Izliaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat. & Velja : za celo leto 4 krone (2 gld.) Denar naj se pošilja pod napisom: Upravuištvo ,, VI irsi" v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. & Leto XX. V Celovcu, 7. novembra 1901. Štev. 45. Beljaški „boksarji“ na delu! V zadnjih nemirih na Kitajskem so zasloveli nboksarji“ po svojem sovraštvu in krutosti nasproti tujcem. Napadali in morili so tujce, kjerkoli so jih dobili, porušili njih posestva, oropali njih imetje. Tudi vlaki pred napadi teh kitajskih „boksarjev“ niso bili varni. Zgražali so se tedaj povsodi nad početjem „boksarjev“. Kdo bi mislil, da bodo tako kmalu dobili posnemovalcev prav pri nas, v naši koroški deželi. V spominu je še početje celovških „bok-sarjev“, ki so napadli v Celovcu duhovnika, ko je zvečer mirno šel domov. A še mnogo bolj so se odlikovali beljaški nemško-nacijonalni inso-cijaldemokratični „boksarji“ dné 28. oktobra. Dunajski župan dr. K. Lueger se je vračal z 20 mestnimi odborniki iz Briksena, kjer so se bili udeležili slavnostij povodom tisočletnice obstanka mesta, na Dunaj. Vozili so se z brzovla-kom, ki dospe v Beljak ob 11. uri zvečer. Ko pride vlak v Beljak, pričakovala ga je tam velika množica, kakih 300 oseb. Ko je vlak obstal, začelo se je uprav huronsko-divje vpitje. Zbrana druhal je na najnesramnejši način psovala dr. Lue-gerja in metala na železniške vozove kamenje, blato, gnila jajca itd. Razbilo se je več šip in eden mestnih odbornikov je bil po kamenu ranjen. Vpitje in razgrajanje je trajalo nad četrt ure ; vlak je stal dalje kakor drugekrati na kolodvoru, uradniki in policaji so gledali izgrede mirno, ne da bi le poskusili, jih zabraniti! Potniki v vlaku so bili vsi prestrašeni vsled divjega vpitja, nek star bolehen mož je obledel in so ga morali spraviti iz voza. Podivjana druhal je hotela naskočiti voz, v katerem je sedel g. dr. Lueger, jednega sprevodnikov so potisnili malone pod kolesa. To se je godilo ob omenjenem času na glavnem kolodvoru beljaškem, tam kjer se vozi dan na dan toliko tujcev. Ni treba, da bi bil kdo poseben pristaš dr. Luegerjev, da bi odobraval vso njegovo politiko in delovanje, a vsak pošten in dostojen človek mora tak surov napad kar najodločneje obsoditi in protestirati zoper nasilstvo politične stranke, kije povzročila one izgrede! Kam pridemo, če se Avstrijec po avstrijskih tleh ne more več voziti, če niti na velikih kolodvorih, kjer je vedno dosti uradnikov in policajev, ni varen najhujših napadov ? Beremo večkrat, da v oddaljenih samotnih krajih, n. pr. v neizmernih gozdih amerikanskih včasih roparji napadejo kakšen vlak. Beljačani so pokazali ono noč, da za onimi klativitezi itd. tam v daljni Ameriki nočejo zaostati. Naskočili so vlak kar sredi mesta, na velikem kolodvoru. Pribiti moramo tudi to: Kako so bili naši novodobni „boksarji“ tako dobro poučeni, kdaj in v katerem vozu se bo vozil dr. Lueger? Kaj pa uradniki? Ali niso vedeli o tej nakani? In slavna policija, ki ima skrbeti za red in mir? In beljaški župan — itd. Kje je bila javna oblast? Ali res nič niso slutili, ko se je zbirala druhal, da napade vlak? — Lepo spričevalo za naše oblasti se je dalo ono noč v Beljaku! Neki dunajskih gospodov se je bil izjavil, da so razgrajali po največ pobalini. A zoper to protest uje beljaški list, in pravi, da so tam „de monstrirali gospodje". No, res lepa „go-spoda“, ki napada po noči potnike, ko večinoma spé v vlaku! Od kod so oni gospodje, to so povedale natanko „Karnt. Nachrichten“, ki pravijo, da so se razgrajanja udeležili udje raznih beljaških društev: požarne brambe, pevskega, telovadnega društva, „Sudmarke“ (!) itd. Za toliko odkritosrčnost smo hvaležni! Tujci bodo odslej pa gotovo s podvojenim veseljem prihajali v našo deželo, ko bodo izvedeli, da jih čaka morda že na prvem kolodvoru pozdrav s kamenjem, blatom, gnilimi jajci itd. Koroški liberalni listi vsi z odkritim veseljem in se zahvalo poročajo o beljaških izgredih. Sami se sodijo! Državni zbor. Minuli teden se je nadaljevala proračunska debata. Izmed Slovencev je govoril najprej posl. Pogačnik. Živahno so njegov govor odobravali slovanski poslanci, kajti odkrito je povedal, da vladi ne zaupamo, ker ni nad strankami, ampak je na Koroškem in Štajerskem nemško-nacijonalna, na Primorskem laško-narodna. Vlada, ki se rada baha, da je gospodarska, ni taka, da bi ji mogli zaupati poslanci kmeta. Avstrijske vlade so doslej vedno koristi kmečkih slojev žrtvovale malemu številu velikih industrijcev. Obstanek kmečkega stanu je najvažnejše avstrijsko vprašanje. Govornik je ostro govoril proti žitni kupčiji na obroke, katero uganja vlada, in zahteval, da bi morala vlada kmeta bolj braniti in mu pomagati. V oddelku kmetijskega ministerstva so v proračunu prenizke točke. Premalo se dà za melijoracijski zaklad. Govornik je tudi prijel vlado, da je pač delovala za dosego kompromisa med češkim veleposestvom, da bi se pa v veleposestvu na Štajerskem in Kranjskem dosegel kompromis, pa vladi ni mari, vsaj potem bi tu moralo nemško liberalno veleposestvo prepustiti nekaj mandatov slovenskim^n konservativnim veleposestnikom. Mi ne zaupamo sedanji uradniški vladi, ker vzdržuje nemški centralizem na stroške slovanskih narodov. Od Slovencev govoril je še dr. Perj an čič, ki je domači prepir prav po nepotrebnem vlačil tudi v državni zbor, kjer bi bilo največ treba skupnega dela vseh poslancev. Največ pozornosti je obudil govor Mladočeha dr. Kramaf-a, ki je označil stališče svoje stranke nasproti vladi, katero je zelo ojstro prijemal, da se ne ustavi vsenemškemu gibanju in gibanju „Proč od Rima“, ki ni versko, ampak strogo politično, nevarno Avstriji, katero hoče na ta način storiti pripravno, da postane nemška provincija. Branil je vlado sam dr. Korber, a prav nesrečno. Korberjev govor, ki se ni upal niti z besedico obsoditi gibanja „Los von Rom“ in vse-nemške agitacije (! !), je silno neugodno vplival na slovanske poslance. Nemci so se ga pa razveselili. Čehi so vpili na Korberja: „Vi ste vsenemški ministerski predsednik!" Položaj je ta govor ministerskega predsednika le poostril. Na Slovane je vplival, kakor bi jim vlival jesiha na rano. Korberjev govor kaže, da bo vlada „Los von Rom“ in vsenemško gibanje še nadalje popolnoma mirno gledala. To pač najbolje označuje naše politične razmere. Dopisi. Hodiše. (Shod.) Dné 27. vinotoka se je vršil pri nas shod podružnice sv. Cirila in Metoda za Kotmarovas in okolico, katerega se je udeležilo zelo veliko zborovalcev. Ko je bil načelnik, g. Matija Prosekar, došle zborovalce prijazno pozdravil, je po kratkem poročilu tajnikovem in blagajnikovem Ne kradi! (Spisal V. Kosmdk. — Prevel Svečan.) (Konec ) „Dva hleba kruha sta proč!“ tarnala je prodajalka. „Tisti Fraj mi jih je ukradel." „Kateri Fraj?“ je strogo vprašal policaj. „Iz Rožne ulice--------.“ Policaj je stal, gledal navzgor kot zvezdo-slovec in premišljeval, ali tistega Fraja pozna. Naenkrat se nasmeji in vpraša prodajalko: „Koliko vam je ukradel?" „Dva hleba po 50 krajcarjev." „Je že dolgo od tega?" „Kake četrt ure, na rotovžu je ravno bilo šest." Ko je policaj to slišal, hitel je proč. Podal se je naravnost na rotovž in za nekaj časa z dvema drugima policajama v Rožno ulico. Vstopili so v nizko hišo, kjer je stanoval Fraj. Ne da bi potrkali, stopili so v sobo. Na mizi je gorela mala svetilnica. Ko je Frajeva žena zagledala policaje, zavpila je: Jezus, Marija! in je omedlela. Fraj jih je obupno pogledoval. Drugi dan je stal ubogi Fraj na rotovžu pred policijskim komisarjem. Stal je žalostno kakor suho drevo in solze so mu kanile po velih licih. Na mizi je ležal jeden cel hleb pa pol, tako, kakor so jih včeraj policaji našli pri Fraju. Vzeli so jih lačnim otrokom od ust, kajpada, saj sta bila — ukradena. Gospod komisar je sedel za mizo in čital časnik, pušeč iz dolge pipe. Ura je udarila devet. Ko- misar je nepotrpežljivo vstal in vprašal policaja pri oknu: „Ali gospod Šmid že gre?" „Ravnokar je vstopil v vrata." Duri se odprejo in vstopi debel gospod v črni obleki, s svilenim klobukom v roki. Za njim je šla prodajalka, kateri je včeraj Fraj ukradel ona dva hleba kruha. Pek Šmid je stopil klanjajoč se h komisarju. Komisar mu je šel nasproti in sezajoč mu v roko reče: „Oprostite, gospod Šmid, da vas nadlegujem." „Prosim, ni se treba izgovarjati", odgovori Šmid. „Žalibog moramo zavoljo takih ljudij trpeti vsi: vi, jaz in vsak pošten človek." Gospod Šmid je pogledal Fraja z največjim zaničevanjem. „Prosim, izvolite se vsesti", reče komisar. Gospod Šmid se je vsedel in komisarje začel: „Fraj, kje ste ta-le kruh vzeli?" Fraj si je pokril z roko oči in jokal. Šmid pa ga je jezno gledal in mrmral: „Farizej!“ ^Gospod komisar", oglasila se je prodajalka, „kje bi ga bil vzel? Pri meni ga je vzel!" „Kedar vas bodem vprašal, potem morete govoriti," zavrnil jo je svarilno gospod komisar. „No, Fraj, odgovorite!" Fraj je pogledal komisarja z okom ranjenega, naščuvanega jelena ter rekel: „Prosim, gospod komisar, ne mučite me, saj veste vse : jaz sem ga ji ukradel." In pokazal je z roko na prodajalko in je niti ni pogledal — od sramote. „In zakaj ste to storili? Doslej ni bilo o vas kaj takega slišati." „Ljubi gospod komisar", odgovoril je naglo Fraj, „Bog je priča, da tega nisem storil iz hudobije, ampak radi lakote ! In nikakor zaradi mene — rajši bi od lakote umrl — ali radi otrok sem to storil. Moj Bog, vse je jokalo od lakote in jaz sem oče! Nisem mogel tega poslušati!" „Ysak pošten človek dela, da bi svoje otroke pošteno izredil," reče resnobno in pikro gospod Šmid. „Jaz moram tudi delati." „Velecenjeni gospod Šmid", vzkliknil je obupno Fraj, „jaz bi rad delal po dnevi in po noči — moj Bog in kako rad — le da bi dela dobil ! Jaz sem letal od zjutraj do mraka, prosil in beračil za delo — pa dela nisem dobil nikjer; niti za dninarja na cesti ali pri živini me niso vzeli. Zgubljeni sin je dobil službo, če tudi pri svinjah, vendar službo — in jaz, pošten mož do včeraj, oče pravičen nisem dobil niti takšne ! Kaj sem mogel storiti? Beračiti?" „Boljše beračiti nego krasti!" omenil je gospod Šmid. „Le da bi smel v mestu beračiti!" vzkliknil je bridko Fraj. „Kakor hitro me policaj zagleda, zapre me— in na deželo iti beračit? Nimam niti čevljev niti suknje. Gospod Šmid usmilite se me, imate otroke kakor jaz, da vam jih Bog blagoslovi! Prizanesite mi to pot in prisegam vam, da si ovi-jem cunje okoli nog, namesto palice si bodem ulomil vejo od vrbe in beračil bom od vasi do vasi — naj me zmerjajo vagabunda — in kar pribe-račim, prinesem domu, kruh dam otrokom in vam vsak krajcar, da plačam, kar sem dolžan." „Pa, pa, pa, pa," odreže se pek. „Jaz nimam škode ; to mi mora povrniti ta-le (pokazal je na prodajalko), ker ni pazila; vas pa morajo zapreti, ker ste kradli. To zahteva postava. Ako bi pustili vsakega tatil, kdo bi se bal?" govoril tajnik g. E o z m a n. V daljšem govoru je nam pokazal, kakšen namen ima šola in kako bi torej imela uravnana biti. Že v začetku svojega govora je resno naglašal, da nismo se zbrali, kakor nas nasprotniki radi obrekujejo, za to, da bi hujskali zoper šolo in učitelje, ampak za to, da bi se pogovorili in posvetovali, in pravi namen teh shodov je ta, kako bi se dali nedostatki sedanje šole odpraviti. Takih shodov se udeleževati in o šoli se posvetovati, je pravica vseh državljanov, torej tudi kmetov, saj so šole za nje in oni je morajo vzdr-žavati. Šola ima vzgajati in izobraževati ljudstvo, potem takem mora biti ljudstva primerna. Šola mora biti torej najprej verska in ndrodna, t. j. pouk in vzgoja se mora v njej goditi na podlagi podedovane vere in materinega jezika; sicer ne doseže in ne more doseči svojega namena. Potem mora biti uravnana primerno kraju ali stanu, čigar otroke ima izobraževati: druga šola je potrebna za kmete, druga za mesta. Na kmetih bodi šola šestletna, deloma zato, ker kmetu primanjkujejo delavne moči, deloma zato, ker otrokom po 14. letu kmetsko delo več ugajati noče in vse se žene za ložjim delom v mesto. S kakim zanimanjem so zborovalci poslušali, a kako so se z vsemi točkami govora strinjali, o tem je pričalo vedno glasno odobravanje in naposled burno ploskanje, ki je plačalo g. govorniku njegov trud. Sledila je cesarska pesem. katere je zbrano občinstvo s pevci vred pelo stoje. Med zborovanjem so hodiški pevci in pevke pod vodstvom spretnega organista Modriča in s pomočjo nekaterih kotmirskih pevcev razveseljevali zborovalce s svojim res lepim petjem. Pri volitvi novega odbora so bili vsi stari odborniki znova izvoljeni; samo na mesto rajnega blagajnika, g. Mihe Eobasa, je bil na novo izvoljen g. Jernej Modrič. — H koncu se je zahvalil domači g. župnik govorniku in pevcem zato, da so pripomogli s svojim trudom k temu, da se je shod tako lepo vršil, in zborovalce, da so se v tako obilnem številu shoda udeležili. Velika škoda, da ni bilo celovških gg. tamburašev, kakor je bilo določeno, kar je zaprečilo skrajno slabo vreme. Iz tajnikovega poročila povzamemo, da je štela podružnica v pretečenem letu 146 udov in iz poročila blagajnikovega, da je imela 35 kron 40 vin. dohodkov. Le vedno naprej v vztrajnem delu za nàrod! Globasnica. (Pozor!) Kaj pa je zopet? Nič hudega! Starikasta teta v celovških stolnih ulicah se je zopet oglasila. Znana vam je že iz članka v številki 41. našega lista. Ker je „Mir“ odgovoril na vprašanja, stavljena v „Fr. Št.“ št. 79., je nek Globasničan (— gotovo tisti, ki se je v Šmihelu ponašal s svojimi oslarijami, poprej da jih je odposlal v „Fr. St.“ —) čisto po koncu in pravi, da je naš „Mir“ od množice slovenskih kmetov zaničevan. Mi pa trdimo ravno nasprotno! Ta pri-smojenec imenuje javno naš „Mir“ lažnika; mi pa imenujemo pisatelja članka v „Fr. St.“ istotako grdega lažnika in obrekovalca, dokler nam ne dokaže neresnico besed: „to se je vršilo med „Šoš-tarjevo“ in „Paarovo“ gostilno, odkoder je priletelo tudi nekaj kozarcev, katerih so precéj pobili. Jeden Slovencev je imel še drugi dan otekel prst, kamor ga je zadel kozarec/' („Mir“ št. 3Ò.) Kdo je Slovenca ranil?! — Vaše grožnje, da hočete marsikateri nekrščanski dogodek objaviti, ako dopisnik „Mira“ še ne bo dal pokoja", se ne bojimo in vašega nesramnega in lažnjivega orožja se ne ustrašimo ! Toliko zadostuj za danes ! Globasnica. (Kaj delajo nasprotniki?) Na dopis v „Miru“ št. 41. znana naša „trojka" ni vedela kaj druzega storiti, kakor med drugimi surovostmi napasti tudi g. kaplana v listu „Fr. St.". Eadovedni so, kaj je z zasmehovanjem jubilejne procesije, in pravijo, da so to samo sanje. Nikakor ne; da so se procesiji posmehovali, je resnica, in tudi vemo mesto, kje se je to zgodilo in katera požarna hramba je tam stala. Kaj pa pravi „Gustl“ k izjavi v „Karntner-Ztg.“-i od dne 9. okt. 1901? Eadovedni smo tudi, kaj bodo orožniki dognali! Zdaj pa pride še najimenitnejše: „Dokler so bili gospod župnik sami, je vladal v Globasnici pokoj; zdaj, ko so dobili radi starosti kaplana, ni več miru." Dà, ali veste kdo je pravzaprav sejal prepir in ga še seje? Opozarjamo vas med drugim na dopise v „K. N.“ od dué 20. jan. 1898, št. 6. in v št. 57. istega leta; dopisnik nam je znan, a mi nočemo rabiti tistega orožja osebnega napada, kakor vi; če bo pa treba, bomo vendar tudi to porabili. Najhujšo razprtijo pa je napravila ustanovitev nove požarne brambe, in to se je zgodilo še prej, nego je g. kaplan sem prišel. Da se je pri agitaciji dobrota našega g. župnika zlorabila, je žalostno ! Ne vemo, je Ti g. župniku všeč ali ne, da ga je dopisnik v „Fr. St." spravil v svojo kvasarijo, in ga takorekoč hotel nekoliko povzdigniti. Od listov, kateri na najnesramnejši način blatijo našega milostljivega g. knezoškofa in sploh vse, kar je katoliškega, povzdigovan biti, gotovo ni častno, in kaplanu gotovo nič ne bo storilo, če ga isti listi psujejo; s tem delajo nasprotniki najboljše za našo stvar. — „Vsak slovenski časnik prinaša iz Globasnice kaj zanimivega," pišejo „Fr. St.“; no, to je le dobro in znamenuje, da tam Slovenci še živijo. — »Foprej bo kaplan Globasni-čanom hrbet pokazal, kakor pa brezbožni „nemčurji“ (tako jih imenuje „Mir“ v štev. 41, ne pa g. kaplan) ped od svoje pravice odstopili." Kdo se ne smeje? Eadovedni smo, kake so tiste njihove „p ra vi c e", in kdo jih jim krati; morebiti nam to povejo, bomo jim jako hvaležni. Na kateri podlagi g. kaplan dela, nam je dostikrat povedal: za katoliško-narodno stvar. Da pisatelj (ali boljše: kovači) podlega članka kaplanu podtikajo mišljenje, katerega še nikdar ni pokazal, je zopet značilno za stranko, ki hoče tudi „krščanska biti," pa se dejansko čisto drugače kaže po pregovoru: „kakor 1 . . . misli, takšen je!" Libuče. (Nekoliko besedij o „Štajercu“.) Da v našo lepo slovensko vas Libuče zahaja brezverski ničvredni časnik „Štajerc“, je že znano. Ali ta grdi list se nahaja tudi v drugih bližnjih vaseh, dà, zlezel je celo že pod mogočno Peco in se je tam pri par gorskih kmetih udomačil. In kaj je vzrok, da se je umazani časnik toliko razširil? Kriva je temu nevednost in zaslepljenost ljudij ! Ko bi že enkrat vedeli ljudje kaj je in kaj namerava ta list, pač gotovo bi ga opustili. Kes je, da „Štajerc“ kmete nekako zvito hvali in se jim prilizuje, duhovnike pa prav zlobno napada. In zakaj dela tako? On hoče uničiti v srcih priprostih ljudij spoštovanje do duhovnikov, zato se toliko laže in jih obrekuje. Vsakdo pa vé, da so duhovniki v sedanjem času največji podporniki kmetom in pri-prostemu ljudstvu ! Ne mislite kmetje, da vam „Štajerc“ hoče pomagati in vas poučiti; to je s;ida hinavščina! On hoče le, da bi ljudstvo duhovnikov več ne spoštovalo, jih več ne poslušalo in ubogalo, jim več ne zaupalo. Tako bi ljudstvo zanemarjalo cerkev in vero in potem bi jih sovražniki vere, kateri pravijo „ Proč od Kima", veliko lažje več dobili na svojo stran. Zato pa: Kdor je že naročen na „Štajerca“, naj ga kar hitro opusti in ga pošlje nazaj ! Nikar ga ne naročuj, ker kmalu, da ne veš kdaj, se naužiješ njegovega strupa, ki te bo čisto omamil. Posebno pa so za mladino slabi časniki zelo pohujšljivi. Stariši, vi varujete svoje otroke slabe tovaršije, a vi pa dobivate slab časopis, ki ni nič boljši kakor slaba tovaršija. Povem vam, velika odgovornost vas čaka, ker sami s tem po-hujšate svojo deco, zakaj otrok se veliko prej privadi slabemu kakor dobremu; hitro bo začel zaničevati duhovnike in vero, nazadnje pa tudi vas ne bo hotel več spoštovati. Ce vam torej kdo ponuja „Štajerca“, da ga berete, ga kar odločno vrzite po-nujalcu pod noge, navrh pa mu pokažite duri, ali storite tako, kakor mi je pravil nek kmet: Že večkrat mi je N. N. prinesel „Štajerca“ in mi ga ponujal, da naj ga berem. Toda vsakokrat sem mu to ponudbo odklonil. Ko spet enkrat pride in mi začne ponujati „gifcno kroto", si mislim: čakaj, danes te bom pa splačal, da me boš pomnil! Vzamem „Štajerca“ v roke in rečem ponujalcu, naj gre za mano. Jaz pa grem k — svinjaku in vržem cunjo v svinjak. Potem pravim še: od zdaj naprej se pa ne bom več branil tega časopisa; le pridno mi ga donašajte, za svinjsko nastiljo bo že dober. Naj ga le svinje berejo, ker njim ne bo nič škodoval. Naj-rajše bi videl, da mi pripeljete kar cel voz „Šta-jerca", da bi dalj časa imel kaj nastiljati. Kmet se je začel glasno smejati, N. N. pa ves jezen odšel z dolgim nosom, in vrlemu kmetu ni več ponujal „Štajerca“. Kmetje iu vsi drugi posnemajte tega kmeta, in storite vsi tako, kakor sem povedal, vam v korist. Potem bode „Štajerc“ in drugi ničvredni časniki za vselej izginili med vami. Libuški fant. Prevalje. (K občinskim volitvam.) Še par tednov in prišel bo za Prevalje dan, ko se bo bila odločilna bitka. Vsakdo, kdor ima le še nekaj možgan v glavi, mora sprevideti in spoznati, da naj slovenskemu kmetu le slovenski kmet ukazuje. Kaj naj dela v občinskem odboru učiteljstvo? To pač čaka veliko hvaležnejše delo v šoli, katera itak ni ravno na posebno dobrem glasu. In uradništvo? Kes, da so premogokopi tu; res, da plačujejo tudi precej davka, a da bi ti nemško-nacijonalci hoteli vzeti ves občinski zastop tako rekoč v zakup, pa nikakor volilci-Slovenci ne smejo trpeti. Saj je uradništvo itak zastopano po virilnem glasu, če pride do kakega prepira med občino in družbo, kako pa naj uradnik glasuje? Zoper podjetje ne sme, ker ga sicer odpustijo, a za občino tudi ne sme. In če bo resnica, da se že prihodnje leto vodstvo premesti v Celovec, kaj pa potem ? Žatorej res svetujemo tem gospodom, naj sedijo rajše v svojih pisarnah, a sedeži v občinski sobi naj ostanejo kmetom in obrtnikom! — Zato slovenski možje na dan! Pojdite volit vsi, nobeno delo naj vas ne zadržuje. Pokažite, da ste zavedni in ne Gospod komisar je pokašljal. „Gospod Šmid, prosim, dovolite — sam mislim, da bi se moglo v tem slučaju zatisniti oko." Šmid je debelo pogledal gospoda komisarja, potém pa je rekel s poudarkom : „Gospod komisar, pustite ga brez kazni, ako hočete, jaz bodem našel pravico drugje!" „Gospod Šmid!" vzkliknil je strastno Fraj, „usmilite se mojih otrok, da morem za nje vsaj beračiti — sicer vas bode Bog kaznoval na vaših otrocih !" „Tiho, predrzni človek," zavpil je Šmid. „Jaz skrbim za svoje otroke sam in vzgajam jih pametno. Z vašo božjo kaznijo pustite me pri miru." Poklonil se je in odšel. Fraja sta policaja odpeljala v ječo. Ko sta se vračala iz ječe, rekel je starejši policaj mlajšemu: „Primaruha, moram iti kam na glaž vina." „Zakaj?" „Da zapijem žalost. Ta-le Šmid nima srca niti vesti. Sam naš gospod komisar se je za Fraja potegnil!" „Kes, to že nekaj pomeni! In ko bi bil ta Šmid kak revež — ali tako! Ima tri hiše in žita, kdo vé, koliko. In je tako trdosrčen ! Jaz sam, četudi mi je vsak groš dragocen, bil bi ga temu Fraju še na vrh dal." „čim večja mošnja, tem manjše srce, to je star pregovor," pristavil je starejši. „Pa naj sam pazi! Tega bi rad kamenjal radi hleba bruha in sam — saj veš!" „Vem skopuh in oderuh! V moko je mešal sadro (gips) — pa vse je podkupil — no, saj to poznamo. Te tri hiše niso iz nič. Ko je sem prišel, imel je samo culico na hrbtu." »Pustimo take reči. Marsikoga moramo pozdravljati, ki bi imel biti za mrežami!" * * * Vlani sem prišel v tisto mesto. Šel sem s prijateljem v gostilno. Ne daleč od nas je sedel star, medel mož pri glažu vina. Podpiral je glavo ob velo roko, kakor podpira obupni gospodar svojo podirajočo se hišo s perelim brunom. Zdel se mi je znan. Za nekaj časa vstane, molčč plača in molèé odide. Bal sem se, da od slabosti omahne — tako bedno je šel. S takim korakom hodijo nevarno bolni na posteljo, da bi se vlegli zadnjikrat. Vprašam prijatelja: „Kdo pa je ta mož?" „Ali ga ne poznaš več? To je pek Šmid." „Šmid?!“ čudil sem se. „Kako sejeizpremenil !" „Ljubi moj, ni čuda", rekel je moj prijatelj! „zadel ga je udarec za udarcem. Imel je tri hčere in sina — veš —.“ „Vem.“ — „Prva hči, Lojza" — »Poznal sem jo." — „se je udala nesrečno in je zblaznela. Druga je od žalosti umrla, ker jo je ženin — častnik — zapustil, in tretja se je pustila zapeljati ter je pri porodu umrla." »To je žalostno." »Dovolj žalostno; še večjo nesrečo ima s sinom. Ta je lump, zapravil je svoj delež in sedaj žuga očetu, da ga ustreli in tudi sebe, ako mu ne dà vsega premoženja." — »To je strašna kazen!" Jaz pristavim: »Strašna in zaslužena." »In zakaj?" Jaz sem pripovedoval prijatelju ono staro do- godbo in on obmolknivši za nekaj časa reče : »Glej glej, in marsikdo se z Bogom tožuje!" »In veš, kaj se je zgodilo sFrajem?" vpraša me naglo moj prijatelj, profesor. »Ne vem." »Poznam ga slučajno. Njegov sin je v naši gimnaziji izvrsten učenec in ako ostane priden, bode enkrat imeniten mož. Že zdaj podpira revnega očeta od svojega štipendija." Haz no terosti. Bela devica. Na Kuskem je v nekaterih tovarnah okoli Lodze zelò lepa navada. Delavci nabirajo celo leto prispevke, da bi z njimi plačali doto kakšni revni delavki, ki se omoži. Prispevki na doto delavke se nabirajo vsak teden. Nevesta, ki dobi doto od delavcev, se imenuje »bela devica", za katero skrbé vsi delavci tovarue, kakor bi bila lastna hči vsakega posameznega delavca. Takšna nevesta prinaša možu nekoliko sto rubljev dote in je zelò spoštovana. Ta prelepa navada dokazuje, da ima slovansko ljudstvo plemenito srce in da zna rešiti v krščanskem duhu socijalno vprašanje povsod tam, kjer še ni pokvarjeno z zahodnim brezverskim liberalizmom. —dn. Smešničar. * Spoznala. Dijak: »Sedemkrat sem vas že poklical, da bi plačal; zakaj ne pridete?" — Natakarica: »Mislila sem, da se le šalite!" * Strašna grožnja. Ona: „Če mi ne kupiš novega klobuka, potem-----potem te ne bom ni- česar več prosila!" bojte se nobenih zadržkov, ki vam jih bodo na pot nastavljali. Nalašč ne! Glejte, volitev je ta dan najvažnejše delo! Gre se za čast sv. vere, v kateri ste bili vzgojeni in v kateri želite umreti, in vam se usiljujejo sedaj možje, ki cerkev vidijo samo od zunaj, ki so naročniki vam in sv. veri najbolj sovražnih listov in časnikov; gre se za čast našega jezika, katerega hočejo vedno bolj in bolj izpodriniti. Vidite, gre se za vaše najdražje blago, gre se pa tudi za vaše stanovske pravice, katere ste dolžni braniti. Ce se sami ne postavite za svoje, kdo pa naj se ? Samo tožiti, kako da kmeta vse prezira in zatira, ne pomaga nič. Sloveči Francoz Montalembert je dejal: „Kaj pa vedno tožite; na volitev idite in po prepričanju volite, in pokažite, da ste vredni imena: možje !“ — Volitev je pa tudi bogoslužno delo. Naj se vam ne smili malo časa za to darovati. Kakor ni izgubljen čas, ko se odtegnete delu, kadar greste v cerkev, k procesiji, na božjo pot, tako ne bote imeli izgube, ko pojdete k volitvi. Vsako stopinjo, ki jo bote storili v ta namen; ves čas, ki ga bote porabili, vam bo stotero povrnjen. Nikakor naj se ne sliši med vami zastareli izgovor: „Bodo že brez mene opravili*. Kdor pozna pomen volitev, ne govori tako! Glejte nasprotnike! Vsako malenkost vam okličejo pred cerkvijo, samo volitev ne, češ, vsak naj hodi gledat na občinsko desko. Pa hodi po 2—3 ure daleč! Glejte njihove spletke, imejte torej saj toliko gorečnosti za dobro stvar, kolikor je imajo nasprotniki za slabo. Agitirajte sami, kolikor morete! Vzdignite svoje sosede, prijatelje, sorodnike, da gredo opravit svojo dolžnost! Da, pokažimo, koliko nas je, skrbimo, da zmagamo! Ne dajte se preslepiti po nikakih lažeh, po nikakih obljubah in posebno pazite na tiste, ki so omahljivi. Noben liberalec nima pravice gledati v vašo glasovnico! Dà, bodite možje, stojte kot skala in zmaga bo naša! Bog z nami in sreča junaška! Na Koroškem. Bazpošiljanje knjig družbe sv. Mohorja, ki se je pričelo dné 16. sept., se je končalo dné 30. oktobra. Razpošiljalo se je vkup 34 dnij. Prvomestnik Ciril - Metodove družbe, p. n. prečastiti in velezaslužni monsignor Tomo Zupan, veronauka profesor, njega svetosti papeža tajni komornik itd., je blagovolil na vseh vernih duš dan obiskati in nadzorovati velikovško „Nàrodno šolo“. Od tam se je podal visoki gost v Maribor. Duhovske zadeve. Za župnika v Logivasi je imenovan tamošnji provizor, č. g. Štef. Singer, in za župnika v Jaborijah tamošnji provizor, č. g. Fr. Rozman. — C. g. Val. Schitelkopf, župnik v Vovbrah, postane župnik na Mostiču. — Prestavljena sta: č. g. Fr. Božič, kaplan v Vetrinju, za drugega kaplana v Pliberk, in č. g. Jos. Schiwitz, kaplan v Pliberku, za provizorja v Malnico. — Za predstojnika škofijskega računskega urada in poročevalca je imenovan vč. g. tajnik in duh. svetovalec Mart. K ovač. — V mašnika posvečen je bil dné 31. okt. olivetanec č. o. Ant. Brzoskovski. Dné 1. nov. je daroval. novo mašo v Tancenbergu. Osebne novice. V Celovcu je umrl živino-zdravnik in poročevalec o živinozdravniških zadevah pri dež. vladi, g. Frau J. O erti, star 68 let. Iz uradnega lista. Na javni dražbi se bo dné 11. novembra ob 10. uri pri finančnem ravnateljstvu v Celovcu oddajal v najem užitni n s ki davek na vino, mošt in meso za sledeče okraje: ves davčni okraj Velikovec (izklicna cena 15.130 K), Prevalje (16.940 K), Jezersko (1.000 K) in Pod-klošter (5.300 K). „Ponarejalce denarjev" so zasačili v podjunski dolini. Dva so na zahtevo državnega pravd-ništva zaprli, dva marljivo iskali. „Ponarejeni“ kronski petak je v Celovcu bil kot tak na sumu. Pošljejo ga konečno na novčni urad na Dunaj, od koder pride odgovor, da kronski petak nikakor ni ponarejen, marveč pravi pravcati petak, kakor so ga dobro ali slabo skovali na Dunaju. Državno pravdništvo je torej ostalo na cedilu, „ponarejalca“ so morali takoj izpustiti. Po nedolžnem sta sedela precej časa in še ob kronski petak sta prišla, ker so ga na Dunaju kot ponarejenega prej preklali, predno so ga za dobrega spoznali in zopet vrnili. Lepa bo, če bodo ljudi začeli sedaj zapirati tudi radi pravega in poštenega denarja! Naglica pač tudi pri drž. pravdništvu ni zmirom na mestu in gotovo je, da taki pojavi ugledu pravosodja le škodujejo, ker kako pride pošten človek do tega, da se ga sodnijsko preganja in vlači po zaporih po nedolžnem, za kar pozneje ne dobi nobene odškodnine in nobenega zadoščenja za krivice, katere je moral trpeti zaradi drugih. Sicer pa ta slučaj tudi jasno priča o dobroti našega sedanjega srebrnega denarja. Pot zgrešila. Dné 28. oktobra zvečer sta iz vojašnice pobegnila dva novinca tukajšnjega 17. peš- i polka. Hotela sta jo pobrisati domov v Kranj. A zgrešila sta pot. Namesto proti jugu sta jo mahala proti severu. Blizu Starega Dvora sta nočevala pri nekem železniškem čuvarju. Tam so ju orožniki ujeli. Požar. V pondeljek dné 5. t. m. je nastal v tukajšnji tovarni za čreslovino g. Kac-a velik požar. Gorele so smerekove skorje, katerih je bilo nakopičenih 180 vagonov. Požarne hrambe iz mesta in okolice ter iz Št. Vida in Beljaka so delale, a ognja dolgo niso mogle udušiti. V sredo zjutraj je še gorelo. V veliki nevarnosti je bilo vse šent-vidsko predmestje. Samomor. V lovski kosami v Beljaku se je ustrelil vojaški novinec K. Goltes, doma iz Sinovie, okr. Krško naKranjskem. Uzrok: Domotožje. Drobiž. Celovčani se potegujejo za to, da dobe v Celovcu poštno ravnateljstvo. Morda bi potem bilo na pošti malo več točnosti in hitrosti, nego je je sedaj. — Za prodajo rib postavljajo v Celovcu na trgu sv. Duha posebno bajto. Tudi na vetrinjskem obmestju postavljajo neko kolibo, ki izgleda, kakor kak star železniški vagon. Pa naj kdo reče, da v Celovcu ne napredujemo velikomestno. Po slovenskih deželah.. Slovenska pivovarna. „Ljubljanska kreditna banka" ustanovlja delniško družbo pod imenom „Delniška družba združenih pivovarn v Žalcu in Laškem trgu v Ljubljani". G. Simon Kukec, posestnik tvrdke S. Kuketz, se zavezuje, da prepusti novi delniški družbi obe svoji pivovarni v Žalcu in v Laškem trgu z vso opravo in glasom dveh inventarjev za skupno svòto 550.000 kron. Več se izve iz inserata v zadnji številki. Novo domače podjetje pozdravljamo in priporočamo. „Stara praksa." Na davčnem nadzorstvu v Ptuju je bilo razpisano mesto pristava. Mej prosilci je bilo tudi nekaj Slovencev. Celò jeden tak je med njimi, ki bi se rad na svoje stroške preselil v Ptuj. Ali to službo je dobil Nemec, ki ne zna ni besedice slovenski in katerega prestavijo na državne stroške. — To je stara krivica, katere bič občutimo Slovenci vsepovsodi, zlasti v obmejnih pokrajinah. O tej krivici peva „Sudsteierische Presse" staro in znano pesem: Uradniki domačini morajo v tujini prav veneti, semkaj pa prihajajo uradniki, ki niti ne umejo davkoplačevalca, kaj da hoče. Slovenec naj le prosi za kako službo, ali ne dajo mu je zato, ker je Slovenec, Nemec pa jo dobi in ga premeščajo celo na državne stroške. Dà, dà, taka je stara — „praksa“! Vjet cigan In morilec. Cigana B. Helda, brata Sim. Helda, ki je bil minulo jesen v Novem mestu obešen, morilca nekako pred poltretjim letom blizu Krke s sekiro ubitega kmeta, so dné 15. t. m. pritirali v novomeško ječo. Zasačila ga je blizu Ogulina hrvatska žandarmerija. Cigan, ki je zakrivil še mnogo več hudobij nego njegov brat, je kakih 30 let star, majhen in slaboten. V ječi je uklenjen na rokah in nogah, da jo nevarni hudodelec ne popiše. __________ Gospodarske stvari. Zavarovanje živine. V Celovcu je lansko leto nastala deželna zavarovalnica za živino, katera šteje sedaj že 44 krajevnih zvez z 1431 udi, ter 9410 glavami zavarovane živine v vrednosti 1,548.970 K. Da bi še več udov pristopilo, je deželni zbor letos pravila prenaredil in sklenil, da se sme krajevna zveza napraviti tudi tedaj, če se v enem okraju oglasi le 5 posestnikov, ki zavarujejo skupaj najmanj 60 glav goveje živine. Ker je to zavarovanje še marsikomu neznano, naj tu napovem najimenitnejše točke iz pravil deželne zavarovalnice. Namen te naprave je gotovo dober, odškodovati namreč kmeta, če mu kako živinče po nesreči proč pride. Kmet ima svoje bogastvo večji-del v živini, posebno v sedanjem času, ko mu polje malokaj nese. Če ima srečo pri živini, če dobro obstane, če ima pa tam nesreče, posebno zaporedoma, potem se mu slabo godi in še ob posestvo more priti. Nemški pregovor pravi: „Pferdverrecken macht dem Bauer Schrecken", t. j. če kmetu konj pogine, ga to prestraši. — Zoper take nesreče se vsak kmet vsaj deloma more zavarovati, če imenovani zavarovalnici pristopi. Seveda je treba plačati ali nekaj škode trpeti, vendar ta škoda je manjši od one, če ti živinče pogine. Seveda vsakemu posestniku ne kaže zavarovati svoje živine. So kmetje, ki imajo na 50 do 100 glav živine v zdravih in zračnih hlevih ; živino znajo varovati in dobro ozdravljati, in le redkokedaj jih zadene kaka nesreča; taki bi morali pač več zavarovalnine plačati, kakor sploh zgube trpijo. Nasproti je pa dosti tudi takih, katere pri živini zaporedoma nesreče zadenejo, takim je zavarovanje pa gotovo priporočati. Kateri so tedaj najimenitnejši odstavki tega zavarovalnega zavoda? 1. Zavarovalnica je v Celovcu in jo oskrbuje deželni odbor. 2. Pristopiti more vsak, kdor ima živino, in sicer ob vsakem času : izstopiti more pa le ob koncu upravnega leta, katero se začne s 1. oktobrom. Ne sprejemajo pa se: posestniki, ki zelo zanemarjajo svojo živino ali pa jo trpinčijo, ravno tako tudi ne trgovci z živino. 3. Udje tistega okraja se združijo v krajevno zvezo. Taka zveza nastane, če se oglasi vsaj 5 posestnikov v tistem okraju, ki zavarujejo skupaj najmanj 60 glav goveje živine. Vsaka zveza ima svojega načelnika, katerega imenuje deželni odbor in dva cenitelja, katera si udje sami izvolijo. 4. Kdor pristopi, mora zavarovati vso živino, katera je sposobna za zavarovanje ; samo to ali ono žival zavarovati, drugih pa ne, ni dopuščeno; ob enem napove ceno, za katero jo hoče zavarovati. Zavarovati se ne morejo sledeče živali: a) Konji pod enim letom in čez 15 let stari, če že niso bili prej zavarovani. b) Govedi pod 4 meseci in čez 12 let stari. c) Bolna in klaverna živina. č) Konji, kateri se rabijo navadno za tako vožnjo, da se ž njo kaj zasluži. 5. Plačuje se od konj 2 odstotka, od govedi 1 odstotek od napovedane vrednosti živine. 6. Ce kako živinče zboli, se mora to nemudoma načelniku zveze naznaniti; za ozdravljanje je imenovan poseben živinozdravnik, katerega pri ozdravljanju plača posestnik bolne živine. Enako se vsaka prememba v številu živine načelniku napove. 7. Ako ni več pomoči in je treba bolno živinče zaklati ali sploh katera zavarovana žival konec vzame, se škoda ceni po zato sestavljeni komisiji, katero plača dežela. — Za konje se plača odškodnine 70°/0, za govedi 80°/0. — Ako je meso zaklane živali še za uporabo, se toliko odšteje, kar je vredno. 8. Odškodnina se ne izplača: a) če živina pri požarih ostane v ognju in zato vzame konec ; b) pri kužnih boleznih, pri katerih država itak nekaj odškodnine plačuje; c) če živinče zboli zavolj preslabe postrežbe ali trpinčenja ; č) ako je posestnik bolezen prepozno napovedal in je tega sam kriv; d) če plače ni odrajtal ob pravem času ali pa se pri ozdravljanju ni držal nasveta živinozdravnika. Pri posebnih slučajih more deželni odbor izvan-redno polovico zavarovalne odškodnine pripoznati. Iz navedenih točk pravil se razvidi, da niso posebno ugodne za zavarovanje naše domače živine. Plačati je treba precej, odškodnina se ne izplača popolnoma, in pri nesrečah pri živini vsled ognja nič ne dobiš. Če more krnet živino zoper ogenj še posebej zavarovati, kam bo prišel s svojimi plačili! Pa če kateri kmet preračuni, koliko zgube pri živini je že n. pr. v 10. letih imel, se bo prepričal, da ta več znaša, kakor bi bil v tem času zavarovalnine plačal, zato se za nekatere kmete vendar-le priporoča, da bi svojo živino zavarovali. Med Slovenci je deželna zavarovalnica še malo kaj znana, pa se tudi ni čuditi, saj se naznanila kmetijskega društva tiskajo samo v nemškem jeziku in pravila deželne zavarovalnice so tudi samo nemška. Če tedaj deželni odbor razpošilja svoja vabila za pristop na občine, naj jih pošlje tudi v slovenskem jeziku, da jih bo ljudstvo zastopilo. Tržne cene. T Celovcu, dné 31. oktobra 1901. Ime blaga na birne na hektolitre Prignalo se je A V A V pšenica . . — — — — konj rž .... 4 17 11 46 — pitani vol ječmen. . . oves . . . 5 25 6 56 14 vprežnih volov turšica. . . 7 — 8 75 2 junca pšeno . . . 7 — 8 75 73 krav proso . . . — — — — 1 telica fižol, rudeč . krompir . . 2 3 24 40 pitanih svinj ajda . . . 6 84 8 55 — OVC Pitani voli so po — A do — K, vprežni voli po 496 A do — K, krave po 160 K do 256 K. Sladko seno je meterski cent po % K — v ào è K 40 v, kislo seno po 4 A 40 r do 6 A — v, slama po 4 A 20 » do 5 A — v. Promet je bil slab. Velikovec, dné 30. oktobra. Prignali so: 75 volov, 128 krav, 6 telic, 5 telet. Gena za pitano živino 60 do 64 kron, za vprežno živino 54 do 58 kron za meterski cent žive vage. 70 ovac, 5 koz. Promet je bil srednje dober. Šmohor, dné 28. okt. Prignali so 25 konj, 226 repov goveje živine, 21 ovc, 6 koz. Sejem je bil dobro obiskan. Prodalo se je precej, a cene so bile bolj nizke. Kupci so bili večjidel iz Tirolskega. Podpirajte družbo sy. Cirila in Metoda! Slovenskim rodoljubom iz dežele in sosednih slovenskih pokrajin, ki dohajajo po opravkih v Celovec, naznanjamo, da se celovški Slovenci shajajo vsako sredo ob 1I28. uri »večer v gostilnici hotela „pri Sandwirt-u“, kjer imajo odmenjcno svojo ,,klubovo sobo44, tretja vrata (t. j. druga soba) pri vhodu na desno. — Slovenski gosti so nam vsikdar dobro došli! Loterijske številke od 2. novembra 1901. Trst 1 22 4 80 70 Line 47 5 64 54 74 ■ NAZNANILA. jgg» 111111 Iz zapuščine preč. gosp.