejša. Pri tem smo uničili včeraj 70 sovražnikovih j oklopnikov. Naši bojni letalci so uničili na j tem področju številne boljševiške kolone. I Na vzhodnih Beskidih je pričel sovražnik po dovozu novih sil zopet napadati ceste preko prelazov, vendar ni napredo-vaL * uporabo svežih divizij so navalili boljševiki tudi severno od Varšave znova na naše postojanke. Večina napadov se je zrušila že v topniškem ognju, vse ostale pa smo razbili v bojih iz bližine. Pri Rozanu je sovražnik spričo naše žilave obrambe le z veliki krvnimi izgubami malenkostno napredoyaI. Na področju spodnjega Memla so se izjalovili močni sovjetski pehotni in oklopniški napadi ob žilavem odporu naših čet. Posadka Memla je zbila pri uspešnih obrambnih bojih 11. oktobra 44 oklopnikov. Južnovzhodno od Liepaje, pri Rigi in na polotoku Sivorbe so sovjetske čete zaman napadale. Pri tem so izgubile 78 oklopnikov. Ponovni izkrcevalni poizkus na polotoku Sworbe se je izjalovil. Uničili smo številne izkrcevalne čolne in privedli več sto ujetnikov. Sovjetska letala so napadla na Vzhodnem morju dve nemški bolniški ladji in poškodovala eno z bombami. V srednji Finski potekajo naši pokreti v skladu z danimi povelji. Na bojišču oh Ledenem morju so odbile čete, ki smo jih umaknili na predmostje pri Pečengi, vse napade pritiskajočega sovražnika. Pred severno norveško obalo so potopile zaščitne ladje n«'ke nemške spremljave dva sovjetska brza čolna. Podnevi so napadli ameriški in britanski teroristični bombniki Osnabriick, Bremen ter kraje v Porenju in na Vestfalskem. Letala za nizke polete so povzročila z od metom bonih in obstreljevanjem krajev in cest V južni in južnozapadni Nemčiji izgube civilnemu prebivalstvu. Britanska letala so vrgla v pretekli noči bombe na Hamburg. Angloameričani so izgubili včeraj 44 letal, med njimi 12 štirimotornih bombnikov. Cklopnlška Mtka na madžarski pusti Berlin, 13. okt. Oklopniška bitka na madžarski pusti se nadaljuje v ogorčenih bojih na področju Velikega Varadina—De-breezena—Tise vse tja do Banata. Južno od Debreczena je uničil 128. oklopniški polk doslej že 39 sovražnikovih oklopnikov, 15. protiletalska divizija pa je uničila nadaljnjih 8 oklopnikov. Nek madžarski konjeniški oddelek je vrgel sovražnika, ki je vdrl v Kecskemet, zopet iz mesta in preko Tise nazaj proti vzhodu. V Bački so pričeli nemški oddelki protinapade proti sovražniku, ki je na več mestih prekoračil Tiso. Razplamteli so se ogorčeni boji. Na Dunavu se je prebila skupina dunavskega brodovja nemške vojne mornarice navzgor po reki do Novega Sada in spravila na varno pred sovjetskimi četami in tolpami številne vlačilce, ki so bili natovorjeni z dragocenim blagom. Južnovzhodno od nemškega pred-mostja pri Beogradu so boljševiki zopet zaman poskušali premestiti močnejše sile preko Dunava. Tu in posebno tudi ob Tisi med Szegetom in Szolnokom je motilo nemško letalstvo, z neprestanimi napadi sovražnikov promet. Južno od Dunava pritiskajo močnejše boljševiške sile proti spodnji Mora vi. Nemške čete so odbile njihove poskuse prekoračenja na področju Lapovo—Velika Plana in pričele protinapade. Sovražnik je sledil ukazanim odmikalnim premikom nemških čet na področju Cluja. Na obeh straneh mesta je prišlo do silnih krajevnih bojev, v katerih so nemške čete odbile sovražnika in g protinapadi zajezile posamezne, sovražnikove vdore. Potem ko so razrušile vse važne vojaške naprave, so nemške čete izpraznile mesto Cluj. * Vzdolž Gozdnih" Karpatov je prišlo le na posameznih mestih do krajevnih bojev. Nemške čete so s protisunkom očistile neki vdor južno od prelaza Sziroka-tal in odbile sovražnikove napade. Vsled žilave nemška obrambe je nastopil po b^ljševiškem velenapadu na vzhodne be-skidske prelaze precejšen mir. Nemške in madžarske čete so zadale v večteden- p, -- ^r ~ —i Alarm an der Front in Westen Din Kannoniere springen an das sorgfaltig getarnte Flak-Geschutz. Blitzschnell sind die gegen Fliegersicht schiitzenden Straucher abgeworfen und drohend richten sich die Rohre gegen den anfliegenden Feind Alarm na zaipadni fronti Bližajo » sovražni letalci. Topničarji planejo k skrbno zakritemu protiletalskemu tmA. Fo bliskovito je odstranjeno grmovje, ki je top zakrivalo. Grozeče se nperijo ^^ jggft aomptahn ietataa - Foto: Groese/Atlantic skih bojih sovražniku tako hude izgube, da je prisiljen na novo razporediti in premestiti svoje oddelke. Na tem področju so pokazale nemške čeie številčno nad-močnim sovjetskim četam vedno znova svojo bojno premoč in odbile vse sovjetske napade, čeprav so jih boljševiki če-stokrat ogražali z boka in za hrbtom, vendar ni pričakovati, da bi boljševiki dokončno opustili svoj poskus, prodreti preko Slovaške v dunavsko nižino. Čeprav se boljševiški napadi med Vislo in Bugom ne morejo nit i po trajanju niti po moči primerjati z boji na Gozdnih Karpatih, so bili za sovražnika tako izgub polni, da je le šibkejše napadal ter s tem potrdil popolni obrambni uspeh tamkaj se borečih nemških oddelkov vojske in SS. Nasprotno je nadaljeval sovražnik napade južno od Rozana z močnimi oklopniškimi silami. Nemške čete so ga prestre-gle ob cesti proti Rozanu. Zapadno od No-vograda je' očistil zanosen protinapad nemških lovcev boljševiški vdor iz prejšnjega dne. Južno od Memla je podvzel sovražnik na področju Vilko viškov več napadov v moči polka, ne da bi dosegel posebne uspe he. V težkih bojih ob reki Memel so prodrli boljševiki do Russa, vzhodnega rokava Memlovega ustja. Pred nemškim pred-mostjem so se izjalovili sovražnikovi napadi z močnimi silami, pri katerih je utrpel velike izgube. V poslednjih dnevih so uničile nemške čete tukaj 23 oklopnikov in 21 protitankovskih topov ter v sredo nadaljnjih 7 sovražnikovih oklopnikov. Pri njegovih poskusih, da bi prodrl v smeri proti Liepaji je nalete] sovražnik na trd odpor in bil prestrežen. Zaradi težkih izgub, ki jih je utrpel pri poslednjih izjalovljenih napadih, se je zadržal do Dvine mirno, nasprotno pa je prešel s približno 12 strelskimi divizijami in več oklopniškimi oddelki v napad na nemško predmostje vzhodno od Rige, he da bi dosegel kakšen uspeh. Od 1. do '10. oktobra so uničile nemške čete v severnem odseku vzhodnega bojišča 395 sovražnikovih oklopnikov. Z več ko 1100 oklopniki, ki so jih tahikaj 'uničile nemške čete ob koncu septembra, so izgubili boljševiki v severnem odseku vzhodnega bojišča v enem mesecu nad 1500 oklopnikov. Svoje napredovanje je moral sovražnik torej drago plačati. Na zemeljski ožini polotoka Sorvemaa je sovražnik južno od Salme zaman. napadaL Prav. tako se je izjalovil tudi njegov poskus izkrcanja z zapada. Boljševiška grozodejstva na Madžarskem BudimpeSta, 13. okt. O sov jetskem vdoru v i madžarsko obmejno mestece Nagvschalonta I poroča »Fiig^etlenseg«. da so sovjetsk vojaki pred očmi svojih častnikov takoj pr čeli ropati stanovanj^ in trgovine. Nato eo pričel- posilje-vati žene. Berlin, 13. okt O razmerah ob zaseden: ma-džarslco-rumunski meji je zvedel DNB: V V Uan:coIau so postil j evali sovjetski vojaki 12 do 131etnc dekl:ce pred očmi staršev. Kraj Vasarhely so sovjetske n rumunske čete iz-ropale in zažgale. V Temešvaru so moral; odstopiti, vsi možje svojo obutev sovjetskim vojakom. Begunci iz Kiszombora poročajo, da so boljševiki tamkaj ustrel:li vse ujete madžarske vojake, med njimi tudi številne ranjence. težave Stockholm, 11. okt. Agencija TT jaivifia iz Washingtona, da je označil ameriški mornariški minister Forrestal oskrbovalni b^em v vojni proti Japonski- za trikrat težji kot y evropski vojni. Veličastna cerkvena spominska svečanost za narodnimi mučenci Ob ogromni udeležbi prebivalstva ia v prisotnosti prezidenta generala Rupnilca je bral žalno mašo v stolnici škof dr. Božman Ljubljana, 13. oktobra. Ob obletnici krvavega kočevskega »pros. cesa« in množestvenega umora, ki so ga izvršili komunisti lansko tragično jesen v Mozlju, je daroval ljubljanski škof g. dr. Gregorij Rožman ob številni asistenci davi ob pol 8. v stolnici mašo zadušnico in opravil rekviem za šestnajstimi narodnimi junaki in mučenci in njih tovariši v muče-nlški smrti, ki jih je rdeče »sodišče« obsodilo in dalo umoriti kot »simbol« vseh narodno ln svobodoljubno mislečih Slovencev. Sredi cerkve je bil postavljen mrtva-ftki oder, na katerega je bil položen velik trnjev venec z narodnimi trakovi kot znak narodnega mučeništva padlih žrtev. Poleg tega so položili nanj svojci in prijatelji mozeljskih junakov obilo cvetja. Vabilu, naslovljenemu na narodno Ljubljano, ki ga je objavilo časopisje, so se spontano odzvali tisoči narodno zavednih meščanov in do zadnjega kotička napolnili prostorno stolnico, ki pa ni bila dovolj velika da bi mogla sprejeti vse, ki so prišli počastit spomin narodnih junakov in mu-čencev. Udeleženci so bili iz prav vseh slo. jev ljubljanskega prebivalstva in z njim mnogi v Ljubljani se nahajajoči podežela-ni. Vsi so hoteli z udeležbo pri tej pietet-ni verski pobožnosti potrditi zvestobo in izkazati hvaležnost junakom in mučeni-kom, ki 30 v zvestem in značajnem izpolnjevanju svoje narodne in domovinske dolžnosti darovali svoja mlada življenja za sveto stvar. Cerkvene spominske svečanosti se je udeležil, da počasti borce, padle v službi domovine, tudi g. prezident general Leon Bupnik v uniformi generalnega inpektor-ja Slovenskega domobranstva. Domobransko poveljstvo-samo so zastopali gg. podpolkovniki Krener, Peterim in Vizjak, dr. Vidmar, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dr Kos, rektor ljubljanskega vseučilišča, mestno občino z vodstvom županskih poslov poverjeni generalni tajnik g. Jančigaj, policijsko službo pa upravnik g. dr. Hacin. Navzočni-so bili dalje predstavniki naših najvišjih znanstvenih in kulturnih ustanov, vodilnih uradov, gospodarskih, socialnih in stanovskih kor-poracij, eksekutive vseh bojevniških organizacij, skratka predstavniki vsega slovenskega javnega* življenja. Pretresljiv je bil pogled na potrte svojce kočevskih in mozeljskih žrtev. Ob obletnici, kar jim je rdeči teror tako brutalno iztrgal njihove najdražje, so se jim na novo odprle še nezaceljene rane Ker so komunisti objavili samo imena' onih, ki so bili obsojeni v morilskem »procesu«, ne pa tudi imen onih sto njihovih sotrpinov, ki so jih istočasno umorili v Mozlju, so mnogi svojci teh mučenikov še mesece in mesece upali, da so njihovi očetje možje, sinovi in bratje morda vendarle še pri življenju. Komunisti so jih, ko so videli, kako silen duhovni prevrat so v javnosti povzročili njihovi množestveni umori, skušali tudi sami utrjevati v tej varljivi na-di. Ne le da so po vseh svojih agitacijskih kanalih na vso moč tajili svoje pokolje m vesti o njih slikali kot izmišljotine proti, komunističnega tabora, temveč so tudi k Velika rodbina nemškega naroda članek dr. Goebbelsa v listu „Das Beich" Berlin, 13. okt. Ves nemški narod si je na jasnem, da bi pomenilo uresničenje uničevalnih načrtov, ki jih povsem odkrito izražajo v Londonu, Washingtonu in Moskvi, zavlačevanje vojne v neskončnost. Tej .-ugotovitvi dodaja državni minister dr. Goeb-bels v svojem uvodniku v tedniku »Das Reich«, da bi bila tudi najgrozovitejša vojna še vedno boljša kakor mir, kakršnega nameravajo sovražniki Nemčije. Obstoj za-padne kulture je po današnjem položaju istoveten z obstojem Nemčije, če bi Nemčija odrekla, potem bi to pomenilo konec omikanega človeštva. Dr. Goebbels izvaja v svojem članku pod naslovom »Velika rodbina nemškega naroda« med ostalim: Ne glede na to, da so nam naši sovražniki to vojno vsilili in da se ji ne bi mogli niti pri najboljši volji odtegniti, zasledujejo naši Sovražniki z njo cilje, o katerih se sploh ne izplača govoriti. Mi končno ne bomo razpravljali o tem, ali imajo naši sovražniki pravico uničiti naš narod, izročiti naše žene in otroke smrti vsled lakote ter prisilno deportirati naše moške v Sibirijo. Pri takšnih in sličnih načrtih, ki jih povsem javno objavljajo v Londonu, Washingtonu in Moskvi, niti od daleč ne more biti govora o možnosti kakšnega miru. Proti takšnim uničevalnim načrtom proti našemu narodnemu in individualnemu življenju bomo izrabili vsako možnost odpora in smo trdno prepričani, da bomo s tem uničili vse napade na našo svobodo in samostojnost. Za nas je ta vojna več kakor boj za svetovne trge ali priložnost za zadostitev temnim maščevalnim nagonom — gre za naše življenje. Kakor gre našim sovražnikom za vse tako tudi nam. Kaj pa to pomeni, bodo že zvedeli ob določenem času. Oborožen in pripravljen narod je naš cilj. Totalna vojna pri nas ni nikaka fraza, maiveč resno dejstvo, ki ga je treba tudi resno jemati. Nekaj drugega je po prebitju trdne obrambne črte korakati skozi deželo, ki vidi v zavojevalcu tudi osvoboditelja, kakor navaliti na narod, ki brani svoj ogroženi obstoj. V enem primeru lahko pozdravljajo lz vsakega okna prijateljske roke, v drugem pa je vsaka hiša trdnjava. i Nemškemu narodu je grozoviti nauk v tej vojni padlih narodov, ki so s svojo častjo izgubili tudi svojo svobodo, svareč primer. V Londonu, VVashmgtonu in Moskvi so si zmagovalni pohod preko Nemčije mnogo prelahko predstavljali. Mislili so, da bodo naleteli na demoraliziran in vsled trdote in dolgosti vojne omajan narod, sedaj pa so našli narod, oborožen in neomajan, ki je odločen za vse. Kar se danes dogaja v Nemčiji, je totalna volja do odpora naroda, ki so ga prisilili, da je šel do skrajnosti. Nas se ne da pregaziti ali prisiliti k popustljivosti. Mi prav tako dobro vemo za moč naših sovražnikov kakor za našo lastno. Mi verujemo samo v zmago, mi tudi vemo, da nam je ob skrajnih naporih tudi povsem gotova in te napore smo trdno odločeni podvzeti. Narod junakov, delavcev in kmetov je stopil na plan, da se upre navalu sovražnika, Ta narod je mlad in življenja poln. On ve, za kaj gre v tej vojni, in je izvajal iz tega spoznanja tudi potrebne trde zaključke. Mir si lahko predstavlja samo po dobljeni vojni. Tako dolgo bo čvrsto držal za meč, dokler ne bo zmaga zagotovljena. Noben dogodek ga ne more spraviti iz ravnotežja. Brezkompromisno in .trdno se hočemo boriti za zmago, ne da bi prej vprašali, kako dolgo bo še trajala ta vojna Kakor Friderik Veliki bomo tolkli okrog sebe, dokler ne bodo naši prokletj sovražniki pripravljeni ža mir. Nikdar nas ne bodo prisilili v sužnost, ki je ne bi mogli in tudi nočemo prenašati, ter si izvolimo rajši smrt kakor sužnost. Proklet in izobčen naj bo vsak med nami, ki drugače misli in dela. V tej vojni se dopolnjuje usoda vsega omikanega sveta. Ni £rvič v zgodovini, da se izpolnjujejo velike zgodovinske naloge, ne da bi oni, ki bi morali biti predvsem zainteresirani na tem, sploh za to vedeli ali hoteli vedeti. Verjetno to tudi ne bo po-slednjič. Nemčija bo izšla iz tega boja velika, mogočna in močna. Nikdar ne bo plen svojih sovražnikov. Na svojih mejah stoji ves nemški narod na straži. Niti v tem niti v prihodnjem letu je ne bodo mogli prisiliti na kolena. Določena je za večno življenje. Angleško-sovjetski dogovor o Norveški Bern, 12. okt. V komentarju o angleško-sovjetskih odnosih govor »Tat« o tajn- pogodbi, ki je b la baje sklenjena med Anglijo :n Sovjetsko zvezo Po informacijah iz Wa-shingtona določa ta tajna pogodba tudi vključitev Norveške v rusko :nteresno sfero. Negotova fasdociscst Finske Stockholm, 12. okt. Prv uradni stk med sovjetsko n^dzorovalno komisijo n finsko vlado je bi! ob:sk sovjetskega komisarja Ždanova pri finskem min. predsedniku Za kulisam- pa postaja delo nadzorstvene kom s?je vedno bolj uspešno. Najboljšr dokaz za to je dejstvo, da švedski tisk že teden dni ne prinaša nika-kih daljšh- poročil Iz Helsinkov Kaj se odigrava za železno zaveso, se ne ve. Le včasih si šijo nekater- Švedi o obupu in topi resigna-ciji, v katero so padli tud- oni F:-nci. k. so prvotno upali v možnost resničnega sodelovanja s Sovjetsko zvezo. Stockholm, 12. ckt. Kakih 900 pripadnikov Sovjetske zveze, ki so pobegnili z Finske na Švedsko, se je v torej vrnilo zopet na Finsko.1 Boljševizem trium&ra Ženeva, 11. okt K veliki bedi, 'ki so jo prinesli Angloameričani $ svojo zasedbo francoskemu narodu, prihaja še skrb za politično življenje dežele, ki vedno bolj pluje v boljševiške vode. Pariški dopisnik lista »Observer« piše, da vedno b«lj narašča strah pred boljševiškim udarom in da je ta nevarnost tudi vedno večja Očitno je, da gre francoska politika v zelo vi. harno obdobje. V nekaterih južnofranco-skth mesij h. kot v Toursu. Bordeauxu in Toulousu so boljševiki ž« prevzeli oblast Nobenega dv*rma ni, da so komunisti najbolje organiziranj politična skupina v Franciji To potrjujejo tudi švicarski časnikarji. ki so pred kratkim na francosko vabilo obiskali Lyon. Tudi oni izjavljajo, da je boljševiška nevarnost v Franciji izredno akutna. Boljševiki hočejo namseč izročiti F?anciJo moskovski oblasti. Po nekem poročilu lista »Basler National Zeitung« so zasadi tako zvanih »očiščevalnih ukrepov« zapdri v visokih Savojih tako prenapolnjeni, da so morale očiščevalne komisije zaenkrat izpustiti del aretiran-cev na svobodo. Boljševizaeija Francije Bern, 13. okt. V Savoji, kot v vsej ostali Franciji, razvija komunistična stranka izredno živahno organizacijsko delovanje. V vseh mestih in krajih, tudi najmanjših, obstojajo že komunistične celice, ki imajo stalna zborovanja in ki strogo - nadzirajo člane. Ta zborovanja se končujejo običajno z resolucijami, ki zahtevajo uvedbo komunističnega režima v Franciji. ,,Franciji preti anarhTfa" Milan. 13, okt. Amer ški posknec W R. Poage. ki se je vrnil z obiska po Franci^, katerega je napravil kot član severnoameriške delegacije, je izjavil zastopnikom tiska da je nastala nevarnost, da postane Franc ja žrtev nepopisnega kaosa. Problem javnega reda v vel:kih fancoskih mestih v prihodnjih zimskih mesecih, vzbuja splošno bojazen Vsepovsod vlada lakota, nikjer n; premoga Tud najmanjše politične stranke se smatrajo za sposobne, da bi vladale v državi. Franciji grozi anarhija. Aretacije v Franciji. Ženeva, n. okt. Kakor javlja Ust »Su-isse« iz Annecya, so našiti v nekem potoku truplo bivšega župana HautsviUa v Savojih, ki so ga pred nedavnim odvedli neznanci v nekem avtomobilu, isti list javlja nadalje iz Pariza, da so degauHosti zaprli romanopisca Joeea Germadna im pevca Tina Rosstf«. Ženeva, n. okt Kakor javlja Itet »Su-;sse« je odredili okrožni komisar zaplembo imovine manSaJa Petalna v Villeneuve-Roulbefcu, Maldjci in De Gaulle Madrid, 13. okt. Makijci so aretirali dva prefekta za južnofrancoska departementa, ki ju je bil imenoval de Gaulle, v trenutku, ko sta hptela nastopiti službo. Odpeljali so ju na pirenejsko mejo ter ju »izgnali« v Španijo. mnogim družinam še kar naravnost pošiljali svoje agente in agentke, ki so lagali da so pogrešanega člana rodbine še mnogo kasneje videli tu ali tam, da torej nI bil umorjen- v oktobru. Na žalost se je v vseh primerih izkazalo, da nI tako. Nade svojcev so ginevale od te i na do tedna, dokler jih ni povsem zamorila boleča gotovost, da so si rdeči teroristi tudi iz njihovega rodbinskega kroga vzeli svojo žrtev. Pogled na te vdove, osirotele otroke, starše, brate in sestre, ki ao se v žalnih oblekah danes zbrali v solnicl, je marsikomu priklical solze v oči, duše vseh pa navdal z najhujšim olpo:om proti morilskemu komunističnemu početju. Cerkvena spominska svečanost, katero je še povzdignilo v srce segajoče petje stolničnega pevskega zbora, je potekala v pobožni zbranosti množice. Verniki so ob tej- priliki posvetili svojo misel in molitev tudi vsem ostalim žrtvam, ki jih je doslej terjala med našim narodom tragična zabloda nestrpnega komunizma, onega zaslepljenega fanatizma ki je zgolj zaradi oblastihlepja skušal razbiti našo narodno složnost ter nas v najtežji in najusodnejši dobi našega življenja načrtno in premišljeno potisnil v uničujočo bratomorno borbo. Z ogromno udeležbo pri današnji spominski svečanosti je Ljubljana vnovič izpričala, da je res narodna, trdno povezana z vsem ostalim slovenskim ljudstvom in zvesta slovenskim sinovom, ki so s svojo smrtjo posvetili svoje narodne, ao-movinske in človečanske ideale. Židovski načrt za imičenfe Nemčije Berlinski dopisnik grafike »Tageapost« poroča svojemu listu iz nemške prestolnice: Najsi so se metode, po katerih vodijo sovražniki Nemčije vojno na zapadu in vzhodu, v teku zadnjih dveh let še tako spremenile —- v neki točki je treba priznati, da so ostala soglasja med Angleži, Severoameričani in boljševiki slej ko prej ista. Vez, ki združuje imenovane sovražnike Nemčije, temelji v uničevalnih načrtih, naperjenih proti nemški državi in nemškemu narolu, njegovi vojski, gospodarstvu in kulturi. Sovražniki Nemčije od časa do časa sami ponavljajo, kakšne so njihove namere v primeru zmage, šele pred kratkim se je zopet oglasil v tej za-devj znani ameriški finančni minister Mor-genthau, ki je Rooseveltu predložil načrt, o katerem je mogoče reči, da popolnoma odgovarja boljševiškim projektom za uničenje Nemčije. V pcpolnem soglasju z bolj-ševiškimi zahtevami, ki pravijo, da je treba nemške delavce deportirati v Sovjetsko zvezo, zahteva ameriški žid Morgenthau, da se Nemčija kot industrijska država izbriše z zemljevida. Načrt gre za tem, da se vse industrijske naprave -v Nemčiji uni--čijo ali pa demontirajo in prepeljejo pred. vsem v Sovjetsko zvezo, kjer bodo rabile sovjetski industriji. Morgenthau si prizadeva ustvariti vse pegoje. ki bi popolnoma izpodrezali obnovo in ozdravljenje nemškega gospodaistva. Sovjeti ao si z zapadniml zavezniki torej elini v tem, da je treba industrijske naprave Nemčije uničiti z najhujšimi posledicami. Te posledice pa so popolnoma jasne, kajti če bi Nemčija izgubila svojo industrijo, bi zopet nastopila brezposelnost. Cene bi padle in ljudje ne bi imeli sredstev niti za najpotrebnejša živila. Ponižanje Nemčije si boljševiki predstavljajo na ta način, da bj Nemce oropali sleherne pravice in slehernega prava. Najprej naj bi nastopil popoln prevrat v socialni strukturi dežele. Nadalje bi morali vsi Nemci sprejeti kazen, ki bi jo jim namenili »zmagovalci«.' V Moskvi računajo, da bi v primeru zmage zaveznikov Nemčija morala plačati Sovjetski zvezi 400 do- 500 milijard zlatih dolarjev vojne odškodnine. Z.drugimi besedami povedano, bi vojna odškodnina Nemčije v navedenem primeru presegla vsoto tisoč milijard mark. Ta blazna vsota, ki znatno presega zahteve, katere so bile postavljene Nemčiji po prvi svetovni vojni, bi seveda povzročila popolno obu-božanje nemškega ljulstva. To pa je tudi pravi in končni smoter sovražnikov Nemčije. ki b> radi na vsak način dosegli, da bi bil Življenjski gtanda-d v Nemčiji v najboljšem primeru na tak"- niski stopnji kakor v Scvjet?V: zvez*. Potem ko b1 bila Nemčija »preoblikovana«, bi jo seveda milostno sprejeli v sovjetski zvezni sistem to se pravi ponižali bi jo na raven sovjetske republike. Dne 9. seotembra 1941 ie iršel v Churchillu bližnji angleški finančni reviji »Financial News« članek, ki zahteva, da mora Nemčija zmagovalcem tzr"čtti vse stroje za Izdelovanje orodja. V -bodoče torej Nemčija ne bi smela imeti nobene strojne industrije. Nemčijo bi bilo treba tako zasužnjiti. da bi bila' glele uvoza slrovln popolnoma edvisna od zaveznikov. Zn'ad1 te-^ ,ga 'je treba uničiti vse' nemške naprave za pridobivanje premoga, bencina, bune in celulozne volne V Nemčiji, »pravi nek drug ameriški članek je treba pomakniti kazalec na uri za 50 let nazaj. Zopet drug takšen glas' lz oktobra 1043 zahteva, da se Nemčiji vzamejo vse strojne naprave ter uničijo tvorni ška poslopja Uporabni stroji se morajo Izročiti sosednim deželam, beri: Sovjetski zvezi. In WHI!am Ba'kley je objavil letos 16. maja v angleškem listu »Dallv Exnresa« narfednie besede: »Ce si bo močno skrčeno prebivalstvo Nemčile moralo samo Izkopavati hrano lz tal brez slehernega tehničnega pripomočka brez strojev, celo brez lokomotiv, potem se utegne primeriti, da bodo spet nastopili Idilični časi...« Takšni so torej načrti sovražnikov Nemčije za primer nflhove »image in nič čudnega ni, če Nemčija spričo teh načrtov tako kreoko brani svojo pravico do živlienja ln obstoja. _ J (Tag*spost> ******** I Zatemnitev od 18.39 do 5*3® Obvestila »Prevoda« Prodaja mesa v soboto dne 14. oktobra 1944 dobe rneso bolniki na bolniške dodatne karte, boin š-nice in sanatoriji. Delitev marmelade in bonbonov Potrošniki v ljubljeni (znotraj bloka) prejmejo na osnovno živilsko nakaznico za mesec oktober (brez pretiakančh črt): 500 g marmelade na odrezek »Okt 24 ab«, 150 g trdega satra na odrezek »Okt 27 ab« ln 200 g bonbonov na odrezek »Mlad s 104«, »Mlad b 104« in »Mlad c 104« dodatnih živilskih nakaznic za mladino do 18. leta starosti (brez pretiskanih črt). Potrošniki v občinah Ježica in Polje ter občani mesta Ljubljane, ki prebivajo zunaj bloka prejmejo: 500 g marmelade na odrezek »Okt 24 ab« osnovne živilske nakaznice s pretiskano modro črto, 200 g bonbonov na odrezek »Mlad a 104«, »Mlad b 104« in Mlad c 104« dodatnih živilskih nakaznic za mladino do 18. leta starosti (s pretiskano eno violetno črto). Marmelado deliijo stalni trgovci Bonbone delijo: Sumi, Gradšče; Jeras, Miklošičeva; Florjane Jože (Bonbon), Mi-kloš čeva: Oset Joško, Dunajska; Stine Rudolf, Dunajska; Rasman Egidlj. Ul-ca 3. maja in Vavpetič, Celovška. Sir delijo mlekarndce: Kugovnik Elka, Zaloška 16; Guzelj Marija, Kljunova 8; Vidmar Ljudmila, Ciglarjeva 12; Rupena Roza li j a, Jemejeva 2; Gruden Jakob, Celovška 101; Lupine, Dolenjska cesta 49; Roš Barbara, Cesta 29. X. 2; Mahovič Breda. Tržaška 48; Skorjanc Cecilija, Tržaška 2; Šinkovec Fani, Miklošičeva 7; Gmadnar A. Dunajska 47; Drolc Ivanka, Staničeva 6; Potočnik Ivanka, Smartdnska 16; Ste-fancioza Marija, Gosposvetska 10 in mlekarske stajnice na Pogačarjevem trgu. Delitev jajc Mladina od 9 do 18 let bo dob*]« v mlekarnah, ki dele sveže mleko od 14. do 31. oktobra 1944 na odrezek 816 živilske dodatne karte Do M C brez pretiska. po l jajce. Delitev krompirja Na odrezke 21—24 nakaznice za krompir, ga deli tudi tvrdka Druškovč, Berne-kerjeva ulica. Gospodarstvo Kmetijstvo v Ljubljanski pokrajini Tržaška »Deutsche Adrla Zeitung« objavlja v eni zadnjih številk članek o kmetijstvu v Ljubljanski pokrajini, v kateri pravi med drugim naslednje: Posestva kmetov v Ljubljanski pokrajini sd; kakor to kažejo statistke, premajhna, da bi mogla pod normalnimi okolnostmi nuditi kolikor toliko primerno preživljanje. Več kakor ena desetina posestev (točno 11.8°/») obsega komaj pol ha zemlje. Tako posestvo obstoja torej v najboljšem primeru iz hiše in vrta ln lahko preživlja kvečjemu eno osebo, ne more pa preživljati s kmečkim delom družine. Na naslednjo skupino posestev, ki obsegajo pol do 2 ha, odpade 21.2•/». Ker tudi posestva v tej skupini ne nudijo možnosti preživljanja rodbin, lahko trdimo, da Je v normalnih razmerah ena, tretjina kmetov obsojena na pomanjkanje, če se ne spremeni dosedanji način kmetijske proizvodnje. Na srednje kmetije od 2 do 6 ha odpade 18.7®/o vseh posestev, na kmetije od 10 do 20 ha pa 15.8% ln le ostanek (8.1«/o) lahko predstavlja velika posestva. Spričo obsežnega legalnega in Ilegalnega povpraševanja po kmetijskih proizvodih tre-notno kmetu V sploSnem ne gre slabo, vendar je treba že danes misliti na to, kako se bo slika spremenila, ko se vrnejo normalne razmere. Docela jasno je, da po vojni ne bo mogoče doseči prekomernih cen za žito ln krompir ter druge kmetijske pridelke. Zato bo moral kmet bodisi več proizvajati kakor doslej, ali pa si izbrati druge kulture, ki se bolj Izplačajo. Povprečni donos na hektar je bil ie v normalnih razmerah majhen. Medtem ko v Nemčiji na 1 ha pridelajo povprečne 21.6 metrskega stota pšenice, znaša to povprečje ▼ Ljubljanski pokrajini komaj 9.7 metrskega stota, torej slabo polovico. Pri krompirju je rasmerje ie bolj neugodno, saj znaša pridelek ' na hektar nekaj manj kakor 00 metrskih stotov nasproti 160 metrskim stotom v Nemčiji. Jasno je, da si dežela z opisanimi posestnimi razmerami ne more dovoliti luksusa, da obdeluje zemljo po zastarelih metodah in da je treba tu zastaviti vse sile, da se položaj kmeta trajno zboljSa. Dvig hektarskega donosa do višine, ki je bila dosežena v Nemčiji pred vojno in se da doseči s sodobnimi metodami obdelovanja, bi pomenil prav toliko, kakor če bi se površina za obdelovanj* sposobne zemlje podvojila ali oelo potrojila. Tudi živinoreja Ljubljanske pokrajine hudo zaostaja za živinorejo v NemčijL Kako izpade taka primerjava nam najbolj nazorno pokažejo naslednje številka, ki povedo, koliko glav živine odpade na 100 ha kmetijsko izkoriščene zemlje v Nemčiji in koliko v Ljubljanski pokrajini: Nemčija Ljubljanska pokr. konji 12.7 6.2 govedo 75.7 44.8 svinje • 96.8 36.2 ovce 16.2 4.1 Posebno neugodno je v Ljubljanski pokrajini razmerje pri svinjah ln ovcah. Temu vprašanju je treba posvetiti vso potrebno pozornost, zlasti tudi zaradi tega, ker nudi Intenzivna živinoreja v normalnih razmerah pri manjših posestvih mnogo boljši donos. Tu je še upoštevati, da so razmere za intenzivno mlekarstvo in sirarstvo zelo ugodne. Se v dobi Jugoslavije so v slovenskih krajih proizvajali prav dobre sirarske Izdelke, zlasti ementalski in traplstovski sir, ki so ga prodajali tudi v Srbijo, kjer izdelujejo le ovčji sir. V posameznih primerih, ki se lahko pomnožijo, se je Izkazalo, da nudi tudi sadjarstvo v posameznih področjih najboljše rezultate. Posamezni kmetje, ki so uredili in vzdrževali svoje sadovnjake po sodobnih metodah, so z vnovčenjem pridelka dosegli prav lepe rezultate. To velja zlasti za jabolka ln hruške. Iz navedenega sledi, da stojijo v ospredju tri možnosti za povečanje donosnosti kmetijstva v Ljubljanski pokrajini: intenzivnejša Obdelava zemlje, povečanje in razširjenje živinoreje in uporaba sodobnih metod, zlasti v sadjarstvu, vse seveda v okviru premišljenega načrta. Gospodarske vesti = Ie trgovinskega registra. Vpisala se je nastopna tvrdka: Paplros. družba z o. z. v Ljubljani (nakup in prodaja papirja, kartona in lepenke ter izdelkov iz njih, kakor tudi sorodnega blaga na debelo ln drobno; osnovna glavnica 270.000 lir; poslovodje: dr. Ivan Bole, generalni ravnatelj zavarovalne banke »Slavije«, dr. Alojzij Kobal, odvetnik, dr. Frido Pogačnik, zasebnik, dr. Ernest Rekar, tndustri-jec, Leon .Souvan star, veletrgovec in Ri-hard Schwinger, bančni ravnatelj, vsi v Ljubljani). o Španska letina pomaranč. Po poročilih, ki so jih zbrali v Španiji iz raznih področij, kjer gojijo pomaranče, je razvidno, da bo tudi letošnja letina pomaranč slaba ln pridelek ne bo dosegel niti lanskega pridelka 500.000 ton, kar je v zvezi z neugodnimi vremenskimi pogoji, s pomanjkanjem umetnih gnojil, pa tudi z zmanjšanjem Izvoznih možnosti. Tako bo letošnja letina dosegla le približno polovico pridelka iz leta 1935, ki je znašal 970-000 ton. Izgledi za izvoz sc nadalje slabi. Da se doseže neka izravnava za iz-padek izvoza so v zadnjih letih nastala številna nova industrijska podjetja, ki izdelujejo iz pomaranč razne esence, soke in kemične proizvode. Ta industrija je lani potrošila 100.000 ton pomaranč (i/5 pridelka). Število tovarn je naraslo že na 69, od tega je odpadlo 42 na Valencijo. Op22&rilo Uprava policije, oddelek za protiletalsko zaSčito v Ljubljani, opozarja vse hišne starešine v hišah, kjer so plinovodi, da ob pričetku letalskega alarma takoj zapro glavno cev plinovoda in jo po končanem alarmu spet oipro. Policijski organi imajo strog nalog, da vse prekrške takoj javijo. Kršilcj bodo strogo kaznovani. Življenje v zasedeni Italiji V »Koln^che Zeitung« čitamo JUTRO« 8t 236 Sobo*«, 14. X. 1M4 Kronika * Spominski spis o generalu Dieti«, vr. hovno poveljstvo nemške vojske namerava izdati poseben spominski spis, posvečen generalnemu polkovniku Dietlu! V tej brošuri bo opisano ne samo Dietlovo vojaško delovanje, marveč tudi Dietlovo tovarištvo, kd nam ga pokaže od blizu kot nenavadnega človeka. Prispevke za to brošuro zbirajo ne samo med vojaki, ampak tudi med civilisti. * Nad 40.000 prostovoljcev za delo na kmetih se je lansko leto javilo iz vrst Hitlerjeve mladine. Pred 10 leti se je javilo za takšen posel komaj 500 mladostnikov. Porast tega števila ob lOletnici gibanja priča, kako se je ustanova globoko zajedla v duše in srca nemškega naraščaja. * »Otroci, ki so pozabili na smeh.« Pod gornjim naslovom objavlja »Neue Ziircher Zeitung« pretresljivo poročilo o jbisku svojega dopisnika v neki šoli v »osvoboje nem« Rimu. Učilnice so bile na pol prazne, otroci izstradani in deklice oblečene v.raztrgane obleke. * V 48 urah je preplaval nad 60 km. Nek 401etni japonski vojak je pobil vse dosedanje rekorde v plavanju na dolge proge. Da bi prinesel vesti z obkoljenega otoka Pililiu v Palauški skupini k vrhovnemu poveljstvu na glavnem otoku, je prepaval v 48 urah preko 60 km, čeprav je moral često mimo mest s trupli mrtvih ameriških vojakov. * Slaba žitna letina v Avstraliji. Po nekem londonskem poročilu je ugotovil avstralski poljedelski minister, da bo imela Avstralija to leto zaradi velike suše najmanjšo žitno letino od leta 1914. * Strah pred brezposelnostjo v Ameriki. Newyorški dopisnik EFEja javlja, da postaja v Združenih državah strah pred brezposelnostjo vsak mesec močnejši. Zlasti podčrtujejo, da je brezposelnost, ki jo je v severni Ameriki povzročila prva svetovna vojna, trajala do pričetka sedanje vojne. Leta 1940. so imele Združene države še vedno 10 milijonov brezposelnih. * Bivši kralj Knrol se seli. Kakor javljajo iz Mexieo Cityja, je zapustil bivši rumunski kraj Karol mesto ter se podal v Avenio Rio Blanco, kjer iim^ 10 bivših romunskih ministrov svoie palače. Prtljaga bivšega kralja Karola je obstojala iz dveh zlatih kron. več milijonov dolarjev in 6 psov. . * Milijonski dar vojnim dobičkarjem. Po vesti »Daily Heralda« izkazu ie koncem. Lever Brothers and Unilever čisti dobiček f Danes popoldne bodo naš: železn carji spremili do pre ranega cfroba enega svoiih uglednih starešin, in sicer višjega svetnika in sesa računovodstva dr. Ivana M e r s 1 a v i č a. Huda bolezen ga je že pred dobrim 'eiom pr kien A na posteljo, toda zdelo se je. da bo njegova krepka narava premagala prvi objem bele žene. Pred dnevj je dr. Merslaviča zadela nova nesreča zlomil sf je nogo in mora' na posebno zdravljenje Tamkaj se ie niegovega taiesa lotila še pljučmca in v četrtek zjutraj je nehalo biti njegovo srce. Pokojni dr. Merslavič je moral umret? — premlad Pred dobrimi 58 leti se je rodil v senčni okolici Brežic. Po dovršeni srednji šoli v Novem mestu se je posvetil pravnim študijam. ki je končal tik pred prvo sivetovno vojno v Pragi. Po petih letih vojaške službe, med katero je na raznih frontah prebil mnogo težkih ur, se je slednjič lahko posvetil svojemu pokl cu. finančnoupravn1 službi države. Po kratk: poskusni dobi pri financi je prestopil v železniško službo. kjeT je skoraj 25 let zavzemal vodilna mesita v računsko-ekonomski stroki, zadnj h pet let kot šef računovodstva pri tukajšnjem železniškem ravnateljstvu. Mož dobričina. tihi podpornik številnih narodnih. kulturnih in humanitarnih naprav, je dr. Merslavč užival med svojimi tovariši velik ugled, njegovi podrejeni pa so imeli v njem najbolj uvidevnega n ljubeznivega pred-stojnka. Predvsem pa so vedeli vsi, k4 so poznali pokojnega doktorja: on je ugodil vsaki prošnji, pri njem «o bila vraita in reke odprta za vsakogar. Vroče si je nazadnje želel v sivo-je drage Haloze, kjer s; je postavil krasen Tu-sculum, toda to njegovo željo je kruto pre-kržala usoda. S pok. dr Merslavičem stno izgub li vestnega človeka v službi in zlato dušo v zasebnem življenju, ki ga bodo povsod pogrešili z bolestjo! Mir njegovemu duhu! Njegovim svojcem tud-; naše sožalje! v znesku 180 mžHjonov mark. Poslovno poročilo tega ogromnega podjetja poudarja izrecno, da izvira letošnje povečanje dobička nasproti lanski vsoti 188 milijonov mark v glavnem iz davčnih popustov. Angleška vlada je torej podarila delničarjem preko 20 milijonov vojnega dobička. Zato krvave in umirajo angloameriški voaakj! Počastitev Gregorčičeve lOOlet-nice rojstva in Zimska pomoč Zimska pomoč bo počastila Gregorčičevo lOOletnico rojstva s tem, da bo v dnevih 14., 16. m 17. t. m. dala na trg 100 izvodov pesnikove ode »Oljk« ki jo je založila m » tem na dostojen način dokazala. da ga ceni kot narodnega p©v,ea. Te knj;ge bodo dobili kupci ?0 % ceneje krt SO na knj žnem trgu. Taik. bo veljala knjiga: ljudska izdaja 20 lir, boljša izdaja 40 lir, podpi&ana izdaj« 51> lir Knjige prodajamo v Ickai« Zimske pomoči, oddelku za tombole, Grad šče 4. Iz LJubljane u— Novi grobovi. Za vedno je zapustil svojce cand. ing. Ivan Vuk. Na zadnji poti ga bodo spremili v soboto ob 14. iz kapele sv. Antona na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Umrla je vdova po livarskem mojstru ga. Marija Jager roj. Prime. Pogreb bo v soboto ob 15. iz kapele sv. Marije na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Zahrbtno je bil ustreljen poslovodja tovarne »Triglav« v Tržiču g- Nikolaj Rukavina. — Umrla je vdova po livarskem mojstru ga. Marija Jager roj. Prime. Pogreb bo v soboto ob 15. is kapeie sv. Marije na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svoqcem pa izrekam^ naše iskreno sožalje! u—— Drugi simfonični koncert Radia Ljubljane, ki ga bo izvajal pomnoženi radijski orkester pod vodstvom Draga M. šijanca, se bo začel z Mozartovim Malim nočnim koncertom, serenalft, pisano v G-duiu, ki je med velikim številom Mozartovih skladb za razvedrilo, posebno priljubljena. Fina galanterija, slalka milina m romantika govorijo iz te skladbe, ki poslušalcu ne zastavlja vprašanj in tudi ne po, trebuje nadaljnjih pojasnjevanj. Delo ima štiri stavke: »Allegru, Romanca, Menuet s triom ter Rondo^u in je nastalo leta 1787.. nekaj mesecev pred prvo izvedbo »Don Junana«. Pri drugi skladbi, ki jo bomo slišali v prvem delu sporeda, sodeluje solist, pianist prof, Anton T: ost. Igral bo Prvi veliki koncert za klavir in orkester v e-molu, op. 11 Frederica Chopina. To delo nam bo vnovič pokazalo veličino tega znamenitega skladatelja. Kakor noben drug je Chopin živel samo za klavir in izvabljal iz instrumenta nove možnosti in razrešil njegovo poslednjo uganko. Koncert v e-molu ima tri stavke: »Allegro maestoso, Romanca ln Rondo« in nam odkriva vso lestvico Chopinovega izražanja. Chopinova tako značilna zmes pesniškega občutja in demonske strasti daje skladbi še posebne, nenavadne mikavnosti. u— Izvajanje Prek o ve skladbe »Noc*ur- no« v ljubljanskem radiu je bilo zaradi tehničnih razlogov preloženo na četrtek, dne 20. t. m. ob istem času. O skladbi je pisalo »Jutro« 11. t. m u— Frančiškanski oder. Delavski prosvetni krožek DPA v Ljubljani uprizori v nedeljo dne 15. oktobra ob 18. uri J. Jal-novo dramo »Dom«, Predprodaja vstopnic dnevno pri blagajni Frančiškanske dvorane od 11-^12.30 in cd 17—18,30 ure. u— Pred zaključkom razstave Kujači-čevib del. Ljubitelje upodabljajoče umetnosti opozarjamo, da bo razstava najnovejših dej akad. silškarja Mirka Kujačiča v izložbah Kosovega *akxna v prehodu nebotičnika zaključena 15. t m. u— Kostanja ne smeš klatiti z dreves. Divjj kostanj je izvrstno hranivo za divjačino, pa tudi za domače živali. Ker se pri klatenju kostanja preveč poškoduje drevje, ga ne smemo klatiti ne z drogovi ne s kamenjem. Počakati je treba, da zrel sadež sam od sebe pade z drevesa na tla. u-— Prijava goveje živine in prašičev. Mestno županstvo poziva vse one rejce goveje živine ali prašičev, ki pri njih še ni bilo . občinskih popisovalcev na dom, naj se nemudoma sami zglase v mestnem gospodarskem uradu, Beethovnova ulica 7, soba št. 15, da naznanijo živali in se tako izogneijo posledicam. Prijave se sprejemajo samo do petka 20. t. m. u— Vabilo na otvoritev slikarske razstave. Vse moje prijatelje, znance in vse, ka ljubijo s4ikarsko umetnost, vabim na otvoritev svoje razstave 15. t, m ob 9. uri v galeriji Obersnel, Gosposvetska c. 3. Razstavljenih bo če® štirideset slik, motivov s Fužin, moje delo letošnjega poletja. Miloš Sušteršič. • u— Tečaj knjigovodstva prične 16. oktobra. Praktično znanje, potrebno v zasebnem ali v javnem poklicu. Posebni tečaji tudi za stenografijo, korespondenco, strojepisje, jezike itd. Priporočljivo tudi akademikom (čarkam) in dijakom (injam). — izbira predmeta po želji. Informacije: Trgovsko učiliiče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15. u— Vse dijake in dijakinje opozarjamo, da se vrši vpisovanje v korepetitorij in inštrukcije vseh predmetov za vse razrede do 15. oktobra. Specijalnc inštrukcije, Kongresni trg g/II. u— Učite se strojepisja! Novi ene-, dv®-in trimesečni tečaji pričenjajo 18., 17. in 18. oktobra. Praktično znanje, koristno vsakomur sedanj ali v bodoče. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. Prospekti: Trgovsko učilišCe »Christofov uSni zavod«, Domobranska 15. u— Knjigovodstva, korespondence, stenografije, strcjepi*ia itd. se temeljito in hitro naučite v specijalnih dnevnih ali večernih tečajih. Pričetek 16. oktobra. Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2. u— Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti in Višji trgovski tečaj dnevno. Informacije prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni savod«, Domobranska cesta 15. u— Večerni trgovski tečaj — središče mesta — pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2/1L prične s poukom 16. oktobra (knjigovodstvo, korespondenca, računstvo, stenografija, jeziki, strojepisje itd.). Izbira premetov po želji. Vpisovanje dnevno, tudi zvvčer. Zahtevajte prospekt. — Ravnateljstvo, Bi se radi ogreli brer kurjave? Zdi | • se nemogoče, pa ni! • u— Stenografski tečaji pričenjajo 16. oktobra. Praktično znanje, koristno vsakomur. Priporočljivo tudi za akademike (čarke) in dijake (inje). Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni mavod,« Domobranska cesta 15. u— Nesreče. S kostanja je ped?! ln «1 zlomil desnico 12letna dijak Zdenko Semenčic iz Ljubljane. 591etna žena uradnika Apolonija Kavčičeva si je pri padcu zlomila desnico. Popadljiv pes jie ugriznil v desno nogo 16 letno hčerko posestnika Ivano Jerinovo iz Preserja. 501etnemu de--lavcu državnih železnih Ivanu Škofu iz Ljub1 jane je pri delu padel ko« železa na desno nogo. 14letni dijak Janez Lovrenčifi iz Ljubljene si je pri padcu poškodoval desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo V ljubljanski bolnišnici. u— V'šil trgovski tečaj sprejema slušatelje-ice z višjo predizobrazbo (dovršeni redni enoletni trgovski tečaj ali višji razredi srednje šole oz dovršena srednja ali strokovna šola). Pričetek pouka 12. oktobra. Prospekti: Trgovsko učiliiče »Christofov učni zavod«. Domobranska cesta 15. Iz Novega mesta Regimo narodno premoženje! Jesensko deževje je nastopilo. Zadnje lepe dni so mnogi porabili, da so svoje hiše popravili in za silo pokrili z opeko ali z deskami, da ne bo večje škode zaradi moče. Nekateri pa bodo morali svojo počasnost obžalovati, saj jim bo deževje uničilo še ono, kar je po bombardiranju ostalo. Dalo pa bi se rešiti še mnogo gradbenega materiaa, ki je danes tako dragocen. Med drugim t» bilo porabno gradivo iz starih italijanskih bunkerjev, ki jih je zob časa ali pa morda tudi človeška roka že načela. Tudi zidovje in qpeka starih italijanskih barak, ki Stoje brez strehe, bi se dalo dobro porabiti. In pa opeka iz starih »magazinov« v Žabji ve-si, saj stojijo le še gole stene. Velika škoda bo, ako ne bo še pravočasno rešeno kar je še uporabljivega. Danes, ko gradbeni material ni samo drag, ampak ga celo silno primanjkuje, bi se moralo gledati na to, da se reši čim več. Nikakor ni niti najmanjšega razloga prepuščati zobu časa še ono malo, kar nam je osta'o in kar bi nam moglo koristiti. Morda ne bi bilo odveč ustanoviti gospodarski odbor, katerega naloga naj bi bila reševati narodno premoženje in spravljati v denar rešeni material, ker si- bedo K^MfH« drugi, a M, ^e ▼ korist I plžmevka. Sprehajate«, 14 je hodil ob Krki na Loki je naenkrat opasti v grmovju Izredno velike — po njegovem zatrjevanju — podgane, ttval je Imela po opisu dolg rep in rjavkasto dolgo dlake ter je bila velika kakor mačka. Ko je je prepodil, je skočila v vodo ln izredno hitro splavale pod grmovje, kjer je izginila. Iz opisa sodeč, bi mogla biti to pltmovka, saj je znano, da te Šivali prehodijo in preplavajo neverjetne razdalje. Pred leti so se pižmovke pojavile okoli Ptuja ln Dolnje Lendave, kjer se naredil« mnogo Ikode na železniškem nasipu ter ob potokih. Vsekakor bi bilo zanimive ln koristno dognati, alt as je res v Novem mestu pojavila pltmovka ln ali Jih je več. S Štajerskega Olje ie grozdnih pefik bedo začeli izdelovati na Štajerskem. Tako poročajo nemški listi. Iz Porenja, kjer grozdne pečk® že predelujejo v olje, Je prispel v Maribor poseben strokovnjak, kl bo dajal napotke za predelovanje grozdnih pečk ter bo nadzoroval izdelovanje olja. Selivke se vračajo, Na ozemlju Brežic, v okolici Bizeljskega in Podčetrtka 90 se nenadoma pojavile ptlee selivke, kl Jh že več let na bilo v teh krajih. Domačini si te pojav leriagajo na razne načine. Smrt znanega gostilničarja. y Dravogradu je umrl gostilničar Komsuer, domačin iz SJivniee pri Mariboru. Učakal Je 52 let. V Dravogradu je poleg fcsl«*i ške postaje sezidal hišo s hotelskimi in restavracijskimi prostori. Z Gorenjskega 10. oktober v Kranju. Tudi v Kranju so imeli 10. oktobra spominsko proslavo. Ob 8. zjutraj so ie »brali na pokopališču junakov. Navzoči so bili predstavniki stranke, zastopniki oborožene sile, policije, orožni-štva, SS oddelkov, graničarjev, pogte itd. Pod vodstvom studijskega svetnika Reusa so zapeli gojenci kranjskega učiteljišča pesem o dobrem tovarištvu, nato je položil okrožni vodjg. dr. Hochsteiner spominski venec, takoj zab mjdm pa je položil venec vojaška poveljnik v Kranju polkovnik Swiat-ko. Dr. Hochsteiner in predstavnik oborožene sile sta imela nagovore na navzoče, v katerih sta poudarjala pomen koroških osvobodilnih bojev pred 24 leti. Dan 10. oktobra so proslavili v Celovcu, Velikovcu ta drugih koroških krajih z zvo-njenjero vseh cerkvenih zvonov, V Velikovcu je koroški Gauleiter dr. Relner v spremstvu okrožnega vodje Gruma položil venec na spomenik velikovSkih padlih bojevnikov za svobodo. Prav tako je bO položen spominski venec v Celovcu v navzočnosti SS standartnega vodje Maler-Kai-bltscha in generala Ringla, Poleg tega je Gauleiter sprejel odposlanstvo koroških borcev za svobodo v mestni hi Si. V duhu koroške obrambe so imeli 10. oktobra sestanek tudi v Borovljah, kjer se je oglasil k besedi vodja koroških kmetov Huber, Opisal je težave koroških osvobodilnih bojev v .letih 191871920., nato pa razvil sliko današnjih razmer v Italija, Franciji, Rumuniji, Bolgariji in Finski, Id so odpadle od Nemčije. Nihče, zlasti pa Korošci ne smejo pozabiti zvestobe Fuhrer-ju. kajti srečnejša Nemčija bo prinesla tudi prebivaloem Roža lepše dneve. Smrt na bojišča. Na bojišču v Franciji je padel 29. septembra Celovčan Hilmar Pafonek. Zapustil je očeta, mater in brata. Poškodbam, ki jih je dobil na vzhodnem bojišču, je 25. septembra podegel koroški rojak narednik Rajmund Mežuh. Prav tako je padel 16. septembra na zapadnem bojišču vojak Bruno Krasnjk. Koroški kvartet na Dunaju. Dne 8. oktobra je nastopil v prostorih dunajske Uranije pevski kvartet iz Celovca, kl 3« prednašal koroške narodne pečmi. V Radovljici so imeli pred dnevi prireditev ondotne®a otroškega vrtca. Povabljeni so btli domačini, ki so jih otroci veddli s svojimi nastopi. Naiveselejši trenutek za otročičke je biif tedaj, ko je nastopil Qa-šperček z lutkami. Na koncu so otroke obdarovali. Opoldanska mensa za mladostnike. Vodstvo Hitlerjeve mladine v Celovcu bo v ponedeljek 16, oktobra otvorilo poeebno menzo za mladostnike. Ta menza bo oskrbovala predvsem pripadnike nemške delovne fronte. Poleg tega bodo smel-i v njej obedovati tudi učenci, ki so se doslej hranili v gostilnah. Pri igaojekuhi se je poneer<*ll 451«*al Janez Voibar, kmet iz Zgornjega Beijek«. Mož s« je o žgal po glavi po životu in na desni roki, teko da ao ga morali oddati v bolnišnico. Roko d Je zlomil, ko j« padel s plota 14-letnd učenec Vaiter Leitner iz Prevaij na KoroUmn. Bfllfliiiicfl KOLEDAR Sobota, 14. ekiobraj Kaiist DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: premiera Kine Sloga; Ce mož gospodari. Kine Union: Pred sodnim dnem DEŽURNE LEKARNE Dane«; Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, Ram ar, Miklošičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra ceste 78. ZATEMNITEV je strogo Obvezna od 18.30 do 9-30 pre DRŽAVNO GLEDALIŠČE Opozarjamo občinstvo, da bo začetek nedeljskih predstav v Operi in Drami vselej ob 17. uri, kadar sc bo vršila samo pp ena predstava. Ce p« bosta dve predstavi, bo začetek vselej posebej objavljen. DRAMA Sobota 14. oktobra, ob 18: Matiček 8e Ženi. Premiera. Red Premierski. Nedelja, 15. oktobra, ob 17 s Matura. Izven. Cene od 40 lir navzdol. * V Linhartovi komediji »Matiček se ženi« nastopa ansambl najmlajših gledaliških članov Dramskega studia, kd so v glavnem slušatelji G-asbene Akademije. Za gledališko občinstvo, je to vsekakor zanimiva predstava, kar lahko spozna in presodi v njej mladi igralski naiaščaj, ki se nam obeta za bodočnost- Igrali bodo: Korošec, Pugljeva. Sever, Svete', o va, Jam-nik, L4pah. Raztresen, Brezigar, Golieva, Dolinar. Blaž i. dr. Režiser: dr. Milan Pav-lovčič. Scena: arh. V. Gajšek. Kostumu D. Kačerjeva. Glasba, ki jo izvaja Pre-vorškov kvintet, Jože Osana. OPERA Sobc-ta, 14. oktobra!, ob 18: Faust. Izven. Cene od 60 lir navzdol. Nedelja, 15. oktobra, ob 17: Manon. Izven. Cene od 60 lir navzdol. * Ch, Gounod; »Faust«. Opera v petih dejanjih, Po Goetheju napisala J. Berbier in M. Carre. Osebe: Faust — Čuden; Ms-fisto — Popov; Margareta — Vidal;jeva; Valentin, njen brat — Janko; Martta, njena soseda — Golobova; Siebel, študent — Bukovčeva; Wagner — Delničar. Vaibar-gina noč: solo p.ešejo Bravničarjiava, Jap-ljeva, Remškarjeva, Kurbos, Pogsčar, Br-carjeva in Zelenikova. Sodeluje ves baletni Zbor, Godi se v začetku 16. stoletja. Dirigent: D. Zebre, Režiser: C. Debevec. Koreograf: ing. P. Golovin. Scena: ing. Franz. Oddajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 14. OKTOBRA 7.00—7.10 Poročila v nemščini 7.10—7.50 Jutranji pozdrav, vmes 7.30—7.40 poročila v slovenSčini 7.50—9.00 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Jutranji koncert 9.00 do 9.10 Poročila v nemščini 12.00—12.10 Plošče 12.10—14.00 Prenos osrednj. nemškega sporeda: Glasba za premor; vmes od 12.30—12,45 poročila v nemščini in slovenščini, napoved sporeda 14.00—14,10 Poročila v nemščini 14.10—15.00 Vaška godba in Jože Povše (harmonika) 17.00 do 17.15 Poročila v nemščini in slovenščini 17.15—18.00- Prenos osrednjega nemškega sporeda: Veseli konec tedna 18.00—18-30 Prenos osrednjega nemškega sporeda: Vesela igra 18.30—18.45 Pregled športnih dogodkov (nemško in slovensko) 18.45—19.00 Gospodinjsko predavanje: prof. dr. Maks Vraber: Sočivje v prehrani 19.00—19.30 Fantje na vasi 19.30—19.45 Poročila v slovenščini 19.45—20,00 Aktualno predavanje, govori Hans Fritzsche 20.00—20,15 Poročila v nemščini 20,15—22.00 Simon Gregorčič v pesmi in besedi, Sodelujejo: člani ljubljanske drame, radijski orkester in komorni zbor pod vodstvom D. M. fijanca in sollsti-pevd 22.00—22.15 Poročila v nemščini ln napoved sporeda 22.15—24.00 Prenos osrednjega nemškega sporeda. KULTURNI PREGLED Stoletnica Friedricha Nietzscheja čitateljev. Skoraj povsod v Evropi so Nietzschejeve ideje vplivale na duhovni razvoj mladih filozofov, pisateljev in umet- Človck in filozof Jutri, 15. oktobra, praznuje nemški narod stoletnico enega največjih filozofov 19. stoletja — Friedricha Nietzscheja. Njegovo delo je že več kot pol stoletja znano ln uvaževano po vsej Evropi, ob njem so se razvijale v vseh kulturnih deželah diskusije o mnogih vprašanjih človeškega mišljenja, o filozofskem in praktičnem zadržanju sodobnega človeka; v teh vprašanjih je zavzel Friedrich Nietzsche s svojimi številnimi spisi odločno in udarno stališče in postavil z njim mnoge idejne vrednote v povsem novo luč. Nietzsche je bil sijajen stilist, velik mojster nemškega jezika, nekateri njegovi spisi, zlasti še priljubljeno delo »Also sprach Zarathustra«, imajo poleg filozofskega tudi pesniški značaj. Zaradi tega se je njegovo delo zelo razširilo in. postalo znano, kakor morda nobeno drugo filozofsko delo modernega časa. Tako je postal Nietzsche eden izmed značilnih predstavnikov moderne nemške filozofije in je vplival na svetovnonazorske usmeritve. Friedrich Nietzsche se je rodil 15. okto-' bra 1844 v Rockenu pri Liitzenu. Potekel je iz stare in ugledne rodbine protestantskega župnika. Očeta je že zgodaj izgubil in je moral preživeti dijaška leta v protestantskem dijaškem semenišču. Mati je živela v Naumburgu, kamor se je mnogo pozneje zatekel tudi 'Nietzsche, ko ga je zadela težka bolezen. Imej je sestro, ki mu je zvesto stala ob strani ln spisala po njegovi smrti obsežno biografijo; bila je vse do nedavne smrti ravnateljica Nietzsehe-jevega arhiva v WeimarJu. — Friedrich Nietzsche je pokazal že zgodaj veliko nadarjenost. a četrtim letom Je že znal pi-sa'ti, v nižji gimnaziji je zlagal pesmi in pisal glasbene kompozicije, 1, 1864. je vstopil na univerzo v Bonnu in poslušal predavanja pri slovečem klasičnem filologu profesorju Ritschlu, dve leti pozneje je že so- deloval z doneski iz klasičnega jezikoslovja v njegovi reviji, bavil se je zlasti s spisi grškega lirika ^heognisa in zgodovinarja starejše grške filozofije Diogenesa Laerta. Ko je ob neki priliki padel s konja,' je moral šest mesecev preležati v postelji; v tem času je mnogo prebiral filozofske spise in se odločil, da bo posvetil svojega bistrega in nemirnega duha filozofiji. Ko mu je bilo 24 let, je že postal profesor klasične filo-logije na vseučilišču v Baslu. To službo je moral opustiti zaradi bolezni 1. 1878. Poslej se je bavil samo s filozofijo in neumorno pisal svoje knjige, ki so imele velik odziv. L. 1889. se ga je polotila neozdravljiva bolezen, ki ji je podlegel dne 25. avgusta 1900 v Weimarju. Medtem Je dosegel že svetovni sloves, njegove spise so prevajali v mnoge kulturne jezike, vpliv njegovih idej se je uveljavljal v raznih smereh. / Prvo Nietzschejevo pomembnejše delo je bilo »Die Geburt der Tragedie aus dem Geiste der Musik« (1872). Nastalo je pod vplivom Šchopenhauerjeve filozofije ln Wagnerjeve muzike, V njem je razvil svojo slovečo teorijo o dveh umetniških tipih: dionizičnem in apoliničnem. Novo razvojno usmerjenost pozitivistično-racionalističnega značaja kažejo knjige »Menschlicheg All-zumenschliches«, »Morgenrote« (1881), »Die froliche Wis*enschaft« (1882). v letih 1883—1885 je nastala Nietzschejeva najznamenitejša knjiga »Also sprach Zarathustra«, 1. 1886. je spisal knjigo »Jenseits von Gut und Bose«, naslednjega leta »Zur Genealogie der Moral«, dalje »Die Gčtzen-dfimmerung« in slednjič velikopotezno zasnovani, a nedovrSenl spis »Der W!He zur Macht«, kl Je najznačilnejši za njegovo filozofijo moči. , Značilno je, da so malone vse njegove knjige spisane v obliki aforlzmov. v čemer se prijetno razločujejo od običajnih filozofskih spisov. To jim je nuno pridobivalo nikov. Pri nas opažamo vplive Nietzscheja pri nekaterih modernistih, zlasti v prvem razdobju umetniškega razvoja Ivana Can> karja. Jaz te ljubim, o večnosti (Odlomek lz »Die sleben Siegelc) če sem naklonjen morju in vsemu, kar je njemu podobno in če ga imam rad prav tedaj, ko ml srdito ugovarja: če je v meni tista iščoča radost, ki lene jadra nasproti neodkritemu svetu, če je v moji radosti veselje pomorščakov: če sem kdaj zavriskal od slasti: »glej, obala Je izginjala — zdaj ml Je odpadla zadnja veriga — brezmejnost vri v meni, daleč ven ee mi blež&ta prostor in čas, daj ne, le daj, moj stari fant!« o, kako da bi si potlej ne mogel poželeti večnosti in poročnega prstana vseh prstanov — prstana večnega po vr a tka? Nikdar še nisem našel žene, od katere bi hotel imeti otroka: to je tista žena, ki jo ljubim: kajti jaz te ljubim, o večnost! Kajti Jas ta ljubim, o večnost! * Ce Je moja krepost vrlina plesalca ln pogosto poskočim z obema nogama v zlato-smaragdnem vzhlčenju: če je moja zlobnost smehljajoča se zlob-nost, doma med rožnimi grmi in lilijevi-mi nasadi:' — v smehu je namreč združeno vse, kar je slabega, vendar odpuščeno in posvečene s svojo lastno blaženostjo: ln če je to moj A m O, da postane vse, kar je težko, lahko, vsako telo plesalee, vsak duh ptič, in sares prav to je moj i to O! — o. kako da bi at potlej ne poletel vednosti in prstana vseh prstanov: — prstana večnega povratka? Nikdar že nisem našel lene, od katere bi hotel imeti otroka, zakaj to j« tista žena, kl jo ljubim: kajti jaz te ljubim, o večnost! Kajti jaz te ljubim, o večnosti • če sem kdaj razpel, nad seboj spokojne nebo in e lastnimi perotmi splaval v lastno nebo: če sem Igraje plaval v globokih daljavah svetlobe in dospel k svoji modrosti — svobodnemu ptiču, — tedaj mi Je rekel ptič — modrost: »Glej. ne obstoji ne zgoraj ne spodaj: Vrzi se naokrog, nazven, nazaj, o ti Lahki! Poj! nikar več ne govori! — mar niso vse besede ustvarjene le za težke T Ali lahkemu ne lažejo vse besede? Poj! nikar več ne govori!« o, kako Ja M potlej se poželel večnosti ln prstana vseh prstanov — prstena več-nega povratka? Nikdar le nisem nalet lene, od katere M hotel imeti otroka, kajti to Jo tista žena, ki jo ljubim: kajti jaz te ljubim, o večnoet! Kajti Jaz te ljubim, o večnost! Friedrich Nietzsche. Dva aiorlzma Kaj je svoboda? To, da imaš voljo do samoodgovornosti. Da držiš distan-co, ki nas medsebojno loči. Da si ravno-dušnejši nasproti nadlogam, trdotam, pomanjkanju, da, celo nasproti življenju. Da si voljan, žrtvovati za svojo stvar ljudi, pri čemer ne odšteješ sam sebe. Svoboda pomeni-, da imajo nagoni možatosti, veselja do boja ln do zmage gospodstvo nad drugimi instinkti, na pr. nad nagonom »sreče«. Osvobojen človek, tembolj še osvobojen duh, pomendra z nogami zaničevanja vredna ugodja, o katerih sanjarijo branjevci, krave, ženske, Angleži itt drugi demokrati. Svoboden človek je vojščak. — Po čem se meri svoboda, prt posamezniku kakor pri narodih? Po odporu, ki ge Je treba premagovati, po trudu, kl je potreben, da ostanemo zgoraj. Najvišji tip svobodnega človeka bi morali iskati tam, kjer se neprenehoma premaguje najvišji odpor: pet korakov daleč od tiranije, tesno na pragu nevarnosti suženjstva! » In medla vita! Ne! življenje me še ni razočaralo! Z vsakim letom se mi zdi celo bogatejše, bolj vredno poželenja ln skrivnostnejše — od tistega dne, odkar ml Je prišlo veliko sproščenje: misel, da bodi življenje eksperiment spozna-valea, ne pa dolžnost, ne usoda In ne prevara! — In spoznanje samo: Naj bo za ostale ljudi kaj drugega, postavimo, postelja ali pot k počitku ali zabava ali pohajkovanje — zame Je življenje svet nevarnosti ln smag, svet, v katerem se lahko prosto razmahnejo ln zaplešejo tudi heroična čustva, »življenje — sredstvo za ■Poznanje« —- s tem načelom v srcu utegne! živeti ne samo hrabro, marveč celo veselo ln se od veselja smejati! In ali se more sploh kdo smejati in znati živeti, ne ^^ H sc pwjtt dobro sposn&l v stvuri boj® in Smage?! Friedricfi Nietzsche, »JUTRO« št. 236 Sobota, 14. X. 1944 SPOR T Jutrišnji spored na zelenem polja . KAC Rapid (Celovec) — Hermes in tri mladinske tekme na Hermesovem stadionu v Šiški Kakor smo že napovedali, bo športna Ljubljana jutri doživela poseben športni dogodek z gostovanjem tujega nogometnega moštva, in sicer dobre nogometne kombinacije klubov KAC in Rapida iz Celovca, ki vračajo' s tem ljubljanskemu Hermesu njegov n ."lavni- obisk na celovškem igrišču. Dogodek ie že po vrednosti obeh nastopajočih pomembnejši od skoraj vseh, kar smo jih imeli v letošnji sezoni, razen tega pa je posebno privlačen za gledalca še zato, ker bodo to*pot na igrišču nogometni nasprotniki, ki "se' prav nič ne poznajo med seboj in zastopa vsak drugačno- šolo in drugačno tehniko, tako da bo primerjava med znanjem gostujočega in domačega moštva vse drugaqg stvarna kakor mnogotera izmed zadnjih. Za gostovanje nogometašev iz Celovca vlada v Ljubljani izredno zanimanje. Ce-lovčani so bili v Ljubljani zmerom dobrodošli gostje. Vselej, kadar so prišli v naše mesto, so pokazali dobro znanje, ki so ga izpolnili z živahno igro in izredno požrtvo-valnostio. Nvhovo sedafrjo moč so Herme-žani -r 1 š\oji kdži - poizkusili pretekli mesec v taki obirri, da so morali po obojestransko lepi igri položiti orožje z 1:3. Na domačih tleh se'bo Hermes hotel seveda oddolžiti za ta nedavni »pouk« in poravnati račun. Da bo ta namen dosežen čim verktneje, .1° svojo enajstorico ojačil s petimi "igralci Ljubljane Cz vso krilsko vrsto in dvema napadalcema), ki bodo gotovo znatno pripomogli do uspešnejše igre in boljšega rezultata. Vse v vsem se jutri obeta po dolgem enkrat res dobra nogometna tekma, ki je ne kaže zamuditi. Igrali bodo na igrišču Hermesa, in sicer ob vsakem vremenu. Pričetek je določen na 15.15. medtem ko se bo predtek-ma dveh mlndinskih moštev začela eno uro prej. ob 14 15.. Kakor smo že včeraj opozorili, so prireditelji že v naprej mislili na večji obisk .in udobnost gledalcev, zaradi česar so priskrbeli vstopnice v naprej, ki so naprodaj že od včeraj - in bodo danes še ves dan — pri blagajni kina >Sloge«. Kdor si mi-sli nabaviti vstopnico za tribunski sedež, naj stori to čimorei ker je število sedežev omeieno. Na dan tekme bodo od 14 dalje poslovale pred vbodi na igrišče tri blagajne, tako da bodo obiskovalci lahko mimo-, grede dobili svoj: '-stopnico in dosegli svoj prostor okrog arene. VL loolo s&ssnacega turms^a za mladino V domačpm nagradnem turnirju se bo jutri nad • -alo mladinsko tekmovanje s tekmami VI. kola, in sicer po naslednjem razporedu: ob 9.30: Iztok—žabjek, ob 10.39: Ljubljana—Korotan in ob 14.15: Mladika—Hermes. Med omenjenimi srečanji bo gotovo najbolj zanimiva popoldanska tekma med Mladiko in Kermesom, saj sta obe mladin- Savis Blaganjetu v slovo Zapustil si nas, tiho vzel slovo in zdaj domu ješ mirno med grobovi ostali tihi naši so domovi, saj vemo vsi, nazaj ie več ne bo. Še kličemo Ti zadn i ikra t v slovo: »Poč vaj mirno? nepozabni Savo, m sanjaj — ves o det si v večno slavo!«: Ob Tebi rosno slednje je oko. Na grobu skromen knž Ti zablesti, napis na njem bo javljat, kje počivaš, nevzdromno, smrtno spanje tlho snivaš. Nad zvezde k Tebi misel nam hiti. Joža Zupančičeva. ski moštvi že kar znani po odlični kom-binacijski in tudi tehnično dovolj dovršeni igri, razen tega pa sta obe najbolj resna kandidata za eno izmed najvidnejših mest med sedmimi udeleženci tega turnirja. Tudi vse te mladinske tekme za točke in nagrade bodo odigrane na igrišču Hermesa, prav tako ob vsakem vremenu. Iz sodne kronike 400 kg premoga sta naložila Pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval sos. Valentin Bidovec, se je včeraj zagovarjal 57 letni že 27 krat kaznovani priložnostni delavec Ivan Oblak, po rodu iz Radeč, stanujoč v Ljubljani. Dne 12. septembra dopoldne je čakal na tovornem kolodvoru na priložnost za zaslužek. Okoli 12. je prišel mimo delavec Alojz Lav-rič, ki mu je povedal, da je na prvem tiru pred nekim vagonom precej premoga. Vprašal ga je, ali ima voziček, on da bo poskrbel za vreče, pa bosta naložila in prodala. Oblak ni bil v zadregi za voziček. Sposodil si ga je pri neki bližnji tvrdki. Premoga sta naložila okoli 400 kg in ga zapeljala na mitnico, kjer ga je dal Lavrič stehtati. Ko sta zapuščala tovorni kolodvor, je pritekel za njima neki stražar in zahteval, da voziček obrneta in premog odložita, kjer sta ga pobrala. Lavrič se je upiral in ko sta se s stražarjem za nekaj trenutkov odstranila, je Oblak pobegnil, ker ga je postalo strah posledic. Poli--cija, ki je bila o tatvini takoj obveščena, ga je kmalu zalotila. Aretirali so ga še istega večera. Pred sodniki je Oblak svojo krivdo ne-olepšano priznaval. Trdil je, da ni bil sosto-rilec, temveč le pomočnik, čeprav je vedel, da gre za tatvino, je sodeloval le zato, ker ga je Lavrič najel. Premog je bil šlezijski in last mestne elektrarne, ki ga je ocenila na 290 lir. Sodniki so po kratkem posvetovanju spoznali Oblaka za krivega zločinstva po §§ 314, 315 in 316 in ga obsodili na 9 mesecev strogega zapora in 2 leti izgube častnih pravic. Oblak se je s sodbo zadovoljil. Iz Gorice Vpisovanje v slovensko ljudsko šolo v Gorici bo od 15. do 25. oktobra v dopoldanskih urah v šoli v Kapelski ,ulici št. 7. Tam je vpisovanje tudi v slovensko gimnazijo. Sprejemni in ponavljata! izpiti za gimnazijo bodo od 25. do 30. oktobra. Razpisana profesorska in učiteljska mesta. Razpisanih je več učiteljskih mest na slovenski ljudski šoli v Gorici. Prošnjam je treba priložiti rojstni list, izpričevalo o usposobljenosti in curriculum vLtae. Prošnje je poslati na tajništvo v Kapelski ulici 7. Obenem je razpisanih več profesorskih mest za slovensko gimnazijo v Gorici Prošnje s prilogami je poslati na isto tajništvo. -- Prva pomoč pri opeklinah s fosforjem Zaradi aktualnosti vprašanja, kakšna naj bo prva pomoč pri opeklinah s fosforjem, ki je — kakor znano — v zažigalnih bombah, "kakršne mečejo sovražna letala, pri-občujemo ta kratki pouk, ki nam ga je poslala zdravstvena protiletalska zaščita. Beli ali rumeni fosfor se na zraku vžge sam. V vodi ne gori. če pa pride fosfor v telo, nastopi zastrupljenje. Namen prve' pomoči je, da čimprej odstranimo s kože in obleke ves fosfor, sicer nastanejo zelo boleče opekline, kolikor jih na koži že ni. Navodila. 1. čim hitrejša odstranitev fosforja z obleke, po možnosti z vodo, najbolje v kopeli. 2. če vode ni pri roki, je delce fosforja treba pokriti s peskom ali pepelom. Vsi delci fosforja naj se odstranijo s kože in obleke z mokro deščico, nožem ali podobnim, ker bi se sicer vžgali in napravili opekline. Pri transportu s fosforjem poškodovanih je treba imeti vedno pri sebi vodo, da se pogasi pozneje nastali fosforni ogenj. Zdravljenje opeklin. Vedno moramo poklicati zdravnika. Majhne opekline naj se z vodo izpirajo, pri večjih je potrebna kopel. Vodi moramo dodati 3 do 5 odstotkov sode ah natr. bikar-bonata, torej eno žlico na en liter vode. Tudi sama soda ali bikarbonat se lahko potrese na opečeno mesto. Do prihoda zdravnika moramo nato opeklino pokriti z mokro krpo, namočeno v isti tekočini ali vsaj v sodi. Zdravnik bo odstranil nastale mehurje in zdravil tako kot se navadno zdravijo opekline. Kadar delec fos'orja pade v oko, moramo oko splakovati z vodo, borovo vodo ali s sodavico, edino zdravnik pa sme odstraniti fosforni delec iz očesa. Iz navedenega sledi, da sta pri poškodbah s fosforjem potrebna voda in soda. Pri gorenju fosforja nastale fosforjeve megle sicer nekoliko dražijo dihalne organe, v obče pa niso škodljive. V prostorih, kjer je fosforjeva megla, zadostuje, da imamo pred usti mokro krpo. . Iz Trsta n D. Goebcler: S <5«» Ji, aLcJ t Roman »Cilika, menda se ne zavedaš, kaj govoriš. Sestra Renata je bila prosila, naj bi Ahim pred večerom še enkrat pogledal Martko. Kako potrebno je bilo, smo videli. Da tega ne priznaš!« '. »Aha, Ahim me je -založil 1« je vzrojilo dekle. »Ne, ni ie zatožil, le jaz sem se čudila, ker se je sam vrnil s čolnom, in tako sem z-edeia, zakaj si ostala tam Cilika. kako si mogla to storiti?« »Kaj sem pa storila?« Drobna nož'ca j£ spet slišno zacepetala. »Še enkrat sem hotela teči z njim. na rob gozda, a ne, moral se je vrniti, se*;tra Renata je bila —« »Pusti že sestro Renato pri miru. Nuijno je bilo, da je zdravnik še eakrat prišel.« »Tudi tako bi bil prišel za časa Slo je kvečjemu za četrt ure.« »Kaj utegne pomeniti četrt ure, si se pri našem poslu že lahko naučila. Vsekako sem po telefonu še ujela Heinza Jordana in z avtom spravila Martko B očkovo tja. Samo operacija jo je rešila.« Trdo in težko so padale Rozi besede iz ust. Cilika ni preceg odgovorila. Vstala je, stopila pred zreaio in si popravila razmrsene lase._ »Toliko drži, da sem se vrnila zelo kmalu in takoj povprašala v dečjem domu, kako je.« xA gor nisi šla, Ahirrrn nisi pomagala« »Kot druga zraven sestre Renate? Hvala!« »Nu, sestra Renata je do kraja izvežbana moč, med tem ko se ti še učiš. Zelo trdna boš morala biti v svojem poslu, če hočeš postati Ahimu tovariišica in pomočnica.« »Je še vprašanje, ali hočem!« »CSlSka!« Rozi je beseda zastala, oči so se ji razširile: »Cilika, menda res ne veš, kaj govoriš.« »Da ne vem? O, prav dobro vem! Nemara bolje, nego vsi mislite. Zakaj pa naj bi hotela? Zakaj naj bi prav jaz pomagala pri otrocih in če mogoče še v bolnišnici? Tega tudi mnoge druge zdravniške žene ne delajo. Zakaj prav jaz?« »Da, ali — Olika!«. Sestra je zastrmeJa van(jo: »Ali se mar nista našla pri tem delu in ali je kaj lepšega, kakor drugovati možu, ki ga ljubdiš, pri njegLvem posiiu?« »Tako, kakor ti stricu Hednzu?« Deikle se je nekam porogljivo zasmejalo: »Pomisli, prosim, da mi je šele ena in dvajset let, tebi pa —« »Da, an meni jih bo kmalu štiri in trideset, stara devica sem, jlefli? Ni prvič, da mi dajež to čutiti« Razdeljevanje krompirja. Tržaško prehranjevalno ravnateljstvo sporoča, da prejmejo potrošniki te dni po 1 kg krompirja na odrezek št. 59 živilske nakaznice skupšn I. do XII. Ljudsko gibanje, v Trstu je bilo dne 7. oktobra 11 rojstev, 9 smrtnih primerov in 4 poroke. Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu: 661 etni Albert Kuzman. 711etra Gizela Šenčur, 68letna Ivanka Vidovič, 78ietna Beatrice Loj, 43letna Angela Skarabot-Lo-kar, 73letna Marija Zlatič, 831elna Ana Škork, 33letni Herkul Moro č.* 84l£taa Jožef ina Tompek. 81 letni Ivan /erčon in 63-letna Albina Mitrovič. Himen. Te dni so se poročili v Trstu mehanik Jožef Cepar in gospodinja Lidija Sudič, železničar Bruno Godnik in dntv-n i Darka Ana Marija Marsič. HM! ASI Kdor išče službo, plača za vsako besedo L 0.50, najmanjši znesek za te oglase je L 10.— Za ženitve in dopisovanja je plačati za vsako besedo L 2.—, za vse druge oglase L 1.— za besedo, vendar pa plačajo po&redo. valci L 1.50 za besedo. Najmanjši iznos za te oglase je L 15.— Za vsak oglas Je treba plačati drž. in prov. takso L 0.60, za dajanje naslova ali šifre pa L 3— . VAJENCE za grafično stroko, z dovršenimi 4 razredi srednje šole, sprejme takoj NARODNA TISKARNA. VAJENCA ali vajenko za fotografsko stroko, s takojšnjo mesečno plačo. sprejmemo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 27227-44 DIJAKI-NJE Vaše slike za. legitimacije naredim v različnih barvah najlepše, najhitreje, najceneje. Foto Ju^ti nasproti nebotičnika. 27046-3 Sluibeisče KUHARICA zmožna v^eh hišnih del išče službo kjerkoli. Ponudbe ru ogl. odd. Jutra pod -41« 27190-1 JiUlU SLUŽKINJO iščem Za takoj. Dobra plača in hrana. Naslov: ing. A. Pretner. Gledalska 4 . 27066-la. POSTREŽNICO za dopoklantJte ure in dvakrat "tedensko za ves dan iščem. Plačam po dogovoru. Erjavčeva cesta 3-1. desno. 27082-la KUHARICO snažno, ki zna dobro kuhati in opravljati gospodinjska dela, sprejme boljša družina treh odraslih oseb. Plača in hrana zelo dobri. Naslov V ogl. odd. Jutra. 27130-la BRIV. POMOČNIKA ali pomočnico in vajen ko sprejme takoj Kotnik Dane. Rožna dolina C. VUI9a. 27179-la POSTREŽNICO čisto in pošteno za ves dan sprejmem. Vešč« kuhe imajo prednost.— Oglasiti se od 2. do 3. pop. Naslov v ogl. odd. Jutra 27208-la VEZILJO izurjeno na specialnih strojih, sprejmem takoj M j tek in Mikeš. Fran-čiškatt-ka. 27188-la ROKE hrapave in razpc®ine vam napravi zopet nežne in gladke Melodercr, glicerin geiee krema.— Drogerija Emona Iv. Kane. nebotičnik 26101-6 »DENT.AMIN« zobna pasta vam vaše zobe očisti, beli in zdravi. Dobi se v vseh dro-gerijah. Drogerija Br.o na Iv Kane. nebot:čnik. 26103-6 POLT mladostno, čisto, zdravo dosežete s smotrno nego vaše kože z biološkimi »Biokutol« preparati. NaVod;la. zaloga— Drogerija Emona Iv. Kane nebotičnik. 26102 6 BICIKELJ za trgovino, s prtljažnikom spredaj, naprodaj. Škafar Peter, mehanična delavnica Borštnikov trg. 7(5648-6 GG. STAVBENIKI! Zračni kompresor z elek. tropogonom. kompleten, z 2 vrtalnima kladivoma in nekai svedri, nov moderen Izdelek, zamenjam za zemljišče ozir. parcelo. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Kompresor 20 ks- 2S950-6 ŠIVALNI STROJ pogrezljiv. z okroglim čolničkom v brezhibnem stanju, ugodno pro da Anton Kosta.. modno krojaštvo. Pražakova ul. 3, nasproti Gospod, zveze. 2696U-6 MOŠKO KOLO prodam ali zamenjam za pisalni stroj. Slomškova ul. 6. 27064-6 PRAŠIČKE majhne, iepe, prodam. Lončarska steza 10, poleg Ljudskega doma. 27062-6 KINO SLOGA Tel. 27-30 Nadvse zabavna kmečka burka CE MOŽ GOSPODARI... Volker von Collande, Josef SieLer Predstave danes ob 15., 17. in 19. uri, jutri ob 10., 15., 17. in 19. uri KINO UNION Telefon 33-31 Sijajna satira iz časa pojava Halleye- j vega kometa PRED SODNIM DNEM Kari Skraup, Susi Nicoietti, Hans Holt Predstave ob 16. in 19.15 uri KINO MATICA Telefon 33-41 Prekrasna Sarah Leander v revijskem filmu PREMIERA K. Martell, T. Lingen, A. Horbiger Predstave: ob 16. in 19. uri Okrog lepih ust starejše sestre se je začrtalo nekaj grenkega, v glasu ji je zazve-nelo kakor bol. To je mlajšo opametovalo. Pristopila je k staneijšii in ji položila roke na rame: »Ne. Roza, ne, tako nisem mislila.« Mahoma jo je bila sama nežnost Vsa ljubezen, ki jo je spajala z Rozo, ji je vroče vzkipela v srcu. Položila ji je glavo na ramo: »A daj, Roza. izprevidi že. Vsaj ti Lahko izprevidiš. Kaj pa imam od Ahima? Vselej, kadar mi je kaj na misli, se zaradi njegovega poklica vse podere. Na noben koncert ni moči iti, v nobeno gledališče, zmerom se moram bati, da ga rlei bi kam poklicali. Ali pa ima delo s svojo knjigo o otroških boleznih, ali pa pravi, da ni vredno hoditi, kamor jaz hočem. Kako sem se danes veselila večernega pomeruka na terasi, ne, pa je moral spat z otrokoma. Ce se je peljala sestra Renata, bi bil pač lahko ostal doma.« »Saj te je prosil, da se peljti z njim, pa nisi hotela,« ji je oporekla Rdza. »Ne, nisem hotela.« Plava glavica se je znova dvignila v stari trmi. »Zdaj nisem več hotela. Najprej si mora človek dobesedno priboriti izilet z čolnom, potem me pa kraitiko in malo pusti na bregu.« »Saj si vendar sama ostala, Ciltika!« »Mene pusti na bregu —« preslišala je ugovor — »tu pa pošlje lcratiko in malo sestro Renato: Prosim, pridite precej gor, . radio-prejemnik Super, popolnoma nov. še s posebnim zvočnikom. prodaan. Ogled le za resne Kupce od 17. ure dalje. Bežigrad. — Einspielerjev* 15 (visoko pritličje) 26978 6 MOŠKO KOLO prodam. Na-lov v oglasnem odd. Jutra. 26979 6 DEŽNI PLAŠČ moški, s plerino in kapuco, malo rabljen. — predvojni material, garantirano nepremočljiv, proda-n ali ' zamenjam za živež. Nasslov v ogl. odd. Jutra. 26983-6 ČEVLJE št. 41 prodam. Ogled v trgovini Legat, Miklošičeva c. 28. 27069-6 JEDILNICO kompletno iz hraFtovi-ne.' črno politi rano. s priborom, prodam. — I. Medved. Rlm-ka c. 9-1II Ogled vsako nedeljo do-poldfie od 9. do 12. • 27070-6 SPALNICE pleskane in jesenove. do bite pri mizarstvu štigl Trata 27. Dravlje. 27077-6 KOLO brez gum. tovarniško novo. ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 27080-6 ČRNO SUKNJO za srednio postavo, prodam. M.iienškova 11- 27099-6 ŽENSKO KOLO popolnoma novo. nemške zn imke in šivalni stroj, pogrezljiv. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 27111-6 RADIO 5 cevni z .uagičn;m očesom. moderna oblike.— prodam. Stanko Karlov, šek. Knafljeva (Dvotža-kova) 8. 27133-6 BLAGO za damski plašč, črno in športno blago za mo ško obleko, prodam. — Vprašati Rimska c. 9 H vrata 16. 27139-6 2 MOŠKI OBLEKI Za srednjo, močflo postavo. predvojno blago, prodam. Vprašati v gostilni Sv. Petra r. 25. 27168-6 RADIO ameriški. 5 cevni, zadnji rodcl. nov. prodam Ogled v gostilni Sv. Petra c. 25. 27167-6 OMARO dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 27177-6 DAMSKI PLAŠČ moder, za visoko postavo prodam. Naslov v ogl odd. Jutra. Ogled dnevno od 13. dn 15. ure. 27182-6 GOJZERICE št. 38 prodam ali zame. nj.im, aa nizke moške čevlje št. 40. Knezova 18-1. desno, šišku. 27187-6 ŠKORNJE št. 42-42. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 27174 6 FLANELE neka i metrov in par štren čiste volne ter dekliške športne čevlje št. 34, prodam. Zeljarska U I nadstr. Kolezija._ IfteH**!*'1*'!* 191* »tlS ŠIVALNI STROJ Singer. pogrezljiv. ugod n.o prodam. Ogled od 13. ure naprej, žugman An ton, Miri« 29. 27209-6 KRZNEN PLAŠČ siv, prodam. Ogled od 11. do 2. Naslov v ogl. odd. Jutra . 27210-6 KNJIGE Rudolf Kresal: študent Štefan. Vidmar: Moj po gled na svet in razne druge, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 27214-6 PISALNO MIZO damsko s 4 predali in nastavkom, prodam. — Ogled od 14. do 15. ure Naslov v ogl. odd. Jutra. ' 27215-6 ŠIVALNI STROJ Singer orig. ameriški prvovrsten. prodam za 16.500 lir. Ponudoe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stroj« 27216-6 15 m KOTENINE rjave, prodam. Ogled dop. Naslov v ogl. odd. Jutra. 27215-6 PRODAM svilene kombineže in hlačke, nove. predvojne nekaj kom. Ogled dopol dne. Naslov v ogl. odd. Jutra 27220 6 MOŠKE MAJE triko in spodnje hlače nove, predvojne. 9 kom prodam. Ogled dop. Naslov v ogl. odd. Jutra 27221-6 TRIKO damske majčke in hlačke, nove. 8 kom. prodam, Ogled dopoldne.— Naslov v ogl. odd. Jutra. 27222 6 UGODNO PRODAM moški volnen tc-mnosiv hubertus plašč, temnomoder plašč. lep. volnen za 12 do 17 let starosti. siv0 karirasto obleko za manjšo ali srednjo postavo. Vse predvoi no blago. Ljubljana. — Florijanska ul. 13 III. de sno. zadnja vrata, pozvoniti. 27228-6 Kupim V KOMISIJSKO prodajo sprejem mo v;a kovrstne boljše porabne In luksuzne predmete. Parfnmerija Venus. palača Bata. 26818-7 »ŽIVLJENJE in SVET« knjigo 21 in 24. vezan ali broširan, kupim. Naslov v ogl. odd Jutra. 26907 7 ZNAMKE » predvsem evropske, kupim. Ponudbe na ogbs. ni odd. Jutra pod »Evropa« 27000 7 LiUBLJ ZVON posamezne letnike od 1. 1881—1917 ter 1933—1940 iščem. Ponudbe na ogl. cdd Jutra pt>d -Zbiratelj. 27001-7 KADIO MATERIJAL žarnice. bloke itd., dobro ohranjen ali nov. stalno kupuie tvrdka »Everest«, Prešernova 44 1-418-7 RJUHE. KAPNE posteljno perilo, brisale, razno, moško in d imsKo parilo kupujem -tulnn -n plačam najboljše cene Kupujem tudi različna druga oblačila ev. pre vzamem ista v komisijsko prodajo. Hinko Priv šek Gradišče št. 7 na!-sproti dramskega gledališča. J—416-7 KADIO APARATE in harmonike stalno ku puje ali spreiema v komisijsko prodajo tvrdka »Eve -est« Prešernova 44. I 420-7 NALIVNA PERESA boljše kvalitete, dobro ohranjena, stalno kupuje ali spreiema v komisiisko prodajo tvrdka »Everest«. Prešernovi ** 1-419-"' GAŠPERČEK srednie velik. obložen ali neobložen. kupim — Naslov v ogl. cdd. Jutra. 27065-7 BEL KOŽUŠČEK za 7 letno deklico in 4.30 teipnomodrega lod-na kun m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood šifro '■Kožušček in loden^ 27067-7 ŠIVILJSKE ODPADKE vseh vrst. .steklenice, ple tenke, vreče in zafaoje stalno kupuje in nlača Po najvišji "eni »Meta-lia«, Gosposvetrka 16.— n. s-oroti Delavskega doma. telefon 32-88. 27071-7 DAMSKE ŠKORNJE št. 38. črne. dobro ohra njene, kupim. Ponudbe nn ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjene. 27075-7 BELE SNEŽKE dob-o ohraniene kupim št. 25 aJ: 26. Ponudbe r.a ogl. odri. Jutra pod •Dobro plačam« 27076-7 FOTOAPARAT 6x9. kupim Po možnosti s stojal m in -a~o-prožilcem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobro oh ran-en 27109-7 LEPO NOVO HIŠO dvonadstropno, z lepimi stanovanji bi zamenjal z eno ali dvodružinsko lepo vilo zaradi družinskih rar mer. Ponudbe na 07I. cdd latra pod »Zamen '?v?«. 26703 20 VILO dvostanov.m1sko in sta novanje za hišnika v naj lepšem delu mesta na 1užn; strani zamenjam za parcele ali tovarniško zemljišče. Skoraj brez stroškov sp lahko uredi v enostanovan.isko R-ali tetna pisrrna Zajec \n drej. Tavčarjeva ul. 10. 26737 20 ZAMENJAM moderno dvosobno sta novanje v centru v blo ku zaradi družinskih raz mer s trisobnim ali štiri-sobmm stanovanjem, tu di v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava* 26969 21 SOBO v središču mesta z vso oskrbo oddam dijaku ali dijakinji. Plačilo del no v živilih. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Živila« 27079-23 SOBO za shr.mbo pohištva — iščem. Plačam dobro. Ponudbe na oelasni oddelek Jutra pod -Takoj ali pozneje* 27181-23a DENARNICA črno-rdeča je • bila najdena 9. 10.. z vsebino 30 lir in dvema ključema. Dobi se Kovač — Rožna dol. c. V-15. 27113 37 3000 LIR NAGRADE dobi. kdor najde ali vrne sivo športno kolo. ev. št. 818. s tremi prestavami. Na--lov lahko pusti v ogl. odd. Jutra aH Pa na Galjevicl 256. Milatovič. Kolo je bilo ukradeno 12. 10. 1944 v go>tiin: Sokol 2712137 12. OKTOBRA je bil izgubljen otroški moder plašček na Golov cu. Pošten najditelj n m ga vrne v ogl. odd Jutra ker Je otrok brez plašča. 27160 37 IZGUBILA SEM v četrtek zjutraj zfcto verižico in poročni prstan. moški- z vgravira-nim imenom Erna po Vodmkovi. Celovški Jer nejevi in Gasilski cesti v šiški. Ker mi je drag spomin naj ga najditelj vrne proti nagr-.di v ogl. odd Jutra. 27106 37 IZGUBIL SEM rjavo usnjeno rokavico na poti od drame do Figovca po Tavčarjevi in C galetovi ul. Oddati proti nagradi v slaščičarni Petrirek. 27145 37 xx»-w-oooooooror«x»orra^ ri TRGOVINA C »0 G L E B« | Llttfjlfaaa, Mestni trg 3 jj stalno kupuje ^ rabljene predmete: POHIŠTVO, § RAZNE STROJE, POSTELJNINO, jš PORCELAN IN DRUGO i , y x:>r,oooooooooooooooooocxxxxxxxxxx^ WfM Umrl nam je naš ljubljeni sin, brat in nečak, gospod &LCJZ PAVLIN Pogreb bo v nedeljo 15. t. m. ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Jakoba, k Sv. Križu. Ljubljana, 13. oktobra 1914. žalujoči rodbini: PAVLIN, PIČEL) Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je, previdena s tolažili sv. vere za vedno zapustila naša blaga teta, gospa MARIJA JAGER ro j. PROIC vdova po livarskem mojstru Pogreb bo v soboto 14. t. m. ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Marije, k Sv. Križu. Ljubljana, 13. oktobra 1944. ŽALUJOČI OSTALI WM ■ Dotrpel je naš ljubljeni sin, brat in stric, gospod CAND. ING. K zadnjemu počitku ga spremimo v soboto 14..t. m. ob 2. uri popoldne z žal, kapele sv. Antona, k Sv. Križu. Ljubljana, 12. oktobra 1944. Globoko žalujoče rodbine: DR. VUKOVA, SATLERJEVA in ostalo sorodstvo m o ZAHV&LA Vsem, ki so se spominjali našega, dne 7. oktobra preminulega, nepozabnega AKADEMIKA in kakorkdii počastili njegov spomin, se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Maša zadušnica bo darovana v ponedeljek 16. t, m. ob 8. uri v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Ljubljana, 12. oktobra 1944. Žalujoča rodbina BLAGANJE gospod doktor že čaka na vašo pomoč — da bi vsaj sam prišel, gospod doktor.« »Ali je mogel, Cilika? Sredi dela? Sredi takega dela?« Mlajša mi odgovorila. Stopila je k oknu in se zagledala v noč. Sele čaz nekaj ča a je rekla: »Vsekako Sem te postranske v o-ge do gula naveličana! Imeti hočem moža ki bo živel tudi zame. pred vsem z; m';, n mi bo znal pokazati, kaj ponuja življen.e in koliko je vredno.« v »Ali ti Ahim Burger re« ne kaže?« Vprašanje je biiio zategnijeno in poudarjeno Cilika ni odgovorila. Temna rdečica ji je zalila obraz. »Ahim je eden naših najbolj ve