St. 35. V Trslu, v soboto 2. maja 1885. Tečaj X EDINOST Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko ■T iliinaj«—I.« • EDINOST« izhaja 2krat na teden vaako srads in •»bat« o poludne. Cena za vsa ) V»l ioftti ae pošiljajo Uritnlltv« »vi« Tsrreatt« »Nuova Tlpograflajt vnak mora biti leto je « pld., za poln leta 3 gld., za četrt leta 1. gld. SO kr. — Posamezne Številko s« ) frankiran. Rokopisi o-ez posebne vrednosti ae ne vračajo. — luteran (razne vrate nazna-dobivajo pri onravniltvu in v trafikah v Trtta po & kr., v Bartol in v AJdovičnl po f nila in poslanice) a« zaračimijo po pogodbi — prav uen6; pri kratkih oglaaih z drobnimi O kr. — Aaroiinnt, reklamacije in inaerate prejema Opravilitve, vit Tirrente, »Nova tiskarna*. ( Črkami ae plačuje za vaako beaodo 2 kr u 'vr4j < -w Politično društvo Edinost. Podpisani odbor vabi vse ude in druge rodoljube, v prvej vrsti pa Istrske Slovane na javni občni zbor, kateri bode v nedeljo dnć 10, t. m.p to je jutri čez osem dni v Lindaru poleg Pazina. Začetek točno ob 4. uri popo-ludnć. Dnevni red: ]. Razgovor in predlogi o prihodnjih državno-zborskih volitvah. 2. Predlogi gledć zboljšanja razmer v Istri. 3. Posamezni predlogi. Poznana je vsem slovanskim rodoljubom važnost narodnega delovanja v Istri, poznana je tudi borba ta-moSnjih Slovanov za svoj obstanek. Prav zarad tega je treba, da se udeležb omenjenega javnega zbora rodoljubi ne le iz Istre, temuČ tudi iz vseh drugih slovanskih krajev, da ondotni narod navdušimo za vstrajno delovanje. Kedor le more, naj pride 10. t. m. v Lindar. Oddaljeni ee lehko vozijo po istrskej železnici skoz Divačo do Pazina; od Pazina je Lindar Se ne pol ure oddaljen. Iz Trsta odlazi vlak ob 7. uri zjutraj; v Divači je zveza in ob 11. uri dop. pride vlak v Pazin. Odbor pol. drufitva Edinost. Volitve v državni zbor. i. Koncem tega in začetkom prihodnjega meseca se bodo vršile volitve v državni zbor po vseh kronovinah naše državne polovice. Ako so bile kedaj važne te volitve za nas avstrijske Slovane, bodo gotovo največe važnosti ta pot, kajti Slovanom gre ~J— za to, da si utrdijo pozicijo v PODLISTEK. Me«. Spisal Levin. O Ipreš koledar, kateri navadno v no-benej hiSi ne manjka, in na strani, kier se govori o maju, gotovo najdeš: maj ali veliki traven je najlepši mesec v letu; greš v cerkev k pripovedovanju in tudi tu slišiš hvaliti maj kot najlepši mesec; v družbi ti udarja na uho: — Eh, kolikor smo po zimi preveč pod streho tičali, odškodovati se hočemo prihodnji majnik; nahajaš se mej šol-ko mladino in tudi tu se mladi upapolni mladeniči in otroci menijo, kako bodo prvi dan majnika praznovali tet* iz-letć na polja in v loge. In res, majnik je najlepši mesec v letul vsklikarno tudi mi, ko začarano motrimo veličastni prizor — ozelenelo naravo I Kako lepa so sedaj njena krila, s kako krasnim raznolično pisanim prtom je pogrnena, kako mirno in enolično žubori v žlvej zelenjavi s vitli potočič; kako melodično žvrgole in lomijo svoje mdodoneče pesnice ptički v logu. Vesel6 se drobne ptice, Slavec poje in strnaii; V solnci plešejo mušice, Ker pušla je spet pomlad. Stritar. prihodnjej Sestletnej dobi s tem, da odstranijo mnogo Slovanom krivičnih naredb temeljnega zakona, posebno pa, da po mogočnosti prenarede volilni red za drž. zbor v zmislu prave svobode in enakopravnosti. Slovanom je torej zdaj delati na vse kriplje, da si pridobe veliko več poslancev v drž. zboru, nego so jih imeli dosedaj, in ako nas vsa znamenja nevarajo, tudi je dosti upanja za to. V tem nas potrjujejo tudi glasila Velikonemcev, katera sama priznavajo, da utegnejo desničarji v obče pridobiti v prihodnjem parlamentu 12 do 18 novih se dežev. Ker vlada, kakor se uže zdaj vidi, bode uplivala, da bodo ces. k. uradniki kolikor toliko neutralno se vedli, znamenje je to, da se bode mogla federalistična večina v resnici veliko boljše gibati, nego se je mogla še pred 6. leti in opravičena je nada, da federalisti, boljše rečeno združena desnica, dobi večino do 2 tretjini, ali pa da jej k tej večini bode manjkalo k večemu 6 do 10 glasov. Da si bodo mogli naši Čitatelji boljše predstavljati obraz parlamenta, kakoršen je bil dosedaj in kakšen utegne postati po volitvah, navajamo tukaj-le primerjajoči pregled poslancev desnice in levice v sedanjem in mogoče prihodnjem parlamentu: Desnica Levica , Sedaj V bodoče Sedaj V bodoče Cesko 46 58 46 34 Moravsko 14 18 23 13 Šlezija - 1 10 9 Galicija 58 60 5 3 Bukovina 5 8 4 1 S p. Avstrija 4 4 34 33 Gor. Avstrija 11 11 6 6 Solnograd 3 3 2 2 Tirolsko 10 12 8 6 Predarelsko 2 2 1/1 Štajersko 8 9 15 14 Koroško — 1 9 8 Krardsko 8 10 2 - Goriško 2 2 2 2 Trst 113 3 Istra 12 3 2 Dalmacija 8 9 1 — Skupaj 180 211 173 142 Veselje torej vlada povsod. Drevesa se zmiraj bolj košate, ter razprostranujo svoje vejevje liki strehi in blagodejna senca se dela pod njimi. V tej seuc>, obdan se zelenjem in cvetočimi rožicami, nahajam se ter radujem poslušajoč petje loških pevk in vonjajoč sladko vonjavo, katero širijo rože in drevesno cvetje. Srce se mi veseli in navdušeno in ponižno mislim na veličastni božji stvor — v lepoti uedosežno naravo. To veličastno stvarjenje motreč vzdignem se iz hladne sence in . . po polji se sprehajam, Ki veselo zeleni; Z radostjo oko napajam, Ki navdaje vse stvari. Neobčutljiv in trdovraten vendar človek nemore ostati v tej obČuej krasoti, v tem veselju; omečiti se mu mora srce in radostno se mora diviti neskončnej božjj previdnosti; roka, ki je to občno leputo ustvarila, neznana mu je, nevidi je, ali misli na njo in v duhu si jo predstavlja: to bitje, katero je zemljo, po katerej hodi, ustvarilo, je Bog in k njemu so obrnene njegove misli in njegove želje. Pretresti mora opazovanje naravne lepote vsakterega bodi si učenega ali neukega, ubozega ali bogatega, starčka ali mladeniča, ali ne vsakega enako. Drugačni občutki preŠinjajo motrečega naravino lepoto starčka in drugačni mladeniča. Prvega spominja preobrazovanje narave na svojo minljivost, spominja ga na Mej levico pa so Šteti v tem izkr.tu tudi Coroninijevci, katerih utegne biti po novih volitvah najmanj 14 do 20, ker grof Coronini šteje na veČe število svojega kluba v prihod-njemparlamentu,negoje bilov sedanjem; šteti so potem tudi 3 do 4 divjaki. Coroninijevci in divjaki pa bodo večkrat glasovali z desnico, nego pa z levico, ker so, posebno Coroninijevci, vendar le dosti navezani na sedanjo vlado in uže ime Coronini kaže, da ne bode prevelike opozicije. Mi moremo torej še 20 do 24 drugih poslancev manj ali več prištevati veČini. Ako torej od&ijemo samo Še 22 Coroninijevcev in divjakov od levičarske stranke, ostan« jim jih le še 120 in mogoče, da bi se dal potem celo volilni red za drž. zbor prenare-diti, ker po potu kompromisa bi se dali za to morda pridobiti i Coroninijevci. Coronini sam pa si nekda obeča še veliko veče pomnoženjo svojega kluba, nego smo ga mi zgoraj naznačili, in to pomnoženje se skoraj ne more drugače vršiti, nego na škodo levičarjev, to je Velikonemcev. Upanje je torej, in jako opravičeno upanje, da Velikonemci v prihodnjem parlamentu jako skopnć. Pri vsem tem pa Slovani sami ob sebi tudi v prihodnjem parlamentu težko pridejo do absolutne večino v drž. zboru; ali k temu jim bo manjkalo jako malo, morda le par glasov, ker ministerstvo samo najbrže ne bi rado videlo, da bi Slovani sami ob sebi mogli odločevati v parlamentu, ampak jih hoče vezati na druge konservativne frakcije parlamenta. Uzrok te želje ministerstva je lehko uganoti; sedanja vlada je sicer proklicala enakopravnost narodov, a mrzlično se izogiba premočnega povdarjanja narodnosti, bodisi na enej ali na dru-gej strani. To dela pa posebno glede Slovanov, nekoliko iz bojazni pred Velikonemci, nekoliko zarad viših krogov, ki ne slišijo radi prehudih pritožeb Nemcev; sploh pa je v merodajnih 'avstrijskih krogih še mnogo predsodka v tem obziru, in s temi krogi je treba računiti, ker stvar ni na slovanskej strani še tako zrela, da bi se moglo vplivati na odločni prevrat L rogov, ki k ljubu vsej ustavi Še vendar konečno določujejo in bodo še določevali uprav zarad tako heterogennega sestava države. To je torej uzrok, da Čehi in Poljaki jako previdno postopajo in svojo težnje kolikor mogoče omejujejo, njim gre za popolno utrjenje posicije, to utrjenje pa je le dosegljivo z veliko potrpežljivostjo, korak za korakom. Da se bodo drugi slovanski poslanci morali držati tudi v bodoče iste taktike, katere se bodo držali Čehi in Poljaki, to je naravno, in uprav zato bodo skoraj gotovo tudi v boJočej sesiji velike težave in la polagoma se nam bodo delile, žalibože, naše narodne pravice. Nismo pesimisti, da bi obupali nad boljšo dobo, ali tej boljšej dobi se bomo bližali jako počasi, ker našim drž. poslancem bodo čestokrat vezane roke, kakor so jim dozdaj bile. Ali prilika se jim vendar tu in tam ponudi, da storć kaj vsaj gledć šol in uradov, in ako bi bilo njihovo delovanje v prihodnjej Sestletnej dobi le na tem polju nekoliko vspeŠno, zadovoljni bi morali biti. Teijati torej moramo od naših bodočih poslancev kolikor toliko odločno postopanje, ali v prvej vrsti najožjo zvezo z drugimi Slovani, ker v Avstriji more trajati le to, kar izvira iz prave slovanske solidarnosti. nfkdiinja srečna mlada leta, ko se je z drugimi mladeniči vred veselil spomladi v tem, ko se sedaj komaj vleče po Zemlji, navdaj* g« ozelenjenje narave še z veseljem, ali ne več v istej meri kot nekdaj: čuti se shibotnfga in gotov je, da mu bode kmalu odpotovati s tega sveta. Temveč se radosti prenovljenega zemeljskega lica mladina, na iepolna mladina, ki gleda v svet z nekakim očesom, katerej žarki sreče razsvetljuje svetlo lice. Ridosti se ozelenjenji in to navdaja jo z sladko nado — v naročju narave si ona stavi zračne gradove, ne misli na mračno in trudapolno živenje, ampak pred očmi ima le veselo sedanjost. Brezskrbna je in zadovoljna in po pravic jej starček zavida ono srečno dobo človeSkega potovanja po ubogej zemlji, rekoč; Zlata mlada leta! O, zlatih dni spomin Me vleče na planine, Po nj h srce mi gine, Saj jaz planin sem sin! Gregorčič. Spomin na srečno mladost navdaja v poznejših letih vsakteregp in želi si nazaj onega čisa, ali zaman: leto za letom mine, pomlad izgine za pomladjo, ali mi se ne pomladimo, ampak hitimo proti koncu — smrti. Sremja doba našega žive-nja je doba dela; delati moramo in se truditi, da se preživimo, ter odgojimo družino, skrbeti je možu ne le za se, temuč tudi za svoje. Po mučnih skrbeh, po težkem delu, po vednih grenkostih živenja si išče človek počitka in tega nahaja v naročju na-ravinem. Občudovanje njene lepote, navži-tje zdravega zraka in trajajočega miru navdahne ga z novo močjo, stori, da pozabi vsaj za nekoliko časa svoje bridkosti in ako je srečen, kolikor se človeka srečnega imenovati more, osreči ga tem bolj, radosti mu srce in blaži, ako ni še pohabljeno in ni vsemu lepemu in dobremu odmrlo. Antmus gaudens ae tate ni /loridam facit: špirit ut trittis exsiccat ossa — pravi Salomon in res, ako človek nema nika-kega veselja, otožen je In nekako bolen, in ako je zares telesno bolen in mu še črv bridkosti rije po grudih, peša tem bolj njegov duh in hujša prihaja njegova bolezen.— La jouissanc« est le fruit et la rćcompensc du travail — pravi nek francoski pisatelj. Veselimo se toraj lepa pomladi in precenimo črne misli, koje nam polnijo možgane. Mirna in vesela je narava in v tej najde naše srce počitka po vstmjnem in mučnem delovanju, zato zatecimo se večkrat vanjo in oasladujmo si živenje z njenim notranjem. Opisali smo nekoliko naravine lepote in gledali jih skoraj nekako motno : živenje realno — rekel bi kak pesimist — je vse drugačno; take čutke motrenje na-rave vzbuja zgolj v bujnej fantaziji kakega pesnika ali pisatelja; muka, kojo Nabergoj. Pod tem naslovom je prinesel «Trie-Eter Tagblatt* zadnjo sredo ta le uvodni članek: U že več teinov imajo gostilne in krčme v vas.-h naše okolice dober z;isluž k. Tropa gorečih pditikov jih marljivo obiskuje in prosekar in teran jim ogrevata zgovornost. Mej trkaujem s kozarci se lahko po-litikuje in v penečem vinu se svet tako lepo blečč1, kakor si ga želimo, iu kakor pa zida naša domišljija. Pregovori so zgubili svojo veljivo in prezrela omika naših dni je osramotila inodrostne reke naših dedov. In vino ve-ritas 1 Kar v teh krčmah ti pivci oznatiu jejo, vse je, [le resnica ne. Će Garibal-uijev prostovoljec Mauroner, če gosp. dr. Angeli in Kascovich kar naglo kažejo Slovanom prijateljstvo, če oni, ki so vedno le bledli o gospodstvu in prevagljivosti ene narodnosti in enega plemena v Trstu i nje-govej okolici, Če oni, katerih politična vera obsega le trditev in hrambo te prevrtljivosti italijanska narodnosti, če oni kar naglo pripoznavajo enakopravnost Slovanov in pob atenju z njimi doprinašajo pitne darove, tedaj igrajo politično burko, v kate-rej sami sebi smešijo, v katerej lastno stranko sramote, in pri tem jim vse to ne kaze nobenega vspeha, ki včasih sme zagovarjati tudi tako neznačajnost. Gospod Nabergoj pa sme na to ponosen biti. Njemu velja vse to napenjanje; zarad njega seje ustanovilo društvo «Con-cordia;» zarad njega se je toliko in toliko poštenih državnikov društvu «Progresso» spremenilo v vesele pivce, ki v burji in jugu po vinu hrepeneči hodijo od vad do vasi, od krčme do krčme. K.ko nevarna se jim mora zdeti politična moč in osobna veljava tega moža, da si jemljejo toliko truda, da se podvračajo ttžavam tako tru-dopolnega hujskanja, da mu vzamejo ono moč in izpodkopljejo ono veljavo I Gospod Nabergoj nI eden najbolj učenih i nuj bolj zgovornih udov avstrijskega parlamenta. On si v njem z globokostjo svojega znanja ne more pridobiti gospo-dajočega vpliva, tudi ga ne more z ognjem svoje besede za sabo potegnoti. On ni eden izmej onih redkih mož ki moč politične stranke v sebi vtelesijo in tej stranki moč zmage in krepost hrambe delć in svoje nasprotnike silijo, da se jih boje in spoštujejo. In vendar je, to priča vojna proti njemu, strah njegovim nasprotnikom. Kak jrj vzrok, da dela lak strah, kaj vali nanj tako sovraštvo? Njegova politična značajnost. Naš parlament ima mnogo udov, ki imajo več duha, več znanja, večjo zgovornost, ali nobenega, ki bi nadkrllaval čistost političnega njegovega značja, Nabergoj je vtelešena zvestoba političnih načel, tiste čiste politične kreposti, tistega nedotakljivega političnega poštenja, ki nikoli ne omahuje, nikoli se ne pogaja, nikoli slabosti ne kaže. On ni poklican, da bi kakor vojskovodja vodil boj stranke, ali kakor vojak je bil sobojnik siranke, nesebičen, v zavesti svoje dolžnosti in zvest. mora denaSnje člc\ šivo prenafiatl, taka jo, da mu ne pripr da n sliti na fantastične in ničeve čutke, katere bi mu narava v srcu vzbujala, boriti se mu je za obstanek! Pa vsaj, ako noče počitka iskati v naravinem naročju, obdaja ga v tem mesecu povsod nekaka milina, ako slučajno preko polja potuje, prihaja mu naproti sladek rožni vonj; vsaj je vsa narava smehljajoča, vedro je neno, drevesa so zelena in vse, ravnine in travniki pokiiii z lepim prtom. Temperatura ni v tem mesecu niti preveč mrzla niti pretopia. ampak mlačna za 4° gorkejša od aprila torej tudi najblagodejniša človeškemu zdravju. Bolj vroča po dnevu in hladnejša na večer tako, da te jutranji in večerni hlad vabi v log. Tudi crkev obhaja v mesecu majniku prelepe Šmarnice, toliko priljubljene našemu narodu: na vse zgodaj, ko se solnce nI še prikazalo izza gorovja, vabe vaški zvo novi verno IjudBtvo v cerkev Marijo čestit In ljudstvo priteka v ohilnosti. — Lepšega meseca si res cerkev ni mogla za to češčenje izvoliti! In naj bi mi ostali nemi proti vsemu temu? Tudi ml se moramo z drugimi veseliti, uživati z brezkrbno mladino veselje nad oživelo naravo, otožnost odstraniti od naših src, ker dokazano je, da vesel človek živi dalje časa in boljše od otožnega. Mandat, kateri so mu dali njegovi volilci. zastopal je zvesto, popolnoma in pošteno V njegovej vesti se ni našlo, kakor v mar-sikaterej drugih poslancev, prostora za ob razec, po katerem ss tak mandat samo «gospodarsko» zastopa, •politično« pa se lahko v žep dene. On ima politično spoznanje, in on je to spoznanje pogumno, zvesto in brezozirno zastopal. Z razvitim praporom in odprtim na-Iičnikom je šel v boj in prinesel iz njega ščit čist, nenadahnen z oportunstvom, ki strupi politično živenje. Nabergoj je mr ž, ki ima navaane darove, kreposti brez blišči, pa je prav in popolen zastopnik ljudstva, katero ga je poslalo v državni zbor. On je bil vedno pošten razlapatelj njegovega političnega mišljenja, njegove zvestobe državi in cesarju, prav tolmač njegovih želj, njegovih upov, njegovih skrbi in potreb. In to ljudstvo n;ij bi ga zatajilo? To ljudstvo naj bi se dalo preslepiti pri -uovarjanju onih, ki tega mož i sovražijo, ker sovraž'jo ljudstvo, katero on zastopa, ker obsojajo politična načela, ki živč v srcih tega ljudstva in katerih se je njegov poslanec tako zvestvo in trdno držal? Ker se to od prebivalcev okolice pričakuje, pričakuje se od njih nesramno in pogubljivo dejanje, sovražniki tega ljudstva naj menijo, -ve dni meseca junija Razne stranke uže brusijo volilno orožje in znamenja kažo, da bo volilni boj v mnogo krajih jako vročin srdit. Vnanje dežele. AngMio-rusti ra\por je Se vedno tako oster, da se ne more več dolgo vleči. Prihodnji teden utegne biti odločilen in prinese oličin brst, ali pa zdivja po širokem svetu grozovita vojna svada, katere konec je zavila usoda v temno svoje krilo. Važnejša poročila o tem razporu so ta le: 28. aprila poroča «National Zeitung», da nemški cesar v zadnjih dneh ni dobil od ruskega carja nobenega pisma ali brzojava. Nemška vlada je o angleŠko-ruskem razporu popolnem neutralna. Za posredovanje se nanjo ni obrnola ni ruska, ni angleška vlada.— Trdi se tudi, da ni resnično R> u-terjevo poročilo, po katerem je vojna neizo-gibljiva in da car odpotuje v Moskvo in tam izda manifest, — Giadstone je v angleškem parlamentu, ko je zagovarjal kreditno predlogo za vojno, mej drugim rekel: Mi nemamo vojne zdaj, in je morebiti tu it k malu ne bomo imeli, mi nadaljujemo razprave, da pridemo mirno do častne rešitve. Vlada se prizadeva, diplo-matično nasprotje z Rusijo tako dognati, da se bo Anglija, ako bi pogajanje bilo brezvspešno, lahko sklicavala na sodbo izobraženega sveta, da je storila vse mo-noče, da ubrani, da se taki dve državi kakor Anglija in Rusija ne zapleteti v vojno. Vse, kar je sedaj treba, to so priprave; ali naša sveta dolžnost je, te priprave storili. Zdaj ni mogoče dati druzega pojasnila, ker prašanje še ni rešeno. Ne zanašamo se prelahkoverno na ugodno rešitev, ali obupati tudi še ni, da razum in pravica na obeh straneh zmagati. Giadstone je dalje rekel, da Anglija stori Bvojo dolžnost in bo Avfganistan varovala. Kredit je bil potem soglasno dovoljen. — Poročila od '29, aprila kažejo na vojno. V angleškej spodnji zbornici je ta dan naznani! Fitz-maurice, da je Lumsden v Tirpulu 23. aprila otdal brzoj ivko, kije došla 26. aprila, v katerej poroča, da je heratski guverner naznanil, so se Rusi 12 milj dalje proti Maručaku pomaknoli. 29. aprila, pajedo-šrl drug telegram, v Tirpuli otdan 25. aprila, v katerem Lumsden poroča, da so Rusi Maručak posedli. Ta kraj je važen, ker je knžpotje, ne z» lo otdal jen od a\f ganske mejne trdnjave Bala Murghab. Poročila od 30. aprila: »Standart« pravi, da angleška vlada smatra zasedenje Maručaka kakor prelom dogovora od 17. niareija ter bo tahtevala od ru>ke vlade pojasnila. »Moskauer Zeitung» piše, če Angleška ne želi vojne, mora se umaknoti iz Hamiitona, sicer Rusija zasede Herat. — V angleŠKej zgornjej zbornici je naznanil Granville, da mu je ruski poslanec izjavil, da ru>kej vladi nič ni znano, da hi ruska vojska bila na poti v Meiučak. Angleški komisar Lumsden pa je preklical obe po prejšnji svoji poročili in pravi, da Rusi niso zasedli Meručaka. Lumsden je tedaj angleškej vladi veliko težavo na glavo nakopal ter jo jako osramotil. Rusija se zdaj lahko sklicuje na to, da Lumsdenova poročila niso resnična, ker nema le ona, te-muč ves svet ima dokaze v rokah. Ta stvar je Gladstonu tudi preprečila zahtevanje, naj se preišče, kdo je kriv boja Rusov z Avfgani. Rusija zdaj toliko lažje trdi, da so Komarova poročila resnična, ne pa Lumsdenova, in angleška vlada jej ne more očitati neresnice, ker se je sama v neresnico vjela. To je moralo angleško vlado zelo pohabiti, in zato piše Gladstonov organ «Pall Mali Gazette*: Zdaj je mnogo več upanja, da se mir ohrani, nego vpri-četku tega tedna. Mejno praSanje je uže vrejeno; nova meja diži na severju Zul-fikara iu Meručaka. VeBt, da se je v Pe-tersburg poslal ultimatum, ni resnična. Turška vlada je sklenola, da ostane neutralna, ako se mej Rusijo in Angleško uname vojna, in da Dardanel vojnim Lidijam ne odpre. Turška vlada ta sklep neki naznani velevlastim. Svetovno razstavo v Antverpnu je danes belgiški kralj z veliko slovesnostjo odprl. Pri otvorjenje so bili priča kraljica, kraljeva obitelj, senatori in državni poslanci, civilni in vojafiki dostojanstveniki. Razstava je jako velikanska; vdeležile so se na njej vse evropske države, pa tu ii Amerika Azija in Afrika so obilo in krasno zastopane in reči se more, da so si tukaj podali roke vsi na zemlji živeči narodi. Italijanskej poslanske j zbornici je 28. aprila Mancinl predložil londonsko pogodbo od 18. marcija zastran poroštva za egiptovski zajem, kakor tudi spise o av-strijsko-italijanskih dogovorih v Gorici pasiran ribarjenja v jadranskem morji. Gai-roli bo interpeliral ministra zunanjih zadev o kolonijalnej politiki. Francosko - egiptovski razpor zastran časnika aBoBphore)) je poravnan vsled angleškega posredovanja. Egiptovska vlada ho prosila za odpuščanje francoskega zastopnika, zapita tiskarnlci se zopet odpre in časnik bo dalje izhajal. Francoska je odjenjala o tem, da se ne odstavijo oprav-niki, ki so razžiliii hišno pravico. DOPISI. Pri »V. Ivanu, 30. aprila. — Mej tem ko ima društvo Edinost ob nedeljah po okolici svoje seje, in pevska društva okolice svoje shode, tudi poglavarji cikorje sklicujejo svoje ljubljence na posvetovanje. Tuko, na primer, bila jih je šestorica zadnjo neieljo pri Poldetu v Kadlnu in ko so v svojih modrih pogovorih sprevideli, da iz ctkorje ne bo kruha, in da društvo Zora jim preseda, oglasi se neki Rico iz sv. Ivana, ki mu tu li N-Mnec pravijo: Se non sata alti o ghe duremo legrmde a quei della Zora. In modri Mauroner, ki dobro ve, da z legnjadami se ZoraŠi ne kupijo, zavrne ga tako le: Questo no si deve convincerli colle belle e tutti saran n -tri. L^p račun brez krčmarja. Da boste, dragi Čitatelji, poznali tega Ricota, ki le rieastko krtača, in nemško umnje kolikor zajec, dovolite, da vam ga opišemo: On je namreč revica, ki bolj potrebuje zdravnika, da mu roko ozdravi, nego Mauionerja; nedavno je na lahko si služil kruh pn svojem poštenem svaku z voličam po mestu, misleč pa, da Mauroner pečene piške razdeljuje, hajd k cikorji, In g. Mauroner ga je zagnal zemljo kopat, kakor Bog Adama. In ta Rico groz* društvu Zora z lenjauami 1 Ah le pri ii, dragi sin cikorje, z vsemi svojimi pajdaši, društvo Zora vas sicer ne provocira, ali dobro vedite, da naše grbe niso za somenj, ako se tudi vsa cikorja v smodnik spremeni. V pondeljek na večer so bili v krčmi alla Stella cikorjaški vodj*: Vrzota, Bokalič in Lovrenčič, ugibali so, da hočejo sestaviti pevski zbor za svojo cikorjo, ki bo pel same italj inske in mandrijarske pesni, da njeh majeŠtro je bravi in maještro o i Zore se more jet skret ke ne zna nauka laško. Ko p.i cikorji vidi, da se nje vplivniši ulje, spoznavši svojo zmoto, dan za dnevom odtegujejo, začela je pometati smeti, da h'\ napravi gnojišče, kajti iz gnoja uže kaj izraste. Koliko nepotrebnih, da krivČuih denarnih kazni naklada naš slavni magistrat okolič tnom, in nekdo je celo v listu Adrija priporočal, da bi se celo perice okoličan-ske v denarju kaznovale, in to vse le iz zavisti in sovraštva do ubogih okoličanov. Jaz pa predlagam bolj pravične denarne kazni, katere bi okolici veliki koristile, kaznoval naj bi se namreč: 1. kdor do 1. dne marcija meseca ne otrebi go3enčne zalege z sadnega drevja.2. kdor ptičja gnj^zda jemlje in ptice lovi. 3. kdor po svojih vinogradih ne pobira zavitkov trt-nega zavijača »Rebenstecher«, in celo kmetij -sko društvo Tržaško je vredno kazni, ker se za kmeta prav nič ne briga. Naveličal sem se s cikorjo čas tratiti in papir mazati, ali še eno dovolite. Nekega dne so bili v krčmi na zelenem vršiču Lonjercin Juri iz kave,Lonjerc vpraša: Ma kaj j^ ta cikorja, kamr pridem, nej iiruzga ko od tega deškorš. Juri: A kaj češ da je? tuje ana megla in ta prva sapa ke pri le jo bo nesla čez kaluž \ Lonjerc: Nekej vender more bet ke vse od tega bleie. Juri: Tu je ana societa. ki jen smrdi delat in hodijo pitokirat k Mauro-nerji, invece on nanka svojih delovcov ne plači. Tako si jo misli priprosti kmet, mej tem ko pošteni Tržačan kliče: abbasso cikorja, abbasso Mauroner, in via 1'Ala-barda. Kime. i'4 tržaško okolice, 30. aprila. — [Poldo Mauroner obrehovalec in ne voliji-vec).— Danes Vam imam sporočiti neko j »ko važuo stvar o Poldu Mauronerji. Bil sem včeraj z gospodom županom iz Lo-njera vkup in pripovedoval mi je, kako ga je g. Mirkovič (odpadnik), sedaj okraj, glavar na Opčinan. v pričo več okolifikih županov napadal rekoč, da je on prouzro-Čttelj onega boja, kije bil na dan sv. Jožefa v Lonjerji, da je on ljudi nahujskal proti mirnim Tržačanom In tako dalje. Na njegovo prašanje, kedo mu je to bedarijo natvezil, odgovoril je: Šior Poldo Mauroner. Začudil se je, kako je prišel Poldo radi njega v pomenkovan je. Brzo je pa spoznal, da so bili isti možaki, ki so jih lonjerski mladeniči radi nespodobnega vedenja in radi varnosti živenja iz gostilne iztirali,le poslanci Poldetovi, ker se je toliko brigal za nje, in da je bil isti gospod, ki je plačeval za nje, prav pristaš Cikorije, vsaj jim je odha|njoč rekel v laškem jeziku: Pozdravljam vas, dakle kar sem Vam naročil, spolnite in izvršite dobro, da bo kaj veljalo. Ni to je kmalo nastal boj in bi se bil iehko še hujše končal, da niso naši o ijenjali. To ruj tu se vidi, kedo je hujskal, ali pošteni župan, ali nori Mauronetl Ž upan je za boj Še le zvedel, ko so uže fantje tržaške potepuhe izmetali iz krčine, in prišel tja, ko je bilo vsemu konec. Stavim, da je te potepine poslal Poldo, da mirne Loojerca dražijo in da bi morda Še kaj nujšega storili, ali skupili so, zato je tudi upal pogum Poldetu in njegovej drhali. Na dalje je rekel Mirkovič, da je Poldo naBvetoval iu tudi tahteval, naj se tak župan odstavi, ker dela proti volji magistrata. Zupan ja na to rekel, da ga veseli, ako ga odstavijo, ker je uža ilak hotel odstopiti, ali da ni hotel preje odstopiti, ker bi mu bil lehko kedo domačih očital, ampak raje vidi, da ga odstavijo, da bode vsaj vedel, zakaj so ga odstavili, namreč zato, ker se je vsakikrat gorko potezal za svoj rod in nI hotel ustrezati onej svojati, ki nema ni trohice poštenja v s^bi. Opomnil je potem Mirkoviča, kake posledice bi tO lehko imelo za njega, kako župane uže danes z malo izjemo narod sovraži, ker se od vsakega misli, da dela le za magistrat in ne za svoje ljudi. Mesto, da bi se varovala njihova autoriteta, pa se še v tem ruši in spodkopuje. Mi pa pristavljamo, la tamo dela Mauroner in vsi privrženci magistrata. Na vsak način nas hočejo uničiti in popolnoma i tal jamzirati. Naš jezik jim preseda, zakaj jim Še mi ne presedamo, ker se tako za nas pulijo, da bi nas do* bili v še večo oblast, nego smo dandanes. Magistratovci dobro vedo, da jim zadnja ura bije, ker vlada bi morala biti slepa iu gluh i, ko bi še na dalje dopuščala tako počeujanje. Gorica, 27. aprila. — [In sedaj ie /t!) — V petek na jutro je v naSem mestu prečestljivi starosta naših zavednih Slovencev, obče dobro znani in preljubljeni Anton Valentin Toman umrl. Pokojni 83 letni starček je bil svoje dni c. k. učitelj deške vadnice in je bil za narodno probu-je ie zelo marljiv delavec Oikarje prišel v Gorico in se je tu s takrat še živečim plemenitim človekoljubom Staničem sezna-(I I, vedno mu je srce bilo za vse, kar je lepega, koristnega In našemu narodu do-Iirega. V prvej vrsti se |e oklenol zapuščenih gluhonemih ubožc v in jim, če se ne motimo, po uplivu vrlega prijatelja Staniča, prvi pouk podajal. Tudi kakor učitelj deške šole je bil vsikdar izgledenr značajen in neupogljiv. Mnogo se je trudil' da je mogla šolski mlidina v cerkvi sv'. Ignacija tudi v domačem jeziku pri služb' božjoj prepevat'. K ljubu budim zaprekam je vendar le svoj namen dosegel in se ob enem brezplačno trudil v pouku o cerkvenem petji nježne mladine. Grozilo se mu je — a rajnki Škof ga je v blagem početji vrlo podpiral io mu podajal pogum. Jednako se je rainki Tornan tudi poprijel misli ustanovitve goriške čitalnice. Bil je njen ustanovnik, večletni odbornik, gospodar, po i predsednik in v prav viharnem času celo predsednik. Vodil je prva leta s pravo požrtovalnostjo petje pri društvenih pevcih in zahvaliti se je imela takrat čitalnica za marslkak lep trenotek prav rajnkemu. Temu društvu, ki mu je bilo lik kakor hčerka, vstrajal je še v visokej starosti zvest ud. Čeprav uže nekaj let ni mogel porabiti dobrot tega društva, vendar je le redno poplačeval svojo meseČnino za narodni hram. Bil je rajnki rodom Vipavec iz Kranjske, pravi značaj in na vsako stran zaslužen poštenjak. Da se pa tudi spominj imo umrlih, to smo cčivldno pokazali na dan pogreba, v saboto 2j. t. m. Čez dan je vihrala narodna, s Črnim Saplom previta zastava iznad čitalničnih prostorov, kazaje prebivalcem goriškega mesta žalostno vest, da je nekdanji mnogoletni odbornik in zaslužni predsednik goriške čitalnice mej umrlimi. Vsled okrožnice odborove se je sešlo uže okoli pol 6 ure popoldne pri hiši obče Žalosti na stotine Čitalniških udov, njih družin in drugih zavednih Slovencev. Ona-zlli smo polnoštevilen odbor društva. Milo in v srce segajoče so doneli glasovi društvenih pevcev, ki so z neprekosljivo pesnico »Jamica tiha« vse navzoče globoko ganili. Pri sprevodu so bila tudi druga narodna društva vrlo zastopana. Mrtvaški voz, ki se je radi velike množice počasi pomikal, bil je odičen z raznimi venci, mej katerimi se je posebno odlikoval venec narodne čitalnice z napisom »Čitalnica v hvaležnosti svoji svojemu ustanovitelju in mnogoletnemu odborniku«. Olveč bi porabil pro. štora, ako bi hotel dostojno popisati, kako so zadnjo saboto domorodci počastili rajn-cega nepozabljivega Tomana ob priliki njegovega pogreba. Naj bole zaslužnemu možu zemljica lehka! Ob enem pa čast domoljubom, ki znajo na ovi način čestiti zasluge naših prvih mož! Gorica, 25. aprila. — (A. V. Toman). — Pokopali smo danes starosto goriških narodno zavednih Slovencev, ustanovnika naše Čitalnice, skoz mnogo let njenega gospodarja, podpredsednika, predsednika, možika na vsako stran zaslužnega, poštenjaka skozi in skozi, vzglednega ljudskega učitelja in prečastitljivega jubilarij a Anton Valentin Toraana — a britko nas je iznenadi! pogreb. Črna navadna — preprosta truga brez okrasja, brez venca — sprevo i brez peija, katero je rajnki vedno ljubil in zanj mnogo žrtvoval! G^ je bilo petin dvajset pogrebcev rnožkih — to je veliko I Mej njimi italijanski gg. učitelji mestne Šole in učitelji c. k. vadnice; jeden ud šolskega sveta in predsednik italijanskega katoliškega društva — in kasneje gluho-nemica. To vse je kazalo, da mine vsa čast, vsa slava, vse na svetu — kakor kafra. Nam pa, ki smo si pri tej priliki marsikaj mislili, je in ostane v večnem spominu rajnki, požrtovalni in vstrajno delavni rojak, ki tudi v starosti ni pozabil dolžnosti narodnega boritelja. Zapustil je rajnki v velikem uboštvu vdovo in dve hčerki, za katere je nabral blagi dobrot nik H. nekaj male podpore v prvi trenotek. Dokler |e človek mej živimi — živi — a potem umre in sled se preh tro pozabi ! Vrlo se nam je tudi prikupil jeden najstarejših čitalničarjev, da je pismeno interpeliral, kaj se je storilo, da se naša dika počasti o pogrebu in kaj se je storilo izglednemu Tomanu v čast in spomin! Odgovor ni težak: »Hvaležnosti čut je vskipel do vrhunca«. Domače in razne vesti. Volitve v državni zbor. Tržaški mestni magistrat naznanja s posebnim razglasom, to se ve da le v italijanskem jeziku, da bode od 6, maja počenši v predsobi drugega nadstropja mestne hiše razpoložen imenik volilcev, in sicer vsak dan od 10. popoludne do 2 popoludne, da Be vsak volilec lahko prepriča, če je vpisan. Ta imenik obsega volile« v mestu in okolici vseh treh volilnih razredov. Do 13. maja in sicer do dveh popoludne so dopuščene pritožbe glede pogreŠkov tega imenika in se im;,j0 vložiti pri magistratu. O reklamacijah bode razsojevalo c.k. deželno narnestniŠtvo. — Prav živo priporočamo našim volilcem, naj se vsak prepriča, če je vpisan, da se nam pri volitvah ne bo godna krivica. volitve v tržaški mestni »Vet iu deželni zbor. C.k. de- želno namestništvo je z razpisom od 20. aprila 1.1, mt-stemu magistratu ukazalo, naj stori, kar treba za volitve v tržaški mestni zastop. Vsled tega je magistrat razglasil, da boiie razpložen imenik volilcev v predsobi druzega nadstropja mestne hiše počenši od 2. maja do 13. maja in sicer od 9. ure dopoludne do 2. ure popoludne, da ga rsaK iahko pregleda. Reklamacije se imajo vložiti do 16, maja; magistrat bo te reševal v dobi od 16. do. 23. majo. Imeniki volilcev bodo razpoloženi tudi na borsi v Tergesteji in v drugih javnih zbirališčih, kakor tudi pri okrajnih načelnikih v mestu in okolici, pri vaških županih, učiteljih, župnikih in kuratib v okolici. Tudi tu treba, da se vsak volilec prepriča, je li vpisan, ali ne, in da stori potrebne korake, če je izpuščen. Razpisana je Služba. Mestni magistrat razpisuje službo nadpazovalca bolnikov v mestnej bolnici z letno plačo 600 fr. in piostim stanovanjem. Prošnje -jo 20. maja t. I. Predsednlištvopollt. društva Kdlno*t vabi s tem prav nujno vse odbornike, namestnike in poverjenike društva Edinost, da se prav gotovo udeleže seje in posvetovanja, katero bode v nedeljo, 10. t. m. v Križu v gostilni vino-točnega društva (poleg cerkve) točno ol> 4 uri popoludne. Na dnevnem redu bode volitev volilnega lokalnega odbora za I. okraj okolice. Za nedeljo se sploh napravlji prav mnogo TržaSkih rodoljubov v Križ. kder bode po seji odbora tudi prosta zabava, kakoršnih je bilo uže več po Tr-žaškej okolici v tej spomladi. Vsi tisti, ki se hočejo potr-Žačllt, naj pridejo v naše uredništvo via Ton en te 12, da podpišejo dotične prošnje, katere je uŽe izdelalo tajništvo političnega društva Edinost. Veliko veselico, besedo s plesom napravi društvo Edinost tretjo nedeljo meseca maja, to je 17. maja t. 1. Pri tej veselici bodo, kakor se sliši, sodelovala ta le društva: Delalsko podporno društvo se svojim pevskim \borom, »Tržaška čitalnica«, »Tržaški Sokol«, pevsko društvo »Slovanska Vila« iz Skednja, diuštvo»Zora« iz sv. Ivana se svojim mešanim zborom, društvo »Zvon« iz Lonjera, diuštvo »Skali« iz Bazovice, pevsko društvo iz Rojana in Barkovelj, potem ženski pevski kvartet Tržaški, in razni diletantje na deskah, ki po-menjajo svet. Igrala se bode namreč igra: «Eno uro doktor«, ali pa »Sluga cikorjaŠ«. Peli se bodo razni novi možki in mešani zbori, ali najvažnejše je to, da pride blagovoljno na pomoč tudi zuamenitt tenorist gosp. Pogatntk \i Ljubljane, ter bode pel dva do tri lepe samospeve. Beseda utegne torej biti velikanska in se bode vršila u]i v gledišču »Fenioe«, ali na krasno odi -čenem z odrom preskrbenem vrtu »Monte Verde«. Delajo se uže zdaj velike piiprave, in povabijo se vse tržaške honoracije Okoličani In Šolobarda. Okoličani so veliki šaljivci. Znano je še, kako so pred 3 leti »Goračuka« namazali. Pro gresso je potrošil za tega »čuka« okolo 600 gld., da bi ga bili Skedenjci volili v mestni zbor. Pilo se je in jelo, ali Gora-čuk je dobil le nekoliko glasov od sv, Ja-kopa, pa od Skedenjcev menda nobenega. Prišla sta te dni dva reveža k nam, Slovenca sicer, a menda niti ne okoličana; prosila sta nas podpore, da bosta potem agitirala za Nabergoja. Mi poznamo oba »cajzelca« in vemo koliko sta vredna, zato pa jima je rekel naš urednik: Pojta k šior Poldetu Mauronerju, ali pa k »Šolobardi«, tam aobosta aenarja za agitacijo! In res sta Šla ter najprej protestovala v imenu Skedenjcev proti dopisu v Edinosti, v k ite-rem je bilo rečeno, da mej Skedenjci ni izdajalcev, potem pa prosila »Šolobardo« saj nekoliko od onih 10.000 gld., katere je vjela z revolverjem. Soiobarda jima je dala 5 gld. na račun šlor Poldeta in jima je zagotovila še denarja, ako bosta agitiral. proti Naber^oju. Oha sta prišla potem zopet k nam in nam pokazala pet«k, ter se smijala v pest, £eš da bo dobroživljenje za časa volitev, »Soiobarda« pa je prinesla vsled tega včeraj vest, da je bila pri njej deputacija Skedenjcev, katera je protestirala proti nekemu dopiBU v »Edinosti« ter je zagotovila, da bode delala proti Na-bergoju. Čuk je šel na goro, Šalcbarda pa na le 1. Iredentarski Usti nas tožijjo policiji zarad nedeljske demonstracije. To je njih navada, kadar si ne znajo drugače pomagati. Ali naj znajo, da nedeljske d-mnnstracije niso snovali ne izvršili udj^ Edinosti, ne udje drugih slovenskih društev, ampak Italijni, Tržaški patrijotje, prijatelji Slovencev, kar j*» še bolj pomenljivo in kaže, da mnogi Italijani Trsta so prijatelji Slovencev. Tržaške novosti: Živahna agitatorja, Poldo Mauroner in dr. Angeli sta sedaj toliko uljudna, da se ponižujeta do najnižjih volilcev in kor teši rata za se na vse mogoče kri pije. V ljudske kuhinje, v Žganjarije in male pro-lajalnic* ju ni sram hoditi, če prav sta fina gospoda, ali ko bod« pa volitev končana, pa se niti ne ozreta na prej tak ' češčene volilce. VoMci, varite Be taclh ljudi, ker greh je takemu, kaj verjeti. Ke- sali se boste, daste njima verjeli, ali prekasno bode, bodite torej previdni. Najdenec. Pri sv. M. Magdaleni št.213 stanujoča Ana Zlobec je pred osmimi dnevi našla malo dete blizo Žaveljskega mosta. Naznanila je to oblastnljam, ali starišev m moč najti. Ostu lni stariši, ki svoje dete tako zapuste ! Peskušeni samomor. V četrtek na večer skočila je pri sv. Andreju neka 45 letna jako lepo oblečena ženska v morje. Ko-čijaž tramwaji Ambroz č in kondukter Prisič sta jo rešila. Olvedli so jo potem v bolnico. Kaj je dovedlo k temu to žensko, ki je bila viaeti bogatega stanu, je nerazumljivo. Svet se res meša. Ranitev. 17 letnega ključarskega učenca Josipa K. je gospodar radi malega pre-greška z nekim lesenim kolcem na glavi in na levem očesu ranil. Nož. Kakor je uže pri nas navada, da gredo mladi in stari varovat mrtve, tako so bili zbrani v nekej hiši pri sv. Ani okolo jednega mrtveca nekoji mladeniči, ki so prišli več radi pijače, kakor pa iz pobožnosti varovat. Daje s« takim ljudem tudi pit in ti so se vp janili, da so naposled 26 letnega slikarja Antona S. z nož-čem rauili. Hudobna mladina, drugo jej ne gre po glavi, kakor pijača in pretep. Kam vse to pride? — Žalostni so res časi in Še žalostneji bodejo, ako bode šlo tako dalje. Policijsko. Neznani tatovi so vdrli v neko gostilno v Kolonji in so odnesii razne slanine za for. 42.— Ivana V., so darja iz Otelce pri Ajdovščini je policija z prla, ker se je v Trst vrnoi k ljubu temu, da je bil od tukaj izgnan. — Druzega sodarja iz Notranjskega je policija sinoči vjela in zaprla, ker je na sumu neke veče tatvine. — Peka Jožefa U. tudi Notranjca je policija zaprla, ker je na ulici razsajal.— 6. milosrčnih žensk in 3 moške je policija te dni zaprla zarad ne moralnega vedenja in razsajanja na ulici. Izpred sodnlje. Angelika Vlah rojena v Volosk&m okraju, dekla na Reki, Še prav mlada ženska, je bila obsojena na 4 mesece ječe, ker je na cesti mej Reko in Trsto m porojeno dete odložila in založila s kamenjem z očividnim namenom, da se deteta znebi. Ko je prišla domu, spoznali so njeni ljudje, da je porodila, na kar je porodnica tudi obstali vso stvar. Šli so dete i-kat in našli so ga še živega, ter vso stvar dolgo Časa prikrivali; ali sodnija je vendar zločin zavohala in nevestno mater poklicala na odgovor. Brzojavna postaja« S prvim majem se je otvorila zopet brzojavna postaja na Opčinah za javno potrebo, ter se zopet konec oktobra zapie. Ciorlške novosti. Volitveno gibanje za (ližavni zbor je prav Živahno. Italijani so uže sklicali dva shoda; jedneg; v Gradiško In jednega v Kormin — a tudi »Slogat je uže svoje storila; kajti lansko leto izvoljeni odbor se je ovi mesec uže konstituiral; pa kaj nam je treba druzega, saj vemo, kako In koga — in vse dru^o nepotrebno. Za volitve v mestno Starešinstvo pa se ne dela prav nič, ker je za nas Slovence vse jedno, kdo gospodari v mestu; tudi prostorov za naša narodna društva še nemamo in Bog ga zna, kako bo. O blagoslovljenji zastave delavskega dtuš-tva tudi ni slišati, — Umrl je te dni starosta goriških Slovencev Anton Toman. Ljubljanske novosti. Dopolnilne volitve za mestno staraŠinstvo ljubljansko vršile so se po veliki noči in so izpale vse v narodnem smislu. Nemci in nemšlcutarji se volitev niso uueležili ter krepko udiihajo po krivici, ki se jim baje goni. Kisla jim je enakopravnost, ker so bili naučeni na gospodarstvo. Vremensko prorokovanje Mathieu de ta Drdme za mesec maj. Lepo vreme 6» Sanco Giro: Banconote 2'/i°/o sopra qualunque somma Napoleoni senza interesei Assegni eopra Vianna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoll, Lubiana, Hermannstadt, Inno-kruck, Graz, Salisburgo, Klagenfurt, Fiume Agram, franco spese. Acquisti e Vendite di Valorl, d i vise e Incasso coupons '/a0/* Antecipazioni sopra Warrant« in contantl, interesso da con-venirsi. Mediante apertura di credito a Londra provvigione per 3 mesi. » effettl 6% interesne annuo Bino 1' Importo di 1000 per importi superiori da con-Trleote, 1. Ottobre 1883 (2)- C. k. priv. tovarna l TeflesK & G. DUNAJ. V Trota Corto 709-2. VELIKANSKA ZALOGA popolnoma izdelanih oblek, za gospod^ in upalnih sulcenj, obleko za deSke I« majhno otroke, plašče in obleke za deklice in otroke v najelegantnejl in najnovejši modi. Odlikovan na vseh svetovnih razsftvah radi velike elegance, solidnega dela ln posebno nizke cene svojih izdelkov. Vea obleka je po najnovejSi modi uprav ia to izdelana iz najmodernejše robe, kakor pri vsem tem jako cene, akoravno fine in izvenredno fine vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po Sudno nizkej 8—24 stalnej tovariikl eenl Filiala pri Tovarna v Proonlo ah M BI v TRSTU Corso št. 709-2. r m lili I Po najnižjej ceni! ZALOGA Mmljanskega žveplja ja n j © trt fcve ■tU I I FEATELLI ZERNITZ ULICA DEL T0RRENTE Št. 2 (poleg tiskarne Dolenc). Komoditeta in ekonomija zadnja, novost. Pečati z autoniatiSnim aparatom so dobro rabljivi zarad natanjčnostl in hitrosti, s katero se mor« tiskati ž njimi in ^arad trajnosti, ali vendar že preveč stanejo. Pečati iia roko so bolj . konomični, ali trebajo preveč postranskih priprav. Elegantni automatični pečat -Merkur« kakor j« tukaj naslikan pa ima vse prednosti au-matičnlh peCaiov, a zaraci priprtBte konstrukcijo in lubkote stane le fr 3.50. Novi pt-čet MERKDR z automatičnem barvilom dobi se le v 64-20 odlikovanem grafičnem zavodu H. FREISINGER-JA Lloydova palača ulica „Mercato vecchio" 4 V TRSTU. Lastnik, drufttvo .KhlNOSf « — izdatoij in odgovornmrBdriii:: VIKTOK DOLENC Nova tiKkarna V. DOLENC v »rKt()