LETO ZV1IL, STEV. 236
LJUBLJANA, PONEDELJEK, 7. OKTOBRA 1957
10
SLOVENSKI
Izdaja Ib tiska CaMplsao podjetje Slovenski poročevalec. — Direfctori Radi Janhuba. Glarniin odgovorni urednik: Sergej Voinjik. — Oredniitvoi Ljubljana, Tomšičeve ulica it- 1 in S, telefon 23-523 do 23-626. — Uprava: Ljubljana, TomžiSeva ulica St. 1/U, telefon 23-523 do 23JCb. — Ogluši oddelek Ljubljana. Titova cesta 7, telefon 21-€96, ca IjaMjasslce aavoSnike 20-463. at zunanje 21-632. — Poštni predal St 29. — Žiro račun pri Eomv-ealni banici Ljubljana St. t>0-KIl-VZ3f>7 — Meiefoa naročnina 330 din
Načrti za polet v vsemi rfe
Po sporočilu agencije TRUS izdelujejo sovjetski znanstveniki tri rakete, ki naj bi poletele na Mesec — Londonski komentarji o umetnem s atelitu — Sporočilo o gibanju satelita
MOSKVA, 6. okt. (TASS). Sovjetski znanstveniki se trudijo, da bi izpopolnili vsemirsko raketo za pot na Mesec. Sovjetski znanstvenik profesor Cebatarev meni, da je možno odpotovati na Mesec in se po 10 dneh vrniti na zemljo. Vendar pa poudarja, da ni govora o tem, da bi poslali z raketo tndi ljudi, dokler ne bodo rešili vprašanja vrnitve na zemljo. Sovjetski znanstveniki pa resno proučujejo možnost, da bi poslali na drnge planete nekatere živali in rastline.
Po sporočilu sovjetske agencije TASS izdelujejo v Sovjetski zvezi sedaj tri različr.e vse-mirske izstrelke. Profesor Čeba-tarev meni, da bi morala vse-mirska raketa uporabljati gorivo samo na prvem delu poti, nato pa bi se gibala izkoriščajoč privlačne sile Zemlje, Sonca in Meseca. Ta raketa bi se lahko oddaljila od zemlje največ na razdaljo 400.000 km, medtem ko je razdalja med zemljo in Mesecem 384.00 km.
Znanstveniki stojijo pred osnovnim vprašanjem: vračanje satelita na Zemljo. Ce naj se satelit s prvega potovanja vrne na Zemljo, se po mnenju prof. Ce-batareva ne bi smel približati
Mesecu bolj kot na razdaljo 30 kilometrov.
Konstruktor drugega vsemir-skega izstrelka, 25-letni znanstvenik Jegorov predlaga, da naj se vsemirska raketa pusti v neposredno bližino Meseca, ki bi jo obkrožil nato pa bi se vrnil v področje zemljine gravita-
Delegacijs ZB se je vmiia iz Sovjetske zveze
Beograd, 6. okt. (Tanjug) Danes popoldne se je v Beograd vrnila delegacija glavnega odbora ZBJ, ki je bila kot gost odbora vojnih veteranov ZSSR 15 dni v Sovjetski zvezi. Delegacija si je v Sovjetski zvezi razen Moskve ogledala tudi Rostov. Kijev, Leningrad in Stalingrad.
Mesec, kakor
iotografirala neka
opazovalnica
Mabarlosova akcl
Ciprski nadškof js na banketu, prirejenem njemu na čast, izjavi!, da Turčija nima praviš® ovirati Cipra na poti k svobodi — Karamanlis je pozdravil resolucijo britanskih laburistov o Cipru
NEW YGRK, G. okt. (Reuter). Voditelj ciprskega gibanja za priključitev otroka k Grčiji nadškof Makarios je nocoj izjavil, da ni niti misliti, da bi Ciper ostal britanska kolonija. V govoru, ki ga je imel na banketu, katerega sta v njegovo čast priredila amerišlto-grško združenje in ciprska federacija Amerike, je nadškof tudi izjavil, da Turčija nima praVifce delati zaprek na poti ciprske svobode.
britanska diplomacija
»Turčija se je s pogodbo v Lsussani odrekla vsem pravicam glede Cipra, je dejal nadškof Makarios, in se od tistega časa ni zanimala zanj, dokler ni zad-
Vukmanovičsva izjava ob odhodu iz Indije
Bombaj, 6. okt. (Tanjug) — Ob koncu svojega obiska v Indiji je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič dal vseindijskemu radiu izjavo, v kateri je želel vse najboljše indijskemu ljudstvu. »Zelo sem zadovoljen, je dejal, da mi je povabilo indijske vlade omogočilo seznaniti se z vašo veliko državo, kakor tudi z uspehi na področju gospodarskega in družbenega razvoja ter spoznati vaše načrte. Imel sem možnost prijateljsko izmenjati mnenja z voditelji Indije. Naši medsebojni Odnosi so prijateljski in so že dali dobre rezultate na političnem in gospodarskem področju. Naša želja je še bolj razviti in okrepiti sodelovanje in upam, da bo moj obisk k temu prispeval. Želel bi izraziti svoje iskrene želje za blaginjo indijskega ljudstva.
nja leta umetno spodbudila takšno zanimanje.« Govoreč o vztrajanju Turčije, da je treba Ciper razdeliti, je Makarios poudaril, da je bila razdelitev katastrofalna, kjer koli so jo izvedli. »Problem Cipru, je dodal nadškof. Podob-manjšine ni nobena težava na ni problemi manjšin so bili tudi v mnogih drugih delih sveta in so bili pravilno rešeni s proporcionalnim predstavništvom in zagotovitvijo manjšinskih pravic. Mi smo pripravljeni te pravice zagotoviti ciprskim Turkom, s katerimi želimo živeti v popolni slogi kot v preteklosti, z mednarodno listino. Nikakor pa ne moremo pristati, da bi želie manjšine premagale voljo velike večine.c
Govoreč na istem banketu, je
Incident na turskosirski meji
Damask, 6. okt. (AFP) Po pisanju tiska je bil včeraj na sir-sko-turški meji incident. Tisk piše, da sta se spopadli sirska in turška patrulja in da so turški vojaki odvlekli s sirskega ozemlja sirskega vojaka.
ameriški senator Jacob Javitts dejal, da bo napravil vse, kar je v njegovi moči, da bi izposloval v ameriškem Kongresu dvopar-tijsko resolucijo, ki bo zahtevala, naj se prizna Cipru načelo samoopredelitve. Poudaril je, da ima načelo samoopredelitve za Ciper milijone pristašev v ZDA.
Predsednik grške vlade Konstantin Karamanlis je sinoči pozdravil odločitev konference britanske laburistične stranke o Cipru. Karamanlis je izjavil, da je grška vlada z velikim zadovoljstvom sprejela novico, da je laburistična stranka s svojo odločitvijo napravila pomeniben korak k rešitvi ciprskega vprašanja.
V odločitvi letne konference laburistov, ki je bila v Brighto-nu, je rečeno, da priznava laburistična stranka ciprskemu narodu pravico na samoopredelitev v okviru določenega časovnega obdobja.
cije, od koder bi avtomatično pošiljal obvestila prebivalcem Zemlje. Na podlagi proračunov je Jegorov mnenja, da bi moral poskus vsekakor uspeti.
Profesor Jurij Hlebčevič pa se zavzema za teledirigirano raketo, ki bi jo upravljal z radarjem, vse, dokler ne bo prišla na področje mesečeve privlačne sile. Tam bi raketa sama napravila pot okrog Meseca.
Sovjetski znanstveniki so se sedaj lotili dela na teh treh raketah po zaslugi izkušenj, ki so jih dobili pri izstrelitvi prvega Zemljinega satelita.
Britanska javnost je zelo presenečena zaradi sovjetskega umetnega satelita, ki je glavna tema razgovorov v javnosti in v znanstvenih krogih. V diplomatskih krogih pravijo, da je sovjetski satelit vsekakor več kot samo znanstveni uspeh in da bo nemara pozitivno vplival na ra-zorožitvena prizadevanja.
List »Observer« piše, da skušajo ameriški znanstveniki in vojaški strokovnjaki zmanjšati uspeh sovjetskega poskusa, da pa je resnično razpoloženje — zaprepaščenje. Najbolj pogosto vprašanje, ki ga postavijo, poudarja list, kako je sovjetskim tehnikom in znanstvenikom v tako kratkem času uspelo rešiti tako veliko nalogo.
Prvi umetni satelit, ki so ga v petek zjutraj izstrelili v Sovjetski zvezi, je do danes ob 10. uri obletel Zemljo vsega skupaj 22-krat, leteč s srednjo hitrostjo 28.800 km na uro. Pot satelita se še ni spremenila. Radijski aparati, vdelani v satelit, delajo normalno in radijski znaki se slišijo v vseh delih sveta. Agencija TASS je tudi sporočila, da bo satelit nad Beogradom jutri zjutraj ob 06.32 po moskovskem čašu. Opolnoči bo satelit nad Bukarešto, nato pa bo letel nad Kijevim, Nikolaj evskim, Saha-linom, Severno Ameriko in bo ob 01.48 nad Gibraltarjem.
Danes se nadaljuje atomska konferenca na Dunaja
Dunaj, 6. oktobra (Tanjug) — Plenum, generalne konference mednarodne agencije za atomsko energijo se bo jutri dopoldne, po tridnevni prekinitvi, nadaljeval. Generalna konferenca, ki bo zasedala -približno 3 tedne, bo izbrala dva odbora. Prvi bo proučil program dela agencije v prihodnjem letu, proračun v znesku približno 6.5 milijona dolarjev in druga finančna in tehnična vprašanja, drugi odbor pa bo razpravljal o pravnih problemih in o upravljanju. Predlogi obeh odborov bodo prišli pred plenum konference.
Pričakujejo, da bodo v generalni razpravi ponovno sprožili vprašanje udeležbe LR Kitajske, Vzh. Nemčije, Severnega Vietnama in Severne Koreje.
Sodelovanje z LR Poljsko
Beograd, 6. okt. (Tanjug) Ob koncu svojega obiska v Jugoslaviji je imel poljski minister za delo in socialno skrbstvo Zawadski 5, in 6. t. m. v Beogradu razgovore s predsednikom odbora za socialno politiko zveznega izvršnega sveta Momo Markovičem o možnosti sodelovanja na področju socialne politike. Med razgovori so ugotovili, da bi bilo za obe državi koristno, če bi sklenili splošni sporazum o sodelovanju na področju socialne politike in podpisali konvencijo o socialnem zavarovanju. Splošni sporazum naj bi obsegal: medsebojno dostavljanje informacij s področja socialne politike, izmenjavo izkušenj in literature, izenačenje pravic z domačimi državljani glede socialne zaščite državljanov druge države in nudenje zdravstvene zaščite vsem tistim, ki niso zajeti v socialno zavarovanje.
Delegacija odbora za socialno politiko zveznega izvršnega sveta bo v bližnji prihodnosti obiskala Varšavo, da bi se o omenjenih sporazumih podrobneje pogovorili.
SPOROČILO 0 SESTANKU V WASKIMGTONU
\Vashington, 6. okt. (AFP). Po sinočnjem sestanku državnega sekretarja za zunanje zadeve ZDA Dullesa s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom so objavili skupno sporočilo, v katerem je poudarjeno, da so bili razgovori, ki so trajali .skoraj 4 ure, koristni s stališča pojasnjevanja mnenj obeh vlad o raznih
velikih mednarodnih problemih.
Do sestanka je prišlo na pobudo ameriškega zunanjega ministra, namen pa je bil proučiti vprašanja, ki se nanašajo na odnose med obema državama. V razgovorih so se dotaknili Srednjega vzhoda, razorožitve, položaja v Evropi in stikov med ZDA in ZSSR.
Pomiritev v Varšavi
V poslopju CK P2DP so se sestal! voditelji partije in novinarji, v Gdansku pa je plenum poljskih študentov obsodil nerede v Varšavi —
Izjava poveljnika varšavske miline
VARŠAVA, 6. okt. (Tanjug). Včeraj so se v poslopju OK PZDP sestali člani vodstva par Uje in centralni aktiv novinarjev Varšave in drugih vojvodskih središč. Na sestanku 3o bili med drugimi tudi prvi sekretar PZDP Wiadislaw Gomulka, Ju-sef Cyrankiewicz in Jeri Moraw ski.
Wladislaw Gomulka je na sestanku govoril o odnosih partije do tiska in o izvajanju nalog, ki jih zadaja vodstvo stranke tisku. V diskusiji je sodeloval tudi Jusef Cyrankiewicz.
V Gdansku se je včeraj začelo dvodnevno zasedanje plenuma glavnega odbora Združenja poljskih študentov, katerega se udeležuje 130 predstavnikov študentskih centrov in šol iz vse države. Predsednik glavnega ■ibnra Stefan Orsowski je govoril o dogodkih v Varšavi. Dejal je, da združenje poljskih študentov nima ničesar skupnega z organiziranjem mitinga niti z nadaljnim potekom dogodkov, ki jih je treba obsoditi. Udeleženci plenuma so obtožili varšavske nerede in izvolili komisijo, ki bo pripravila resolucijo o dogodkih v poljskem glavnem mestu.
Poveljnik varšavske milice podpolkovnik . Tadeusz Kozlovski je dal novinarjem izjavo v zvezi z neredi, ki so bili včeraj in predvčerajšnjim v Var-
šavi. Dejal je, da so organi milice v četrtek zvedeli, da bodo imeli študenti zborovanje, za katerega niso dale dovoljenja niti šolske niti upravne oblasti. Zato so odšle na mesto zborovanja miličniške patrulje. Ker se študenti na poziv miličnikov niso hoteli raziti, so poslali na trg, kjer se je zbralo 2000 študentov, 4 tovorne avtomobile miličnikov, ki so ponovno pozvali po zvočniku študente, naj se razi-
dejo. Ne le da poziv ni imel nobenega učinka, ampak so nasprotno nekatere osebe začele žaliti miličnike in metati nanje kamenje, je dejal Kozlowski. Miličniki so nato stopili v akcijo in uporabili solzilni plin in pendreke.
»V položaju, ki je nastal nato, ni bilo druge izbire,« je dejal podpolkovnik Kozlowski. »Ce prepričevanje in pozivi nimajo učinka, je treba zakon izvesti s pomočjo ostrih ukrepov.« Povedal je, da je zaradi kamenja dobil en miličnik pretres možganov, več jih je teže poškodovanih. eden pa je bil ranjen z nožem.
Mollet posluša
PARIZ, 6. okt. (AFP). V Izjavi za tisk, ki jo je dal po svojih včerajšnjih posvetovanjih, je socialistični voditelj Guy Mollet dejal, da bo nadaljeval s posvetovanji s političnimi osebami o možnostih za sestavo nove francoske vlade. Pred koncem teh posvetovanj Mollet ne bo mogel obvestiti predsednika republike ali sprejema mandat za sestavo kabineta.
Bivši premier je povedal, da da sta se njegovi dosedanji posvetovanji pokazali, da bi mogli najti skupno stališče na področju zunanje politike v koali-
KGNFEHEMCA UNESCO KONČANA
Dobrovnik, 6. okt. (Tanjug) — Zadnje dni druge konference evropske nacionalne komisije za UNESCO, ki je bila v Dubr6v-
ZUKLJUČEN JE PRVI MEDNARODNI ATLETSKI DVOBOJ SKANDINAVIJA - 5ALKAN
S 66 točkami za Skandinavce
»Dela| počasi«
Rizenllno zajema vedno večji val stavk — Izredno stanje v Buenos Airesu
BUENOS AIRES, 6. okt. (Reuter). Argentinski delavci industrije mesa bodo jutri začeli stavkati in bodo stavkali vse, dokler oblasti ne bodo izpustile 7 voditeljev njihove sindikalne zveze, ki so bili aretirani skupaj z 270 drugimi delavskimi voditelji. Uslužbenci bank bodo jutri imeli polurno stavko v znak protesta proti aretacijam. Aretirani delavski voditelji so v nekem zaporu v pristanišču Buenos Airesa, kjer so pod močno vojaško stražo.
Tudi tradicije v atletiki severnjakov so bile odlo&tfoče za prepričljivo zmago. — Napovedi so bile preveč optimistične, toda Balkanci so se kljub temu držali odlično — Najboljši med Jugoslovani so bili: Mihalič, Lorger, Bezjak in Marjanovič
Atene, 6. okt. Končni rezultat trednevnega atletskega dvoboja reprezentanc Skandinavije in Balkana je 243:177 v korist severnjakov. Z večjo slovesnostjo, ki ji je prisostvoval tndi predsednik grške vlade Karamanlis, so na atenskem stadiona zaključili veliki dvoboj. Grški premier je izročil pokale zastopnikom obeh ekip. Za Balkan je sprejel darila jugoslovanski atlet Franjo Mihalič, ki je bil najuspešnejši tekmovalec dvoboja. — Stadion je tudi zadnji dan tekmovanja sprejel 40.000 gledalcev.
V Argentini stavkajo delavci industrije tobaka in piva, zidarji in poštni uslužbenci. Pred te-
VREME
Stanje 6- oktobra. Področje vi-■okega zračnega pritiska se nad alpskimi predeli še krepi. Področje nizkega zračnega pritiska nad Sredozemljem pa se polagoma pomika proti vzhodu.
Napoved za ponedeljek: Pretežno jasno vreme, zjutraj v notranjosti Slovenije slona, po kotlinah toatkotrajna megla. Temperature ponoči med —2 in 2, v Primorju t naj višje dnevne med 13 in 17 ■topinjami C. V Primorju še bur-
dnom dni je bila v Argentini 14-urna stavka članov 62 sindikalnih zvez. Delavci v električnih centralah že od petka izvajajo stavko pod geslom »Delaj počasi«.
Glede na val stavk, kakor tudi glede na možnost, da bo kmalu prišlo do splošne stavke zaradi stalnega dviganja življenjskih stroškov je argentinska vlada uvedla izredno stanje v mestu in pokrajini Buenos Aires. V vladnih krogih trdijo, da je vlada predsednika Aranburuja prisiljena, da uvede pripravno stanje.
Današnji spored se je končal ugodno za Balkan. V maratonskem teku na progi od Maratona do Aten je zmagal Jugoslovan Mihalič v novem rekordnem času steze. Tudi drugi jugoslovanski zastopnik Skriniar je 'oil odličen saj se je uvrstil na tretje mesto. V vseh ostalih disciplinah pa so Balkanci ostali pod normo. Tek na 200 m se je končal s preprič-Hivo zmago severnjakov. Jugoslovan Lorger ie tudi v Atenah nadaljeval s serijo svojih zmag in prispel prvi na cilj v teku na 110 m zovirami, vendar pa se ostali jugoslovanski zastopniki v tej disciplini niso uveliavili po pričakovanjih. Skandinavci so zmagali tudi vmetu krogle, skoku s palico, teku na na 500 m in štafeti 4x400 m.
IZIDI
Maraton: Mihalič (B) 2;26:27,2 — rekord proge Kotilas (Skand) 2;29:30.6, Škrinjar (B) 2;34:49,8. Pulkkinen (S) 2;31:42.8, Sestad (S) 2;41:44.2. Stojanovič (Balkan) 2;52:00.4; -200 m: Buneas (S) 21.4, Thorbjorasson (S) 21.6, Kolev (B)
21.7, Malmroos (S) 21.7, Bačvarov (B) 21.9, Wiesenmayer (B) 22.0; 110 m ovire: Lorger (B) 14.5, Ol-son (S) 14.7, Gamenia (S) 15.1, Kaburov (B) 15.1, Anderson (S) 15.3, Petrušič (B) 17.6; krogla: Uddebom (S) 16.75, Raiča (Balk) 16.69, Cakaninkas (B) 16.67, Ivanov (B) 16.18, Waschenfeld (S) 15.24, Leina (S) 15.24.
* « Marsikateri nepoučeni ljubitelj atletike se bo ob končnem izidu dvoboja Skandinavija : Balkan v Atenah zdrsnil. 243:177 točkam, s' kakršnimi številkami bo ta veliki dvoboj Sel v anale, Je na videz res katastrofalen za Balkance. Toda ta razlika ie le nekoliko manjša od nanovedi, ki so lrile — kakor se je sedaj pokazalo — za malenkost preveč optimistične. Posebnosti atenskega stadiona so sicer v tem času nespremenjene, zato pa ni vet vročine, ki spravlja sredi poletja gostujoče Športnike v obup. Nenavadnost atenskih zavojev, spreminjanje ciljnega mesta, občutek, da tečeS navsgor — vse to ima, kakor ka-
že, moč samo v kombinaciji z neznosno temperaturo.
Zares — med Atenami avgusta in Atenami oktobra je velika razlika. Če nič drugega, je moral dež, ki je pokvaril drugi dan tekmovanja. najbolj motiti domači, ne. ki se ga čez poletje povsem odvadijo. Gotovo pa je bil samo v prid Skandinavcem, za katere je bilo podnebje kljub vsemu le malo preveč tropsko. Najboljša reklama za grški tujski promet v jesenskih mesecih je gotovo naš Lorger, ki je na balkanskih igrata pred dobrim mesecem umiral od vročine, tokrat pa je nadvse pri moči skoraj izenačil Davisov rekord atenskega stadiona (14,4) v teku čez ovire.
Kar nas Jugoslovane, ki smo naposled dali pobudo za to uspelo srečanje, lahko najbolj veseli, je odličen uspeh naših atletov. Velika večina Jugoslovanov se je odlično odrezala. Mihalič je spravil kar dve zmagi, prva mesta pa so osvojili še Bezjak, Lorger in Marjanovič. Toda tudi drugi — Miler, Račič, vujačič, Škrinjar — so uspešno nosili beli dres z rdečim B na prsih. Napak pa bi bilo v balkanski ekipi pohvaliti samo Jugoslovane. Zelo dobri so bili tudi nekateri drugi, kot n. pr. Grka Depastas in Papavasiliu, Romuna Savel in Raiča, Bolgar Kolev itd. Toda balkanska ekipa je imela nekaj slabo zasedenih disciplin in to je bilo odločilno za hudi poraz. Sicer pa vse le ni tako tragično: države balkanskega polotoka se po atletskih tradicijah ne morejo primerjati s skandinavskimi.
Balkanska ekipa Je bila prvi dan boljša od napovedi in tudi drugi dan se 'je držala odlično, zato pa je tretji dan nekoliko poptistila-Najboljšl atlet dvoboja je bil gotovo Franjo Mihalič, ki je na starodavni progi od Maratona do Aten postavil nov reliord.
niku, je komisija »B« sprejela poročilo svojega poročevalca in še nekatera priporočila. Komisija »A«, ki se je ukvarjala s problemi kulturnih vrednot Zahoda in Vzhoda, pa je sinoči končala svoje delo s sprejetjem poročila in priporočil. Na današnji dopoldanski seji so predložili oba poročila delegatom.
Plenarna seja je soglasno sprejela poročila o razširjanju publikacij UNESCO, o izmenjavi izkušenj, na koncu pa tudi splošno poročilo o delu konference. Ob koncu zadnje seje je govoril predsednik jugoslovanske nacionalne komisije za UNESCO in predsednik konference dr. Siniša Stankovič, ki je poudaril, da je konferenca ponovno dokazala potrebo in koristnost regionalnih sestankov v okviru UNESCO.
ciji, ki bi jo sestavil. »To bi verjetno veljalo, je dodal, tudi za glavne črte politike v Alžiru.«
Vendar je Mollet poudaril, da po njegovem mnenju statut Al-žira ni več v centru krize. Bistveni problem Francije so trenutno njene gospodarske in socialne težave. »Položaj v državi, je zelo resen, je dejal. 2e 10 let potroši Francija 10 do 12 odstotkov več kot proizvaja. Menim, da je nujno potrebno najti zavoro za potrošnjo.«
Ko je dajal splošne obrise stališča, na katerem bi sestavil novo vlado, je Mollet dejal, da bi bilo treba uvesti politiko strogega varčevanja in ustvariti nove finančne dohodke. »Morali bi prihraniti okoli 200 milijard, vsaj 200 milijard pa bi morali dobiti z novimi davki, je dejal Guy Mollet.
Guy Mollet bo nadaljeval svoja posvetovanja in se bo sestal tudi s predstavniki delodajalcev in sindikatov, preden pa bo dokončno odgovoril predsedniku republike, bo poročal upravnemu organu svoje stranke.
TELEGRAMI
DAMASK — Sirijski gospodarski minister Kelas je izjavil, da bo kmalu odpotoval v Bagdad na čelu sirske gospodarske delegacije. Delegacija bo imela s predstavniki iraške vlade važne razgovore o iraško-sirskih trgovinskih odnosih.
RABAT — Maroški kralj Mohamed V. je imel danes razgovore s francoskim voditeljem radikalnih sociaUstov 3Iendes-Franceom. Francoski politik,' ki je predsedoval sestanku radikalne federacije Francozov v Maroku, se bo danes vrnil v Pariz.
TEHERAN — Iranska petrolejska družba je podpisala pogodbo z ameriško finančno skupino za izgradnjo velikega naftovoda od Goma, petrolejskega centra južno od Teherana do Aleksandrete v Turčiji. Izgradnja naftovoda bo stala 500 milijonov dolarjev. Zvedelo se je, da bo naftovod dolg 1570 km in bodo z njim povezani petrolejski vrelci med Perzijskim zalivom in Turčijo, odnosno med zahodnim Kuvaitom, Iranom in Irakom ter Aleksandreto.
KAIRO — V Kairu je bil včeraj zadnji sestanek med predsednikom Naserjem in sudanskim ministrskim predsednikom Abdel Al Halimom. Na tiskovni konferenci po sestanku so predstavniki Sudana sporočili, da obstajajo možnosti za bližnji sporazum o razdelitvi vod Nila. o čemer so se pogajali s predstavniki obeh držav.
ANKARA — Neznanci so včeraj poskušali napraviti atentat na dva turška ministra. Izstrelili so 10 strelov na avtomob'-', v katerem sta bila industrijski minister Samet Agoglu in minister brez listnice Kemil Bengu. Ministra nista bila poškodovana, čeprav je nekaj strelov zadelo avtomobil. P oskus atentata je bil storjen v bližini Bunijana, jugozahodno od Ankare.
TRIPOLIS — Libijski zunanji minister dr. Buri je izjavil, da njegova vlada protestira v Parizu zaradi incidenta na alžirsko -libijski meji. Po sporočilu ministra so francoski vojaki pretekU četrtek prekoračili alžirsko-ltbijs ko mejo in napadli vas Ibsin. Ot tej priložnosti Jo MI obit civilist in dva libijska vojaka.
I A. 1 SLOVENSKI POROČEVALEC f *■ asa - r oktobra 1957
Predvolilna poročila
VELIKO ZBOROVANJE IN KMEČKI PRAZNIK V GORNJEM GRADU
Celje, 6. okt. V celjskem okraju je bilo danes več volilnih
zborovanj. Tako je v Šentjurju govoril zvezni poslanec in sekretar CK ZKS Celje Franc Simonič, v Gornjem gradu republiški poslanec Jakob Zen, na Ponikvi republiški poslanec F. Lubej itd.
Današnje volilno zborovanje v Gornjem Gradu je bilo združeno s kmečkim praznikom. Zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 300 domačinov, je bilo na prostoru pred zadružnim domom. Po pozdravnih besedah predsednika KZ Gornji Grad Franca Zalesnika je o pomenu bližnjih volitev spregovoril tov. 2en. Prvi del svojega govora je posvetil nekaterim kmetijskim problemom, zlasti pa vlogi kmetijskih zadružnih organizacij za zboljšanje in povečanje proizvodnje. V tej zvezi je še opozoril na razveseljive rezultate proizvodnih skupnosti zadružnikov ter na prva proizvodna sodelovanja med zasebnimi kmetovalci in zadrugami. V analizi teh nalog je opozoril tudi na delo kmečke mladine.
terega so .se udeležili zvezni poslanec Janez Hribar, republiški poslanec Feliks Razdrta, org. sekretar OK ZKS Ljubljana Hum-bert Gačnik, kočevski prvoborec Dušan Bravničar, narodni heroj Jože Boldan — Silni in predstavniki občinskega ljudskega odbora. Zbrani množici je govoril Janez Hribar, ki je prebivalcem čestital k prazniku in v nadaljevanju govoril o gospodarskih in političnih problemih v zvezi s pripravami na bližnje volitve.
Po zaključku zborovanja so predstavniki občinske gasilske zveze pohvalili in nagradili ter odlikovali več zaslužnih članov.
(-or)
ZBOROVANJE IN OBLETNICA SOLE V KRAŠNJI
Po naših krajih 60 se te dn: že začela predvolilna zborovanja. Eno takih je bilo včeraj dopoldne tudi v Krašnji, v domžalski občini, ki so ga povezali s proslavo lepega jubileja — stoletnico šole. Ob tej priložnosti se je zbralo ob odru pri okrašeni šoli več sto ljudi iz Krašnje in okoliških krajev.
OB TEDNU MUZEJEV
Ob Tednu muzejev je po boogrujskem radiu govoril podpredsednik zveznega izvršnega sveta
Rodoljub čolakovič
Ob Tednu muzejev in zaščiti kulturnih spomenikov je govoril
preko beograjskega radia o zaščiti kulturnih spomenikov predsednik odbora za kulturo in prosveto Rodoljub Čolakovič, ki
je med drugim dejal:
»Vzporedno z močnim gospodarskim razvojem v državi se
je razvijalo tudi kulturno tn
prosvetno življenje, v katerem so muzeji in zavodi za zaščito aktivno sodelovali. Doba od 1945 do 1955 je bila za muzeje zelo plodna. Zbirali so se predmet; za zbirke, podvzeli smo za-
V nadaljevanju je tovariš Zen Med drugimi so bili navzoči pozval volivce, naj v bodoče v zvezni ljudski poslanec Tomo večjem številu in bolj zavestno Brejc, zastopniki inšpektorata sodelujejo v organih upravlja- sveta za šolstvo LRS in OLO
nja.
Pred začetkom ocenjevanja živine sta zbranim kmetovalcem
Ljubljana, bivši upravitelji šole v Krašnji itd.
Slovesnost je začel predsednik
spregovorila še član poslovne šolskega odbora, za njim pa je zveze v Mozirju Kovačič in r.a- govoril šolski upravitelj o zgo-čelnik oddelka za kmetijstvo pri dovini šole in sedanjega šoiske-OLO Celje inž. Cizej. Iz njunih ga poslopja, ki je bilo zgrajeno govorov pa tudi_ po razstavljeni že pred jakimi 300 leti. Spomnil živini je bilo očito, da se sivo- se je tudi vseh prosvetnih de-rjavo govedo uspešno uveljav- iavceVi ki so doslej delovali na
šoli. Na pobudo prebivalcev je šolski odbor obdaroval vse nekdanje še žive upravitelje. Zatem je spregovoril zvezni ljud-
lja na tem področju.
PRAZNIK V KOČEVJU
Kočevje, 6, okt. Prebivalci občine Kočevje so danes zaključili praznovanje občinskega praznika, ki so ga praznovali ves teden. V okviru tega je bilo več kulturnih, športnih, šahovskih in drugih prireditev. Sinoči je bila v zgodovinskem Seško-vem domu v Kočevju svečana volitvah, tako kot že vedno do-akademija s pestrim kulturnim slej, izpolnili svojo dolžnost.
sk: poslanec Tomo Brejc, ki je poudaril skrb prosvetnih delavcev za vzgojo mladine. Dotaknil se je tudi bližnjih volitev novih ljudskih odborovv Pri tem je poudaril, da bodo volivci Kraš- ! nje in okolice tudi ob letošnjih
programom. Na tej slavnosti so obudili spomine na prvi zbor odposlancev7 kočevskega zbora, ki je bil od 1. do 3. oktobra 1943 v prostorih tega doma.
Danes zjutraj je priredila ru-
Ob stoletnici je dobila šola tudi nekaj lepih daril. Svet za šolstvo LRS ji je podaril 180 knjig za šolsko knjižnico, tajništvo za šolstvo OLO Ljubljana za 17.000 dinarjev učil in radij-
darska godba pred spomenikom ski aparat, občinski ljudski odpadlih borcev promenadni kon- bor Domžale pa okrog 200.000 di-cert. Sledila je povorka skozi narjev za popravilo stavbe, če-
mesto, v kateri so sodelovali pionirji, člani športnih organizacij, člani prostovoljnih gasilskih društev, rudarji, PLZ in drugi
sar je le-ta nedvomno zelo potrebna. Lepo darilo je prispevala tudi tovarna »Induplati«. Prisrčno slovesnost so lepo
Ob 10 je bilo na Trgu svobode zaključili s pevskimi, recitacij-
skimi in drugimi točkami dijaki gimnazije z Brda, učenci domače šole in drugi.	ie
množično zborovanje v počastitev7 praznika, obenem pa je to bilo predvolilno zborovanje, ka-
ščitne ukrepe za najbolj ogrožene spomenike, preurejeni so bili predvojni muzeji in osnovani novi. Število muzejev je od 1945. leta do danes naraslo od 79 na 216, tako da se je mreža teh ustanov razprostrla po vsej Jugoslaviji. V istem času je bilo ustanovljenih 15 ustanov zaščit-
»Romanov in Julija« na celjskem odru
Celje, 6. okt. Ansambel celjskega Ljudskega gledališča v Celju je sinoči uprizoril že drugo premiero v letošnji sezoni in to Ustinovo satiro na blokovsko politiko »Romanov in Julija«. Delo je po prevodu Herberta Griina režiral Juro Kislinger, sceno pa pripravil Cveta Jovanovič. V glavnih vlogah so nastopili Mitja Bitenc, Marjan Bačko, Janez Eržen, Marjanca Krošl-Horvatova, Jane* Škof, Slavko Strnad, Nada Božičeva, Mara Černetova, Klio Mave rjava, Tone TrpSa itd.	M.	B.
• •e
Pri Tetovu je bila danes pomembna svečanost, na kateri je predsednik Narodnega sobranja Makedonije Lazar Koliševski spustil v pogon nov obrat kombinata »Jugohrom« — Velika pridobitev za makedonsko gospodarstvo in jugoslovanski izvoz
Tetovo, 6. okt. Predsednik Narodnega Sobranja Makedonije Lazar Koliševski je spustil danes v poskusno obratovanje
Prva pomorsko-rečna ladja na poli v Novi Sad
Novi Sad, 6. okt. V Novem Sadu pričakujejo, da bo 10. t. m. v novosadsko pristanišče preplula prva pomorsko-rečna ladja jugoslovanske rečne plovbe »Kolubara« s tovorom 900 ton pšenice, ki je bila kupljena na Bližnjem Vzhodu. »Kolubara« in še dve pomorsko-rečni ladji iz iste serije, »Mlava« in »Tam-nava«, ki sta prav tako na vožnji po Sredozemskem morju, bodo vzdrževale stalno zvezo med donavskimi pristanišči v naši državi in lukami na Bližnjem Vzhodu. Vse tri so zgrajene v ladjedelnici v Kraljeviči in so opremljene z najmodernejšimi tehničnimi pripravami za plovbo po morju in rekah.
osnovni obrat — oddelek železnih litin — kombinata elektro-metalurških in kemičnih proizvodov »Jugohrom« v vasi Jegu-novae pri Tetovu. Svečanemu dogodku so prisostvovali tudi podpredsednik Narodnega Sobranja Vidoje Smilevski, večje število državnih in političnih voditeljev iz Skopi j a in tetovskega okraja, člani delovnega kolektiva »Jugohrom«, predstavniki jugoslovanskih podjetij, ki so sodelovali pri gradnji objekta in veliko število prebivalcev Teto-
ritvi kombinata je bil velik miting, na katerem je pred nekaj tisoč delavci in prebivalci tetovskega okraja govoril Lazar Koliševski.
V moderni kombinat »Jugohrom« je skupnost doslej vložila okoli 3 milijarde din. Kombinat je izredno pomemben za makedonsko gospodarstvo in jugoslovanski izvoz. Letni bruto proizvod oddelka železnih litin, ki je
ne alužbe, ki ie danes delujejo, medtem ko pred vojno ni bilo niti ene. Ta desetletna doba obnove muzejev in zavodov za zaščito }e pomembna tudi zato, ker so bila v tem času v ljudskih republikah ustanovljena muzej-sko-konservatorska društva in njihove zveze. S tem je bilo reševanje strokovnih muzeološkin problemov in sorodnih vprašanj poverjeno samim muzejskim delavcem in tistim, ki imajo skrb za zaščito kulturnih spomenikov.«
»Po naglem vzponu v dobi obnove muzejev je nastalo rahlo ».atišje. Zanimanje publike za muzejske predmete in kulturne spomenike na terenu se je »manjšalo. Zato se je pokazala ootreba po bolj živem in neposrednem stiku muzejev s publiko. 1955. leta je bila prva velika skupna akcija vseh muzejev in zavodov — Teden muzejev.
Osnovni program prvega Ted-
na muzejev je bila poživitev muzejske aktivnosti in iskanje novih oblik dela, kako bi se ohranili spomeniki na terenu in kako bi se muzeji v mestih čim-; bolje Izkoristili za splošno in posebno izobraževanje našega človeka. Uspeh prvega jugoslovanskega Tedna muzejev in zaščite kulturnih spomenikov je šel preko meja naše države. Mednarodni svet za muzeje — IKOM — je izkoristil naše izkušnje pri organizaciji prvega Tedna muzejev v svetu, ki je bi! 1956. leta. Vsem državam, članicam IKOM, ki jih je 33 po šte-v7ilu. pa je mednarodni svet za muzeje priporočil izkušnje naše akcije. Drugi nacionalni Teden muzejev in zaščite kulturnih spomenikov pa je bil leta 1956.«
»Jutri se pričenja tretji jugoslovanski Teden muzejev,« je dejal Rodoljub Čolakovič. »Letošnjo akcijo vodi osnovna zamisel: muzeji in mladina. S tem
namenom so jugoslovanski muzeji pripravili vrsto posebnih prireditev, s katerimi bodo skušali povečati zanimanje mladine in jo seznaniti z vrednostmi, ki jih muzeji hranijo, in s spomeniki, ki so jih zavodi na terenu zaščitili. Prav tako želijo seznaniti mladino z možnostmi, ki jih te ustanove nudijo za izobraževanje.
S ten\, tretjim tednom želijo jugoslovanski muzeji vzpostaviti trdnejšo in stalnejšo zvezo z učitelji in mladino, tako da bi muzej v življenju in delu šole zavzel svoje pravo mesto in opravljal tisto vlogo pri izobraževanju naše mladine, ki bi jo lahko, pa je zaenkrat, še ne. Od mladkie in njenih učiteljev je
odvisno, da se v Cim večjem številu odzovejo vabilom muzejev in zavodov za zaščito kulturnih spomenikov in da pomagajo stremljenjem teh ustanov, da bi ta akcija čimbolj uspela.«
350-letnica klasične gimnazije v Zagrebu
Proslavi najstarejše srednje šole v naši državi je kot zastopnik pokrovitelja prireditve, predsednika republike Tita, prisostvoval
dr. Vladimir Bakarič
Zagreb, 6. okt. Pod pokrovi- 1607. leta. Ko je dr. Vladimir jev tega zavoda, ki so darovali
svolj-a življenja za osvoboditev.
telijstrvom. predsednika reptibldike Bakarič v imenu predsednika so danes v Zagrebu proslavili Tita pozdravili udeležence pro-350 - letnico ustanovitve klasične slave, je med drugim dejal:
gimnazaije, ki je najstarejša srednja šola v naši državi. V imenu predsednika Tita je svečanosti prisostvoval predsednik Sabora dr. Vladimir Bakarič. Proslave so se udeležili tudi član izvršnega sveta LR Hrvat-ske dr. Miloš Zanko, predsednik skupščinskega odbora za prosveto in kulturo Veljko Dra-kulič ter številni nekdanji in sedanji profesorji in dijaki tega zavoda.
Klasična gimnazij a v Zagrebu je bila ustanovljena 3. junija
Novi balot »Tujec«
Zagreb, 6. okt. V hrvatskem narodnem gledališču je splitski balet imel premiero baleta »Tujec« Silvija Bombardelija. S tem novim baletom, ki so ga naštudirali Oskar Harmoš in Ana Roje, bodo nastopili tudi v tujini.
»Dovolite, da najprej v imenu pokrovitelj ia te proslave, predsednika republike tovariša Tita čestitam naši naj starejši srednji šoli k jubileju in da sedanjemu ikodeikbiivnu te šole izskočim njegove iskrene želje, da še naprej z uspehom prenaša najboljše tradicije zavoda, obogatene z vašimi sedanjimi izkušnjami in napori na mlajši rod.«
Ko je govoril o tradicijah te šole in njeni vlogi v sedanjem sistemu šola ja, je predsednik Bakarič dejal: »Doslej smo prav gotovo dosegli, da splošna izobrazba ljudstva, vsaj naše dosedanje šolske generacije, obvlada dobršen del tistega gradiva in nalog, ki je do nedavna bil na programu šele v srednjih šolah. Mnogo več znanja je postalo in postaja splošna ljudska lastnina.«
Ob zaključku svojega govora se je dr. Bakarič spomnil tudi vseh tistih dijakov in profesor-
Zatem je odkril spominsko ploščo z imeni profesorjev in dijakov klasične gimnazije, ki so padi; v NOB. S slavnostne- seje pa so poslali brzojavko pokrovitelju proslave predsedniku Titu.
V okviru proslave so bile dane« odprte v Zagrebu tri razstave, iki so posvečene 35(1-1 et-nemu delu klasične gimnazije, njenemu povojnemu razvoju in razstava učbenikov, ki so jih uporabljali v rtej šoli v teh 350 -letih.
Natečaj za roman
Sarajevo, 6. oktobra 2irija z« tretji natečaj sarajevskega založniškega podjetja »Narodna prosvjeta« za najboljši jugoslovanski sodobni roman je na današnji tiskovni konferenci obvestila, da je prispelo 112 anonimnih del iz vseh krajev naše države. Predloženih je bilo 47 del več kot lani. Glede na to, da je prispelo toliko romanov, žirija do konca tega leta ne bo mogla objaviti rezultata, kot je bilo to doslej, temveč bodo rezultati objavljeni šele v februarju ali marcu prihodnje leto.
Prav tako je bilo sporočeno, da je žirija izpopolnjena z novimi člani, in jo odslej sestavljajo: Mika Miličevič in Mithat Begič, sarajevska književnika, Milan Bogdanovič in Oskar Da-vičo iz Beograda, Marjan Matkovič in Mirko Božič iz Zagreba in kot urednik natečajne knjižnice Radomir Konstantinovih, književnik iz Beograda. Ker je Gustav Krklec postal urednik »Narodne prosvjete«, ni več član žirije.
Književnik Milan Bogdanovič je na konferenci izjavil, da tako velik odziv na natečaj ne glede na kvaliteto, ki še ni znana, kaže, da je roman danes vse bolj važen v naši književnosti. Zlasti razveseljivo je dejstvo, da so dela prispela iz vseh krajev naše države, tudi iz Slovenije in Makedonije. Zato lahko pričakujemo, da bodo kmalu v žiriji zastopani tudi predstavniki slovenskega in makedonskega jezikovnega področja.
Satelii nad Zagrebom
Zagreb, 6. okt. Zagrebški radioamaterji so registrirali prelet umetnega satelita, ki so ga izstrelili v Sovjetski zvezi. Prve signale so opazili preteklo noč ob 1.15 in od tedaj dalje vsakih 97 minut redno beležijo znake s satelita. Po izračunih strokovnjakov ima satelit brzino okoli 34.200 km na uro. Zagrebška Zveza radio amaterjev je pričela zasledovati satelit s teleskopi. Od ponedeljka dalje bodo lahko satelit opazovali tudi prebivalci Zagreba.
50-Ietnica osiješkega giedališča
Zagreb, 6. okt. V Varaždinu proslavljajo te dni 50-letnico osješkega gledališča. Osješko gledališče je bilo osnovano namreč v Varaždinu.
STATUT OBČIN
in njihova dopolnitev
bil danes spuščen v pogon, znaša okoli 5 milijard din. Predvideno je, da bo od okoli 15.000 ton železnih litin, kolikor bo proizvajal letno »Jugohrom« — okoli 12.00 ton železnih litin v v.; ednosti 4.5 milj. dolarjev namenjenih za izvoz. Ostalih 3000 ton pa bo dovolj za kritje potreb domače industrije.
Ves proces proizvodnje v »Ju-gohromu« je popolnoma mehaniziran in delovne sile je minimalno. Ko bo kombinat dokončan, bo potrošil tretjino letne
va in okolice. Po svečani otvo- .proizvodnje električne energije
vseh mavrovskih hidrocentral. Kombinat bo visoko rentabilen glede na to, da je surovinska baza v neposnedni okolici.
Podobni motivi, kot zgornji iz Tetovega so vse bolj redki, kajti gospodarski razvoj in industrializacija prinašata tudi v Make-nijo novo življenje
30 let Tovarne nogavic na Polzeli
MARIBOR V SOBOTO IN NEDELJO
MARIBOR, 6. okt. Za mariborsko gledališko publiko Je bila sinočnja premiera »Aide« umetniški dogodek prve vrste. Ansambel mariborske Opere je dokazal vse svoje velike umetniške in tehnične sposobnosti in je požel nedeljeno priznanje gledalcev, ki so znali oceniti, kaj pomeni izvedba tako zahtevnega dela. Pod zanesljivo taktirko Jakova Clpcija, v režiji Cirila Debevca in inscenaciji Maksa Kavčiča je »Aida« na odru prepričljivo zaživela. Velik delež za to gre Adi Sardoševi, ki je s svojim debutom v naslovni vlogi osvojila mariborsko publiko. Prav tako Je novo angažirani basist Ettore Geri pokazal svoje velike kvalitete. Tudi ostali solisti, zbor in orkester so prispevali svoj delež k celotnemu uspehu.
*
V okviru Tedna muzejev do danes v Pokrajinskem muzeju v . Mariboru odprli razširjeno etno-gafsko razstavo ln preurejeno oro-iamo. Pod strokovnim vodstvom kustosa Tončiče Urbasove so si
obiskovalci z zanimanjem ogledali vse tri prostore etnografske zbirke. Zbirka obsega zanimive modele, ki prikazujejo etnografske značilnosti. Podravja — dravsko splavarstvo ln šajkarstvo, kmečko arhitekturo in posebnosti iz ljudskih običajev. Poleg viteške dvorane pa je urejena zanimiva Zbirka orožja, ki hrani dragocene primere vseh vrst hladnega in strelnega orožja od lokostrelstva dalje.
•
Uro pozneje so v Umetnostni galeriji v Mariboru odprli razstavo olj 'tržaškega rojaka Rudolfa Sakside, ki sodi med pomembne slovenske moderne slikarje. Ta razstava pomeni v vrsti mariborskih razstav prijetno spremembo.
*
V Domu JLA pa Je odprta razstava ob 40-letnici Oktobrske revolucije. Razstavljenega je mnogo gradiva o Leninu in njegovem delu ter odmevih Oktorbske revolucije pri nas.	-JP
Polzela, 8. okt. Danes je poteklo 30 let, odkar je v prostorih bivše lesne (industrije na Polzeli začela z delom majhna tovarna nogavic. To obletnico je kolektiv izkoristil za pregled do sedanjega dela. istočasno pa tudi, da si je očrtal pot za prihodnje. Hiter in uspešen razvoj tovarne nogavic na Polzeli je bil očiten zlasti po 1950. letu. ko je tovarno prevzel v upravljanje delovni kolektiv. Od takrat dalje pa tovarna in njeno okolje hitro izpreminja lice. Zgrajeni so bil; nekateri novi objekti. Sindikalna dvorana, športna igrišča itd. Napredek pa je bil očiten .tudi v proizvodnji, saj je kolektiv od 900.000 parov bom-bažastiih nogavic pred 30 leti prešel na proizvodnjo 3,1 milijona parov nogavic iz bombaža, svile, enkalona. perlona, najlona in grilona v letošnjem letu. Zanimivo je da bo kolektiv izpolnil ta proizvodnji načrt z okoli 150 ljudi manj, kot pa jih je bilo
v tovarni pred desetAm, leti. ko je bila proizvodnja dosti manjša. To pomeni, da so v tem kolektivu tudi na račun izboljšanja organizacije dela in dviga storilnosti znatno povečali proizvodnjo.
Kot sta' v govorih poudarila Branko Sande im direktor podjetja Veljko Repič, je osnovna naloga kolektiva, uresničiti rekonstrukcijo tovarne jn v tem zamenjati dotrajane stroje z novimi. Ta načrt se bo v etapah uresničeval že letos, ko bo tovarna prejela 30 novih strojev, zaradi katerih se bo količinska proizvodnja v prihodnjem letu
povečala za 20- odst., vrednostna
pa za 38 odst. Hkrati z rekonstrukcijo tovarne pa je kolektiv začel načrtno gradnjo sta no vanj	športnega' stadiona
o'roških igrišč itd.
Lep; uspehi tovarne nogavic na Polzel; so plod marljivega in zavestnega dela kolektiva, pa tudi vodstva tovarne in politič-
nih organizacij. Skrb za človeka je prišla na današnji slavnosti posebno do izraza, ko je mladi kolektiv povabil v svojo sredo tudi tiste člane, ki so že odšli v zasluženi pokoj im ko j« na-naigradil 4 delavce oziroma delavke (Avgust Paber, Cilka Kolenc, Matilda 2agar. Frančiška Artvi.ga), k; so v podjetju že od njegove ustanovitve.
Na slavnosti sta kolektivu k doseženim uspehom čestitala tudi predsednik OO SZDL Franc Simonič in predsednik republiškega odbora sindikata tekstilnih delavcev Jovo Galič.
Simfonični orkester iz Minneapolisa v Zagrebu
Zagreb, 6. okt. Ansambel filharmoničnega orkestra iz Minneapolisa, ki šteje 110 članov, z dirigentom komponistom Anta-iora Dorattijem, je danes prispel v Zagreb. Nocoj bo priredil prvi koncert v dvorani »Istra«.
Vse statute občin so v preteklem letu potrdili pristojni okrajni ljudski odbori. Ti so dali svojo pritrditev tudi k naknadnim spremembam občinskih statutov, ki so bile potrebne v zvezi z uvedbo novih svetov pri občinskih ljudskih odborih, v zvez; z izpopolnitvijo občinske uprave, ki je bila uveljavljena na podlagi novih zakonov o državni upravi itd. Te ponovne spremembe občinskih statutov, ki so bile neposredno po uvedbi nove komunalne ureditve nujne, pa so bile obenem razlog, da je republiška Komisija za statute čakala s končno potrditvijo občinskih statutov. Njeno stališče je bilo toliko bolj utemeljeno, ker je ‘bila na vidiku tudi bistvena dopolnitev organizacije samega občinskega ljudskega odbora. To dopolnitev je letos poleti v načelu uveljavil zakon o spremembah in dopolnitvah splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev, ki je določil, da bo bodoči občinski ljudski odbor imel dva zbora, občinski zbor in zbor proizva-j:aicev. Novi občinski ljudski odbori, ki bodo ta mesec izvoljeni, bodo na svoji prvi sejj ali vsaj na eni svojih prvih sej morali tudi izpopolnit; statut občine, zlasti z novimi določbami o organizaciji in delu občinskega ljudskega odbora, ki jo narekuje uvedba zbora proizvajalcev.
Kot pomoč občinskim ljudskim odborom pri sestavi prvih statutov občin v letu 195.5 so biti tedaj v zveznem merilu s strani posebne Komisije za izgradnjo komun pripravljeni trije tipski statuti za občino, in sicer za veliko, srednjo in malo občino. Kot kriterij pri tem seveda nj bila vzeta teritorialna velikost občine, ampak predvsem njena večja ali manjša razvitost ter zapletenost njene gospodarske, komunalne .in druge problematike, v zvezi s tem potreba po večji ali manjši razčlenjenosti občinske uprave itd.
Poznejše spremembe prvih občinskih statutov, zlasti uvedba zbora proizvajalcev, zavzemajo večji obseg in imajo daljnosežen pomen ter zahtevajo že zaradi večje preglednosti, enotnosti in lažje praktične uporabe statuta, da se sprejme njegovo celotno novo oziroma prečiščeno besedilo. V ta namen je Sekretariat Izvršnega sveta LRS za zakonodajo in organizacijo pripravil, ob upoštevanju vseh naknadnih sprememb, osnutke treh novih tiipskih statutov za občine ter jih predložil Koordinacijskemu odboru Izvršnega sveta, ki jih je z nekaterimi spremembami odobril. Nove tipske statute bodo občinski ljud-ški odbori lahko s .pridom upo-
rabili pri sestavi novega besedila konkretnega statuta posamezne- občine. Republiška komisija za statute bo te dni o navedenih osnutkih razpravljala in jih bo preko bkrajnih ljudskih odborov poslala vsem občinskim ljudskim odborom. Kot prvotni, tako bodo seveda tudi novi oziroma izpopolnjeni tipski statuti občin služili novim občinskim ljudski-m odborom .kot orientacija za pripravo novega statuta, pri čemer bo naravno vsak občinski ljudski odbor vnesel v statut svojo konkretno organizacijo, ki jo že ima (velja tudi glede svetov in uprave), kolikor se ta organizacija z novimi predpis; in zlasti z uvedbo zborov proizvajalcev ne spreminja.
Z izvolitvijo občinskih zborov proizvajalcev bo naša komunalna ureditev ne samo v organizacijskem pogledu navznotraj praktično izpopolnjena, ampak bo tudi prilagojena celotni strukturi naših političnih predstavniških teles, to je okrajnih ljudskih odborov ter republiške in zvezne ljudske Skupščine. Zaradi tega bo sprejem občinskih statutov oziroma njihovega prečiščenega besedila s stranj novih občinskih ljudskih odborov, s katerim bosta omenjena izpopolnitev in vskiaditev izvršeni, v organizacijskem in pravnem pogledu pomemben akt. Danes, ko imamo samo zakon o občinskih ljudskih odborih, ne pa še zakona o občinski samoupravi in njeni organizaciji, je pravzaprav statut občine tisti dokument, v katerem se posebno jasno, enotno in neposredno odraža politična . in družbena ekonomska funkcija komune ter njena notranja organizacija.
Poseben političen pomen bo dala sprejemanju izpopolnjenega besedila statuta okolnost, da ga bo — na enaki samoupravni osnovi kot prvič — sprejel občinski ljudski odbor sam, vendar že v svoji nov; sestavi. Sprejel ga bo na temelju samoupravnih pravic komune te.r bo v njem sam, a v skladu z obstoječimi zakonskimi predpisi. določil pravice in dolžnosti občine te.r njeno podrobnejšo notranjo politično organizacijo. Potrebna naknadna potrditev statuta s strani okrajnega ljudskega odbora in Komisije za statute bo v stvari imela le značaj pritrditve pristojnih višjih forumov, da so določbe statuta v skladu z našim političnim sistemom ter da -niso v nasprotju z določbami tistih zafcomsJclh predpisov, ki že urejajo poftepC-je naše komunalne samoupnu** in postavljajo načelo za »je notranjo organizacijo.
3. a.
PogOVOl v „ Vesna ‘ filmu
Prihodnje mesece na naših platnih
Fiim.=ika sezona se je ra zmaji -Bila in zato nas je še posebej eanismalo, kaj nam je naše slovensko distribucijsko podjetje »Vesna film« pripra-vifliO za sezono 1957-1958. Znano je, da je bilo na velikem filmskem posvetovanju pri tov. Celaikoviču v Beogradu podjetje »Vesna fiiim« posebej pohvaljeno zaradi svojih. vztrajnih iin uspešnih prizadevanj za kvalitetni filmski repertoar.
Pred. dnevi se je direktor podjetja tov. Rado Šuštaršič vrnil iz Rima, kijer je zaključil pogodbo za nakup dveh odličnih fi-Imskih dal — končno bomo dobili izredno napredno, umetniško pomembno delo »Kronike revnih ljubimcev« mlad ega režiserja Carla Lizzamja. Lizzani je pred leti prejel za ta film na festivalu v Cannesu nagrado za režijo. V Italiji nekaj časa tega filma, ki govori (naislanjjajjač se na tudi pri nas poznani Fratolli-nijev istoimenski roman) o prvih nastopih fašistov proti naprednim silam, niso dovolili predvajati, potem pa ga niso dovolili prodajati v druge države. Prav tako je uspelo podpisati nakupno pogodbo za naj-novejši Viscontijev film »Bele noči«, ki je prejel letos na fe-
stivalu v Benetkah Srebrnega leva. Znano je, da je 'Visconti v njem prenesel v film poznano istoimensko delo Dostojevskega. V filmu igrajo glavne vloge Maria Schell, Jean Ma.rais iin Ma-stroianni. Tov. Šušteršič si je
ogledali tudi prvi material, ki ga je posnel za svoj novi fifan »L’ uomp da paglia« poznani novo-realistični režiser Pietro Germi. Podjetje »Vesna Cim« bo verjetno kupilo v Karlovyh Varyh nagrajeni film mladega režiserja
■v .
Prav sedaj se mudi v naši državi poznani francoski filmski in gledališki igralec Jean Marais, ki ga naša publika zelo dobro pozna in tudi ceni po njegovih vlogah. V koprodukcijskem filmu režiserja Lampina »Vitez grbavec« (z jugoslovanske strani sodeluje v koprodukciji UFUS, a film ocenjujejo kot enega najdražjih v letošnjem letu) igra namreč glavno moško vlogo.
Ce povprašate Jeana Maraisa, ki se je rodil 11. decembra 1913 v Cherbourgu kot Jean Vilain Marais v družini veterinarja, od kdaj si je žeiel postati igralec, vam bo odgovoril s širokim nasmehom: »Od nekdaj!« Sedemnajst let star se je odpravil zdoma, da si — kakor sam v šali pripoveduje — »osvoji svet«. Svet pa je bil za Francoza — Pariz. Toda prvo razočaranje ga je čakalo že pri sprejemnem izpitu za igralski oddelek Akademije lepih umetnosti. Po izpitu so mu namreč povedali, da je padel. Toda popustiti ni hotel. Začel je delati kot retušer pri nekem fotografu, poleg tega pa je statiral pri filmu in se seznanil z igralcem in gledališkim pedagogom Charlesom Dulllnom. Ta ga je nekoč predstavil Jeanu Cocteauju, ki je bil vedno pripravljen poizkusiti z novimi Igralci. Preizkusil ga je, da mu je zaupal glavno vlogo
v gledališki uprizoritvi njegovih »Strašnih staršev«. Toda še predno je delo doživelo premiero, je izbruhnila vojna in Marais je moral k vojakom. Toda leto 1940 je vendarle pomenilo tudi preobrat, kajti Jacques de Baroncelli mu
IPOIRTIRET TEOMA
a E A M M A iK /4 1 3
je zaupal to leto prvo filmsko vlogo v svojem delu »Le pavillon brule«. Leta 1942 je siediia vloga v Rolanda Tua-la filmu »Le lit a colonnes«. To je bila hkrati vloga, ki je Maraisu prinesla prvi uspeh, prvo priznanje. Leta 1943 ga je odpeljal Christian Jaque v Italijo, da je igral Dona Joseja v njegovem filmu »Carmen«. In tedaj so se v Franciji začeli zanimati za novinca. Dokončno se je uveljavil leta 1944 z odlično zaigrano viogo v filmu »L’eternel retour«, ki sta ga režirala Jean Cocteau in Jean Delannoy. In ko je minila druga svetovna vojna, je bil že zelo poznan. Dolga vrsta njegovih filmov je potrdila Maraisov talent. Omenimo predvsem filme »Potovanje brez upanja«, »Bilo je nekoč«, »Ruy Blas«, »Strašni starši«, »Skrivnost Mayerlinga«, »Orfej«, »Sestanek v Parizu«, »Hiša molka«, »Klic usode«, »Polnočna ljubimca«, »Spalnica velikih«, »Julietta«, »Mazač«, »Grof Monte Christo«, »Ljubezen pod vročim nebom« in podobne. Mi ga bomo kmalu videli v odličnem Renoirjevem filmu »Helena in možje«, prav tako pa je igral tudi v Yvesa Ciampija filmu »Taj; fun nad Nagasakijem«.
Toda film je samo eno področje Maraisovega igralskega udejstovanja. Poleg tega zelo mnogo nastopa v gledališču. Poleg drugega je igral glavne vloge v delih, kakor so »Strašni starši« (Cocteau), »Skopuh« (Moliere), »Peklenski stroj« (Cocteau), »Macbeth« in »Julij Cezar« -(Shakespeare), »Cherie« (Colette), »Pygmalion« (Shaw), s svojo moderno režijo Racionovega »Britanicusa«, v katerem je igral Nerona, je sicer ujezil čuvarje tradicionalne interpretacije klasičnih mojstrov, zato pa si je pridobil gledališko občinstvo. Pozneje je hotel uveljaviti svoje moderne poglede na interpretacijo klasikov dramske literature ob svojem nastopu v Shakespearovi drami »Romeo In Julija«, toda ker režiser za nobeno ceno ni hotel sprejeti njegovih pobud, se je raje odpovedal vlogi.
Marais je nekajkrat zelo uspešno režiral v gledališču, medtem ko ga k filmski režiji niso mogli pregovoriti. Poleg tega ga je zelo zanimal tudi balet in sam je napisal libreto za moderni balet »Slika Doriana Graya«.
Danes sodi Jean Marais med najbolj priljubljene francoske filmske igralce in vloge mu ponujajo z vseh strani. Četudi zelo mnogo igra v filmu, si vendarle ne pusti vezati rok, kajti gledališče mu je — kakor je sam zatrjeval v pogovoru — neobhodno potrebno, če hoče v filmu dajati kvalitetne kreacije.
Kmalu se bomo od srca nasmejali dogodovščinam »Dobrega vojaka Svejka«, ki jih je v film prenesel režiser Karel Stekly. Vlogo Svejka igra znani gledališki igralec Hrušinski.
Maseliiija »Zenska dneva*. Pogodba za zadnji film Giuseppa De Santisa »Ljudje in volkovi« je že podpisana, pogajajo pa se za nakup znanega V-isoontijeve-ga filma »Seaso«. Tako nam bo torej naša slovenska distribucija posredovala vrsto odličnih italijanskih. novejših filmov, razen njiih pa enega izmed najboljših de Sicovih filmov, pretresljivo delo »Umberto D«, o katerem vemo, da je bil predlani nagrajen v ZDA kot najboljši tuji film Vdisoomtijeve »Bele noči« bodo verjetno doživele premiero v Jugoslaviji hikirati s prvimi rednimi predstavami tega filma v Italiji.
Zelo zanimiva pa je tudi lista francoskih filmov. Tudi tu skuša podjetje posredovati najboljša novejša dela. Na prvem mestu moramo omeniti Cayattov novi film »Oko za ciko«, v Cannesu za režijo nagrajeni Bres-sonov film »Na smrt obsojeni je pobegnil« in Rjouleaujevo filmsko transpoziciijo Millerjeve drame »Lov na čarovnice«. To so tri dela, o katerih je bilo letos v Franciji največ govora. Njim se bo pridružil večkrat nagrajeni dokumentarni film Alaina Resnaisa »Noč in megla«. Ker je Paula Le Chanodsa vedro filmsko delo »Očka, mamica, služkinja in jaz« doživelo pri naši publiki zelo topel sprejem in je njegove vrednote podčrtala tudi jugoslovanska filmska kritika, s*> se odločili posredovati tudi drugi del tega filma z naslovom »Očka. mamica, moja žena in jaz«. Režiser Paul Le Chanois pa bo v repertoarju podjetja »Vesna film« udeležen še s filmom »Primer dr. Lau-renta«. delom, ki na duhovit, humanizma poln način govori ° niovi metodi poroda brez bolečin. Film so si ogledali strokovni aki-porodničarji in ga toplo priporočili, prav tako pa je dobil tudi odlično oceno po umetniški m filmski plati. Seveda ne smemo končno pozabiti še na zadnji film Jeana Renodra »Helena in možje«, v katerem nastopajo Ingrid Bergmanova, Jean Marais in Mel Feirrer.
Tožili so pa v podjetju nad težavami, ki jih imajo a angleškim filmom, ker je tam — upoštevajoč kriterije,’ ki veljajo za nakup filmov v njihovem podjetju — le malo filmov, ki jih kaže nabaviti. Zaradi tega posegli po tri leta etarem filmu Cairola Reeda »Semenj želja«, ki mu bo delal družbo zabavni glasbeni film »Leipo je biiti mlad«. Oba štejejo za največja filmska uspeha v zadnjih letih.
Vse kaže, da bomo kmalu uvrstili v program kinoskopski so-
ŽRNO-EEIL©
ZOPET »ODLIČNA« KOPRODUKCIJA
Zopet se nam obeta koprodukcija — z njo pa nas bo osrečilo podjetje Bosna film. Gre namreč za snemanje filma »Sarajevski atentat«. Potem ko so pred leti že padli v vodo nekateri načrti in so Avstrijci na - lastno roko naredili svojo interpretacijo sarajevskega atentata, so si pri podjetju Bosna film izbrali Italijane za sodelavce in zaupali režijo Antoniu Pietrangelaju, ki sicer sodi med pomembnejše italijanske režiserje. Skupaj z Mešo Seli-movičem pišeta sedaj scenarij, a snemanje bi se moralo začeti prve mesece prihodnjega leta. Da bo koprodukcija in »vernost« filma še popolnejša, nameravajo angažirati za glavne vloge ameriškega igralca Fredrica Marcha, Francoza Daniela Gelina (verjetno mu bodo zaupali vlogo Gavrila Principa . ..), medtem ko naj bi nad-vojvodinjo igrala Martine Ca-rol. Komentar k vsemu temu ni potreben...
vtjetskd barvni film režiserja Kozinčeva »Don Kihot« s Cerka&o-vim v glavni vlogi in delo mladega režiserja Ordinskega »Rodil se je človek«. 2e meseca novembra — ob obletnici Oktobrske revolucije — pa bodo uvrstili v svoj repertoar odlični dokumentarni film »Lenin«, v katerem je vrsta avtorjev zbrala bogat dio&umentairni filmski material o voditelju Oktobrske revolucije iin ustanovitelju Sovjetske zveze.
Izmed ostalih vzhodnih filmov kaže omeniti predvsem poljski film »Kanal«. To je veliko delo, ki naznanja preporod poljskega filma in na edinstven način obravnava s Skoraj dokumentarno kamero težke dneve varšavske vstaje. Gledalce moramo še posebej opozoriti na velike vrednote tega filma. Zanimajo pa s© še za dva poljska filma, ki ju pravkar končujejo: Aleksandra Forda »Osmi dan v tednu« in Kawalerovrrozev »Pravi konec velike votjne«. — Češkoslovaški film bo zastopan s filmsko interpretacijo svetovnoznanega Haškovega romana »Dobri vojak Svejk«.
Med ameriškimi filmi bi omenili predvsem tri dela. Na prvem mestu stoji vsekakor Jo-shua Logana mojstrovina »Piknik« z Willliamiom Holdenom in Kirn Novakovo v glavnih vlogah. To delo je bilo nagrajeno z vrsto akademskih nagrad »Oscair«. Drugi j«, mojstrovina Nicholasa Raya »Prišel je iz La-ramilja«. Delo je po svtoji vnanji farmi vestem, toda po vsebini odlično psihološko delo, ki ga imenuje poznani francoski kritik Andre Baizin »najlepši we-stern«. Tudi ta film je bil nagrajen z »Oscarjem«. Končno naj 6e omenimo kinosfcopski film »Trije novčiči v vodnjaku«. To je eden izmed prvih k&nosfcop-skih filmov in ob prijetni zgodbici govori o velikih možnostih, ki jih filmskemu ustvarjalcu odpira kam o skop skl sistem.
In problemi? V podjetju »Ve-
m
Audrey Hepburnovo in njenega moža Mela Ferrerja je posnel reporter med snemanjem filma »The Sun also Rises« v Mehiki, kjer so poleg Ferrerja nastopili pod vodstvom režiserja Zanucka še Tyrone Power, Ava Gardner, Errol Flynn in Eddie Albert. Audrey Hepburnova Pa je v tem času že študirala vlogo za trans policijo odrskega dela »Dnevnik Ane Frank«,
ki jo pripravil* George Stevenš.
sna film« menijo, da bodo lahko nadaljevali v smeri, ki jo kažejo filmi, ki smo ijih omenili, če jih bo podprla tudi publika. Ta je sicer res že začela ceniti kvaliteten film. Prizadevanja po kvalitetnem izboljšanju jugoslovanskega kinematografskega repertoarja pa bi morala še bolj podpreti, katjti ob podpori pu-
blike ni teižfco oblikovati umetniško pomembnega, žanrsko pestrega in nacionalno tipičnega filmisikega repertoarja. Posebno pa apelira slovensko podjetje za promet s filmi na našo filmsko publiko v zvezi z domačimi jugoslovanskimi filmi, saj bo ravno »Vesna film« posredovala razen drugih našim gledalcem dva
odlična jugoslovanska filma — Pogačičevo delo »V soboto zvečer« in Soje Jovanovičeve barvni film »Pop Cira iin pc-p Spira«. Oba sta bila nagrajena na festivalu v Pulju. V podjetju želijo, da bi naši gledalci pokazali več zanimanja za kvalitetne domače filme, kafcar so ga kazali doslej.
MEDNARODNI FESTIVAL AMATERSKEGA FILMA V CANNESU
Priznanje Jugos!ova
Cannes ni samo mesto vsakoletnega prvega mednarodnega filmskega festivala, ki se je posebno letos afirmiral (kljub problematični razdelitvi nagrad) kot najboljši festival leta 2.957, temveč se vsako leto jeseni na povabilo mestne občine zberejo v festivalski palači filmski ustvar-jalci-amater ji iz vsega sveta, da pokažejo svetu svoja dela. Prav mednarodni festivali amaterskega filma kažejo zanimive težnje mladih moči, izmed katerih nekateri pogosto preraščajo v svojem pogumnem oblikovanju in eksperimentih dela poklicnih filmskih delavcev. Letošnji festival filmskih amaterjev je tudi jubilejni — deseti — in je zbral v Cannesu udeležen-
ce iz Francije, Anglije, Italije, Jugoslavije, Belgije, Švice, Španije, Južne Amerike, Madagaskarja, belgijskega Konga in Cejlona.
Tudi letos se je zvrstila dolga vrsta filmov na različnih amaterskih formatih, v črno-beli in barvnih tehnikah, od 4 do 40 minut dolžine. Poleg filmskih amaterjev se je festivala udeleževala tudi vrsta filmskih kritikov, ki so z živim zanimanjem spremljali prireditev in ji s svojimi analizami skušali dati mesto v filmskem svetu. Posebno obširno je o festivalu poročala velika prijateljica Jugoslavije, francoska scenaristka, pisateljica in kritičarka Simone Dubreuilh, ki meni, da so iz številnih filmov festivala iz-
11
Rita Gam si počasi a zanesljivo osvaja ogled v ameriškem filmu. Posebno uspela je njena vloga v kinoskopskem barvnem filmu »Nigfct People«.
stopili štirje amaterski filmi, ki se visoko dvigajo nad povprečje in zaslužijo vse priznanje, hkrati pa vzbujajo nado, da bodo lahko ustvarjalci teh filmov dobili svoje mesto tudi med profesionalnimi filmskimi delavci. Ti filmi so po njenem vtisu angleški »Bride and Groom«, itlalijanski »Le Aven-ture delValtro Io«, jugoslovanski »Razbito Antonijevo ogledalo* in francoski »Le Voleur chausse du 42*.
Film »Bride and Groom« je realizirala s pomočjo Britanskega filmskega instituta avantgardistična skupina »Grasshopper Group*. Film je značilen po svoji eksperimentalni smeri po naslonitvi na poznano Mac , Larenovo delo »Soseda« in izraža bogastvo fantazije in ga odlikujejo odlične barve. Film je ustvarjen z direktnim risanjem na filmski trak in torej brez snemalne kamere in druge filmske tehnike. Italijanski film »Le Aventure delValtro Io« je delo Gabriela Candiola in Alfreda Moreschija. Italijanski filmski amaterji so verjetno v najboljšem položaju, kajti vsak njihov klub dobiva dotacije in večina je kar bogato opremljena s filmsko tehniko za snemanje na ozkih trakovih. Rezultati niso izostali:	italijanski amaterski
film kaže največ intelekta, resnega prizadevanja in k določenemu cilju usmerjen pogled. Film »Le Aventure deli, altro Io« izraža svežino in mladostni zanos. Zgrajen je na čisto preprostem scenariju, v katerem je prišlo po eni strani do izraza pirandellovsko vzdušje, pa tudi viden vpliv Fellinija in Lattuade..
Simone Dubreuilh posveča v svoji analizi mnogo prostora jugoslovanskemu predstavniku — filmu »Razbito Antonijevo ogledalo« mladega beograjskega amaterja in filmskega kritika Dušana Makavejeva. Vem:, da je s tem filmom Makavejev sodeloval letos na puljskem festivalu in dobil zanj tudi nagrado. Predlani je v Cannesu Jugoslavijo zastopal Boštjan Hladnik s svojo »Pravljico, o ljubezni« in po poročilih o letošnjem festivalu sklepamo, da je Makavejev po Hladniku zelo dostojno in uspešno zastopal jugoslovanski amaterski film na tej veliki mednarodni prireditvi. Simone Dubreuilh pravi :»Preprosta in čista zgodba, kakor mora biti prava pesem ljubezni. Film nam jo pripoveduje v nekoliko počasnem ritmu, ki
ga poznamo iz čudovitega obdobja, ko je film v nemi dobi govoril tako čudovito s sliko, v govorici, ki je bila silnejša
Richarda Todda bomo kmalu videli • v bavnem zgodovinskem filmu »Rob Roy«, katerega jo posnela Disneyeva produkcija
in lepša, ka.kor marsikdaj pozneje v zvočnem filmu.« Žal, do danes še nismo dobili poročila o nagradah, ki jih podeljuje festivalska žirija, toda Simone Dubreuilh meni, da žirija ne bo mogla mimo tako čistega in odličnega filma. Po njeni sodbi se Makavejev uvršča med najbolj samonikle filmske osebnosti letošnjega festivala v Cannesu. Makavejev odhaja v vrste poklicnih filmskih delavcev. Z zanimanjem pričakujemo njegov de-but in želimo, da bi bil vsaj tako uspešen kakor Hladnikov, kajti Makavejev je po svojem dosedanjem amaterskem filmskem delu enakovreden Hladnikovemu amaterskemu udejstvovanju.
Avtor francoskega filma »Le voleur chausse du 42« je M. Marty, a zanj je značilen sarkastičen ton, pa tudi približevanje najboljšim delom Pre-verta in Grimaulta.
Izmed ostalih filmov moramo omeniti filmsko reportažo Američana Ernesta Wildija »Water’s Edge«, švicarski dokumentarni film »Beli horizonti* M. Miillerja in pa nekaj angleških direktno na filmski trak risanih eksperimentov.
I MB. / SIOVBSD P0B06E7BLEC J St. 236 — 7. OKTOBRA 1957
' •
Obnovili so dvorano
Končno so uresničili težnjo prosvetnega društva v Vojniku — Otvoritev na novo urejene knjižnice
Zaradi velikega zanimanja je sedanja pionirska koča pri Novi Gorici že premajhna — Do konca prihodnjega leta bodo zgradili novo
Pionirska planinska koča »Kekec« na Katarini, oddaljena za dobre pol ure hoda. od Nove Gorice, j-e pniitjubljena izletniška točka. Kočo je zgradilo leta 1953 planinsko diruištvo iz Nove Gorice za svoje naj mlaj še člane in obenem uredilo ter markiralo pio4 do nje. Ceiprav je koča - res skromna, je deležna velikega obiska odraslih in otrok. S Kaitarine je namreč Beto lep razgled na Gorico, Furlanijo, Jadransko mprje in Alpe.
Občutno se je povečal obisk pionirske planinske koče, odkar je stopil v veljavo videmski ■sporazum o malem obmejnem prometu. TaBoo je danes koča za vse že premajhna. Zaradi tega so se odločili, da bodo zgradili novo zidano zgradbo v obliki črke T, ki naj bi imela dve večji sobi, kuhinjo, lepo pokrito verando za sončenje in 12 spalnic z dvema posteljama. Po predvidenih načrtih naj bi jo dogradili do konca prihodnjega leta. Pirvi del novega ob-
Goriška za 40 letnico oktobrske revolucije
Sodeč po pripravah, in programih, ki so jih sestavili občanski komiteja Zveze komunistov, odbori Socialistične zveze, »Svobode« in ljudsko prosvetna društva ter društva
Sodražica
Na zborih volivcev ‘in zborih proizvajalcev v Sodražici in okolici s.o razpravljali o raznih komunalnih in drugiih zadevah. Posebno živahne so bile razprave o melioracijah. Na njih so tudi sklenili, da bodo prihodnje dni ustanovili v Sodražici vodno skupnost, ki naj bi vodila vsa potrebna dela pri meliorajdiji Bistrice dn ostalih potokov. Poleg tega so sprejeli tudi več drugih sklepov, ki naj bi jih uresničili že v bližnji prihodnosti.
i. n.
Tuhinjska dolina
Pred kratkim so v surovem stanju dogradil; poslopje za zdravstveno postajo v Lazah v
Tuhinjski dolini. V stavbi bo prostor za zdravnika in zobozdravnika. ki prihajata večkrat na teden ordinirati v Tuhinjsko dolino. Poseben prostor bo imela tudi patronažna sestra. Za dokončno ureditev poslopja bo potrebnih še nekaj finančnih sredstev, za katere upajo, da jih bodo dobili. Novo poslopje za zdravstveno službo v Tuhinjski dolini bo pomembna pridobitev.
za telesno vzgojo, bodo v go-riškem okraju, zlasti v delavskih središčih, zelo slovesno praznovali 40-leinico Oktobrske revolucije. Poleg raznih akademij in drugih prireditev pripravlja predajva tajski aktiv pri okrajnem komiteju ZK tudi predavanja.
V Ajdovščini bo na predvečer praznovanja slavnostna akademija v zgodotvtunski dvorani, v kateri j« bila ustanovljena prva elovensika ljudska vlada. Po slavnostn-em govoru bo priredila »Svoboda« celovečerni pevski koncert. Pri kulturnem sporedu bodo sodelovali tudi pripadniki JLA, sindikalna organizacija pa bo priredila po kolektivih predavanja. V Tolminu so te dni uredili razstavo o oktobrski revoluciji, garnizija JLA pa pripravlja potujočo razstavo. Na predvečer bo v prostorih gledališča slavnostna akademija, združena s pestrim kulturnim programom, pri katerem bosta sodelovala Pevsko društvo in TVD «Partizan«. Tolminsko gledališče bo uprizorilo dramo »Dežurna služba«. Predavanja pa bodo priredili tudi v Mostu na Seči, Klav-žah in drugod. Podobne prireditve pripravljajo še v Anhovem, Kanalu, Idriji, Bovcu, Kobaridu, Dobrovem, Novi Gorici, Šempetru, Komnu in Vipavi.
J. P.
jekta pa naj bd zgnadiJi že za letošnjo zimsko sezono, do konca januarja oziroma februarja. Nova stavba bo imela tudi poseben kotiček za pionirje. Poleg tega bo novi dom odprt vsak dan, medtem ko je sedanji '.e ob sobotah popoldne, nedeljah in praznikih.
Preden so začeli dovažati material za novo stavbo, pa »o morali do koče zgraditi tudi cesto dn so jo že te dni izročili prometu. To je okrog 2.5 km tiJolga panoramska turistična cesta, ki so jo zgradili ob pomoči turističnega društva iz Nove Gocice, občinske komunalne uprave, predvsem pa s prizadevanjem planinskega društva. To cesto niaj bi prihodnje leto podaljšali do Prevala, za kar naj bi prispevala del sredstev tudi gozdna uprava, saj gre v bistvu za razširitev in popravilo nekdanje vozne gozdne poti, po kateri so včasih vozili lea iz Trnovskih gozdov.
nekaj časa in klopotci po vino gradih v Slovenskih goricah bodo utihnili. Na sliki: motiv iz okolice Železnih Drevi pri Ljutomeru, kjer pridelujejo žlahtno vinsko kapljico.
Pred dnevi je bila v prenovljeni	dvorani	prosvetnega
društva »France Preišeren« v Vojniku	lepa svečanost. Ta
dvorana je bila vedno središče precej razgibanega kulturnega življenja v Vojniku; v njej so bile vse domače prireditve, koncerti. igre in proslave, v njej že dve leti stalno gostuje Celjsko gledališče itd. Kakor je bila vsebina	kulturnih	prireditev
vedno na dostojni višini, pa ureditev dvorane vsemu temu ni ustrezala. Težnjo domačega prosvetnega društva, da bi dvorano	primemo	uredili, je
razumel ljudski odbor vojniske občine, ki je tudi odobril primerna finančna sredstva za njeno obnovo.
Obnovitvena dela so se začela že poleti. Pred dnevi pa je dvorana dobila povsem drugo sliko. Ta dogodek so združili z otvoritvijo na novo urejene ljudske knjižnice, ki doslej ni imela pravega mesta. Novi prostori knjižnice so lepo opremljeni in bodo prav gotovo nudili najboljši vtis slehernemu obiskovalcu. Pri tej slavnosti je imel otvoritveni govor predsednik občinskega ljudskega odbora
Jože Jošt, o razvoju knjižnica pa je spregovoril tudi predsednik prosvetnega društva prof. Karel Kožuh, ki ima poleg ljudskega odbora največ zaslug, da so bila obnovitvena dela izvršena lepo in v kratkem času.
B. F.
Vreme povzroča težave vinogradnikom
Nedavno hladno vreme zadnjih dni s skoraj neprestanim
deževjem se je v sredo spremenilo v severni Sloveniji v pravo zimo. Obronke Pohorja in Kozjaka je pobelil prtvi sneg in živo srebro je zdrknilo nuailo ne na ničlo. Sneg, ki zapadel v višini do 700 m, jev nižiiaiah sicer čez dan spet skopnel, v višjlih legah pa je obležal, kar je za to letno dobo izredno.
Izredno zgodnji sneg in mraz sta presenetila vse kmete, prav posebno pa. vinogradnike. Vinogradi so letos dobro kazali, tre j e je obloženo z grozdtjem in splošno so pričakovali nadpovprečni pridelek, skoraj za dve tretini večji od lanskega. Zdaj bi potrebovali le še nekaj toplih, sončnih dni in dobili bi vino, kakršnega že niso imeli. Sedanje mirzlo vreme z dežjem in celo snegom pa kaže, da bo prekrižalo vse račune. Predvsem je velika nevarnost, daj bo letotšnji pri-
delek kakovostno zaostal, čeprav so dosedanja opazovanja in meiritwe sladkorja pokazale za sedanji razvoj zorenja grozdja zadovoljive rezultate. Zdaj pa so vinogradniki v velikih skrbeh. Zaradi dolgotrajnega deževja in nenadnega mraza je začelo grozdjie pokati in jagode odpadajo. Ce-prarv se vinogradnika zavedajo, da je poleg količine važna tudi kakovost, kajti le kakovost zvišuje ceno, se vise bolj nagibajo k temu, da bi začeli s trgatvijo. Pravijo namreč, da spričo sedanjega vtremena količinska. izguba ne bi odtehtala kakovostne pridlolbitve. Ranimo so ponekod že začeli brati, prav tako pa tudi nekatere občutljivejše sorte, ki jih že napada gniloba. Čeprav
svare strokovnjaki pred prezgodnjo trgatvijo in priporočajo, naj bi pred 15. oktobrom ne začeli, pa so celo na nekaterih vinogradniških posestvih mnenja, da bo treba začeti brati že 10. oktobra, ker se bo trgatev zaradi obsežnosti vinogradov tako zavlekla tja do srede novembra.
Vinogradniki bodo morali dobro premisliti, preden se odločijo za prezgodnjo trgatev. Letos je namreč že v veljiavd. novi vinski zakon, kti. prepoveduje sla j enje mošta s sladkorjem Zato letos poptraivffja-nje mošta na ta način ne pride v poštev, kakovost pridelka pa bo odločala o ceni. Slaje-nje mošta z vinskim koncentratom je dopustno le v izjemnih primerih, če grozdje iz
kakršnih koli razlogov do normalne trgatve ni moglo dozoreti in doseči povprečne stopnje sladorja za določene sorte. Miimo tega. da je za tako sla jen.je potrebno posebno uradno dovoljenje, pa. tudi potrebnega koncentrata ni na razpolago. Tako »popravljanje« mošta torej letos ne pride v poštev. Dobro ceno pa bo dosegla le kakovost. Zato je 'vsekakor upoštevanj a vredno mnenje strokovnjakov, da je treba s trgatvijo počakati vsaj do 15. oktobra.
R. t>.
Več pozornosti!
Ko sem v ponedeljkovem »Slovenskem poročevalcu« bral sestavek »Več pozornosti«, sem sklenil, da tudi sam napišem nekaj vrstic o ljubljanskem prometu, in sicer na račun EC2.
Clankar se obreguje ob nekulturno vedenje Ljubljančar-nov, ne pomisli pa, da so ti ljudje gotovo čakali na avtobus že 10—15 minut in ko so j iti je nabralo toliko, je vsakdo vedel, da ne bodo prišli vsi na prvi avtobus. Kdo si ne bi malo pomagal s komolci, če sl pa tako lahko četrt ali celo pol ure prej doma. Kdo je bil torej kriv temu prerivanju? Po mojem mnenju EC2, ki da tako malo vozil v promet. V mestu še gre, toda najbolj pereče je to na progi »Rudnik«. Ce se človeku mudi v mesto, mora vsaj pol ure prej otl doma, da pride točno na kraj opravka. Če pa si v časovni stiski, je najbolje, da greS peš. Res, da je tu malo potnikov, res je tudi, da EC2 ne razpolaga z zadostnim številom vozil, vendar to ne opravičuje tega, da avtobus iz Škofljico ne ustavlja na vmesnih postajah ter menda vozi le direktno, čeprav je navadno na pol prazen.
Na Prulah popravljajo cesto, zato ustavi avtobus enkrat na eni, drugič pa na drugi strani mostu. Navadno tam, kjer ni ljudi, nato pa voznik zadovoljno čaka, da tečejo potniki k njemu, Če nočejo, da jim po 15—30-minutnem čakanju no odpelje izpred nosa.
Druga stvar je nočni promet. Res in hvale vredno Je, da je ECZ v časopisih objavila vozni red nočnih voženj, toda kje Je že to. Sedaj se človek ne poslužuje te ugodnosti, ker ne pozna voznega reda, če ga ni slučajno takrat izrezal iz Časopisa. Ali ne bi bilo prav, da bi EC2 vsaj na važnejših postajališčih izobesila nočni vozni red?
Torej malo več pozornosti uprave in uslužbencev ECZ do potnikov in gotovo bo tudi nekulturno vedenje Ljubljančanov Izginilo. Fr. Martinec
REGULACIJSKI načrt za Dolenjske Toplice
V Šmarjeških Toplicah so zgradili dve weeckend hišici. Vsaka ima po 4 sobe. Takih hišic nameravajo zgraditi še pet, da bi zadovoljili velikemu zanimanju ljudi za ta kraj. Vendar bodo morali še prej povečati restavracijo. Šmarješke Toplice bodo še bolj zaživele, ko bo ■tekla ob levem bregu Krke nova avtocesta.
KRATKI IZ MARIBORA
Sadna letina v mariborskem •»kraju se letos dokaj nerazveseljivo odraža na živilskem trgu v Mariboru. Izbira sadja je zelo majhna, cene Pa izredno visoke. Tako je grozdje od 60 do <100 din kg, ponudba pa je zelo majhna, dasi je sam Maribor v sredi vinogradov. Prodajajo pretežno zasebnika, ki pa v državnem sektarriu -nimajonobenega tekmeca. Kazen grozdja nudijo kmetje še manjše količine Daholk od 40 do 60 din kg, tex hruške po 60 do 80 din za kilogram. To povzroča upravičeno zaskrbljenost. po čem bodo zimska jabolka. Sadja je izredno malo, kaT je mogoče opaziti tudi v zadružnih točilnicah. kjer so vsako leto ob tem času nudili nov sladek jabolčnik, ki ga letos ni mogoče dobiti. Zasebniki, kot posestva ne bedo imeli pijače niti za lastne {jotrebe. Tako je n. pr. kmetijsko gospodarstvo v Kamnici "pridelalo lani okoli 80.000 1 jabolčnika, letos pa ga bodo iztisnili kvečjemu 5000 litro\r. (Slede na to pomanjkanje sadja ^>i bilo prav. da bi šla odkupna |K)liitika za tem, da bi prišlo na ics činnveč grozdja, katerega je Sr.tas dovolj. Zal pa ga vsako Jeio. čeprav rodijo obnovljene r^ovršine. prihaja na trg manj, lb&r ga pridelovalci raje prede-ittjo v mošt.
Javne kuhinje bi bile v Ma-llMrn nujno potrebne — to ilast; občutijo potniki, ki službeno ali drugače prihajajo v
»TEDENSKA TRIBUNA« > v Ljubljani že v sredo • popoldne!
mesto in zaman, iščejo soliden lokal, kjer bi lahko dobili izdatno kosilo mimo dragega je_ dilnega lista. Takšne javne kuhinje v Mariboru ni. čeprav bi jo kot iznredno močan industrijski center, nujno potrebovali. Zato se čedalje bolj sliši zahteva, naj Ibi tudi v našem mestu ustanovili kuhinjo, kot je n. pr. v Ljubljani na Miklošičevi cesti, kot jo imajo Zagreb in dru-
ga večja mesta. Kot smo obveščeni, je možnost za ustanovitev kuhinje proučeval tudi že Zavod za napredek gospodinjstva in priporočil okrajnemu ljudskemu odboru, naj ga v prizadevanju xa izvedbo te zamisli podpre. Uresničitev tega bi pomenila precejšen korak naprej v izboljšanju družbene prehrane in bi bila s strani prebivalstva toplo sprejeta.
Za načrten razvoj Dolenjskih Toplic, ki bodo z dograditvijo športnega kopalnega bazena nedvomno precej pridobile, izdelujejo regulacijski načrt, po katerem naj bi postala bližnja okolica zdraviliškega doma zaokrožena celota, v kateri naj bi
Cesto gradijo
2e vrsto let so se prebivalci Češnjic in okoliških vasi v Črnem grabnu zavzemali za izboljšanje prometnih zvez. Ta želja pa se jim je uresničila šele letos, ko so dobili finančna sredstva za ureditev več metrov široke ceste iz Blagovice v Češnjice. Nova cesta bo za prebivalce Češnjic in okoliških vasi pomembna 'pridobitev, kajti po dosedanji poljski poti v te kraje ni bi‘lo mogoče priti z avtomobilom.
D. V.
Domžale
Pred dnevi so v Domžalah dogradili nov šeststanovanjsiki blok. V načrtih pa imajo tttdi gradnjo večjega stanovanjskega bloka, ki ga bodo verjetno že kmalu začeli graditi.' Čeprav si občina in posamezna podjetja precej prizadevajo 23 gradnjo stanovanj, je stanovanjska stiska v. Domžalah še (precejšnja.
V. D.
bilo dovolj prostorov za zdraviliške goste. Prostori naj bi bdll urejeni tako, da bi gosti lahko prišli po zaprtih prostorih iz sob v kopališča.
Sedanje kopališke naprave ne zadoščajo več vedno večjemu številu gostov, ki so prisiljeni večkrait čakati po tedne in tedne preden jih kopališka uprava lahko sprejme. Dolenjske Toplice pa tudi sicer postajajo vse bolj priljubljena izletniška točka. Skoraj ne mine dan, da jih ne bi obiskala kaka skupina, številne skupine pa obiskujejo tudi znane partizanske kraje v Rogu. Zlasti številni so taki obiski ob nedeljah.
D. G.
Za poživitev prosvetne dejavnosti
Kulturno prosvetmo druSbvo v Ljubnem ob Savinji si že delj časa prizadeva, da bi zbralo potrebna sredstva za ureditev odira v prosvetni dvorani. To je vsekakor potrebno, kaj ti v zadnjih dveh letih se je občutno povečalo število kulturnih prireditev, še posebno z gostovanjem Celjskega gledališča in drugih društev. Doslej so že nabavili več novih reflektorjev, v kratkem pa nameravajo kupiti tudi novo zaveso. Če bodo zbrali dovolj sredstev, bodo dozidali tudi novo garderobo.
S. B.
V Rečici slavita ta mesec 65-letnico poroke železniški upokojenec, 93-letni Jakob Mežnar in njegova 90-letna žena Marija. Vsi, ki ju poznajo, jima želijo, da bi čim bolj zdrava in zadovoljna preživela večer svojega življenja.
Vedno več prometnih nezgod
Ob razstavi prometnega odseka TMZ v Kopru
Domačini to tujci, od otrok do odraslih, se te dni z zanimanjem ustavljaj o pred izložbami taiji-karoe »Lipa« v Kopru, v katerih je Prometni odsek TNZ Kcoer uredil poučno razstavo o prometnih nezgodah v lanstem letu in letos do 1. septembra.
Več kot zanimiva primerjava je naslednja:
Vse L. 1957 L 1356 do 1. 9.
Število prometnih nezgod	276	314
Pri nesrečah je bilo: mrtvih	18	21
teže poškodovanih	104	126
laže požkodovanih	127	133
material, škode nad 23 mil. 25 mil Vzroki nesreč:
neprevidna vožnja	75	9“
neprimerna hitrost	48	75
alkohol	40	24
teh. okvara vozila	16	17
(Med drugimi vzroki navaja pregled še neprevidnost potnikov in pešcev, pomanjkljive vozniške izkušnje in druge vzroke.)
Ta primerjava je vse prej kot
razveseljiva in z gotovostjo smemo trditi, da več.ie število nesreč v letošnjem letu (samo do 1. septembra) ni posledica samo večjega prometa po cestah v okraju. Saj je prišlo v lanskem letu do nesreče iz prvih treh. zgoraj navedenih razlogov v 59*/s vseh primerov, letos pa znaša ta odstotek že 62. Ce dodamo k temu značilno nizko število nesreč zaradi tehnične okvare vozil (lani 16 ali 5.8% in letos 17 ali 5.3'/» vseh primerov), tedaj je že opravičena trditev, da bi borba proti prometnim nesrečam lahko bila uspešnejša, če bi prometno-tehnični, vzgojni in drugi ukreDl resnično prizadevnega prometnega odseka TNZ Koper naleteli na razumevanje in -disciplinirano upoštevanje Sodeč po pripombah ljudi, ki malone nenehno oblegajo razstavo, se jih vseh razstavljeno gradivo močno dojml in tako gre tudi ta razstava v prid večje prometne discipline pri ljudeh sploh.
F. M.
3-OLlVERA
CURV/OODA,
RI&Z:
M.MUSTER
76. Tisto noč sta Kazan In Siva n^Sla prenočišče v gosti goščavi smrek in balzamovcev na mehki preprogi suhih smrekovih igel. Siva se je stisnila k njemu in mu znova lizala rane. Začelo Je snežiti, toda v njuno zavetje snežinke niso našle poti. Naslednji dan sta skupaj tekala po zasneženi planjavi. Zvečer pa sta skupaj lovila ob jezeru.
77. V naslednjih dneh sia se Kazan In Siva Se bolj	78. Včasih je s svojo novo družico odšel nazaj proti
zbližala. Kazanu je nova družica vedno bolj ugajala. Imel	grebenom, čez katere je bil pribežal od ljudi. Toda
jo je rad, tako rad, kakor samo še eno bitje na svetu,	ni mogel dopovedati, da bi se rad vrnil in tako je ostat
Izabelo, svojo gospodarico. Večkrat se je ob Sivinem	pri njej. Večkrat je sklical krdelo volkov, ki so ga
ljubkovanju spomnil njenega božanja ln Siva ni vedela*	poslušali kot vodnika in ga povedel ^ na lov. Z divjimi
zakaj je v d*1”11 trenutkih dvigal glavo in žalostno cvilil,	nočnimi pohodi je preganjal domotožje, ki je vstajalo *
njem.
ČESTITKAM SE PRIDRUŽUJEJO
Pekoma, SoStan)
Kleparska in vodovodno Inštalaterska delavnica, SoStanf
Bolnica za tuberkulozo, Topolšica
Čevljarstvo, Velenje
Splošno mehaničarstvo, Velenje
Trgovina »Rudar« (prej Tabor), Novo Velenje
Izdelovalnica gumiranega papirja, Velenje
Kmetijska zadruga, Velenje
Kmetijsko gospodarstvo šal ek pri Velenju s svojimi obrati: Šmartno ob Paki in SoStanj Klavnica in mesarija, Šmartno ob Paki Trgovsko podjetje »Vino«, Šmartno ob Paki Kmetijska zadruga, Šmartno ob Paki Splošno stavbeno in mizarsko podjetje, Šmartno ob Paki, »Gorenje« industrijsko - eksploatacijsko podjetje, Šmartno ob Paki »Reprodukt«, Šmartno ob Paki
5671—5703-R
Tovarna usnja, Šoštanj Elektrarna, Šoštanj
Trgovsko podjetje »POTROŠNIK«, Šoštanj
»LIK« lesno industrijski kombinat, Soštanl
Lekarna, Šoštanj
Zdravstveni dom, Šoštanj
Trgovsko pod|etje »Merkur«, Šoštanj
Trgovsko podjetje »Zarja«, Šoštanj
Mestna slaščičarna, Šoštanj
Gostišče pri »Stari pošti«, Šoštanj
Gostišče »Kmečki dvor«, Šoštanj
Gostišče »Pod Goricami«, Šoštanj
Kino »Kajuh«, Šoštanj
Čevljarstvo z ortopedijo, Šoštanj
Kmetijska zadruga, Šoštanj
»Galanterija«, Šoštanj
Knjigarna in papirnica, Šoštanj
DnEVilEVISTI
KOLEDAR Ponedeljek. 7. oktobra: Marija. *
7. oktober — Dan topništva Jugoslovanske ljudske armade.
Nočna zdravniška dežurna služba za nujne obiske na bolnikovem domu od 20.—7. ure zjutraj. Ob nedeljah in praznikih ves dan. ZDRAVSTVENI DOM VIC:
Dr. Grapar Stane, Kogejeva št. 5, tel. 22-372. V slučaju odsotnosti zdravnika kličite tel. 32-740. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Rimska c. 31, telefon 21-797.
ZDRAVSTVENI DOM BEŽIGRAD: Dr. Tičar Lojze. Veselova 19. tel.
št. 21-966.
ZDRAVSTVENI DOM SISKA:
Dr. Voglar Zlatko, Celovška c. 34, tel. 21-803.
ZDRAVSTVENI DOM CENTER: Dr. Kozak Vlasta, Poljanski nasip št. 14, tel. 31-155 in dr. Luzar Josip. Cigaletova 5, tel. 32-427. ZDRAVSTVENI DOM MOSTE:
Dr. Juvan Zlata, Krekova ul. 5, tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-:;00. — Preko dneva vršijo obiske na domovih pacientov vsi zdravniki Zdravstvenega doma.
ZDRAVSTVENI DOM RUDNIK:
Dr. Mal Miran, \Volfova 5-1. telefon 22-084. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18. ure dalje.
Strojepisni in stenografski tečaji začetne in nadaljevalno-višje stopnje — dnevni in večerni — pri Društvu stenografov in strojepiscev v Ljubljani. Vpisovanje je še v ponedeljek in v torek dne 7. in '6. oktobra. Informacije in pro-
spekt AAtta ▼ taflnlStvti druStvm,
Roška c. 19.
Vsi, ki se zanimate za sodobno organizacijo in tehniko pisarniškega poslovanja, pišite po brezplačni prospekt za novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna« na naslov uprave: Ljubljana. Gosposka ul št. 12.
Zadrugam vseh vrst priporočamo, da naročijo novo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna«, ki bo znatno pripomogla k izboljšanju tehnike pisarniškega poslovanja. Vsi vaši uslužbenci jo bodo z zanimanjem čitali. Pišite po brezplačni prospekt, če ga še nimate. Uprava »Sodobne pisarne«, Ljubljana, Gosposka 12.
Vse knjižnice, čitalnice, založbe In prosvetna društva opozarjamo na novo zanimivo ilustrirano revijo »Sodobna pisarna« za propagando in organizacijo moderne tehnike pisarniškega poslovanja. Zahtevajte prospekt pri upravi: Ljubljana, Gosposka 12.
Vpisovanje v tečaj mednarodnega jezika esperanto pri Ljudski
univerzi v Ljubljani bo naknadno do 7. oktobra t. 1 . in sicer: Ljudska univc-rza. Cankarjeva 5-III-. in pri Zvezi esperantistov Slovenije, Miklošičeva c	7, med uradnimi
urami. Interesenti naj se pravočasno vpišejo, ker ob začetku tečaja vpis ne bo več mogoč
LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI organizira tudi v letošnjem šolskem letu dopisne tečaje:
iz osnov knjigovodstva;
.višje stopnje	knjigovodstva za
proizvodnjo; višje stopnje	knjigovodstva za
trgovino in gostinstvo; začetni In nadaljevalni tečaj knjigovodstva za kmetijske zadruge;
te(i] srn vodita« sflmtatatnttvM
osebje gospodarskih organizacij ln
tečaj iz osnov gospodarskega poslovanja In poslovno korespondence.
Zadnji rok za rpls za vso nar vedene tečaje Je 1*. okt. 1M7.
Zainteresirani kandidati pošljite pismene prijave ozir. zahtevajte prospekt s podrobno razlago vsebine učne snovi ter z navodili za vpis na naslov: LJUDSKA UNIVERZA, LJUBLJANA. CANKARJEVA CESTA 5-III
Kolekcijo KOZMETIČNIH preparatov »EVELINE« za moderno nego doma, po vzoru francoskih
žena s tiskanimi navodili so dobile drogerije!
ULTRAGIN-sport krema Je
prvovrstna mastna kreima. Tudi tvoja koža potrebuje hranilne snovi, ki jih vsebuje ULTRAGIN-sport krema.
Za čiščenje mastnih madežev
dobiš v vseh trgovinah, kjer kupuješ milo tudi preparat »FLEX«. Nobenemu gospodinjstvu ne »me manjkati »FLEX«.
MARIBOR
Ponedeljek. 7. oktobra
DEŽURNA LEKARNA
»Studenci« — Gorkega ulica 18. NARODNO GLEDALIŠČE
Ponedeljek, 7. okt. ob 20: Jean Cocteau; »Človeški glas«, mono- -drama. Izvaja Milena Godinova, režiser Jaro Dolar. Predstava bo v Kazinski dvorani. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
Torek, 8. oktobra ob 19.30: Pan-tenima Kristine in Tine Picco-lijeve. Izven. Prireditev Koncertne direkcije Slovenije.
KONCERTI
Klm Borg »finski SzlJzpfn«,
bo koncertiral nocoj za modri abonma v Filharmoniji. Pri klavirju Pavel Slvic. Spored obsega pesmi in klasične arije <Haydn,
Mozart, Schubert, Sibellus, Ravel, Musorgski). Vstopnice za ne-abonirane sedeže danes dopoldne in popoldne v Filharmoniji. Občinstvo opozarjamo, da bo začetek koncerta točno ob J0.15 ln .da zamudniki pred odmorom ne bodo mogli v dvorano.	K
OPOZORI LO V smislu člena 21. Zakona o volilnih imenikih (Uradni Ust FLRJ St. SS-M) opozarjamo vse prebivalce — volilne opravičence na naslednje:
l. Osebe, ki so se za stalno priselile v Ljubljano po 16. septembru 1987 in ki so dobile od pristojnega matičnega urada Izbris lz volilnega Imenika, se v Ljubljani do volitev ne morejo vpisati, ker cit. člen točno določa, da se smejo popravki v volilnem Imeniku zahtevati samo 1« dni po razpisu volitev t. j. do IS. septembra 1957. Take osebe Imajo pravico voliti na dan volitev t. J. 29. oktobra 1957 v kraju prejšnjega stalnega bivališča, ker Jih pristojni matični nradi v smislu zakonitih določil ne bi smeli' Izbrisati lz volilnega imenika.
L Osebe, ki so začasno prijavljene v Ljubljani na dan voUtev ne bodo mogle voliti v Ljubljani, ker niso tu vpisane v volilni imenik, pač pa v kraju stalnega bivališča t. J. tam, kjer so za stalno prijavljene.
S. Analogno velja to opozorilo tudi za osebe, ki so se stalno Izselile iz Ljubljane.
Zaradi tega opozarjamo vse pre-
bivalce — volilno upravičence —
da so naj ravnajo v smislu zgoraj navedenega opozorila ln naj po nepotrebnem ne nadlegujejo usluibeneev urada za volilne Imenike z zahtevo, da Jih vpišejo oz. Izbrišejo lz volilnega Imenika-
Urad za volilne Imenike v Ljubljani
GLEDALIŠČA
OPERA
Ponedeljek, 7. okt. ob 20: Svečana predstava ob proslavi »Tedna otroka«. (Priredi Zveza prijateljev mladine okraja Ljubljana.)
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA — Gledališka pasaža
Torek. 8. okt. ob 15.30 — Cehov: »Striček Vanja«. Abonma Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji.
ob 20: Nušlč — »Dr«. Abonma Torek večerni. Vstopnice so tudi v prodaji.
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE ROČNE LUTKE Resljeva c. 36
Gostovanje z igro A. Paplerja »Hudobni graščak«.
Ponedeljek, 7. oktobra ob 8-30 — Gostovanje v Pivki, ob 11.30:	Gostovanje	v Ilirski
Bistrici.
ob 15.30: Gostovanje v Knežaku.
GOSPODINJE!
PRIJETNO PRESENEČENJE
iSOl
ČISTILO ZA kOVIAE 1\ STEKLO
sMii n a
»UNION«: franc. Ital. jugosl. barvni cinamascope film »MIHAILO STROGOV«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 2tt (po romanu Carski sel Julesa Verna). Ob M. uri matineja ameriškega barvnega filma »DIVJA LETA«. »KOMUNA«:	amer.	harvni	film
»DIVJA LETA«. Tednik F. N. 40. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V gl. vlogi Tony Curtis.
»SLOGA«: amer. barv. film »NAPADALCI«. Tednik F. N. 40. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V gl. vlogi: Richard Conte.
»VIČ«: amer. barv. film »STEKLENI ČEVELJČKI«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. V gl. vlogi Leslie Caron.
Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9,30—11 in 14. ure dalje, za matinejo v kino Union pa od 9. ure dalje. »SOCA«: zaprto zaradi gradbenih del.
MLADINSKI KINO »LM«!, Kotnikova 8: angleški film »POŽENI JOE«. Predstavi sta vsak dan ob
10 in 15.
»SISKA«; ameriški barvni film »POSLEDNJIČ SEM VIDEL PARIZ«. V gl. vl. Elizabeth Taylor in Van Johnson. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje. Danes zadnjič! »TRIGLAV«: ameriški barv. film »PESEM ZLATEGA ZAPADA«. Tednik. V gl. vl. Mitzi Gaynor, Dale Robertson, Dennis Day. —•
Predstave ob 16. 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Danes zadnjič! Jutri amer. film »BISTRE GLAVE«. »LITOSTROJ«: ijugosl. film »ČEVELJČKI NA ASFALTU«. F. N. št. 39. ob 20. Predprodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
KAMNIK »DOM«! amflgkl tam
»POT ZA CARTBO«.
BLED: amer. barv. film »ČLOVEK ZA PUŠKO«, ob 10.
NOVO MESTO »KRKA«: ameeiškl
barv. film »MAŠČEVALEC IZ DALLASA«.
KRANJ »storZiC«: pr e m 1 e r a
franc, filma »BREZPOMEMBNI LJUDJE«, ob 16, 18 in 20. JESENICE »RADIO«: meh. film »MLADI JUAREZ« ob 18 in 20. JESENICE »PLAVŽ«: zaprto. JESENICE — DOVJE: ruski film »OD CARJA DO LENINA«. — Predstava ob 16. • V počastite* »Tedna otroka«.
RAZPISI
Tovarna kemičnih Izdelkov Hrastnik
razpisuje NATEČAJ za sprejem v službo 2 kemijskih Inženirjev.
Pogoj: lahko brez prakse. Plača po dogovoru. Komfortno stanovanje preskrbljeno. Možnost specializacije tu ali v Inozemstvu. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe pošljite na upravo podjetja do 31. okt. 1957.	R
MAL) OGLAS)
SNAŽILKO takoj sprejme gost. podjetje »Majolka«, Ljubljaha,
Celovška 81.	21304-1
PODJETJE »OBRTNIK«, Ljubljana, Masarykova 34, sprejme v
stalno zaposlitev: šefa skladišča,
trgovske pomočnike in krojaške pomočnike. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku/ Ponudbe na Upravo podjetja, Masarykova Štev. 34.	R-3115-1
DOSTAVNI AVTO znamke DKW F8 v voznem stanju po zelo ugodni ceni prodamo. »Usnje« Ljubljana, Gradišče 10. K-3129-4
Občinski ljudski odbor Občinski komite ZKS Občinski odbor SZDL
Sobtctn)
IN OSTALE MN02IČNE ORGANIZACIJE
če&titajo
VSEM OBČANOM K OBČINSKEMU PRAZNIKU MESTA ŠOŠTANJ DNE 8. OKTOBRA 1957
SESTO KOLO ZVEZNE NOGOMETNE LIGE
Po predzadnji nedelji pod zveznimi koSi
U FAVORITE
Otvoritev -
Cez teden dni prvak..
EVROPSKEGA STRELSKEGA PRVENSTVA ZA ZENSKE IN MLADINCE
Dinamo in Crvena zvezda izgubila v Splitu in Sarajevu — Hajduk igral neodločeno v Skoplju — V vodstvu so Partizan, Radnički in Spartak
Včeraj smo se v zvezni nogometni ligi primaknili za novo ln VI. kolo v bojih za novi prv enstveni naslov. Čeprav smo spored te nedelje označevali kot manj napet, češ da je mogoče vse zmagovalce uganiti že vnap rej, se je žoga spet marsikje zasukala drugače, kakor so jo že videli nekateri »poznavalci« pred koncem tekem.
Z dolgimi obrazi, ali kakor se lepše reče — zgodilo se je, kar ni nihče pričakoval — so se včeraj vrnili s terena vsaj trije izmed dvanajstih, ki so si na tihem že prišteli ves izkupiček. Med prizadetimi je to pot sam začasni državni prvak Crvena zvezda, ki je po gostovanju v Sarajevu srečno prijadral^ na zadnje mesto v tabeli, pa tudi Dinamo si je dal od prejšnjega zadnjega v tabeli — novinca Splita vzeti obe točki. Ce dodamo še, da je moral Hajduk pustiti v Skoplju pol izkupička podjetnim Vardarcem — tudi Partizan je bil že v soboto ob drugo točko na račun BSK — je izgubila trditev o včerajšnji nedelji brez favoritov vsako podlago. Z izdatnim namečkom količnikih golov sta si v včerajšnjem kolu izdatnim namečkom v količniku ki, ki sta vsak pripisala v dobro pol ducata zgoditkov.
V prvenstveni lestvici je slej ko prej na vrhu Partizan, na naslednjih dveh častnih mes tih pa se veselita za zdaj Radnički in Spartak.
sežen iz offsida; gledalci so namreč slišali, da je italijanski sodnik M-ar-chesii;. zaustavil akcijo Splitčanov. — Vsi igralci in vra*tar Cvetkovski si po tem žviž.£u seveda niso prizadevali več, Vidosevič pa je zlahka žogo poslal v mrežo, sodnik pa na splosno presenečenje pokazal na sredino.
Krepka zmaga Radničkega
lieograil, f». okt. ?sa mladinskem stadionu v Bt-Offradu j-e pred_ približno 3000 pledalci domači Radnički zasluženo premagal Velež iz Mostarja 6:1 (2:1). Gole so zabili:	Prlinčevič	v
I')., Rade Ognjanovič v 32.. 74. in Sb.. Prajo (avtogol) v 46. in Markovi^ v 57. min. za Radnički, za goste pa A!ajbegovič v 39. minuti. Mostarsko moštvo se danes ni moglo uspešno upirati razigranim domačim^ napadalcem. Zoran Prlinčevič in njegovi soigralci so v tej igri dokazali, da so najbolj vigrana klubska napadajjia vrsta v zvezni ligi. Velež je prišel na igrišče z delno pomlajenim moštvom.
Beograd, 6. okt. Na novem strelišča v Topčideru je bila danes slavnostna otvoritev II. evropskega strelskega prvenstva za ženske in mladince. Tekmovanja se udeležuje več kot 100 tekmovalcev iz Zah. Nemčije, Avstrije, Bolgarije, Madžarske, Italije, Norveške, Poljske, Romunije, CSR, SZ in Jugoslavije.
Goste in udeležence je pozdravil predsednik strelskega odbora Boža Djordjevič, nato pa je šampionat odprl podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič, ki je v krajšem nagovoru poudaril pomen tega prvenstva in se dotaknil tradicij, ki jih ima ta koristna športna zvrst v naši socialistični državi.
Tekmovanje se bo začelo jutri zjutraj.
... bo 01ympia, ker ji tudi morebiten poraz z Ljubljeno in nepričakovana zmaga BSK v Zre-njaninu ne moreta spodnesti dobro utrjenega vodilnega mesta med vsemi kandidati
Zapleteni in raaburljivl dogodki pod zveznimi koši so v predzadnjem kolu tekmovanja že prinesli nekaj jasnosti v morečo negotovost. Predvsem je nesporno, da sta se Zeljezničar in Sloboda končno poslovila iz te elitne družbe in bo njuna poslednja medsebojna borba za točke le še navideznega, kvečjemu prestižnega pomena. Zagrebška Lokomotiva se je šele zdaj rešila neprijetnega objema v nevarni coni, medtem ko Crvena zvezda, Jugomontaža in Partizan zavzemajo zlato sredino, v kateri se gotovo počutijo kar dobro, saj jih tudi nihče ne preganja.
J*
Vse drugače pa se godi »odličnikom« na vodilnih položajih, saj je med njimi nezaslišana gneča in prerivanje za vsako stopinjo, razen častne izjeme 01ympije. na
PRVENSTVO SLOVENIJE V ATLETSKIH MNOGOBOJIH IN ŠTAFETAH
Državni rekord Stamejčičeve
SPLIT : DINAMO 1:0 (0:0)
VOJVODINA : BUDUCNOST 6:0 (4:0) VAUD AR : HAJDUK 2:2 (1:2)
HADNICKI : VELEŽ 6:1 (2:1)
7. E L JEZNlC AR : CRV. ZVEZDA 3:1 (1:1) ZAGREB : SPARTAK 0:2 (0:0)
LJUBLJANA, 6. ckt. — Ob lepem, a hladnem vremenu so danes na stadionu Odreda nadaljevali boje za naslove republisKin prvakov v atletskih mnogobojiti in štafetah. Kljub skromni udeležbi. ki je pri nas na takih tekmovanjih že kar nespremenljiva, so bili rezultati vendar zelo dobri.
Nič za Crveno zvezdo
Sarajevo. 6. okt. Pred več kot 20.000 gledalci je danes domači Zeljezničar T)rema?al Crveno zvezdo 3:1 (1:0). Gole so zabili: Gigante v min., Ibrahimpasič v 35. min. in Stankovič (avtogol) v S2. min.^ za Zeljez-ničarja, za co?te pa Kostia v l4. m:rL Samo z 10 igralci — Mitič je moral v 12. min. zaradi poškodbe zapustiti igrišče — >e Crvena zvezda ni uspešno upirala razigranim domačinom. Zmaga Sarajeva je bila popolnoma zaslužena, saj je ves čas narekoval hitro i:rro. ki ji Crvena zvezda ni
Kukanja iz Murske Sobote razveljavil ta zadetek zaradi .prekrška. Domače moštvo je bilo še naprej v premoči, vendar pred vrati ni bilo ko? dobri obrambi postov, ki so le redkokdaj prodrli pred nasproma vrata. Ko so gledalci najmanj pričakovali, da bo Spartak dosegel prvi gol, je Ostojič v 66. min. potresel mrežo v Mačkovih vratih. Isti igralec je nekaj minut pozneje zagotovil zmago svojim. Najboljši igralec na igrišču je bil vratar gostov Glončak, razen njes-a pa so se odlikovali^ še Tapiška. I.eškov in strelec Ostojič.
LESTVICA Partizan 6 4 2				0	14: 8	10
Radnički	6	4	1	1	20:11	3
Spartak	6	4	0	2	13:11	8
Vojvodina	6	3	1	2	12: 7	7
Dinamo	6	3	1	2	s: 9	7
Zeljezničar	6	3	0	3	15:12	6
Vardar	6	2	o	2	7: 7	6
Hajduk	6	2	1	3	13:20	5
Zagrpb	6	o	1	3	8:10	5
Budučnost	6	2	1	3	5:10	5
Velež	C	2	1	3	6:12	5
Split	6	2	0	4	8:12	4
' ESK	6	1	2	3	4:11	4
Crv. zvezda	6	0	3	o %»	10:14	3
bila ko s. Med gosti se je najbolj odlikoval Tomič, v domači ekipi pa Radojčič in Zigante. Tekmo je sodil Gvardjančič z manjšimi napakami, ki niso vplivale na končni izid.
LJUBLJANSKO-PRIMORSKA LIGA
KRIM : TRIGLAV 2:1 (1:1)
Ljubljana, 6. okt. Se preden so se domači dobro zasukali so že imeli usnje v mreži. V 2. minuti je namreč Mihelčič v veliko veselje številnih Kranjčanov dosegel i:0. Takoj nato je imel Kastelic zrelo priložnost, ki pa je ostala neizkoriščena. Obojestranski napadi so se tako menjavali skoraj do odmora, dokler n.} v 43 minuti Kastelic, izenačil.
Začetek drugega polčasa je pripadal domačim, ki so z uspešnim prodorom Marjanoviča prišli v vodstvo 2:1 v 4S. minuti in ga obdržali do kraja. Nekaj časa rje Krim igral zelo lepo. nakar je ponovno prišla do :zraza večja pokretljivost in vzdržljivost gostov. Krim se je proti koncu tekme že komaj otepal nevarnih napadov gostov.
LESTVICA
Goi iz enajstmetrovke
Split, 6. okt. Pred 6000 gledalci je enajsterica Splita z najtesnejšim ^ rezultatom premagala 1:0 (0:0) moštvo zagrebškega Dinama. Odločilni zadetek je dosegel Duplančič v 64. min.
iz enajstmetrovke.
Zadnjeplasirano moštvo v zvezni ligi je danes zasluženo porazilo Dinamo. Split je bil namreč povsem enakovreden tekmec Zagrebčanom, na trenutke pa še celo boljši. Po odmoru so domači največ igrali pred vrati Dinama, vendar napalci niso znali izkoristiti te prednosti. Sele v 64. min. je po prekršku Crnkoviča v kazenskem prostoru — Duplančič iz enajstmetrovke ustrelil edini gol dneva.
Na polovico - v Skoplju
Skoplje. 6. okt. filjub dežju se je danes zbralo na rne?inem stadionu nad 15.DOO gledalcev, ki so z najve-čjim zanimanjem spremljali_ potek isrrre med Vardarjem in Hajdukom i7 Splita. Obe moštvi sta si razdelili točki, tekma se je končala neodločeno 2:2 (1:2). Gole so zabili: Vidoševič v 3. in j". min. za Hajduk ter Dončevski - 23. in Iljjevski v 53. min. za Vardar. Ves prvi polčas so bili domači pred splitskimi vrati. — C^ostfe so se samo branili in le^ redkokdaj prodrli pred nasprotnikova vrata. Dve takSni priložnosti je v hitrem nasprotnem napadu izkoristil Vidoševič in zabil oba gola. Za prvega sodijo domači, da je bil do-
CLANICE
Posebno se je odlikovala balkanska prvakinja v peteroboju Draga Stamejčič, ki je za več kot sto točk popravila svoj državni rekord, p-ostavljen v Atenah. Ljubljančanka je bila uspešnejša v štirih disciplinah, posebej pa sta opazna njena izida v teku na m z ovirami (11.6 v jnetu krogle (12,87). Tekmovanje v mno-goboiih so uradno razpisali po starih tablicah, rekorde pa vodijo po novih, tako da je treba rezultate objavljati v dveh variantah.	,
V peteroboju članic je zmagala Stamejčičeva (0) s 4484 točkami pred Ostrovško (Br) 3036. Novi jugoslovanski rekord Stamejčičeve znaša 4281 točk (12, 87. 140, 26, 0, 11, G. 543).
ČLANI
Deseteroboj članov se je končal z zmago državnega prvaka Brodnika, ki je tudi za malenkost popravil slovenski rekord. Odkritje tega deseteroboja pa je bil Ljubljančan Kolnik, ki ni presegel znamke 6000 samo zaradi nespo-
razuma. V teku na 1500 m — zadnji disciplini sporeda — je namreč začel s finišem že cel krog prezgodaj misleč, da je že zadnji. To ga je tako izčrpalo, da teka ni skončal, kar ga je veljalo kakih 250 točk. Novi Brodnikov rekord LRS je: 5717 točk, vrstni red prvenstva pa takle: Brodnik (KI) 6513 (11, 7. 642, 13. 20. 54,4 171, 16,1, 34,91, 370.51, 85, 5:02,4), Kolnik (O) 5345 (11,2, 673. 11.71, 54.3, 168, 16,5, 33.14,	370, 40.56, —), Kopitar (KI)
5494) 11, 7, 619, 10, 71, 54. 5, 160, 18,0, 30,19, 250, 59,27, 4:58,2).
V mladinskih Konkurencah Je
bila udeležba boljša. Pri starejših mladincih so v peteroboju prva mesta pobrali metalci, najboljši posamezni rezultat pa je dosegel Kač, ki je vrgel kopje 60,89 m. — Vrstni red: Kač (KI) 2822, Baggia (L) 2715, Vidmar (O) 2466. Škulj (O) 2400 točk. Mlajši mladinci so tekmovali v troboju. Prvak LRS je postal Rojko (L) z 2194 točkami pred Šketo 1784 in Boldinom (O) 1559
Pri mladinkah so rezultati tro-boiia taki: Škerjanc (O) 2337, Puc
(L) 2297, Kotnik (Novo mesto) 1999, Komelj (L) 1742.
V štafeti 4x200 m so mlajši mladinci Ljubljane postavili nov državni in republiški rekord s časom 1:36,0. V štafeti mladink 4x60 m je zmagal Kladivar z 31,5, v članski štafeti 4x800 m pa Ljubljana z 8:08,1. Hočevar (L) je postal republiški prvak mlajših mladincev v teku na 1500 m z zaprekami.
Izven konkurence je Rečnikova (KI) skočila v daljino 519 cm.
-eb
katero niti niso utegnili vplivati siloviti sunki v njeni neposredni bližini. Ljubljanski študentje že dolgo trdno držijo taktirko v svojih rokah in jo bodo skoraj gotovo obdržali tudi še prihodnjo soboto, ko se bodo vihre za letos slednjič le polegle. Za njenim hrbtom pa se bije zdaj ogorčena borba med BSK, Proleterjem in Ljubljano, kdo izmed njih bo pristal na častnem drugem mestu. BSK ima seveda razen tega tudi »na papirju« možnost, da osvoji naslov državnega prvaka, a vendar so vsi taki računi samo še tihe in pobožne želje, ki se sko- • rajda ne morejo uresničiti. Tudi v primeru presenetljive zmage Beograjčanov nad Proleterjem v Zrenjaninu ima 01ympia na srečo kar 165 košev več kakor njen »papirnati« tekmec za najvišji naslov. Podobno kakor BSK si je postlala tudi Ljubljana, ki je zdaj seveda zapičila oči samo še na drugo mesto. Zaradi slabšega količnika pa se bodo morali Siškarji bržčas zadovoljiti samo s tretjim
OKRAJNO PRVENSTVO TVD PARTIZANA NA GORIŠKEM
DOBRI — GORIČANI IN TOLMINCI
I JADRANSKI TEK OD IZOLE DO KOPRA
Nad 60 tekačev — 6,3 km daleč
dobrih 200 m pred ciljem
Na 6290 mdolgiprog i s
Na 6290 m dolgi progi od Izole do Kopra je bil danes I. jadranski tek. na katerem so se zbrali tekmovalci iz TVD Partizana ter številnih atletskih klubov iz vseh krajev Slovenije. Prizadevnim prizadevnim prirediteljem so se prijavili vodle 11 štafet s po 5 tekmovalci ter 9 posameznikov.
Pred prvim startom v Izoli so zbrani počastili 10-letnico priključitve Slovenskega Primorja k domači zemlji, nakar so prve star-tale štafete. Za prvo mesto so se vso pot po potegovala moštva Odreda, Svobode in Maribora. Sele zadnji tekač štafete Odreda je priboril ljubljanski ekipi častno zmago, in sicer mladi državni prvak v teku na 1000 m Borut Ingolič. V borbi za drugo mesto je zadnji tekmovalec Svobode v lepem finišu premagal Mariborčana
Med posamezniki so se najbolj borili za prvi uspeh zlasti Tratnik ter Janez Pavčič, ki Je tokrat tekmoval za TVD Partizan iz Postojne. Tek je odločil zase mladi Tratnik.
Organizacija tekmovanja Je bila odlična. Vsi tekmovalci so pohvalili to edinstveno prireditev in si po tej premieri v Primorju želijo, da bi odslej redno tekmovali na Jadranskem teku.
ČLANI
Izidi: (6290 m): Tratnik _ 21:38.8, Aljančič (oba Odred) 22:04.6: zastopnik TVD Partizana:	Janez
Pavčič (Postojna) 21:49.0, Vesel (Kočevje) 22:25.2; štafete atletskih klubov: Odred (Majcen. Seliškar, Stamejčič. TJdovič, Ingolič) 18:53.2, Svoboda (Ljubljana) 19:36.4, Maribor itd., štafete partizanskih društev: Kočevje 19:49.8.	B-
Nova Gorica, 6. okt. Današnje XL zaporedno okrajno atletsko tekmovanjeTVD Partizana Soriškega okraja na stadionu Nove Gorice je bilo po množični udeležbi eno najbolj uspelih, kar po. meni. da je začela atletika tudi po goriških krajih pridobivati na privlačnosti. Tekmovanja se je udeležilo nad 0DO tekmovalcev, med njimi poleg do sedaj običajne mladine blizu 100 članov in članic, tako da so morali priredi- , telji razen že razpsanega prehodnega pokala dodati še prehodni pokal za društvenega članske, ga prvaka Sredi najboljših zastopnikov te športne discipline, ki so 1ih po društvih izbrali na posebnih meddruštvenih tekmah. Je treba pohvalno omeniti vaško društvo iz Cmega vrha. ki je sodelovalo v vseh štirih oddelkih s 25 tekmo, valci. Največ udeležencev so oo-slali iz Tolmina (40). iz Gorice sa_ me pa jih je bilo 29. Huda borba za najboljša mesta se je proti koncu vnela med Goričani in Tolminci, tako da so nazadnje Go. ričanl zmagali s člani in prejeli pokal zanje, mladinski Drehodni pokal na je odšel v Tolmin. Najboljše ekipe so prejele praktična
darila. Lepo vreme Je privabilo tudi več gledalcev kakor prejšnja leta.
IZIDI:	člani in članice: Nova
Gorica 11.743. Tolmin 11.211. Ko. barid 7386 točk: mladinci in mladinke: Tolmin 11.812. Nova Gorica 10..083. Dobravlje 9111 točk.
EKIPNO:	člani:	Nova Gorica
8331, Tolmin 7390. Kobarid 7058: članice: 'Tolmin 321. Nova Gorica 3412, Domberg 383; mladinci: Tol. min 6857, Cerkno 6850. Nova Gorica 6040; mladinke: Domberg 4868. Bilje 4299, Idrija 3124 točk.
J P.
Bajc (01ympia)
mestom, seveda, če v derbyju pospravijo vse preostalo, kar se jim še pnuja. Tako bomo zaradi nepotrebnega spodrsljaja Ljubljane z Jugomontažo v soboto prikraj. šani za derby, kakršnega v jugoslovanski košarki še ni bilo. Bomo pač zadovoljni s srečanjem, ki bo odločalo samo o prestižu med arenama v Tivoliju in Šiški.
Zaradi preglednosti objavljamo v celoti rezultate XVII. kola:
BSK : Ljubljana 90:80 Sloboda : Crv. zvezda 50:6! 01ympia : Zeljezničar 116:55
T FCTVTP A
01ympla	17	13	o‘	4 1352:1 “56	26
BSK	17	11	2	4	11S9:1058	24
Proleter	17	11	1	5	1352:1222	23
Ljubljana	17	11	1	5	1241:1137	23
Crv. zvezda	17	9	1	7	1076:1051	19
Jugomontaža	17	9	0	8	1125:1255	18
Partizan	17	5	1	11	1099:1120	11
Lokomotiva	17	5	1	11	1059:1167	11
Zeljezničar	17	4	0	13	1055:1239	8
Sloboda	17	3	1	13	9i2:1215	7
Lokomotiva : Jugomontaža 77:63 (39:30)
Zagreb, 6. okt. V odločilni tekmi za obstanek v zvezni košarkarski ligi je danes Lokomotiva po zelo hudi borbi zasluženo premagala Jugomontažo 77:63 (39:30). Najboljši igralci pri Lokomotivi so bil Gojanovič. ki je dosegel 26 košev, Novosel (20) in Kovačič, pri Jugomontaži pa se je posebno izkazal Spiljak (21). Tekmo sta sodila domača sodnika Ambrožič in Vukovič.
Beograd:
Proleter : Partizrm 67:62 (31:30)
JUBILEJNA DIRKA NA REKI
Šebenik in rog — prva
Mladi kolesar Šebenik, član Roga iz Ljubljane, je zmagal včeraj na veliki kolesarski dirki od Reke do Divače in nazaj na Reko (144) s časom 4;15:30. Skupno je tekmovalo 18 kolesarjev iz Ljubljane, Zadra, Karlovca, Pulja,
SLOVENSKA ODBOJKA
NOVO MESTO SPET V ZVEZNI LIGI?
Četrta repriza v conski ligi
Tretji par točk za Ljubljano
Kiim	6	6	0	0	16: 6	12
Nova Gorica	6	4	0	2	15:10	S
Triglav	6	4	0	2	15:10	8
Graf ičar	6	3	1	o	14:10	7
Tržič	6	2	2	o	10:13	6
Jesenice	6	•i	i	5	12:12	5
Blovan	5	2	0	3	11:13	i
Izola	6	2	0	4	10:14	4
Rudar	6	o	0	-1	11:16	4
Ilirija	5	0	0	5	6:16	0
RUDAR :	NOVA			GORICA		1:3
Prvo consko nedeljo v oktobru bi lahko imenovali tfldi nedeljo samih 2:1. S tem izidom so se namreč med sedmimi tekmami IV. kola končale kar štiri, in sicer v korist naslednjih enajstonc: TTešnjevke, Jadrana (I), Šibenika (tega r.a račun^ Branika) in Elek-trostroja (tega pa na grbo Odreda). Zanj veste^— če dodajno se razveseljivo vest. da si je Ljubljana na domačem travniku ^zposoaila puljski Uljanik kar s 7:0. da je slovenska troperesna deteljica v tej družbi tudi to nedeljo pustila dve tretjini plena za prvenstveni račun drugim ... Je že tako. v nogometu, da ne gre nikoli po maslu, v našem pa še prav posebej in prav pogostoma ne, kjer »o te hruške obešene tako visoko. Ne samo po tujih krajih, temveč prav rado se celo doma. Malo drugače je le uilo vsaj tokrat!
TRŽIČ : JESENICE 3:3 GRAFICAR : IZOLA 2:4
m €t €š ?’
1**	J	^	J ^ J ‘ * v	”	  d	-1	.
njo polovico razpredelnice in zavzema ta cas peto mesto. BraniK in Odred sta za zdaj še v nižjih vodah (na 9. in 10. mestu), kjer postaja bivanje od nedelje do nedelje neprijetneje.
F»ekaj podrobnosti o včerajšnjih srečanjih objavljamo v nasled-
njem:
Ljubljana : Uljanik 7:0 (5:0)
Včeraj je bii v prostorih strokovni posvet smučarjev, ki so se ga udeležili razen članov (upravnega odbosra in tzveznii kapetanov tudi zastopniki vseh smučarskih podzvez in večjih klubov. Posvet je vodil pod-predisedniik Ante Gnidovec in uvodoma nanizal nc“š.n ] misli za plodnejše delo. Posebej je omenil, da so vsa zadnja leta izredno neugodne zime zavirale vidnejši napredek v smučarskem športu, kar se posebno pozna vrhunskim tekmovalcem. Tudi vprašanje sredstev je po njegovem v velik; m ari vzrok, da zlasti tekmovalno smučanje ni krenilo na pot večjih uspehov. Ob zaključku je ugotovil, da je vendairle še dovolj možnost-; za plodne j šo rast smučarstva. Treba bo več načrtnega dela za množičnost, več truda za vzgojo novih učiteljev in trenerjev in ■tudi bolj resnega dela s samimi tekmovalci.
V nadaljevanju posvetovanja go podrobno govoril; o vzgoji kadrov o zdravstveni službi ter o kategorizaciji tekmovalcev, na kar so prešli na delo po posameznih zvrsteh tekmovalnega smučanja. Tu so se dotaknili priprav čez poletje, določili koledar prireditev in s» podrobno pogovorili o de’u v letošnji zimi Na kraju so sprejeli sklepe, po katerih se bo treba ravnati v prihodnje. Sklepi posveta bodo tudi napotki za delo zastopnikov naše zveie na bližnjem plenumu Smučarske zveze Jugo-f#Wvr!je.	T
Ljubljana. 6. okt. Oslabljena enaj-etorica Ljubljane (brez poškodovanega Blaznika in obolelega Grudna) jc danes zamudila lepo priložnost, da bi zabeležila morda tudi rekord in še izdatnejšo zmago nad nasprotnikom
iz Pulj-a. 2e uvodni dogodki na šišenskem stadionu so dali slutiti, da domača ekipa ne bo imela težkega dela, saj je imela domala vseh 90 minut isrro sama v rokah. Ze kar v začetku, ko >e domači igralci še niso docela prepričali o kvaliteti postov, so kar podjetno potiskali nasprotnica v njegov kazenski prostor in brez
LESTVICA
Lokomotiva
Tekstilac
Trešnjevka
Šibenik
Ljubljana
Rijeka
Elektrostroj
Metalac
Branik
Odred
Orijent
Jadran
Segesta
Uljanik
4	3	1	0	12: 2	7
4	3	0	1	14: 5	6
4	3	0	1	7: 3	6
4	2	2	0	5: 3	6
4	3	0	1	16:10	6
4	2	1	1	9: 5	5
4	2	1	1	6: 7	5
4	2	1	1	5: 7	5
4	2	0	2	14: 7	4
4	1	0	3	6: 7	2
4	1	0	3	7:13	2
4	1	0	3	4:14	2
4	0	0	4	4:10	0
4	0	0	4	1:17	0
večjih težav prisiljevali vratarja, da da je moral petkrat_ po /«« v mrežo. Vsi goli. ki «o jih dali Perhanc (3) ter Dolenc in Hacler, so bili zare? lepi in plod smotrnih akcij med napadalci.	,	•	.
Res čudna, še bolj pa grda je ta navada, da začne moštvo, ki =i tako z lahkoto prib.-ri izdatno prednost v zadetkih, pozneje podcenje% ati slabšega nasprotnika, ki pa je bil tokrat na srečo tako _šibak, da ni utegnil povzročiti kakšnih resnejsin zadreg, šišensk’ igralci so ^se vrgli v nadaljnjo borbo zelo^ ležerno m -^le nekoliko živahnejši sunki gostov 7. morja so jih spet predramili Prav v teh trenutkih je Ljubljana dosegla po Perhariču in Dolencu še dva gola, to pa je bilo tudi vse, kar ~mo sploh vrednega videli po od moru. K takemu malomarnemu tem Pii sta prispevala največ Kompoš in Dolenc, ki svojeira rw»*la očitno nistn jemala preveč resno. Zlasti prvega je izredno veselilo, da jc skušal preigravati nasprotne igralce iz obram-
be, kar mu oa seveda nikakor ni uspevalo. Pozneje pa je vzbujal občutek, da se mu sploh ne ljubi več tekati za žogo, kar je seveda slabo vplivalo na vso okolico. Mnogo^ obetajoča udarnost napadalnega kvinteta je spričo takšne igre kajpak izgub-IjaLa na veljavi. Siškarji so tako po lastni krivdi in prav brez potrebe zaigrali redko priložnost, da bi ^ si na plečih današnjega^ nasprotnika ustvarili kar na^bolj-so r-azliko v golih, ki jo bodo pri sklepanju končnih obračunov nedvomno potrebovali.
Edino, kar lahko dobrega povemo o gostih, je to. da so igrali od začetka do konca zelo fair in _ so se kljub visokemu porazu borili vseh 90 minut 7a vsako žogo.
Elektrostroj : Odred
2:1 (1:0)
Zaradi grobih napak ljubljanske obrambe, predvsem Jazbinška v 10. minuti in Medveda v 55. minuti, je Odred včeraj izgubil dve točki v prvenstveni tekmi z zagrebškim^ Elek-trostrojem. Domači so namreč izkoristili obe tidve napaki in dosegli dva gola prednosti, kar je zadostovalo za tesno zmago. Obe moštvi sta bili sicer enako močni v polju In pred vrati ter bi neodločen izid bolj ustrezal poteku. Tekma je bila ostra in je kdaj pa kdaj celo prekoračila meje prave športne borbe. Odred je igTal preprosto vse do kazenskega prostora, tam pa so njegovi igralci po nepotrebnem podajali žogo drng drugemu in tako zapravljali ugodne možnosti za zadetek.
Za Odred so igrali:	Jazbinšek.
Medved, Udovič, Žumbar, Berginc, Klančišar. 2ižek. Kranjc, Frič, Cu-ban in Halilagič.
Tekmo je pred 2000 gledalci sodil Reič iz Splita. Gole za domače sta zabila Horvatič II in Šebali. za goste pa Fri:v* v 70. minuti. Med gosti sta «e najbolj odlikovala Klančišar in ^ uhan.	Z**	"rebrn	ni	pa Kežman
Šibenik : Branik 2:1 (1:1)
Šibenik, 6. okt. Močna burja je danes preprečila na mestnem stadionu lepo igro med Šibenikom in dobrim moštvom iz Maribora. Igra za oko ni bila preveft lepa,
zato pa tembolj borbena ln zagrizena vse do zadnje minute. Nekaj minut pred odmorom je sod-nlk izključil srednjega krilca domačih Tedlinga. Gostje so hoteli (seveda to prednost izkoristiti in so zlasti v zadnjih 15 minutah trdovratno oblegali domača vrata. Vsi napadi pa niso spremenili več rezultata. Gole so zabili: Zorič v 13. in Friganovič v 58. min. za domače ter v 17. minuti Elzner za Branik.
Za goste so igrali:	Filipančič,
Donko, Pandur, Cučko, Gabri jan, 2elezinger, Slana, Hanzl. Plaznik, Elzner in Čekov. Najboljši igralec mariborskega moštva je bila Gabri j an.
Trešnjevska : Orijent 2:1 (0:0)
Bijeka : Lokomotiva 2:2 (1:0)
Jadran : Segesta 2:1 (1:0)
Tekstilac : Metalac 6:0 (2:0)
Včeran je bila na Jesenicah pred približno 200 gledalci odigrana prvenstvena odbojkarska tekma med Jesenicami ln Novim mestom, ki se je končala 1:3 (10:15, 15:9, 6:15, 4:15). Igra ni bila na posebni ravni, ker sta tekmovanje motila mraz in veter. S to so zmago Novomeščani postali prvaki slovenske lige in si pridobili pravico za nastop na turnirju, lei bo določil dva nova kandidata za zvezno ligo. Igralci Novega mesta so ta uspeh vsekakor zaslužili, saj v jesenskem delu tekmovanja niso izgubili niti ene igre. LJUBLJANA : OLTMPIA 3:0 {15:4, 15:1, 15:8)
2e sam rezultat kaže veliko premoč domačinov, ki so v dokaj slabi igri premagali še slabše nasprotnike in bodo zdaj skoraj gotovo zasedli drugo mesto.
Zenska republiška liga: Jesenice : Prešeren 3:0 p. f.
V. J.
ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA
Jugoslavija v Mariboru in Ravnah
Ravne, 6. okt. V tekmi XIII. kola zvezne odbojkarske lige za moške Je v Ravnah na Koroškem beograjska Jugoslavija premagala domačega Kovinarja 3:1, (13:15, 15:4, 15:8, 0.5:13). Igro je pred približno 500 gledalci sodil Moran iz Maribora.
Koroško moštvo Je moralo spet nastopiti nepopolno (Plešej), povrh pa so nekateri igralci še bolehali za azijsko gripo. Igra je bila zanimiva in dramatična samo v prvem jn četrtem nizu, ostala dva pa so gostje dobili brez naprezanja. Zmaga beograjskih odbojkarjev je bila zaslužena, saj so bili boljši.
Jugoslavija je morala v soboto igrati še z Branikom v Mariboru.
Tekma pa je bila prekinjena pri stanju 2:2, in sicer zaradi mraka.
V ženski 'konkurenci je v Zagrebu domača Mladost premagala Lokomotivo 3:2 (15:12, 13:15, 6:15, 15:7, 15:10).
Odbojkarice Partizana iz Beograda bi v tem kolu morale Igrati v Mariboru z domačim Branikom. Tekma pa je bila odgodena zaradi bolezni beograjskih odbojkaric.
MADŽARSKA : FRANCIJA 2:0 (1:0)
Budimpešta, 6. okt. Sto tisoč gledalcev je prisostvovalo danes zmagi nogometne reprezentance Madžarske nad Francijo. V prijateljski tesmi so domačini zmagali 2:0	(1:0). Oba gola je dosegel
Asplrani — v 44. in 65. min. Madžari" so bili v premoči od začetka do konca. Bili pa so neučinkoviti pred vrata, za nameček pa je bil v odlični formi tudi francoski vratar Colona. Aspirani. ki je prvič oblekel državni dres, je bil odličen.
GRČIJA a : FRANCIJA B 2:1 (1:0)
Zaporo plavališč v Hercegnovem in Dubrovniku
ze Jugoslavije, ki je bil včeraj v Beogradu, so prepovedali ijfrati prvenstvene tekme zvezne vaterpolske lige klnboma Jadrann iz Heroegnove-ga in Jugu iz Dubrovnika, in sicer za dobo 12 mesecev. Razen tega je sekretariat zveze sklenil, da bf> t» neredih v plavališčih v Dubrovniku in Hercegnovem med letošnjimi prvenstvenimi tekmami seznanil družbene organizacije v obeh mestih. — Slednjič je bila uvedena disciplinska preiskava proti igralcem Juga Koko-viču. Murvarju in Kosu ter članom uprave KPK.
Vij a in Reke. in sicer v počastitev 10-obletnice reškega kluba.
Drugo mesto je zasedel Žirovnik (Hog) pred stainim članom jugoslovanske državne reprezentance Levačičem. Na ostala mesta so se plasirali:	Flai}s (Odred). Bajlo
(Zadar), Jugo (Reka) in Valčič (Pulj).
V ekipni konkurenci je zmagal ljubljanski Rog (13;00:10), za katerega so vozili Šebenik, Žirovnik in Zidan.
•
Včeraj je iirauiska Miado = t organizirala tako imenovani dan rokometa s propagandnim turnirjem v malem rokometu. Zanimanje za to športno zvrst na Gorenjskem očitno lepo narašča. Proti pričakovanju je na tem turnirju zmagala ekipa KAD (Kranjsko akademsko društvo), ki je premagala Planiko 6:3 (1:3). Zal je bila tekma precej groba, tako da jo je moral sodnik predčasno zaključiti. V boju ja tretje in četrto mesto je Mladost A .premagala Mladost B 5:4 (4:3). Propagandnega naziva nedokončana finalna igra ni zaslužila!
športna nedelja v Mariboru
Avto-moto center v Mariboru In TAM sta priredila tradicionalno dirko po krožni Dro2i od Maribora do Kamnice in nazaj. Tekmovanja so se udeležili domala vsi najboljši ddrkači iz Slovenije, med katerimi jih -;ie bila večina iz tovarne »Tomos«, kti iso pobrala tudi največ lovorik. Vs>i pa so tekmovali na »Tojnosovfih« motorjih. V posameznih kategorijah so bil^ nsj-bolisi tile- 250 ccm: Pintar. 125 c cm: čerič (oba Koper). 350 ccm: Pintar, 175 ccm:	Cibaštek (Ko_
pelr), 500 ccm:	Tlaker (TAM):
prikoliese do 750 ccm; Strle s sovoz-ačem Mickom (Kočevje). Na tekmovanju z mopedi je zmagal Klančnik tz Slovenskih Konjic.
V malem rokometu za neoub-lišk-; pokal je moška ekipa Odreda piremagaia domači Branik 23:19' (8:7)..
Košarkarji Branika in Odred^ so se v prvenstven.; tekmi LRS razšli z neodločenim izidom 46:46 25:24).
V tekmovanju MVC lise ,1e Maribor prJemagal Podravko 2:1 ft0:l). Aluminij pa Svobodo 7:1 (5:1).
Sporočamo žalostno vest, <fa nas je nenadoma zapustila naša ljubljena žena, sestra, teta
MARUA ZAKONJŠEK roj. ZIHERL
Pogreb drage pokojnice bo v torek, 8. oktobra 1S57, ob 16. uri izpred pokopališča v Dravljah. — Do pogreba leži na Zalah v Marijini mrliški vežici.
2alujoči: mož Martin, bratje Ivan, Slavko, Mirko, Milan, Marjan z družinami in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Beograd, Zemun, Melbourne, 6. okt. 1957.
Zapustil nas je nadvse dragi mož, oče, brat, svak, stric, zet in nepogrešljivi prijatelj in družabnik
IVAN PODBOJ
posestnik v Ribnici na Dolenjskem
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v Ribnici, 8. oktobra 1957, ob 15.30 iz rojstne hiše prt »Cenetovih«.
Žalujoči: žena Zofka z otroci, Jožetovi, Burgarjev!, Bukovčanovi, Hočevarjevi, Kerinovi in vsi, ki so bili tesno * njim povezani.
Sporočamo žalostno vest, da nas je po daljšem in mučnem trpljenju zapustila dne 6. oktobra 1957 ob 6. uri naša dobra žena, mati in stara mamica
Krunija Popovič
soproga kap. I. ki. ▼ pokoju
Pogreb bo v torek, 8. oktobra 1357, ob 16.30 iz Jožefove mrliške vežice na Zalah.
Globoko žalujoči: soprog DragoLjub, sto Mijo, hčerki
Desanka in Nada, zet Adi, snaha Vera, vnuki Katarina, Dušan, Dragan in Dejan.
Ljubljana, Caracas - Venezuela, 6. oktobra 1957.
Za vedno nas je zapustila naša draga teta, svakinja in nečakinja
MAL« HAJNŠEK roj. PERENIČ
Drago pdkorjnico bomo pokopali v torek, 8. oktobra 1957, ob 15. iiz Andrejeve mrliške veže.
Ohranili jo bomo v trajnem, lepem spominu.
2ailujoče družine: Perenič, Jerič, Gabršek in ostalo sorodstvo.
%
V Ljubljani, 6. oktobra 1S57.