Obiščete nas lahko vsak delavnik od 830 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit 040 410 743 s'mobil Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC MANDRAČ NAROČNINA IN REKLAMACIJE 040/211-434 Oblačila moška, ženska in otroška, slovenskih proizvajalcev Manziolijev trg 1 Sb#«* Strateško skrit proč vržen denar (Mef) Strategija je močna beseda in takšen je tudi njen pomen. Gre za dolgoročen načrt različnih dejanj, potrebnih za reševanje problemov pri doseganju določenega cilja. Beseda izvira iz grških besed stratos (vojska) in ago (voditi). Tudi danes se pogosto uporablja v kontekstu vojaških operacij, poleg tega pa tudi v politiki, ekonomiji in drugih dejavnostih. Strategija kot pomemben del vojskovanja me ta trenutek ne zanima, čeprav se prav zdaj na Bližnjem vzhodu dogaja cel kup strategij, ki bodo morda dolgoročno razrešile kakšen problem, kratkoročno pa pobile in razselile par milijonov ljudi. Moje strategije so bistveno bolj lokalne in nenevarne. Pravzaprav niso moje, čeprav so jih plačali z denarjem iz občinskega proračuna, kar pomeni, da sem njihov majhen lastnik, čeprav nimam pojma, kje se moja solastnina nahaja. Ljudje rečemo, da je kaj obstalo v predalu in menda so v predalih različnih občinskih pisarn končale tudi številne strategije, ki so jih izolski oblastniki naročili in plačali v teh samostojnih letih. Seveda so med njimi tudi celostne prometne strategije, ki so jih izdelovali različni zunanji strokovnjaki. Že res, da se je medtem zgodilo kaj tako novega, kot je tunel Markovec, toda, kakšna pa je to strategija, če niti za deset let vnaprej ne predvidi gradnje tako pomembne prometnice. Seveda so te celostne prometne študije, ki imajo status strategije, le del velike zbirke takšnih dokumentov, ki so, v povprečju, občino stali od 40 do 80 tisočakov. Spomnimo se najmanj dveh turističnih strategij, ki smo jih dobili in pozabili v dveh ali treh letih. Spomnimo se študije o usodi Centra za kulturo, šport in prireditve, ki so jo svetniki sprejeli, plačali in zavrnili na isti seji občinskega sveta. Spomnimo se izvrstne študije umestitve športnih objektov v občini Izola, ki je ni nikjer več. Spomnimo se študije o plinifikaciji Izole, študij urejanja svetilnika, študij urbanističnega razvoja mesta in še cel kup jih je. Nobena od njih ni bila brezplačna. Vse pa so bile zastonj. H BANKA KOPER OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 Celjani razbili Izolo V 20. krogu L NLB Leasing lige so Celjani premagali Istrabenz Pline Izolo z rezultatom 36:18 (22:6). Gostitelji so si že po osmih mi-5 nutah priigrali vodstvo 6:1, na S polčasu pa si priigrali 16 golov I prednosti (22:6). V nadaljevanju '-s so zalogo v zadetkih oplemeniti tili, v 44. minuti je znašala +22 (30:8), na koncu pa so tudi priča-= kovano zmagali. V izolski ekipi, ^ki se kljub vihravi igri ni uspela ^resneje upirati Celjanom je bil še fj najbolj učinkovit Andraž Velka-° vrh s sedmimi zadetki. v Zdaj, zdaj bo, malo morgen. S V začetku februarja so bila kon-g čana gradbena dela na manjšem 1 krožišču pri Komunali Izola na novi izolski vpadnici, pred več kot desetimi dnevi je bila na Upravno enoto Izola posredovana tudi vloga za pridobitev uporabnega dovoljenja tako za krožišče pri komunali kot vpadnico (del ceste, ki povezuje obe krožišči) in veliko krožišče s priključki na hitro cesto. Očitno se izdaja uporabnega dovoljenja še ni zgodila in križišče, na veselje nekaterih, ostaja parkirišče. Kdaj bo promet končno stekel po industrijski cesti pa ostaja uganka. Ambulanta za male živali Lara Trgovska ulica 4, 6310 IZOLA tel. 05/ 64 01 300 mob. 031 344 832 URNIK vsak dan od 8.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 12.00 Naročanje zaželjeno \o Vet 7, vatn1 Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. IMETI IN NE IMETI, BITI IN NE BITI Končno smo izvedeli, koliko so nas, davkoplačevalce, do danes stali ekonomski migranti. Ob tem pa so muslimanski teroristi, šest jih je, starih od 10 do 16 let, skoraj islamizirali Gimnazijo Franceta Prešerna v Kranju in sobo v tamkajšnjem dijaškem domu. Toda, hvala Janezu, Branku, Tonku in Tanku, pa Vinku, ki so nas rešili. In niso nas rešili prvič, vsaj tako sami mislijo. Jaz pa upam, čeprav vem, da je to upanje obsojeno na propad, da so nas rešili še zadnjič. No, da se vrnemo k denarju. Premier je lepo povedal, da smo za žič-nato ograjo okoli svoje države, za plače državnih in občinskih organov, javnih zavodov, namestitev in prehrano, ter za plačevanje odškodnine občinam, ki se ukvarjajo s temi nebodigatreba, porabili 32 milijonov evrov. Tako so z ilegalnimi migranti, islamskimi teroristi pred katerim trepeta cela država (in še nekaj podobnih karikatur od držav, ki so članice EU ali kandidatke za EU), zaslužili državni in občinski organi, javni zavodi, občine, ki so dobile odškodnino, proizvajalci in trgovci z žiletkami in žico. Pa to še ni vse - več kot 10 milijonov stroškov, ki to niti niso, ker se lepo vidi, koliko je kdo zaslužil na račun tuje nesreče, je državi Sloveniji refundirala EU, 1,5 milijonov je plačala Razvojna banka Sveta Evrope, Visoki komisarja! OZN za begunce pa 1,6 milijona evrov. Tako so ti nelegalni migranti, teroristi, islamisti, za državo Slovenijo v resnici dober biznis, čeprav jih država Slovenija noče. Hoče pa denar zanje, to ja. In to za ceno njihovih življenj. Njihova tragedija se je spremenila v našo dramo, kakor je napisal Tomaž Mastnak. »Njihova tragedija nas politično in moralno obvezuje, ker smo jo kot država in državljani (ki smo dopustili, da naše vlade delujejo tako zavržno) soustvarjali. Podpirali smo vojne, ki so uničile države, iz katerih zdaj prihajajo begunci in sodelovali v njih. Za begunsko krizo smo krivi in soodgovorni. Vest bi si lahko očistili že takrat, pa smo raje zamižali, si pokrili ušesa in zatisnili nos.« In pripravljeni s (m) o kršiti vse mednarodne zakone in resolucije, ki jih je država ratificirala in s tem umestila v lastni pravni sistem, o zaščiti človeka, njegovih pravic in življenj. Zakaj se države, z izjemo Nemčije, vsaj do danes, do teh nesrečnikov obnašajo kot do kriminalcev in zločincev? Da skrijejo svoje zločine? Sveti Avguštin bi na to vprašanje imel enostaven odgovor. To, o čemer govorimo, niso ne narodi ne države, temveč razbojniške družbe. In vse delajo zato, da to tudi ostanejo. »Če ni pravice v kraljestvu, kaj je kraljestvo, če ne ena velika rajzbojni-ška družina? Ta družba je velika skupina ljudi, nad katero vlada vodja, povezani so s skupno pogodbo, izplen pa se deli po ustaljenem dogovoru. Če to zlo tako naraste, da zasede mesta, v njih ustanovi svoj sedež, osvoji mesta in podjarmi narode, potem sebi prisvoji naziv kraljestva, katerim javno dodeljujejo nezmanjšan pohlep, naravno iznakaženost. Duhovito in po resnici je odgovoril zasužnjeni gusar Aleksandru Velikem. Ko ga je kralj vprašal, kaj je sploh mislil, ko je začel napadati po morju, mu je ta drzno odgovoril: »Enako kot ti, ko si napadel celi svet, le da jaz to delam z malo ladjo, pa sem tat in razbojnik, ti pa z veliko floto, in si car.« A smo sigurni, da imamo državo, ki je del Evropske Unije? Ali smo le talci in sodelavci razbojniške družbe? To ni samo formalno vprašanje -imamo zastavo, himno, vlado, parlament, mednarodno priznanje, vse kar država mora imeti. Bolj kot to nas mora zanimati: kje je danes, tukaj in zdaj, pravica? Nova drevesa za spremembo Tudi letos se bo Občina Izola skupaj z javnim podjetjem Komunala Izola pridružila vseslovenski prostovoljski akciji Dan za spremembe, ki letos poteka pod sloganom Dan za spoštovanje. V občini Izola bomo spoštovanje izkazali okolju in naravi. Tokratna izolska tema je Izola, zeleno mesto. V soboto, 2. aprila, se bo Občina Izola skupaj s Komunalo Izola ponovno pridružila vseslovenski prostovoljski akciji Dan za spremembe, ki letos že sedmič poteka v okviru Slovenske filantropije. Na ta dan prostovoljci z različnimi akcijami poskušajo narediti nekaj dobrega v svojem okolju. Z akcijo pokažemo, da s prostovoljstvom lahko spreminjamo sebe, druge in naše okolje. V lanskem letu je bil ta dan v Izoli posvečen ponovni uporabi. Letošnja skupna tema pa je spoštovanje. V občina Izola bo to izkazano predvsem naravi in okolju v katerem živimo, zato je tokratna izolska tema: Izola, zeleno mesto. Komunala Izola bo v okviru akcije dodatno ozelenila občino; zasadila bo namreč več novih dreves. Tudi letos so k sodelovanju vabljena društva, javni zavodi in drugi posamezniki, da se cilju povezovanja ljudi v lokalni skupnosti, aktiviranju posameznikov in skrbi za naše okolje pridružijo v čim večjem številu. Le če stopimo skupaj smo dovolj močni, da naredimo vidne spremembe. Na Slovenski filantropiji bodo poskrbeli za odmevnost dogodka na nacionalni ravni. Občina pa bo poskrbela, da bo akcija odmevna v našem lokalnem okolju. Zainteresirane prosimo, da do torka, 8. marca 2016 sporočijo, če so se pripravljeni vključiti v akcijo Izola, zeleno mesto in na kakšen način bodo sodelovali. Szi MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. mamtom/m: 3 Občinski svet------------------------------------- Manj stanovanj in lokalov naprodaj Danes, v četrtek, 3. marca, se bo na izredni “proračunski” seji, sestal izolski občinski svet. V razpravah o predlogu je doživel tudi nekaj sprememb, posebej v zvezi s prodajo nepremičnega premoženja občine pa tudi pri kadrovskem načrtu. V zvezi s prodajo nepremičnin, ki je eden od pomembnih virov polnjenja proračuna je menda prišlo do nesporazumov v koaliciji, saj so nekateri ostro nasprotovali prodaji tolikšnega števila stanovanj in poslovnih prostorov. Dantejeva bo počakala? Dan odprtih vret! Proakuslte NOVI KIA SPOHTAGE' V petek, 4. 3. 2016 vas vabimo na DAN ODPRTIH VRAT in predstavitev novega KIA SPORTAGE. Ob posebni priložnosti bomo poskrbeli za prijetno vzdušje s prigrizki in darilci ter seveda s testnimi vožnjami. Obiskovalci, boste lahko sodelovali v nagradi igri, kjer si bo srečni nagrajenec pridobil vikend uporabo vozila! Obiščite nas in zapeljite popolnoma NOV KIA SPORTAGE 2016; avto, ki vas bo osupnil! Teh je res kar nekaj, vendar bolj malo strateško pomembnih in prav okrog teh je bilo največ razprave, očitno dovolj glasne, da so predlagatelji iz predloga objektov za odprodajo umaknili nekatere, kot je naprimer Dantejeva 4, ki naj bi bila posebej pomembna takrat, ko bo v neposredni bližini zrasel park s staro fontano. Sicer pa je med svetniki čutiti naklonjenost prodaji nekaterih objektov oziroma stanovanj, ki jih občina sama ne bo mogla popraviti v doglednem času. Občina ima 67 zaposlenih Sestavni del proračuna je tudi kadrovski načrt v katerem lahko preberemo, da je število vseh zaposlenih oseb v Občinski upravi Občine Izola je na dan 31.12.2015 sledeče: 67 vseh zaposlenih, od teh 60 javnih uslužbencev za nedoločen čas, 2 funkcionarja - poklicni župan in podžupan, 2 javna uslužbenca za določen čas v kabinetu župana vezana na njegovo zaupanje (na podlagi 68. in 69. člena Zakona o javnih uslužbencih), 1 direktor občinske uprave in 2 javna uslužbenca za določen čas. Trije upokojenci Nove oz. nadomestne zaposlitve javnih uslužbencev so se v letu 2015 izvedle le v okviru Kadrovskega načrta in v skladu z veljavnim aktom o sistemizaciji. V maju, juniju in decembru 2015 je zaradi upokojitve prenehalo delovno razmerje trem zaposlenim, enemu uslužbencu v Službi za razvoj turizma, podjetništva in mednarodnega sodelovanja, eni uslužbenki v Uradu za družbene dejavnosti in eni zaposleni v Službi revizije notranjih procesov. Prvi dve upokojitvi so nadomestili z interno premestitvijo, delovno mesto v Službi revizije notranjih procesov pa je nezasedeno in ga bodo v prihodnje pokrivali z zunanjo storitvijo. Decembra 2015 je prenehalo delovno razmerje še enemu zaposlenemu za določen čas na delovnem mestu podsekretar - Vodja UUOP, ki je nadomeščaluslužbenko na koriščenju dopusta za nego in varstvo otroka. Zaradi potreb tekočega delovnega procesa so dvema zaposlenima podaljšali delovno razmerje za določen čas in sicer Višjemu svetovalcu za premoženjske zadeve v Uradu za upravljanje z občinskim premoženjem in Višji svetovalki za urejanje prostora v Uradu za urejanje prostora. Zaposlili še enega redarja V prvi polovici leta 2016 se bo upokojila ena oseba, za opravljanje del in nalog te osebe ter zaradi zagotovitve strokovne predaje nalog in kontinuitete dela, bodo prosto delovno mesto predvidoma zapolnili z interno prerazporeditvijo znotraj občinske uprave. Zaradi prenosa nalog iz področja zaščite in reševanja iz kabineta župana v Občinski inšpektorat in redarstvo ter posledično zaradi drugačne prerazporeditve vsebine dela znotraj Občinskega inšpektorata in redarstva bomo ta del občinske uprave dopolnili še z enim redarjem. Brez sprememb Predlog dovoljenega števila vseh zaposlenih na dan 31.12.2016 je 67, enako število zaposlenih naj bi bilo tudi v letu 2017. Mala barka obuja ribištvo V želji po povezovanju turističnih subjektov v regiji in sledenju svetovnim trendom na področju turizma, sta Občina Izola in Turistično združenje Izola, pristopila k projektu sofinanciranem s sredstvi Evropske unije Mala barka. Skozi projekt bo v Izoli obujena pomorska, ribiška in ladjedelniška tradicija območja Severnega Jadrana. Logotip Mala barka je bilo moč opaziti že na Ribiškem prazniku avgusta lani. Projekt sicer poteka v sodelovanju s sosednjo Hrvaško; partnerjema TZ Kvarnerja in Primorsko-goransko županijo. Relativno kratke razdalje med Izolo in Kvarnerjem namreč omogočajo obisk obeh držav in več de-stinacij v enem turističnem aranžmaju ter posledično organizacijo enovitega paketa. Povezati obe državi s posebnim turističnim aranžmajem, ki temelji na zgodovini in zgodbi o pomorstvu, je namreč osnovi cilj projekta skozi katerega bosta obe destinaciji lansirali tudi blagovno znamko Mala barka. Vrednost celotnega projekta znaša 678.016 evrov. Del, ki ga pokriva Občina Izola znaša približno 200.000 evrov, del Turističnega združenja Izola pa 117.000 evrov. Občina Izola bo v sklopu projekta uredila interpretacijski center na dveh lokacijah: v Muzeju Parenzana in San Simonu. V muzeju se bo uredila soba z multimedijsko vsebino in z elementi razstave o ribiški dediščini. V sobi bo postavljena tudi replika ribiške kabine, kjer bodo lahko obiskovalci doživeli simulacijo plovbe po izolski obali. V San Simonu pa bo urejen manjši prireditveni prostor ali tematski park, kjer bo na ogled postavljena restavrirana ribiška barka Biser. V sklopu projekta se pripravlja tudi multimedijska predstavitev o pomorstvu, ribištvu ter ladjarstvu danes in nekoč, ki si jo bo moč ogledati na več LCD monitorjih v muzeju in pa tudi na lokaciji v San Simonu. Oba interpretacijska centra bo povezovala krožna pot po mestu, poimenovana Mala barka. Turistično združenje Izola je odgovorno za promocijski del projekta. Ravno v tem času zaključujejo z izdelavo videospota Mala barka in ostalih promocijskih gradiv ter spletne strani. ----------------------------- Intervju Silvo Škrbina - upokojenec- Od Titovega do Karlovega vojaka V začetku tega tedna se je upokojil Silvo Škrbina, dolgoletni vodja oddelka za upravne notranje zadeve pri izolski upravni enoti, eden tistih uradnikov, ki se jih je prijel vzdevek “tipični birokrat", saj pri njem ni bilo stranskih poti in uslug. "Zakon je zakon in pika”. Tako je rad povedal in ni se dal prepričati. Silvo Škrbina je eden tistih Izola-nov, ki bi lahko napisali zanimivo avtobiografijo. Od tega, kako je postal poklicni vojak, do prestopanja v slovensko vojsko v času osamosvajanja, pa od vodenja oddelka za notranje zadeve in obrambo ter obdobja izbrisanih do sedanje digitalizacije upravnih postopkov v državi in na upravni enoti v Izoli, kjer je bil zaposlen zadnjih 22 let. Ima skoraj 42 let pokojninske dobe, tako da pravi, da je igral dva podaljška, 29. februar pa je sem izbral za datum svoje upokojitve. Brez posebnega razloga. O vojaški službi - Verjetno nikoli ne bi postal poklicni vojak, če ne bi bilo radioa-materizma. Stalno me je zanimala tehnika, posebej elektronika in oče me je okrog leta 1965 odpeljal v izolski klub radioamaterjev, kjer sem leta 1968 dobil dovoljenje za delo z različnimi radiopostajami. 2. julija 1968 smo štirje mladi Izo-lani opravili te izpite in takrat sem se dokončno zastrupil s to tehnologijo telekomunikacij, tako da sem se odločil za šolanje na srednji elektrotehnični šoli v Krškem, saj na obali tovrstne šole ni bilo. Vojska je takrat ponujala štipendije za tovrstno usmeritev in tako sem končal na Vojaški akademiji, kjer so me sicer poskušali usmeriti v pehoto a sem vztrajal pri vezistih in tako sem končal akademijo kot vezist. Po končani akademiji sem sicer želel v Slovenijo ali vsaj v mornarico, vendar so me zadržali v Beogradu. Tam sem bil tri leta, potem pa je bil v Ljubljani v službi nekdo, ki je bil tam nesrečen in leta 1981 sva lahko zamenjala. V Ljubljani sem kmalu dobil službo, ki mi je bila po specializaciji še bližje in sicer elektronsko vojskovanje, kar sem opravljal do konca vojaške službe, ki je, skupaj z akademijo, trajala polnih 18 let. - Ko omenite elektronsko vojskovanje se bodo bralci verjetno najprej spomnili tistega avtomobila, ki so nam ga ukradli oziroma zajeli na hrvaški strani meje. - To je bil naš avtomobil oziroma avtomobil slovenske države. Morda bo Izolanom še bliže, če omenim ruske ladje v izolski ladjedelnici, za katere smo vsi vedeli, da se gredo elektronsko vojskovanje oziroma prisluškovanje, kot bi rekli ljudje. Ampak, to je bilo izven naše prisotojnosti, zadnjih 20 let pa so te tehnologije tako napredovale, da je sploh nemogoče spremljati vse. Spomnimo se samo Wikileaksa in Snotvdena. V tistih časih je bilo to še vse bolj klasično, romantično, lahko bi rekli celo viteško, kjer je šlo za neke vrste prisluškovalno tekmovanje različnih služb. Spomnimo se samo druge svetovne vojne, ki bi verjetno trajala dlje, če zavezniki ne bi prišli do naprave in uspeli dešifrirati nemško Enigmo, ki je vse do takrat delovala praktično brez napake. Nekaj podobnega je nam uspelo med osamosvojitveno vojno, ko so obrambni elektronski sistemi države Slovenije uspeli dešifrirati komunikacijske povezave jugoslovanske armade in so to uspešno počeli vse do odhoda zadnjega vojaka JNA iz Slovenije. - So v JNA vedeli, da jim slovenska stran prisluškuje in dešifrira njihova sporočila? - Gotovo so slutili, vendar so bili, kljub zelo dobrim šifrirnim sistemom, precej nemočni, saj vemo, da je bila jugoslovanska vojska sestavljena iz pripadnikov različnih narodov in narodnosti, predvsem pa JNA ni bila pripravljena na nevarnosti znotraj svoje organiziranosti. Imeli so načrte proti agresiji z vseh strani, za napad od znotraj pa niso bili pripravljeni, tudi na področju elektronskega vojskovanja. - Takrat ste še bili oficir JNA. - Ko so se, po referendumu, stvari v nekdanji državi začele resno zapletati je vsak od nas razmišljal kaj storiti. Slutili smo, da bo prišlo do konflikta in vsak od nas se je odločal po svoje. Mi iz naše službe smo, še preden je prišlo do premikov vojske, že sodelovali s slovensko stranjo in pač dali svoj prispevek v tej osamosvojitveni vojni. - Takrat to ni bilo prav enostavno. - Če bi nas odkrili bi bila naša dejanja, seveda, veleizdaja. Kaj to pomeni v vojski pa se ve. Vendar, prav glede na našo specializacijo, smo seveda vedeli, kaj se dogaja, kako razmišljajo eni in drugi in kaj načrtujejo, tako da smo se lažje odločali kot kakšni drugi, ki teh informacij niso imeli. - Pa so vseeno sestrelili tisti nesrečni helikopter nad Ljubljano. - O tem je veliko napisala svakinja pokojnega Merljaka in tam je zajeto praktično vse. Mi smo bili z njim približno pol ure pred poletom. Sicer vsi niso vedeli vseh podatkov, toda dogovorjeno je bilo, da s helikopterjem prestopi na slovensko stran, potem pa je nekdo sprejel odločitev, da se strelja na neoborožen helikopter, ki je prevažal kruh in nikogar ni ogrožal. - Iz JNA ste odšli na Ministrstvo za obrambo RS. - Glede na mojo specializacijo so me zaposlili prav na tem področju elektronskega vojskovanja, vendar sem ostal na ministrstvu samo leto in pol, saj sem imel neke svoje zamisli glede vzpostavitve različnih sistemov elektronskega vojskovanja, ki pa niso padle na plodna tla in zato sem dal odpoved ter se, po 22 letih, 2 mesecih in dveh dneh vrnil domov - v Izolo. 0 občini in upravni enoti - Takrat upravnih enot še ni bilo, na Občini Izola je bil Oddelek za upravne in notranje zadeve, ki sem ga prevzel leta 1991, skupaj z Oddelkom za obrambo. Bil sem še član izvšnega sveta, vodil sem komisijo za urejanje prometa in še kaj. Dela je bilo veliko, ampak bili smo dobra ekipa takrat, ko sta bila predsednika izvršnega sveta Jože Černelič in Davorin Adler. Naš oddelek je bil tam v pritličju, kjer so občani urejali večino svojih obveznosti. - Koliko vas je bilo takrat. - Mislim, da nas je bilo 31, decembra 1994 vsega skupaj 49, od tega nas je šlo na Upravno enoto 25, na Občini pa je ostalo 24 zaposlenih. O tem, koliko je zaposlenih na Občini Izola zdaj ne bi govoril, ker poznam podatke le iz medijev, vem pa, da nas je na Upravni enoti zaposlenih 27. V teh 22-tih letih smo število zaposlenih povečali za 2 in sicer za dodatno matičarko, ki smo jo zaposlili, ko se je porodnišnica preselila iz Kopra v Izolo in je z njo prišla iz Kopra tudi matičarka. Kasneje smo pridobili še enega finančnika, imamo pa še informatika, ki si ga delimo vse tri istrske upravne enote. Pa še tega bo menda po novem prevzelo Ministrstvo za javno upravo. - Tudi vodilni ste ves čas isti? - Res je. Vodstvena ekipa je popolnoma enaka od 1. januarja 1995 in tudi sicer je fluktuacija pri nas zelo majhna. To ima svoje prednosti in svoje slabosti. V vojski je veljalo, da je treba delovno mesto vsakih 4 do 5 let menjati, saj to človeka drži v stalni pripravljenosti na novosti, tukaj pa smo postavili razmeroma dober kolektiv, ki dobro funkcionira po hierarhiji in tudi drugače. To po svoje dokazuje tudi podatek, da je načelnik doživel kar nekaj reelekcij in da smo tudi mi še vedno tam. 4.000 Izolanov brez državljanstva - Z izbrisanimi sem se srečal po prihodu v Izolo, saj so se postopki pridobivanja državljanstva začeli že pred tem. Seveda obstajajo različni pogledi na to problematiko, posebej v odnosu med tistimi, ki so izvajali neke predpise in drugimi, ki so bili, tudi po mnenju ustavnega sodišča, s temi predpisi oškodovani. Osamosvojitveni zakoni so bili takrat sprejeti in so veljali, upravni delavec, uradnik, pa je tisti, ki mora ves čas tehtati med interesom posameznika in javnim interesom, ter išče rešitev znotraj zakonskih okvirjev. Rešitev gre enkrat v eno, drugič v drugo smer, nikakor pa uradnik ne more delovati nezakonito. Zakon o tujcih in zakon o državljanstvu sta veljala in določala šestmesečno prehodno obdobje za izpolnjevanje prvega in dodatni dvomesečni rok za drugi postopek in tisti, ki v tem obdobju teh postopkov niso opravili, so doživeli ukrepe, ki jih danes poznamo pod imenom izbrisani. Uradnik pri tem ni imel čisto nobene vloge. Lahko je bil le bolj ali manj prijazen, vendar vse to le okviru zakonskih določil. - Je bilo v Izoli veliko izbrisov - Kar nekaj. Seveda, treba je vedeti, da vsak od t.i. izbrisanih ni bil v enakem položaju kot kakšen drugi. Dejstvo je, da se je Slovenija osamosvojila in to so in smo vedeli vsi. Izolani pa bi sploh morali vedeti, saj živimo na zelo dinamičnem ozemlju. Izolan se je lahko rodil v Avstroogrski državi, nato je postal državljan kraljevine Italije, potem je bil državljan Svobodnega tržaškega ozemlja, nato je postal Jugoslovan, leta 1991 pa državljan Slovenije, pri vsem tem pa se ni niti za ped premaknil iz svoje rojstne hiše. Seveda pa so ob vsakem takem dogodku ljudje imeli določene opravke, da uredijo svoj status. Tako kot takrat, ko so se, po koncu vojne, po Londonskem memorandumu in po koncu STO ljudje odločali za različne opcije (tako je tudi nastal izraz optanti), so se morali odločiti tudi leta 1991. Nova država je sprejela pravila igre, ki bodo veljala na tem območju in ljudem dala možnost izbire. Nekateri so odšli domov, drugi so urejali državljanstvo o nekem olajšanem postopku, kar je omogočal znan 40. člen Zakona o državljanstvu RS, če pa so želeli ohraniti svoje državljanstvo so imeli možnost, da pridobijo status tujca. Opozoriti moram tudi na to, da če si imel tukaj stalno prebivališče že za časa referenduma oziroma na dan plebiscita, si imel večje pravice in obveznosti, kot, če si bil tu le začasno nastanjen. Te informacije so bile splošno znane, kar je bilo videti tudi po dolgih vrstah ljudi pred našimi uradi. Naj povem, da je, od takratnih 13.000 prebivalcev izolske občine, olajšan postopek pridobivanja državljanstva izkoristilo več kot 4.000 ljudi, kar je velika številka, vendar razumljiva, glede na priseljevanje v povojnih letih. - Koliko je bilo torej izbrisanih v Izoli. - Ob številu več kot 4.000 gre za manjšo, vendar ne nepomembno število, saj teh obveznosti do nove države ni uredilo približno 200 ljudi. Ti ljudje niso izkoristili nobene od omenjenih možnosti in niso prišli v register prebivalstva RS in tako dobili naziv »izbrisani«. Kasneje smo ugotavljali različne razloge, zakaj niso izkoristili pravic, ki so jih imeli. V veliki meri gre za otroke, katerih status bi morali urediti starši pa tega niso storili, potem so tukaj osebe, ki potrebujejo skrbništvo in bi zanje moral poskrbeti kdo drug, pa tega ni storil. Tretja skupina so ljudje, ki so bili prepričani, da je država Slovenija neka začasna tvorba, ki ne bo dolgo vzdržala in so sprejeli kakšno drugačno odločitev, četrti so pa tisti, ki tega niso želeli in so bili prepričani, da se to njih ne tiče. Strunjam se s tistimi, ki pravijo, da gre v tem primeru za vrsto specifičnih, individualnih zgodb in gotovo so posamezniki, ki se jim je izbris zgodil iz povsem neverjetnih razlogov. So pa tudi takšni, ki so takrat enostavno odšli, ne da bi kakorkoli uredili svoj status v Sloveniji in se kasneje, po razpletu naše vojne, vrnili, kot da se ni nič zgodilo in se uvrstili med izbrisane. Poleg teh je pa še ena skupina ljudi, ki so še zdaj izven območja Slovenije, vendar pričakujejo nekakšno odškodnino iz tega naslova. Vsi smo v računalniku - Slovenija se je že leta 1970 odločila, da bo svojo družbo urejala registracijsko. Takrat smo dobili enotno matično številko, register prebivalstva in od takrat naprej vse vodimo skozi register. Danes imamo računalniško shranjene vse te podatke in dandanes imamo enega najsodobnejših registrov, ki omogočajo spremljanje posameznika od rojstva do smrti. Seveda je na ta način tudi posameznik dolžan sporočati podatke, da je ta register točen. Večina podatkov se prenaša iz ene zbirke v drugo, vse podatke in dokumente lahko dobimo zelo hitro, dokumente, v primeru če se sami odpeljete do proizvajalca v Celje, celo isti dan, sicer pa po pošti že naslednji dan. Skratka, vsak vnešen podatek se avtomatsko prenaša tudi v druge registre in na ta način lahko zelo hitro pridemo do vseh podatkov o posamezniku in tudi sam, preko interneta, vseh 24 ur lahko dostopa do njih. Ne more pa jih spreminjati. - Kje pa je ta silni server, kjer se hranijo vsi ti podatki. Je pri nas v Sloveniji, v Ameriki ali kje na oblaku? - Trenutno se menda odpravlja na oblak. Ministrstvo za javno upravo pravi, da bomo v kratkem šli na sodobnejšo lokacijo, seveda pa so vsi podatki zdaj shranjeni na naši lokaciji in to dobro shranjeni na več različnih nosilcih in več različnih lokacijah, tako da se ne more zgoditi, da bi lahko, zaradi kakšnih izrednih razmer, izgubili te naše registre. 0 prireditvah - Verjamem, da nekateri organizatorji niso najbolj zadovoljni, ko jim predstavimo vse zakonske pogoje, ki jih morajo izpolniti, vendar teh zakonov in različnih uredb nismo pisali mi, smo pa dolžni poskrbeti, da jih organizatorji upoštevajo. Posledice neupoštevanja pa so včasih lahko zelo hude. Spomnimo se samo smrtne nesreče otroka na hitrostni dirki Izola - Šared. Tam je organizator storil vse, kar je bilo določeno in zato tudi ni bilo naše odgovornosti, tako kot v primeru skorajšnje utopitve na enem od Ribiških praznikov, kjer se je vse srečno izteklo. Sicer pa imamo v Izoli pred koncem leta vedno sestanek vseh zadolženih za red in varnost, kjer naredimo oceno tako-imenovanih »varnostnih razmer« pri izvedbi prireditev. Zavedam se, da te naše zahteve velikokrat podražijo samo organizacijo prireditev, vendar moramo spoštovati uredbe, tako kot to najnovejšo, glede zdravstvene zaščite na večjih športnih in podobnih prireditvah, kot je bila nedeljska kolesarska dirka. Prva izvedba je bila dobro organizirana, saj je šlo samo za dirko profesionalcev. Druga je že povzročila več težav, saj so dodali različne vzporedne programe, tretja pa je bila spet samo dirka profesionalcev in kolikor sem dobil podatkov je bila dirka dobro organizirana in izpeljana. Je pa res, da naši vozniki nekaterih oznak ne poznajo. Avtomobil z rdečimi in modrimi lučmi na začetku kolone pomeni, da je treba vozilo ustaviti ob strani in tam stati vse dokler mimo ne pripelje še zadnje vozilo z rdeče modrimi lučmi. Nekateri vozniki pa so premikali avtomobil ob vsakem vozilu z intervencijskimi lučmi, kar bi lahko ogrozilo udeležence dirke. Za vedno radioamater - Izolski klub radioamaterjev je v Izoli še lepo živ in aktiven. Pred dvema letoma smo praznovali 50. letnico in takrat smo našli nek dokument Zveze radioamaterjev, ki dokazuje, da je klub deloval že februarja 1956, tako da bomo letos praznovali še 60. letnico delovanja kluba. Načrtujemo, da bomo to zabeležilo s kakšno brošuro, saj je bilo delo kluba bogato, še posebej v osemdesetih, ko smo bili eden bolj trofejnih klubov v Sloveniji. Danes je težje privabiti mlade, saj imajo cel svet na svojem telefončku, vendar je radioamaterizem nekaj povsem drugega in verjamem, da bodo odkrili čar iskanja radioamaterskih povezav z neznanimi ljudmi z drugega konca sveta. - Kakšen pozivni znak ima Silvo Škrbina, upokojenec? - Istega kot prej. S51AO, oziroma Soča 51 Ankaran Ormož. Mef Predsednik društva z revizijo nad govorice V izolskem društvu invalidov je slišati o nesoglasjih, ki naj bi bila posledica slabega vodenja in finančnih nepravilnosti v društvu. Toda finančna revizija ni odkrila nobene napake, zato prizadeti zahtevajo opravičilo od tistih, ki so jih obrekovali. V soboto se obeta vroča volilna seja. Predsednik Društva invalidov občine Izola, Franc Poropat, je pred občnim zborom še posebej slabe volje, saj se mu, namesto ocenjevanja in pohval ob dobro opravljenem delu v prejšnjem letu in v celotnem mandatu, obeta neprijetna razprava o odnosih v društvu, ki ta čas očitno niso najboljši. Na to so nas opozarjali nekateri člani Društva invalidov, zdaj pa nam je predsednik dostavil tudi obsežno gradivo, ki je povezano z nastalimi spori in nesporazumi. Če lahko grobo povzamemo, gre za spor v povezavi s pošiljanjem nekaterih članov na zdravljenje v toplice oziroma za zavrnitev nekaterih vlog. Iz zapisnikov, ki so nastali ob odtujitvi dokumentacije socialne komisije ter ob sporu med članom socialne komisije in članico izvršnega odbora, ter iz dopisov Zvezi delovnih invalidov Slovenije in dopisa članice izvršnega odbora, je mogoče sklepati, da gre za obnašanje, ki res ne sodi v delo društva, kot je Društvo invalidov Izola. Če pustimo ob strani raven pogovorov, ki sodijo prej na ulico kot v prostore društva, velja povedati, da so bile govorice o finančnih malverzacijah v društvu očitno nepreverjene. Revizija poslovanja društva, ki jo je izdelalo podjetje Prima bilanca Vanesa Mars s.p. iz Izole je pokazala, da pri poslovanju društva ni bilo odkritih večjih napak, manjše pomanjkljivosti pa so odpravili že med potekom pregleda. Oborožen s tem poročilom in menda tudi s podporo predsednika Zveze delovnih invalidov Slovenije, se predsednik Franc Poropat odpravlja na sobotni občni zbor, kjer bo, po gradivu sodeč, zelo direktno predstavil razloge za spore v društvu, ter kandidiral za ponovno izvolitev na funkcijo predsednika društva. Kolikor je znanega, zaenkrat, nima nobenega protikandidata. Seveda pa volitve ne bodo razrešile vseh nesporazumov in člani se bodo morali v prihodnje temeljito pogovoriti o tem, kako delati v skupno dobro. Sobota je prva priložnost za kaj takega. ur Volilni zbor Društva invalidov Izola Člane in podporne člane Društva invalidov Izola obveščamo, da bomo imeli redni volilni zbor članov v soboto 05. 03. 2016 v gostinski in turistični šoli Rivjera v Izoli s pričetkom ob 16:00 uri. Pričetek vpisovanja: sreda 03.02.2016 Pisarna je odprta: Ponedeljek in petek od 09.00 - 12.00, v sredah pa od 14.00 - 17.00 ure. Predsednik Dl izola: Franc Poropat Invalidi v Terme Zreče Člane in podporne člane Dl Izola obveščamo, da smo pričeli z vpisovanjem za 7-dnevno ohranjevanje zdravja v Termah Zreče, ki bo trajalo od 4. do 10. aprila. Vse informacije dobite na društvu DOLGI DNEVI IN NOČI V SKOPJU (skica za resen članek) piše: Ivo Vajgl Zavezništvo LIBERALCEVm DEMOKRATOV za Evropo Naslednjega jutra, po prihodu iz Makedonije, kjer je vse drugače in vse dobro znano, grem v kletne labirinte Evropskega parlamenta na zajtrk. V obednici za polovico nogometnega igrišča smo vsako jutro ob osmih isti ljudje: skupina možakarjev - tehničnega osebja parlamentarnih služb, ki živahno komunicirajo v francoščini, med njimi pa je nekaj vedno zagorelih Špancev, skupina švedskih poslank (ko grem mimo njih s svojim pladnjem in ujamem kakšno besedo, se z veseljem spomnim let, ki sem jih preživel kot slovenski veleposlanik v Stockholmu), zavaljeni kolega iz Nemčije, član skupine Evropske ljudske stranke, ki nikoli ne pozdravi, in meni nasproti, kakih šest vrst miz oddaljena kolegica Helga Truepel iz skupine Zelenih, ki zjutraj prebira nemški dnevni tisk. Ker sva bila v prejšnjem življenju oba novinarja imava podobne interese in si na daleč vselej prijazno pomahava. Opažam, da se število zajtrkovalcev zmanjšuje, da nekaterih, ki sem jih zaznaval prejšnja leta in mi je pogled nanje pomenil prijazen začetek novega dneva, ni več. Verjetno k temu prispeva zviševanje cen, ki ga postopno in skoraj neopazno uresničuje novi koncesionar donosne restavracije. Na hodniku srečam predsednika odbora za zunanje zadeve (AFET) Elmarja Broka, samovoljnega nemškega poslanca, ki mu številčnost poslanske skupine in nacionalne grupe jamči nedotakljivost na tem položaju skozi nekaj desetletij. Trije poslanci, ki od lanskega poletja z mandatom EP in ob sodelovanju s komisarjem za širitev EU, Avstrijcem Johannesom Hahnom posredujemo v makedonski politični krizi, smo dosegli, da je Brock za en teden odložil glasovanje o mojem letnem poročilu o Makedoniji v odboru AFET, da bi lahko v poročilo vključili dogajanja zadnjih dni v Skopju. Zdaj vemo, da so mukotrpna, s čustvi in neprikrito medsebojno nestrpnostjo izpolnjena pogajanja s predsedniki oziroma predstavniki štirih največjih parlamentarnih strank obrodila za vse zadovoljiv rezultat. Predčasne volitve v Makedoniji, ki o katerih smo se sporazumeli skupaj z Evropsko komisijo. Evropskim parlamentom in ZDA, skupaj z dogovorom o močnih kirurških posegih v politično strukturo te države - kandidatke za vstop v EU, so prestavili z že dogovorjenega datuma (24. april) na 5. junij. Nov datum je posledica skupne ocene EU in ZDA, da politični dogovor, znan kot »Pržinski sporazum« (Pr-žino je okoliš, v katerem je rezidenca veleposlanika Aiva Drava, vodje stalne delegacije EU v Makedoniji), v nekaterih zelo pomembnih točkah ni bilo uresničen. Sedaj so v Skopju, po našem posredovanju, ki so ga mediji spremljali z dramatičnimi komentarji na prvih straneh in s čustvi nabiti TV in radijskih poročilih, karte znova razdeljene. Vladajoča stranka VMRO, ki jo je močno obremenila afera z množičnim prisluškovanjem in objavo telefonskih prisluhov, je pristala na prestavitev datuma volitev, ker računa na ponovno zmago, obe albanski stranki zato, ker bolj ali manj odkrito sledita VMRO, opozicijski socialdemokrati (SDSM) pa zato, ker si ne morejo dovoliti, da bi ostali izolirani. Trije člani evropskega parlamenta: Edvard Kukan iz Slovaške (EPP), Richard Hovvitt iz Združenega kraljestva (SD - socialdemokrati) in jaz, kot predstavnik liberalcev (ALDE), smo po večmesečnih napornih dnevnih in nočnih seansah predali odgovornost v roke domačih politikov. S tem smo svoje poslanstvo kot posredniki ali »trojka« z menoj na čelu, zaključili. Nisem prepričan, da bo res tako, čeprav - in ravno zato - želim, da bi Makedonija prebrodila svoje krize in travme in se pridružila ostalim na Zahodnem Balkanu, ki stopajo proti članstvu v EU. Pot tja vodi prek demokratičnih volitev in kulture dialoga in kompromisa ko gre za skupne interese. Tega pa v Makedoniji še primanjkuje. Objavo je finančno podprla skupina ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu Ivo Vajgl je dolgoletni novinar, diplomat in evropski poslanec ALDE/Desus, vedno bolj Izolan in naš politični komentator. Eden tistih s katerimi se lahko pogovorite tudi med sprehodom po našem mestu. --------------------------------Avto center Jereb - 20 let----- Vsak hip bo tu avto na gorivne celice “Oče ni bil ravno navdušen nad mojo zamislijo, da v Izoli odpremo avtomobilski salon in servis, toda zdaj se je verjetno že potolažil” je povedal Andrej Jereb, lastnik in direktor edine izolske avto hiše. “Vse ostale so v Kopru in tudi nas so silili naj gremo tja. Pa nismo šli.” - Dejavnost sem začel sam. Že od malih nog sem se ukvarjal z avtomobili, za šport a tudi ljubiteljsko in v časih, ko sem še dirkal, me je zelo zmotilo, da nisem dobil dovolj podpore. Rekel sem si, da ne bom delal reklame za nekoga, ki mi ne da nič. In to je bil povod, da sem začel razmišljati o tej dejavnosti. Že res, da je bil oče podjetnik, a v povsem drugem sektorju in dejansko je takrat celo nasprotoval tej moji želji. Ampak jasno, brez domače pomoči ne bi šlo. - Je Jereb dirkač začel s to dejavnostjo, ali te je dejavnost spremenila v dirkača? - Voziti sem začel leta 1993, z Ju-gotom. In že takrat sem se soočil s tem, da ti nihče nič ne podari. Moje prvo podjetje je bilo Laserski center Izola, kjer smo imeli zelo kreativno dejavnost, ki jo po malem še danes pogrešam. Ampak srce je bilo pri avtomobilih. Bili smo v pogovorih z veliko znamkami, in trmasto smo vztrajali, da bomo postavili center v Izoli, kljub temu, da je bil interes vodilnih, da bi ga postavili v Kopru. Pogajanja nikakor niso bila enostavna, letelo je tudi veliko težkih besed, ampak trmasto smo vztrajali pri svojem, z nakupom druge hale pa smo našo prisotnost še okrepili. - Dejansko ste danes avtomobilski servis, ki je najbližji hitri cesti, kajne? So jo zaradi vas tam potegnili? - Mogoče pa imamo res to moč, da smo lobirali pri postavitvi trase (smeh). Sicer je res, da smo najbližji cesti, a zadnje pol leta smo, zaradi del na krožišču, tudi najdlje, ampak upam, da se nam bo ta novi uvoz v Izolo poznal na večji frekvenci in bo tako ta hendikep, ki ga imamo proti Kopru nekoliko blažji. - Naredili ste si ime z dobrim delom, saj ste že dobili različna priznanja za uspešnost, tudi na evropskem nivoju. Bi lahko trdili, da je nepomembno, če ste v Izoli ali Kopru? - Lokacija ima še vedno težo, posebej ob začetku, saj je veliko lažje uspeti, če si na atraktivni in frekventni lokaciji. Po drugi strani pa je res, da smo si v dvajsetletni karieri ustvarili prostor pod svobodnim soncem, čeprav nič ni podarjenega in veliko se je bilo treba boriti in posvečati strankam in prav to je poudarek, na katerega veliko damo v našem podjetju. Sam sem zelo občutljiv in zelo dobro poznam trg in konkurenco in glavni vzrok, zakaj smo se uspeli razvijati, tudi v težjih časih, je ta, da smo se posvečali kupcu oziroma stranki pri njegovem zadovoljstvu in izpoljnjevanju njegovih želja. - Kako ste doživeli svetovni padec prodaje avtomobilov? - Morda je naša sreča ta, da nismo bili nikoli razvajeni, saj nikoli nismo imeli znamke, ki bi se prodajala sama in smo se vedno morali boriti za vsakega kupca. Po drugi strani pa to izhaja iz mene: sem športnik po duši in pravim, da se je vedno treba boriti, seveda z veliko mero »fair playa«. Strankam se je treba prilagajati, izpolnjevati želje in potrebe in vedno gledati na dolgi rok. Vse zgodbe, ki smo jim bili priče v drugih sektorjih, so bile kratkoročne. Podpiram zdravo kmečko pamet, trdo delo, skrmonost in korektnost. - Tudi s Toyoto, ki jo zastopate, ste prišli ven z okolju prijaznimi avtomobili. Je bila to zasluga proizvajalca, ali je tudi vaša? - No, vsekakor gredo zasluge proizvajalcu, saj, če teh avtomobilov ne bi izdelovali, jih mi ne bi mogli prodajati. Vseeno pa moram poudariti, da smo prvi v Sloveniji po prodanih hibridnih avtomobilih. Hibridna vozila so ekološka in prijaznejša do okolja in ponosen sem, da smo Primorci očitno bolj zavestni do okolja. Eno od vodilnih portoroških podjetiji se je že odločilo za zamenjavo celotnega voznega parka s hibridnimi vozili, saj želijo biti ekološko prijazni v celovitem smislu. In tudi Občina Izola se je odločila za ekološko opcijo in nekajkrat so že dobili nagrado za najbolj zeleni vozni park. Prepričan sem, da smo na Obali lahko zgled za ostale, vsaj kar se tiče ekološkega vidika. - V dvajsetih letih se je avtomobilska industrija zelo spremenila. Nekoč so vse opravili mehaniki, danes pa se zdi, da so za popravilo avtomobila bolj kvalificirani računalničarji. Res je, tudi avtomobilska industrija je na pragu velike spremembe, če že ne revolucije. Če pogledamo samo zadnjih nekaj let, s porastjo hibridov, začetkom električnih vozil... v Izoli lahko že naročite avtomobil s pogonom na gorivne celice. Nenazadnje so tudi samovozeči avtomobili že v začetnih fazah. V roku desetih let bomo, kot je to bilo na področju telekomunikacij, tudi na področju avtomobilov doživeli strašanski razvoj. - Novim generacijam se še sanjalo ne bo, kako deluje klasičen motor, kajne? - Verjetno res ne. Današnja tehnologija je že na pragu zgodovine. Ker roko na srce, od izuma Ottovega motorja se kaj bistvenega sploh ni spremenilo. Če uporabim Pipistrelo-ve besede, saj gre za velikega ljubitelja hibridov in je imel prvo Toyoto Prius, je rekel, da je to, po izumu Ottovega motorja, sploh prva revolucija, vse ostalo pa so bile le evolucije. Tako da mislim, da bo šlo zdaj z veliko hitrejšim razvojem naprej. - Kako je možno, da je avtomobil danes toliko cenejši kot pred desetimi leti? - Proizvajalci so morali znižati proizvodne stroške in ceno produktov, da se prilagodijo trgu. Sem pa ponosen na to, da tudi v najtežjih časih nismo odpuščali. Celo več, skupaj z ekipo smo širili program in s tem celo povečali število zaposlenih, čeprav bi bilo zame osebno celo lažje, če tega ne bi naredili. Zdaj nas je okoli dvajset, kar je za te čase kar veliko. Je pa to bil izziv. Ko smo dobili ponudbe za ostale znamke, sem rekel ekipi, da sem pripravljen investirati do zadnje sekunde časa, do zadnjega atoma energije in do zadnjega evra, če gremo v to kot ekipa. Brez ekipe ni ničesar. - V dvajsetih letih bi lahko rekli, da je edino, kar se je poslabšalo to, da ne dirkaš več, kajne? - Ja, res je (smeh). Enostavno, leta 2007, ko je prišlo do svetovne finančne krize, so podjetja, ki so podpirala moj športni projekt na svetovnem nivoju, drastično znižala sredstva in sem ostal takorekoč na cesti. Seveda mi je žal, a po drugi strani razumem in sem jim sploh hvaležen, da so mi omogočili to športno pot, da sem iz mulčka iz Izole, ki več kot tomoso-vega avtomatika ni preganjal, z odrekanjem, talentom in rezultati, tudi nekaj prinesel. - Kateri rally ti je ostal v najlešem spominu? - Mislim, da Montecarlo, ker je bil nekakšna krona kariere, tudi rezultatsko. Sicer pa imam lepe spomine tudi od samega začetka, ko smo brez denarja poskušali nekaj narediti. - Bil si tudi jugoslovanski, ne samo slovenski prvak, kajne? - Bil sem zadnji jugoslovanski prvak, sicer zadnje oblike Jugoslavije, ampak vendarle. Še vedno imam veliko prijateljev po vsej nekdanji državi, ki sem jih spoznal ravno preko dirkanja. Posebnost rallyja je ta, da ni nekih bahačev in zvezdnikov. Je preveč garaški in surov šport za to. Za razliko od naprimer Formule 1 (smeh). - Nekako tako kot motokros, kajne? - Točno tako. Ravno sem prebral pogovor z očetom Tima Gajserja, ki je zmagal na debiju v najvišjem razredu svetovnega pokala motokrosa. Življenska zgodba je res grozna, ampak mali je trenutno najboljši dirkač motokrosa na svetu. Lahko pa omenim tudi našega Rajka Hrvata. Pravim mu, da ni samo zgled za šport, ampak zgled vsakemu Izo-lanu, da z delom in voljo lahko dosežeš vse. Vsak od nas lahko uspe. OŠ Vojke Šmuc letos praznuje 70 let in nedavno me je obiskala skupina učencev in prav to je bilo moje sporočilo. Vsak od vas je lahko svetovni prvak. Prav vsak. Pomembna je volja in garanje. ur KAPUČINO JUsSSil^H- Izolani poraženi ob dobri igri Milanič ponovno na klop Maribora Izolski trener Darko Milanič se po daljši odsotnosti z nogometnih igrišč vrača na klop Maribora. Milanič je štajerski klub vodil že od leta 2008 do leta 2013, ko je kar štirikrat zmagal državno prvenstvo. Kasneje se je preizkusil v prvi avstrijski ligi, kjer je s Sturmom iz Gradca prvenstvo zaključil na petem mestu, sledila pa je nesrečna izkušnja v drugi angleški ligi z Leedsom kontroverznega predsednika Massima Cellina. Po dobrem letu dni, ko je še vedno prejemal plačo s strani angleškega drugoligaša, je Milanič vendarle sprejel povabilo športnega direk-torjsa Maribora Zlatka Zahoviča, ki očitno ni bil zadovoljen z delom dosedanjega stratega Krunoslava Jurčiča in je pripravljen spisati novo štajersko zgodbo o uspehu. Kam® Istrabenz Plini Izola - Maribor Branik 21:26 (14:13) Športna dvorana v Kraški ulici, gledalcev 300, sodnika: Turnšek in Strigi. Istrabenz Plini Izola: Gregorič, Jurič, Golič, Božič 5, Zorič-Ste-pančič, Štavar, Žgavec 3, Čosič 7, Puhanič, Redžič 2, Vukovič 1, Ra-vlija, Velkavrh 3 (1), Konig, Ma-tijaševič, Madžarevič. > Sedemmetrovke: Istrabenz Plini Izola 2 (1), Maribor Branik 4 (3). > Izključitve: Istrabenz Plini Izola 4, Maribor Branik 14 minut. > Rdeči karton: Brajovič (48). Eno lahko z gotovostjo zatrdimo: več sto gledalcev je kljub porazu domače ekipe uživalo v atraktivni tekmi. Rokometaši Izole so sicer podaljšali serijo zaporednih neuspehov, vendar je bilo nerealno pričakovati, da bi proti Mariborčanom točki obdržali doma. Proti Štajercem so sicer naši fantje že na prvi tekmi v Mariboru, ko so bili blizu remija pokazali, da položaj na lestvici ali domač teren še ne pomeni absolutne prednosti. Tokrat so izredno motivirani gostitelji tekmo začeli zelo dobro. Napak ni bilo, kar se je poznalo v rezultatu, ko so proti presenečenim gostom z dvema zaporednima go- loma Elvina Čosiča prvič na tekmi povedli z dvema goloma prednosti (6:4), malo zatem pa je pa je Andraž Velkavrh izkoristil prednost igralca več povedel Izolo v vodstvo z 9:6. Gostje so do izenačenja prišli v 26. minuti pri 12:12, polčas pa je z minimalno prednostjo vseeno pripadel Izolanom. Z golom Čosiča so domačini na začetku drugega polčasa gostom še enkrat pobegnili na dva gola prednosti. Sledilo je obdobje boljše igre mariborske ekipe, ki je pri 15:15 sprva izenačila, v 34. minuti pa prvič povedla (16:15). Dobrih deset minut pred koncem tekme so Mariborčani domačinom pobegnili na 21:17. V 51. minuti je El-vin Čosič Izolane sicer še pripeljal do dveh golov zaostanka (19:21), vendar so gostje odgovorili s tremi zaporednimi goli in prišli do zanesljive zmage. »Tudi to, da smo igrali proti težjemu nasprotniku, je bila dodatna motivacija. Danes smo prikazali našo igro, točk žal ni, gremo naprej«, je po tekmi povedal Elvin Čosič. Borut Hren je bil z nastopom fantov zadovoljen: »Vesel sem, da smo se po tekmi z Dobovo pobrali in dobršen del tekme odigrali kot znamo. Proti koncu so nam žal pošle moči. Čestitam fantom za lepo in borbeno predstavo«. Na lestvici ni sprememb, Izola je enajsta in ima 8 točk, za njo je Slovenj Gradec (7), pred njo pa Dobova (14). Sinoči so Izolani igrali tekmo 20. kroga v Celju s trenutno vodilno ekipo. Prihodnjo sredo (9. marca) prihaja v Izolo Trebnje. Vzeli smo si mesec premora. Kar pa ne pomeni, da naša dekleta niso bila aktivna. V tem času so dekleta pridno trenirala, smejala, počitnikovala in tekmovala. Do konca ligaškega tekmovanja nas čaka samo še nekaj tekem. Mlajše deklice A - MDA so odigrale 2 tekmi in sicer 4. februarja proti ŽURD Koper, katero so kljub srčnosti in borbenosti izgubile z rezultatom 21 : 32. V drugi tekmi 25. februarja proti ŠD Jadran Blu-emarine Hrpelje - Kozina so dobile 2 novi točki z rezultatom 18 : 14. Na sporedu v marcu in aprilu imajo še 3 tekme in sicer; na domačem terenu 19. marca proti ŽRK Antrum Sežana, 2. aprila gostujejo pri RK Šempeter - Vrtojba, dekleta ŽRK Mlinotest Ajdovščina bodo prišla 9. aprila. Zadnja tekma nas čaka v Kopru 24. aprila. Starejše deklice A - SDA so odigrale 3 uspešne tekme proti ŠD Jadran Bluemarine Hrpelje - Kozina 14 : 22, RK Sava Kranj je bila premagana z 12 : 8 in RK Šempeter - Vrtojba z 18 : 27. V nadaljevanju jih čaka gostovanje pri RK Olimpija 6. marca, na domač teren prihaja ŽRK Kočevje 12. marca in kot zadnja čaka v prestolnici ekipa RK Krim Mercator 20. marca. Kadetinje - KAD so gostile Rokometni klub Ljubljana, kjer so morale priznat premoč pri 21 : 27 in RK Naklo Peko Tržič, kjer so klonile v zadnjih minutah pri rezultatu 23 : 24. Do konca jih čakata dve gostovanji v Ljubljani in sicer pri RK Olimpija 6. marca ter 19. marca pri RK Krim Mercator. Mešana ekipa MLADINK prijavljenih pod RK Šempeter - Vrtojba ali po domače VIP so v tem času klonile proti ŽURD Koper 34 : 23, RK Naklo Peko Tržič jih j e premagalo z 16 : 24 in ŽRK Mlinotest Ajdovščina z 36 : 17. Do konca jih čakata tekmi z RK Ilirska Bistrica in RK Adria Transport Logatec. V ponedeljek 29.2.16 je imela reprezentanca letnikov 2000/2001 v Ljubljani izbirni turnir, na katerega so bile povabljene tudi naše igralke Leila Mujanovič, Sara Hodžič, Gaja Soršak in Martina Vujmilovič. ®EB@m Odbojkarice uspešne v Novem mestu Izolske odbojkarice so v soboto gostovale na Dolenjskem in se od tam vrnile z dvema točkama. S 3:2 so bile namreč boljše od domačink, s katerimi so bile Izolanke tokrat v skorajda vseh nizih povsem enakovredne. Izenačenost je pokazal že v prvem nizu (25:23), po katerem so naše punce udarile nazaj in drugega dobile s 13:25. Podobno je bilo tudi v tretjem nizu, v katerem Novo meščanke niso imele možnosti za zmago (19:25). Četrti niz je postregel z izenačeno končnico (27:25), zelo napeto pa je bilo tudi v odločilnem setu, ki so ga igralke Galeb grup Ro-botine dobile s 16:14. Izolanke ostajajo osme in imajo 14 točk. Tina Mrak in Veronika Macarol 32. v Argentini Svetovno prvenstvo olimpijskega razreda 470 v San Isidru v Argentini se počasi zaključuje, pred najboljšimi posadkami v moški in ženski konkurenci sta samo še jutrišnji regati za medalje. Za jadralkami in jadralci je še en dolg dan, nevihte, močan veter in dež so prestavile začetek jadranja v popoldanske ure. V vetru, ki je pihal s hitrostjo okoli 17 vozlov so dekleta odjadrale še dva plova, skupaj devet. Tina Mrak in Veronika Macarol s svojim nastopom na svetovnem prvenstvu ne moreta biti zadovoljni, ves teden sta se spopadali s težavami, ki so ju oddaljile od zastavljenih ciljev. Danes sta z dobrim jadranjem ponovno pokazali kaj znata in nekoliko popravili vtis zadnjih dni. V prvem današnjem plovu sta zabeležili deveto mesto, v drugem pa sta v cilj prijadrali na drugem mestu, vendar sta bili po protestu diskvalificirani KAPUČINO HUPATI in svetovno prvenstvo končujeta na končnem 32. mestu (7, 26, 27, 38, 36, BFD, 21,9, (DNE)). Zel ko na 39. mestu po drugem dnevu EP V Las Palmasu na Kanarskih otokih se nadaljuje odprto evropsko prvenstvo razreda laser. Tudi danes so jadralke in jadralci opravili po tri plove in tako nadomestili prvi dan prvenstva, ko so zaradi močnega vetra in visokih valov ostali na kopnem. V olimpijskem razredu laser je po šestih odjadranih plovih in zaključku kvalifikacijske serije najvišje uvrščeni slovenski predstavnik Mariborčan Žan Luka Zelko (ŠD Maraktiv), ki je danes z dobrim jadranjem napredoval kar nekaj mest po lestvici navzgor. Z odličnim sedmim, 26. in 19. mestom je na skupnem 39. mestu. Nik Pletikos (JK Portorož) je v današnjih treh plovih končal na 47., 25. in 48. mestu in je na 74. mestu. Na prvem mestu ostaja Britanec Nik Thompson, na drugo mesto se je povzpel Argentinec Julio Alsogary, tretji pa je Nemec Philipp Buhi. Edina Slovenka med jadralkami olimpijskega razreda laser radial Ki m Pletikos (JK Portorož) je v današnjih treh plovih v cilj prijadrala na 42., 13. in 35. mestu in je na skupnem 74. mestu. Vrstni red na vrhu se ni spreminjal, prvo mesto si tudi po današnjem dnevu delita Nizozemka Marit Bouvvmeester in Švedinja Josefin Olsson, na tretjem mestu pa je Finka Tuula Tenkanen. jteztEcac‘uiinB Kadetinje druge V soboto in nedeljo je v Ravnah na Koroškem potekalo ekipno državno prvenstvo za kadete in kadetinje. Med najboljšimi osmimi ekipami so bili tudi tokrat naši kadeti in kadetinje. Kadetinje so brez težav prišle do finala, kjer jih je ponovno čakala ekipa Mengša. V skoraj šest ur trajajočem dvoboju so bile naše igralke dober nasprotnik. Imele so celo žogo za zmago, a je žal niso izkoristile in naslova so se ponovno veselile mlade nasprotnice. Za ekipo so igrale Lea Paulin, Kim Fink, Manca Paljk in Minea Ljuca. Rezultati: Arrigoni: Murska Sobota 5:0 Arrigoni: Cirkovce 5:0 Arrigoni: Kerna Puconci 5:2 Arrigoni: Kajuh Slovan 5:2 Arrigoni: Mengeš 4:5 Vrstni red: 1. Mengeš, 2. Arrigoni, 3. Kajuh Slovan Ljubljana, 4. Kerna Puconci, 5. Cirkovce, 6. Letrika Vrtojba, 7. Sobota - Murska Sobota, 8. Muta Kadetom, ki so se tudi z nekoliko športne sreče uvrstili v ekipno finale, lahko prav tako čestitamo za prikazano igro. Uspelo jim je zmagati dva dvoboja in osvojiti šesto mesto, kar je več od pričakovanj. Za ekipo so igrali Matija Novel, Mihael Kocjančič in Uroš Žavbi. Rezultati: Arrigoni: Murska Sobota 5:0 Arrigoni: Cirkovce 5:0 Arrigoni: Kerna Puconci 5:2 Arrigoni: Kajuh Slovan 5:2 Arrigoni: Mengeš 4:5 Rezultati: Arrigoni: Tempo Velenje 2:5 Arrigoni: Vesna Zalog 3:5 Arrigoni: Ptuj 5:3 Arrigoni: Gorica 4:5 Arrigoni: Krka - Novo mesto 4:5 Vrstni red: 1. Vesna, 2. Fužinar In-terdiskont Ravne na Koroškem, 3. Tempo Velenje, 4. Mengeš, 5. Gorica - Nova Gorica, 6. Arrigoni, 7. Ptuj, 8. Krka - Novo mesto Ttascs V ponedeljek je bilo odigrano zadnje februarsko kolo v taroku za posameznike. Maksimalni iztržek 6 točk in odlično razliko +1095 je priigral Miro Mezgec. Drugo mesto je zasedla Marija Bolje s 5 točkami in razliko +409, tretje mesto je osvojil Anton Sevčnikar s 4,5 točkami in razliko +577. Četrto mesto je pripadlo Miranu Zajcu, ki je tudi osvojil 4.5 točke, a razliko +577. Peto mesto je ponovno osvojil Boris Debeljak s 4 točkami in razliko +213. Po seštevku iger v dveh mesecih so na prvih petih mestih: Cveto Ličen z 41 točkami in razliko +5438, le za četrt točke zaostaja Ivica Grdič s 40,75 točkami in boljšo razliko +7277. Tretje mesto pripada Gregorju Mihevcu s 33,75 točkami in razliko +4297, za njim zaostaja Boris Debeljak le za četrt točke. Zbral je 33,5 točk in razliko +2098. Na petem mestu je pristal Miran Zajc z 32.5 točkami in razliko +2439. Naslednji turnir bo 7.marca v počastitev dneva žena. Pričetek turnirja bo ob 15.00 uri v kavarni hotela Delfin. Po treh kolih s 15 igrami bo družabno srečanje v piceriji hotela Delfin Izola. Izdani za mlade Izdane V petek, 26. februarja 2016, je v večnamenski telovadnici Livade potekal dobrodelni nogometni turnir z naslovom MI IGRAMO ZA VAS. Center za kulturo, šport in prireditve Izola (CKŠP Izola) ter Občina Izola sta združila moči in idejni koncept Športnega društva Olimpiki, da bi izpeljali dobrodelni športni dogodek z zbiranjem sredstev za mlade, izvedla v najboljši možni obliki. V petek dopoldne je bila ekipa pridnih možev CKŠP Izola že v akciji in pripravljala dvorano za dogodek. Zvečer je bila pripravljena do potankosti, da ne bi prišlo do kakršnihkoli presenečenj. Nekaj po 18.00 pa se je pa vse skupaj pričelo. Začeli smo z Zdravljico, ki jo je odpel MoPZ Delfin ter že na nivoju duha vse prisotne segrel. Takoj zatem pa so se predstavili naj mlajši predstavniki MNK Izola. Nato pa glavni del. Zbrali sta se ekipi, ki sta s svojimi člani (na eni strani, znani Izolane in, na drugi strani, legende slovenskega športa) z dosti volje in malo kondicije, odigrali korektno tekmo. Tekma je potekala po tretjinah in med vsako tretjino je pavzo zapolnila kvalitetna plesna vsebina v produkciji KD Balerima. Lepo je bilo videti toliko znanih imen na kupu, ki so se trudila za isti namen - za izolske osnovnošolce in osnovnošolke. Na akcijo se je odzvalo več kot 350 ljudi, da podpre častno pobudo. S pomočjo obiskovalcev ter donatorjev smo zbrali več kot 4500 EUR. Morda bi tovrstna dobrodelna športna akcija postala tradicionalna, le da bi vsako leto izbrali drugo športno panogo. Zakaj pa ne - Izolani (itak!) pokrivamo vse panoge in premoremo zvezde na vseh področjih. Solidarnost pa je pojem, ki je krepko potrebna v zadnjih letih. Operativni ekipi možev CKŠP Izola, ki so tudi po dogodku pospravili prizorišče in izvajali rediteljstvo na dogodku, gre velika zasluga za brezhibni potek programa. Osnovni šoli Livade pa zahvala za podporo in potrpežljivost. Kot vodja projekta bi se še enkrat zahvalil vsem nogometašem, donatorjem, pokroviteljem, partnerjem, programskim sodelavcem in, seveda, obiskovalcem projekta MI IGRAMO ZA VAS. Predvsem pa hvala Viliju, Jadranki, Luci, Branki, Polonci, Tomažu, Eciu in Tomiju. Erik Toth —---------------------------------- Multikulturna Izola------ Cakole v dvojezičnem izolskem narečju Predsednik Samoupravne italijanske skupnosti Marko Gregorič je preživel ponedeljkov večer v Barieri, kjer je kot gost Erika Totha sodeloval v petem večeru Čakol. Pogovor je potekal pretežno o težavah, ki jih srečuje dvojezičnost v našem okolju. V ponedeljek je Bariera gostila pete Čakole. Tokratni gost je bil predsednik Samoupravne italijanske skupnosti Marko Gregorič, zato ne preseneča, da je pogovor potekal predvsem okoli dvojezičnosti v našem območju, seveda v tipično izolskem dvojezičnem slogu, tistem, ki je bil v uporabi še nedolgo nazaj, kjer ni bilo povsem jasno, kateri od dveh jezikov teritorija prevladuje v stavku. Neformalni pogovor, ki ga je vodil Erik Toth, je tokrat malo zaradi teme, malo pa tudi zaradi gosta, potekal nekoliko bolj formalno, oziroma resno. Dvojezičnost je pač tema, ki terja določeno resnost in o kateri je obsežno razpravljal že Občinski svet Občine Izola, ki je tudi ustanovil posebno komisijo, ki išče rešitve na tem področju. Marko Gregorič je tako večkrat poudaril, da pogreša večjo vključenost narodne skupnosti (namerno se izogiba izrazu manjšina) v vsakodnevno dogajanje v Izoli. Pravi, da je dvojezičnost bogatstvo, namenjena pa je teritoriju in ne ljudem. Pravi, da bo na tem področju, predvsem iz zakonskega vidika, potrebno še veliko narediti. »M mi všeč, ko se ločimo med Slovence in Ita- lijane. Zavedati se moramo, da smo vsi državljani Slovenije. Državljani drugačnih narodnosti, ampak kljub temu državljani Slovenije«, je še poudaril Gregorič, ki pravi, da pogreša tisto posebno multikulturnost, ki je, tako kot danes, tudi nekoč krasila Izolo, ampak pripadnike med seboj različnih narodnosti povezovala v “izolanstvo”. »Izola je bilo mesto, kjer si se lahko nau- Jan Brak razstavlja v knjižnici V Mestni knjižnici Izola je na ogled nova likovna razstava. Avtor slik je naš zvesti obiskovalec, gospod Jan Brak. Rodil se je 13. avgusta leta 1937 v majhnem mestu Woerden na Nizozemskem. Njegovo otroštvo je zasenčilo težko obdobje 2. svetovne vojne, a k sreči je preživela vsa družina. Po končani osnovni šoli se je vpisal na petletno gimnazijo. Nato je dve leti služil vojaški rok kot podoficir pri topništvu. Študija mu ni bilo težko izbrati. Zanimali sta ga kemija in biologija in vpisal se je na Fakulteto za biologijo na Univerzi v Utrechtu. Študiral je biologije in kemijo ter po šestih letih diplomiral kot biokemik. Takoj po diplomi seje zaposlil kot docent za biokemijo. Po petih letih na univerzi je prevzel mesto direktorja v Knjižnici kraljeve nizozemske Akademije za znanost v Amsterdamu. Njegovo področje dela je bila klasifikacija, odgovoren je bil tudi za literaturo na biomedicinskem področju. Od leta 1976 sta z ženo Mijo, Slovenko, ki je delala kot turistična vodnica, živela v Amsterdamu. »Tu je bil najin dom, uživala sva ga z vsemi čuti... umetnost, kultura, okolica z očarljivimi polderji (zemlja, iztrgana morju), prijatelji... prav zares, Amsterdam je bilo najino mesto«, se spominja gospod Jan Brak. Za razvedrilo se je vpisal na likovni tečaj, ki ga je vodil akademski slikar. Začel je odkrivati nova obzorja - umetnost slikarstva. V Amsterdamu sta z Mijo živela petindvajset let. Njuno življenje je bilo bogato in razgibano. Potem sta naredila pogumen korak in se preselila v Beljak (Villach) v Avstriji. Tako sta se približala Sloveniji in Italiji. »Spet me je pritegnilo slikanje in po zaslugi dobrih znancev sem začel ponovno ustvarjati«, pravi prijazni gospod. Posveča se predvsem tihožitjem in naravi. Motive najraje poišče na razglednicah, pogosto pa tudi na internetu. Rad ima žive barve, ki jih skuša v pravi barvni paleti naslikati čil ne enega, ah dveh, ampak kar štirih jezikov, kar ima res veliko vrednost. Spominjam se, kako smo igrah nogomet člani različnih narodnosti in hočeš nočeš si se naužil drugačnih govoric«, še pravi Gregorič. Priložnost je predsednik Samoupravne italijanske skupnosti izkoristil tudi, da je prisotnim razvozlal zapletene politično/ birokratske težave na relaciji Rim-Ljubljana-Obala, ter povabil prisotne, da večkrat obiščejo prireditve, ki jih organizirata obe izolski skupnosti Italijanov, Pasquale Besenghi degli Ughi in Dante Alighieri. Z grbom ni imel težav Kot »puro Isolano« Marko Gregorič seveda ni imel težav s “testom” o izolanstvu in je, po besedah voditelja, šele drugi gost Čakol, ki je pravilno povedal, kaj predstavlja izolski grb. Prav tako ni imel težav s slovarjem izolskega slenga, ki sta ga napisala Erik Toth in Mirna Bujič. Ob tem ne moremo mimo usodne napake slovarja, namreč da ni preveden v Italijanščino. Verjamemo pa, da je slednje le vprašanje časa. In proračunskih sredstev, kajpada. _______________________________ur v akrilni ah akvarelni tehniki. Med drugim ga je navdušil motiv zajčka, ki ga je pred petsto leti naslikal nemški slikar Albrect Diirer. Z ženo zimski čas preživita v Izoli. »Izola ima za naju poseben čar. Zadovoljna sva s podnebjem, še bolj pa naju bogati druženje z novimi znanci in prijatelji. Nadvse rada sva tukaj«, pravi Jan. Kot »sezonski« Izolan je Jan Brak postal tudi član likovnega društva LIK. Zelo rad se udeležuje likovnih kolonij v Hotelu Delfin in v Rogaški Slatini. Tako se širi in bogati njegovo slikarsko znanje. »Zanima me tudi zgodovina. Uživam ob sprehodih skozi stara istrska mesteca, kjer ima skoraj vsak kamen svojo preteklost. Najbolj pri srcu pa so nama Izola, Piran in Koper!« Oba z ženo zelo rada prihajata v našo knjižnico. »Hi naletiva na vedno prijazne knjižničarke in knjižničarja, ki zelo profesionalno in odgovorno opravljajo svoje delo. Mija je navdušena nad bogato zalogo knjig, med katerimi z lahkoto najde marsikaj za svoj okus«, je še dodal. Razstava slik Jana Braka bo na ogled predvidoma do srede aprila. Vabljeni! šp MAMIMi/M: 11 Mladi si želijo nastopov Prav gotovo se za glasbeno prihodnost Izole ni treba bati. Nastopi številnih posameznikov in zasedb na dobrodelnem koncertu v glasbeni šoli oziroma Besenghijevi palači so pokazali, da prihaja nov rod odličnih glasbenikov. Starši pa so pridno prispevali za dober namen. Posebnost tokratnega koncerta, ki je do zadnjega kotička napolnil parter in balkon koncertne dvorane v Besenghijevi palači, so bili organizatorji dogodka. Etnotok, ustvarjalna skupina Glasbene šole Izola, posebej pa violinistka skupine, Nika Gačnik, so na nastop povabili številne svoje glasbene sošolce, ki so z veliko mero zagnanosti in znanja presenetili slučajno prisotne obiskovalce. Sončni koncert na katerem so zbirali denar za sošolko Ines Hrkič, ki je že odšla v nemški Tubingen na zahtevno operacijo, je bil na ta način še dodatno napolnjen z emocijami, saj se ga je udeležila tudi Ines s starši. Če odmislimo težave z ozvočenjem, ki bi si ga takšna dvorana vsekakor zaslužila (morda bi veljalo povprašati sokrajana in glasbenega urednika Alana Poniža), so bili nastopi tako dobri, da velja omeniti vse po vrsti. Nastopili so mladi glasbeniki: učenci predšolske glasbene vzgoje (petletni), prvega razreda, petega razreda GŠ Izola, Caroline s klarinetom, duo kitar Teo (GŠ Piran) & Leo (GŠ Izola), pianisti: Lisa, Etea, Daša, Jan Luka in Andrej, Jazz bend GŠ Piran z izvrstnim mladim saksofonistom, skupina Poe-trio, izvrstni čelist prof. Antonije Majdin, kantavtor Mef in gostite-Iji-ustvarjalna skupina Etnotok. Organizatorji koncerta so bili ob koncu prijetno presenečeni, saj so za pomoč Ines in njenim staršem, ki morajo z njo na zdravljenje, zbrali več kot 1.700 Eurov. Dodajmo še informacijo, da je Ines že sprejeta v bolnišnico in čaka na operacijo, ki naj bi ji pomagala vrniti izgubljeno zdravje in jo vrnila med sošolke in sošolce. Hrkičevi se vsem udeležencem koncerta in Izolanom nasploh, zahvaljujejo za vso pomoč in podporo. Pobudnica koncerta, Nika Gačnik in Ines Hrkič, ki zdaj že čaka na operacijo v nemškem Tubingenu. Verjetno najmlajša slovenska jazz skupina prihaja iz GŠ Piran, vodi pa jo profesor Samo Turk. SVETOVNI DAN LEDVIC V okviru svetovnega dne ledvic bomo v Zdravstvenem domu Izola, v četrtek 10. marca 2016, izvajali brezplačne meritve krvnega sladkorja in krvnega tlaka ter ozaveščali ljudi o pomenu delovanja ledvic, o kronični ledvični bolezni, njenem zgodnjem odkrivanju in o njenem preprečevanju. Brezplačne meritve bodo potekale v . nadstropju Zdravstvenega doma Izola in sicer med 9.00 in 12.00 uro. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na tel. št. 05/ 66 35 005 (Maruša Avbar). Izolski slikar Edvvard Belsky, ki je lani odprl atelje in galerijo ART3B v Kopališki ulici 6 je slikar stare šole. Najraje slika na prostem, tudi v tako nenavadnih pogojih kot je noč, ki jo predramijo le luči javne razsvetljave. Tako-le smo ga našli med slikanjem Manziolijevega trga. V tržaškem slovenskem gledališču so prejšnji teden predpremierno predstavili dokumentarni film Tihotapci identitete, režiserke Marije Zidar in scenarista ter glavnega nastopajočega, Ervina Hladnika Milharčiča. Film, ki govori o ljudeh ob meji, ima tudi močno izolsko noto, saj v njej nastopajo tudi Izolani, glasbo pa so prispevali: Aljoša, Elvis Šahbaz in Mef. 3.3. četrtek 19.00 Galerija Alga Izola Otvoritev fotografske razstave Sanja Tošič : FLUID DVNAMICS IN SQUARE SPACE Izolanka Sanja Tošič je pozornost vzbudila predvsem zato, ker se podaja na pot likovne ustvarjalnosti na svojstveno zanimiv način. Ob fascinantnih podobah se sprašujemo tudi o njihovem tehničnem poreklu ... 4.3. petek 19.00 Mestna knjižnica Izola predavanje POSt Z3 duŠO in telo Post je oblika fizičnega in duhovnega čiščenja strupov, odpadnih snovi in oblog. Post je nekaj naravnega in neškodljivega in se priporoča vsem ljudem, starim nad 20 let. Ko se postimo, postopoma plast za plastjo prodiramo globlje in čistimo svoje tkivo in celice, v katerih so zapisana tudi naša čustva in duhovna stanja. Tako se skozi čiščenje odpadnih snovi in pozneje maščob čistimo čustvenih blokad in zastojev. Med in po postu se nam razširi zavest in pogosto dobimo uvide v svojo preteklost, sedanjost ali prihodnost. Ljudska modrost pravi, da je hrana povezava telesa z dušo. Če se za nekaj časa odpovemo hrani, ima duša možnost, da se osvobodi in jo lahko bolj jasno začutimo kot samostojno entiteto. Zato je post idealen čas za spoznavanje sebe, regeneracijo, počitek in delo na svojih čustvenih, komunikacijskih, miselnih in drugih vzorcih. Predavala bosta Drago in Helena Klanšček. 20.30 Bariera Izola Sta n d up Bariera komix! Nastopila bosta: Pevc Anton Škofja Loka) in Mirza Tvrtkovič (Ljubljana) 20.00 Kulturni dom Izola Primorska poje Revija pevskih zborov Primorske. Posvečena 120 obletnici rojstva skladatelja Karola Pahorja Nastopili bodo MePZ Lipa Šempas, MoPZ Kromberški Vodopivci, MePZ Justin Kogoj, Oktet Rožmarin, Dekliški zbor Mavrica in MoPZ Lipa Ravnica 8.8. torek 17.00 Mestna knjižnica Izola pravljice danes 2016 Kamen, ki je imel srce V okviru pripovedovalskega festivala PRAVLJICE DANES 2016 vabimo najmlajše na animirano pripoved KAMEN, KI JE IMEL SRCE v izvedbi Aljoše Križ. 19.00 Galerija Insula otvoritev razstave BERKO: SELFI 19.00 Mestna knjižnica Izola Pravljice danes 2016 Zgodbe O Ženskah 8. marec je posvečen vsem ženskam, tistim mladim, ki šele vstopajo v življenje in tistim, ki jih je življenje preželo z izkustvom. Večer bo posvečen ženski v zgodbah, pripovedovanih iz generacije v generacijo. V svet ljudskega izročila kot prenosa spo(znanj), ki jih matere predajajo hčeram in te, kasneje spet svojim hčeram, bomo vstopili skozi pripoved in glasbo. Zgodbe o ženskah bosta pripovedovala Patricija Sosič Kobal in Bruno Orlando. Z avtorskimi skladbami na kitari bo pripovedovanje dopolnil glasbenik Dean Semolič. 19.00 Manziolijeva palača Izola Zenske in ljubezen Koncert ob Dnevu žena posvečen ženskam in ljubezni. Sodelujoči: Eleonora Matijašič, Neven Stipanov in Reana de Luca. V programu: Tosti, Leha’r, Piaf, Consuelo Velasquez 10.3. četrtek 20.30 Art kino Odeon Izola Sufražetke Režija: Sarah Gavron / Igrajo: Carey Mulligan, Helena Bonham Carter, Meryl Streep ... Politična drama se osredotoča na žensko gibanje s uf ra žet k v poznem 19. stoletju. Emmeline Pankhurst je igrala veliko vlogo pri Representation of the People Act izleta 1918, ki je reformiral volilni sistem. Umrla je nekaj tednov pred potrditvijo volilne pravice za ženske, starejše od 21 let... 11.3. petek 18.00 Mestna knjižnica Izola predavanje in delavnica RaZUmGVanje Sfibe ifl Otroka namenjeno staršem in otrokom skupaj. Živimo v času, v katerem je tempo življenja pogosto prehiter, da bi lahko sledili vsemu, kar si želimo. Trudimo se delati kompromise in se odrekamo stvarem, da bi sebi in našim otrokom omogočili srečo, ljubezen, zdravje in veselje. Četudi se trudimo z vsemi svojimi močni, se nam pogosto dogaja, da drugi določajo kaj je dobro za našega otroka in kako bi se morali z njim obnašati. Stroka, knjige in revije, strokovnjaki, družina in prijatelji... vsi zelo radi svetujejo o tem, kako naj ravnamo, da bo vzgoja idealna. Vse se dogaja z namenom, da bi otroka vzgojili v prijaznega, ljubečega, inteligentnega in sposobnega človeka, ki se bo znašel v Galerija Alga V četrtek 3.3 ob 19.00 uri vas vabimo na otvoritev razstave Fluid dynamics in square space Razstava bo na ogled ves mesec. Galerija Insula V torek, 8.marca ob 19.00 vas vabimo na otvoritev razstave BERKO SELFI LSp* * Razstava bo na ogled do 30. marca 2016. Pretorska palača v Kopru razstava „ ALENKA VICELJO: KAR ZENSKE RABIJO Sončna dvorana Izola razstava tradicionalne in digitalne ilustracije Rok Kleva Ivančič Novi svetovi Galerija Plač Ljubljanska32 razstava Martina Žerjal rt.. • Kavarna Zvon razstava slik na platno Življenje je polno barv Nadja Lorbek www.center-izola.si | www.odeon.si Center za kulturo, šport in prireditve Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola četrtek, 3.3, ob 19.00, Galerija Alga: otvoritve razstave Sanja Tošič: FLUID DVNAMICS IN SQUARE SPACE. Vstop prost. 1 petek, 4.3., ob 20.00, Kulturni dom Izola: revija PRIMORSKA POJE (org.: JSKD Ol Izola, ZPZRZSKDI, ZSKPG, ZCPZT, CKŠP Izola). Vstopnina: 5 €, vstopnice bodo na voljo v uri pred dogodkom pri blagajni Kulturnega doma. NAPOVEDUJEMO... • petek, 11.3., ob 20.00, Kulturni dom Izola: komedija IRENA) ALI NE MOREM VEČ) Vstopnina: 10€v predprodaji, 13 €na dan dogodka. ■ četrtek, 17.3., ob 19.00, Kulturni dom Izola: pogovorni večer z izolskimi vinarji NA ŠTIRI OČI..." Vstop prost. ■ sobota, 26.3., ob 20.00, Kulturni dom Izola: koncert MASCARA OUARTET. Vstopnina: 8 € v predprodaji, 10 € na dan prireditve. GALERIJA ALGA IZOLA Do 5.4. je ogled fotografska razstava Sanja Tošič: FLUID DVNAMICS IN SQUARE SPACE. Vstop prost. ART KINO ODEON IZOLA ■ četrtek, 3., nedelja, 6., in torek, 8.3., ob 1830, ter petek, 4., in sobota, 5.3„ ob 20.30: zmagovalec Liffa OVNA, • četrtek, 3., nedelja, 6., in torek, 8.3„ ob 20.30, ter petek, 4., sobota. S., in sreda, 9. 3, ob 18.30: ironična drama DRUŽINSKI FILM, ■ sobota, 5„ in nedelja, 6.3., ob 16.00: KINO VETRNICA', animacija ROBINSON CRUSOE; ■ ponedeljek, 7.3., ob 17.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: drama POVRATNIK • ponedeljek, 7.3., ob 20.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: drama DANSKO DEKLE Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati/ | www.facebook.com/kulturnicenter.izola I www.facebook.com/art.izola https://twitter.com/CKSPIzola https://twitter.com/artodeon Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; e: galerija@center-izola.si), ponedeljek, torek, petek: 9.00-13.00, sreda, četrtek 16.00-19.00, sobota, nedelja in prazniki zaprto. Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; e: info@odeon.si), vsak dan od 18.30-20.30. TURA PRIMORSKA POJE _ X 2016