Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
nt dvorišču, L nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
JJet šhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
*	s
Jiefrankirani dopisi se ne
' sprejemajo.
*	*
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno . . . K ' 6'80 mesečno . . . K 2-10 Za Nemčijo: .
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30" T Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust
Posamezna štev. stane 10 h.!
Stev. 153.
Telefonska Številka 65.
Celje, v petek, dne 9. julija 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Germanica fides nulla fìdes.
Dunaj, julija 1909.
Zadnji čas se je pri dogodkih v državnem zboru zopet jasno pokazalo, da je avstrijskim Nemcem vse le lastna moč, zgrajena na historičnih krivicah in nasilstvu. Kaj nemškim strankam v Avstriji pravica, kaj resnica! Prvo in glavno je njihov jaz!
Sicer so pa nemške stranke to tudi same priznale v komunikeju, ki so ga izdale po glasovanju za Bie-nertha pri bosanski agrarni banki, v katerem izrecno stoji, da so Nemci s tem glasovanjem doprinesli „ein Opfer des Intellektes".
Bosanci so po obiskn dunajskega mestnega sveta lahko spoznali, koliko je dati na priliznjene besede raznih vladnih Luegerjev in njihovih kompa-njonov.
Nemške krščanske socijalce so spoznali tndi naši klerikalni politiki. Dasiravno v svojem časopisju še vedno na veliki boben nosijo njihove ne vedno in povsod čedne volilne zmage, so se jih na Dunaju po mnogih razbitih nadai končno vendarle emancipirali in se rajši naslonili na Slovane.
V najnovejši dobi pa so se o izreku „germanica fides, nulla fides" prepričali tudi Italjani, kar bridko zveni iz besed poslanca Concija, ki jih je izgovoril v seji načelnikov v četrtek.
Pregovor pravi: „Napuh pred padcem". In ta bi se bil nad Italjani kmalu uresničil. Z naravnost frapantno prevzetnostjo so Italjani odklanjali vsak kompromis v vsenčiliškem vprašanju s Slovenci ter se opirali na Nemce ne pomislivši, da je avstrijski Nemec kot zid, ki ničesar zastonj ne napravi. In res! Za pomoč, ki so jo bili Nemci pripravljeni nuditi Italja-nem v univerzitetni zadevi, so zahtevali nečnvenih kompenzacij glede srednjega in pomorskega šolstva v Pri-morju. In Italjani so jim v svoji zaslepljenosti in lahkovernosti obljubili vse, priprivijeni izdati svoje interese tujemu priseljencu, samo da bi tako oškodovali svojega slovenskega soseda.
A tudi sedaj je laško-nemški voz obtičal. Dokaz seja proračunskega odseka v četrtek 1. jul., katere se Nemci niso udeležili, tako da je bila nesklepčna in vsled tega vprašanje ustanovitve laške pravne fakultete zopet odgodeno na poznejši čas.
In zdaj šele so se Italjanom odprle oči. Germanica fides, nulla fides je tndi njim prišlo do zavesti, pa so se obrnili na dr. Šusteršiča in dr. Rybafa skesano priznavajoč, da brez Slovencev ne spravijo svoje univerze pod streho. Slovenska poslanca sta obljubila v svojih klubih spraviti stvar v razgovor in jim potem naznaniti rezultat posvetovanja.
Nad j amo se sedaj, da ostaneta oba kluba pri našem znanem stališču: Ita-ljanska fakulteta le istočasno s slovensKo, a nikdar ne v Trstu! Od tega stališča Slo-
venci ne odstopimo ne za las. Če je Nemcem res za italjansko fakulteto, — kakor se tolikrat hlinijo — naj glasujejo tudi za slovensko, ker le tem potom je prva mogoča.
Zemljedelska visoka šola na Dunaju.*)
Poslanica akad. društva „Krasa" slovenskim abiturijentom.
Konec.
A kaj pa s sekcijami za zagrajevanje hudournikov? V Cislajtaniji je 7 sekcij za zagrajevanje hudournikov s povprečno 115 gozdno-tehničnimi organi. Za nas pridejo 3 sekcije v poštev: beljaška, ki je ustanovljena za Koroško, Kranjsko in Primorsko; graška za Štajersko in Solnograško in pa zaderska za Dalmacijo. In koliko Slovencev je pri teh sekcijah? — Nobenega!! A ni še konec naše jeremi-jade, še vam hočemo nekaj povedati. V Ljubljani so agrarne operacije, rabijo 3 gozdarske inženirje, na Goriškem in Štajerskem se osnujejo najpoznejo tekom dveh let in bodo istotako potrebovale nekoliko gozdarskih inženirjev. Čisto naravno, da bi morali biti gozdni inženirji pri agrarnih operacijah v Ljubljani Slovenci, saj imajo opraviti samo s slovenskim ljudstvom, a faktum je, da so vsi 3 agrarni nadzorniki tujci, izmed katerih ni niti eden zmožen sestaviti s stranko slovenskega protokola! To so vnebovpijoče razmere, krivi pa smo jih sami!
Ko je pred kratkim govoril nek naš kolega ta aa Dunaju z nekim nadlogarjem, ki ima dobre zveze z mi-nisterstvom, ga je letä vprašal: „Slišite prijatelj mladi, kako je to, da se tako malo Slovencev posveti gozdarskim študijam ? Ministerstvo išče sekcijskega vodjo za Zader, a nima niti enega Jugoslovana, da bi ga poslalo na to mesto!"
S tem pa mislimo, da je že vse povedano. Zabavljamo na nemško urad-ništvo, pritožujemo se proti nemški birokraciji, nemškim ministrstvom itd., ne vprašamo pa, ali nismo tudi sami nekoliko krivi. Izpolnimo svojo dolžnost in s tem bomo svoje sovražnike najprej prisilili, da ugode našim upravičenim težnjam.
Naj torej sklenemo! Zemljedelske stroke so vse tri slovenski mladini z lepo bodočnostjo na stežaj odprte. — Treba je le, da se jih loti s potrebno resnostjo in potrebno energijo. Svetujemo pa bodočim kolegom, da si dobro ogledajo program, na konen tega članka in da se zavedajo dejstva, da gredo študirat tehnične stroke. Pripetilo se je že, da je prišel nek Slovenec radi tega študirat zemljedelstvo, ker je čital v programu „zemljedelske visoke šole", da se dobi dosti podpor od poljedelskega ministrstva. Ljudij, ki ne čutijo poklica za te stroke, Slovenci ne rabimo.
S to poslanico pa obenem tndi vabimo slovenske svobodomiselne abi-turijente v našo društvo „Kras", ki
se vkljub temu, da se ga naša domovina zelo poredkoma spominja, v zadnjem času lepo razvija. Društvo ima že lepo strokovno knjižnico, kot poseben napredek pa omenimo, da se preselilo z brati Hrvati in Srbi v skupen lokal, kjer si je ustanovilo tudi lepo čitalnico. Pomnožite naše vrste in pojdite z nami naprej, da odkrijemo našemu ljudstvu zemeljske zaklade!
Podajemo ta seznamek predmetov vseh 3 strok:
I. Gozdarska stroka.
Višja matematika, fizika in mehanika, splošna kemija, splošna in špe-cijelna botanika, geologija, mineralogija in petrografia, nižja geodezija, nacijonalna ekonomija, gozdarsko-stav-beno inženirstvo, upravno in civilno pravo, nasajevanje gozdov, izkoriščanje gozdov, gozdno varstvo, ureditev gozdarskega prometa, računstvo gozdne vrednosti, vremenoznanstvo, rastlinska patologija, deskriptivna geometrija, stavbena mehanika, nauk v gozdnih tleh, gozdarska kemična tehnologija, splošno stavbenstvo, splošno strojništvo, lesno trgovstvo, zagrajevanje hudournikov, načrtno in terensko risanje, konstrukcijske in praktične vaje k posameznim predmetom.
Poljedelska stroka.
Splošna agrikulturna kemija, splošna in špecijalna botanika, geologija, mineralogija in petrografija. Anatomija in fizijologija domačih živalij, nacijonalna ekonomija, živinoreja, mlekarstvo, splošna in špecijelna rastlinska produkcija, splošno in poljedelsko strojno stavbenstvo, kulturno - tehnično vodno stavbenstvo, civilno pravo, upravno pravo, poljedelsko-kemična tehnologija, splošno in poljedelsko prometoslovje, fizika in mehanika, nižja geodezija, vremenoznanstvo, rastlinska patologija, sadjarstvo in vinarstvo, nauk o škodljivih žuželkah, trgovstvo, kvalitativna in kvantitativna kemična analiza, splošno in špecijelno stavbenstvo, konstrukcijske in praktične vaje k posameznim predmetom.
Kultarno-tehnična stroka.
Višja matematika, nižja in višja geodezija, geologija, mineralogija in petrografija, splošna in špecijelna botanika, spošna in špecijelna kemija, nacijonalna ekonomija, fizika in mehanika, kulturno-tehnično vodno stavbenstvo, hidravlika in stavbena mehanika, upravno in civilno pravo, zemljsko-, cestno in mostovno- stavbenstvo, vremenoznanstvo, splošno in špecijelno staviteljstvo, splošna in špecijelna rastlinska produkcija, zagrajevanje hudournikov, elektrotehnika, agrarne operacije in katastr-stvo, politični in pravni odnošaji izboljševanj, kvalitativna kemija, načrtno in terensko risanje, deskriptivna geometrija, splošno poljedelsko prometoslovje, konstrukcijske in praktične vaje k posameznim predmetom.
Razven teh predmetov se vsak zem-ljedelec l?hko vpiše še v sledeče: bak-terijologija, zoologija, agrarna in gozdna statistika, čebelarstvo, svilarstvo, ribar
stvo, lovstvo, agrarno finančno pravo zadružništvo in živinozdravstvo. Iz nekaterih teh predmetov se morajo delati tudi posamezni izpiti, (kolokviji), ako se hoče biti pripuščen k državnem izpitu. —
Pripomniti moramo še, da je za II. poljedelski izpit predpisan praktikum med velikonočnimi in velikimi počitnicami druzega študijskega leta.
Vsa pojasnila dajejo med počitnicami drage volje:
Dragutin Gnstinčič, kulturni tehnik Matenja vas pri Postojni; Vojko Ko-privnik, gozdarski tehnik, Maribor, vila 111 ; Savo Bratina, gozdni tehnik, Bovec Goriško; Vatroslav Kraut, gozdni teh. Bistrica, p. Šmihel pri Pliberku Koroško. Akad. drnštvo slov. agronomov „Kras" na Dunajn. Vojko Koprivnik, Savo Bratina, tč. podpredsednik. tč. tajnik.
PolItiCna kronika.
z Pred odločitvijo. Baron Bienerth je vstregel želji, katero je izrazila parlamentarna komisija Slovanske jednote, naj bi prevzela vodstvo kompromisnih pogajanj odgovorna oseba, ker bi sicer teh pogajanj ne smatrali za resne. Včeraj je povabil baron Bienerth poslance: Korošca, Stanjka, Šusteršiča, Udržala in Zazvorko k sebi ter je v pričo ministrov: Žžčka, Brafa in Weiss-kirehnerja gospodom pojasnil vladno stališče in nje zahteve, oziroma želje. Bar. Bienerth je dejal, da je storil ta korak, ker se mu je k temu od raznih strani svetovalo in ker upa, da bo to pripomoglo k zbristrenju in zboljšanju parlamentarnega delovanja. Načelnik vlade je nato ponovil vsem že zdav-nej znana načela njegove vlade, ki si prizadeva vladati objektivno in korektno, kakor to zakon zahteva ter da vse narodnosti in dežele jednakomerno uvažuje itd. Vlada hoče omogočiti vsem narodnostim sodelovanje, zato želi pred vsem spraviti oba največja avstrijska naroda, Čehe in Nemce in sicer v češkem deželnem zboru. To bode pa mogoče, ako se predvsem razmere v parlamentu zholjšajo. Vlada bo storila vse, da omogoči zbližanje v narodnostnih vprašanjih. Potrebno je, da se „državo vzdržujoče" stranke vsaj za neko dobo tudi glede notranjega programa zedinijo, ker bi le na tak način bila nepristranska uprava mogoča. To se da sicer težko doseči, ni pa nemogoče. Min. predsednik povdarja nadalje, da si je vlada zelo v svesti pomena južnega dela monarhije za razvoj cele države. Ta pomen je po zadnjih dogodkih še večji. Vlada bode radovoljno podpirala kulturne in gospodarske koristi teh dežel — toda nje dobra volja ne zadostuje, za to so potrebni tudi stvarni predpogoji. Vlada ima namen vstvariti Kolikor mogoče široko podlago za svoje poslovanje in za delovanje poslanske zbornice. V dosego teh čistih namenov je pa pred vsem treba odstraniti najbližje zapreke v parlamentu. Baron Bienerth povdarja, da je to, kar vlada zahteva, bolj državna
kot vladna potreba in obenem tudi potreba prebivalstva. Mednarodne razmere imperativno zahtevajo ureditev naših gospodarskih in političnih odnošajev s sosednimi državami, kdor to ureditev zapreči, prevzame nase veliko odgovornost za posledice tega početja. Min. pred. je nato pozval gospode, naj povedo, pod kakimi predpostavkami bi umaknili svoje obstrukcijonistične nujne predloge. Čehi so zahtevali predvsem, naj se postavi v drž. proračunu za 1. 1910 prvi znesek za drugo češko univerzo v Brnu. Slovenci so zahtevali osnovanje slovenske pravne fakultete v Ljubljani. Bar. Bienerth je odgovoril, da ne more obljubiti nikakih „političnih" koncesij (torej močna, objektivna, nepristranska itd. Bienerthova vlada šteje na povelje nemških strank šolstvo med „politične" koncesije! Kaj pa razumeva ta vlada pod „kulturnimi" prašanji, katere pospeševanje je minuto prej baron Bienerth obljubil?) — Vlada se drži načela, da z«, umaknitev nujnih predlogov ne daje „političnih" koncesij in baron Bienerth ne more storiti glede druge češke in glede slovenske univerze v Ljubljani nikake obljube, da ne prejudicira stališča svoje vlade. — Priznati moramo, da dokler se bodo držale vlade neraško-šovinistiškega načela, da spadajo vprašanja o ustanavljanju nenem-a k i h šol med politična vprašanja in dokler bodo štele ustanovitev vsakega nenemškega kulturnega zavoda med politične koncesije, tako dolgo bo stvarna in v resnici avstrijska politika v Avstriji popolnoma nemogoča. Bar. Bienerth je nato gospode pozval,, naj mu do večera prijavijo, kaj so sklenili, da tudi vlada jlede parlamenta potrebno ukrene.
Ves dan so se vršila pogajanja. Zvečer ob petih je pa naenkrat Bienerth izjavil, da hoče imeti do V28 zvečer jasen odgovor sicer, da zaključi zasedanje. V imenu opozicije je dr. Šusteršič zahteval, naj vlada počaka do sobote zvečer. Bar. Bienerth pa je trmoglavo odgovoril, da vstraja na svoji zahtevi S tem se je zdelo, da so pogajanja razbita. Nemške stranke so se sešle takoj na posvetovanje. Naprednjaki so voditelje kršč. socijalcev hudo napadali, da so Bienerthu dovolili zaključiti zasedanje, ne da bi se bili prej s strankami o tem sporazumeli. Na to je bilo sklenjeno poslati deputaci j o k minist, predsedniku in zahtevati, naj ne zaključi zasedanja, naj se mariveč poskusi, obstrukcijo premagati. Baron Bienerth je deputaciji odgovoril, da je pripravljen počakati do sobote zvečer. Kršč. soci-jalci bodo nadaljevali pogajanja z obstrukcijskimi strankami.
z V seji klubovih predsednikov je bilo sklenjeno, da se za jutri skliče formalna seja parlamenta. Bar. Bienerth je sicer zahteval,. naj bi ne bilo seje in Nemci bi mu bili radi vstregli, toda soc. dem. so se temu uprli in so s svojim predlogom prodrli, da ima zbornica sama določati, kdaj naj zboruje in da se vlada ne sme v to vtikati.
z Položaj je na kratko tak, da baron Bienerth ni imel namena rešiti krize, da je mariveč nameraval na vsak način zaključiti zasedanje. Zdi se tudi, da igrajo kršč. socijalci dvojno igro. Pogajajo se za hrbtom drugih strank ter upajo, da jim bo mogoče v ugodnem trenotku prevzeti vodstvo elle politike v roko. Zdi se, da so se s slovenskimi klerikalci že sporazumeli, da se na jesen osnuje nova koalicija s kršč. socijalci na čelu. Nemški nacijonalci bi v tej novi koaliciji igrali bolj postransko vlogo. Bienertha so njegovi dosedanji prijatelji zapustili. Sedaj se bore: na eni strani Bienerth, ki bi se rad za vsako ceno vzdržal na vladi, na drugi strani kršč. socijalci,
ki bi radi za vsako ceno strgali celo vlado nase, na parlament pa nikdo ne misli, rešitev parlamentarne krize ni nikomur resno 'mar.
z Ogrska kriza. Cel Wekerlev kabinet je na novo v svojem uradu potrjen. Stranka neodvisnosti bo sprejela na konferenci resolucijo, v kateri pravi, da bode podpirala samo tako vlado, ki je vzeta iz večine parlamenta.
Dnevno kronika.
o Ostavko je podal za Czernkovi-chem tudi oddelni predstojnik za bogoslovje in nauk Ferd. pl. Mixich. — Tako počasi odhajajo člani glasovitega „servus" društva od hrvaške vlade.
o Proslavo neodvisnosti Zedinjenih držav so v torek obhajali z velikanskimi svečanostmi v Novem Jorku. — Pri gnječi, ki je nastala pri zažiganju umetnega ognja, je našlo 60 oseb svojo smrt, težko ranjenih pa je nekaj stotin.
o Mixichev naslednik. Hrv. listi zdaj ugibljejo, kdo bo naslednih oddel-nemu načelniku za nauk in bogočastje pri hrv. vladi pi. Mixichu, ki se je moral zaradi svoje „no-no-no" afere umakniti. (Nekega dne je namreč prišla k njemu uradno neka gospa Horvat. Mixich si je dovolil ljubeznivost, da jo je najprej pobožal po licih, potipal po ramah, in na to še trikrat prijel za prsa in vsakokrat pripomnil: no? no? no? Gospa Horvat ga je hotela tožiti, on pa ji je dal rajši častno izjavo, ki je šla seveda skozi vse časopise in vzbudila veliko smeha.) Dr. Frank kandidira na njegovo mesto svojega prof. Kršnjavega, Rauchov kandidat pa je sedanji oseški župan Rajačič. Seveda se tudi drugi potegujejo.
o Nove planinske železnice. Z otvoritvijo železniške proge čez Ture je bilo dovršeno železniško podjetje, ki se smelo stavi na stran največjim delom te stroke na svetu. Potnik bode občudoval krasote planinskih krajev, ki so sedaj odprti svetovnemu prometu in dostopni vsakomu in ne samo telesno krepkemu in pogumnemu turistu, hvalil bode pa tudi praktično stran teh občudovanja urednih planinskih prog, katere so zbližale Švico, Bavarsko, Solnograško, Češko in celo Severne Nemčijo za stotine kilometrov z Adrijo in Trstom. . Nemci vedo, kaj pomenijo te nove proge za nje v gospodarskem obziru in bodo izkoristili vse nove gospodarske možnosti sebi v korist in še prav posebno v okrepljenje nemškega življa v Trstu in na Primorskem sploh. Čelo Bavarsko in del Wiirtemberškega je sedaj Trstu za 179 km bližje nego Genovi, kamor so prej imeli bližje in celo bližje nego v Hamburk. Sedaj je torej še samo stvar uredbe tarifov, da bi se ves promet, ki je šel dozdaj po eni strani na Genovo, na drugi na Hamburg, napeljal sedaj na Trst, kateremu so dani torej vsi pogoji, da postane velika in glavna trgovska luka naše države in cele južne Nemčije, za vso trgvino z ori-jentom. Tudi turistov bode mnogo več v naše dežele. To vse bi bilo dobro, toda pri nas ni Slovanu dano, da bi se mogel čemu od srca veseliti. Tudi tu se mora vprašati: „Komu bodo te železnice služile v prvi vrsti?" Na to vprašanje je odgovorila „Frankfurterzeitung" od 4. t. m. tako-le: '„Ne da bi potisnili Italjane od Adrije, kjer so domorodci, celo Nemštvo je moralo skrajšati pot do Trsta s pomočjo nove železnice čez Ture, da bi Labom podalo roko ter da bi skupno z njimi zgradilo jez z najtršega planinskega kamenja proti slovanskemu navalu." V tem smislu bode torej delovala tudi nova turška železnica. Ista „Frankfurter Ztg." piše na drugem mestu, da bode v nenemškem svetu ta železnica
čigurno označena kot orožje panger-manizma ter nič ne ugovarja proti temu. Nova železnica bi imela služiti v prvi vrsti v to, da omogoči NOmcem tem silnejši in besnejši napad na slovensko ozemlje ter da odvrne priliv severnih slovanskih narodov od Adrije. Nadjamo se pa, da bodo Slovenci in Čehi znali izkoristiti nov gospodarski položaj v svoj prilog in da bodo onemogočili nemške nakane in šovinisti-ške nade. V dosego te svrhe bomo pa morali skrajno napeti vse svoje dušne in telesne moči in delati, kakor Nemci delajo: premišljeno, vstrajno in neumorno.
Dopisi.
o Iz Ložrcice pri Žalcu. —
Kaj redko se dogaja, da bi tako male vasice kot je Ložnica prirejale veselice, ki kažejo jasno, kaj lahko dosežemo, če smo složni in požrtvovalni. Kljub slabemu vremenu, ki se nam je obetalo, je bila udeležba pri veselici velikanska. Zastopani so oili vsi trgi in vasi v okolici; prišlo je tudi precej Celjanov. Krasne so bile besede g. Iv. Prekoršeka, s kojimi je otvoril veselico. Očrtal nam je današnji položaj Slovencev, pomen te veselice, pomen Ciril-Metodove družbe sploh. —Pevski zbor celjske^a Del. podp. društva je zapel več lepih pesmij in žel obilo pohvale. V lepo opremljenih paviljonih se je nudilo občinstvu vse — več kot še je morda pričakovalo. Cenjene dame in gospice v paviljonih so kaj ljubeznivo stregle občinstvu. Dobila so se res izborna jedila in pijače. Mnogo zabave je našlo občinstvo v zverinjaku in muzeju, kakor tudi pri ribjem lovu. Nekaj izrednega je bilo drevo s prepovedanim sadom, kjer se je dal marsikdo zapeliati v greh in plačal za to tudi zasluženo kazen. Med lepim svi-ranjem šoštanjske narodne godbe se je razvil kmalu prav živahen ples. Zanimiva je bila tudi polževa dirka in spuščanje Zeppelinovih zrakoplovov. — Vedno živahnejša je postajala veselica in ko se je zmračilo, je zaplapolal kres s krasnim umetalnim ognjem, vmes pa so grmeli topici, da se je razlegalo daleč po lepi Savinski dolini. Z zadovoljstvom se je vračal vsakdo proti domu, saj je bil ta dan za marsikoga dan vstajenja — dan spoznanja. Za „Bralno društvo Ložnica" pa je to velikanski moralni in tudi gmotni uspeh, ki ostane vsakomur v najlepšem spominu.
o Iz Loke pri Zidanem mostu. V nedeljo, dne 4. t. m. je obhajala prostovoljna požarna bramba v Loki pri Zidanem mostu 25 letnico svojega obstanka. Priredila je ob tej priliki na vrtu g. Zupančiča veselico, katere se je vdeležila tudi pož. bramba iz Radeč.
Udeležba je bila povoljna, ljudstvo se je sicer zabavalo po svoji navadi, vendar je bilo opažati takoj začetkoma prireditve, da vlada med udeleženci neko nesoglasje; videl si na eni strani očitajoče obraze, na drugi pa obraze, ki so se z nevoljo zavedali neke napake. Vzroki temu s„ bili ti-le:
Ko si pri vstopu pogledal svojo vstopnico, te je zbodla v oči štampilija požarne brambe, ki nosi na prvem mestu debelo tiskan nemški napis: Freiwilliger Feuerwehrverein Laak b. Steinbrück in spodaj v drobnem, skoraj nečitljivem tisku slovenskega: požarna bramba itd. Drugo, kar te je še bolj zbodlo, je bil črnorumen spominski trak, katerega so delili članom in gostom, ki pa je nosil samonemški napis: „Zur Erinnerung an des 25 jährige Jubiläum itd." To dvoje je že povzročilo v tebi nevoljo in žalost. Toda komaj si prišel v malo boljšo voljo, si bil nakrat omamljen, ko ti vdari pri nastopu loške požarne brambe na uho nemški: Habt Acht! To je bil tretji in najhujši udarec. Nemško poveljništvo v prijaznem, popolnoma slovenskem kraju! Vrli Ločani! Kje pa ste zaostali, da se morate pokoriti v svojem slovenskem domovju še danes nemškemu povelju? Pogumni brambovci vendar varujete same slovenske hiše pred nesrečo. In ko zaslišite ob požaru proseč glas: gori! pomoč!, je li vam mogoče klicati z nemškimi besedami tovariše, ki naj rešijo ljubo slovensko domovje?
Kaj ne, to ne more več dolgo trajati, zato bodo skrbeli člani, med katerimi je nekaj že jako probujenih. Vemo, da je to le napaka, ki je vsled malomarnosti ostala v našem drnštvu in da je sedaj treba le odločnega koraka od strani odbornikov, da zbrišete ta sramoteč madež.
Kako krasno se je glasilo slovensko povelje radeškega poveljnika in navdušeni živio-klici so sledili njegovemu slovenskemu povelju: pozor!
Prepričani smo. da vas Ločane prihodnjič pri nastopu ne bodo več pikali „škandal"- in „fej"-klici, ampak da vas bode pozdravil navdušen klic: „Živio slovenske povelje!",.
Iz Brežic. Veselica, katero ste priredili ženska in moška podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda preteklo nedeljo na Griču pri Brežicah, uspela je vkljub temu, da je deževalo celo do-doldne, jako ugodno. Veselice se je n-deležilo mnogo odličnega občinstva iz Štajerske in Kranjske, posebno pa tudi primeroma veliko kmečkega ljudstva. Zabava je bila vsestransko izvrstna. Za različna okrepčila skrbele so naše narodne dame. V šotoru za pecivo prodajale so naše gospodične pod vodstvom gospe Čepinove različne sladkarije in sladoled, v kavarni stregla nam ie gospa Olga Balon s pomočjo drugih gospodičen, v paviljonu za cvetlice (gospa Ferenčak) obsipale so nas gospice s krasnimi cvetlicami (pa ne zastonj). Šaljivo pošto oskrboval je nam že dobro znani poštar g. Holy in njemu podrejene odpraviteljice gdč. Anica Polanšek in Lojzka Mastnakova. Ne smemo pa pozabiti čarobnega šotora v zadnjem kotu veseličnega prostora, kjer je prorokovala zapeljiva čarovnica (gdč. Kati Boecio) srečo, ali pa tudi nesrečo in tolažila posebno na srcu bolane z sladkim likerjem. Pevski zbor „Čitalnice" v Brežicah zapel je pod spretnim vodstvom č. g. župnika Mešičeka nekatere krasne pesmi. Zvečer se je zažgal na zgornjem Griču velikanski kres in so se spuščale rakete in drugi različni umetalni ogenj. Ob enem je svirala kostanjeviška godba narodne komade in jej moram sploh izreči vso priznanje. Čisti prebitek veselice znaša 270 kron, kateri znesek se bode porabil za slovenski otroški vrtec v Brežicah. Da je čisti dohodek veselice primeroma za naše razmere tako visok, se imamo v prvi vrsti zahvaliti našim pri veselici sodelujočim narodnim damam iz Brežic in Bizeljskega kakor tudi vsem narodnim rodbinam in posameznim rodoljubom, ki so darovali za to prireditev različno pecivo in cvetlice ter na ta način pripomogli do tako lepega gmotnega uspeha!
Štajerske novice.
v Narodna drnštva, ki še niso naznanila udeležbe ozir. odposlancev za občni zbor „Zveze nar. dr." to nedeljo v Celju, pozivamo naj kar odpošljejo zastopnike, ki se naj potem pred občnim zborom javijo „Zvezinemu" tajniku ali pa ' kateremu odborniku. — Celjska in okoliška društva pa opozor-jamo na določitev § 16. „Zveznih" pravil: „Pristop k občnem zboru ipajo vsi člani v zvezi stoječi h d ruš te v; v end a r pa imajo samo pasivno volilno pravico in pa pravico udeleževati se s posvetovalnim glasom razprav". Prosimo zato vse zavedne člane naših društev v mestu in okolici, da se te pravice v prav izdatni meri poslu-žijo. Občni zbor te prevažne korpora-cije naj nam pridobi čim več navdušenih delavcev, ustvari čim več novih idej in odpre nova pota za izobraževalno delo med narodom. Zberite se vsi oni, katerim je na srcu tudi politična prihodniost Sp. Štajerske, kajte le s počasnim, trudapolnim delom na tem polju si bodemo vzgojili trde in neo-mahljive bojevnike za narodni napredek. Na svidenje tedaj v nedeljo.
a Zunanje gg. odbornike „Zveze narodnih društev" opozarjamo na važen sestanek in sejo odbora v soboto dne 13. julija ob 8. uri zvečer v rdeči
sobi vNar. doma". Prosimo vse gg-. odbornike. da pridejo. Posebej se n e bode vabilo.
a Zakaj se gre klerikalnim ob-strnkcijonistom ? Razun osebnih Šu-steršičevih aspiracij igra v „rodoljubni" klerikalni obstrukciji veliko ulogo želja po razpustu državnega zbora. Klerikalci računajo na to, da utegnejo sedaj dobiti vse mandate na Štajerskem in Gorskem ter eventuelno zmagati tudi v Ljubljani. V njihovem stremljenju pa jih ne podpira razun poljske ljudske stranke nobena drnga — in zato je težko upati, da jim vlada to uslugo stori. Kar klerikalci čvekajo o „boju proti ministerstvu", „boju proti poobl. zakonu" in to vsaki dan drugače — je le pesek v oči „zaved (e) nih" volilcev.
a Nemško - slovenska zveza na Štajerskem. Z brutalnim majorizira-njem 3 nekierikalnih slov. državnih poslancev so hoteli 4 klerikalni slov. poslanci na Štajerskem letos zopet imeti delegate iz svoje sredine, dasi so lansko leto 3 nekler. drž. posi, mirno glasovali za klerikalca dr. Korošca. Janez Roškar iz Žitenc se je celo netaktno obregnil nad 3 neklerik. posi., da nimajo pričakovati nobenih ozirov od „bratske" kmečke zveze. Na-to sta pa padla oba slov. klerik. kandidata po 'zaslugi nemških — klerikalcev, ki so gotovo toliko ortodoksni kakor naši in ne bodo šli s teh in pa tudi iz narodnih ozirov sklepat, kakih zvez s slovenskimi — liberalci. Ako so pa pustili pasti dr. Korošca, je to njihova stvar.. Mi bi sicer z včerajšnjim poročilom pustili celo zadevo pri miru; netaktnost in brezobzirnost dr. Korošca in tt. je bila itak kaznovana. Ker pa sedaj klerikalci s svojim kričanjem sami kažejo, kako zelo jih boli ta bla-maža, nimamo tudi ničesar proti temu, da se stvar še bolj razglasi . . Dolžiti pa Narodno stranko kakršnekoli zveze z — Nemci, je klerikalno hudobno in neutemeljeno obrekovanje. Ta „zveza" obstoji namreč v tem, da sta gg. Rob-lek in Ježovnik z Nemci vred glasovala za dr. Ploja in ne za — dr. Korošca. Ali si mislijo klerikalci, da je naša javnost tako- otročja, da bi ne spoznala namena tega obrekovanja?
a Die „rollende" Mark. Včasi so nam očitali Nemci ruske rublje, katerih nismo nikoli videli; „der rollende Rubel" je bila stalna fraza nemških in židovsko-nemških listov. Sedaj se zida po nepotrebnem šola pri Sv. Lenartu v SI. gor., ki bi naj izvrševala svojo ponemčevalno poslanstvo. Ker niso dobili za javno šolo dovolj otrok, bodo sezidali zasebno in nalovili vanjo z darili deco nezavednih starišev. Vzdignili so za ta zavod velik krik o „tlačenem" nemštvu pri Sv. Lenartu in pritrkljalo je že veliko mark iz države. Dalo je n. pr. drnštvo za „ohranjenje" nemštva v tujini 1245 M (1369 K); iz vseh mest v Nemčiji prihajajo darila, še celo spoštovani meščani v Bukstehude pri Hamburgu so darovali 9 K 98 vin. Tako pri nas podpira Nemčija ponemčevanje — že ve, zakaj. Stavijo in zidajo se stebri mosta do Adrije! In mi Slovenci — ali naj zapišemo staro pesem?
v Žrtev nemške surovosti v Celjn. Kakor se nam poroča, so posledice lopovskega dejanja pri Nemškemu domu (ne mestu Dunaju) še veliko slabše ko se je v začetku mislilo. Sinček g. kanc-lista Roša, ki je bil splošno znan kot priden fant, trpi grozne bolečine. Celo glavo ima zateklo in ljudje se jočejo, če ga vidijo. Slovenske rodbine v Celju vse sočustvujejo z nesrečnim fantom ter njegovimi stariši ter kar najostreje obsojajo nemški zločin. Ali je je bil celo naročen ? Po zadnjih dogodkih v mestu bi skoro mislili, da se je
nalašč kaj takega zgodilo. Ako bi Slovenec komu le las skrivil, bi kričal ve nemški izrael; ako pa se gode take ne-čuvene hudobije, pa vse molči. Zahtevamo, da se državno pravdništvo nemudoma pobriga za celo zadevo. Za slovensko deco pa zahtevemo varnosti v mestu; mestna policija je nezmožna krotiti nemško divjaštvo. Kam pa pridemo, ako se bode take reči, ki služijo v zasmeh vsaki državljanski pravici, nemoteno godile?
a Kaznovan klerikalni kolovodja. Na volilnem shodu „Narodne stranke" v Podčetrtku dne 9. maja je klerikalni predsednik posestnik Počivavšek iz Sopot, ki je znani klerikalni vodja v podčetrški okolici, brez povoda zakričal navzočemu uredniku J. Lešničarju iz Celja,, da je „nesramen lažnjivep/'. G. Lešničar je zahteval takoj, da to žalitev pred zborovalci prekliče; ker tega ni hotel storiti, ga je tožil in včeraj je bil Počivavšek v Kozjem obsojen na 100 kron globe ali pa primeren čas zapora. Bo vsaj vprihodnje na shodih pametnejši.
a Opozarjamo še enkrat na nocojšnjo abiturijentsko prireditev v celjskem „Narodnem domu". -*- V dvorani bodo stoli in mize. Posetimo to odhodnico naših abiturijentov.
a Sokolska slavnost, prva v novem „Sokolskem domu" v Gaberjih pri Celju, se vrši, kakor smo že poročali, prihodnjo nedeljo 11. t. m. popoldne od
5.	ure naprej. S tem se nekako začasno otvori toli važen „Sokolski dom". Glavna otvoritvena slavnost bo namreč prihodnje leto. Na nedeljski veselici bo preskrbljeno za vsestransko zabavo, radi česar naj nikdo ne zamudi te prireditve. Bo se tudi telovadilo. — Naj-bolj bo brezdvomno ugajal nastop sokolskega naraščaja. Zanimanje za to slavnost je jako veliko, torej sodimo, da bo tudi udeležba prav obilna. Vstopnine je le 40 vin. Čisli dobiček je namenjen za tukajšnjega „Sokola" in „Sokolski dom".
a Zrelostni izpit na celjski višji gimnaziji so še napravili z dobrim uspehom gg. kandidati Medved, Škoflek in Vreče r. Izpiti so bili včeraj končani.
a Šolske sestre # Celjn razstavijo 12. in 13. julija ženska ročna dela v šolskem poslopju.
a Okrajni šolski svet celjski je imel 7. t. m. svojo redno sejo, v kateri se je vzelo na znanje, da je deželni šolski svet potrdil izvolitev nad-učitelja g. Fr. Brinarja iz Gotovelj kot zastopnika učiteljstva v okrajnem šol. svetu in nadalje več drugih dopisov; dovolil je neki šoli nerazdeljen dopoldanski pouk za čas podaljšanega šol. leta; priporočil dve prošnji za 5., ozir.
6.	starostno doklado; priporočil prošnjo neke učiteljice za dovoljenje k možitvi; ugodil prošnji neke šole za posredovanje skrbstvenega sodišča gledé nekaterih otrok itd.
v Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral ravnatelj g. Franjo Jošt na ženitovanjski gostiji g. dr. Adolfa Lenarta z gdč. Zofiko rojeno Seničevo v „Sokolskem domu" v Gaberju pri Celju včeraj znesek po 30 kron. Novopo-ročeucama naj izprosita sv. Ciril in Metod mnogo sreče; nabiratelju in da-rovateljem pa prisrčna hvala! Svoto smo izročili g. potovalnem učitelju C. M. družbe J. Prekoršeku.
v Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral šolski učenec Leon Erhartič v svoj nabiralnik pri kresu na Starem gradu K 12'78. Mlademu navdušenemu Slovencu priznanje in zahvala!
a Poroka na smrtni postelji. V sredo se je v Zavodni pri Celju na smrtni postelji poročil zlatarski pomočnik Vouk z nekim dekletom, s katerim je imel dvoje otrok.
a Iz finančne službe Prestavljen je finančni tajnik Adolf Klodič pl. Sa-bladolski iz Ljutomera v Bruck ob Muri za vodje davčnega referenta pri okr. glavarstvu. — Na njegovo mesto v Ljutomer pride finančni koncipist dr. pl. Semetkovski iz Celja. — Davčni uprav. Rudolf Ulm iz Konjic nastopi svojo službo v Ljutomeru začetkom avgusta.
a Spremembe v deželni zbornici.
Ker se je število. štaj. deželnih poslancev povišalo na 87, se je seveda morala sejna dvorana v deželnem dvorcu preurediti, da se bode dobilo dovolj prostora za vse poslance. Odstranilo se je levo stran galerije in uredilo nove raanjše mize. Žal fda ni stil pohištva enoten s stilom dvorane. Hotelo se je namreč zopet varčevati, a kakor je to na Štajerskem navada, na — napačnem mestu.
a Občina Dramlje je poslala prošnjo, da prevzame država 50% stroškov za ljudske šole.
a Občinski odbor na Velki Pi-rešici je izvolil na predlog nekega Kranjca občinskega tajnika Ivana Zu-panca za — častnega občana. Kdor pozna Zupanca, njegovo „delo" in „zasluge" se mora pač čuditi modrosti obč. odbora na Vel. Pirešici!
v Pri občinskih volitvah pri Rogaški Slatini dne 5. jul. so bili izvoljeni sami Nemci razun socialista krojača Widgaya. Zanimivo je, da sta propadla ravnatelj Mulli in Ogrizek.
a Nemška surovost. Kakor poročajo iz Radgone, sta napadla dva nemška kmečka fanta blizu Purkle 10 letnega dečka in sta ga rezala. Dečko je že na zastrupljenju krvi umrl.
a Nesreča v Trbovljah. Pri sna-ženju električnih naprav je ubil električni tok delavca Albina Rupnika. Zapušča ženo in otroka.
a Ujeli so v Dupleku pod Mariborom nekega kaznjenca, ki je zbežal iz mariborske kaznilnice in se dalje časa po okolici potepal ter pridno kradel.
a Sklep šolskega leta na mariborski gimnaziji se je vršil včeraj dopoldne. Zavod je obiskovalo v pre-tečenem letu 492 učencev, 295 Slovencev in 197 Nemcev; iz Maribora je bilo 70, iz ostale Spodnje Štajerske 341 učencev. Maturantov je 42.
a Drobne mariborske novice. Zrelostni izpit na realki je napravilo 5. in 6. julija 18 abituri-jentov, med njimi 5 z odliko. Slovenca ni nobenega. — Šolski sklep seje vršil včeraj na ljudskih in meščanskih šolah z običajnimi slavnostmi. — Utopila se je v Dravi Roza Zwettler, hčerka nekega oskrbnika na Tirolskem zaradi žalostnih družinskih razmer. V Ptuju so jo pijonirji potegnili iz vode. — Z v i š a 1 a je „mariborska mlekarna" svojo glavnico od 120 na 180 tisoč kron. Četrti del novega zvišanja v znesku 15 tisoč kron je vplačan. — Razpisano je pri c. kr. okrožnem sodišču mesto ženske jetniške paznice. Prošnjice morajo biti brez otrok, ne-omožene ali vdove, znati oba deželna jezika, pisati in računati; treba je tudi izurjenosti v priprostih ženskih ročnih delih.
a Zrelostni izpit na ženskem učiteljišču v Ljubljani so napravile minuli teden z dobrim uspehom gspdč. Slavica Lebar iz Križevcev na M. p., Opresnik Marija iz Trbovelj in Jerica Visenjak iz Žamanjcev.
v Zvezi narodnih društev je pristopilo podporno in izobraževalno društvo „Domovina" v Gradcu. Klerikalna tolažba, da bode „kres" gorel nad trh-ljim ogrodjem „Domovine" (glej „Slov. Gosp. z dne 8. jul.) še dolgo ne bode opravičena!
Kranjske novice.
z Nemško šolo v Rečici pri Semiču na Dolenjskem hoče ustanoviti „Schul-verein" za — slovenske otroke.
z Skrbna kranjska deželna vlada
se je bala, da pride vsled nemških tolo-vajstev v Kočevju do protinemških nemirov v Ljubljani in je namestila po posameznih nemških hišah orožnike vojaštvu pa naznanila, naj bode pripravljeno. Ako bi bila tako skrbna v Kočevju, bi se ne moglo zgoditi, da bi trije obsojeni nemškutarji divjali in razsajali po slovenski trgovini.
z Sarajevski učiteljiščniki, 19 po številu, so si prišli ogledat belo Ljubljano in krasot kranjske dežele. Vlada jim je dala za izlet podporo.
Koroške novice.
z Kako govori Dobernig. Celovške „Freie Stimmen" so priobčile po „D. K." članek državnega poslanca Doberniga, v katerem govori o narodnem in gospodarskem pomenu nove železnice skozi visoke Ture. Predvsem upa seveda na nemško pomoč proti slovenskemu „napadu". Izobraženi no-sitelj nemške kulture se slednjič tako spozabi, da grozi „kranjskim nemir-nežem", ki bi se morda pokazali med koroškimi Slovenci, s surovo silo. Tako se mora hujskati! Ali ne bode slednjič kriva vlada, ki take hujskarije mirno dopušča, da pride do pravcate meščanske vojske v naših deželah?
Pogorela je streha hotela „Annen-heim" ob Osojskem jezeru.
Primorske novice.
v Odkritje spom. plošče skladatelju H. Volaričn se bode vršilo v Kobaridu dne 8. sept. združeno z večjo pevsko slavnostjo.
v Goriški deželni zbor je razpu-ščen. Nove volitve sebodo vršilev poznejši jeseni.
v Vsled deževja je Soča silno na-rastla. Na nekaterih krajih je gotovo stopila čez svoje bregove.
v Kobiliee se na goriškem Krasu strahovito množijo. Kmetijski urad je organiziral šolsko deco. da lovi kobilice s posebnimi mrežami. Šole so v vseh okuženih okrajih zaprte, na lovu za kobilicami je okrog 1200 otrok. Vsak nalovi na dan po 3—5 litrov kobilic, za katere se mu plaču po 15—20 vinarjev. Kobilice vržejo v vrelo vodo in potom porabijo za guoj.
v Stanje soeijalističnih strokovnih organizacij v Trstu. Železničarjev je bilo organiziranih 1227, skladiščnih delavcev 400, natakarjev, kuharjev itd. na ladijah 600, klesarjev 130, krojačev lp4, litografuv 110 in drugih 120. V skupinah lesnih delavcev, pomorskih kurjače v in mornarjev, čevlarjev in slaščičarJsv je število članov zflo padlo, zato socijalisti številk ne povedo. — Tržaški politični odbor jugosl. soc. demokracije je sklenil ustaviti izdajanje „Delavsk. lista".
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Odločitev — odložena.
o Dunaj, 9. julija. (Brz. „N. Dri."). Danes je ob otvoritvi seje drž. zbora izjavil zbornični predsednik Pattai, da bi se naj z ozirom na različna pogajanja po parlamentarni šegi seja ne vršila. Ker ni temu nikdo ugovarjal, se je seja takoj zaključila. Prihodnja seja je naznanjena v torek ob 10. uri dopoldne.
o Dunaj, 9. julija. (Brz. N. Dn.) Zaupniki akcijskega odbora obstrukci-jonističnih strank so danes pri posve-
tovanjn ugotovili, da nradna izjava o včerajšnjih razpravah ministerskega predsednika z zastopniki obstr. strank ni povsem resnična. (Glej „Politično kroniko".)
o Dunaj, 9. julija. (Brz. „N. D.") „Nemško-nacijonalna korespondenca" poroča: Že ob 10. uri dop. se je zbral nemškonacijonalni klub k seji, v kateri je predsednik natančno poročal o včerajšnjih dogodkih in dajal objed-nem potrebna pojasnila. V debati so izjavili poslanci, da vlada nikakor ne sme odkupiti vložitve nujnih predlogov proti kompenzacijam. Kakor hitro bode doseženo sporazumljenje med strankami, ki hočejo delati, se bode začel boj proti obstrukciji.
o Dunaj, 9. julija. (Brz. „N. Dn.") Danes je bila razširjena po zborničnih kuloarjih vest, da sedaj žele tudi nem. kršč. socijalci odgodenje zasedanja; včeraj so se zavzeli samo zato za odložitev odločitve, ker niso poznali slovanskih zahtev. (?)
0 Praga, 9. julija. (Brz. Nar. Dn.) „Narodni listy" poročajo iz Dunaja, da si je vlada že pripravila ostro izjavo proti obstruirajočim slovanskim strankam, da pa te izjave ni odobril ministerski svet.
Različne novice, z Berlin, 9. julija. Kakor poroča današnji „Tagblatt", pride cesar sredi prihodnjega tedna v Berlin, da se odloči glede kancelarske krize.
z Teheran, 9. julija. Po zanesljivih poročilih se je včeraj izkrcalo v pristanišču Enzeli-ju ob Kaspiškem morju 4—5 tisoč ruskih čet, ki korakajo proti Teheranu. V šahovem taboru se vse pridno oborožnje proti vstašem. .
z Berlin, 9. julija. Perzijski šah se je že pred nekaj dnevi pripravljal, da, če bi ne zamogle njegove čete braniti in ne zabraniti vstopa vstajnikom v Teheran, bi se podal v varstvo kakega poslaništva. Sedaj ga ;'e prihod ruskih čet zopet ohiabril.
z Pariz, 9. julija. Tukaj je umrl ob 10. uri ponoči general Gallisett.
Slovanski zapiski.
v Drugi pokrajinski zbor napredne stranke v Dalmaciii se vrši v Splitu dne 25. jul. Udeležba obeta biti po poročilu splitske „Slobode" mnogobrojna.
v Nečuvene razmere na Hrvatskem. Mlinar Tomo Krača v slavonski Ora-hovici poroča v madžarskem listu „A Nap": V O. sem kupil mlin, s katerim vzdržujem svojo mnogobrojno obitelj. Tega mlina se je zahotelo veleposestniku baronu Guttmannu de Gelse, in poskusil je vse mogoče, da mi odvzame krvavo prisluženo imetje. A jaz mu ga nisem hotel odstopiti — in kaj je storil baron Guttmann? Dal je odpeljati vodni tok, ki je gonil moj mlin, samo da me muči. Obrnil sem se na oblasti, na vse mogoče strani, ali povsod me odvračajo od tožbe proti Guttmanu; prosil sem 4 odvetnike, a nobeden se noče spustiti v tožbo. Obrnil sem se končno na ministerstvo, a odgovorili so mi: „Ni mogoče ničesar izposlovati proti bar. Guttmannu. Tako sem se končno prepričal, da moram propasti." — Človek bi mislil, da je to pismo iz Barbari je!
V Stoletnica rojstva Ljudevita Gaja
se je vršila dne 8. julija 1909. Vsi hrvaški listi in revije se tega dogodka spominjajo z daljšimi članki, v katerih naštevajo zasluge Ljudevita Gaja za Hrvate in za Jugoslovane. On je pre-nefeel sedanji naš in hrvatski pravopis, takozvano „gajico" iz Češkega na „Ilirsko". On je osnoval prvi časopis na Hrvatskem in sprožil takozvano „ilirsko" idejo, za katero se je tako navdušil naš rojak Stanko Vraz, čegar stoletnica stoji tudi pred durmi. Ime Ljudevita Gaja pomenja znamenit napredek v političnem in kulturnem oziru iie le pri bratskem hrvatskem narodu temveč pri vseh Jugoslovanih. Zato kličemo tudi mi: večna slavaLjudevitu Gaju!
z Boj med poljskimi strankami.
Med Vsepoljaki ali poljskimi narodnimi demokrati (vodja dr. Glombinjski) in poljsko ljudsko stranko (vodja Sta-pinjski) se odigrava vedno ljatejši boj v domovini. Ta boj so Vsepoljaki zanesli celo v kulturne korporacije kakor je „Towarzystwo Szkoly Ludowéj", katero društvo ima nalogo vzdrževati privatne poljske šole in sploh voditi šolske zadeve v obmejnih krajih. V soboto in nedeljo je imelo društvo občni zbor. Pri volitvi v osrednji odbor so Vsepoljaki razdrli kompromis in vrgli vse kandidate poljske ljudske stranke.
Obrambni vestnih.
z 200 X 1000 ali : odgovorimo Ros-eggerju. Nemci so nam napovedali boj na celi črti. Niso nam še dovolj odtrgali naše zemlje — niso nam vzeli še dovolj naše dece in je žrtvovali svojemu Molohu. Prišel jim je na pomoč še njihov pesnik Bosegger z znanim pozivom, naperjenim na vse imovite Nemce, da naj pokažejo svojo ljubezen do nemškega naroda z dejanjem na ta način, da naj vsak določi iz svoje imovine 2000 K za ustanovitev nemških šol ob jezikovnih mejah. Znesek 2000 K naj zapade šele tedaj v plačilo, ako se najpozneje v petih letih oglasi 1000 Nemcev, ki so pripravljeni-žrtvovati vsak po 2000 K v ta namen. Dva milijona kron, ki se v ta namen nabereta, bosta zadostovala, da se marsikje utrdi nemška meja. Ne dvomimo, da bodo Nemci nabrali ta denar v znane svoje „kulturne" namene.
Rosegger izziva s svojim oklicem naš odgovor, saj je ta poziv obrnjen naravnost proti nam. Ali naj mirno gledamo, kako nam bodo stari naši sovragi trgali kos za kosom naše lepe slovenske zemlje, kako nam bodo odtu-jali našo deco in iz nje vzgajali ja-ničarje, ki nas bodo še bolj zatirali nego oni?
Ne. in stokrat ne! Odgovorimo Rosegger ju slovensko! Poživljamo vse zavedne Slovence, slovenske denarne zavode in občinske zastope, da naj žrtvuje vsak za ustanovitev slovenskih šol ob jezikovnih mejah vsa] po 200 kron. Ta znesek bi se moral vplačati najpozneje v pétih letih in je dotičnik, ki se zaveže y ta namen žrtvovati 200 K, na svojo obljubo šele tedaj vezan, ako se najpozneje v petih letih zaveže 1000 Slovencev žrtvovati v ta namen po 200 K. Na ta način bi prispevali v zgoraj označeni namen 200.000 kron — za naše skromne razmere veliko vsoto!
Dotične obveznice naj se pošiljajo družbi sv. Cirila in Metoda, ki bo tudi sprejemala vplačane zneske in jih posebej upravljala. S tem zneskom izdatno ukrepimo našo mejo, ustanovimo v jezikovno nevarnih krajih nove šole in vsaj deloma prestrežemo delovanje nemškega Schulvereina.
Slovenke! Slovenci! Pokažimo dejansko, da ne ljubimo svojega naroda le z besedami! Žrtvujmo imenovani znesek, ki ga bode marsikdo mogel utrpeti; položimo ga domu na oltar!
Sedaj, ko se hočejo naši sovragi s podvojeno močjo vreči na naše ozemlje, bodimo si v svesti svoje dolžnosti napram naši domovini.
Slovenci! Slovenke! Ob dvanajsti uri, ko se nam bliža sovražnik, Vas poživljamo, da se ne odtegnete temu pozivu; pokažite dejansko, kako ljuba in sveta Vam je Vaša rodna zemlja, kako svet Vam je Vaš lepo doneči materni jezik! Vsi, ki so Vam blago-vitejše razmere, k žrtveniku za dom in očetnjavo!	—k.—
Pripomba uredništva: Pisec tega članka nam javlja, da prvi podpiše v zgoraj naznanjeni namen pod navedenimi pogoji znesek 200 K; v tem se mu je pridružil tudi še nek drug gospod. Imamo torej podpisanih že 400 K. Hkratu nasvetujemo, da se naša nova zbirka imenuje Ciril - Metodov obrambni sklad. Iskreno želimo, da bi ta poziv ne ostal glas vpijočega v puičavi. Blagovole naj ga ponatisniti vsi slovenski listi, ki so prijazni na šemu stremljenja. Obistinitev Ciril-Me todovega obrambnega sklada bi bila velikega pomena za naše narodno pri-zadetje, bila bi krepka zavora sovražnim nakanam!	„Slov. Branik".
z Družbi sv. Cirila in Metoda je
vposlal g. I. Keber, trgovec v Ljub-jani, Stari trg, zopet 150 K kot čisti dobiček pri prodaji družbenega čistila za čevlje. Iskrena zahvala! Gospodinje, rabite to čistilo, ki poleg svòje izborne cakovosti doprinaša tudi naši šolski družbi dokaj denarcev!
z Družbi sv. Cirila in Metoda je darovala „Hranilnica in posojilnica v Lembahu" 10 K kot kresni dar. V isti namen so darovali narodnjaki v Lembahu 22 K.
z Akad. tehn. društvo „Triglav" v Gradcu je sklenilo pristopiti k obrambnem skladu družbe sv. Cirila in Metoda z zneskom 2 X 200 K = 400 K. V ta namen se je že pričelo z nabiranjem tozadevnih zneskov med članovi ter se ;e v to svrho že nabralo do 50 K.
z Slovenski dijaki I. drž. gimn. v Ljubljani darujejo družbi sv. Cirila in Metoda 200 K s pozivom na slovensko javnost, naj stori vsaka slovenska kor-poracija in vsak petičen Slovenec isto kot odgovor na Roseggerjevo zbirko za „Schulverein". Vsaka občina pa daruj za vsakega svojega občana en vinar in zbranih bo 2,000.000 kron za našo šolsko družbo.
Tržni cene.
8. julija. Kava v Hamburgu: Santos Good Average za september 3175 za december 3075, za mare 3075, za maj 3075. Tendenca nestalna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23'80, nova kampanja K 2270. Tendenca trdna. — Vreme: kaže na dež.
Budimpešta, 8. julija. Pšenica za oktober K 13 76, pšenica za april K 14'09, rž za oktober K 10"02, oves za oktober K 770, koruza za julij K 774 koruza za avgust K —'—, ogrščica za avgust K 14'30. Pšenice se malo ponuja. Kupčija je majhna, tendenca se vzdržala. Pšenica za efektiv za 5 vin. višje, oves miren, ostalo vzdrži. Vreme kaže na dež.
Budimpešta, 8. julija. S v i-n j a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 142 do 143 vin., mlade, srednje 143 do 144 vin., mlade, lahke — do — vin.; zaloga 31.025 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 164.—, namizna slanina 146.—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 8. julija:
Vsled vremena se tendenca še bolj utrdila, za pšenico in rž se je zahtevalo po 10 vin.,več. V ovsu padla cena za 5 vin. Promet majhen, posebno v pšenici.	_
Veleizdajski proces v Zagrebu.
91. dan razprave.
Priča Dane Trbojevič iz Rume (predkaznovan zaradi zlorabe uradne oblasti) pravi, da je v Rumi odvetnik dr. Žarko Miladinovič, da so k njemu prihajali častniki iz Srbije in bosanski ustaši. Čul je pripovedovati slugo dr. M., da je ta zbiral blago in je pošiljaj srbskim ustašem.
Cvetko Dabič iz Klenka pravi, da je obč. tajnik Stevo Lucič zahajal k dr. M. „radi Srbije". Nosil je pisma v Šabac na Srbsko nekemu orožniku Šte-vanu. Dr. M. da je zbiral prostovoljce za Srbijo, istotako dr. Dobrinič. Videl je cele vozove orožja, ki so ga vozili v Srbijo. Pripoveduje, kako so ga v ječi v Šabcu mučili, ker se je prijavil, da hoče izpovedati proti dr. Žarku Mi-ladinoviču.
Priča Franjo Paunovič iz Kostaj-nice pravi, da so volilci dr. Stojano-viča klicali ob priliki zadnjih volitev: „Živio kralj Peter, a Franc Jožef naj propade!"
Marko Saridja iz Kostajnice in Peter Šuštič iz Majure izpovesta, da sta čula, kako so ljudje govorili, da je tu srbska zemlja in da bo zavladal kralj Peter.
Peter Rakiö iz Ragusovca ne izpove nič novega.
Ivan Malus iz Požege pripoveduje obširno o „pojavih" srbske propagande. Pravi, da je cirilica kriva, da^ gredo deca v madžarske „julijanske" šole, ker mrze cirilico. (Smeh.)
Otroci
se sprejmejo na hrano in v popolno vzgojo pri bivši učiteljici. Zdravo in prijetno stanovanje, velik vrt in strogo nadzorstvo. — Naslov pri upravništvu „Narodnega Dnevnika".
331 3-1
329 3-1
Mladega
trgoYskegapomocnika in učenca
sprejmem v trgovino z mešanim blagom.
Stjepan Celeč, Pregrada.
Penzijonisti in uradniki!
Lepo posestvo, gosposka hiša, obokana klet, nemška preša, 4 orale zemlje za vinograd, eden oral zasajen z laškim rizlingom insilvancem, 3 orale travnikov, eden oral lepe hoste, krasen razgled, 1 uro od železniške postaje na progi Grobelno-Slatina je naprodaj za 8000 K.
Več pove J. Malus na Blanci pri Sevnici.	330 i
Pozor trgovci!
Dobro idoča trgovina z mešanim blagom se odda takoj v najem. — Potrebni kapital 50.000 kron. Slovenci imajo prednost. Vse natančneje se izvé pri Jožef Berlisgu v Rogatcu. 3i9 3-3
Gostilna
se odda v najem. — Ponudbe je nasloviti na oskrbniživo graščine Novi Klošter
pošta Sv. Peter v Savinski dolini.
MMMMMNMM
za trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki, s potrebno šolsko izobrazbo, sprejmeta
Norb. Zanier & sin
Sv. Peter v Sav. dolini.
324
3-2
Nov avtomobil
2 meseca rabljen, se proda. — Cena 2.500 K. Oglasi pod šifro: „Avto 2.500", poštno ležečer Ljubljana. 323 3-3