928 INHJL INTIRKR do.o., trgovsko podjetje Kiiko. Aškerčeva I. Slovenijo. tel./tox: 0608/21-876. 21-861. 22-090. 22064 VALVASORJEVA KNJIŽNICA IN ČITALNICA 68270 KRŠKO KOLICO AFP d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 61 -588 e Xbun& d.o.o. Tel.: 0608/62-905,62-906 Cesta svobode 37, Brežice ŠT. 6 / LETO XVII / 15. FEBRUAR 1996 100 SIT Poštnina Stečajni upravitelj Branko Ogorerc: pošti Krško Stečaj Vidma v zaključni fazi 13. marca bo na javni dražbi naprodaj premoženje Vidma v stečaju - Po dražbi bo mogoče pričeti poplačilo upnikov Stran 5 Managerji o Tezah za pripravo razvojnih možnosti občine Krško: 9 Bo gospodarstvo obsojeno le na niz naključij? Ali pa se bo okrog pravega programa zbrala vsa ustvarjalnost, ki jo premore Krško, in zagotovila praven zagon, usklajeno delo in poslovno uspešnost?________________________________ Silvana Mozer, predsednica Kluba Savske elektrarne •Manager« - Niko Galeša, Krško, 6. februarja - "Krivično je, da v Tezah za pripravo razvojnih možnosti občine Krško, ki jih je pripravil in poslal v obravnavo županov urad, ni gospodarstva," je na koncu sestanka kluba Manager strnila razpravo predsednica Silvana Mozer. Zato so udeleženci nocojšnjega srečanja trdno prepričani, da mora občina Krško čim prej dobiti ustrezen, strokovno pripravljen razvojni načrt. Glede na dane okoliščine so tudi prepričani, da je najbolje, da tak načrt pripravi podjetje, ki se ga je že delno lotilo, Savaprojekt. Savaprojekt je namreč županovemu uradu v skladu s pričakovanji poslal odgovor s pripombami na "Teze", hkrati pa je sam pripravil "Koncept modela razvoja občine Krško (predlog modela)" in v njem v petih točkah začrtal temeljne oporne točke morebitnega ustreznega razvojnega dokumenta. "Koncept" so managerji ocenili kot zelo uporabno osnovo za nadaljnje delo, seveda pa so hkrati prišli na dan tudi pomisleki o možnem ne-strinjanju bodočega naročnika (občine) s predlaganim izvajalcem (Savaprojektom) zaradi politike. Zato so predvideli tudi dodatne možnosti, kako občini Krško zagotoviti pravi in kakovosten razvojni dokument. Predvsem se nameravajo zanj izboriti v klopeh občin- Nadaljevanje na strani 3. Savska veriga skozi možni zaslužek Projekt savske verige predvideva gradnjo petih elektrarn: Boštanj, Blanca, Krško, Brežice in Mokrice. Koncesijo bodo podelili že februarja ali marca in dela se bodo začela. Vse skupaj bo trajalo 12-15 let, na posameznem gradbišču bo našlo zaposlitev okrog 600-800 ljudi, pri izdelavi opreme 1.500 in v reproverigi nadaljnjih 1.500. Upoštevati je treba, da bodo gradbena dela vredna 350-400 mil DEM (Posavci lahko samo betoniramo ali pa si izborimo še kaj), strojna oprema 130 mio DEM, hidrooprema pa 70 mio DEM (lahko jo izdela Metalna v Mariboru ali na Senovem!), elek-troopremaje vredna 180 mio DEM, projektno-tehnična dokumentacija in inženiring pa bosta predvidoma veljala okrog 200 mio DEM. To so podatki, ki jih je nanizal Niko Galeša s Savskih elektrarn, medtem ko so domačini seveda spraševali tudi po manj mamljivih podrobnostih. /me ('er/tosu: "Sindikat ho ščitil dela* ve. Regres pa jim zagotavlja /aktm. /Ho mim. sklenili težiti Aenirio Krivice." /.»radi ini/pla- čaHej-a lanskega regresa je posavski sindikat i brežiški Agrarii /lira) poohlaslitu več kot 85 odstotkov zaposlenih (vseh je IS5> in pripravlja tožbo, direktor pa pojiva k umiku pooblastil. Čismoša »rdi. da razen neizvajanja do- ločil is tem primeru) "Zakona o uresničevanju dogovora 0 politiki plač to drugih prejemkov za let« V5" direktor Vučajnk s svojim pozivom ovira delo sindikata i« nago- varja delavce, naj ne uveljavijo rojili sindikalnih pra- vic. Svojo trditev je podkrepil s 77. Členom l slsu. ki pravi: -.sindikat se organizira in deluje svobodno," V« 114» sfraiii l- h! t V M. » O * X N~d BRežice Trg Izgnancev la tfL OGOS 62-236 fax O6O8 62052 LJUBLJANA td. 061 B3-»-5& fax 061 133-13-47 Dunajska cesta 22 t*. 061 BHJO-77 MARIBOR OEUe, Partizanska c 3-5 ljubljanska e 3a M; 06E 2»460 t* OC3 ZB-936 fax 062 S9-360 fa* 063 MMB Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od a' do 19" In na vseb enotah poštel l8!B rOOBLAtfENA INVtfTKUDCA DHUŽIA Kršenje poslovnika občine Sevnica Občinski svet je bil pred svojo sejo dne 31.1.1995 pisno in dokumentirano obveščen, naj umakne i. dnevnega reda 3. točko, ki govori o delu nadzornega odbora. Občinski svet je predlog zavrnil. Več o tem na strani 3. ISSN 131A-77T1 9"771318 "779018 cm RačunaInKIu tečaji Dn 6.22, WiNdoM/v J.l, Wo«d 6.0, Excel 5.0, OluttkoPro 5.0, slovtNskl Whdows 95 .... tel. 0608/22-240,22-220 CKŽ 7, 68270 Krško OvittNi irfuNAlnikl Car 456 In PeniiuN: Z[|0 i.(,f)dsE CENE i* MOIIOST NAkl.pA NA ODROkE nSS KRŠKO CKŽ 23 kratkoročna posojila j posredovanje pri prodaji in nakupu nepremičnine Tel.: 0608/21 522 Tel.+Fax.: 0608/22 906 068/321 225 Javna razprava o prihodnosti celulozne in papirne industrije: Rešitve so enake, le sprejeli so jih v Ljubljani Ljubljana, 6. februarja - Na pobudo državnega svetnika prof. dr. Franceta Vodopivca je bila danes v dvorani Državnega sveta javna razprava. Beseda je tekla o nadaljnji usodi celulozne in papirne industrije v Sloveniji. Razprave so se udeležili številni državni svetniki in poslanci, predstavniki univerz in inštitutov, ministrstev, gospodarske zbornice, občin, predstavniki gospodarstva in zainteresirana javnost. Naš glas je informacijo o dogodku dobil povsem naključno, za podrobnosti pa smo zaprosili Valentina Dvojmoča, direktorja Območne posavske gospodarske zbornice. Sprejeta stališča so taka, da bodo tudi krški tovarni olajšala dihanje. Seveda si bo lepega dne nekdo pripenjal nagelj za strojeni prvi korak k odpravi državne naglušnosti za celulozarske in papirničarske probleme. Nikomur nočemo odvzeti niti kančka njegove zaslužnosti, če jo ima pri reševanju tako obsežnega problema. Prav je, da se ve, kdo je pomagal, a bi vendarle kazalo poiskati tudi tiste, ki so težave pomagali ustvarjati, ki so Videm zakopavali. Krčani (v Vidmu in tudi sicer) so namreč že vsa leta vedeli, kje je hudič, in že pet let prosijo za sumljivo podobne ukrepe, kot so jih pripeljali na dan razpravljala v Ljubljani. Sicer pa so sprejeti sklepi videti kar obetavni. Koliko bi Vidmu in Posavju olajšali tranzicijo, če bi jih (natanko take) uveljavili že pred časom! Kdo je torej potreboval Vidmovo sesutje?! (ika) Ved na strani 6. Telefonska anketa V Posavju malo zanimanja za trenutna politična dogajanja Stran 2 Projekt Jamasen Senovški rudnik novi slovenski Gardaland Stran 3 Mi praznujemo delovno! Ob peti obletnici samostojnega delovanja smo z odobritvijo Ministrstva za finance Republike Slovenije prevzeli zavarovanja Ljubljanske zavarovalnice. S tem nadaljujemo začrtano pot poslovne rasti, pozitivnih finančnih rezultatov in varnosti interesov naših zavarovalcev. zavarovalnica tilia d.d. novo mesto 9771318779018 Ustanovitev KO SDSS Kapele? Kapele, 9. februarja - Člani Socialdemokratske stranke izjKS Kapele so pred dnevi ustanovili krajevni odbor SDSS Kapele. Izvolili so člane predsedstva, med katerimi je tudi občinski svetnik Franc Vranetič. Za predsednika KO SDDS Kapele so izvolili Jožeta Šepca. Predstavili in sprejeli so delovni program z željo po tvornenrsode-lovanju z organi krajevne skupnosti, ostalimi strankami in krajani. Po končanem uradnem delu so udeleženci ustanovnega zbora v prijetnem zimskem ambientu lovskega doma Kapele pokramljali pozno v noč. (Galex) Obvestilo za javnost Prejšnjo nedeljo je bilo v nedeljskem poročevalcu na Radiu Sevnica objavljeno, da je sevniški občinski svet na svoji seji dne 31.1.1996 obravnaval poročilo nadzornega odbora o delu v letu 1995. Občinski svet je poročilo s takšnim naslovom pod 3. točko dnevnega reda res obravnaval, kljub temu, da je bil pred sejo sveta pisno in dokumentirano s podpisi obveščen z zahtevo, da to točko umakne z dnevnega reda, ker s tem poročilom člani nadzornega odbora sploh niso bili seznanjeni, se z njim niso strinjali in da to sploh ni poročilo nadzornega odbora. To zahtevo je podpisala večina članov nadzornega odbora. Vendar je občinski svet, kljub takSlii zahtevi večine članov odbora, to točko s tesnim izidom glasovanja uvrstil na dnevni red. S takim početjem so vsi člani in tudi nečlani občinskega sveta, ki so točko o obravnavi nezakonitega poročila podprli, zavestno kršili statut občine Sevnica in tudi osnovna načela demokracije. Podpisani člani nadzornega odbora: Stanko Lisec, Helena Klobasa, Oton Šket, Bojan Rugelj. GOSTILNA • prenočišča . TENIS ŠPORT BOUTIOUE_______ POH LE Telefon: 0608779-112 Mobitel: 0609/635-248 Cesta na ribnik 3 68280 BRESTANICA Obvešča stranke, da s 1. marcem 1996 spreminja delovni čas. Odslej imajo odprto tudi ob petkih popoldan. MALICE, NEDELJSKA KOSILA, POSLOVNA KOSILA, ZAKLJUČENE DRUŽBE, PRENOČIŠČA. UGODNE CENE! PUST! PUST! PUST! PUST! PUST! PUST! PUST! Pustno rajanje v torek, 20. februarja, ob 19. uri z ansamblom LABIRINT. 1. nagrada: VIKEND V ROGAŠKI SLATINI VSAK DAN SVEŽI KROFI! VSAK DAN SVEŽI KROFI! Jože Černoša: Sindikat bo ščitil delavce, Regres pa jim zagotovi ja zakon Brežice, Krško, 9. februarja - Delavci brežiške Agrarie so skupaj s plačami za lanski december dobili tudi obvestilo, ki po besedah Jožeta Čemoše, predsednika ZSSS -Območne organizacije sindikatov Posavja, predstavlja kršitev temeljnih sindikalnih pravic delavcev. Povod za spor je po Černoše-vih besedah dejstvo, da Agraria svojim delavcem še vedno ni v celoti izplačala lanskega regresa in da se tudi drugače ni zgodilo nič od tistega, kar je direktor tega podjetja, dipl. ing. Ivan Vučajnk, napovedal v svojem pismu, naslovljenem na ZSSS. Direktor Vučajnk pa je v svojem pismu (8.1.96) sindikatu sporočil, da se je vodstvo podjetja s predsednikom Agrariine sindikalne organizacije dogovorilo, da ta (in de-, lavci) z zahtevo po izplačilu regresa počaka do 25. januarja 1996. Do takrat da bo Agraria Brežice imela sejo delavskega sveta, ki bo obravnaval lansko poslovanje in plan dela za leto 1996, skupaj s sanacijskim programom ter projekcijo podjetja za leto 1997 in naprej. Pismo dalje navaja: "Istočasno se ugotavlja, da je Agraria Brežice v lanskem letu trikrat izplačala višji osebni dohodek, kakor je bilo po zakonu dovoljeno, kar se lahko dogovorno tudi pobota z razliko izplačila regresa oziroma bo v nasprotnem primeru potrebno narediti poračun preveč izplačanega osebnega dohodka. V pričakovanju dogovora ter s ciljem nemotenega poslovanja in odnosov v podjetju vas lepo pozdravljam." Zaradi dogovora in nemotenega poslovanja ter odnosov v podjetju je nastalo tudi v začetku omenjeno pisanje delavcem, ki ga je Černoša označil kot nedopustno poseganje v delo sindikata in zaradi katerega se je sklenil obrniti na Naš glas. Pismo je naslovljeno s "Poziv - obvestilo": "V izogib poglabljanju negativnih medsebojnih odnosov, kakor tudi z dejstvom, da je na osnovi neargumentiranih in neresničnih informacij posameznikov v podjetju prišlo do podpisovanja pooblastil, na osnovi katerih lahko nekdo izven podjetja na sodišču sproži spor - pravdo proti našemu podjetju, ne glede na to, ali je zadeva upravičena ali ne, vas prosim, da podpisana pooblastila prekliče-te ter da medsebojne odnose vodstvo podjetja - sindikat - delavec urejamo sami v podjetju, in to na organih, ki smo jih izvolili." Jože Černoša zagotavlja, da je bil sam in vse ostalo vodstvo sindikata vedno za dogovore, da nekaj takih sporazumov, sklenjenih predvsem na podlagi zaupanja, v posavskih podjetjih tudi uspešno uresničujejo. Od tega bodo imeli korist tako delavci kot podjetja. Tudi tu je počakal do obljubljenega 25. januarja in potem na izrecno prošnjo predsednika Agrariinega sindikata Franca Vranetiča še tja v prvi teden februarja. Rezultat? "Žal ugotavljam, da je direktor Vučajnk odšel na dopust, predvsem pa, da se obljub in rokov ni držal. V dosedanjih razgovorih nismo od njega nikoli mogli dobiti nikakršnega odgovora, ki bi nas zadovoljil, ki bi nakazal trdno možnost rešitve problema. Namesto številk nam je vedno postregel le z indeksi. Vemo, da finančno stanje v podjetju ni rožnato in ravno zato smo se tudi hoteli dogovoriti, da ne naredimo še več nepotrebne škode. A tistih (približno) 30.000 tolarjev regresa po zaposlenem, kolikor bi še morali dobiti oni s podpovprečnimi plačami (gre namreč samo za razliko), podjetja ne bi niti rešilo niti pokopalo. Sindikat pa je tu, da ščiti pravice delavcev, zato smo na koncu le zbrali njihova pooblastila, na podlagi katerih jih lahko zastopamo v tožbi na sodišču in sedaj direktor od njih hoče, da svoja pooblastila umaknejo 'zaradi zagotavljanja varnosti zaposlitve in dela', kot piše. V sedanjih okoliščinah se mi tudi ne zdi bistvena obljuba, dodana v pismu, o tem, kaj vse bo delavski svet v januarju 1996 obravnaval. (Ika) Javna tribuna SKD V gorjanskih vaseh telefon se ne bo zvonil Policisti bodo še naprej nadzorovali ceste, ki vodijo na Hrvaško - Na Bizeljskem niso najbolj zadovoljni s potekom obnove "njihove" regionalke Brežice, 9. februarja - Brežiški krščanski demokrati so na javno tribuno povabili notranjega ministra Andreja Štera in državnega sekretarja v ministrstvu za promet in zveze Marjana Dvornika, saj ravno področji njunega dela vzbujajta med tukajšnjim prebivalstvom veliko zanimanja zaradi številnih težav s slabimi prometnimi povezavami in (preveč) vidnimi in radovednimi policisti pa tudi veliko negodovanja. Gosta z uvodom nista izgubljala preveč časa, zato pa so imeli udeleženci javne tribune v prostorih restavracije bri Blagovnici v triurnem pogovoru zadosti priložnosti za postavitev vrste vprašanj, na ministra Andreja Štera pa so naslovili tudi obilo pripomb na delo policije in njihove "strokovne prijeme davljenja". Šter kritik ni zavrnil. Dejal je, da so na ministrstvu dokaj dobro seznanjeni z nekorektnimi postopki svojih delavcev, zaradi česar jih je lani šest ostalo brez službe. Opozoril pa je na kadrovske probleme v policijskih vrstah, ker so zaradi nove jugovshodne meje morali na to območje tako rekoč čez noč premestiti veliko policistov iz drugih krajev Slovenije, stanovanjskega vprašanja zanje in za njihove družine pa iz objektivnih razlogov niso mogli ustrezno rešiti. Zato je treba včasih razumeti, je dejal Šter, da ti polici- sti ne morejo v vsakem trenutku nastopiti z nasmehom na obrazu. Poudaril pa je, da bodo policisti še naprej opravljali pogoste preglede v obmejnem pasu, saj gre za varovanje državne meje, pri tem delu pa je naša država še posebej na očeh držav članic Evropske skupnosti, ki tudi na ta način ocenjujejo zrelost Slovenije za vstop v EU. Državni sekretar Marjan Dvornik je med udeležence javne tribune vnesel nekaj več miru z zagotovilom, da bo avtocesta skozi glavni del brežiške občine zgrajena najpozneje do leta 1999, deloma pa je zadovoljil tudi prebivalce Bizelj-skega, ko je dejal, da se bodo dela na obnovi regionalne bizeljske ce- ste letos intenzivno nadaljevala, med tem ko je na njegov odgovor, da mora za lokalne oz. ti. komunalne poti skrbeti občina z denarjem od nadomestil za stavbna zemljišča, pričel župan Jože Avšič zmajevati z glavo, rekel pa ni nič. Kot kaže, bodo prebivalci desetih obmejnih vasi na Gorjancih, na kar je opozoril Stane lic, še nekaj časa ostali brez telefona, kar je tudi s stališča varovanja državne meje neprimerno in nerazumljivo, oddaljena naselja z majhnim številom prebivalcev so namreč v tem trenutku za tržno usmerjeni Telekom manj zanimiva, država pa takega posega tudi še ni pripravljena zadovoljivo denarno podpreti. (ES) Telefonska anketa V Posavju malo zanimanja za trenutna politična dogajanja Tokrat smo Posavcem zastavili dve vprašanji, ki se tiče-ta trenutnih političnih razmer v Sloveniji. O Združeni listi, ki je izstopila iz koalicije, in o poslancih oziroma svetnikih, ki prestopajo iz ene stranke v drugo, se je v zadnjem času veliko pisalo in govorilo. Kaj pa o tem menijo posavski anketiranci? Rezultati ankete kažejo, da Posavci kar neradi odgovarjajo Nekdo izmed anketirancev je zanimivo razmišljal o prestopih v druge stranke: "Včasih so ljudje zavedeni, v stranko jih pritegnejo z mamljivimi programi - kot na primer Jelinčič - ki se potem izkažejo kot popolnoma neresnični. V tem primeru zagovarjam pravico, da poslanec oziroma svetnik prestopi v drugo stranko." na politična vprašanja (ali pa sploh na kakršna koli vprašanja), saj jih 24 % (od 185) ni bilo pripravljeno odgovoriti. Tisti, ki so izrazili svoje mnenje, pa pričajo o tem, da jih burna dogajanja v vladni koaliciji niso kdo ve kako razburila, saj jih večina tega sploh ne spremlja (42 %). Glede 1. vprašanje Ali podpirate preostanek vladne koalicije, potem ko je iz nje izstopila Združena lista? 29,2 % da 29,2 % ne 41,7 (29 2%) podpore oziroma nepodpore pa so bila mnenja povsem izenačena (29 % tistih, ki jo podpirajo, in 29 % tistih, ki je ne podpirajo). O poslancih oziroma svetnikih naši anketiranci niso imeli lepega mnenja, saj so spreminjanje pripadnosti večinoma ocenili kot nedopustno (62 %). (Nena) 2. vprašanje Ali se vam zdi dopustno, da poslanci oziroma svetniki, ki so bili izvoljeni na določeni strankarski listi, med mandatom prestopijo k drugi stranki? 12,1 % da 69,0 % ne 19,0 % ne vem Med anketiranci so bili nekateri tudi zelo pesimistično razpoloženi: "Vseeno je, kdo je v vladni koaliciji, vseeno je, kateri stranki kdo pripada, konec koncev je za nas to popolnoma vseeno, saj na to nimamo nobenega vpliva, pa tudi pomaga nam ne, če se vladajoča struktura spremeni, saj vsi vedno poskrbijo le zase, za nas pa ne ostane nič." .fjFC&IBVAOi vcuti. misaim, ot «"o &u> t*. - Grafična priprava in tisk: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem in bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas v^ SL 4_J_1jX-AAV izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 100 tolarjev, za naročnike 80 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.300 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.600 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.100 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 100 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1995. Upravna enota Krško Vsak tretji delavec se še izobražuje Krško, 6. februarja - Po dobrem letu od reorganizacije občinske uprave in s tem razdelitve pristojnosti, ki so jih imeli bivši upravni organi občin, na del, ki je prešel na upravne enote, in na del, ki je ostal v pristojnosti občin, so se na Upravni enoti Krško odločili informirati javnost o problemih, s katerimi se pri svojem delu srečujejo, o uspehih in tudi neuspehih, o trenutnem stanju na upravni enoti in o še pričakovanih problemih na posameznih področjih. Na tiskovni konferenci so spregovorili načelnik UE Krško Anton Podgoršek ter Franc Je-nič, vodja oddelka za okolje in prostor, Andrej Božič, vodja oddelka za upravne notranje zadeve, Nina Hadžimulič, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in kmetijstvo, Ana Tubeishat, vodja oddelka za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve. Načelnik Podgoršek je na začetku spregovoril o nekaterih težavah, s katerimi so se srečevali v začetku svojega delovanja. Tu velja omeniti predvsem nejasnosti glede razdelitve pristojnosti med državo in lokalno samoupravo, pa tudi organizacijske ter kadrovske probleme, probleme v zvezi z delitvijo prostora, opreme in avtomobilov ter odnosov med upravno enoto in občino. Danes je slika povsem drugačna. Razdelitev pristojnosti med državo in občino je trenutno dokaj jasna, UE se je organizirala v v štiri oddelke z dvema referatoma in sistematizirala 57 delovnih mest. Upravna enota je prevzela 43 upravnih in drugih strokovnih delavcev, ki jih je v razdelitvi predvidel že bivši izvršni svet. Ob koncu lanskega leta je bilo v upravni enoti zaposlenih 49 delavcev, od tega 4 za določen čas. V UE so prevzeli 14 delavcev s sklenjenimi študijskimi pogodbami, trenutno pa študira ob delu 15 delavcev. "Ko bodo končali študij, bo skoraj v celoti pokrita zahtevana izobrazba z dejansko izobrazbo po sistematizaciji," je poudaril Anton Podgoršek. Upravna enota Krško je od občine prevzela okoli 1.400 m2 Kršenje poslovnika občine Sevnica Na 15. redni seji občinskega sveta Občine Sevnica je prišlo do grobega kršenja poslovnika. Kršil ga je sam predsednik sveta Martin Novšak, ker ni uvrstil predlagane zadeve na dnevni red za sejo občinskega sveta, ki jo je 20 dni pred sejo pismeno podal svetnik Branko Kelemina. V 15. členu poslovnik izrecno navaja, da ima član sveta pravico in dolžnost predlagati uvrstitev zadev na dnevni red. O tem, ali se bo predlagana zadeva obravnavala na seji sveta, pa odločajo člani sveta. In za kakšno predlagano zadevo sploh gre, da se je tudi svet na predlog o spremembi dnevnega reda, na seji sami opredelil, da je ne bo obravnaval? Nič drugega kot predlog, da bi občinski svet razpravljal in sklepal o zadevah, ki so bile obravnavane na obisku ministrov (Umeka in Ostrca s sodelavci) na zadnji seji občinske- ga sveta. Takrat na sami seji svet o vseh odgovorih ministrov ni razpravljal in sklepal. Vsem bi moralo biti jasno, da obisk ministrov nima nobenega pomena, če se iz takšnega obiska ne sprejme nekaj zaključkov. Vendar žal, niti svet niti občinska uprava ne čutita take potrebe. Drugo kršitev je predsednik sveta napravil na seji sami, ko ni postopal v skladu z 38. členom poslovnika in ni izrekel opomina Jožetu Kunšku, ko je segel govorniku v besedo z žaljivim in nesramnim kontekstom in je pričel govoriti, čeprav mu predsednik ni dal besede. Tudi na eni prejšnjih sej predsednik ni ukrepal v skladu s 15. členom poslovnika. Prav tako že celo obdobje prihaja do kršitev 62. člena poslovnika, ki določa, da delovno telo sveta (občinski odbori) o svojih stališčih in sklepih poročajo sve- tu. Seje naših občinskih odborov so namreč zaprte za javnost (druge občine imajo odprte seje). Ker občinski odbori v večini primerov ne poročajo svetu o svojem delu, svetniki ne razpolagamo s pomembnimi informacijami. Na splošno je informiranost svetnikov izven sej sveta na zelo nizki ravni. Prihaja tudi do kršenja Zakona o lokalni samoupravi, kjer predvsem odbor za kmetijstvo razpravlja in sprejema sklepe, ki so v nasprotju z omenjenim zakonom in v nasprotju s 56. členom poslovnika sveta. Najbolj čudno in nerazumljivo pa je stališče sveta, ki kljub vsem opozorilom o kršitvah in nepravilnostih ne ukrepa in ne zavzame nikakršnega stališča. Po moje gre za popolno enou-mje sveta in nadaljevanje politike prejšnjih sistemov. Blanca,5.2.1996 Branko Kelemina član občinskega sveta Sevnica prostorov, ki so jih preuredili in opremili s pretežno novim pohištvom, vseeno pa danes še čutijo potrebe po dodatnih prostorih. Predvsem velik problem predstavlja izvajanje zakona o žrtvah vojnega nasilja in zakona o veteranih. (Gaiex) Managerji o Tezah za pripravo razvojnih možnosti občine Krško: Bo gospodarstvo obsojeno le na niz naključij? 9 AJJ pa se bo okrog pravega programa zbrala vsa ustvarjalnost, ki jo premore Krško, in zagotovila praven zagon, usklajeno delo in poslovno uspešnost? Nadaljevanje s 1. strani. skega sveta in prepričani so, da si nihče ne bo upal ovirati ali celo zapraviti priložnosti, da se občina Krško končno zopet zavzame za koristi svojih prebivalcev. Dokumentu se v bistvu zelo mudi, saj so pred vrati pomembni dogodki, ki jih optimisti štejejo kar za priložnost stoletja. Če bodo zadeve usklajene in organizirane, če bomo znali preseči medstrankarske in medobčinske razprtije, si bomo lahko v Posavju odrezali kar precejšen kos pogače. Če ne, si bodo pogačo rezali drugi, nam pa bodo prepuščali drobtine in težave, ki se jim tako ali tako ne bomo mogli ogniti. Če bomo ob tem imeli kako korist ali ne. Gledano v številkah se bodo v našem okolju vrteli tolikšni denarji, da bi ob tem lahko postalo strah odgovornosti za morebitni neuspeh še tako usklajeno in izkušeno vodstvo. Nikjer namreč ne piše, da se za kosom pogače, ki naj bi sicer ostal tukaj, ne bo skušal ozreti in pognati še kdo od strani. "Na dogodke, ki se bližajo občini Krško in regiji Posavje bi vsekakor morali biti bistveno drugače pripravljeni, kot smo, če hočemo od njih zagotoviti svojim ljudem tudi korist in ne le sitnosti," so bili prepričani udeleženci nocojšnjega sestanka. Seveda so s tem v prvi vrsti mislili na gradnjo verige savskih hi- droelektrarn, projekt, ki bo predvidoma trajal dvanajst let in bo zaposlil 3.000 ljudi, a to ni vse. Posavje čaka še gradnja avto ceste, mejne ploščadi, ponovna oživitev omrtvi-čene proizvodnje v gospodarstvu, ki so si ga dobršen del prilastila podjetja iz Ljubljane ali celo iz tujine, zagotovitev novega statusa podjetjem v stečaju ali onim v lasti Sklada za razvoj, rešitev problemov okrog senovškega rudnika v zapiranju in razvoj njegove okolice, modernizacija NEK, zagotovitev odlagališča radioaktivnega odpada, sklad za razgradnjo elektrarne in renta, plinifikacija brestaniške termoelektrarne, razvoj Kostanjevice ... Gre za dejansko zelo veliko stvari, ki se bodo v kratkem začele dogajati v občini Krško in v Posavju, na katere se je treba priraviti (npr. z načrtovanjem ustrezne infrastrukture) in iz katerih bo znala skupina sposobnih, spretnih pogajacev ter organizatorjev domačim krajem zagotoviti dobiček in možnosti za nadaljnji razvoj. Gre seveda za zagotovitev usklajenega, načrtnega dogajanja, po možnosti za sinergijo, ki bo presekala niz bolj ali manj naključnih razvojnih trzljajev, ki jih je občina Krško bila deležna v zadnjih nekaj letih in ki so (po besedah zbranih direktorjev) spominjali predvsem na tavanje. Udeleženci sestanka so seveda dobršen del svoje kritičnosti stresli na prvo Demosovo vodstvo občine Krško, ki da se je dela lotilo z načelom, naj se politika ne vmešava v tržno gospodarstvo. Prepričani so, da zaradi tega pravila tudi sedanje občinsko vodstvo nima ustreznih kadrov, ki bi pripravili razvojni načrt. Zbrani managerji so pač mnenja, da je tudi v tržnem gospodarstvu potrebno še kakšno načrtovanje in usklajevanje dogajanja, predvsem pa čim bolj učinkovito servisiranje potreb gospodarstva. Konkretna pripomba: na Senovem bi lahko zaposlili kar nekaj delavcev iz rudnika v zapiranju, imamo ljudi z denarjem, programi in tržiščem, a ni ene urejene parcele, ki bi jim jo lahko ponudili za gradnjo. Da ne govorimo o telefoniji, kanalizaciji, čistilni napravi, cesti ... Priprava dokumentov je naloga občinskih vodstev. Pa ne gre samo za Senovo. Tu so tudi razvojne možnosti Kostanjevi- ce, čakajoča celulozna, papirna in kovinskopredelovalna industrija in še bi lahko naštevali. Problem se začne že s strokovnjaki, ki jih v občini ni. S propadom podjetij in selitvijo njihovih central v Ljubljano so odšli tudi sposobni managerji in teh nam sedaj primanjkuje. Tistih nekaj, ki jih je ostalo, je poiskalo proizvodne, predvsem pa tržne niše in postopoma uspešno razvijajo svoja podjetja. Te bo treba spremljati s finančno pomočjo in še s čim. A za vse skupaj je potreben strokovno pripravljen razvojni načrt. Žal so navzoči morali izreči kritično besedo tudi na račun managerjev, in sicer tistih, ki se sestanka niso udeležili. Prišla je le kaka tretjina povabljenih, nekaj se jih je opravičilo, vse skupaj pa daje slutiti, da se tudi med temi ljudmi marsikdo ne zaveda, kaj pomeni imeti kakovosten razvojni načrt in delovati usklajeno. (Ika) Regionalna planerska delavnica Posavja Občine Sevnica, Krško in Brežice so že pristopile k izvajanju Reginalne planerske delavnice Posavja. Projekt bosta Izvajati dve skupini, in sicer za podprojekt Regionalni koncept Posavja in m podprojekt Usmeritve za urejanje prostora po področjih v Posavju. Poudarek bo predvsem na definiranju razvojnih potencialov, disparitet posavske regije, skupnih regionalnih nalog, urbanističnega načrtovanja občinskih središč m podeželskih naselij, gradnje predvidene infrastrukture državnega pomena, izrabe obmejnega območja in drugem. V delavnici bodo sodelovali priznani strokovnjaki s posameznih področij, ki se bodo do 15. februarja 1996 prijavili na razpis, objavljan v Uradnem listu RS. (Gate*) Dr. Rado Bohinc, bivši minister: Vulgarni liberalizem na pohodu Sedaj že bivši minister za znanost in tehnologijo, dr. Rado Bohinc (ZLSD), ki se je skupaj s strankarsko tovariši-co dr. Matejo Kožuh-Novak udeležil kongresa Območne organizacije Združene liste socialnih demokratov Krško, je spregovoril o aktualnih političnih razmerah v slovenskem političnem prostoru po odhodu ZLSD iz vladne koalicije. "ZLSD je v tem trenutku v razgretih političnih razmerah. Za mnoge presenetljiv in tudi nenavaden odhod iz koalicije je bil za nas celo pričakovan, vendar ne načrtovan. Razmerja v vladni koaliciji so se v zadnjem času močno zaostrovala, kajti razlike med tremi strankami so ideolo- ško zelo velike, kar se je odražalo tudi pri mnogih pomembnih vprašanjih. Razlogi za naš odhod so globlji, povod pa je bila zagotovo zamenjava Maksa Tajnikarja in sprejemanje sprememb pokojninskega zakona. Vladna politika postaja vedno bolj liberalistično usmerjena, pa tudi antisocialno. 2e pri proračunskih razpravah se je pokazalo, da je v Sloveniji na pohodu vulgarni liberalizem," je aktualne razmere komentiral dr. Rado Bohinc. (Galex) Dr. Mateja Kožuh-Novak (ZLSD) v samo njej lastnem stilu: "Slovenski politični prostor sestavlja na eni strani popolnoma brezobzirni Drnovšek, na drugi strani pa krščanska demokracija, ki ima izrazito negativno možgansko politiko v parlamentu." Projekt Jamasen Senovški rudnik novi slovenski Gardaland Podjetje Lah d.o.o. s Ptuja je pripravilo avtorski osnutek projekta Jamasen, ki predlaga celovito rešitev rudniškega centra Senovo pod imenom "Jamasen". Tako bi se ohranila tradicija, kultura, uporaba in izraba obstoječega rudniškega stanja, znanja in delovnih mest. Projekt ohranja nekatera že obstoječa tehnična stanja, saj poveže celotno premogovniško območje od začetka proge na Senovem do "Reštanja" Žakelja. Vkrcamo se na vlakec, ki vozi po progi za transportiranje premoga (od jame do separacije in dalje proti termoelektrarni), ter se podamo na razgledno žele- zniško turistično pot. Potovanje nam popestrijo prijetni in malo manj prijetni rudniški dogodki, legende in druge zanimivosti. Med vožnjo nam prijazna vodič-ka predstavi turistično ponudbo kraja, bližnje turistične centre, lahko pa si kupimo tudi kakšen, spominček. Tudi poseben vlakec "Zlati premog" je zanimiv, saj nudi privlačno, razburljivo in celo dramatično vožnjo, ki jo lahko opazijo tudi potniki z vlakca "Jama". Zanimiv je i tudi "Jamski predel", v kateregn se obiskovalec na varnih, dostopnih in zanimivih delih jame sreča s skrbno izbranimi jamskimi zanimivostmi ter posebnostmi dobrega in grozljivega značaja. Blišč in groza. Učinki prostranih globin, strah, presenečenje postajajo znanilci in magnet jamskega ogleda. Po obisku "Jame" pa je možen še ogled lokacije "Reštanj", kije sestavni del stacionarnega turizma. Bogata posebna kulinarična ponudba (ribe, šamp/njoni, vino ...), cvetje, narodnozabavni zvoki in še in še. Jamasen ponuja nove, rudarjem dosegljive dejavnosti, ki se jih ob kakovostni pomoči in pravilnem izobraževalnem procesu hitro naučijo in jih vzamejo za svoje. Ko se v ponudbi zrcalijo atraktivnost, nevarnost, zabavnost, pustolovščina, presenečenja in zanimivosti vsakdanjega tipa, je to izjemna priložnost, da zacvetijo dejavnosti dnevnega in stacionarnega turizma, trgovine, gostinstva, hotelirstva, rekreacije, športa, izobraževanja, kulture. Odprejo se nove možnosti razvoja za infrastrukturo, ki podpirajo in dajejo kakovostno raven osnovnim dejavnostim. Sredstva, predvidena za zapiranje dejavnosti (torej za ukinjanje delovnih mest), ki bi močno ogrozila demografijo kraja, bi s tem projektom spremenila svojo kakovost, tipično zapiranje bi bilo izključeno, jama pa bi se odprla za nove dejavnosti z novimi možnostmi. Do takrat pa bodo morali zabave željni še naprej obiskovati Gardaland in ostala tuja zabavišča. (Galex) © OBMOČNE OBRTNE • ZBORNICE POSAVJA v Avtoprevozniki Slovenske Konjice, 3. februarja - V sejni sobi poslovne stavbe Konus je potekala razširjena seja predsednikov sekcije za promet. Razprava je tekla o problematiki pridobitve licenc, o delitvi dovolilnic ter o tekoči problematiki avtoprevozništva. Na Pravilnik o pridobitvi licenc za prevoze v cestnem prometu so bili izrečeni naslednji predlogi: obstoječi obrtniki naj ne bi opravljali strokovne usposobljenosti za pridobitev licence za opravljanje prevozov v cestnem prometu; starost vozila ne bi smela biti ovira za pridobitev licence; zakon o licenci naj bi veljal za obrtnike, ki so začeli dejavnost opravljati po sprejetju Zakona o prevozih v cestnem prometu; obrtniki bi morali do leta 1994 prejeti licenco od države, ne da bi jo bilo potrebno plačati, saj so že morali plačati novo obrtno do^pljenje, ki ga je izdala Obrtna zbornica Slovenije; pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih za parkirna mesta in mesta za vzdrževanje vozil naj bi veljal za javna parkirna mesta, za obrtnike pa naj se omogoči daljši čas za verifikacijo parkirišča. Prispevki za socialno varnost 1. februarja je pričel veljati Zakon o prispevkih za socialno varnost. Poleg tega, da so vse prispevne stopnje za socialno varnost, način obračunavanja in plačevanja zajete v enem zakonu, je prišlo tudi do sprememb v višinah stopenj posameznih prispevkov. Vse, ki boste obračunavali plače, obveščamo, da omenjene spremembe veljajo že pri obračunu plač za mesec januar; podatki o spremembah stopenj so v Uradnem listu RS, številka 5/96. Strokovni ekskurziji v Muenchen in Celovec Obrtni sejem IHM Muenchen je največji obrtni sejem na svetu in zato verjetno obiska tega sejma obrtniki in podjetniki ne bi smeli zamuditi. Sejem lahko obiščete, če se čim prej prijavite na Območno obrtno zbornico Brežice, ki skupaj z INTEGRAL BREBUS-om Brežice organizira ogled 48. mednarodnega Obrtnega sejma IHM Muenchen. Odhod bo v petek, 15. marca 1996, ob 3. uri zjutraj. Prijavite se lahko do zasedbe prostih mest v avtobusu oziroma do petka, 16. februarja 1996. Če ne bo zadostnega števila prijav, si pridržujejo pravico odjave. V dneh od 9. do 13. marca bo v Celovcu potekal sejem gastronomije in turizma GAST '96. Sejem je posebno zanimiv za gostince, zato je zanje organiziran ogled sejma, in sicer v ponedeljek, 11. marca 1996, z odhodom ob 5. uri izpred avtobusne postaje Brežice. Prijavite se lahko do četrtka, 29. februarja, v pisarni Območne obrtne zbornice Brežice. Če ne bo zadostnega števila prijav, si pridržujejo pravico odpovedi. Varstvo pri delu V prostorih Doma obrtnikov Brežice bo v četrtek, 22. februarja, s pričetkom ob 16. uri potekal obnovitveni tečaj iz varstva pri delu za obrtnike, podjetnike in pri njih zaposlene delavce. Kandidati bodo še isti dan opravljali tudi preizkus znanja. Prijave sprejema "ZOJA" d.o.o. - Ivan ŠKVARČ, telefon 59-005. ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS! Z Ljubljanske borze Delnice na Ljubljanski borzi so tudi minuli teden nadaljevale pot navzgor. Tokrat je bita rast tečajev zmerna, kar je na naši borzi prej izjema kot pravilo. Delnice namreč običajno hitro rastejo in nato počasi drsijo navzdol. Razloge za umirjeno rast je dobro iskati v nemajhnem pesimizmu, ki spremlja naraščanje tečajev. Ni težko najti borznih poznavalcev, ki menijo, da bi bili lahko tečaji precej nižji. Po drugi strani pa se, kot kaže, vendarle počasi kažejo posledice občutnega znižanja pasivnih obrestnih mer v bankah. Kaže, da vlagatelji spoznavajo, da naložba v vlogo na bančnem računu ni več zanimiva, zato morajo razmišljati o drugih alternativah. AH je vseeno pričel pritekati denar na kapitalski trg, se bo kmalu pokazalo, kajti trajnejša rast rti mogoča brez svežega kapitala. Rast tečajev se je minuli teden prekinila Ee v torek, ko je bilo objavljeno revizijsko poročilo agencije za plačilni promet, nadziranje m informiranje (APPNI) za Mladinsko knjigo Založbo. AP-PNI zahteva uskladitev oziroma novo razmerje med zasebnim in družbenim kapitalom, tako da je tudi promet z delnicami ustavljen. Slovenski borzni indeks se je minuli teden povišal za 1,1 odstotka in se tako zelo približal vrednosti 1.500 točk. Najbolj se je podražila redna delnica Dadasa, in sicer za 6 odstotkov. Nekoliko manj (5,6 odstotka) se je povišal tečaj redne delnice Gradbenega podjetja Grosuplje. Redna delnica Finmedie je minuli teden pridobila 4,8 odstotka vrednosti. Tečaj delnice Kolinske še kar naprej narašča in je takrat višji za 3,2 odstotka. Nič kaj spodbudno pa se ne godi delnicam Hipotekama banke Brežice, saj sta se obe pocenili, in sicer redna za 3,8, prednostna pa za 3,4 odstotka. Za manj kot polovico odstotka pa sta se znižala tudi tečaja Nike in Term Čatež. (Nani) Republiški zavod za zaposlovanje PROSTA DELOVNA MESTA (s pogoji za zasedbo) Občina BREŽICE STAVBNI KLEPAR STAVBNI KLEPAR; nedoločen čas; 48 mes. delovnih izkušenj; do 16.2.96; ANTEA ZUNANJA TRGOVINA, TURIZEM IN GOSTINSTVO, BOJSNO 31 A, BREŽICE AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK; določen čas 2 mes.; 36 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: AVTOMEHANIK VOZNIK AVTOMEHANIK; DO 24.2.96; INTEGRA d.o.o., TRGOV. PODJ. ZA PROMET BLAGA IN ŠTOR. BREŽICE, MAROF 7, BREŽICE NATAKAR NATAKARICA ALI POMOŽNA GOSTINSKA DELAVKA; določen čas 3 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: DELO ZA ŠANKOM, MOŽNOST TRAJNEJŠE ZAPOSL, do 16.2.96; NE-BOJŠA ŠKRABL - OKREPČEVALNICA KEKEC 1GLOBOKO, MALI VRH 21 C, GLOBOKO EKONOMSKI TEHNIK EKONOMSKI TEHNIK - PRODAJALEC; določen čas 3 mes.; jeziki: hrvaški jezik - govorno in pisno, angleški jezik - pisno, nemški jezik - govorno; ostali pogoji: INTERES ZA FOTOGRAFIJO, KOMUNIKA-TIV., POZNAVANJE FINANC. IN MATERIAL. POSLOVANJA; do 17.2.96; JUKIČ PRO, PRODUKCIJA IN PROMOCIJE, p.o. BREŽICE, CESTA PRVIH BORCEV 44, BREŽICE ZDRAVSTVENI TEHNIK ZDRAVSTVENI TEHNIK; določen čas 12. mes.; ostali pogoji: ZDRAVSTVENI TEHNIK; do 16.2.96; JAVNI ZDRAVSTVENI ZAVOD SPLOŠNA BOLNIŠNICA BREŽICE, ČERNEL-ČEVA CESTA 15, BREŽICE INŽENIR STROJNIŠTVA STROJNEGA INŽENIRJA; nedoločen čas; do 23.2.96; ANTEA ZUNANJA TRGOVINA, TURIZEM IN GOSTINSTVO, BOJSNO 31 A, BREŽICE ZDRAVSTVENI TERAPEVT VIŠJA MEDICINSKA SESTRA; Nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: VIŠJA MEDICINSKA SESTRA; do 17.2.96; JAVNI ZDRAVSTVENI ZAVOD SPLOŠNA BOLNIŠNICA BREŽICE, ČERNELČEVA CESTA 15, BREŽICE; št. del. mest: 2 D.INŽ.GRADBEN. ZA ORGAN IZ. -TEHNOLOG. DELA VIŠJI STROKOVNI SODELAVEC I; nedoločen čas; 60 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: LAHKO TUDI PRIPRAVNIK GEODET. ALI ARHIT. SMERI; do 17.2.96; OBČINA BREŽICE, CESTA PRVIH BORCEV 18, BREŽICE; št. del. mest: 2 Občina KRŠKO ZIDAR ZIDAR; določen čas 9 mes.; 36. mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno; ostali po- goji: KV ZIDAR; do 24.2.96; JANEZ SINTIČ - ZIDARSTVO, JELŠE 21, '• LESKOVEC PRI KRŠKEM PRODAJALEC PRODAJALKA; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: TRGOVKA; do 17.2.96; SKENDER KAR I MAN I s.p. TRGOVINA "AS", TITOVA 86, SENOVO; št. del. mest: 2 NATAKAR NATAKARICA, KUHARICA V PIZ-ZERIJI PLUS V SEVNICI; določen čas 12 mes.; ostali pogoji: LAHKO TUDI POMOŽNA DELAVKA V GOSTINSTVU; do 29.2.96; SENEX D.O.O. KRŠKO, LAPAJNETOVA 8, KRŠKO INDUSTRIJSKI OBLIKOVALEC OBLIKOVALEC - PRIPRAVLJALEC ZA TISK; določen čas 6 mes.; 60 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: POZNAVANJE DELA NA RAČUNAL., OBČUT. ZA EST.; do 18.2.96; SIMON GOMILŠEK - SITOTISK XRB, ZDOLSKA CESTA 33, KRŠKO VIŠJI UPRAVNI DELAVEC REFERENT II; določen čas 12 mes.; 9 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: (VODENJE UPRAVNEGA POSTOP. ZA IZSELJENCE) POZNAVANJE PROGRAMA ZA OBLIKOVANJE BESEDIL NA PC; do 16.2.96; UPRAVNA ENOTA KRŠKO, CKŽ 14, KRŠKO; št. del. mest: 2 Občina SEVNICA GRADBENI DELAVEC GRADBENI DELAVEC; določen čas 12 mes.; do 20.2.96; AVGUŠTIN TKALEC - GRADBENIŠTVO, KA-JUHOVA ULICA 5, SEVNICA ZIDAR ZIDAR; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: LAHKO TUDI PK; do 20.2.96; AVGUŠTIN TKALEC -GRADBENIŠTVO, KAJUHOVA ULICA 5, SEVNICA; št. del. mest 2 PRODAJALEC ŽELEZNINE, GRAD.MAT., POHIŠTVA PRODAJALKA; nedoločen čas; 36 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: VOZ. IZPIT B KATEGORIJE; do 24.2.96; MIKO D.O.O. SEVNICA, DOLENJI BOŠTANJ 55 A, BO-ŠTANJ B lokacije žiroračunov v letu 1995 Krško gospodarstvo izstopa po višini zneskov /o ljubljanska banka Posavska banka d.d., KRŠKO SPOŠTOVANI UPOKOJENCI! Vse upokojence, ki svoje pokojnine še ne prejemate preko naše banke, vljudno vabimo k sodelovanju. Nudimo Vam: - možnost razpolaganja s pokojnino v kateri koli naši enoti; - prednosti poslovanja s tekočim računom; * plačilna kartica LB in LB Eurocard; * bankomati v Krškem, Brežicah, Sevnici, Čatežu in še 255 bankomatov po Sloveniji; * negotovinsko poslovanje s čeki in trajnimi nalogi; * možnost odobritve prekoračitve na računu; - možnost različnih rokov vezave sredstev po Vaši izbiri; - odobritev namenskih ali gotovinskih kreditov v 24 urah ter - kvalitetne in ažurne vse ostale bančne storitve. VLJUDNO VAS VABI K SODELOVANJU LB Posavska banka d.d. Krško Iz podatkov o blokiranih računih gospodarskih pravnih oseb v letu 1995, s katerimi razpolaga Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje, Podružnica Krško, je razvidno, da so bili likvidnostni problemi v posavskem gospodarstvu zelo pereči tudi v lanskem letu. V povprečju je bilo lani mesečno blokiranih 151 gospodarskih pravnih oseb, ki so v povprečju zaposlovale 2.770 delavcev. Povprečni mesečni znesek blokiranih žiroračunov je za posavsko gospodarstvo znašal 3.242 milijonov tolarjev. Po stanju konec lanskega decembra je znašala povprečna vrednost blokiranih ŽR 2.217 milijonov SIT in je bila za več kot polovico nižja kot v mesecu novembru oz. je predstavljala 68,4 odstotka povprečnega zneska blokiranih 2R posavskega gospodarstva v letu 1995. Povprečna vrednost blokiranih ŽR je v lanskem letu nezadržno naraščala iz meseca v mesec, z izjemo decembra, ko je bila zabeležena za več kot polovico nižja povprečna vrednost blokiranih 2R kot mesec prej. To pa je predvsem posledica pre-polovljene povprečne vrednosti blokiranih 2R v mesecu decembru (v primerjavi z novembrom) v panogi elektrogospodarstva, kjer so bile povprečne vrednosti blokiranih ŽR med letom največje. Med posameznimi posavskimi občinami izstopa po v/šini povprečnega zneska blokiranih ŽR v mesecu decembru, kar velja tudi za celo lansko leto, gospodarstvo krške občine, sledijo Brežice in nato Sevnica. Zanimiv je tudi prikaz povprečne vrednosti blokiranih ŽR v gospodarstvu Posavja po stanju konec decembra v primerjavi z mesecem poprej. Povprečna vrednost blokiranih ŽR je v panogi elektrogospodarstva v mesecu novembru predstavljala 78,5 odstotka, v decembru pa 51,6 odstotka celotne vrednosti blokiranih ŽR gospodarskih pravnih oseb s področja Posavja. (Galex) GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Sodelovanje z BiH Obveščamo vas, da je v Sarajevu pričela delati pisarna evropske komisije z naslednjim naslovom: Office of the European Commission to Bosnia and Hercegovina, Publishing House Svetlost, M. Kantardžiča 3, SARAJEVO. Tel.: 00387-71-447-582 ali 447-583. Komisija evropske unije bo v okviru tenderske procedure izdelala seznam primernih družb za tenderske dobave, zato zainteresiranim svetujemo, da se povežejo s pisarno evropske komisije v Sarajevu in Službo za ekonomske odnose s tujino pri GZS. Iz GZS, Službe za ekonomske odnose s tujino, smo dobili seznam podjetij v BiH, ki so delovala tudi v času vojne na svobodnem območju. Ta podjetja si želijo tesnejšega sodelovanja s slovenskimi podjetji, ki so zainteresirana za poslovno sodelovanje pri naslednjih dejavnostih: - gradbeništva in gradbenih materialov, - industrije predelave lesa, - papirne in kartonske embalaže, - tekstilne industrije, - usnjarsko predelovalne industrije, - kemične industrije, - metalurgije in kovinsko predelovalne industrije, - proizvodnje opreme in vozil, - rudnikov premoga in elektrarn, - proizvodnje hrane, pijač in tobaka. Vse podrobnejše informacije in sezname teh podjetij dobite na GZS Območni zbornici Posavje. 2. Večerna šola podjetništva V sodelovanju z Gea collegom bomo letos ponovno organizirali večer- no šolo podjetništva. V lanskem letu je prvo večerno šolo podjetništva v Posavju končalo 19 udeležencev, katerih vtisi po končani šoli so bili izredno pozitivni. Navezali so poslovne stike in si pridobili znanje s področij podjetniških priložnosti, marketinga, vodenja, organizacije, ekonomike, poslovnih financ in kadrov, ki jih s pridom uporabljajo pri vsakdanjem poslovanju. Letošnja večerna šola podjetništva naj bi se pričela 21.02.1996, predavanja pa naj bi potekala v kraju, ki bo najbližji večini prijavljenih. Izobraževanje poteka dvakrat tedensko v večernih urah, 4 mesece šolanja. Z večerno šolo podjetništva si pridobijo podjetniki, njihovi sodelavci in managerji v malih podjetjih znanja za ustanovitev podjetij in samostojno poslovanje, vodenje podjetja v fazi rasti, ko se podjetnik srečuje z izzivi prehoda od začetne zamisli v dobro organizirano podjetje. Večerna šola podjetništva je celovit program usposabljanja s poudarkom zlasti na znanju iz marketinga, finančnega poslovanja in vodenja podjetij. Zatorej vabimo podjetnike in vse tiste, ki bi to radi postali, da se udeležijo večerne šole podjetništva in si pridobijo temeljna znanja, ki jih mora obvladati vsak uspešen podjetnik. 3. Priznanja GZS, Območne zbornice Posavje GZS, Območna zbornica Posavje podeljuje priznanja za gospodarske dosežke že od leta 1986. V tem času je prejelo priznanja kar 33 podjetij oz. posameznikov iz Posavja. Predloge za podelitev priznanj lahko dajejo podjetja in njihove oblike združevanja, sekcije in strokovna združenja, organi OZP, organi občinske ali državne uprave, društva in drugi pristojni organi. Pogoji za predlaganje dobitnika prizanja za leto 1995 so razvidni v posebnem razpisu. Rok za prijavo je do konca meseca marca 1996. 4. Razstava "Poljski poslovni dnevi v Ljubljani" V času od 14. do 17. februarja bo na ljubljanskem sejmu v paviljonu B razstava "Poljski poslovni dnevi v Ljubljani". Vabimo zainteresirana podjetja, da se razstave udeležijo. Podrobnejše informacije dobite na GZS, Območna zbornica Posavje. ::S..v\ w-W:f. :¦ ¦¦¦¦¦¦.¦¦¦;¦¦¦:::¦¦:?:. k;::...:™ .fKvS-S;:;'.....! , ¦ ... Stečajni upravitelj Branko Ogorevc: Stečaj Vidma v zaključni fazi 13. marca bo na javni dražbi naprodaj premoženje Vidma v stečaju - Po dražbi bo mogoče pričeti poplačilo upnikov V sredo, 13. marca, bo javna dražba, na kateri bo naprodaj premoženje podjetja Videm, d.o.o. Krško, v stečaju. Na osnovi sklepa stečajnega senata pristojnega Okrožnega sodišča v. Krškem z dne 31.1.1996 bodo ponudili v odkup glavnino premoženja, ki predstavlja funkcionalno celoto za proizvodnjo celuloze in papirja (zeml-Ijišča, zgradbe, oprema in infrastruktura). Prodajo na dražbi je predlagal stečajni upravitelj, saj na dosedanjih treh javnih razpisih (prvi je bil že novembra 1994) nobeden od ponudnikov ni ponudil zadovoljive cene ne drugih pogojev nakupa. Stroški od pričetka stečajnega postopka 1.4.1993 do konca leta 1995 znašajo 636 milijonov tolarjev. Tri četrtine stroškov je nastalo zaradi investicijskega vzdrževanja opreme in zavarovalnih premij. Pomemben del stroškov pa so izplačane zajamčene plače za 1.400 delavcev Vidma, za obdobje pred stečajem. Za 1.152 milijonov tolarjev je denarnega dela stečajne mase, s katerim bodo poplačevali upnike, potem ko bo prodana glavnina premoženja. Denar je stečajni upravitelj kratkoročno naložil v devetih slovenskih bankah. Terjatve več kot 1.200 upnikov so doslej preizkusili na šestih narokih. Po zadnjem naroku za preizkus terjatev je bilo prijavljeno za 16,1 milijarde tolarjev terjatev. Priznanih terjatev je bilo za 13,3 milijarde tolarjev, prerekanih pa za 2,6 milijarde tolarjev (vse po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan pričetka stečajnega postopka). Upniki, katerih terjatve niso bile priznane, so vložili 96 tožb, stečajni upravitelj pa je vložil 77 tožb zoper dolžnike doma in v tujini za izterjavo terjatev, v soglasju s stečajnim sodnikom pa še tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj Vidma, storjenih v letu pred stečajem. Predmet spodbijanja so dejanja, ki so pomenila neupravičeno zmanjšanje stečajne mase ali neenakomerno poplačilo upnikov. Na osnovi pravnomočnih sodb so doslej razveljavili za 3,1 milijarde tolarjev hipotek in drugih pravic do ločenega povračila priviligiranih upnikov. V teku so še tožbe v skupni vrednosti 883 milijonov tolarjev. S sodbo je bila razveljavljena tudi pogodba o prodaji podjetja Videm papir Skladu RS za razvoj. Sodba je bila izdana na osnovi pri-poznave. S tem je bilo Vidmu v stečaju vrnjeno podjetje Videm papir brez kapitala, z 12,8 milijonov nemških mark nepokrite izgube in z več kot 7 milijonov nemških mark zastavljenih terjatev v korist podjetja s sedežem v Črnomlju, ki je bilo tudi posredno v lasti Sklada RS za razvoj. Videm papirju je zato grozila zaustavitev proizvodnje, s katero je bilo ogroženih 700 delovnih mest. V podjetju so pripravili sanacijski načrt, na osnovi katerega jim je uspelo v teh mesecih izboljšati poslovanje do te mere, da je poslovala s pozitivnim denarnim tokom. To je omogočilo pripravo predloga za izvensodno poravnavo z upniki, ki pa nanjo niso pristali. Zato je Videm papir sam predlagal prisilno poravnavo, ki je bila uspešno zaključena aprila 1995. Večji upniki so tako svoje terjatve v skupni višini 22 milijonov nemških mark spremenili v lastniške deleže. Skupaj z odpisom drugih obveznosti je Videm papir tako pridobil 27 milijonov nemških mark. Prisilna poravnava je omogočila pokritje izgub, ohranitev proizvodnje in delovnih mest in nenazadnje ohranitev tržne vrednosti naprav za proizvodnjo papirja. Poleg priprave za javno dražbo je v teku še postopek zbiranja ponudb, v katerem želi Videm v stečaju prodati svoj 19,7-odstotni delež v družbi Videm papir. Doslej je Videm prodal deleže v osmih hčerinskih podjetjih, dva paketa delnic bank in delež v družbi Petrol - zemeljski plin. V dveh hčerinskih podjetjih je bila zaključena likvidacija, v enem pa je v teku stečajni postopek. Zbor obrtnikov OOZ Sevnica Protest zoper mesečna poročila Sevnica, 10. februarja-Obrtniki so se zbrali v dvorani Gasilskega doma Sevnica, da bi se seznanili s svojim delom v letu 1995 in težavah, ki jih pri tem imajo. Poročilo o delu je podal predsednik OOZ Slavko Vilčnik, nato pa je podrobneje spregovoril o problemih s področja obrti, izvajanju obrtnega zakona in izdaji obrtnih dovoljenj, izvajanju zakona o prevozih v cestnem prometu in o pridobivanju dovolilnic za prevoze, ki so sedaj v Italiji in Avstriji omejeni na sedem ton, kar viša stroške že tako obre-menjnega izvoza. Nadalje se je ustavil pri izobraževanju, davčni problematiki, dopolnilnem pokojninskem zavarovanju in kreditiranju razvoja obrti. V razpravi, ki jo je odprl predsedujoči zbora Drago Krošelj, so obrtniki izpostavili problem mesečnih poročil o osebnih dohodkih. To jim nalaga dodatno delo, saj je treba izpolniti kar sedem obrazcev, veliko obrtnikov pa tega tudi ne zna. Sankcije za prekršitev tega določila znašajo 1 mio SIT, kar bi obrtike lahko privedlo na beraško palico. Strinjali so se, da se rok za ta poročila podaljša ali pa naj se to določilo enostavno ukine. Veliko je bilo tudi pripomb prevoznikov zaradi parkirišč, ki jih v Sevnici primanjkuje in še in še ... Sicer pa je najbolje, da o svojih težavah pri delu povedo obrtniki sami, (ksenija) uspeha, ker je konkurenca velika, plačilni pogoji pa so nemogoči. Bil sem tudi eden od multiplikatorjev, torej sem imel certifikat kakovosti, vendar je med nami in kupci toliko posrednikov, da se takšno delo ne izplača. Zato sem uvedel dopolnilno dejavnost servisiranja plinskih naprav, da lahko preživim. Res pa je tudi, da je kovinarstvo v vsej Sloveniji postalo deficitarna dejavnost" Helena Jazbinšek, svečarka iz Sevnice: "Svečarstvo sem podedovala od mame, ki je imela popoldansko obrt. Je dokaj donosno delo, vendar so tudi tu težave. Če si majhen, si odvisen od samega sebe, obrtna zbornica ti ne pomaga veliko. Če bi hotela svojo obrt res izpopolniti, bi bilo nujno, da bi poleg sveč izdelovala tudi k temu izdelku pripadajočo plastiko, za to pa nimam ne prostora ne potrebnih strojev. To bi tudi zahtevalo velika finančna sredstva, majhna obratovalnica pa si bančnih kreditov ne more privoščiti." Franc Blatnik, prevoznik iz Sevnice: "Prevoznike predvsem tarejo problemi parkirišč. Edini parkirni prostor je v Šmarju, ki je bil prvotno namenjen za stanovalce blokov, oddaljene vsaj 500 m. Imam konkreten predlog, kako ta problem rešiti. V bližini Save je bilo nekoč nogometno igrišče. Tega bi lahko spremenili v parkirni prostor za tovornjake. Material je pri roki, saj bi lahko porabili savski gramoz in tako poglobili dno Save. Parkirišče bi bilo oddaljeno od mesta, tako da hrup ne bi motil občanov, mi pa bi imeli tudi kratko pot do doma. Problem je tudi z dovolilnicami za tujino, vendar upam, da bo Gospodarska zbornica Slovenije naš predlog upoštevala." Bogatejši za 15 turističnih vodnikov Po postindustrijskem obdobju v Posavju bo panoga prihodnosti turizem. To dejstvo potrjuje kar 11 turističnih agencij v Posavju, od teh dobra polovica na novo ustanovljenih, ki kljub padanju življenjskega standarda pričakujejo in verjamejo v boljše čase. Če se samo ozremo na sosede Avstrijce, ki svoj gospodarski prihodek v večini ustvarjajo prav s turizmom, nam pogled na domačo deželo, polno zgodovinskih biserov in naravnih lepot, kar sam ponuja vizijo prijaznejše prihodnosti, čeprav je bila ideja o turističnem Posavju rojena v nekaterih strankarskih programih že leta prej, pa se v tej smeri ni bistveno delovalo. Tekoča problematika je idejo odrinila na stranski tir, kjer je čakala svojo priložnost. V iskanju novih razvojnih smeri pa so svojo prihodnost videle predvsem nove agencije. Te so v želji po napredku začele iskati nove ideje, ki bi začrtale smeri razvoja. Iniciativ- no vlogo je prevzela agencija Karantanija na čelu z direktorjem Romanom Pleterskim, ki je skrbno in strokovno pripravil načrt delovanja. V prvi fazi je bilo potrebno usposobiti določeno število ljudi, ki bodo znali v kar največji meri turistom kakovostno prikazati ponudbo Posavja in njegove okolice. Ker pa tak projekt zahteva veliko mero strokovnosti in denarja, so svojo priložnost videli tudi na Zavodu za zaposlovanje in projekt finančno podprli. Na začetni tečaj za turistične vodnike se je prijavilo 40 kandidatov, od katerih ga je uspešno končalo le 15. Karantanija je ob koncu pripravila obsežen program, razdeljen na tri dele. V prvem, ki je potekal v sejni sobi hotela Sremič, so predstavniki agencij na kratko pregledali možnosti skupnega delovanja v posavskem prostoru. V drugem delu, ki je potekal v samostanski knjižnici, je izredni poznavalec posavske zgodovine in kulture Slavko Sribar na kratko predstavil samostan in knjižnico, ki spada med najmanjše, a najzanimivejše v zapuščini knjižnih zbirk v Sloveniji. Program je popestrila mlada harmonikarka Katarina Štefanič. Slavnostni del se je nato preselil k Trem lučkam, kjer so po uvodnem govoru Romana Pleterskega in Tonija Korena z Zavoda za zaposlovanje svečano podelili certifikate udeležencem tečaja, ki smo jih na koncu povprašali o njihovem prihodnjem udejstvovanju v turizmu Posavja. (Mr. Jožo) ristu, ki bo prišel k nam. Izkušnje bom predvsem nabiral v Posavju, ki ga tudi najbolje poznam. Kasneje, ko si bom pridobil dovolj izkušenj, pa upam tudi na vodenje turistov v tujino." Zoran Zelič, študent VUŠ iz Sevnice: "Verjamem, da bom pridobljeno znanje s tečaja znal kar najbolje izkoristiti pri praktičnem delu. Kot novinec se bom trudil poiskati svoj slog vodenja tako, da bom lahko ustregel slehernemu tu- Doroteja Lipej, gimnazijska maturantka iz Brežic: "V zadnjem času se je pojavilo kar nekaj turističnih informacij o Posavju, čeprav je po mojem mnenju še pre več zapostavljeno. Glede na mož nosti, ki obstajajo, kot Bizelanka vidim ugodno prihodnost predvsem Bizeljsko-sremiške turistične ceste. Dodala bi stacionarni kmečki turizem, kajti del Posavja je težko prikazati v enem dnevu. Pestrost ponudbe zadovoljuje vsak okus, predvsem pivski. Pridite v Posavje, kjer so jutra bližja soncu!" Irena Fatur, izredna študentka iz Brežic: "Želim si kar največ terenskega dela, da spoznam svoj način Otroška konfekcija Tina Svoje izdelke ponujajo tudi v industrijski prodajalni Krško, 10. februarja - Tekstilni industriji gre slabo, to vsak dan slišimo na vsakem koraku. V posebno težkem položaju so veliki sistemi. Kako je zasebnikom, smo povprašali Marto Šulc, lastnico Konfekcije Tina: cah. Majhni proizvajalci imamo nedvomno veliko prednost, saj se hitro prilagajamo potrebam na trgu. Sposobni smo v zelo kratkem času izdelati vse mogoče artikle, saj smo manj vezani na načrtovanje proizvodnje. Lažje zadostimo povpraševanju in željam kupcev." "Kot zasebnica delam že od 1989 dalje. Sem majhna proizvajalka otroške konfekcije. Zaposlene imam tri kakovostne delavce. Proizvajamo artikle številk od 0 do 14 let, to je od dojenčka do mladostnika. Iz domačih in uvoženih materialov šivamo različne izdelke." "Kroji in materiali naših oblačil se ravnajo po modnih smerni- Ponovno imajo odprto in dobro založeno industrij-sko prodajalno. V njej dobite poluverje, hlače, krila, majice in športno konfekcijo modnih barv. Cene so več kot konkurenčne, kar pomeni', da prodajajo po proizvodnih cenah - do polovico nižje kot v sistemu trgovin. Odprto imajo vsak delovni dan od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Prodajalno najdete v Kuinikovi hi&i ob Labodu. Kdor želi poceni in dobro obleči svoje najmlajše, lahko izbira iz cele palete zares lepo izdelanih otroških oblačil. Če se odpravite v industrijsko prodajalno Tina, pridete v stik z neposrednim proizvajalcem, katerega izdelki nimajo vključene marže v končno ceno izdelka. (Toni) Emil Sto-par, čevljar iz Sevnice: "Največji problem vidim v deficitarnih usluž-nostnih dejavnostih, ki kar izginjajo. Pri tem mislim na predelavo usnja ter izobraževanje delavcev, saj v zadnjih dveh letih šole za čevljarskega pomočnika ni obiskoval niti en učenec. Poleg tega pa tudi nimamo pogojev za prodajo svojih izdelkov, saj nam Gospodarska zbornica za to nalaga pridobitev celega kupa dodatnih dovoljenj. Če se bo takšno stanje nadaljevalo, na tem področju ne bomo imeli niti enega čevljarskega mojstra več." Ulrih Rupret, kovinar iz Sevnice: "Za nas kovinarje je problematika nekoliko drugačna. Kovinarjev je dovolj, pripravljeni smo delati, pri tem pa zahtevamo tudi nekakšno jamstvo plačila. Mislim, da bi se morala ustanoviti posebna ustanova za zavarovanje plačil ali pa bi Agencija za plačilni promet morala vsakemu obrtniku dati podatke o solventnosti nasprotne stranke -kupca. Bon 5, ki je sedaj v veljavi, ni dovolj dobra garancija, da bo plačilo tudi uresničeno. Razlika je tudi v načinu poslovanja. Samostojni podjetniki moramo biti poroki za plačilo z vsem svojim premoženjem, medtem ko d.o.o. jamčijo le z 20.0000 DEM in si lahko privoščijo vse mogoče goljufije." rali bolj udejstvovati. Premalo je zbornikov, ki bi prikazovali posebnosti, čeprav nobena knjiga ne nadomesti obiska. Obuditi bi bilo potrebno stare običaje." vodenja. Na tečaju smo spoznali vse zgodovinske značilnosti Posavja. Imamo velik turistični potencial, meni pa so posebej všeč gradovi, ki so žal redko v dobrem stanju. Zgodovinsko je Posavje pomembno in zato za turizem zanimivo. Gostinstvo sodi v boljšo stran ponudbe, le povezave bi bilo potrebno dodatno popestriti. Osebno menim, da zaostajamo v oglaševanju in reklamiranju." ž-N Klavdija Stipič, gimnazijska maturantka iz Brežic: "Na tečaju smo gradivo dobro predelali, izvedeli veliko novosti, mislim le, da bi že v šolah lahko dali večji poudarek na regijo. Menim, da tudi tukaj živeči premalo poznajo svoj kraj in jim kak izlet po bližnji okolici ne bi škodil. Vodniki bi se prav tako mo- Morana Polovic, gimnazijska maturantka iz Brežic: "Posavje sem dobro poznala že prej. Na tečaju sem pridobila več znanja iz zgodovine in geografije, pa tudi tehnik vodenja smo se učili. Na koncu sem vodila skupino v Italijo, to je bila moja prva izkušnja. Delo si želim opravljati kje na morju, otokih. Zanimajo me predvsem manj znani predeli in zanimivosti, ki so slabo obiskane. Za Posavje pa mislim, da bi bilo potrebno več vložiti v kultumo-zgodovinsko zapuščino." Petra Čižmek, turistična tehnica iz Boštanja: "Sem turistična tehnica. Tečaj je bil zame priložnost, da nadgradim svoje znanje. Zvedela sem veliko novega o Posavju. Zanima me predvsem vodenje skupin v tujino, v skandinavske dežele. Kar se tiče Posavja, bi bilo potrebno veliko vložiti v turizem. Predvsem popestriti ponudbo in oglaševanje. Prav tako bi bila dobrodošla dodatna ponudba, ko bi turiste iz centrov usmerjali na enodnevne izlete." Srednja tekstilna šola Sevnica vabi k vpisu i Konec šolskega leta je za osmošolce še daleč, vendar se je treba že pripraviti na izbiro poklica. V ta namen prirejajo srednje šole dneve odprtih vrat, njihovi predstavniki pa obiskujejo osnovne šole in jih seznanjajo s svojimi programi in učnimi načrti: kolektiv, ki se med seboj dobro pozna. Imamo pa tudi velikc^vo-Ije do dela z učenkami in jih pri interesnih dejavnostih spodbujamo. Tu veliko prispeva tudi domska vzgoja, saj prebiva tretjina učenk v domu. Težave seveda so. Veliko učenk izhaja iz neprimernega okolja, ki je za nji- Učenke na reviji tekstilnih šol Obiskali smo Tekstilno srednjo šolo v Sevnici ter z ravnateljico Alenko 2uraj pokramljali o njihovih dejavnostih in težavah: "Zaenkrat imamo na šoli osem oddelkov, v katerih se učenke izobražujejo za poklica tekstilec in pomožni tekstilec. V obeh programih je obvezen zaključni izpit. Na podlagi tega izpita so možnosti nadaljnjega šolanja na diferencialnih programih 3 + 2, modelarskih in višjih poklicnih šolah. Na šoli je izobraževanje neločljivo povezano z vzgojo in vključevanjem učenk v interesne dejavnosti, povezane s programom šolanja ali pa tudi ne. Srečni smo, da smo majhen v Ljubljani. hovo šolanje nezainteresirano pa tudi družinski vplivi so očitni. Vendar se znamo tem težavam izogniti tako, da skušamo najti v njih najboljše, kar človek lahko da sebi in okolju. Naši načrti za prihodnost so veliki, pri tem pa bi potrebovali pomoč občine in države, kajti finančnega bremena povečanja zmogljivosti ne bomo zmogli sami. To je nujno, saj imamo izmenski pouk, kar negativno vpliva na izvajanje vseh šolskih aktivnosti. Moram priznati, da se v okolici odraža razumevanje za naše delo in upam, da nam bodo pomagali pri reševanju naših prostorskih težav." (ksenija) 95 let Julijane Stanič Najstarejša krajanka v KS Kostanjevica je 21. decembra dopolnila 95. leto svojega življenja. Pa da ne boste mislili, da leži v postelji ali da je kako drugače bolna ali da se nad čim pritožuje. Sploh ne! Le sliši slabše, se pa zato v hiši glasneje pogovarjajo. Julijana Stanič, ki živi na Oražnovi ulici, na kostanjeviškem otoku, je videti prav mladostna. Zdrava je in čila, nobenih tablet ne pozna. Še poleti se je sprehajala po vrtu, izpulila kakšno travi-co, ličkala koruzo, pobirala krompir, celo drva je zlagala. Sedaj, ko je zunaj sneg in led, ji svetujejo, da raje poseda notri, ruži fižol, se pogovarja in pripoveduje o dogodkih svojega življenja. Rodila se je leta 1900 na Za-meškem, v Kostanjevico je prihajala le vsako nedeljo k maši. Kmalu pa jo je začel ogovarjati in vabiti v gostilne Ludvik Stanič, tako da sta se poročila in imela dva otroka. Čez nekaj let je njen mož odšel v Ameriko, s trebuhom za kruhom, kakor so temu tedaj rekli, Julijani je štiri leta po- šiljal domov denar, naenkrat pa se je vse pretrgalo. Izvedela je, da je njen mož mrtev. Tega se prav dobro spominja, čas in leta niso ničesar izbrisali: "Z možem sva se dobro razumela. On je "fural" hlode iz Orehovca na odkupno postajo v Krško, da je dobil kakšen dinar, jaz pa sem delala v hlevu in obdelovala zemljo, tako da smo se nekako preživljali. Ko sem ostala z otrokoma sama, sem dala nekaj zemlje v najem, saj sama nisem mogla vsega obdelovati. Otroke sem posadila v cizo in šla v Krakovo na njivo. Ja, tako je to bilo. Ne, v službi pa nisem bila nikoli. Najtežje trenutke sem preživljala med vojno, saj so mi vse pobrali. Iz hiše so me odgnali v kostanje-viški zapor, tja, kjer je danes pošta, potem pa še v brežiškega, od koder pa so nas kmalu spustili domov. Bila sem korajžna. Ko sem prišla domov, sta bili v moji hiši dve družini, ki so ju naselili Nemci. Ni mi preostalo drugega, kot da sem šla po Kostanjevici prosit, če bi me kje vzeli pod streho; bližnji sosedje so se me usmilili. Ko so se zadeve umirile, sem spet prišla domov. S sinom Brankom, ki je sedaj star 70 let, sva nato kmalu začela obnavljati gospodarska poslopja in hišo, kjer živimo še danes, saj je bilo vse uničeno. Sin si je tu ustvaril družino, hči Vida, sedaj je stara 72 let, pa se je poročila v Ljubljani." Julijana ima 5 vnukov in 7 pravnukov, živi pa s sinom Brankom ter pravnukom Stankom in njegovo družino, med katerimi ji je vedno prav toplo; vsi jo imajo radi, se pogovarjajo z njo, šalijo in jo negujejo, kar ji tudi največ pomeni. (Lea) l' Javna razprava o prihodnosti celulozne in papirne industrije: Rešitve so enake, le sprejeli so jih v Ljubljani Celulozni in papirni industriji omogočiti možnost razvoja Ljubljana, 6. februarja - Za našo celulozno in papirno industrijo sta značilni razdrobljenost in tehnološka zastarelost. Posledica so seveda zelo nizka produktivnost, visoki vhodni stroški, slaba organizacija in nizke plače - v primerjavi s tujimi proizvajalci. Lastninjenje in prestrukturiranje potekata zelo počasi. Lastninjeni sta dve papirnici, a žal sta prešli v tuje roke. Tolikšen interes tujcev kaže na pomen, ki ga pripisujejo proizvodnji celuloze, saj imamo v Sloveniji dobre pogoje za konkurenčno proizvodnjo v tej panogi: imamo ustrezne surovine in sposoben kader. Zato ne moremo mimo napak, narejenih v preteklosti, in drage izkušnje bi nas morale voditi, da starih napak ne bi ponovili. To je le del ugotovitev, do katerih so prišli udeleženci današnje javne razprave o problematiki celulozne in papirne industrije v Sloveniji. Uvodničarji so predstavili pomen in stanje v slovenski industriji celuloze in papirja, primerjavo poslovanja z evropskimi proizvajalci, nakazali pa so tudi možnosti za razvoj in predlagali ukrepe za izboljšanje stanja. Razpravljala so ocenili ukinitev proizvodnje celuloze v Goričanah kot prehitro, menili so, da ob Vidmu v stečaju ne kaže računati na njegovo pravočasno modernizacijo in širše povezovanje. V ostalih podjetjih pa so procesi lastninjenja v začetnih fazah, koncepti pa so nedodelani. Pri razreševanju problemov celulozne in papirne industrije sta bili vlada in država pasivni tako do stanja v teh panogah kot do njunega nadaljnjega celovitega razvoja. Še vedno tudi ne ureničujemo sklepov o položaju in razvoju celulozne in papirne industrije v Sloveniji, ki jih je leta 1993 sprejel Državni svet. Z novim Zakonom o carinski tarifi je npr. celulozna industrija zaščitena le z 2 odstotkoma uvozne carine, kar je, glede na občutljiv položaj, v katerem se nahaja, prenizko. Razvite države si na tem področju pomagajo tudi z necarinskimi zaščitami kvot in kontingentov. Nesti- formatike. Poseben poudarek pri tem je na ekološko neoporečni proizvodnji. Da bi si pridobili večjo konkurenčno sposobnost v ekonomski moči in raznolikosti proizvodnih programov, se na tujih tržiščih manjši proizvajalci med seboj združujejo v koncerne. Ob tako visokih investicijah in glede na širši pomen, ki ga ima ta panoga v svo- Zakaj poudarjamo, da je krška javnost že pred leti opozarjala na enake elemente nt možne rešitve, kot so jih tokrat zapisali v Ljubljani? Zato, ker je bila nekoč celulozna in papirna industrija nosilec gospodarskega razvoja v Krškem in Posavju in bi radi, da bi (po uspešnem sesutju) ponovno postala vsaj eden od opornih stebrov, če hočemo to doseči, bo moralo v Krškem stopiti skupaj vse, kar ima znanje, zveze, jajca in še kaj, Od vrha politične oblasti do zadnje sive emtnence, ne glede na politično usmerjenost in vzajemne medosebne (rte)sim* patije. Na tehtnici je kar lepo število delovnih mest, ki potegnejo za seboj še marsikaj. S tem ne mislim le na občinski vrh ampak tudi rta pravosodje, agencije, sklade, banke, zbornice... O pomenu čim hitrejšega zaključka stečaja Smo že pisali, zato sedaj pišemo samo še, da gre pri tem za skupno odgovornost stečajnega senata, sodnika, upravitelja in še koga. K! naš namen m ni potrebno, da bi s tem pisanjem pritiskali na sodstvo kot samostojno vejo oblasti, saj je Videm tako pomemben, da že sam dovolj pritiska, svoj delež pa ima tudi nuja, da tovarna ostane v vrhu kakovosti, konkurenčnosti ... Novi lastnik bo tudi brez dodatnih zamud imel veliko otepanja s potrebnimi naložbami, če bo hotel ujeti brzec svetovne celulozne proizvodnje. Zato lahko samo upamo, da so tokrat gospodje na tribuni v Ljubljani mislili resno in da bodo svoja stališča znali spraviti ¦v življenje, (tka) mulativni so tudi pogoji razvoja in kreditiranja ter premajhno angažiranje oblasti preko Sklada RS za razvoj in Agencije za sanacijo bank pri razreševanju celotne problematike lastninjena in stečaja. Kaj pa stanje celuloze in papirja v svetu? Rast cene celuloze je sprožila velike naložbe v modernizacijo proizvodnih procesov in in- jih okoljih, tudi države z aktivnimi ukrepi spodbujajo njeno modernizacijo in razvoj. Razvojno potrebuje Slovenija tudi kapitalsko intenzivne gospodarske sisteme. V tem okviru je dal Slovenski razvojni svet prednost projektu razvoja celuloze in papirja. Vzroki? * ker panoga uporablja dve strate- ški surovini - les in odpadni papir, ki ju imamo v Sloveniji razmeroma dovolj; * ker je za to panogo značilen pomemben delež izvoza in to dejstvo je treba še posebej upoštevati; * ker je kapitalsko intenzivna in je na to proizvodnjo vezanih veliko podjetij iz drugih panog. Proces oblikovanja in sprejemanja strategije razvoja Slovenije še vedno ni zaključen. Zato jo je potrebno čim prej sprejeti, pri tem pa dati posebej poudariti poglavje oblikovanja industrijske politike. Za nadaljnji razvoj celulozne in papirne industrije v Sloveniji morajo odgovorni: * pospešiti proces lastninjenja in pri tem paziti, da bo družbe prevzemal znan domači kapital (državni in zasebni). Ne sme se ponoviti dosedanja praksa, ko je to proizvodnjo prevzemal tuji ali anonimni kapital; * na ravni države je treba ustanoviti razvojno in kapitalsko močan industrijski sistem, ki bo združeval celotno panogo; * čim prej je potrebno zagotoviti horizontalno (razvoj, marketing, kadri ipd.) ter vertikalno povezavo vseh dejavnikov, ki sodelujejo v procesu; * doseči je potrebno finančno sprostitev te proizvodnje, znižati vhodne stroške, izboljšati organizacijo in povečati produktivnost z vsemi pozitivnimi posledicami; * ugled panoge se mora povečati ter zagotoviti sodelovanje z univerzami pri šolanju kadrov in s pristojnimi inštituti za intenzivni nadaljnji razvoj proizvodov in tehnologije. Finančne intervencije v kmetijstvu v letu 1996 V Uradnem listu številka 7/96 sta bili objavljeni Uredba o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 1996 in Uredba o finančnih intervencijah za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi za leto 1996. Pri obeh uredbah je več novosti v primerjavi z dosedanjimi intervencijami in poraja se kar nekaj nejasnosti v zvezi z izvajanjem in uveljavljanjem ukrepov. Upravičenci do sredstev po uredbi so tržni proizvajalci hrane s sedežem v Sloveniji. Intervencije, ki pridejo v poštev za kmete na našem območju: Regresiranje plemenskih krav -prvesnic kombiniranih in mesnih pasem v A-kontroli, po novem tudi za nakup. Za obnovo v lastni čredi 13.500 tolarjev in za nakup 15.000 tolarjev. Regresiranje plemenskih prašičev iz selekcijskih farm in rejskih središč pri kmetih uveljavljajo farme in rejska središča. Višina regresa je 7.000 tolarjev za nebreje mladice linije 12 in 14.000 tolarjev za mladice čiste pasme, ki pa ga lahko uveljavljajo le kmetije s statusom vzrejnega centra oziroma so v postopku pridobitve tega statusa. Pri nakupu merjasca s testom lastne proizvodnosti je regres v višini 45.000 tolarjev. Regresiranje obnove plemenskih kobil za žrebce v A-rodovniku 42.000 tolarjev in v B-rodovniku 15.000 tolarjev. Regresiranje plemenske drobnice iz tropov v kontroli proizvodnje. Ob nakupu za samice 4.800 tolarjev in za samce 10.000 tolarjev. Regresiranje nakupa selekcioniranih čebeljih matic pri registriranem vzrejevalcu čebeljih matic. Pomembne novosti so pri skupini ukrepov za izravnavo stroškov pridelave (hribovska in gorska območja). Namesto podpore po litru mleka je sedaj enotna podpora po kravi. Za hribovsko območje 8.000 tolarjev in za gorsko 12.000 tolarjev, te vrednosti so lahko večje za 10 odstotkov, ko je obremenitev na hektar kmetijske zemlje pod 1,5 GVŽ, in 5 odstotkov, ko gre za pašno rejo molznic. Pri pitancih je podpora ob prodaji 15 tolarjev za hribovita območja ter 20 tolarjev za gorska in strme kmetije po kilogramu prirasta. Novosti so tudi pri ukrepih pospeševanja pitanja govedi, konj in drobnice. Za krave dojilje je predvidena podpora 15.000 tolarjev v nižinskem območju, 18.000 tolarjev v hribovitem območju in 20.000 tolarjev v gorskem območju. Tu je posebej poudarjen pogoj, ki praktično velja pri vseh ukrepih v živinoreji, to je oštevilčenje živali in nekršenje zakona o ukrepih v živinoreji (pripustnice). Podpora je namenjena tudi pitanju telet za višjo težo (minimalno 220 kilogramov) -10.000 tolarjev po spitanem teletu. Za rejo klavnih prvesnic kombiniranih pasem ali križank z mesno pasmo je predvidena podpora 20.000 tolarjev po živali. Tudi letos je predviden regres za nakup plemenskih telic mesnih pasem iz uvoza (Charolais in Limousine) -70 telic, po vsaki 120.000 tolarjev. Regres je tudi za trope drobnice, kjer živali ne molzejo, za nižinsko območje 1.000 tolarjev, za hribovsko 1.500 tolarjev in za gorsko 2.000 tolarjev. Za ohranitev osnovnega staleža hladnokrvnih in ha-flinških kobil znaša podpora 6.000 tolarjev za hribovito območje in 8.000 tolarjev za gorsko območje po živali. Pomoč pri zbiranju mleka na odročnih gorskih predelih. Regresiranje semena pšenice, rži in sladkorne pese. Predvideno je kritje stroškov in analiz kakovosti pšenice in rži, letine 1996. Regresiranje sadnih sadik, podobni pogoji kot v preteklem letu. Subvencioniranje kreditov za te- kočo proizvodnjo, za pitanje govedi in prašičev in pridelavo sladkorne pese, krompirja, koruze, pšenice, rži, ječmena, oljnic. Pri investicijskih kreditih so v uredbi le predvidena sredstva, pogoji za pridobitev sredstev bodo določeni s posebnim predpisom. Sofinanciranje delovanja strojnih krožkov - ob ustanovitvi je podpora 100.000 tolarjev za krožke z najmanj 30 člani in 200.000 tolarjev za krožke nad 50 člani. V Uredbi o finančnih intervencijah za celostni razvoj podeželja in obnovo vasi je glavna novost pri agromelioracijah vinogradov, kjer so predvidena znatna sredstva in tudi uveljavljanje na drugačen način kot do sedaj. Za vse ukrepe znotraj te uredbe določajo pogoje, upravičence, načine vlaganja javni razpisi. Spremembe, ki zadevajo najširši krog kmetov, so pri intervencijah v živinorejo. Uvedena so t.i. direktna plačila kmetom na območjih z omejenimi pogoji kmetovanja, kar naj bi zagotovilo obdelano krajino, pridelki pa so drugotnega značaja. Namen je verjetno dober, kako se bo to obneslo v življenju, bomo kmalu videli. Jasno pa je, da bodo bistveno manj dobili rejci mlečnih krav v hribovitih in gorskih območjih, ki oddajajo nad 2.000 litrov mleka po kravi. Glede na našo nizko mlečnost, osebno dvomim v pre-mišljenost takšnega ukrepa, saj bo najbolj prizadel kmetije, ki naj bi bile noslci razvoja in strokovnega dela. Celotni uredbi sta objavljeni tudi v Kmečkem glasu dne 7.2.1996. Kmetijska svetovalna služba Krško Viktor KOŽAR, dipl.kmet.ing. Kozjereja vse bolj zanimiva V prispevku časopisa Naš glas smo v članku Kozjereja vse bolj zanimiva pozabili dodati, da sirarna ni last Matkovih, kot je mogoče kdo razumel, temveč kozjerejske zadruge KAPRA iz Sevnice. Se opravičujemo, (ksenija) Brežice, 10. februarja - Na redni tedenski prašičji sejem so tokrat pripeljali 130 prašičev, mlajših od treh mesecev, m jih po ceni 265-290 tolarjev za kilogram žive teže prodali 60. Prodali so tudi 15 od 40 starejših pujsov. Za kilogram njihove žive teže pa je bilo potrebno odšteti 215-250 tolarjev. • ¦ ¦ '¦ ¦¦¦¦ ¦' ¦ ?': : :::- :' '¦ ?/•> OVEN 21.3.-21.4. BIK 22.4.-20.5. Astrološki horoskop za obdobje med 15. in 21. februarjem V tem obdobju, ki se je pravzaprav začelo že pred enim tednom, bodo prišle do izraza zelo neharmonične sile v obliki Sonca in Marsa v konjunkciji in Plutona v kvadratu na obe telesi. Taka kon-stelacija ponavadi pomeni velike nesreče na zemlji, v vodi in zraku. Potresi so že lepo zdelali Japonsko, poplave Ameriko in Indonezijo. Ker bo vrhunec tega aspekta ravno v času pusta, upajmo, da ne bodo ljudje prenapeti in da se bodo namesto s prepirom čistili s smehom in zabavo. Sicer pa bodite previdni, posebno tisti, ki imate veliko nesreč v ljubezni, da ne pride tudi do kakih fizičnih nesreč. Raje se malce zadržite, kot pa da se ga vlijete do konca. To obdobje bo nevarno, vsak pa lahko nevarnost tudi prepreči, če to želi. Na nebu bo v tem času veliko sprememb, saj bo Merkur 16. februarja prešel v Vodnarja, istega dne pa Mars v Ribi. Naše razmišljanje bo zato bolj pod vplivom podzavestnih reakcij, kar pomeni, da bomo bolj nagnjeni k analiziranju samega sebe, saj bomo prišli do nekaterih prav čudnih stvari. Mars se v Ribah ne počuti dobro - videti je, kot bi ogenj gasil z vodo, to pa povzroča občutke utesnjenosti, frustracij, notranjih napetosti. Ker tudi Venera ne bo v Ovnu na zanjo pravem mestu, bodo predvsem biki in tehtnice čutili take in drugačne napetosti. Težave bodo predvsem okrog mlaja, ki bo 18. februarja, kar pomeni, da se bo prej opisanemu aspektu pridružila še Luna, kar lahko na čustveni ravni povzroči veliko preglavic. Pojavila se bo namreč velika potreba po svobodi, zato utegne priti do razdorov, prepirov in podobnih razčiščevanj med partnerji in ljubimci. Pravilno je, da se preveč ne vežemo na določeno osebo, da si je ne lastimo. Potem je lažje za oba. V svojo zvezo boste skušali vnesti nekaj novega, saj vam bo sicer prehitro dolgčas. Partnerju seveda vse ne bo ustrezalo, zato bodite nežni in potrpežljivi, kolikor se da. S siljenjem se ne pride nikamor, če pa se partner nikakor ne odziva niti na nežnost, najdite boljšega. Preveč ste odvisni od drugih in ko boste to spoznali, je veliko vprašanje, ali se boste sami te odvisnosti rešili. Vaš cilj naj bo, da v življenju uživate v vsem, kar imate, in se pri tem ne navezujete na stvari ali ljudi, hkrati pa imate vedno spoštljiv in ljubezniv odnos. Pri delu bo vaša koncentracija precej upadla, zato se ne zaletavajte v zid, da ne boste delali prevelikih napak. Pazite na to, s kom se družite, saj nekateri pod prijazno masko skrivajo preračunljivost in sebičnost. S partnerjem se morate pogovoriti o stvari, ki vas že nekaj časa muči. Težko boste našli zadovoljstvo v družbi ali pri prijateljih, saj vas bodo zaradi lastne nesproščenosti ljudje motili. Spet bo prišlo do izraza vaše nezaupanje do ljudi in vaši strahovi bodo vedno močnejši. Ker pa so v glavnem brez razloga, se jih znebite. Še vedno ste precej v slabem stanju, energetsko ste izpraznjeni, izčrpani, zato se ne naprezajte preveč. Če ste nervozni, je to dober znak, da vam manjka energije. Iz istega razloga boste tudi večkrat slabe volje, nezadovoljni boste s seboj in z drugimi, kar pa res nima smisla. Paziti bo treba na raven energije: če preveč delate ali preveč pijete ali preveč kadite ali jeste ... če v čemer koli pretiravate, boste to kmalu izkusili na lastni koži. Ne potrebujete zdravnika, spremenite samo svoje nezdrave navade. Nič lažjega! Težave v ljubezni. Nenadoma boste ugotovili, da je vaša želja po tesnih vezeh le preveč neumna, saj vas bo ravno ta začela utesnjevati. Zaželeli si boste več svobode - privoščite si jo. Res ni prav, da moraš biti neprestano z enim in istim človekom, ki neprestano počne ene in iste reči. Pazite se svoje želje po izkoriščanju ljudi v sebične namene, tudi zaradi seksualnih užitkov. Vse boste nekega dne dobili nazaj in ugotovili boste, da to ni prijetno. Morda se boste tako česa naučili. V družbi ne boste ravno prijetni in zaželeni. Treba se bo spremeniti. Zelo lepo se boste počutili v družbi, posebno če greste s skupino na maškarado. Ker ste lahko izredno prijetni in družabni ter dovolite tudi drugim, da se izrazijo, boste poželi velik uspeh in odobravanje. Morda novi, zanimivi znanci. Težave vam sedaj ne bodo povzročale preglavic. Precej boljše volje boste kot doslej, v vas bo vedno več optimizma. Vendar pa si morate priti na jasno, kaj v resnici hočete. Na dveh stolčkih ne morete več sedetj. Odločite se za eno stran in bodite z vsem srcerft tam. Ko se enkrat odločite, vztrajajte do konca. še vedno ste v odličnem obdobju, ko se bo zgodilo marsikaj lepega. Z denarjem ne boste imeli težav in vaši dolgo želeni projekti bodo stekli. Vaš optimizem bo deloval tudi na okolico in zato boste našli veliko novih prijateljev, ki vas bodo z veseljem poslušali. V družbi boste želeli biti opaženi, zato boste zbujali pozornost s svojim obnašanjem. Vendar previdno, ne bodite ne preveč vsiljivi ne preveč zadržani. Tudi sicer se boste lepo počutili in v ljubezni boste z malo potrpežljivosti našli skupen jezik s svojim partnerjem. Prijazen in vesel pust vam želim Bono Baršek DVOJČKA 21.5.-21.6. RAK 22.6.-22.7 bi LEV 23.7.-23.8. m DEVICA 24.8.-23.9. TEHTNICA 24.9.-23.10. ŠKORPIJON 24.10.-22.11. STRELEC 23.11.-22.12. l9 m. KOZOROG 23.12.-20.1. VODNAR 21.1.-19.2. RIBI 20.2.-20.3. Kostanjevican Slavko Sintic Eden najstarejših in aktivnih članov Prforcenhausa, ki še vedno drži vajeti v svojih rokah, o pustovanju Praznovanje Šelme v Kostanjevici je prav gotovo poleg kurentovanja na Rujskem polju in cerkljanske laufarije eden najbolj znanih pustnih dogodkov v Sloveniji. Prične se na pustno nedeljo in traja do pepelnične srede, ko zadnji udeleženci zapustijo okoliške gostilne, kjer so po pokopu Kurenta obhajali "sedmino" in utapljali "žalost". V pustnem praznovanju sodelujejo domala7 vsi Kostanjevičani kot člani svojevrstne družbe norcev, ki ji pravijo Prforcenhaus. Ime, ki je popačeno in v sebi skriva francosko-nemški lovski izraz Parforce-Hatz (lovski pogon), zanesljivo priča o izvoru kostanjeviškega pusto-vanja, kot so ga prirejali okoliški graščaki v družbi s premožnimi kostanjeviškimi kmeti. Krajani še obujajo spomin na čase cesarsko-kral je v-ske monarhije, ko so nemšku-tarsko navdušeni purgarji poznali šelmarsko pesem malo drugače: šelma, šelma, šel-ma-ma, Schnaps ist gut fur Cholera ... Eden najstarejših, še vedno aktivnih dolgoletnih članov Prforcenhausa je prav gotovo Slavko Sintič, ki pri pustovanju v Kostanjevici sodeluje že od leta 1949; nekako mu je v krvi, kakor pravimo temu, o njem še vedno pripoveduje z velikim veseljem in zagnanostjo, vseh pre- teklih dogodkov pa se spominja, kot da bi se zgodili včeraj: "Bil sem najmlajši v skupini prfor-cenhausarjev, v času pustova-nja sem bil pusten-z dušo in telesom vse štiri dni, priprave so tekle že veliko prej. Na sestankih smo klepetali, pogovarjali smo se o "grehih", ki so jih storili krajani čez leto, zraven smo pa malo zalili. Leta 1961 sem postal predsednik Prforcenhausa, ta- krat me tudi tri dni ni bilo domov. Predsedniški položaj je še danes zelo težaven, vsakdo se ga izogiba. Je nekoč rekel sosed sosedu: Ti, Jože, kaj ne bi šel ti letos za predsednika? Pa je Jože odgovoril: Jaz bi že šel, toda žena bo proti. Sosed pa mu predlaga, naj se prej z njo skrega. Tako je tudi storil in naslednje leto postal predsednik. Pust se je vsako leto začel z budnico, popoldne je bil oklic oo ulicah. Vsako leto smo šli tudi na Prekopo, kjer je bila prava pustna veselica. Tja smo se peljali s konji, zadaj so se na vozove "natikali" otroci, se smejali, skandirali Šelmo. V ponedeljek dopoldne je bilo malo zatišja, saj smo si morali odpočiti od prejšnjega, napornega dne, domov smo tako ali tako prišli v jutranjih urah. Proti večeru smo se zbrali na Tamalem plač', skandirali šelmo, šli od gostilne do gostilne, se pred vsako ustavili in "o-birali", ljudje so se nam množično pridruževali. Tudi volitve so se izvedle kar tam. Leta 1948 je bila predsednica ženska, prva in edina doslej. Leči je morala na mizo, vsakdo jo je enkrat udaril po zadnji plati in tako je postala predsednica. Seveda so s časom zadeve toliko napredovale, da smo imeli volitve že v Bučarjevi dvorani in kasneje v kulturnem domu. Bakle so tedaj otroci nosili na kolih, kjer so imeli kakšne škatle. Med protagoniste karnevalskega slavja, ki so očiten staroverski ostanek kmečkega praznovanja pusta, sodijo medved z gonjačem, orač in ma-škara z jerbasom na glavi, polnim lončenih črepinj, ki po ljudskem verovanju prinašajo srečo. Ljudje so medvedu in njegovemu spremstvu dajali prostovolj- ne prispevke, če denarja niso imeli, pa klobase, pijačo, vedno se je kaj našlo. Medved je otroke mazal z globinom ali sajami, navadno tiste, ki so ga jezili. Oranje in sejanje predstavlja simbol prihajajoče pomladi. Velike šale so ,se vedno dogajale tudi takrat, ko smo izdelovali kurenta. Včasih smo bili tako nori, da smo kurenta oblekli v taboljše obleke. Če katere žene ni bilo doma, je mož hitro stekel domov in smuknil iz omare taboljšo kravato, srajco, hlače, celo kakšno uro ali manšetne gumbe smo mu nataknili. Kurenta smo nesli v vsako gostilno, kjer so ga ljudje lahko pokropili, vsem natakaricam smo okoli rok navezali rumene trakove, simbol žalosti. Na mostu smo glasno prebrali te-stamnet, kurenta zažgali in ga vrgli v Krko. Če je lepo padel, je to pomenilo, da bo leto srečno. Plehmuzika je veselo zaigrala žalostinko in sledila je vesela sedmina vse do jutranjih ur." V četrtek je mesto spet dobilo svojo pravo podobo, norcev, ki bi namaskirani tekali od vrat do vrat, ni bilo več, le prforcenhau-sarji so se neprespani in utrujeni še kar nekaj časa pogovarjali o pustu. Kar dolgo so potrebovali, da so spet prišli na zeleno vejo in normalno zaživeli. (Lea) Prforcenhaus Z budnico ob 5. uri se bo pustovanje pričelo Gasilsko društvo Brestanica prireja v soboto, 17. februarja, v Domu svobode veselo pustno rajanje. Maske pričakujejo že od 19. ure. V torek, 20, februarja, pa bo ob 16. uri na istem mestu pustovanje za najmlajše maskare. Kostanjevica, februarja - Kostanjevičani v tem mesecu že živijo svoje predpustno življenje, priprave so v polnem teku, tudi vrhovni prezidij Prforcenhausa že redno sestankuje, o čemer nam je nekaj več povedal kanonik Milan Kuplenik: "V našem starodavnem mestu bo spet nastopil čas, ko bo oblast prevzel v svoje nazmotljive roke Prforcenhaus. Vsi organi, ki so potrebni za zagotovitev oblasti, so v popolni pripravljenosti. Prezidij Prforcenhausa nenehno zaseda in rešuje vse tekoče probleme, purgergarda že ureja svoje uniforme in pripravlja orožje, naša banka pa ima že vse nared za uvedbo svoje valute - kostanja. Ni dvoma, da bo tako pripravljen Prforcenhaus na pustno nedeljo zgrabil vse niti in učinkovito popeljal krajane v pustne dni." Program šelmarije se bo pričel v nedeljo, 18. februarja, ob 5. uri zjutraj z budnico, ob 14. pa bo oklic kurenta in pustna povorka. V ponedeljek ob 18. uri bo ba-klada, ob 19. uri pa se bo v kulturnem domu pričel občni zbor Prforcenhausa, ki ga bo nadaljeval ples v maskah ob 21. uri v gostilni "Žolnir". V torek bo ob 7. uri zjutraj gonjenje medveda, ob 15. oranje in sejanje ter ob 19. uri promenadni koncert. V sredo ob 15. uri pa bo pogreb kurenta in ob 17. vesela sedmina. Kdor hoče zares občutiti pravo kostanjeviško pustovanje, mora vztrajati kar štiri dni in se udeležiti vseh pustnh prireditev, geslo Prforcenhausa pa se tako ali tako glasi DO ZORE! (Lea) Še vedno brez naslova torek, 6.2.1996 Živjo, Damjana z Game tukaj, (nato sledi nekaj oguljenih fraz in poslovni del). Prideš nocoj? Kam? Na Gamin rojstni dan. Ooo neeee* spet vožnja v Ljubljano. Zadnje čase imam teh raznih voženj vzporedno z vremenom že poln ... saj veste, kaj. Vendar, kar se mora, se mora. Takšna ali podobna srečanja so včasih neizogibna, čeprav se na njih ne počutim najbolje, saj so zelo "umetna" in celo "neiskre- na". Vendar ponavadi srečaš veliko koristnih ljudi, ki ti lahko pomagajo oziroma se interesi obeh lahko srečajo na točki, ki bi obema lahko koristila. Nekaj takšnih je bilo tudi danes na kupu. Praznovanje Game se je začelo in končalo z nastopom najbolj znanega čefurja v Sloveniji - Roberta Magnifica. sreda, 7.2.1996 Na eni od oddaj na TVS (baje jo POP TV šiša, tako da je sploh več ne vidijo) so pokazali rezultate ankete, po kateri slabih 80 odstotkov zna na pamet vdaj eno Prešernovo pesem, i Jaz vsekakor sodim med tistijt drugih 20 odstotkov, sicer pi* sem prepričan, da nas je veliko več. četrtek, 8.2.1996 Kot že mnoge praznike, tako tudi danes; vse je tako, kakor da je čisto normalen delavnik. Po oddaji na Gami odšetam do Babilona, kjer imajo fantje iz Avia banda spil; že dolgo jih nisem slišal igrat, tako je bilo tudi danes; nisem jih slišal, ker sem prej izginil. Še pred tem sem prisluhnil Viliju Resniku (tip mi je popolnoma anti, čeprav mi ni nič naredil), ki je tisti trenutek prišel z vaje za SLO Evrovizijo. Napovedal je .zmago Regine in med ožje kandidate prištel Ireno Vrčkovnik, Marto Zore in sebe. Me prav zanima, kako se bo pokazala njegova napoved. sobota, 10.2.1996 Z Milenkotom sva imela športni dan, kar pomeni, da sva dobrih pet ur preživela med igralnimi avtomati. Pokazala sva se kot zelo perspektivna igralca, celo več, dosegla sva rekord "proge". Napovedi Resnika so se pokazale kot zelo dobre. S tem si je prislužil nekaj pozitivnih točk (še vedno premalo). Edi DOLENJSKA BANKA Sevnica Trg svobode tel: 41-681 posluje vsak delavnik od 8. - 12. in od 14. -16.30. PA SE SLIŠI, n Oaza žuri V Brestanici so ob proslavi 50-letnice društva za vse res lepo poskrbeli. Le glede parkirišč se ni dalo kaj dosti storiti, saj je prostor okrog KD Svobode zelo tesen. In ker je bila novinarka NG-ja še malo pozna, ji ni preostalo drugega, kot da parkira svoje voziloiam nekje spodaj pod savskim mostom. In tako si je pridobila novo izkušnjo: ali raje nekaj minut prej ali pa nekaj Sto metrov peš v hladnem zimskem večeru. Kulturna prireditev v Krškem verjetno ni bila kaj dosti drugačna od drugih, ki so se kar vrstile te dni po Posavju. Govor, podelitev nagrad in nato predstava. Od te si je morda kdo obetal več, če je že ravno na tako pomemben dan. Sicer pa je verjetno ravno takrat potrebno ustreči večini, čeprav je bilo v prepolni dvorani kaj nekajkrat čutiti, da se je kdo poskušal na silo smejati - kar je šlo za komedijo pač. Kostanjeviška kinodvorana je že nekoliko starejša, zato jo je pozimi težko ogreti. Tisti, ki jih le prevečTfedo zebe v noge, se pa kar znajdejo, namreč s sistemom "noge na zic". Hudo je le, ko vidiš, da gre za predstavnike nekaterih javnih služb ... Po Sloveniji je ob cesti srečati marsikaj: v Beli krajini je na primer vse polno spomenikov, v spomenik so predelali celo staro letalo iz druge svetovne vojne. Morda so se za nekaj podobnega odločili na Blanci, ker očitno nimajo kam s tovornjaki in jih pustijo kar za cesto. Umetnina in pol! Ondan so na krški osnovni šoli ob kulturnem prazniku učenci vse sorte ustvarjali in spoznavali različne umetnosti. Precej se jih je odločilo za delavnico v zvezi s kulturo prehrane, kjer naj bi jih čakala priprava pogrinjkov, serviranje hrane in krašenje slaščic. Dobili so pa le predavanje ... Na razstavi posavskih likovnikov v Posavskem muzeju Brežice so bila najzanimivejša platna razstavljena prav gotovo v tretjem prostoru, saj so se ljudje tam ves čas gnetli, medtem ko v prvih dveh prostorih ni bilo skoraj nikogar. Morda bi kdo še pomislil, da zato, ker je bilo v tretjem prostoru tudi kaj za pojest in za popit?! Kako različnih mnenj so si ljudje, je pokazala tudi naša anketa. Slišali tudi skrajne izjave, kot je tale: "Vse je to treba pobit," ali pa popolnoma indiferentne: "Ne vem in me tudi ne zanima." Včasih pa nam je kdo celo spustil slušalko ali pa smo jih slišali na račun pokojnin ... Pa saj nismo mi krivi, le vaše mnenje nas zanima. Ondan so se v Kostanjevici lotili proslave ob kulturnem dnevu, ki je vredna vse pohvale. Pa ne le zato, ker je bila nekako na ravni Pandurjevih predstav, pač pa tudi zato, ker so sodelovale vse krajevne kulturne institucije, kar bi bilo mogoče označiti kot redkost (si pa tega še želimo videti!!!). Nekoliko manj pohvalno je le, da nekateri starši niso mogli ukrotiti svojih malčkov, da ne bi tako moteče compotali sem ter tja .... On že ve! Akademski slikar in restavrator Ivan Bogovčič, po rodu iz Slovenske vasi, je ob oceni novoodkritega portreta našega največjega pesnika izrazil dvom o tem, ali je France na sliki res pravi France. On že ve, zakaj! Tisti France Prešeren, ki si ga vsak dan ogledujemo na tisočtolarskem bankovcu, namreč tudi ni pravi France. Slikarju, ki ga je upodabljal, je namreč namesto pokojnega velikega pesnika požiral - Ivan Bogovčič. ..:;.¦.,, Časopis za Posavje in okolico ^g> | A (A o Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško Naročam ..................izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov: ................................................................................................................. (poln naslov in podatki o naročniku, pravni ali fizični osebi) Telefon:......... Kraj, datum: (podpis naročnika in žig) Jasmin Dedič -odličen interpret in kitarist Senovo, 9. februarja - Mojster kitare in odličen pevec, znan po tem, da obvlada največje število besedil, je navdušil številno občinstvo. Njegova kitara deluje kot ubran orkester, ki zanesljivo pritegne ljudi in jim pripravi čudovito doživetje. Jasmin Dedič: "Po poklicu sem zdravnik. Študiral sem v Sarajevu, služboval v Bihaču, specializacijo opravljal v rehabilitacijskem centru SOČA v Ljubljani, sedaj pa živim in delam v Zagrebu - za potrebe bosanskega zdravstva. Ob študiju medicine sem se posvečal tudi svoji drugi ljubezni, glasbi. V Sarajevu sem končal srednjo glasbeno šolo (smer kitara). Ta je moja stalna spremljevalka. Zadnja tri leta in pol igram izključno v Sloveniji. Zelo rad nastopam in zabavam ljudi po raznih gostinskih lokalih, klubih, barih ... Zelo hitro najdem stik z ljudmi in že po nekaj skladbah dihamo kot eden. Najraje igram temperamentne in hitre skladbe španskega in ciganskega izvora, balade in podobno. Sproti se prilagajam željam in potrebam občinstva. V tem času, ko igram v Sloveniji, sem osvojil tudi nekaj slovenskih skladb. Ponosen sem na svojo kitaro, ki zamenja cel orkester. Prepričan sem, pa tudi sami lahko vidite, da smo se z gosti OAZE dobro ujeli. Igram za občinstvo med 6 in 66 leti. Senov-čani so čudoviti poslušalci. Morda se kmalu spet vidimo. Nemogoče je popisati vzdušje, ki je vladalo med poslušalci. To morate preprosto doživeti. Že to, da se po dolgem času na žure vrača ples, je novost, ki jo velja izrabiti. Na OAZA žurih nastopajo kakovostni interpreti. Upajmo, da bomo Jasmina srečali še vsaj enkrat, preden se vrne v Bosno. (Toni) Ciril Zlobec v Pišecah Pišece, 8. februarja - Odbor Maks Pleteršnik iz Pisec je medse povabil svojega častnega člana, pesnika Cirila Zlobca, in tako počastil slovenski kulturni praznik. Srečanja s pesnikom se je ob učencih pišeške osnovne šole, ki so izvedli tudi kratek kulturni program, in ostalih prebivalcih Pisec in okolice udeleži tudi brežiški župan Jože Avšič. Po prebiranju svojih pesmi in kratkem sprehodu po spominih se je Ciril Zlobec zadržal tudi v prisrčnem pogovoru z navzočimi, posebej za naš list pa je povedal: "Povabilu domačinov sem se z veseljem odzval, saj sem preko odbora že kar nekako povezan s tem krajem. Današnji dan je bil zame nekoliko nenavaden in me spominja na srečanja domačih ljudi v kmečkih izbah, kot jih je opisoval v svojih spominih Fran Levstik. Takšna srečanja, kot je današnje, so običajno postavljena med dve skrajnosti. Prva je, da ne najdeš stika z občinstvom, ker prihajaš z drugega okolja, drugačnih navad, odnosov in komunikacij, druga pa je, da se obisk spremeni v neverjetno prijetno toplino in domačnost. In tukaj se je zgodilo ravno to drugo." Ali menite, da je danes kultura v zadostni meri prodrla tudi v vasi, kakršne so na primer Pišece? Ne, mislim da ne. Bojim se, da smo na prelomu neke civilizacije, ko postaja tudi kultura zelo podobna ostalim strokam in se z njo poleg ustvarjalcev ustvarjajo tisti, ki so z njo tesno povezani, in ta krog se oža. Vpliv medijev - televizijo imajo danes v vsaki vasi - je danes izredni močan in ti agresivno ponujajo uporabnikom vse mogoče. S tem se moramo sprijazniti tudi v kulturi, to sprejeti in na ta način ponujati tudi kulturne dobrine. Ni namreč dovolj, da kulturo samo ustvarjamo, potem pa mislimo, da bodo ljudje sami prišli k njej. Če danes nekaj ne ponudiš ljudje sploh ne opazijo, da to obstaja." Kako pa ocenjujete vpliv politike na kulturo? V mislih imamo zamenjavo kulturnega ministra. "Pri menjavi ministra gre za delitev med politično močjo strank in v svojem bistvu nima nobene zveze z realnostjo. Tudi na področju gospodarstva je v Sloveniji teoretično in praktično veliko ljudi, ki so boljši od izbranih, toda pri izbiranju imajo glavno besedo stranke, ki vnaprej določijo, v kateri resor lahko dajo svojega človeka. Tako je vprašanje, čigav je nek človek, pomembnejše od tega, kakšen je. To pa ni naša posebnost, saj je tako po vsem svetu. Zato pa morajo biti kulturni dejavniki tako močni, da lahko zaustavijo tudi ministra na morebitnem pohodu samovolje in ga prisilijo k dialogu." (ES) Prvi OAZA žur v februarju: Skupina Kitart iz Škofje Loke Senovo, 7. februarja - Februar, zaspan in mrzel zimski mesec ponavadi razsvetli le obvezna proslava v čast kulturnemu prazniku. Po bogati kulturni ponudbi v lanskem letu se ta nadaljuje predvsem po zaslugi okrepčevalnice OAZA. V prijetnem lokalu se na tako imenovanih žurih zbirajo pretežno mladi in uživajo v glasbi, ki jim je blizu. Največkrat je lokal veliko premajhen, da bi sprejel vse, ki bi želeli poskusiti tudi ta način zabave. Petčanska skupina se je predstavila s skladbami različnih glasbenih zvrsti: blues, latino, rokenrol in džez. Kitarist in pevec Mirč pravi: "Začela sva s Tomažem, tudi kitaristom, s katerim igrava že več kot dve leti in pol. Po nekako pol leta dela sva v ansambel dobila še dva glasbeni ka\ Igorja na bobnih in Matijo na basu. Danes pa z nami prvič igra Zdravko na kongih. Izrazitega vodja nimamo. Igramo ljubiteljsko, ker imamo radi glasbo. Smo zelo zaposleni, saj igramo vsak konec tedna, ob tem pa se pripravljamo na izdajo prve zgoščenke. Poskušamo biti boljši od drugih." Mladi ansambel je pokazal, da je kakovostno na zavidljivi ravni in še naprej raste. Povedali so, da najraje nastopajo na primorskem koncu. Danes so prvič gostovali na Štajerskem. Nastopiti želijo tudi v drugih še neosvojenih regijah. Po zagotovilih lastnikov OAZE jih bomo na Senovem slišali še vsaj enkrat. Kulturni praznik povsod po Posavju Večer z Milo Kačič Sevnica, 5. februarja - Zveza kulturnih organizacij Sevnica je v sodelovanju z občinsko knjižnico pripravila večer z Milo Kačič. Predstava je bila uvod v niz prireditev v okviru praznika kulture. Milo Kačič poznamo predvsem kot odlično dramsko in filmsko igralko, ta večer pa smo jo spoznali tudi kot pesnico. Njena življenjska pot je bila težka. Kot posvojen otrok se je skozi življenje prebijala z močno voljo do učenja in optimizmom, da bo njeno življenje nekoč lepše. S svojo osebnostjo je gotovo vplivala na ustvarjalni duh povojnega časa, ko seje prvič pojavila na igralskih deskah. Živela je za poklic in družino. Njeno družinsko srečo je prekmalu prekinila moževa smrt, kasneje pa tudi smrt edinega sina. Vendar se ni vdala. Že zgodaj je začela pisati pesmi, ki so tako preproste in presunljive, da skoraj ne potrebujejo spremnih besed. V Sevni-. ci je predstavila svoj celotni opus: zbirko Spomini, Letni časi in pravkar izdano Okus po grenkem. Iz njenih pesmi vpije krik bolečine in trpljenja, kar izvira iz njenega človeškega doživljanja. Tu in tam pa opazimo tudi kakšno iskrico optimizma, s katerim je prežeta njena osebnost. Njeno pesniško in življenjsko delo je bilo večkrat nagrajeno. Sama je povedala, da ji je naljubša tista, ki ji je podelila revija Jana, ko je bila proglašena za osebnost leta. Dobila je tudi dosti drugih priznanj, na primer nagrado La Gerla d'Oro na tekmovanju pesnikov v Italiji. Pri prevajanju ji je pomagala Jolka Milic. Leta 1986 pa je bila na filmskem festivalu v Celju nagrajena kot igralka leta. Zoran Zelič, študent, iz Sevnice: "Na predstavo sem prišel po naključju, zaradi mame. Vendar so me pesmi Mile Kačič tako prevzele, da sem ostal. Nikoli še nisem videl nikogar, ki bi se znal tragičnim dogodkom v svojem življenju enkrat tako od srca nasmejati, drugič pa se v svojih pesmih tako razjokati." Nika Podlogar, študentka, iz Sevnice: "Njenih filmov se ne spominjam kaj dosti, ker sem bila takrat še premlada, toda njene pesmi in pripoved o njenem težkem življenju so me napolnile z občudovanjem do te res velike umetnice." (ksenija) OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU Med številnimi obiskovalci izjemne prireditve smo opazili tudi veliko mladih in jih vprašali za mnenje: DOLENJSKA. BANKA Brežice Cesta prvih borcev 42 posluje vsak delavnik od 8.-18. ob sobotah od 8.-12. NAŠ GLAS, 6-15. FEBRUAR 1996 PO NAŠIM KRA IIH Kategorizacija slovenskih bolnišnic Brežiški bolnišnici le krajevni status V mesecu januarju je Komisija za bolnišnično dejavnost pri Ministrstvu za zdravstvo posredevala v razpravo dokument z oznako "Osnutek predloga kategorizacije slovenskih bolnišnic", ki ga je prejela tudi brežiška bolnišnica. Zdravniki in strokovni svet zavoda so na predlagano gradivo podali svoje pripombe, ki jih je strnil Tone Zorko, direktor bolnišnice, ter jih posredoval tudi županom posavskih občin. "Bistvena bojazen, ki jo je čutiti iz tega dokumenta, je v tem, da bi bile z novo kategorizacijo bolnišnice na Ptuju, v Trbovljah in tudi v Brežicah opredeljene kot krajevne bolnišnice. To pa bi botrovalo močnemu osiroma-šenju strokovnjakov, saj bolnišnice ne bi smele več opravljati subspecialistične dejavnosti in ne bi smele imeti tudi oddelkov za intenzivno terapijo. Pogoj za obstoj oddelka naj bi bil v bodoče 32 zasedenih postelj, če pa tega oddelek ne izpolnjuje, se vključi kot odsek znotraj sorodnega oddelka," je zapisal Tone Zorko v Informacijah, glasilu splošne bolnišnice Brežice. Glede na zahteve, razvidne iz osnutka predloga kategorizacije slovenskih bolnišnic, nimata v brežiški bolnišnici možnosti in pogojev za obstoj samostojnega oddelka ginekologija in pediatri-ja. Na takih oddelkih, ki niso samostojni, pa naj ne bi bilo tudi samostojnega dežurstva. Ob tako naravnanih organizacijskih zahtevah pa je postavljena še povsem načelna zahteva, da Brežiški bolnišnici le krajevni status Za zdravnike Splošne bolnišnice Brežice je žaljiva utemeljitev, da je kategorizacija potrebna zato, ker v sedanji organizacijski obliki delajo vse oz. vse, kar znajo, zmorejo, želijo in si izmislijo. Zdravniki brežiške bolnišnice so se vedno trudili, da bi pri svojem delu ravnali po doktrinarnih izhodiščih stroke, po stališčih razširjenih strokovnih kolegijev in napotkih strokovnih nadzorov. Iz predlagane kategorizacije vse preveč veje želja, da bi stroko koncentrirali v nekaterih večjih centrih, zanemarja pa se dejstvo, da tisto, kar naj bi ostalo v manjših bolnišnicah, ne zagotavlja potrebne strokovnosti posameznega oddelka, še posebej, če mu odvzame subspecialistično dejavnost in možnosti izvajanja intenzivne terapije. morajo biti vse storitve, ki jih bolnišnica opravlja, na ravni regij- skih in medregijskih bolnišnic. (Galex) Dobrodelni koncert Tudi drugačni se bodo veselili Dobova, 10. februarja - Duševno prizadeti ljudje so bili zaradi svoje drugačnosti, nerazumevanja in nesprejemanja okolice dolgo povsem odrinjeni od družbe. Dostikrat so jih njihovi svojci celo skrivali pred pogledi javnosti, medtem ko je danes njihov položaj nekoliko boljši, za kar imajo zasluge tudi različna društva. Brežiško društvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje vključuje 88 članov različnih stopenj prizadetosti, od katerih jih 38 obiskuje šolo s prilagojenim programom, nekaj se jih vozi v Krško in Novo mesto na delovno usposabljanje, ostali pa so v glavnem starejši in so v domači negi. Brežiško društvo poleg izvajanja učnih programov skrbi tudi za razvedrilne akcije in druženje, minulo jesen pa so pri tamkajšnjem otroškem vrtcu ustanovili razvojni oddelek, ki ga trenutno obiskuje 6 duševno prizadetih otrok, mlajših od 8 let. Vodi ga pedagoginja Marija Terihaj, ki se pri svojem delu srečuje s kopico težav, saj ji vzgojno-varstvena ustanova zaradi pomanjkanja denarja ne more zagotoviti nujnih ortopedskih učnih pripomočkov. K sreči pa je predsednica društva Zinka Bogovič konec minulega leta naletela na razumevanje pri brežiški požupanji Darinki Cvetko-šegota iz vrst SKD, in tako se je porodila ideja o dobrodelni akciji, s pomočjo katere so minuli teden preko valov brežiške radijske postaje ter sobotnega dobro obiskanega dobrodelnega koncerta v dobovski cerkvi, na katerem so poleg sopranistke Marjetke Podgoršek nastopili še tercet ansambla Slovenija in MPZ OŠ Dobova zbrali sredstva za pomoč tej prizadeti kategoriji prebivalstva. Ker posamezniki še vedno nakazujejo humanitarna sredstva, v društvu računajo, da jim bo uspelo zbrati približno milijon tolarjev, s čimer bodo lahko kupili vse potrebne pripomočke za razvojni oddelek, nekaj teh pa so v minulih dneh že nabavili. Svojim članom bodo lahko omogočili še šolo plavanja ter strokovno izobraževanje članov družin prizadetih oseb. (ES) ttORT. IGRA IN PROfll ČA9 Intermarket Brežice, 0608 62414 Krško.Dalmatinova 3, tel: 0608 33029 STIASKc ktfttiTfli &o&4ki Sodobna aparatura okulistične ambulante Brežic©, februarja - Konec leta 1993 sta Sptošna bolnišnica Brežice in Optika Rime iz Krškega sklenili pogodba o opremi okulistične ambulante s sodobnimi oftalmološkimi inštrumenti (oftaJmoskop, oftalometer, projektor, špranjska svetilka, ski-skop). V pogodbo je bilo vneseno tudi določilo, da je Optika Rime tudi v prihodnje dolžna posodabljati opremo v okuBstlčni ambulanti. Optika Rime se je pred nedavnim ocBočila, da bo bistveno posodobila obstoječe aparature, saj v ambulanto nadomeščajo novi najsodobnejši aparat keratoavtorefraktometer, vreden 23.000 nemških mark. To je aparat, S katerim bo mogoče določali vid ter predpisati ustrezna očaJa in leče {tudi cilindrična očala) na podtegi samodejnega elektronskega zapisa. Določanje vida bo tako v prihodnje le v manjši meri odvisno od bolnikovega sodelovanja. (Gate*) Korajža velja Blanca, 6. februarja - Na tekmovanju Korajža velja, ki ga organizira in snema Studio H Trbovlje, so se na Blanci pomerili pevci od prvega do osmega razreda. Tekmovanje poteka na treh ravneh: najprej izberejo zmagovalce osnovnih šol iz vse Slovenije, ti se udeležijo območnega tekmovanja, kjer izberejo finaliste, na državni prireditvi pa izberejo pevca leta. Konkurenca je bila velika, saj se je prijavilo 27 izvajalcev. Pred nastopom je bilo nekaj treme in strahu, vendar je šlo. Sicer pa -velja le korajža. Glasovali so gledalci z dviganjem rok in se končno odločili za zmago Gregorja Mirta - pevca in Stojana Imperla, ki je odlično igral na diatonično harmoniko. Ne smemo pozabiti, da sta fantiča šele v drugem razredu. Gotovo ju čaka še dolga kariera. Boštanj, 7. februarja - Tudi v Boštanju je potekala prireditev z istim naslovom, vendar ta ni bila v tekmovalnem duhu, temveč zgolj nastopajočim in gledalcem v zabavo. V dveh urah programa se je pred obiskovalci zvrstil niz skečev, kratkih igric in pevskih nastopov. Nastopili so učenci od male šole do osmih razredov. Manjkalo ni niti glasbe niti plesa. Prireditev je bila v sklopu proslav v počastitev Prešernovega dne. Učenci so si lahko v minulih dneh ogledali tudi predstavo Plešoči osliček in nastop plesne skupine Lukec. (ksenija) MW Valantičevo17, 68000 Novo mesto Telefon:+386 68/23 174, 323 300 $ Telefax: +386 68/342 094 , čas oddajan]«: I Ob sobotah oddajamo dokler nas bosta klicali. Vsak dan oddajamo mad 5.30 In 24.00 uro. NA KRATKO Tramvaj do meje Samobor, februarja - V Samoboru razmišljajo o izgradnji tramvajske proge od Zagreba skozi Samobor do Bregane. Proga naj bi nadomestila nedavno ukinjeno mestno železnico, ki je peljala iz Zagreba do Slovenske vasi. Sedaj že ukinjeni "Samoborček" ali "Peglica" je ljudi več kot dvajsetkrat dnevno popeljal do Zagreba. Zaradi slabih avtobusnih povezav so se tudi Slovenci, ki živijo ob meji in hodijo na delo v Zagreb, vozili z "ukinjenim" vlakom. Kako bo sedaj, ko vlaka ni več, ne ve nihče. Morda je rešitev v izgradnji omenjene tramvajske proge? (Božidar Zore) Predpustna degustacija Prforcenhausa Kostanjevica, 10. februarja - V Kmečkem hramu je potekala tradicionalna degustacija vin, ki jo vsako leto pripravijo člani Prforcenhausa, degustirajo pa kar vsi prisotni v Hramu in vsakdo odda svoj glas. "Strokovna" komisija je skrbela, da je vse potekalo v redu, preštela glasove in nazadnje tudi podelila diplome. Zmagal je vzorec enološke komisije, vino DobrovOljček. Prforcenhausarji pa ne bi bili Prforcenhausarji, sploh pa ne v predpustnem času, če si ne bi omislili kakšne norosti. Tako so med vzorce podtaknili tudi kupljeno, najcenejše vino v Samopostrežni trgovini, zaradi česar so bili nekateri kar razburjeni. Med cvički pa so ocenili kot najboljšega vzorec Andreja Božiča in Mojmira Pustoslemška. (Lea) Miha Dovžan navdušil krmeljsko publiko Krmelj, 9. februarja - Najbolj znani slovenski citrar in obenem tudi ploden ustvarjalec na področju narodnozabavne glasbe je skupaj z Jožico Kališnik, nekdanjo pevko ansambla Avsenik, poldrugo uro navduševal publiko v polni dvorani Doma svobode. Poleg nekaterih že kar ponarodelih pesmi in izbranega recitala je k dobremu vzdušju pripomogla tudi publika, ki se je zelo dobro odzivala na pobude izvajalcev in na koncu z njima skupaj zapela. S koncertom so v Krmelju uspešno obeležili slovenski kulturni praznik in zakorakali v sezono prireditev, ki se bodo nadaljevale do pomladi. Obenem se je s tem pričel projekt revitalizacije kulturnega doma, ki je potreben temeljite prenove. Predvsem zaradi oddaljenosti od večjih kulturnih središč je njegov pomen predvsem v kulturni dejavnosti in prilagajanju zahtevam današnjega časa, ki glede kulture ni niti malo sentimentalen. (Jakob) Jože Marine razstavlja v Šentjerneju Šentjernej, 9. februarja - V prostorih Dolenjske banke so v petek odprli razstavo slik Jožeta Marinča, samostojnega umetnika, ki živi in dela v Kostanjevici na Krki. Od leta 1976 je razstavljal na več kot štiridesetih samostojnih razstavah in sodeloval na številnih skupinskih razstavah doma in na tujem. Marinč: "Barva je radost mojega očesa in srca. Črta me vodi in pelje skozi prepreke življenja v nove, boljše svetove." Program ob otvoritvi so pripravili učenci osnovne šole Šentjernej, razstavo avtorjevih del pa si je ogledalo precej ljudi, med njimi tudi župan občine Šentjernej Franc Hudoklin. (Lea) Župan občine Šentjernej Franc Hudoklin nazdravil slikarju Jožetu Marinču Vinska trgatev v Galeriji Hamer Slovenska vas, 9« februarja - V Galeriji Hamer je bila minuli petek odprta razstava del udeležencev oktobrske likovne delavnice, na kateri so slikarji Dušan Lipovec, Rajko Cuber, Ivan Bogov-čič in Ferdo Sekulič skušali preliti na svoja platna lastne občutke ob za Slovence tako pomembnem dogodku, kot je vinska trgatev. Svoj prostor v galeriji so našli tudi porteti znanega portretista Franceta Zupeta-Krištofa, v kulturnem sporedu v počastitev slovenskega kulturnega praznika pa so z recitalom sodelovali učenci osnovne šole Velika Dolina, pesnik Ladislav Lesar in mladi harmonikar Peter Šmid. Ob tej priložnosti je slikar Dušan Lipovec predstavil tudi svojo najnovejšo monografijo, ki nosi naslov Impresije slovenske pokrajine. (ES) Posavje tudi tu zaostaja za slovenskim povprečjem V prejšnji številki Našega glasa (7. februarja 1996) je v članku z naslovom "Posavje tudi tu zaostaja za slovenskim povprečjem" prišlo do neljube napake. Gospodar Adolf Zupan je namreč generalni direktor Telekoma Slovenije, v Novem mestu pa vodi poslovno enoto pomočnik generalnega direktorja gospod Andrej Zupane. Za napako se opravičujemo. 04 OB KULTURNEM PRAZ Kulturni praznik ob šolah v Posavju OS Krško: Drugačen kulturni dan Krško, 7. februarja - Tik pred praznikom so se kulturi posvetili tudi na Oš Jurija Dalmatina v Krškem. Učenci nižje stopnje so dan preživeli z leposlovjem, šesti, sedmi in osmi razredi pa so ga preživeli nekoliko drugače, kot so bili vajeni doslej. Izbirali so lahko med petindvajsetimi ustvarjalnimi delavnicami. Ukvarjali so se z vsakršnim cvetjem in aranžiranjem, izdelovali voščilnice, spoznavali kulturo prehrane. Učili so se tehnik vo-zlanja in izdelave predmetov iz vrvi, slikali na svilo in platno. Opletali so steklenice, pletli iz slame in zgibali papir. Ukvarjali so se tudi s kulturo človekovega videza, dve skupini pa sta se razgibavali v fitnesu v Krškem in na Senovem. Pri glasbeni vzgoji v živo so spoznali inštrumente v orkestru in tudi sami glasbeno ustvarjali. Besedni mojstri so V. imeli na voljo literarno in novinarsko delavnico ter šolski radio, drugi so raziskovali pravila lepega vedenja za šolarje. Bistre nlavp so se ukvarjale z ugankar- stvom, spretne roke so ustvarjale svečnike, plesna skupina pa je pripravila plesno točko. Ravnateljica Nina Glas-Smodič: "Letos smo kulturni Slikanje na svilo je vodila osmošolka Mateja Šoba. dan prvič pripravili v taki obliki. Malo nas je bilo strah, kako bo z organizacijo in prostorom, ker imamo veliko otrok. Želeli smo, da bi bili tudi otroci dejavni. Mislim, da smo na ta način razširili pojem kulture in učencem pokazali, da je to tudi, da ceniš svojo kulturno dediščino, da znaš gosta lepo postreči, da je to tudi lepo obnašanje na cesti in za mizo, pozdravljanje ... Vse izdelke kulturnega dne si bo moč ogledati v izložbi Zavarovalnice Triglav na Vidmu. Duhovni vodja in pobudnica tega posebnega kulturnega dne je bila Vida Kuselj: "Namen današnjih delavnic je bila tudi povezava z zunanjimi mentorji, s krajem, kjer živimo. Presenetilo nas je, da nihče, ki smo ga povabili k sodelovanju, ni okleval." (nic) Krško, 9. februarja - V vrsti kulturnih prireditev v krški občini so imeli v Krškem osrednjo prireditev v petek. Zatem V Kulturnem domu podelili še bronaste plakete visko obletnico svojega poslanstva - 75 let delovanja. (Nena) Slavnostni govor je imel Polde Bibič. ko so za uspešno delo na področju kulture v občini Krško na Senovem podelili zlate in srebrne plakete, so v Krškem podelili še bronaste. Svečani govornik krške prireditve je bil znan slovenski igralec in dramski ustvarjalec Polde Bibič, ki je v svojem govoru opomnil na nekaj že znanih dejstev o največjem slovenskem pesniku ter se kritično ozrl na današnje dni, ko kulture še vedno ne cenimo dovolj ali pa jo cenimo samo na dan, ki smo ga poimenovali kulturnega. Bronaste Prešernove plakete je podelil predsednik ZKO Krško Janko Avsenak, prejeli pa so jih naslednji posamezniki oziroma društva: za uspešno in vestno delo v pihalnem orkestru Miran Glas, Bogdan Žnideršič in Srečko Vovk, v imenu Mešanega pevskega zbora Svit pa Mira Dernac. Za konec so si številni obiskovalci kulturnega doma lahko ogledali lahkotno komedijo Trije "obrtniki" v spalnici v izvedbi Šentjakobskega gledališča v Ljubljani, ki ravno letos praznuje y// POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel ŠENTJERNEJ k Šmarje 13 ^ 068/81-118 P.EN0V0 Ljubljanskac.27 068/323-000 Posavski muzej Brežice Razstava posavskih likovnikov Brežice, 6. februarja - V počastitev kulturnega praznika so v muzeju brežiškega gradu priredili likovno razstavo posavskih ustvarjalcev. Na uvodni prireditvi je spregovoril župan občine Brežice, ki je poudaril vseposavski pomen razstave v času, ko mnogi želijo zanikati njen obstoj. Uvod so popestrile članice Pevskega zbora Brestanica. Društvo likovnikov Posavja kot enotna institucija sicer ne obstaja, je zgolj pripadnostna skupina, ki jo povezuje Zveza kulturnih organizacij, ki ob prazniku kulture vsakoletno prireja likovne razstave. Podobna tradicija je sicer že obstajala v povojnih letih, vendar je kmalu zamrla. Pred osmimi leti so tradicijo obnovili, sprva so svoja dela razstavljali le ljubitelji, v zadnjem času pa se vse bolj odpirajo, tako da združujejo tudi samostojne ustvarjalce, šolarje ... Izbor za letošnjo razstavo je izvedel Alojz Konec, akademski slikar, ki nam je takole opisal svoje delo: "Organizator letošnje razstave - brežiška kulturna organizacija me je zaprosila za izbor del, ki so prispela na razstavo. Stilskih, tematskih ali kakšnih drugih kriterijev nismo postavljali, zaradi omejenega prostora pa smo morali omejiti število del, s katerimi se je predstavil vsak avtor (največ dve deli). Tako bo v galeriji do 29. februar- ja na ogled 40 del, ki tvorijo pregled z različnimi merili. Avtorjev je zares veliko, vendar izcstaja večina akademsko šolanih likovnih ustvarjalcev." Delovanje Društva likovnikov Brežice, edinega delujočega društva v Posavju, nam je opisal njegov predsednik Bojan Hor-vatič: "Kot vodilno društvo v Posavju aktivno delujemo 32 let, začeli smo s štirimi člani, danes pa nas je že dvajset. Vsako leto pripravimo samostojno razstavo, redno pa sodelujemo na prireditvah ob kulturnem prazniku, ki jih prireja Zveza kulturnih organizacij. (Nena) Nostalgične slike Ivana Bogovčiča Slovenska vas, 9. februarja - Ivan Bogovčič, akademski slikar in priznan restavratoi; sicer živi in dela v ljubljanski Zajčji Dobravi, toda srce in spomini ga še vedno vežejo na domačo vas, ki se sedaj imenuje Slovenska, v času, ko se je v njej rodil, pa so ji rekli Bregansko selo. Spomini na kopanje v Brega-nici, na zimsko sankanje po zasneženi poti, ki se je nemalokrat končalo v mrzlem potoku, na delo v vinogradu, na polju in na travniku so dali umetniku zadosti navdiha pri ustvarjanju mnogih slik, ko je s čopičem na platno pričaral delčke le-teh na pokrajino svojega otroštva. Zato se je tudi odločil, da ob letošnjem kulturnem prazniku pet slik iz zbirke svojih del predstavi v samem središču Slovenske vasi, v hišici, ki ji pravijo Dom zveze borcev in stoji v neposredni bližini mesta, na katerem je nekoč stala njegova rojstna hiša. "Veseli me, da sem teh nekaj slik postavil ravno v tej hiši sredi vasi zato je upodobil Košanjce, vinorodno območje na robu vasi brez vikedov, ki danes kazijo podobo tega lepega kraja. Pa tudi in da sem uspel tako spraviti skupaj kar nekaj sovaščanov pa tudi ostalih gostov z obeh strani meje. Menim, da bi bilo takšno obliko druženja dobro ohraniti tudi v prihodnje in da bi morda ob tem skušali obuditi tudi domače petje, kakršno je bilo nekoč že prisotno, ko so fantje peli pri kapelici, ki stoji sredi vasi," je dejal Ivan Bogovčič v uvodnem nagovoru ob otvoritvi priložnostne razstave. Delček nostalgije po nekdanjih časih so izžarevale tudi njegove slike, vino, ki je kmalu napolnilo kozarce, je bilo pristno, košanjsko Bogovčičevo. (ES) Ivan Bogovčič znova med svojimi Proslava s Prešernom in dedkom Mrazom Blanca, 7. februarja - Tudi na blanški osnovni šoli so priredili slovesnost v počastitev Prešernovega dne. Osrednjo točko so skupaj z ravnateljico pripravili sedmošolci in osmošolci, in sicer dramatiziran pogovor o Francetu Prešernu z odlomki iz njegovih pesmi. Učenci tretjega in četrtega razreda pa so predstavili igrico, ki so jo pripravili že za novo leto, pa je niso mogli takrat odigrati. Kulturno bogat pa je bil na Blanci že teden prej: šolarji so si ogledali lutkovno predstavo Medena pravljica in gledališko Plešoči osliček, v Cankarjevem domu v Ljubljani kramljali ob klavirju in si šli ogledat Narodno galerijo, izvedli šolski festival Korajža velja ter pripravili ustvarjalne delavnice, izvedli pa so tudi šolski kviz Male sive celice, (nic) ŠOLA NI SALA Pozdrav s Krvavca i. Peti razred Oš Koprivnica je v šoli v naravi na Krvavcu. Z objavo razglednice v časopisu želimo pozdraviti vse starše, sponzorja Dolenjsko bano in D.P.M. Koprivnica. Naš pozdrav pa velja tudi vam in naši šoli. Učenci petega razreda OŠ Koprivnica Razstava likovnih del treh srednješolcev Namesto "fazenbriferja" čopič Krško, 9. februarja - V Kulturnem domu so v petek odprli slikarsko razstavo dvojčkov Simona in Uroša Arnška iz Starega grada pri Krškem. Na razstavi se jima je pridružil tudi njun sorodnik in učenec Sebastjan Starec. Vsi trije so učenci Srednje šole Krško, in sicer elektro smeri. Pri slikarstvu so samouki. Iz njihovih del je razvidno, da so jim vzgled renesančni umetniki, predvsem Leonardo da Vinci. Mnoge slike so kopije del znanih renesančnih in baročnih mojstrov ali pa so preslikane samo določene podrobnosti. Naj omenimo, da je v eno od razstavljenih slik vloženih kar 330 ur dela. Simon in Uroš sta v zaključnem letniku in razmišljata, da bi šolanje nadaljevala na likovni šoli v Ljubljani, ustanovljeni pred dvema letoma. Res pa je, da šolanje ni poceni. Morda jima je kanček upanja vlil župan Danilo Siter, ki je prisostvoval otvoritvi in povedal nekaj vzpodbudnih besed. Morda bi jima lahko pomagal tudi s kakšno štipendijo, kdo ve? (Co-le) Od leve: Simon Arnšek, Uroš Arnšek, Sebastjan Starec in ravnatelj Srednje šole Krško - Ivan Žibert Dan odprtih vrat Učenci OŠ Savo Kladnik za svoje starše Sevnica, 9. februarja - Na široko so se odprla vrata Osnovne šole Sava Kladntka. Dan odprtih vrat je bil posvečen praznovanju kulturnega praznika, skupaj z učenci pa so praznovali tudi starši: Učenci od tretjega do osmega razreda so pripravili resnično lepo presenečenje svojim staršem, ki kar verjeti niso mogli, da njihovi pobalini in pobalinke toliko znajo in so pripravljeni to tudi dokazati. Točke programa so si učenci izmislili sami, pomagali pa so jim tudi prizadevni učitelji. Ustavili smo se lahko le v nekaj razredih, saj je bilo odprtih razredov ogromno. Tu smo lahko videli pravo gledališče, drugje spet skeče in plesne točke. Na hudomušen način so si privoščili starše, učitelje pa tudi svoje napake in "lumparije". Učenci višjih razredov so pripravili razstavo srca, ki je zelo nazorno prikazala ta življenjsko pomemben organ. Pokazali pa so tudi, kaj znajo računalničarji s predstavitvijo računalniškega programa "Petra", (ksenija) Bojan Novšak, iz Sevnice: "Neverjetno je, kaj lahko o svojem otroku izveš v eni sami uri programa. Želimo si še takšnih prireditev, saj ponavadi za otroke doma nimamo dovolj časa. Bolje spoznamo svoje otroke in njihove starše, pa tudi samo delo na šoli." Jasna Bešenič, iz Sevnice: "Program je bil zelo pester in prijeten. Starši smo lahko sodelovali pri eni od učnih ur in tako videli, s kakšnimi težavami se ukvarjajo učitelji in kako težko gradivo morajo naši otroci obvladati. Mislim, da bom svoje otroke zdaj gledala z drugačnimi očmi." 6 - 15. FEBRUAR 1998 ŠPORT - REKREACI KOŠARKA KK Interier : KK Bavaria Wolltex 92 : 91 (43:51) Športna dvorana Leskovec, gledalcev 900, sodnika Jeršan in Turk (oba Ljubljana). Košarkarji Interierja so zmagali v prvem srečanju proti mariborski ekipi Bavaria Wolltex. Srečanje so bolje pričeli gostje, ki so vodili vse do 6. minute, ko so domači prvič izenačili na 14:14. Nato so si gostje v prvem delu priigrali lepo prednost osmih točk, predvsem po zaslugi strelsko razpoloženih Mirta in Goljoviča. V drugem delu so se jim domači počasi približevali in po dolgem času v 37. minuti izenačili na 87:87, nato pa sta se ekipi do konca srečanja izmenjavali v vodstvu. V zadnji minuti je zmago Krčanom zagotovil McDonald, ki je iz prostih metov najprej izenačil na 91:91, nato pa je nad njim 4 sekunde pred koncem Mirt naredil prekršek in McDonald je s prostim metom postavil končni izid srečanja. KK Interier: Murovec 2, Kraljevič 31, Krajcar 7, McDonald 13, Nakič 26, Ademi 13. (J.A.) KK Brežice - KK Radovljica 74 : 77 (26:42) V debiju prvouvrščenih ekip so se Brežičani pomerili z ekipo Radovljice. Domači so začeli slabo, kar so gostje s pridom izkoristili in že do polčasa povedli z razliko, ki jim je zagotovila obe točki. Nerešljiva uganka za domače igralce je bil Stojnšek. Lestvica B SKL od 1. do IO. mesta Radovljica 9 8 1 643:558 17 Brežice 9 6 3 715:634 15 Borovnica 9 6 3 689:631 15 Šentjur 9 6 3 717:667 15 Janče 9 5 4 732:742 14 Prebold 8 5 3 611 :595 13 Radio 94 9 3 6 738:809 12 Kočevska Reka 8 3 5 645:630 11 Nova Gorica 9 2 7 636:772 11 ŽKK Maribor 9 0 9 639:727 9 NOGOMET Krški dečki niso razočarali Slovenske Konjice, 11. februarja - Starejši dečki NK Krško (rojeni po 1.8.1981) nadaljujejo s pripravami za novo sezono. Minulo soboto so nastopili na turnirju osmih najboljših ekip MNZ Celje in niso razočarali. Osvojili so 5. mesto, za večji uspeh pa jim je zmanjkalo športne sreče. V prvem krogu so Krčani v svoji skupini premagali ekipo velenjskega Rudarja z rezultatom 2:0. Strelec obeh zadetkov je bil Šetinc. V drugem krogu pa so Krčani nesrečno izgubili z 0:1 proti ekipi Steklarja iz Rogaške Slatine. V zadnjem nastopu so nogometaši domače Dravinje premagali ekipo NK krško z rezultatom 3:1, za Krčane je bil uspešen Rusič. Končni vrstni red: 1. Era Šmartno, 2. Steklar Rogaška Slatina, 3. Dravinja Slovenske Konjice, 4. Publi-kum Celje, 5. Krško ... Pod vodstvom trenerja Pirca in Rusiča so se turnirja udeležili: Zalokar, Koretič, Šetinc, Sintič, Rusič, Golob, Jeličič, Agič, Seferovič, Kodrič, Hrženjak, Džinič. (Pilip) ROKOMET RK AFP Dobova : RK Primorske novice 25 : 23 (14:13) Športna dvorana Dobova, gledalcev 500, sodnika Melanšek (Velenje) in Povalej (Celje). V slabi igri obeh ekip je zmaga AFP Dobove zaslužena, saj so bili domači le nekoliko boljši od slabih gostov, ki so nastopili oslabljeni, saj v Dobovi ni igral vratar Valenčič. V prvem delu je bila igra enakovredna, domačim pa je v prvem polčasu uspelo zadeti zadetek več. Tudi drugi del je minil v enakovredni igri, zmaga pa je ostala doma predvsem po zaslugi odlične igre Glaserja in Mijačinoviča, ostali pa so igrali slabo. Tako so najboljši v dobovski športni dvorani domači navijači, ki so v veliki meri pripomogli zmagi AFP Dobove. RK AFP Dobova: Kostevc, Džapo 4, Begovič, Mijačinovič 9, Voglar, Ocvirk, Žibert, Glaser 6, Leve 1, Medved 3, Stojakovič 2. (J.A.) RK Krško : RK AMC Slovan 19 : 20 (7:12) športna dvorana Leskovec, gledalcev 500, sodnika Požežnik (Rečica) in Repenšek (Celje). Začetek tekme je povsem pripadel gostom iz Ljubljane, saj so v 15. minuti že vodili z rezultatom 7:3. Domači vratar Bašič je bil v teh trenutkih povsem nemočen. Po zamenjavi vratarja je igra postala bolj enakovredna, kljub temu pa so rokometaši Slovana odšli na odmor s petimi zadetki razlike. V drugem delu se je odvijala prava drama. Kljub odličnim obrambam gostojučih vratarjev so se razigrali igralci Krškega, ki so v 50. minuti izenačili. Pri rezultatu 18:18 je Iskra zastreljal sedemmetrovko, še prej pa je bil zaradi ugovarjanja izključen in potem še diskvalificiran Sokolov. Cvijič je v 55. minuti drugič povedel Krčane v vodstvo z 19:18. Kljub številni premoči Krčani niso uspeli zadeti, tekmo pa je odločil Glavač, ki je v 56. minuti izenačil, 5 sekund pred koncem pa dosegel tudi zmagoviti zadetek. RK Krško: Imperl, Keše, Iskra 5, Kekič, Bogovič 3, Urbanč D. 1, Kukavica 4, Bašič, Sirčo 4, Mašič 1, Cvijič 1, Urbanč M. (J.A.) 1. SRL Pivovarna Laško , 16 14 1 1 471:345 29 AFP Dobova i 16 10 1 5 381:363 21 Gorenje 16 8 4 4 369:334 20 AMC Slovan 16 8 3 5 382:349 19 Krško 16 6 3 7 369:358 15 Kodeljevo 16 6 3 7 365:366 15 Prevent 16 7 0 9 376:393 14 Pri. novice Pro mak 16 6 2 8 355:397 14 Rudis Rudar 16 5 3 8 373:422 13 Akripol 16 5 2 9 344:358 12 Inženiring Šarbek 16 4 2 10 365:415 10 Fructal 16 4 2 10 346:397 10 RK Lisca - RK Dol pri Hrastniku 26 : 26 (13:16) V tretjem krogu druge državne lige spomladanskega dela prvenstva so Sevničani tekmo začeli zelo slabo v obrambi, saj so gostje v prvih petnajstih minutah dosegli kar dvanajst zadetkov, vodili pa so tudi z rezultatom 15:9. Nato je v igro vstopil vratar Senica, ki je obranil kar nekaj nevarnih strelov, tako da so domači do konca dela izid znižali na vsega tri zadetke. Domači igralci so v nadaljevanju zaigrali bolj zavzeto in motivirano v obrambi, v napadu pa uspešno zaključevali akcije, tako da so rezultat kmalu izenačili in deset minut pred koncem tekme tudi povedli. Pri rezultatu 26:25 za igralce Lisce je do konca srečanja ostalo še pol minute in domači so se uspešno branili do zadnjih pet sekund, ko sta slaba sodnika dosodila devetmetrovko za goste. Gostje so izvedli devetmetrovko in podajo v vratarjev prostor je ujel najboljši strelec gostov Maček in sekundo pred koncem rezultat izenačil. Za RK Lisca so nastopili: Godec, Marcola, Senica, Čater 7, Mijovič 2, Rantah 3, Jug 1, Sečki 5, Lupše 3, Simončič 3, Povše 1, Plazar 1. RK Brežice - RK Velika Nedelja 21 : 19 (10:9) PLAVANJE 1. SRL - VZHOD Radeče 14 11 2 1 369:324 24 Pomurka 14 10 1 3 399:330 21 Gorenje B 14 8 2 4 361 :348 18 Drava 14 8 1 5 371:346 17 Sevnica 14 6 5 3 362:332 17 Dol 14 5 3 5 369:386 13 Ormož 13 5 2 6 312:307 12 Velika Nedelja 14 5 1 8 322:327 11 Polet 14 4 2 8 335:338 10 Pivovarna Laško B 13 4 2 7 356:370 10 Brežice 14 4 0 10 305:402 8 Krog 14 1 3 10 351 :402 5 ATLETIKA Nov rekord Jureta Rovana Iz ZDA je ponovno prišla razveseljiva novica. Brežiški atlet AK FIT je v državi Nebraski (Lincoln) postavil nov državni rekord v skoku ob palici. Preskočil je namreč 532 cm in s tem popravil lastni rekord za 7 cm. Jure je v izredno močni konkurenci prepričljivo osvojil 1. mesto. (Galex) Dvoransko D P za člane in članice Ljubljana, 10. februarja - Z dvoranskega državnega prvenstva za člane in članice so atleti in atletinje brežiškega FIT-a domov prinesli kar tri medalje. Suzana Kos je v skoku ob palici preskočila natanko tri metre in osvojila 2. mesto. Prav tako je 2. mesto osvojil Ivan Kostevc, ki je s palico preskočil 450 cm. Takoj za njim pa se je uvrstil Uroš Novak s preskočenimi 440 cm. V teku na 60 m z ovirami je Gregor Podvinski s časom 8,38 osvojil 4. mesto. Zmaga Vladke Lopatic Dunaj, 11. februarja - Atletinje Atletskega kluba FIT Brežice Vladka Lopatic, Sandra Planine in Barbara Grame so nastopile kot gostje na državnem prvenstvu Avstrije v dvoranskem mnogoboju na Dunaju. Nastopile so zelo dobro, saj je Vladka Lopatic s 4.017 točkami zmagala. Med mladinkami je Sandra Planine osvojila 3. mesto s 3.203 točkami, Barbara Grame pa se je uvrstila tik za njo na 4. mesto s 3.190 točkami. Vladka Lopatic je tako ponovno dokazala, saj je že drugič izpolnila predpisano normo AZS za nastop na EP v dvorani, ki bo marca na Švedskem. Na omenjenem tekmovanju je imela priložnost popraviti državni rekord, vendar je imela velike težave pri skoku v daljino, saj je dvakrat prestopila, slabše pa je tekla tudi na 800 metrov. (Galex) VIMICA frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. in ob nedeljah od 8. do 17. ure. Državno prvenstvo za dečke in deklice Trbovlje, 9.-11. februarja - Plavalni klub Rudar je organiziral državno prvenstvo za dečke (letnik 1983/84) in deklice (letnik 1984/85), ki so se ga udeležili tudi tekmovalci PK Vitacel - Celulozar Krško. Rezultati 1. dne - 200 m prosto dečki: 8. Kerin, 10. Pavlic, 11. Jevnik, 23. Sobotič, 25. Kovačič; 200 m prosto deklice: 27. Soldat, 29. Jelen; 100 m delfin dečki: 14. Pavlic, 39. Kovačič, 40. Marušič; 400 m mešano dečki: 6. Kerin. Rezultati 2. dne - 400 m prosto dečki: 7. Pavlic, 16. Jevnik; 200 m hrbtno dečki: 6. Kerin, 18. Sobotič; 200 m hrbtno deklice: 12. Soldat; 200 m mešano dečki: 13. Kerin, 26. Marušič, 36. Kovačič. Rezultati 3. dne -100 m prsno dečki: 7. Marušič, 40. Jevnik; 100 m hrbtno dečki: 13. Kerin, 31. Sobotič, 37. Pavlic, 40. Kovačič; 1.500 m prosto dečki: 6. Kerin, 8. Pavlic; 100 m prosto dečki: 8. Kerin, 16. Jevnik, 36. Sobotič, 37. Kovačič; 100 m prosto deklice: 41, Jelen, 42. Soldat; 200 m prsno dečki: 11. Marušič, 12. Kerin; 200 m delfin dečki: 5. Pavlic; 4 x 200 m prosto dečki: 4. PK Vitacel - Celulozar (Jevnik, Pavlic, Sobotič, Kerin). (Galex) ŠAHOVSKI KOTIČEK Mesojedec šahist leta 1995 V ŠK Milan Majcen Sevnica so ob koncu vseh tekmovanj, ki so se jih udeležili njihovi tekmovalci, razglasili najboljšega šahista v letu 1995. To je postal prvokategornik Zvonko Mesojedec, ki je zbral 103.225 točk, pred Tonijem Kranjcem (82.024) in Bojanom Kuzmičem (58.879). Med 28 šahisti, med katerimi je bila najmlajša Alenka Radej (12 let) in najstarejši Alojz Jerman (76 let), je na največ tekmovanjih oz. turnirjih sodeloval 61-letni Janez Blas, ki je 23.793 točkami zasedel 8. mesto. (J.B.) Ekipno prvenstvo OŠ Posavja Sevnica, 10. februarja - ŠK Milan Majcen Sevnica in OŠ Savo Kladnik Sevnica sta organizirala ekipno šahovsko prvenstvo osnovnih šol Posavja za leto 1996, ki se ga je udeležilo 14 štiričlanskih ekip iz Sevnice, Krškega in Brežic. V kategoriji deklice do 12 let je bila najboljša OŠ Krško (Sanja Žnideršič, Mirela Ahmatovič, Pija Peršič, Manuela Haralo-vič) pred OŠ Koprivnica in OŠ Sevnica, enota Loka pri Zidanem mostu. Med dekleti do 16 let je zmago slavila ekipa OŠ Savo Kladnik Sevnica (Mojca Grilc, Ivanka Medved, Nika Jurgl, Božena Lužar) pred OŠ Senovo in OŠ Savo Kladnik Sevnica. OŠ Krško (Sašo Župevc, Samo Štajner, Anže Urbanč, Tilen Mlakar) je osvojila 1. mesto pred ekipo OŠ Koprivniva in OŠ Sevnica, enota Loka pri Zidanem mostu v kategoriji dečki do 12 let. Med ekipami fantov do 16 let pa je bila najboljša ekipa OŠ Leskovec pri Krškem (Gorazd Novak, Tomaž Tomažin, Mario Vilic, Boris Golob), drogo in tretje mesto pa sta osvojili ekipi OŠ Blanca oz. Oš Savo Kladnik Sevnica. (J.B.) ZA NAROČNIKE SO MALI OGLASI BREZPLAČNI TUKAJ BI BIL LAHKO VAŠ OGLAS! Občinsko rekreativno prvenstvo v veleslalomu športna zveza Brežice organizira v petek, 16. februarja, ob 15. uri občinsko rekreativno prvenstvo v veleslalomu, ki bo potekalo na smučišču Planina (Gorjanci). Nastopijo lahko ekipe in posamezniki osnovnih športnih organizacij iz občine Brežice ter ekipe podjetij in drugih organizacij s sedežem v občin) Brežice. Na tekmovanju ne smejo nastopat) registrirani tekmovalci ter mlajši od 16 let Tekmovanje bo potekalo posamično in ekipno tako v moški kot v ženski konkurenci. Prijavite se lahko do petka, 16. februarja, do 10, ure pisno atl telefonsko na sedežu Športne zveze Brežice. Pri-javnina znaša 1.000 SIT. (Galex) Gibanje v jeseni življenja OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU V Društvu upokojencev Krško že več let deluje skupina telovadk - upokojenk pod imenom Orenovke. Telovadijo enkrat tedensko pod vodstvom Staneta Iskre. Vsako leto se udeležijo tudi šole zdravega življenja v Nerezinah. Večkrat se odpravijo na pohode po bližnji okolici in si tako nabirajo zdravje in moč. Posnemajte jih! TELOVADBA UPOKOJENK Smo upokojenke se skupaj zbrale, da bi dobro telovadit znale. Takoj smo si edine bile, da mladost bi rade ohranile. Ko nam muzika lepo zaigra, na mestu je že družba vsa. Sedaj pa treba je začeti, zato prične naš učitelj šteti. Že roke v zraku on drži, takoj za njim jih dvignemo še mi. Telovadimo zdaj gor, zdaj dol in se vrtimo še malo naokol. Za tem še z glavo vse spet kima, kako lepo vse skupaj štima. Nato z rameni naprej, nazaj vrtimo in mi vsi na nogah že stojimo. Ponovno tu je zdaj ukaz, ko zasliši Stanetov se glas. Takoj nam stoli vsi zaropotajo in že začnemo z novo vajo. Na stol še nogo dvignemo visoko ter zavzdihnemo globoko. Se že dviga noga gor in dol, kot bi šlo za pravi gol. Tudi to ne smemo pozabiti, še zaloga z bokov mora iti. Da ostanemo me zdrave vse, sedaj dihalna vaja se začne. Kako se diha, to važno je pravilo, za dolgo je življenje to vodilo. Kaj vse bi me tu naredile, če bi se kot geniji rodile. Za novo leto pa si srečo zaželimo in da se vsi za eno leto pomladimo. Angelca JANŽEK ŠPORT .¦ ¦ ¦ ¦¦ ¦¦¦¦' ¦.........¦ ¦ Predstavitev tekmovalnih parov in skupine Prireditev posnel Kanal d za °^aJ° D^nce session Leskovec pri Krškem - V diskoteki Pacifik je Posavski plesni klub Lukec Krško pripravil predstavitev vseh tekmovalnih parov in plesne skupine, ob koncu pa je predsednik kluba Vojko Sotošek predstavil še načrte za delovanje kluba v prihodnje. Na predstavitvi smo opazili tudi Barbaro Drnač, voditeljico oddaje Dance session s Kanala A, ki prireditev tudi posnel. Prispevek s prireditve v diskoteki Pacifik je bil na sporedu Kanala A že v sredo, ponovitev pa si lahko ogledate danes, v četrtek, ali pa v soboto. Plesna dejavnost v Krškem se je pričela pred desetimi leti, ko je Dušan Vodlan začel s poučevanjem plesa v tem koncu Slovenije. Prišlo je do poučevanja družabnih plesov po osnovnih šolah in do ustanovitve prve plesne skupine "LUNA", ki je zelo uspešno delovala. Uspehi in spoznavanje vedno novih pogledov na plesne zvrsti je pripeljalo do tega, da se je v letu 1990 začela organizirana oblika plesa v Društvu za plesno dejavnost, ki je vsebovala sekcijo za show dance, sekcijo za step in sekcijo za športi ples. V relativno kratkem času se je društvo lahko pohvalilo z izjemnimi rezultati. Zaradi dviga kvalitete in zagotovitve boljših pogojev za delo je bil v letu 1994 ustanovljen Posavski plesni klub Lukec Krško, ki nadaljuje delo in tradicijo društva. V klubu je trenutno včlanjenih 90 plesalcev, ki dosegajo odmevne rezultate doma in v tujini. V klubu sodelujejo tudi z mednarodno priznanimi trenerji, in sicer Markom in Šano Vodnik, ki že četrto sezono tesno sodelujeta in pemagata s svojim znanjem, Frdjijem in Danielo Novak, ter Jadranom Živkovičem, ki skrbi za izvirne in kvalitetne koreografije. PPK Lukec pripravlja v letošnji sezoni dva državna kvalifikacijska turnirja in v soorganizaciji s PC fredi še državno prvenstvo v kombinaciji, ki bo 4. maja v Laškem in naslednji dan še odprte mednarodno prvenstvo Slovenija Open, prav tako v Laškem. Barbara Drnač, voditeljica oddaje Dance session na Kanalu A: "Povabilo na prireditev je bilo zame zelo dobrodošlo in vesela sem, da sem lahko po dolgem času zopet prišla na dolenjski konec. Moram reči, da sem bila zelo presenečena nad Barbara Drnač (Dance session) in Dušan Vodlan (PPK Lukec). kvaliteto prireditve. Všeč mi je, ker se v PPK Lukec dela zelo sistematično, kar je osnova za uspeh. Še posebej pomembno pa je, da se poudarek daje le tistim plesnim zvrstem, za katere so strokovnjaki in interes otrok. Zato se za prihodnost plesalcev na tem delu Slovenije ni bati, kar dokazujejo tudi doseženi rezultati, ki so na zavidljivi ravni, celo za slovensko prestolnico. Le tako naprej, saj iz malega zraste veliko. Krško zagotovo postaja eden od slovenskih plesnih centrov." Marko Vodnik, predsednik Sekcije za športni ples: "Pred tremi leti in pol sem prvič stopil v stik s takratnim Društvom za plesno dejavnost oz. z Dušanom Vodlanom in njegovimi plesalci. Ples je bil takrat v Posavju le na nivoju družabnega plesa, kar pa je bilo potrebno spremeniti. Po priporočilu Jadrana Živkoviča o resnosti in pripravljenosti za delo sva se z ženo odločila, da bova sodelovala z Dušanom Vodlanom. Njegov entuziazem in zagnanost sta pripeljala do tega, da se je dejavnost širila in dobila čedalje večje število športnih plesalcev, PPK Lukec pa je postal eden večjih klubov v Sloveniji, kar dokazujejo tudi uspešni rezultati. Kot predsenik sekcije za športni ples vidim nadaljni razvoj PPK Lukec v tem, da z leti pridobi iz svojih vrst strokovni kader, kar pa bo možno šele, ko bo današnja generacija 12 in 13—letnih tekmovalcev uspešno prešla do članske konkurence in ko bodo prenehali s tekmovanjem. V ZPO Slovenije potrebujemo čimveč klubov izven večjih centrov, kot so Ljubljana in Maribor, in kot predsednik sekcije za športni ples podpiram delovanje takih klubov. Osebno sem bom zavzemal za izobraževanje strokovnjakov iz manjših mest, ki so si z veliko mero zagnanosti priborili vidno mesto v slovenskem plesnem prostoru." (Gaiex) Prvi rating turnir Domžale, 11, februarja - PC Fredi je organiziral prvi letošnji rating turnir, ki se ga je udeležilo sedem plesnih parov Posavskega plesnega kluba Lukec. Najboljše rezultate so dosegli - pionirji: 16. mestp v ST in 19. mesto v LA plesih Iztok Urbanč in Katja Zakšek; tudi ostali piprarski plesni pari so odlično odplesal, saj so se uvrstili blizu četrtfinala; mlajši mladinci: 3. mesto v ST in 5. mesto v LA plesih Sebastjan Vodlan in Urška Klakočar; 16. mesto v ST plesih Mitja Puntar in Jasmina Zakšek. (Galex) Nejc in Suzana ter Peter in Tina na tekmovanju v italijanskem mestu Bassano del Grappa. Popravek Posavski plesni klub Lukec se je pred dnevi mudil v italijanskem mestu Bassano del Grappa, kjer se je udeležil mednarodnega plesnega turnirja v športnih plesih. V rezultatih, objavljenih v prejšnji številki, je prišlo do neijube napake, za kar se iskreno opravičujem. Med pionirji C sta Jaka Pittaver in Tfna Korber pristala na 7, mestu v ST in LA plesih, med mlajšimi mladinci 8 pa Sta Mitja Puntar in Jasmina Zakšek zasedla 4. mesto v LA in 8, mesto v ST plesih. (Gaiex) Diskoteka Škorpijon Lastnik zaklenil policiste in inšpektorico Dmovo, 7. februarja - V sredo ob 21. uri je v diskoteko Škorpijon na Drnovem prišla tržna inšpektorica S.E. skupaj s policisti PP Krško, ki jih je zaprosila za pomoč. Ob prihodu v lokal je tržna inšpektorica od natakarice zahtevala dokumentacijo za obratovanje lokala, medtem pa je v lokal prišel tudi lastnik V.F., roj. 1950, iz Krškega in njegov sin G. Lastnik diskoteke je od policistov, ki so bili pred lokalom, zahteval, da se morajo takoj umakniti z dvorišča, sinu pa je ukazal, naj se odpelje domov po pištolo in psa. Ko je sin zapustil lokal, je V.F. zaklenil vrata diskoteke, tako da so policisti in inšpektorica ostali zaklenjeni v lokalu. Policist je od lastnika dvakrat zahteval, naj odklene vhodna vrata, vendar tega ni storil. V.F. je policista z rokami sunkovito odrinil in stekel po stopnicah v klet, kjer je diskoteka. Pobeg mu je poskušal preprečiti drugi policist, vendar ga je V.F. potegnil za oblačilo, tako da sta oba padla po krožnih stopnicah dva metra globoko na betonska tla. Za njima je takoj po stopnicah stekel drugi policist in v tem trenutku je V.F. zakričal, naj policista bežita, ker ima pištolo. Policista sta vročkrvne-ža s strokovnim prijemom obvladala, pri tem pa je eden od policistov dobil lažjo telesno poškodbo, drugi pa brco v nogo. Zoper V.F. bo podana kazenska ovadba zaradi preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Vinjen voznik kričal in grozil policistom Sevniški policisti so v torek, 6. februarja, ob 00.10 na Trgu svobode v Sevnici ustavili voznika osebnega avtomobila Ž.M., roj. 1961, iz Sevnice. Na zahtevo policista, naj izroči vozniško in prometno dovoljenje, je izjavil, da nima nič pri sebi, in je z vožnjo nameraval nadaljevati. Policisti so pri nadaljnjem postopku ugotovili, da 2.M. kaže znake vinjenosti in zoper njega odredili preizkus alkoholiziranosti, kar pa je Ž.M. odločno odklonil in priznal vinjenost. Ponovno ni hotel dati svojih podatkov, začel je kričati ter groziti policistom, da bo z njimi fizično obračunal. Ker se ni hotel pomiriti, so policisti uporabili fizično silo in kršitelja odpeljali na PP Sevnica ter zanj odredili pridržanje do iztreznitve. V stanovanju našli hasis UKS UNZ Krško je v sredo, 7. februarja, na podlagi odredbe o hišni preiskavi, izdane s strani Okrožnega sodišča Krško, opravil hišne preiskave pri J.B., roj. 1969, J.B., roj. 1968, in S.V., roj. 1970. Pri opravljenih hišnih preiskavah so v stanovanju last J.B. v Krškem našli 107 gramov hašiša. Zoper kršitelja bo podana kazenska ovadba. Odnesel vetrobransko steklo golfa Neznani storilec je v noči s 7. na 8. februar prišel do zaklenjenega osebnega avtomobila znamke golf, ki ga je imel oškodovanec G.S. iz Sevnice parki- ranega pred svojo hišo. Tat je odnesel vetrobransko steklo in tako lastnika oškodoval za 20.000 tolarjev. Bogata zbirka lovskih pušk in nabojev Ker je B.A., roj. 1930, iz Pru-šnje vasi v ponedeljek, 5. februarja, ob 10.14 sosedu zagrozil z umorom, so mu policisti PP Krško, zaradi suma storitve kaznivega dejanja, ob 11.45 zasegli lovsko puško petelinko kal. 16/16, lovsko puško dvocevko kal. 16/16 in lovsko puško Flo-bert kal. 5,6 mm. Policisti so pri B.A. opravili tudi hišno preiskavo po odredbi sodišča. Tako so našli še malokalibrsko pištolo (svinčnik) kal. 5,6 mm, izdelano doma, 219 nabojev kal. 5,6 mm, 5 nabojev kal. 7,62 mm (manevrski) in 8 nabojev kal. 7,62 mm. Zoper B.A. bodo policisti podali kazensko ovadbo in predlog sodniku za prekrške. Vlom v stanovanjsko hišo V četrtek, 8. februarja, so v času od 18.15 do 20.15 vlomili v stanovanjsko hišo T.J., roj. 1933, iz Brežic. Neznanec(i) je odnesel krzneno žensko jakno, večji ženski prstan, žensko uro, dva otroška uhana, manjšo baterijo in 42.000 tolarjev v različnih bankovcih. Vlomilec je lastnika tako oškodoval za okoli 300.000 tolarjev. ,ALPO^ UPRAVA ifi TRGOVINA: B Milavcev 3, Brežice Tel./Fax: 0606 61-629 RAČUNALNIŠKA TRGOVINA RAČUNALNIKI TISKALNIKI SOFTVVARE Windows 95 upgrade 17.990,00 SIT Windows 95 35.990,00 SIT SJUDIO BREŽICE A 0 I 0 PO S H I J I TELEVIZIJA NOVO MESTO tfSŠall s Trdinovega vrha na kanalu vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH Športni pregled vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja HKCTV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE mnmi3 V brežiški porodnišnici so med 5. in 12. februarjem , mamice: Marija Podregar z Malega Kamna - Nataši, Bernarda Kmetic z Boj s nega ~ Barbari, Milena Žičkar-Petan - Neži, Šarlota Krnc iz Sevnice - Tadeju, Anica Bizjak s Cirnika - Aleksandru, Rozika Vodopivec s Si I ovca - Larisi, Katarina Filipančič iz Podčetrtka - Mariu, Brigita Resnik iz Krškega - Marku in Marija SLuga iz Krškega - Janji. Vsem mamicam iskreno čestitamo! Posledic vojne nobena odškodnina ne more izbrisati! Krmelj, 7. februarja - S to ugotovitvijo so člani krmelj-skega odbora Društva izgnancev Slovenije zaključili zadnji delovni sestanek, na katerem so predvsem pregledali do sedaj opravljeno delo in izpostavili glavne probleme, ki so se pojavili v prvem letu organiziranega delovanja. Društvo izgnancev Slovenije - KO Krmelj vključuje skupaj 215 članov, predvsem s področja KS Krmelj ter nekaterih delov KS Tržišče. Leta 1941 je bila na tem področju okupacijska meja, zato so bili številni prebivalci izgnani v Nemčijo, mnogi pa so pred izgnanstvom pobegnili. Sedaj, po petdesetih letih konca vojne, je malo še živih tistih, ki so izgnanstvo ali begunstvo doživljali odrasli. Zato se pojavljajo težave pri posameznikih, ki so bili izgnani kot otroci; izgnanstva se sicer spominjajo, nimajo pa več svojcev, ki bi jim pomagali pri pridobivanju dokumentacije ali podatkov o izgnanstvu. "Ravno zaradi tega smo s posameznimi člani društva organizirali konkretno pomoč pri zbiranju dokumentacije in pri vlaganju zahtevkov za uveljavljanje pravic po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja. Tako menimo, da je večina članov vložila zahtevke že do konca januarja," pravi Milka Senčar, predsednica krajev- nega odbora DIS. Obenem so prizadevanja društva usmerjena tudi v ohranjanje spomina na čas vojne, zato so ob krajevnem prazniku, oktobra lani, predstavili skulpturo, delo kiparja Rudija Stoparja, ki jo bodo spomladi vgradili kot spominsko obeležje ob 50. obletnici zmage in vrnitve izgnancev v domovino. "Ugotavljamo tudi, da imajo posamezniki ohranjenega precej gradiva o letih trpljenja v izgnanstvu, zato bi bilo prav, da bi v občini uredili spominsko zbirko v trajen opomin. Nenazadnje vedno znova ugotavljamo, koliko zla je povzročil na-cifašizem," zaključuje Senčar-jeva. (Jakob) Krško C.K.Ž. 135u tel: 22-378 posluje vsak delavnik od 8. - 12. in od 14.-16.30. S predorom bi rešili mestno jedro Krškega Ureditev najlepšega dela med mestom in vodo. Kamnolomski material za HE Krško. Zaklonišče. Najlepši in najboljši del mest ob morju, pa tudi ob rekah, je območje med vodo in mestom. Tudi mesto Krško meji na reko Savo, vendar bi za ta prostor kar težko rekli, da je kakovosten in najlepši prostor mesta. Ločuje ga namreč magistralna cesta Zidani most-Drnovo. Staro mestno jedro Krškega meji na eni strani na Trško goro, na drugi pa na reko Savo. V ozkem delu so tri ceste, stare zgradbe, stanovanjski objekti in poslovne zgradbe. Vse je obrnjeno proti hribu, proti vodi pa se ne obrača prav nihče. Temu gotovo botruje magistralna cesta Zidani most-Drnovo, ki popolnoma ločuje mesto od vode. Že več let se nekateri urbanisti ukvarjajo z vprašanjem prometa, parkiranja pa tudi zaklonišč v Krškem. O tem je veliko razmišljal tudi Peter Žigante, direktor podjetja Savaprojekt, ki je prišel do lastne idejne rešitve, jo predstavil Uradu za urejanje prostora pri Ministrstvu za okolje in prostor, ta pa je idejo dobro sprejel. Zato je ministrstvo naročilo izdelavo strokovne preverbe ideje, ki naj bi pokazala pozitivne in negativne plati urejanja mesta. Peter Žigante vidi rešitev vrste problemov, ki se tičejo mesta Krško, v izgradnji predora mimo mesta. Ta bi najprej nadomestil magistralno cesto, ki na mnoge stare mestne zgradbe vpliva dokaj negativno. S tem bi se tudi uredil promet v mestnem središču, mesto pa bi se lahko odprlo proti reki. To je še posebej pomembno ob izgradnji HE Krško, kajti občina bo morala razmišljati tudi o urejanju brežin. Stare mestne zgradbe bi bilo potrebno sanirati, saj so ob sedanji obvoznici izredno ogrožene zaradi tresljajev in hrupa. V rijih bi se lahko s kakovostnimi programi in dejavnostmi odvijale razne aktivnosti, od različnih trgovin do lokalov, mesto pa bi se odprlo proti reki. Sedanja obvoznica bi pridobila status mestne ulice, urejeno bi bilo enostransko parkiranje, dostop k reki bi bil nemoten, ob njej bi bilo poskrbljeno za rekreacijo, sprehode in sprostitev. Mestno jedro bi zagotovo postalo atrak-tivnejše. Ob izgradnji predora bi se večje količine kamnolomskega materiala lahko porabile za izgradnjo HE Krško, s tem pa bi bilo zagotovo manj površinskih degradacij oz. ran v prostoru. Predor bi predstavljal tudi izred- no kakovostno zaklonišče za prebivalce starega mestnega jedra, če ne celo vsega mesta ob morebitnih jedrskih in drugih nesrečah. "Vsi sprejeti prostorskoizved-beni načrti mesta sedaj sprejemajo magistralno cesto kot nekakšen aksiom. Vendar trdim, da je najboljši del mesta, še posebej starega mestnega jedra, prostor med mestom in vodo. Pri nas pa imamo na tem mestu najmanj prilagodljivo rezervacijo - magistralno cesto. Edina rešitev za mestno jedro Krškega je predor mimo mesta. Sem optimist, da ideja, zamisel in njen učinek ne bodo zavrženi. Drugo pa je financiranje, kajti ideja mora priti v republiške plane," pravi oče ideje, Peter Žigante. (Galex) 121. občni zbor GD Kozje Izobraževanje, preventiva in tehnična opremljenost Kozje, 10. februarja - V dvorani gasilskega doma je potekal 121. redni občni zbor gasilskega društva Kozje. Udeležili so se ga številni gostje iz pobratenih in sosednjih gasilskih društev. Gasilci so pregledali svoje dosedanje delo in sprejeli načrt dela za leto 1996. štvi." Poveljnik GO Kozje Ivan Perčič: "Delo operative je potekalo po predvidevanjih. Sodelovali smo na raznih tekmovanjih različnih ravni. V letu 1995 smo zabeležili en sam požar, pa še ta je izbruhnil na motornem vozilu, kar kaže na dobro in učin- zelo široko. Glavni poudarki so na popravilu gasilskega doma. Zamenjati želijo okna in strop v vseh prostorih, sicer pa je vse podrejeno širokemu krogu izobraževanja in operativnega de-' vanja. Podelili so priznanja občinske gasilske zveze in jubilejne značke ob 120-letnici požarnega varstva. Skupaj so podelili 76 priznanj. Ob koncu uradnega dela so v organizacijo sprejeli 6 novih članov in 19 mladincev. (Toni) Po pozdravu predsednika GD Kozje Petra Centriha so gasilci najprej izvolili delovno predsedstvo. Poročila so podali predsednik GD, poveljnik GD, blagaj-ničarka, predsednik nadzornega odbora in verifikacijske komisije. Predsednik GD Kozje Peter Centrih: "Imamo 356 aktivnih in podpornih članov. V dosedanjem delu smo dosegli veliko uspehov. Leto 1995 je bilo še posebej bogato, saj smo praznovali 120- letnico društva. Uspeli smo zbrati veliko denarja za pre-potrebno intervencijsko vozilo. Žal ni opremljeno - to bo naša naloga v tem letu. Ves čas namenjamo veliko pozornosti izobraževanju, usposabljanju in sodelovanju s pobratenimi dru- kovito zaščito. Srečujemo pa se s pomanjkanjem ustrezne tehnične opreme, še posebej v vozilu za hitro posredovanje. Potrebujemo: škarje za rezanje pločevine (pri prometnih nesrečah), dihalne aparate, delovne obleke, čelade ..." Razpravljali skorajda niso polemizirali, temveč so izražali besede spoštovanja in podpore. Vsebinsko sta se poročil dotaknila le predsednik občinske gasilske zveze in župan občine Kozje ter povedala, da se verjetno v letošnjem letu ne bo dalo izpolniti vseh potreb in želja. Poudarila sta, da v občini delujejo 4 gasilska društva in da se denar deli v razmerju 2:1:1:1. Delo društva je naravnano JU?0\ UPRAVA in TRGOVINA: B. Milavcev 3. Brežice Tel./Fax: 0608 61-629 RAČUNALNIŠKI TEČAJI Windows 95 Windows 3.1 x MS Office 95 MS Office Zavod za zaposlovanje Območna enota Sevnica namerava v februarju in marcu 1996 organizirati naslednje oblike funkcionalnega izobraževanja: 1. MARKETING Specializirani dvodnevni seminarje predvsem namenjen samo-zaposlenim, vanj pa se lahko vključijo tudi tisti brezposelni, ki so zainteresirani za pridobitev dodatnega znanja s področja trženja in promocije oz. tisti, ki jim je samozaposlitev možna izbira za razrešitev statusa brezposelne osebe. 2. PODJETNIŠTVO V KMETIJSTVU Dvodnevni seminar, s poudarkom na vlogi in možnostih podjetniških pristopov na področju kmetijstva. Poseben poudarek je namenjen ekonomiki in svetovalni podpori kot zaželeni spremljevalki uspešnega delovanja. 3. USPOSABLJANJE ZA ŽIVLJENJSKO USPEŠNOST Program, namenjen odraslim brez poklica z največ 10 leti šolanja, pripomore k večji samostojnosti in odpira nove možnosti za osebno rast, učenje in delo. Program je verificiran, vanj pa naj bi se vključevali predvsem brezposelni z nedokončano osnovno šolo, poklicno oz. srednjo šolo. 4. USPOSABLJANJE ZA ČISTILKE Program obsega do 80 ur teoretičnega dela in do tri mesece praktičnega usposabljanja izven delovnega razmerja v čistilnih servisih. Posebno poudarjena je seznanitev z različnimi sodobnimi čistilnimi sredstvi, čistilnimi stroji in varnostnimi ukrepi,-tako teoretično kot tudi praktično v konkretnem delovnem okolju. V prvi tretjini leta načrtujemo tudi organizacijo treh krajših oblik funkcionalnega izobraževanja: 1. USPOSABLJANJE ZA PROMET Z NEUSTEKLENIČE-NIM VINOM IN VINSKIM MOŠTOM Program je namenjen tistim, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in predelavo grozdja, negovanjem vin ter prodajo odprtih vin in vinskega mošta. Po zaključku tečaja preizkus znanja za tiste, ki želijo pridobiti dovoljenje za prodajo odprtih domačih vin. 2. OSNOVE GOSTINSTVA IN TEHNIKA STREŽBE Program usposabljanja primeren za bodoče pomožne delavce v gostinstvu. V 120-urnem izobraževanju je poleg teoretičnih izhodišč vključeno tudi praktično izobraževanje. . 3. TRENING PRODAJE ZA BODOČE KOMERCIALISTE Krajši, praktično usmerjen program usposabljanja za uspešno prodajo blaga in storitev. Poleg teoretičnega izhodišča obsega predvsem trening prodajnih veščin. Vse navedene oblike izobraževanja so brezplačne za brezposelne osebe, ki so prijavljene na Zavodu za zaposlovanje najmanj tri mesece, in za samozaposlene podjetnike, ki so predhodno sklenili z Zavodom za zaposlovanje pogodbo o usposabljanju za samozaposlitev. Vse informacije in prijavo lahko opravite na RZZ OE Sevnicja in njenih uradih za delo v Brežicah in Krškem. 'fc Rok prijave: 19.2.1996. Število vključenih v posamezne programe je omejeno. Prepričani smo, da bo pridobljeno znanje mogoče koristno uporabiti pri uspešnejšem iskanju zaposlitve. Iščemo zastopnika za južno Slovenijo. Pogoji: urejen pravni status, d.o.o ati s.p., prevozno sredstvo in komunikativnost Nudimo strokovno pomoč in visoke nagrade za uspešno deto. Vaše pisne ponudbe pričakujemo v osmih dneh na naslov: Parnad d.o.o., p.p. 147, 63000 Celje, Prodam enosobno stanovanje s centralno, telefonom in balkonom. Ugodna lokacija; Koresov breg, Papirniška ulica. Cena po dogovoru. Tel.: 33-997. Prodam 8-pasažni italijanski masivni mlin za žito, tip ne-gretti. Tei.:0e5/51-526. Tuji jeziki. Inštruiram nemščino, angleščino in italijanščino, vse stopnje. Tel.: 89-247. Izdelujem garažna vrata, vrata za kurilnice, balkonske ograje, stopnice. Tel.: 43-269 (popoldan ali zvečer}. Inštruiram matematiko, fiziko, slovenščino in angleščino za osnovne šole. Tei.: 79- K sodelovanju 1 ^ .i.i i i.mM vabimo komunikativne osebe za terensko prodajo na- šega artikla. Nudimo; brezplačno izobraževa- nje« poskusno dobo m možnost redne zaposli- tve. Informacije; v petek 7.-9. ure fr» 19.- i 20. ure, v Soboto 9.» 12. ure na tel.: 31-247, Prodam mlade pse ber-nardtnce. Konec februarja bodo stari osem tednov. Tet.: 79-233. Prodam psička pudlja, starega 5 mesecev, barve apri-kot, Tel.: 76- 299. Prodam ali oddam v najem obnovljen klavir. Pri nakupu možnost plačila na obroke. Tel.; 33-608. ¦¦¦'¦¦¦¦¦¦¦'¦J!1 ¦ ;¦;¦; m ¦¦¦¦¦ 'i- ¦ ¦¦!¦!¦¦¦'.'¦!¦¦ I I I I I TTTTT i' i' i' i T PODJETNIKI IN OBRTNIKI POSAVJA! Ponovno vas vabimo na VEČERNO ŠOLO PODJETNIŠTVA. * 90 UR AKTIVNEGA PODJETNIŠKEGA USPOSABLJANJA ZA PODJETNIKE, OBRTNIKE IN MANAGERJE * PET ZAKLJUČENIH VSEBINSKIH MODULOV USPOSABLJANJA S 30 ZANIMIVIMI TEMAMI S PODROČJA PODJETNIŠKE PRILOŽNOSTI, MARKETINGA, VODENJA, ORGANIZACIJE, EKONOMIKE, POSLOVNIH FINANC IN KADROV * MOŽNOST POZNEJŠE NADGRADITVE ZNANJA PO POSAMEZNIH MODULIH (npr. ekonomika in finance, marketing in prodaja ...) * EMINENTNI PREDAVATELJI IN SVETOVALCI * SREČANJA: ponedeljki in srede, od 18.00 do 20.30, Hotel TERME Čatež oz. v kraju, ki bo najbližji večini prijavljenih. * PRIJETNO DRUŽENJE IN NAVEZAVA POSLOVNIH STIKOV * SOFINANCIRANJE UDELEŽBE * POTRDILO O USPEŠNEM ZAKLJUČKU * PRIČETEK: 21.02.1996 OB 18.00 URI Podrobne informacije: GEA College d.d., (tel.: 061/16-87-002, Anton Mihelič, Dunajjka 156, 61113 Ljubljana, fax: 061/1688-213) Območna gospodarska zbornica Krško in Združenje podjetnikov Posavja, Območne obrtne zbornice Brežice, Krško in Sevnica, Gea College, d.d., Ljubljana "Kino servis" Brežice 15. II. ob 20. uri: FRANCOZINJA, melodrama 15. II. ob 18. Uri, 16., 17, in 18. 8. ob 1& in 30. uri in 19. II. ob 20. uri: NEVARNA SRCA, gl. drama 20. »I. ob 20. uri: CARMEN, drama 21. H. ob 20. uri: ZLATO OKO (dts), akcijski (dts): 6-kanalni digitalni ton Kino Kostanjevica 17. H. Ob 18. uri: DEVET ME- SECEV, komedija 18. II. ob 18. uri; CORRINA-CORRINA, romantična komedija Kulturni dom Krško 15. H. Ob 19. uri, 16. il. ob 20: uri in 18. I*, ob 18. uri: ZLATO OKO, znanstveno-fantastič- Kino Šentjernej 16. il. ob 18. uri: DEVET MESECEV, komedija 16. II. ob 20. url: CORRINA-CORRINA, romantična komedija ZADNJ NAŠ GLAS, 6 - 16. FHWUAR 1tS« .¦" :¦' :: , ¦,,;:..;.. i. POSAVJE OBt KULTURNEM PRAZNIKU V počastitev kulturnega in krajevnega prazniku Na občinski proslavi podelili Prešernove plakete Senovo, 8. februarja - Dom XIV. divizije na Senovem je bil prizorišče osrednje občinske proslave ob slovenskem kulturnem prazniku in krajevnem prazniku Senovega. Bogat in pester kulturni program so pripravili v DKD Svoboda Senovo. Proslave so se udeležili tudi predstavniki borcev legendarne XIV. divizije, ki je februarja 1944 zavzela Senovo in onesposobila rudnik. Najprej je prisotne pozdravil predsednik sveta KS Senovo Ludvik Grilc. Slavnostni govornik je bil tudi Janko Avsenak, predsednik ZKO občine Krško. Govoril je o pomenu kulture in njenih težavah. Poudaril je, da moramo biti ponosni na vso zgodovino Slovencev, bogato in pomembno za narodov obstanek in razvoj. Na koncu je čestital borcem XIV. divizije in krajanom Senovega za krajevni praznik, še posebej pa se je zahvalil kulturnikom za uspešno delo. Janko Avsenak je nato podelil kulturna priznanja: bronasto Prešernovo plaketo so prejeli: Metod Lakner, Boštjan Meh, Marjan Poznič, Magda Kos in Blaž Sotošek; srebrne Prešernove plakete so prejeli: Toni Petrovič, Anton Omrzel in Rudi Dime; zlati Prešernovi plaketi so podelili DKD Svoboda Senovo in DKD Svoboda Brestanica. Obe društvi st» v letu 1995 praznovali 50. obletnico delovanja. Po podeltvi je na oder stopil župan Danilo Siter, ki je čestital vsem prejemnikom plaket, kulturnikom in krajanom Senovega. Zadnja je spregovorila borka XIV. divizije Sonja Zbačnik - Zofka. Orisala je prehojeno pot legendarne divizije. V imenu 238 še živečih borcev je izrekla tudi nekaj kritik na današnje razmere, strankarske zdrahe in potvar-janje zgodovine. V kulturnem programu so nastopili člani sekcij DKD Svoboda Senovo: pihalni orkester, recita-torska skupina, moški oktet, so-lopevec Karli Praprotnik ob spremljavi pianista Martina Šu-šteršiča in folklorna skupina. (Toni) Razstava Nena Bedek: Iz njenih likovnih del veje mladost Sevnica, 8. februarja - V likovni galeriji na sevniškem gradu se je s svojimi deli predstavila mlada umetnica, absolventka Pedagoške fakultete v Mariboru, Nena Bedek. To je njena prva samostojna razstava. Doslej je sodelovala na skupinskih razstavah v okviru Pedagoške fakultete. Uvodni program sta popestrila harmonikar Slavko Žnidaršič in recital Pavla Ocepka. Razstava je bila zelo dobro obiskana, saj so v Sevnici do- mači umetniki dokaj redki in zato tem bolj zaželeni. Nenina dela so na obiskovalce naredila dober vtis in tako je bila deležna obilo čestitk in dobrih želja na bodoči umetniški poti. Nekaj besed o njenih likovnih delih je podal prof. Alojz Konec, akademski slikar: "Nenina dela se nagibajo k nadrealistično-ekspresionističnemu načinu izražanja, ne temeljijo na "živem" modelu, temveč so njene podobe posnemanje zunanjega videza objektivnega sveta. Namesto klasičnih telesno-prostorskih utvarnih podob kreira moderne zahodnjaške "ikone", ateistične prikazni osebnega modernističnega duhovnega videnja. Opazna je tudi njena privlačnost do grafike s tipično ploskovitostjo in mrežo krivuljastih potez, kar kaže na delavnost, vztrajnost in željo po določeni natančnosti. Dobrodošla se mi zdi tudi povezava ustvarjanja in poučevanja, ki izhaja iz osebnih praktičnih izkušenj in prenašanje teh na mlajše." (ksenija) Slovenija bogatejša še za en portet Franceta* Prešerna Slovenska vas, 9. februarja - Novinar in pesnik Ladislav Lesarje v Galeriji Hamer V Slovenski vasi predstavil oljno podobo dr. Franceta Prešerna, za katero je po naključju izvedel,'da se nahaja pri zakoncih Tomislavu in Leli Šola v Krškem, pri tem pa velja omeniti, da gre za prvo javno predstavitev tega portreta na slovenskih tleh. Gre za dobro ohranjeno sliko v secesijskem okvirju, dimenzije 103 x 130 centimetrov, katere avtor ni znan, sedanja lastnika pa sta jo kupila pri zagrebškem galeristu Igorju Magiču. Kot vse ostale je tudi ta nastala šele po smrti našega največjega pesnika, saj je znano, da se slikarjem ni maral nastavljati. O najdbi je slikar in restavrator, domačin Ivan Bogovčič povedal: "Narod, kakršen je slovenski, ki se za razliko od nekaterih raje kot z vojaškimi uspehi pred svetom postavlja s kulturnimi dosežki svojih prednikov, mora biti vsakega podobnega odkritja, kot je tale slika, vesel. Kot slikar bi lah- ko rekel, da gre na tej podobi za idealiziranega romantičnega mladeniča, ki po moji sodbi mor- Dr. France Prešeren da niti ni pravi France. Gre za korektno slikarsko delo, s katerim smo dodali slovenskemu kulturnemu mozaiku nov drobec in če bi bilo med ljudmi prisotno več kulture, bi ne bilo prostora za toliko gorja po svetu." (ES) Visoki jubilej DKD Svoboda Brestanica keteri bo zrasel, potrebuje vitamine in vse tiste snovi, ki mu dajejo moč, da preživi in ostane tako lep." (Nena) Brestanica, 10. februarja -Ob 50-letnici delovanja kulturnega društva v tem majhnem kraju so pripravili svečano prireditev, kjer so se najprej z bogatim programom predstavile vse sekcije društva, nato pa so v imenu društva podelili posebna priznanja ter se zahvalili dolgoletnim sodelavcem. V kulturnem delu prireditve so iz svoje bogate zbirke izbrali kratek program moški pevski zbor, ženski oktet, dramska in literarna sekcija ter plesna skupina. S pestrim izborom in veliko ljubezni do kulturnega ustvarjanja so dokazali, da lahko malo društvo daleč od kulturnih središč rodi prave ustvarjalce, ki znajo nav- dušiti tudi zahtevne obiskovalce. V nadaljevanju so podelili številna priznanja in zahvale. Plaketo Svobode Brestanica za dolgoletno in vestno delovanje v društvu so prejeli: Ivan Grozina, Janez Kavčič, Stanko Kožuh, Stanka Macur, Anton Omerzel, Anton Pavlic, Edi Pohle in Jože Teras. Na predlog DKD Svoboda Brestanica je ZKO Krško podelila bronasto Prešernovo plaketo Karmen Kerle, Veri Kustec in Sonji Orožen. Še posebej pa je bilo poudarjeno, da je celotno društvo na osrednji občinski prireditvi na Senovem prejelo zlato Prešernovo plaketo. Ker uspešnost društva izvira iz vestnega delovanja posameznih sekcij, so se s posebno zahvalo spomnili tudi na vodje sekcij. V zaključnem govoru je župan občine Krško s pohvalnimi besedam opisal položaj in pomen društva v občini ter se jim s posebnim priznanjem zahvalil za vlogo, ki je tako pomembna v življenju enega naroda: "Kultura je nežen cvet, ki ga je potrebno skrbno negovati. Ta cvet potrebuje tekočino - včasih tudi solze - potrebuje plodno zemljo, na :":":J :::::::';' : Na svidenje med zvezdami Zveza kulturnih organizacij Sevnica organizira gostovanje skupine Delavskega kulturnega društva Svoboda Senovo, in sicer v soboto, 17. februarja, ob 18. uri v kulturni dvorani GD Sevnica. Predstavili se bodo s komedijo Toneta Partljiča - Na svidenje med zvezdami. Vstopnice lahko kupite v občinski knjižnici in eno uro pred predstavo. A©\? knjigovodstvo računovodske-finančne storitve svetovanje poslovna poročila ^v d.o.o. Rostoharjeva 44 ¦ KRŠKO Tel.: 0608/21-900, 22-722 Fax-modem: 0608/21 -538 analize in planiranja investicijski načrti & 9 ,^N S> ZA PODJETJA IN ZASEBNIKE Ob kofetku Marjanca Ogorevc: "Čaka nas še veliko dela." Marjanca Ogorevc je del odbora Maksa Pleteršnika, ki ga skupaj z njo sestavljata še pi-šečki župnik Franc Ornik in ravnatelj osnovne šole Martin Dušic. Že pred dvema desetletjema so se začeli truditi, da bi se dostojno uredila velika zapuščina Pišečana Maksa Pleteršnika, avtorja VVolfove-ga slovensko-nemškega slovarja. Največji koraki so za njimi, še zdaleč pa njihovo delo ni končano. Kako, da ste se ravno vi lotili oživljanja Pleteršnikovega spomina? "Stari oče je bil nadučitelj v Pišecah. Poučeval je v stari šoli, tudi sicer je veliko sorodnikov v prosveti. Oče je bil trgovec v Slovenj Gradcu, po smrti starega očeta pa je prišel domov na posestvo gospodarit; delal je tudi na občini, saj so bile Pišece samostojna občina. Med vojno je bil župan. Veliko je pretrpel, tudi po vojni. S Pleteršnikovimi sorodniki je bil vedno v prijateljskih stikih. Tudi jaz sem bila s to družino ves čas v tesnih odnosih. Življenje Maksa Pleteršnika se z njegovo zapuščino nadaljuje, čeprav je bil vse od leta 1933, ko mu je Slovenska matica vzidala spominsko ploščo na zahodno stran rojstne hiše, pa do 1992 v pozabi. To je stvar nas, ljudi, ki čutimo, kaj nam je pomenil, nam in Sloveniji. Sposoben je bil napisati tako veliko delo, bil pa je tudi dobrotnik, iskali so ga študentje in ga prosili za pomoč. Rad jim je pomagal. Diplomo, ki visi v njegovi rojstni hiši v prvi sobi, je podpisal moj stari oče. Bila sta prijatelja. Podporo ste našli v ravnatelju šole Martinu Dušiču in duhov- niku v Pišecah, Francu Orniku. "Z župnikom in ravnateljem smo dobra ekipa, dobro smo se našli. Povezani smo z globokim spoštovanjem in smo skupaj uspešno premagali vse težave. Svoje delo smo si široko začrtali. V začetku nismo imeli veliko poguma niti veliko podpore, vendar smo z vztrajnostjo premagali vse ovire. Začeli smo z obnovo domačije. Vedeli smo, da je to "imenitna" kmečka hiša z bogato vsebino, in smo želeli, da taka ostane. Primerno smo uredili ¦ vso okolico, skrbeti je treba celo za sadje, kajti domačija mora imeti dušo. Lani smo zasadili nekaj mladih dreves. Res dokončno bo vse, ko bomo uredili tudi zidanico, v kateri je nastajal slovar. Letos bomo poskrbeli za streho, da se stavba ne bi sesula. Urediti moramo še boljši dostop iz vasi po stari cesti, popraviti škarpe, napeljati javno razsvetljavo in še kaj. Hiša je samo do polovice v našem upravljanju. Skrbeti pa moramo za celo, predvsem kar se strehe tiče. Vzdržujemo domačijo v približni izmeri enega hektarja. V hiši so urejene so tri spominske sobe. V kleti je vinogradniški muzej, v nekdanjem hlevu pa smo uredili delovni prostor in kiosk, kjer se da dobiti spominke - poleg razglednic in značk tudi Pleteršnikove kozarce in spominsko vino. Odziva je veliko. K nam redno prihajajo šolarji, vojaki iz Cerkelj in drugi, za posameznike pa je na voljo dežurna služba, in sicer pri sosedi, gospe Sušin. Ponosni smo na svoje minulo delo, kljub temu, da lahko kdo pravi - kaj pa imam jaz od njega, kaj pa nam Pleteršnik sploh pomeni. Mi trije smo drugače usmerjeni, imamo drugačne cilje. Želimo obdržati vse kulturne hiše in njihovo zapuščino, da se ne bi porušile." Lani smo ob stoletnici slovarja pripravili strokovno srečanje slavistov, letos pa imamo v načrtu simpozij, predvidoma maja. To še ni čisto dodelano, vendar smo o organizaciji s profesorjem Toporišičem v dogovoru." Marjanca Ogorevc je aktivna članica gasilskega društva in krajevnega Rdečega križa, za kar je prejela že precej priznanj in odlikovanj, sodeluje pa tudi v odborih CRPOV in za projekt vinske ceste. O sebi pove tudi, da je imela dvajset let gostilno v Pišecah, kjer so imeli dobro hrano. Dobro hrano se da pri nji dobiti še danes. Njen konjiček je namreč sušenje sadja, iz katerega pripravlja različne jedi, tudi celo kosilo. Ponj pridejo iz šol in bolnišnic, pravi pa, da ga največ razda. (nic)