NAGRAJUJEMO NOVE NAROČNIKE C'*
U
EGATgDNIlttj
b^Hglasnih straneh. I

Po naših občinah Ptuj • Skupna pritožba občin na tožbo MO Ptuj
O Stran 2
Po naših občinah Destrnik • Gasilci dobili dvorano in ostali brez denarja O Stran 3
Ptuj, petek, 13. maja 2011
letnik LXIV • št. 36 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Popolnoma novi FORDC-MAX
Avto Serbinek d.o.o.
PE PTUJ, Mariborska c. 68
(g) 02/788-54-00
Vsi rabljeni avtomobili so na... w»fw.avtocenter-serbi nek.si
RADIOPTUJ
www.radio-ptuj.si
V
Štajerski
Ljubljana • Dejan Zavec predstavil svoje letošnje boksarske načrte
Najverjetneje konec poletja z Bertom
V sredo je bila v Ljubljani tiskovna konferenca, na kateri je svetovni prvak velterske kategorije po verziji IBF Dejan Zavec skupaj s trenerjem Tomijem Jagarincem predstavil potek dela, načrte za prihodnost in morebitne tekmece v naslednjem dvoboju.
Ko je tema nanesla na možne tekmece, so skoraj vse poti vodile k imenu Andre Berto (28 dvobojev, 27 zmag, 21 s K.O., 1 poraz). Ta 27-letni Američan je bil svetovni prvak po verziji WBC, a je pred dobrim mesecem po točkah izgubil prvi dvoboj v profesionalni karieri proti rojaku Vic-torju Ortizu. S tem se je moral posloviti od šampionskega pasu, a ga želi v najkrajšem možnem času znova vrniti v svojo vitrino. »Najprimernejša tarča« se mu je zdel prav Dejan Zavec in njegov IBF-naslov. »Na raznih boksarskih spletnih portalih, predvsem ameriških, je bilo že pred časom veliko ugibanj prav na to temo. Šli smo še korak dlje in že vzpostavili kontakte z njegovo ekipo, ki se prav tako strinja z dvobojem. Sliši se preprosto, vendar obstajajo še nekateri zadržki, zaradi katerih bo potrebno počakati še nekaj časa, da bi na koncu lahko prišlo do dejanske realizacije in podpisa pogodbe.
O Stran 15
Idejan		7AVEC	
IBF WORLD CHAMPION www.dejanzavec.com L ¿ 0 M E D 1 S i			PP mTVñ > -
povezuje	• 1
I amis	M 1
TfRcu
[ ¿filíSH I
MEDIS
Foto: Črtomir Goznik
Kidričevo • Po skrivnostnem izginotju kipa
Kip Borisa Kidriča bodo postavili pred Talumom
Doprsni kip Borisa Kidriča, ki je bil leta 1973 postavljen v manjšem parku ob Mercatorjevi samopostrežnici v Kidričevem in je v začetku leta skrivnostno izginil, bodo 20. maja postavili pred upravnim poslopjem Taluma.
Krajani Kidričevega, med katerimi se je 3. januarja letos kot blisk razširila novica o skrivnostnem izginotju doprsnega kipa Borisa Kidriča, so še vedno ogorčeni in raz-
Vabljeni na predizbor ansamblov za
Ptuj 2011
arodno abavne lasbe
Avtobus odpelje v Preddvor v nedeljo, 29. maja ob 13. uri, izpred družbe Radio-Tednik Ptuj, Kaneva ulica 6.
Med prispelimi kupončki bomo izžrebali 20 potnikov, ki bodo s seboj lahko
pripeljali še eno osebo. O izidu žrebanja boste obveščeni pisno po pošti.
Kd
Perutnina Ptuj
dvojeni. Mnogi so prepričani, da je šlo za politično dejanje nasprotnikov nekdanjega sistema oziroma revolucionarja in velikega gospodarstvenika Borisa Kidriča, po katerem ta kraj nosi ime, drugi pa menijo, da je šlo le za navadno tatvino dolgoprstnežev, saj vsi vedo, da je bil kip iz brona, kar pomeni precejšnjo vrednost.
Sicer pa je kip Borisa Kidriča, ki je bil postavljen na podstavku iz aluminijastih cevi, po besedah župana Antona Leskovarja zaščiten kulturnozgodovinski spomenik, ki ima svoj pomen za kraj in okolico. V Nestrankarskem gibanju za samostojno občino Kidričevo pa menijo, da gre za čisto pro-vokacijo nasprotne strani, ki je verjetno v povezavi z današnjo oblastjo v občini, zato so zahtevali, da naj se kip Borisa Kidriča, narodnega heroja in gospodarstvenika, nemudoma
vrne na mesto, kjer je bil do tedaj, saj gre za kulturno-zgo-dovinsko obeležje, ki se ga krajani Kidričevega ne sramujejo.
Spomenik narodnemu heroju Borisu Kidriču so v Kidričevem svečano odkrili 22. aprila 1973 na velikem vseslovenskem ljudskem zborovanju, kjer je o liku tega velikega gospodarstvenika govoril tedanji predsednik izvršnega sveta Sr Slovenije Andrej Marinc. Spomenik je delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča. Umetnik je na željo vodstva Taluma sedaj izdelal repliko spomenika, postavili pa ga bodo pred upravnim poslopjem Taluma na slovesnosti, ki bo v petek, 20. maja, ob 14.30. uri. Že sedaj vabijo vse, ki so tako kot v kidričevski tovarni na Borisa Kidriča ponosni, da se jim ob slovesnem trenutku pridružijo!
-OM
Foto: M. Ozmec
Akademski kipar Viktor Gojkovič je že izdelal repliko nekdanjega kipa Borisa Kidriča, ki ga bodo postavili pred upravnim poslopjem Taluma.
Spodnje Podravje • Skupna pritožba občin na tožbo Mestne občine Ptuj
Občine ne bodo plačale
Znano je, da je Mestna občina Ptuj po skoraj dveh desetletjih pravdanja izgubila tožbo s podjetnikom Ra-dom Snežičem, lastnikom družbe Meltal. Znesek, ki ga je občina morala lani poravnati z izvršbo, znaša kar debelih 2,3 milijona evrov, čeprav je bila prvotna tožbena zahteva približno 260.000 evrov - dva milijona so nanesle obresti in sodni stroški.
Ptujski župan Štefan Celan bi kot izkušen politik pritožbo občin moral pričakovati, a je bil, kot sam pravi, zelo razočaran: „Kljub vsemu pa se bomo še naprej trudili, da bo krivična sodba do vseh novo nastalih občin razveljavljena in sredstva povrnjena."
Foto: SM
Na kratko: sodna zgodba s predolgo brado se je začela potem, ko je bilo Snežiču na ptujski upravni enoti najprej izdano gradbeno dovoljenje za poslovni objekt v Slovenji vasi, nato pa zaradi zahtev civilne iniciative razveljavljeno. Rado Snežič je uspel s tožbo na drugi stopnji in lani je mariborsko Višje sodišče odločilo, da mora ptujska občina plačati vse - od glavnice in ogromnih obresti do vseh sodnih stroškov. Ptujski župan Štefan Čelan je takrat napovedal vložitev tožbe zoper državo zaradi dolgotrajnega sojenja.
Kakorkoli, blagajna ptujske mestne občine je ostala brez 2,3 milijona evrov, župan Če-lan pa je v skladu z delitveno
bilanco občin, ki so nastale iz nekoč velike ptujske občine, sicer poravnani znesek tožbe razdelil med 14 spodnjepo-dravskih občin, pač glede na število občanov v posamezni občini. Po tej delitvi je v breme ptujski občini za plačilo izgubljene tožbe ostalo 679.492 evrov, dobra 1,3 milijona evrov pa naj bi poravnale ostale občine - oziroma jih vrnile ptujski občini.
Ko pa so bili župani teh občin seznanjeni z zadevo „Meltal", pa se niso ravno kaj posebej obremenjevali z zahtevo ptujske občine; pravzaprav v nobeni od občin predvidenega zneska za poravnavo svojega dela dolga niso niti planirali kot posebne postav-
ke v letošnjem proračunu. Tako je pač sledila tožba MO Ptuj proti vsem 14 »naslednicam« z zahtevo za poravnavo dolga, ki naj bi jim pripadal po delitveni bilanci. Toda kot je bilo pričakovati, se občine niso pripravljene kar na hitro in gladko iztožiti, ampak so v začetku maja letos na Okrožno sodišče na Ptuju poslale skupno pritožbo, s katero tož-beni zahtevek MO Ptuj v celoti zavračajo. V pritožbi tudi pojasnjujejo in utemeljujejo, zakaj se ne čutijo dolžne poravnati zahtevanega zneska.
Meltal bi moral tožiti vse občine
Pritožbo so podpisali prav vsi župani vseh 14 toženih občin, v njej pa je med drugim zapisano:
„Tožene stranke zavračamo navedbe tožnice in ugovarjamo tožbenemu zahtevku tako po temelju kot po višini. Tožni-
ca (MO Ptuj, op. a.) v tožbi že sama zatrjuje, da je odgovorna za obveznosti bivše Občine Ptuj, katere delavec je povzročil škodo, a le do višine, ki odgovarja njenemu deležu, določenemu v Sporazumu o razdelitvi premoženja Občine Ptuj. Iz razloga, ki ga sama navaja, bi morala tožnica v pravdi, ki je potekala na Okrožnem sodišču na Ptuju pod opravilno številko Pg 38/2004, ugovarjati tožbenemu zahtevku po višini na osnovi zgoraj navedenega sporazuma. Za ta del zahtevka po višini bi morala postaviti ugovor pasivne legitimacije. Če bi tožnica ravnala tako, bi moral tožnik (podjetje Meltal, op. a.) sam razširiti tožbo tudi na nas, sedanje tožene stranke, ali pa bi nas tožil s samostojno tožbo. V kolikor tega ne bi storil, bi moralo sodišče odločiti o utemeljenosti ugovora tožnice. Če bi sodišče v ugovoru tožnice razsodilo v
njeno korist, bi bila tožniku dolžna plačati le njen stvarni delež tožene odškodnine, ne pa celotnega toženega zneska. Šele v kolikor bi sodišče zgoraj opisani tožničin ugovor zavrnilo in o njem tudi utemeljeno odločilo, bi imela to-žnica pravni naslov, da od nas, ostalih občin, sedanjih toženih strank, terja plačilo vsaki toženi stranki pripadajočega deleža odškodnine."
V	nadaljevanju občine pri-tožbenice pojasnjujejo, da na ptujskem Okrožnem sodišču ni bilo razsojeno in odločeno, ali so solidarne zavezanke za plačilo, in da niso bile stranke v sodnem postopku, zato nikomur nič ne dolgujejo, ter še, da si je pravzaprav MO Ptuj čisto sama kriva, ker v sodnem postopku ni izvedla opisanih ugovorov, zato naj tudi sama nosi posledice.
Občina Ptuj si je za obresti sama kriva
V	drugem členu pritožbe pa občine navajajo, da priznavajo sklep Vrhovnega sodišča, da so pravne naslednice nekdanje Občine Ptuj, kar so potrdile tudi z že omenjenim Sporazumom in skladno s tem prevzele premoženje, vendar pa iz tega sklepa MO Ptuj zdaj samovoljno izpeljuje tudi ugotovitev, da vse občine solidarno odgovarjajo za obveznosti bivše ptujske občine. Ker pa, po mnenju ostalih občin, solidarna obveznost ni določena niti s sklepom Vrhovnega sodišča niti v Zakonu o lokalni samoupravi, občine zdaj niso dolžne plačati nič. Dolžne bi bile le v primeru, če bi MO Ptuj v tožbi iz leta 2004 tudi njih navedla kot pravne naslednice - torej tožene stranke.
Nadalje v svoji pritožbi vseh 14 občin očita ptujski občini, da bi že v času sodnega postopka morala predvidevati dolgotrajnost sodnega postopka, in če bi ravnala premišljeno, bi leta 2004 (ko je dejansko nastalo dolžniško-upniško razmerje s pravnomočno sodbo) položila zahtevani toženi znesek na sodišče, s čimer bi se prenehalo obračunavanje vseh obresti, in ne bi nastali sodni stroški v višini dobrih 28.000 evrov, tako
da bi dolg dejansko znašal le 259.650 evrov. Torej - po pritožbenem mnenju občin - si je občina Ptuj čisto sama kriva, da so enormno visoke obresti nanesle približno dva milijona evrov, ker bi to lahko preprečila. In zato za njeno „malomarnost" pač niso dolžne plačevati deleža obresti, ki jim je bil s tožbo ptujske občine pripisan.
Kako bo odločilo sodišče v primeru tožbe MO Ptuj in pritožbe 14 občin, pa bo treba počakati ...
Čelan: „Milo rečeno, zelo sem razočaran kot človek ..."
Ptujski župan Štefan Čelan je pritožbo vseh občin komentiral precej čustveno: „Moram odkrito priznati, da sem bil nad ravnanjem ostalih občin, pravnih naslednic stare ptujske občine, v primeru tožbe s podjetjem Meltal lastnika Rada Snežiča, milo rečeno, razočaran kot človek. Od kolegice županje in ostalih kolegov županov sem pričakoval, da bodo vsaj z besedo izkazali solidarnost v tej težki situaciji, ko smo čez noč morali poravnati dolg v višini dobrih dveh milijonov evrov. Izjema je bil župan Podlehnika Marko Ma-učič, ki je kljub lastni težki finančni situaciji v njegovi občini prišel na razgovor in mi ponudil korektno obliko pomoči. Kljub navedenemu pa se bomo v MO še naprej trudili, da bo krivična sodba do vseh novo nastalih občin razveljavljena in sredstva povrnjena. Prav tako se bomo v MO še naprej obnašali kot korektni partnerji v medobčinskih odnosih. Do sedaj smo vedno do vseh občin postopali po načelu, da se prijatelja spozna v stiski. Lastno odgovornost in solidarnost smo vedno izkazovali tako dobrem kot v slabem. Ali so te vrednote sestavni del poslovanja tudi v ostalih občinah, bo pokazal čas ravno na primeru te tožbe, ki jo je povzročila civilna iniciativa iz občine Starše na lokaciji sedanje občine Hajdina in jo je zakrivil organ, ki je v sestavi Upravne enote Ptuj."
Čustvena nota sicer v finančnih in sodnih zgodbah nima nobenega učinka, ptujski župan Štefan Čelan pa je gotovo tudi že dovolj izbrušen politik, da je pritožbo občin lahko pričakoval. Jasno je, da vsak župan ščiti „svojo občino in občinsko blagajno", in verjetno bi tako ravnal tudi ptujski župan, če ne bi bil ptujski, ampak na čelu katere od drugih (toženih) občin.
Prijetno pa v tej situaciji gotovo ni nikomur - razen Radu Snežiču ...
SM
Uvodnik
V čigave žepe?
Potem ko naša vlada grozi z interventnim zakonom, če ne bo sprejeta pokojninska reforma, potem ko nas ta ista vlada mesečno stane 200 milijonov evrov, potem ko smo 200 milijonov evrov dobesedno podarili Grčiji, potem ko je vsak dan slišati za nova odpuščanja in stečaje podjetij ... - mariborski Elektro kot da živi v nekem drugem svetu in napoveduje podražitev elektrike. Prvi med prvimi v Sloveniji. Saj verjetno mu bodo sledili še drugi, razen gorenjskega. Ampak - zakaj?
Uradna obrazložitev: ker se je cena elektrike na svetovnem trgu zelo podražila zaradi zadnjih katastrof na Japonskem. Itak da. Ampak je res potrebna podražitev že zdaj?
Robert Golob iz prav tako elektro podjetja Gen-I te izjave gladko postavlja na laž, saj podjetja elektriko na svetovnem trgu praviloma zakupijo za eno leto naprej. Lani sojo tako po precej nižjih cenah zakupila za letos. Zato se letošnje podražitve ne bi smele poznati že zdaj, ampak šele v naslednjem letu, ob novem zakupu.
Seveda pa - zakaj ne bi zaslužili že prej, če se le da? Se bo pač še nekaj ekstra dobička v žepih elektro mogotcev nabralo vnaprej, dokler se ljudstvo lahko naplahta s takšnimi razlagami, kot je zgornja.
A zadnja napoved podražitve elektrike, ki jo bomo, kot kaže, najprej doživeli Štajerci, ni edina „cvetka" poslovanja elektro podjetij. Še nevarnejša leži drugje: ljudje, vedno bolj brez denarja, pač šparajo, kjer se le da in kolikor se da. Tudi pri porabi električne energije. Tisti z denarjem pa kupujejo manj potratne porabnike elektrike. In ker se poraba zmanjšuje, žepi elektro mogotcev pa morajo biti enako napeto polni, se je našla druga luknja: če ne bo dovolj denarja iz porabe, se bo pač dvignila cena omrežnine. V vsakem primeru bo mesečna položnica za male obupane državljane vedno višja, nikoli nižja. Da bo napovedana podražitev elektrike za seboj potegnila še druge podražitve, je itak treba pričakovati. In tako naprej, v krogu... Kako dolgo še?
Simona Meznarič
Okvirni razdelilnik stroškov za občine Spodnjega Podravja v „zadevi Meltal":
Destrnik: 69.770 evrov Trnovska vas: 34.885 evrov Sveti Andraž: 34.885 evrov Dornava: 74.826 evrov
Gorišnica (skupaj s Cirkulanami): 161.786 evrov
Juršinci: 58.647 evrov
Kidričevo: 204.225 evrov
Majšperk: 147.776 evrov
Žetale: 44.749 evrov
Videm: 176.355 evrov
Podlehnik: 63.897 evrov
Zavrč: 38.424 evrov
Hajdina: 112.184 evrov
Markovci: 120.393 evrov
Mestna občina Ptuj: 679.492 evrov
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,80 EUR, za tujino (samo v petek) 119,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Destrnik • Gasilci dobili dvorano in ostali brez denarja
Gnojna jama očitkov brez dna
O sporu med gasilci ter njihovimi somišljeniki iz Desencev in županom Francem Pukšičem oziroma vodstvom občine Destrnik glede obnove ali novogradnje dvorane ob desenskem gasilskem domu smo že obširno poročali. Minulo soboto na seji občinskega sveta pa je zgodba o lastništvu dvorane, ki naj bi jo občina obnovila (oz. sezidala novo), dobila epilog: dvorana je namreč z razvezo pogodbe vrnjena PGD Desenci.
Foto: SM
Če večletno zgodbo povzamemo na kratko: leta 2004 je dvorano v lasti PGD s pogodbo dobila v last občina s hkratno zavezo, da bo sezidala novo. Vendar se novogradnja v sedmih letih ni zgodila; krivec za nastalo situacijo pa je po mnenju obeh nasprotujočih si taborov na drugi strani. Gasilci in del krajanov trdijo, da sta za vse kriva občina in župan, ki nista upoštevala njihovih predlogov in želja, župan Pukšič pa, da so krivi krajani oziroma gasilci, ki so zavračali vse ponujene variantne projekte.
„Dejstvo je, da smo leta 2004 sofinancirali gradnjo gasilskega doma Desenci v višini dobrih 16.000 evrov. V letih od 2005 do 2009 smo se uspeli dogovoriti za odkup dveh manjših parcel v lasti KZ in PP, za kar smo skupaj namenili slabih 1800 evrov. Ti parceli sta bili potrebni za izvedbo novogradnje. V začetku leta 2010 smo pripravili projektno dokumentacijo za novogradnjo - večjo dvorano s 300 sedeži in hkrati za ureditev vaškega središča, ki nas je stala 24.000 evrov. Poleti istega leta je bil projekt predstavljen vašča-nom, a je bilo 14 od 22 zbranih na zboru krajanov v Desencih proti projektu. Dan za tem, 9. junija lani, je osem gospodinjstev poslalo izjavo, da želijo le obnovo obstoječe kulturne dvorane, 3 gospodinjstva pa so bila za novogradnjo.
18 junija je kmetijsko ministrstvo objavilo javni razpis za obnovo vasi, kamor smo želeli projekt prijaviti in tako pridobiti del denarja za izvedbo. Razpis je bil zaključen 26. avgusta. Drugega julija smo v Volkmerjevem domu kulture na Destrniku izvedli razširjeni sestanek vašča-nov iz Desencev, Levanjcev, Go-milcev, Svetincev, Zg. Velovleka in Doliča, kjer je bil naš projekt predstavljen še enkrat in tudi povedano, da so proti njemu gasilci in krajani Desencev. Letos drugega februarja pa je bil na
občini sklican še en sestanek s predstavniki PGD Desenci, kjer sta bili izraženi dve stališči: občina je želela ohraniti lastništvo dvorane, gasilci pa so želeli prenos lastništva. Dogovorjeno je bilo, da se ponovno dobimo po enem tednu, če bo izkazan interes za sodelovanje, s čimer so se strinjali vsi prisotni. Vendar pa po tem zadnjem sestanku od PGD Desenci ni bilo nobenega odziva več," je kronologijo dogodkov povzel župan Franc Pukšič.
Je zadeve premaknil dopis odvetnice?
Na drugi strani zgodbe so gasilci in krajani Desencev, ki so v več letih čakanja izgubili zaupanje in upanje, da bo dvorana res kdaj prenovljena, nova in po njihovem mnenju daleč prevelika, kot jo je predlagala občina, pa je, kot so jasno povedali, nesmiselna in neekonomična. Ker se okoli prenove stare dvorane nikakor niso mogli dogovoriti z občino, se je med njimi vse
jasneje oblikovalo stališče, da hočejo lastništvo nekoč svoje dvorane nazaj. Zato so že konec oktobra lani preko odvetnice Helene Polič Kosi na občino naslovili zahtevo za vrnitev oziroma prenos lastninske pravice nazaj na PGD Desenci z obrazložitvijo, da občina ni izpolnila vseh pogodbenih obveznosti oziroma je kršila peti člen omenjene pogodbe, v katerem se je zavezala, da bo v roku petih let pričela gradnjo dvorane ob gasilskem domu. Občina je sicer na odvetniški dopis odgovorila, da ni kršila nobene pogodbene obveznosti, ker gradnja nove dvorane zaradi nasprotovanja krajanov ni bila možna, za prenovo pa je bilo s sklepom občinskega sveta zagotovljenih 40.000 evrov.
Kakorkoli že, mnenja in stališča dveh nasprotnih taborov so ostala enaka, kompromis očitno ni bil možen, kar se je pokazalo tudi ob sobotnem predlogu za razvezo pogodbe o lastništvu sporne dvorane. Župan Pukšič je namreč najprej javno udaril
cez - po njegovem prepričanju - objavljene laži v časopisu okoli zapletov pri desenški dvorani, ki so jih lansirali gasilci in krajani Desencev, nato pa povedal:
„Zgodba okoli te dvorane ima samo en namen: karkoli župan predlaga, je treba biti proti! Tudi pri nakupu gasilskega avtomobila je bilo enako. Zdaj, ko bomo pogodbo razvezah, upam, da je te zgodbe konec. Še vedno vam je na razpolago opeka v našem podjetju Gradnje Destrnik, seveda pa z razvezo pogodbe gasilci nimate več na voljo 40.000 evrov v proračunu!"
Ostali na nasprotnih bregovih
Takoj mu je nasprotoval Branko Horvat: „Dvorana se je predala z namenom, da se zgradi nova. Ampak ne tako megalo-manska, kot je bila predvidena. Govorilo se je vedno le o dograditvi, tudi sami ste najprej podpirali le dozidavo, ko bi bilo pa to res treba narediti, ste ta predlog umaknili ... Gasilci nikoli nismo bili proti tej dvorani, ker nismo bili nikoli niti vabljeni na kakšno srečanje! Sporna pa je bila tudi postavitev čistilne naprave v okviru urejanja središča vasi, ki ste jo nekemu našemu krajanu želeli vsiliti dobesedno pred nos, čeprav vam je ponujal drugo svojo lokacijo 50 metrov vstran. Ampak tega niste hoteli niti slišati! Ne morete vendar delati projektov mimo krajanov, proti njihovi volji! Najprej bi se lahko posvetovali z njimi, tako bi bilo veliko lažje. Glede nakupa vozila pa le to: predvideno vozilo za nakup je bilo popolnoma neprimerno za gašenje požarov v naših vaseh in to smo dokazali tudi s strokovnim mnenjem Gasilske zveze!"
Oglasil se je še podžupan Branko Zelenko: „Moti me to, da se toliko let nismo mogli nič dogovoriti. Tudi sam sem nekaj
Župan Franc Pukšič: „Saj dobro koč je bil gospod Janez Žampa Destrniku - še danes je nimami
časa sodeloval in predvidena dvorana nikakor ni bila megalo-manska. Doma sem tam blizu in lahko povem, da od začetka niti ni bilo nekega nasprotovanja tej novogradnji, potem pa kar naenkrat revolt ljudi, ki so bili po moje pač zavedeni. Na srečanjih pa so bili itak vedno samo neki 'izbranci', ki so bili absolutno proti. Tudi za lokacijo čistilne naprave bi se lahko dogovorili, a druga stran ni bila za sestanek in iskanje kompromisa. Mislim, da je res najbolje, da se vsa ta agonija reši s preklicem pogodbe. Ampak če boste še naprej delovali tako, kot ste pokazali, potem v vašem kraju še 50 let ne bo nič narejenega!"
Pukšič spljuval osebne interese in (slab) vpliv Janeza Zampe starejšega
Potem je svoje povedal še Pukšič: „Prvič, lokacija predvidene čistilne naprave ni bila tako blizu dvorišču, kot tukaj govorite! In če bi si šli ogledati čistilno napravo v Pesnico, bi videli, da stoji dobesedno v središču naselja, med hišami, in nikogar ne moti. Zakaj je bilo tako močno nasprotovanje lokaciji čistilne naprave?! Bom zdaj zelo odkrit: zato, ker je bila lastnica parcele občina, nekdo pa je hotel s prodajo
>, kdo stoji za vsem tem! Ne-jši proti gradnji trgovine na
druge parcele pač zaslužiti!"
Pukšič je potem udaril še enkrat: „Saj dobro vemo, kdo stoji za vsem tem! Nekoč je bil gospod Janez Žampa starejši proti gradnji trgovine na Destrniku - še danes je nimamo! Potem je bil tudi proti gradnji šole in telovadnice, češ naj ju zgradi država! Vem, da ste pričakovali, da bo občina kot lastnik vdrla v dvorano, ker ste pač obdržali ključe, da bi potem lahko s prstom kazali na nas, češ kakšni vandali smo. Ampak to pa ne, vdirali pa ne bomo. Izvolite, danes dobite dvorano nazaj v svojo last!"
Branko Horvat je poskušal še enkrat: „Dajte že razumeti, da gasilci nismo bili proti dvorani, sploh se nismo opredelili! Sploh pa bi najprej morali imeti soglasje sosedov, ali ne? Tako se dela v ostalih krajih in občinah!"
Debato je zaključil podžupan Zelenko: „Očitki okoli gasilskega avta so neumestni. Takrat je bil denar zanj zagotovljen, in če vam ni ustrezal, bi ga kasneje prodali in si kupili takšnega, kot ga želite. Sploh ne znate gospodariti, do danes ste si sami zrušili vse, zato pa nič nimate!"
Sledilo je glasovanje o tem, ali naj se pogodba o prenosu lastništva dvorane na občino razveljavi, in vseh 11 svetnikov je bilo soglasno za.
SM
Foto: SM
Svetnik in član PGD Desenci Branko Horvat: „Govorilo se je vedno le o dograditvi, tudi sami ste najprej podpirali le dozidavo, ko bi bilo pa to res treba narediti, ste ta predlog umaknili ... Ne morete delati projektov proti in mimo volje krajanov!"
Ptuj • Aleš Arih o očitkih arheološke stroke
»Zakaj arheološka stroka ni pomagala prej?«
Prenova dela dominikanskega samostana, ki jo v soglasju z ministrstvom za kulturo izvaja Mestna občina Ptuj, zaradi obsežnosti in celovitosti del zahteva tudi selitev arheološke zbirke. Očitke, da gre za zapiranje zakladov v zaboje, uničevanje kulturne dediščine in celo za kulturno katastrofo, kot smo lahko prebrali v torkovi številki Štajerskega tednika, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih ostro zavrača. Celo več: prepričan je, da je začasna rešitev dobra.
Foto:DB
Selitev gradiva iz dominikanskega samostana v stavbo nekdanjega Kmetijskega kombinata, ki je v lasti Perutnine Ptuj in se nahaja tik ob samostanu, se bo začela že v kratkem. Vodja projekta selitve je arheolog Ivan Žižek, na občini pa potekajo še zadnji dogovori med investitorjem, projektantom in muzejem. Vse je že pripravljeno, kako dolgo pa bo selitev trajala, še ni znano. Kot pojasnjuje direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih, je vse odvisno od tega, kako hitro bodo uspeli usposobiti stavbo Kombinata. Zbrane so že ponudbe za ureditev prostorov, kamor se zraven gradiva seli tudi celoten arheološki oddelek. Obnovitvena dela naj bi se začela že v nekaj dneh, po Arihovem predvidevanju pa naj bi se zaključila v mesecu dni, ko naj bi se začela selitev gradiva. Prepričan je, da je sedanja rešitev dobra, saj bodo dobili centralni depo, sočasno pa se bo popravil dominikanski samostan.
Nekateri strokovnjaki vam očitajo, da ste se selitve lotili napačno. Kaj menite o tem in na kakšen način konkretno boste arheološko gradivo selili? Bodo te zbirke res zaprte v zaboje in nedostopne širši javnosti?
»Pomembno je to, da sem
Kot je pojasnil župan občine Zavrč Miran Vuk, v investicijo neposredno niso vpleteni v občini Zavrč, ampak zasebno podjetje domačega podjetnika. Po združitvi Kmetijskega kombinata Ptuj s Perutnino Ptuj so proizvodnjo v Zavrču ukinili, zato so nekdanji hlevi, skladiščni prostori in sušilnica za hmelj nekaj let samevali. Objekte in pripadajoči del parcele je kupilo zasebno podjetje domačega podjetnika in kmalu po odkupu izrazilo pripravljenost, da bi na tem prostoru zgradili dom za starejše. Ker tega v Zavrču in na širšem območju Haloz še kako potrebujejo, so v občini Zavrč že predlani opravili spremembo in prilagoditev prostorskega plana.
V zadnjih nekaj letih je omenjeno zemljišče z objekti izmenjalo že nekaj lastnikov,
predlagal, da zadevo rešimo tako, da bomo arheološko zbirko postavili v neki novi obliki in vsebini v razstavišče Stari zapor. Tu imamo ogromen prostor in smo že imeli izjemno odmevno razstavo o Rimljanih, sedaj pa se z arheologi dogovarjam, da bomo pripravili nov koncept, ki predvideva postavitev arheološke zbirke. Nič ne bomo zaprli v škatle, ampak bomo iz tega, kar imamo, odbrali najzanimivejše in najbogatejše stvari skozi posamezna zgodovinska obdobja. S tem bomo povezali to zbirko z majhnim lapidarjem, ki ga imamo. To pomeni, da dejansko še naprej govorimo o arheoloških zbirkah, ne ukinjamo zbirke, ker bi to za muzej resnično bil velik minus. Javnosti moramo omogočiti dostop, kar se bo tudi zgodilo, bo pa nekaj časa možno voditi ljudi skozi dominikanski samostan in lapidarij na osnovi posebnih prijav. Kaj se bo zgodilo z lapidarijem, pa je stvar arhitektov in stroke. Zdaj o nekem šotoru, o čemer smo nekoč govorili, sploh več ne razmišljamo - to je bila samo trenutna ideja in o njej ni več govora. V muzeju si bo skratka možno ogledati arheološke zbirke v novi obliki in novi postavitvi.«
Slišati je, da se na to temo pripravlja strokovno srečanje Muzejskega
sedaj pa je lastnik zasebno podjetje Grando nepremičnine, posredovanje in storitve, d. o. o„ iz Ljubljane. To je potrdil tudi predstavnik tega podjetja Andrej Hladnikin nam pojasnil, da opravljajo rušitve v skladu s svojimi poslovnimi načrti:
„Ko bodo vsi objekti, ki so predvideni za rušenje, dokončno odstranjeni, na-črmjemo, da bomo na trem prostoru pričeli graditi dom za starejše. Moram reči, da so vsi potrebni projekti za to pomembno investicijo že v zaključni fazi in jih vsak čas pričakujemo."
Kdaj pa načrtujete pri-četek gradnje doma za starejše?
„Trenutno so naša prizadevanja uprta tudi v postopek pridobivanja koncesije za opravljanje te dejavnosti. In brž ko nam bo to uspelo
društva Slovenije.
»Res je, ena izmed točk srečanja je tudi to. Sam se z nekaterimi trditvami, ki jih podajajo nasprotniki selitve, strinjam, vendar se sprašujem, kje je bila do sedaj ta stroka, zakaj ni pomagala Ptuju, da bi že uredili in postavili neko sodobno arheološko postavitev. Kje so mitreji, rimska peč in drugo? Zakaj ni glas arheologije močnejši v tem? Najlažje je očitati, zakaj nekaj ni narejeno. In res ni bilo narejeno. Ampak če bi se bila takrat stroka tako angažirala kot sedaj, bi to morda tudi na Ptuju stvari premaknilo na bolje. Mi pa smo v desetih letih rešili dominikanski samostan propada. Danes je v tako dobrem
stanju, da bo dosti manj vlaganj, kot bi jih bilo sicer. Te zbirke pa so stare in so daleč zastarele v smislu prezen-tacije, zato je nujno moralo priti do nove ureditve. To je dobra stvar selitve, saj se bo s temi zbirkami končno nekaj zgodilo.«
Kako pa odgovarjate na očitke nekaterih strokovnjakov, da gre pri selitvi zbirk za uničevanje kulturne dediščine?
»Očitek absolutno zavračam. Gre za veliko priložnost, da se arheološka zbirka ponovno postavi in uredi. Trdim pa, da bi se morali vsi skupaj s stroko in vodstvom občine odločiti za nov arheološki muzej. Edinstvena priložnost je bila, da bi Ptuj
v času EPK dobili arheološki muzej. Če imam prave informacije, se pripravljajo idejne rešitve, fakulteta za arhitekturo s profesorji in študenti dela na idejnih rešitvah in jih bodo junija predstavili. Takrat bomo videli, kako bi Ptuj lahko dobil nov objekt. Išče se najboljša rešitev. Bojim pa se, da bo to spet samo kup idejnih rešitev, realizacije pa ne bo. Problem je v tem, da ni denarja in niti ni dovolj velike angažiranosti. Da bi preprečili, da ne ostanemo brez arheologije, je selitev kot začasna rešitev ustrezna.«
Kaj se je zgodilo z etnografsko zbirko in zbirko NOB?
»Zbirka vinogradništva je bila krasna zbirka, ki je bila najprej v Miheličevi galeriji, potem pa se je selila v grajsko žitnico. Potem so jo tam ukinili in nekaj sežgali, ker se je pojavila hišna goba, nato so jo dokončno umaknili. Zbirka NOB je bila pred mojim prihodom že postavljena na gradu, potem pa so se odločili, da jo umaknejo. Takrat so naredili glasbeno zbirko, ki je danes edinstvena v Sloveniji. Kasneje smo zbirko NOB nadomestili in jo postavili v stare zapore. Da bi pa bi bilo razstavljeno vse gradivo, ki ga imamo, pa je nerealno pričakovati. Veliko stvari se da predstaviti, ampak ob
pomoči MO Ptuj. Oni so se odločili, da nas izselijo, oni so investitor. Sedaj pa nam morajo pomagati rešiti tudi arheologijo.«
Ste seznanjeni s stališčem vaših arheologov glede selitve zbirke?
»Točno si ne bi upal trditi. Arhitekti in načrtovalci so prepričani, da lahko ptujsko arheologijo dostojno predstavijo javnosti. Usposobiti moramo objekt, v katerega bomo na kvaliteten način postavili ptujsko arheologijo. Ponujajo se razne rešitve. Ena je rušitev Kombinata, kamor se sedaj selimo. Ampak poudarjam, da ne verjamem, da bomo dobili denar. Problem je, da ne znamo črpati evropskega denarja. Mi nismo bančniki, mi smo muzej. Brez evropskega denarja arheološkega muzeja defi-nitivno ne bo, to je gotovo. Država ne bo dala, še manj Ptuj, torej če ne bo zunanje injekcije, se ne bo zgodilo nič. Nekdo se tega mora lotiti. Mi se bomo po strokovni plati, nismo pa bankirji, da bi se s tem ukvarjali. Če se je Ptuj odločil in imamo hude strokovne očitke, je dolžan, da dokaže nasprotno, da želi na drugačen način predstaviti ptujsko arheologijo. Da pa so bile prej narejene velike napake, pa se povsem strinjam.«
Dženana Becirovic
pridobiti, bomo pričeli gradbena dela. Prepričani smo, da se bo to zgodilo še letos. Ker pričakujemo, da bo v novem domu za starejše dobilo zaposlitev od 70 do 80 oseb, v glavnem z območja te občine, smo na občino Zavrč naslovili prošnjo za oprostitev plačila komunalnega prispevka, žal pa nam tega niso odobrili."
Kakšne pa bodo zmogljivosti bodočega doma upokojencev?
„Po projektu, ki je že izdelan, naj bi bilo v novem, sodobno urejenem domu za starejše prostora za okoli 160 varovancev. Če bo vse po sreči, če ne bo nobenih zapletov, bi lahko prve varovance sprejel že v drugi polovici prihodnjega leta."
Kolikšna pa je vrednost investicije?
„Ocena vrednosti celotne investicije še ni povsem zaključena, saj so v zaključni fazi še postopki za pridobitev vseh potrebnih soglasij in dovoljenj, sicer pa predvidevamo, da naj bi celoten dom za starejše po sedanjih cenah in izračunih veljal okoli 10 milijonov evrov."
M. Ozmec
Zavrč • Zgradbe nekdanjega kombinata porušili
Še letos gradnja doma za starejše
Poleg gradnje novega krožišča v nekdanjem centru kraja v teh dneh v Zavrču rušijo nekdanje objekte Kmetijskega kombinata Ptuj, kjer naj bi še letos pričeli gradnjo novega doma za starejše, ki naj bi veljal okoli 10 milijonov evrov.


Foto: M. Ozmec
Nekdanji prostori kmetijskega kombinata s hlevi in sušilnico so v teh dneh že skoraj popolnoma porušeni in odstranjeni.
Ptuj • Mestne selitve
Foto: Črtomir Goznik
Selitve za oživitev in poživitev mestnega jedra
V ptujskem mestnem jedru naj bi v dveh do treh letih prišlo do številnih selitev. Največ jih načrtujejo državne institucije. O tem smo se pogovarjali s ptujskim županom Štefanom Čelanom.
Na aprilski seji mestnega sveta ste napovedali nekaj selitev oziroma preselitev dejavnosti, ki naj bi se zgodile v bližnji prihodnosti -med drugim Pošte na Rogoz-niško cesto 33, pri čemer pa Pošta Slovenije storitve za občane želi še naprej opravljati na območju starega mestnega jedra in išče lokacijo v velikosti 100 m2. Z Vodnikove 2 naj bi se na novo lokacijo preselil tudi Zavod RS za zaposlovanje - nova lokacija je Trstenjakova (zdajšnji prostori Davčnega urada). Kako komentirate te selitve, ki so pravzaprav znane in pričakovane?
„Mnoge naše državne institucije se že dalj časa srečujejo s problematiko pomanjkanja prostorov za opravljanje svojih dejavnosti. Zato smo že pred časom pripravili predlog rešitev, kjer smo načrtovali gradnjo popolnoma novih prostorov za celotno državno upravo. Ta lokacija je bila predvidena na sedanjem parkirišču med Potrčevo in Osojnikovo cesto. Za to investicijo smo že opravili javni razpis in pridobili tri ponudbe. Žal pa je trenutna finančna kriza projekt nekoliko zaustavila, saj izbrane gospodarske družbe ne dobijo kreditnih sredstev pri naših bankah.
Zato smo primorani v iskanje novih rešitev, ki se ponujajo s selitvijo Pošte Slovenije na
Na Vrazovem trgu naj bi v bodoče potekale manjše kulturne prireditve. Ognjeni krst je trg odlično prestal ob lanskem festivalu Dnevi poezije in vina.
Rogozniško cesto. Ob tem je potrebno povedati, da bo Pošta Slovenije za potrebe naših občank in občanov obdržala v starem mestnem jedru svojo poslovno enoto.
Ker so potrebe sodišč, tožilcev in inšpektorjev v izpraznjenem objektu tako velike, se bo selil tudi Zavod RS za zaposlovanje, ki se želi s sedanjih treh lokacij preseliti na drugo. Ta možnost se ponuja v objektu na Trstenjakovi, ko se bo Davčni urad preselil v nove prostore, ki se bodo zgradili ob novi športni dvorani za izvedbo evropskega prvenstva v košarki."
Katere druge selitve je še pričakovati in kakšna je ponudba in vloga mesta pri tem - katere cilje zasle-
duje pri teh selitvah? Tudi geodeti, ki sedaj domujejo v Krempljevi ulici, naj bi iskali nove prostore.
„Pri teh selitvah želimo zadostiti razvojnim potrebam državnih institucij, ki bodo na ta način lahko kakovostneje opravljali storitve za naše občanke in občane. Z denacionalizacijo so mnogi objekti, v katerih delujejo državni organi, prešli v zasebno last in s tem v drugačne kapitalske interese. Podobno je s prostori Geodetske uprave v Krempljevi, kjer želijo privatni lastniki objekt v celoti nameniti drugačnim dejavnostim."
Ker so nekatere selitve pogojene tudi z gradnjo novega prireditvenega centra, kamor naj bi se selili davč-
ni urad in tudi geodeti, se poraja vprašanja, kaj pa v primeru, če ne bo prišlo do gradnje tega centra.
„O možnosti, da ne bi prišlo do novogradnje poslovnega centra, v katerem bo med drugim tudi športna dvorana za izvedbo evropskega prvenstva v košarki, v tem trenutku ne razmišljamo. Zato sta selitev Davčnega urada in Geodetske uprave za nas še vedno aktualna."
Kakšna pa je sicer strategija mesta pri polnjenju mestnega jedra?
„Projekt Evropske prestolnice kulture 2012 je podlaga za novo načrtovanje rabe objektov in trgov v starem mestne jedru. Izdelana je idejna zasnova prenove mestnih trgov in tržnice. S temi prenovami bo mesto dobilo večnamenski prostor na Novem trgu in pred tržnico. Mestni, Slovenski in Vrazov trg se bodo ob načrtovani stoodstotni zapori starega mestnega jedra za promet v bodoče uporabljali za manjše kulturne prireditve. Prenova dominikanskega samostana v kongre-sno-kulturni center in prenova prostorov stare steklarske delavnice pa bosta omogočali izvedbo sodobnih kongresnih in kulturnih prireditev. Nekdanja uprava Kmetijskega kombinata in upravna stavba nekdanje vojašnice bosta namenjeni potrebam sodobnega arheološkega muzeja, v katerem moramo ob muzejski dejavnosti pridobiti tudi slovenski arheološki inštitut.
Vse naštete novosti pomenijo povečan obseg števila takšnih turistov, ki so premožnejši in imajo spoštljiv odnos do kulturnih zakladov našega mesta. Njihov prihod bo terjal kakovostno spremembo v gostinski, hotelski in trgovski ponudbi v celotnem starem mestnem jedru."
MG
Svetinje • Predstavitev potopisa iz 16. stoletja
Potovanje iz Ormoža v Sveto deželo
V Svetinjski kleti so svoje obiskovalce navadili na redne tematske dogodke, pospremljene z dobrim vinom. Običajno se kaj dogaja enkrat na mesec, spomladi pa se dogodki vrstijo celo na 14 dni. Tokrat so ponovno pripravili nekaj prav posebnega, saj je okrog trideset gostov lahko prisostvovalo predstavitvi srednjeveškega potopisa z naslovom Iz Ormoža v Jeruzalem.
Potopis je predstavil Sašo Radovanovič, ki je ta dragoceni spomenik časa tudi prevedel iz staronemškega jezika. Gre za najstarejši ohranjen potopis iz slovenskih dežel v Sveto deželo. V njem je svojo pot iz Ormoža v Sveto deželo zapisal frančiškanski menih Gabriel iz Rattenberga. Menih je živel in delal v ormoškem frančiškanskem samostanu, njegov zapis pa sega v leto 1527. Zapis je pomemben tudi zato, ker odkriva starejšo zgodovino, ki je bila po mnenju Radovanoviča, v zadnji letih porinjena na stran, kot da je sploh ne bi bilo, še posebej, če je bila vsebina cerkvena.
Sašo Radovanovič je povedal, da o Gabrielu iz Rattenberga ni znanega veliko. Leta 1527 se je skupaj s samostanskim bratom Primožem iz Kamnika kot mnogi drugi romarji od-
pravil v Sveto deželo. Takšno potovanje je bilo v začetku 16. stoletja precej tvegano. Potovali so s kočijo do Benetk, nato pa z ladjo do svetih krajev. Nevarnost je prežala na vsakem koraku. Potopis navaja vse nevarnosti, ki so prežale na romarja, od roparjev do turških vojnih ladij in bolezni.
Rokopis frančiškana Gabriela, pravzaprav gre za prepis izvirnega rokopisa, se nahaja v Bavarski državni knjižnici (Bayerische Staatsbibliothek) v Münchnu. Način pisanja, razmišljanje o življenju in poznavanje sveta so torej odsev tedanjega časa, odsev srednjeveškega človeka. Knjiga je pomembna tudi za mesto Ormož, saj ga uvršča med kraje na zemljevid 16. stoletja, kar je za tiste - in tudi za današnje - čase velikega pomena, meni Radovanovič. „Svoja mesta
prepogosto odrivamo na rob dogajanja, češ nič posebnega se ni zgodilo v njih, ko pa malo pobrskamo po zgodovini, pa vidimo, da so bili naši predniki zmožni dejanj, na katera smo lahko upravičeno ponosni," je
povedal Sašo Radovanovič, ki je potopis zaradi lažjega branja razdelil na poglavja.
Večer so dodatno popestrila vina letnika 2010 iz vinske kleti Jeruzalem Ormož P&F.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Sašo Radovanovič je predstavil prevod zanimivega potopisa Iz Ormoža v Jeruzalem iz 16. stoletja, ki ga je napisal frančiškanski menih Gabriel.
Svet je majhen
Novo (staro) obdobje terorizma
Osama bin Laden je mrtev, Barrack Hussein Obama veliki zmagovalec. Pred dnevi se je svet prebudil v novi dobi mednarodne politike. Po desetih letih tako imenovane vojne proti terorizmu so zahodne sile končno dosegle za širšo publiko oprijemljiv rezultat, vreden napora.
Vsi analitiki sedaj opozarjajo, da vojna proti terorizmu ni končana in da Osamova odstranitev lahko povzroči še večje maščevanje Al Kaide. Vse to je res, vendar so posledice smrti terorističnega voditelja globlje in za zahodni svet pozitivne. Smrt ideološke, marketinške in strateške glave katerekoli diktatorske strukture je v zgodovini vedno pomenila razpad diktatorskega režima. Teroristična mreža Al Kaida pa se lahko nedvomno primerja z diktatorskimi sistemi, kijih združuje karizma-tična moč voditelja.
Operacija, ki je pripeljala do smrti bin Ladna, se je začela leta 2007 s prvimi izjavami dveh zapornikov v Guantanamu, temu so sledila leta opazovanja ter dela ameriških obveščevalnih služb na terenu v sodelovanju s pakistanskimi in vse se je končalo z akcijo vojaških specialcev - o katerih bo Hollywood zagotovo v kratkem izdal filmsko uspešnico - v bližini Islamabada. Pakistan, ki je v zadnjih letih odigral dvolično vlogo v boju proti terorizmu, se je na koncu vrnil k ameriškemu zavezništvu. Da bi predale najbolj iskanega terorista na svetu Združenim državam, so oblasti v Islama-badu sklenile dobro kupčijo. Zahod bo moral pozabiti na njihovo sodelovanje s teroristi v zadnjem desetletju, Pakistan bo postal referenčna islamska regionalna sila - protiutež Iranu - in uradno se bo moralo vedno zanikati, da so imeli tamkajšnje oblasti kakršnokoli vlogo v iskanju bin Ladna. Če bi se uradno izvedela resnica, Pakistan, ki je jedrska sila, lahko tvega težko maščevanje Al Kaide, sočasno pa izgubi ugled med islamskimi »bratskimi« državami.
Al Kaida je odslej brez glave. Sistem se bo zagotovo poskusil maščevati Zahodu in pri tem smo Evropejci najbolj izpostavljeni, vendar bo na srednje dolg rok teroristična mreža, kakršno poznamo, zelo verjetno razpadla. Al Kaida je bila mednarodna »franšizna« mreža, v katero so se lahko vključile vse različne lokalne teroristične celice arabskega sveta, ki so se strinjale z glavnimi cilji Osamove strukture ter želele izkoristiti Al Kaidino usposabljanje in ime. Vendar je bil osrednji magnet prav Osama bin Laden. Brez njega so bo začela pot vzvratnega drobljenja in se bomo vrnili v obdobje državnih, mednarodno labilno povezanih terorizmov, ki bodo za povprečno svetovno publiko težko razumljivi in manj zanimivi.
Globalna vojna proti terorizmu teče proti koncu. Vendar moramo si priznati, da je ne glede na narejene napake v desetih letih prinesla vidne rezultate. Enajstega septembra je večina državljanov islamskega sveta praznovalo napad na dvojčka na cestah. Osama je bil heroj. Deset let kasneje nihče, noben trg, ne joče zaradi njegove smrti ali protestira proti Ameriki. Prišlo je do velikega preobrata. Arabci so razumeli, da so bili cilji Al Kaide nespametni oziroma da vse, kar si je bin Laden želel, ni bilo nič drugega kot oblast nad islamskim svetom. Dejanski cilji so bile tamkajšnje sekularne države, Zahod pa le kolateralna škoda, izgovor za vojno.
Vojaki zveze Nata in druge sile zahoda, ki so trenutno v Iraku in Afganistanu, lahko pričakujejo skorajšnji odpoklic. V naslednjih mescih (letih) bomo tam znižali svojo prisotnost, predali tamkajšnjim oblastem uradno suverenost in jih podpirali »od zunaj«. Pravi uspeh, ki je seveda zahteval ogromno smrti, vendar v mednarodna politiki štejejo le rezultati in ravnovesje moči, ki je ponovno na strani zahodnih sil oziroma ZDA. Barrack Hussein Obama pa sije nabral ogromno število točk, ki mu lahko zagotovijo ponovno izvolitev na naslednjih predsedniških volitvah. To žal za Evropo ni najboljše. Do danes se Obama ni izkazal za voditelja, ki bi upošteval Evropo in vedel, kako najbolje odigrati mednarodno igro politike. Uspelo mu je z Osamo, vendar bo osebno še vedno prepričan, da je najpomembnejši ameriški partner Kitajska, Tihi ocean pa novi center sveta. To za nas ni dobro. Vendar do ameriških volitev je še veliko časa in številni faktorji lahko še vplivajo na morebitno izvolitev predsednika ZDA. Do takrat bo tudi veselje zaradi Osamove smrti na ameriških cestah precej manj prisotno.
Laris Gaiser
Ptuj • Prva proza Rudija Ringbauerja
S knjigo nad vesoljno trpljenje
Četrta knjiga Rudija Ringbauerja, a obenem prva prozna po treh knjigah aforizmov, ki jih piše že pol stoletja, ima pomenljiv naslov: Moj prepir z Bogom. Že sam naslov pove, da se prepira z Bogom, ker ta ne opravi s trpljenjem v vesolju, ne samo v svetu.
Namenil jo je vsem, ki iščejo resnico, saj kot pravi, nikoli ne bo razumel, kako je mogel vsemogočen in neskončno milostni Bog ustvariti tako beden svet, poln sovraštva, škodoželjnosti, bolezni, lakote in vojn, svet, ki je že ob rojstvu obsojen na smrt. Da bo nekoč napisal knjigo z naslovom Moj pogovor z Bogom, je napovedal že ob prvi knjigi aforizmov Božje resnice, ki je izšla leta 1993. Že takrat je namreč sanjal, da bo napisal neko prozno delo, tudi naslov mu je takrat že dal. Do spremembe naslova iz »pogovora« v »prepir« pa je prišlo na pobudo kolegice, ki je vedno polna odličnih idej, pravi. Spoznal je, da ima še kako prav, saj je med pogovorom z Bogom marsikatero trditev zastavil tako ostro, da so elementi prepira nekako prevladali.Tako že naslov sam pove, da ima avtor nekaj proti Bogu; zakaj in kaj, pa pove knjiga.
»Z izdajo knjige, ki je izšla dan pred mojim 80. rojstnim dnem, to je 19. februarja, sem sam sebi dal najlepše darilo,« je povedal. »Pritiskal sem na vse, da so pohiteli in je knjiga v samozaložbi lahko izšla pravočasno.« S promocijo je tudi čakal, ker mora biti vse tako, kot je treba, tudi promocija je povezana z veliko skrbmi. Na
Foto: Črtomir Goznik
Rudi Ringbauer bo 17. maja predstavil svojo prvo prozo, knjigo Moj prepir z Bogom, ki si jo je „podaril" za svoj 80. rojstni dan.
pomoč so mu priskočili nekateri sponzorji in donatorji, medijski sponzor pa je družba Radio-Tednik Ptuj.
Rudi Ringbauer vabi vse, ki ga poznajo kot odličnega pisca aforizmov, da se mu pridružijo na predstavitvi knjige 17. maja v slavnostni dvorani ptujskega gradu, slišali bodo marsikaj zanimivega. Za pisanje svoje prve knjige si je vzel čas, pisal jo je pet let, saj je bilo potrebno preštudirati obsežno bibliografijo. V knjigi je poskušal prepričljivo orisati, zakaj je prenehal verovati, zakaj ne jemlje za sveto vsega, kar je zapisano v Bibliji. Knjige ne bi bilo, če na svetu ne bi bilo toliko krivic, nesmisel-
nega trpljenja, ker bi ga lahko Bog po njegovem prepričanju zlahka preprečil, če bi le hotel, pove. Rudi Ringbauer z navadno človeško milostjo takšnega trpljenja na svetu ne bi gledal oziroma trpel: »Podelite mi vsemogočnost in v hipu bom ustvaril neskončno število svetov, od katerih bo vsak boljši od našega.«
»Z Bogom se prepiram iz samo enega razloga: ne gre skupaj, da je vsemogočen in hkrati neskončen. Nihče na svetu me ne bo prepričal, da bi neskončno milostno bitje trpelo še tako majhno trpljenje. Neskončno milostnemu bitju bi srce počilo v tistem trenutku, ko bi kdorkoli v ve-
solju, ne samo na svetu, trpel. Ne gre skupaj biti vsemogočen in hkrati gledati vse to, kar se dogaja. Dogajajo pa se številne strahote. Vsak dan se dogajajo strašljive stvari, vsak dan se nekdo razstreli, umirajo nedolžni. To trpljenje je bilo glavno gonilo, da sem pričel pisati to knjigo. Pravzaprav sem želel pisati drugačno knjigo, ob prebiranju Svetega pisma pa sem videl, da je veliko nelogičnosti, nesprejemljivih, nejasnih trditev, nesmislov. Teologi in duhovniki pravijo, da umiramo zato, ker sta Adam in Eva grešila. Kako so lahko ljudje na celem svetu krivi za to, da sta Adam in Eva grešila, kako bi lahko jaz preprečil, da ne bi grešila?«
Aforizem je kratek, vsi ga tudi ne »pogruntajo«, pravi Rudi Ringbauer; zdaj pa jim v branje ponuja poljudno knjigo, ki jo bo vsak razumel. Upa, da s knjigo pri vernikih ne bo povzročil nestrpnosti, ker je svet dovolj velik, da je na njem prostor za vse. Če bi ljudje nasploh znali biti strpni, če bi se kljub različnim nazorom medsebojno spoštovali, bi bilo problemov veliko manj.
MG
Celje • Forum mehatronika
Kakšne ideje premorejo mladi
Foruma mehatronike, ki je letos v šolskem centru Celje potekal tretjič, so se udeležili tudi predstavniki ptujske Elektro šole. Predstavljali so svoje raznovrstne izdelke, ki so nastajali kar tri leta: od drsnih vrat do semaforiziranih križišč.
Dijaka Mitja Rožmarin in Jan Emeršič sta predstavila načrtovanje in izdelavo svojih izdelkov: Mitja drsna vrata, Jan pa reklamni pano. Sočasno sta na forumu zastopala še izdelke svojih sošolcev Matica Paniča (dvigalo), Aleksandra Flajsa
(semaforizirano križišče), Milana Šarčeviča (delovna postaja), Matjaža Dominka (merilnik vrtljajev) in Sergeja Anžela (mikroprocesorsko učilo). Zraven tehnikov sta delo in življenje mehanikov triletnega programa predstavljala dijaka
Dijaka na forumu mehatronike v Celju: levo Mitja Rožmarin, desno Jan Emeršič
Mirko Tepeš in Igor Rakuša.
Vsi izdelki so nastali kot rezultat triletnega interdisciplinarnega sodelovanja učiteljev in učencev. Dijaki so v treh letih srednješolskega izobraževanja pridobivali in nadgrajevali uporabno znanje in veščine ter v četrtem letniku to prelili v praktični izdelek. Izdelek in dokumentacijo o njem so uporabili tudi za pridobivanje ocene pri modulih in predmetih, kot so slovenski jezik, angleščina ali nemščina, mehatronika, informacijski sistemi in praktične vaje. Med delom in učenjem so pridobili tudi znanje o načrtovanju in izvedbi skupinskega dela, kako poskrbeti za ustrezno predstavitev, aktualnost in konkurenčnost izdelka ter kako med delom poskrbeti za varno in ekonomično rabo energije in sredstev.
Forum, ki so ga v Celju organizirali tretjič, je namenjen predvsem učiteljem in dijakom s področja mehatronike, da promovirajo to področje in demonstrirajo sodobne interdisciplinarne učne prijeme.
„Forum je neke vrste druženje dijakov, učiteljev, podjetnikov in obrtnikov, kjer se izmenjajo vsebine in izkušnje, dijaki pa dobijo priložnost, da preverijo, koliko na trgu delovne sile resnično pomeni njihovo pridobljeno znanje. Mehatronika sicer res pomeni skupek vsebin s področij strojništva, elektrotehnike, računalništva, ekonomije in deloma tudi družboslovnih vsebin - znanje jezikov, timsko delo, skrb za naravo in socialne veščine, a se delodajalci krepko motijo, če pričakujejo, da bo tehnik mehatronike obvladal vsa našteta področja tako dobro kot tisti, ki se poglobljeno izobražujejo na posameznem področju. Prav gotovo pa lahko od dijaka, ki je bil dobro voden in interdisciplinarno poučevan, pričakujejo, da našteta področja dovolj dobro pozna, da bo samoiniciativno dopolnil znanje in uspešno zaključil zadano nalogo," je prepričan mentor dijakov in učitelj na Elektro šoli Ptuj Franc Vrbančič.
Dženana Becirovic
Foto: ES
Od tod in tam
Cezanjevci • Spominska slovesnost
Foto: NS
Spominu na padle žrtve pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih 25. aprila 1944 se je pri spomeniku 25 talcev poklonila ruska delegacija, ki jo je vodil Rifat Pateev, svetnik pri veleposlaništvu Ruske federacije in direktor Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani. V znameniti bitki med NOB v Cezanjevcih 6. in 7. aprila 1944 so Nemci izgubili pet vojakov, v zameno za njihovo smrt pa so iz ptujskih zaporov pripeljali talce, ki so si morali sami skopati jamo, potem pa bili v neposredni bližini mlina ustreljeni. Med večino talcev domačinov sta bila tudi dva ruska državljana - Peter Laktijev in Viktor Sevčenko. Pateeva (na posnetku prvi z leve) so na slovesnosti spremljali predstavniki ljutomerske občine Marija Gjerkeš Dugonik, JanezKardoš in Franc Hajnal.
NŠ
Polenšak • Florjanova nedelja
Foto: BV
Minula nedelja je bila Florijanova, posvečena zavetniku vseh gasilcev sv. Florijanu. Že tradicionalno so bili obredi v vseh slovenskih cerkvah namenjeni prvenstveno prav gasilcem. Maše v cerkvi na Polenšaku so se v nedeljo zjutraj udeležili tudi gasilci vseh štirih dornavskih gasilskih društev: PGD Ža-menci, PGD Polenšak, PGD Dornava in PGD Mezgovci skupaj domačim županom Rajkom Janžekovičem in gosti iz Sp. Velovleka. Obredje vodil župnik Slavko Štefko, za slovesen ton dnevu so poskrbeli še dornavska pihalna godba in pevci zbora Magnificat, zbrani pa so druženje po maši nadaljevali v novem vaško-gasil-skem domu.
SM
Dornava • Obujali spomine na osnovnošolske klopi
Foto: Uroš Mlakar
V soboto 7. maja so se po tridesetih letih srečali sošolci in sošolke iz generacije 1966, ki so obiskovali osnovno šolo dr. Franja Žgeča v Dornavi.
Spomini, ki so jih obujali skupaj z razredničarko Ireno Pravdič, so bili zelo lepi, še posebej na zaključni izlet po poteh Sutjeske in Kozare. Prav tako so bili zanimivi pogovori okrog nadaljevanje izobraževalne poti, saj so bili prva generacija takratnega usmerjenega izobraževanja.
MS
Destrnik • 25 let obratovalnice Branka Goričana
Obrtnik s čutom za malega človeka
V Placarju v občini Destrnik, kjer ima že 25 let sedež obratovalnica Branka Goričana Splošna gradbena dela in slikopleskar-stvo, je bilo 6. maja izredno slovesno. Tega dne je namreč minilo natanko četrt stoletja od začetkov samostojnega podjetništva Branka Goričana, ki v svoji dejavnosti vztraja že 38 let; začel je v domači hiši, v nekdanjem skladišču. Ob prazniku obratovalnice se je veselil skupaj s poslovnimi partnerji, družino in prijatelji ■ z vsemi tistimi, ki mu pomagajo tlakovati njegovo poslovno pot, in s tistimi, s katerimi uresničuje moto: Dobro je delati dobro.
Po izučitvi za slikopleskarja leta 1973 je Branko Goričan svoje znanje najprej izpopolnjeval pri nekaterih znanih pleskarskih mojstrih na Ptujskem, kot sta Andrej Cebek in Vlado Trstenjak, ob odločitvi za samostojno pot pa so mu bili v pomoč tudi nekateri drugi slikopleskarski mojstri (Kramberger starejši, Lačen, Herega). V svoj bodoči poklic se je zaljubil že v osnovni šoli in tudi danes, če bi bil ponovno pred odločitvijo, kateri poklic izbrati, bi se odločil za slikopleskarja, je povedal. Najprej je v obrti vztrajal sam, danes ima družinsko podjetje Goričanovih - pomagata mu tudi žena Majda in sin Aleš -
osem zaposlenih, a v najboljših časih jih je bilo tudi dvanajst.
Prvo njegovo delovišče kot samostojnega podjetnika je bilo gostišče Čelan v Slovenji vasi, kmalu pa je začel sodelovati z Gradisom in drugimi podjetji, delal je tudi na Hrvaškem, zdaj pa večino dela opravi v Sloveniji. Čeprav je danes v samostojnem podjetništvu vse prej kot lahko delati, največji problem so plačila, ohranja optimizem, da bodo sušna leta kmalu minila. Če v devetdesetih letih prejšnjega stoletje ne bi bili ukinili takratne Službe družbenega knjigovodstva, danes zagotovo ne bi imeli takih problemov s pla-
Foto: Črtomir Goznik
Branko Goričan je 6. maja skupaj s poslovnimi partnerji, domačimi in prijatelji praznoval 25 let svoje obratovalnice Splošna gradbena dela in slikopleskarstvo.

Branko Goričan s.p
2253 DESTRNIK, Placar i ib Tel.: 02/ 761 0034 Fax: 02/ 761 0035 GSM: 041/ 688 317
IN SLIKOPLESKARSTVO
čili, pove. Sam je imel morda malo sreče, da ni delal za velika podjetja, plačilo od SCT-ja pa mu je uspelo izterjati v zadnjem trenutku. Velika slovenska podjetja so ugonobila številne male podjetnike, ki so dejansko prepuščeni sami sebi, nikomur ni mar za njihove probleme. Država izterja svoje, ne glede na to, da jim veliki dela niso plačali.
Tudi v izobraževanju za obr-
tne poklice se preveč eksperimentira. Vajenci, sam jih je izučil osem, imajo premalo prakse, šola jim ne da potrebnega praktičnega znanja za bodoči poklic. Na tem področju obrtnike skupaj z izobraževalno sfero čaka še veliko dela.
»Ostajam skromen človek,« pravi o sebi Goričan, »in rad pomagam ljudem, ki si sami ne morejo pomagati.« Skupaj z drugimi obrtniki s Ptujskega in Obrtno zbornico Slovenije
je zasnoval številne dobrodelne akcije. V slovenskem merilu je najbolj znano Tekmovanje slikopleskarjev Slovenije s humanitarno noto. Doslej so slikopleskarji slovenskim porodnišnicam in vrtcem podarili za okrog 500 tisoč evrov humanitarnega dela. Skupaj bodo vztrajali, dokler bodo lahko, v teh časih je takšna pomoč še kako dobrodošla.
Goričanova dela, ki jih je začel kot vodja gradbene sekcije OOZ Ptuj (to vodi še danes, aktiven pa je tudi v slikopleskarski sekciji OZ Slovenije, kjer član upravnega odbora in tudi sicer je aktiven član OZ Slovenije), niso ostala ne-opažena. Od vseh priznanj, ki jih je prejel za svoje humanitarno delo, je najbolj ponosen na priznanje naj darovalec za leto 2003 po izboru bralcev revije Naša žena, od letos pa je tudi lastnik bronastega ključa OZ Slovenije, ki ga je prejel ob 40-letnici OOZ Ptuj.
„Pri svojem delu Branko Goričan ves čas daje največji poudarek strokovnosti in izobraževanju obrtnikov in
delavcev. Veliko truda vlaga tudi v promocijo poklica sli-kopleskarja, ki je žal premalo cenjen, vse premalo mladih se odloča za ta lepi in hkrati težki poklic. Ob svojem delu pa Branko ni nikoli pozabil na sočloveka, vedno zna prisluhniti ljudem, ki potrebujejo pomoč. Bolijo ga stiske ljudi, s katerimi prihaja v stik vsak dan. Vsi se zavzemamo za različne oblike evropskega sodelovanja, ne zavzemamo pa se za eksperimente, ki ogrožajo naš obstoj in uničujejo naše tradicionalne pridobitve. Zato tudi ob tej priložnosti pošiljam državi še en poziv, naj omogoči obrtnikom normalne pogoje za delo," je na slovesnosti ob 25-letnici Goričanove obratovalnice med drugim povedal predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič. Čestital mu je ob poslovnem jubileju, na katerega ga bo spominjalo tudi posebno priznanje OOZ Ptuj, ki mu ga je izročil ob tej priložnosti. Posebno priznanje je Goričanu izročil tudi Marjan Krabonja iz JUBA, podjetja, ki je že vsa leta glavni sponzor humanitarne akcije slovenskih slikopleskarjev, ki so jo pred 12 leti začeli v ptujski bolnišnici. V Placarju so obrtniku jubilantu v podporo govorili tudi ptujski župan Štefan Čelan, podžupan občine Destrnik Branko Zelenko in podpredsednik skupščine OZ Slovenije Andrej Klobasa. Za prijetne trenutku na druženju so poskrbeli Stari prijatelji iz Kicarja, Gorički lajkoši in Haloški muzikanti.
MG
Središče ob Dravi • Modernizacija ceste
Bednja, Videm • Sporazum o pobratenju
Cesta n a južno mejo Šengenska meja ne
Občina Središče ob Dravi je kandidirala za pridobitev sredstev na podlagi ločuje prijateljstva
Občina Središče ob Dravi je kandidirala za pridobitev sredstev na podlagi tretjega javnega razpisa za izbor operacij iz prednostne usmeritve razvoja obmejnih območij s Hrvaško in dobila pozitiven sklep za projekt modernizacije lokalne ceste Godeninci-Preseka.
Modernizacijo bo EU sofinancirala v višini 85 % vrednosti projekta, v začetku tedna pa je bila tudi podpisana pogodba za izvedbo del v višini 114.000 evrov.
Pozitiven sklep za izvedbo projekta je občina dobila že lansko leto, ko so na razpis prijavili tri ceste in bili uspešni z odcepom Godeninci-Preseka. Ker pa je bila izvedba investicije predvidena za leto 2011, so sredstva zagotovili v proračunu občine Središče ob Dravi za leto 2011. Februarja je bil izveden razpis in kot najugodnejša je bila izbrana ponudba podjetja SGP Pomgrad iz Murske Sobote.
Modernizirali bodo lokalna cesto, ki povezuje Godenince z mejnim prehodom. Dolžina odseka je nekaj manj kot 1800 metrov, cesta pa je na nekaterih delili precej dotrajana. Boris Sapač, član uprave SGP Pomgrad, se je županu zahvalil za izkazano zaupanje in zagotovil, da bo investicija za občino prinesla dodaten razvojni potencial, ki ji bo dal nov zagon. Modernizacija naj bi se končala že v juniju, saj ni
zahtevna, glede na pomanjkanje dela v gradbeni stroki pa se bo izvajalec potrudil dela končati čim prej. Sapač je še povedal, da gre pretežno za as-falterska dela, podjetje pa ima lastno asfaltno bazo v Murski Soboti in je tudi solastnik baze v Kidričevem, tako da za asfalt ne bo problema.
Župan Borko je povedal, da s tem podjetjem še niso sodelovali, a so na občini prepriča-
ni, da bo sodelovanje uspešno in izvedeno v obojestransko zadovoljstvo.
Občina Središče ob Dravi je bila tudi letos uspešna na razpisu za južno mejo, tokrat s cesto Godeninci-Središče-Pre-seka. Gre za skoraj 6000 metrov lokalne ceste, projekt pa bodo izvajali prihodnje leto, saj je treba zagotoviti lastna sredstva.
Viki Ivanuša
Zupan občine Videm Friderik Bračič in župan sosednje hrvaške občine Be-dnja Mirko Bistrovič sta prejšnji teden v Bednji, kjer so praznovali občinski praznik, podpisala sporazum o pobratenju med občinama, hkrati pa sta ob tamkajšnji osnovni šoli zasadila tudi drevo prijateljstva.
Foto: Viki Ivanuša
Boris Sapač, član uprave izbranega izvajalca SGP Pomgrad Murska Sobota (levo), in župan Jurij Borko sta podpisala pogodbo o modernizaciji ceste Godeninci-Preseka.
Obe občini s slovenske in hrvaške strani meje sicer že veliko let uspešno sodelujeta na različnih področjih. S podpisanim sporazumom pa sta obe potrdili svojo obveznost za nadaljevanje izvajanje politike prijateljstva in mednarodnega sodelovanja med vsemi narodi.
Podpisnika sta ob slovesnem dogodku izrazila željo, da bi v okviru večstoletnih gospodarskih, socialnih in kulturnih odnosov med hrvaškim in slovenskim narodom prijateljske stike in srečanja še vzpodbudili, zlasti na področju izmenjave izkušenj med občinama, še posebej v gospodarstvu, pri okoljski problematiki in prostorskem načrtovanju.
Podpisani dokument naj bi občinama Videm in Bednja omogočil začetek sodelovanja pri doseganju vseh ciljev, ki bodo zastavljeni v enotni Evropi, z namenom mirnega sožitja med državami in narodi.
Slovesnosti v Bednji so se udeležili tudi nekateri vidnejši hrvaški politiki, videmsko delegacijo pa so sestavljali župan Friderik Bračič, poslanec Branko Marinič, podžupan občine Videm Marjan Selin-šek, ravnateljica OŠ Videm
IEDWJA
Helena Šegula in predsednik KS Leskovec Franc Kozel, v kulturnem programu ob dogodku pa se je predstavil ženski pevski zbor KD Lesko-vec z zborovodjem Srečkom Zavcem.
SM
Foto: arhiv občine
Zupana sosednjih občin na obeh straneh šengenske meje Friderik Bračič (Videm) in Mirko Bistrovič (Bednja) sta minuli teden podpisala sporazum o pobratenju.
Gornja Radgona • V pripravah na 49. sejem Agra
Podpora domačim blagovnim znamkam
V Gornji Radgoni se v teh dneh že aktivno pripravljajo na tradicionalni, že 49. mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra, ki bo letos potekal od 20. do 25. avgusta. Agra bo letos na več kot 65.000 kvadratnih metrih gostila preko 1600 razstavljavcev iz 20 držav.
Foto: SM
Posebno pozornost bodo letos na sejmu AGRA namenili domačim blagovnim znamkam s projektom Kupujem slovensko.
Na sejmu bodo tudi letos skozi komercialne in strokovne razstave predstavili zdravo prehrano in vse, kar se potrebuje za njeno okolju prijazno pridelavo in predelavo. Posebna pozornost bo namenjena mednarodnemu letu gozdov z njihovim energetskim in gospodarskim pomenom za Slovenijo, turističnim kmetijam z lokalno prehransko ponudbo ter prilagajanju kmetijstva klimatskim spremembam. Sejem bo poudaril tudi ekološka živila in kmetijstvo ter regionalne pridelke in živila, še večja pa bo promocijska podpora domačim blagovnim znamkam živil s projektom Kupujem slovensko ter avtohtonim pasmam slovenskih domačih živali in vrstam rastlin.
Ob obsežnih razstavah govedi za prirejo mesa, konj, prašičev, drobnice, malih živali in vzorčnem nasadu rastlinske proizvodnje bodo sejem spremljale razstava regionalnih ži-
vil, lokalne turistične ponudbe, ponudbe regij, krajinskih in naravnih parkov, kmetijsko-živilskega šolstva ter sejem Vino Slovenija Gornja Radgona. Projekt Vino Slovenija se bo predstavil kot sejem v
sejmu. V vinski hali bodo ponujali vina v pokušnjo številni vinarji ter združenja vinogradnikov in vinarjev. Novost bo sejemska učna gozdna pot, s katero bodo organizatorji počastili mednarodno leto goz-
dov. Kot vedno bodo izpeljane tudi predstavitve, pokušnje in preizkusi izdelkov, ki bodo nagrajeni na mednarodnih ocenjevanjih kakovosti pod okriljem sejma Agra.
Mednarodni značaj sejma bodo krepile skupinske predstavitve tujih držav in regij ter najpomembnejših institucij s področja kmetijstva in gospodarstva. Sejemska dežela gostja bo Poljska, ob njej pa se bodo predstavile še Brazilija, Češka in Bolgarija. Sejem bodo oživile tematske tržnice: tržnica medu in izdelkov iz medu, tržnica Dobrote slovenskih kmetij in tržnica Podeželje na sejmu. Prikazani bodo kakovostna hrana, sodobni dosežki s področja kmetijske mehanizacije najpomembnejših svetovnih proizvajalcev, stroji za gozdarstvo, protitočni sistemi, oprema za urejanje okolja, kmetijske gradnje, izdelki za izrabo obnovljivih virov energije, obrtni izdelki, proizvodi za prehrano in nego živali in rastlin, semena velikih svetovnih semenskih hiš ter izdelki za ekološko in integrirano pridelavo.
V razstavnem delu ter v strokovnem in družabnem dogajanju bodo množično sodelovali mladi. Na skoraj 300 kvadratnih metrih razstavnih površin se bo predstavil Konzorcij biotehniških šol. Šole bodo predstavile svoje izobraževalne programe in dejavnosti, pripravljajo pa tudi degusta-cijo in prodajo izdelkov, ki so jih pridelali in izdelali njihovi dijaki v okviru izobraževalnega procesa.
Seveda bodo tudi letos organizirani še številni strokovni posveti in okrogle mize, ki se bodo dotikali različnih tem; od iskanja izhoda iz ekonomske krize preko problematike preprečevanja naravnih nesreč, poklicnih bolezni v kmetijstvu in pomena družinskih kmetij, omilitve škode po divjadi in zvereh do izrabe biomase kot vira energije in zaslužka, ekološke pridelave hrane in prilagajanja slovenskega kmetijstva podnebnim spremembam itd.
Sejem Agra pa bodo zaznamovali tudi številni zabavni in družabni dogodki, za obiskovalce pa bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure. Enodnevna vstopnica za odrasle bo stala sedem, za mladino pa štiri evre, v soboto in nedeljo pa bo evro cenejša. Za otroke do sedem let bo vstop brezplačen, prav tako pa bodo na voljo tudi brezplačna parkirišča.
SM
S pravo taktiko do finančnega ugodja
Dolgi in sončni pomladni dnevi so kot nalašč za eksotične počitnice v toplih krajih, razvajanja z dobrimi nakupi in užitke ob izbrani hrani. Privoščite ugodje vam in vašim najbližjim s pravo izbiro potrošniškega kredita.
V UniCredit Bank lahko izbirate med kreditom z variabilno ali fiksno obrestno mero, ki zagotavlja odplačilo kredita v enakih mesečnih zneskih. Na voljo pa je tudi kredit brez začetnih stroškov odobritve in zavarovanja kredita. S pravo taktiko lahko združite ugodje in finance. Po poletnih počitnicah tako ne bo ostala le zagorela koža, ampak tudi lepa darila in prijetni spomini.
Višina mesečne anuitete že od 45 EUR
Dostop do ugodnega potrošniškega kredita je preprost, saj vam UniCredit Bank celoten znesek kredita izplača na vaš osebni račun, višina obroka pa se giblje že od 45 EUR na mesec. Kredit s fiksno obrestno mero boste odplačali v enakih mesečnih zneskih, hkrati pa boste popolnoma varni pred morebitnimi spremembami referenčne obrestne mere Euribor. Ker boste v vsakem trenutku natančno vedeli kakšen je vaš obrok, boste lažje načrtovali mesečne izdatke. Izkoristite vročo ponudbo počitnic in posebnih ugodnosti ter si privoščite sproščen oddih z odloženim plačilom potrošniškega kredita.
Odplačilna doba kredita do 10 let
Posojilo z variabilno obrestno mero je sestavljen iz referenčne obrestne mere EURIBOR in pribitka. V UniCredit Bank lahko izbirate med 3-, 6- ali 12-meseč-no referenčno obrestno mero, mesečni obrok pa se prilagaja gibanju referenčnih obrestnih mer. Doba kreditiranja je odvisna od vrste in višine kredita ter načina zavarovanja. V UniCredit Bank se lahko odločite za odplačevanje potrošniškega kredita od 3 mesecev do 7 let. Pod posebnimi pogoji je kredit možno najeti tudi z odplačilno dobo do 10 let.
Kredit brez začetnih stroškov
Kredit brez začetnih stroškov je prava rešitev v primeru, ko želite ob najemu kredita razpolagati s cel ot-nim zneskom kredita, saj vam ga v UniCredit Bank odobrijo brez začetnih stroškov odobritve in brez stroškov zavarovanja. Izbirate lahko med kreditom s fiksno ali variabilno obrestno mero. Privoščite si brezskrbno poletje in uživajte na zasluženih počitnicah, v UniCredit Bank pa bodo poskrbeli za razpoložljivost dodatnih sredstev.
Simon Steinman, Produktni vodja Segmenta družinskega bančništva, UniCredit Bank: »Predpoletni čas je obdobje, ko ljudje zaradi prihajajočih dopustov potrebujejo dodaten vir financiranja. V UniCredit Bank vam nudimo ugodne potrošniške kredite, s katerimi boste lahko sebi in svojim najdražjim izpolnili mnogo želja in si privoščili nepozabne počitnice, tudi v najbolj oddaljenih krajih. Razlog več, da se oglasite v eni izmed naših poslovnih enot še pred vašim dopustom.«
Možnost življenjskega zavarovanja kreditojemalca
Življenjsko zavarovanje kreditojemalcem omogoča dodatno zavarovanje pred nepredvidljivimi dogodki, ki lahko pomembno vplivajo na njihovo življenje ali življenje njihovih najbližjih. V primeru neljubega dogodka kreditojemalca v času odplačevanja kredita, bo za poplačilo preostanka kredita poskrbela zavarovalnica.
Preverite ponudbo potrošniških kreditov in izberite svojo finančno taktiko, s katero si lahko odprete pot do zmage. Žoga je na vaši strani.
www.unicreditbank.si/potrosniski-krediti
Dodatne informacije:
UniCredit Bank, Segment družinskega bančništva
Kontaktna oseba: Simon Steinman Brezplačna telefonska številka: 080 88 00 Elektronski naslov: mass@unicreditgroup.si www.unicreditbank.si
Oglasno sporočilo
&f UniCredit Bank
Od tod in tam
Videm • Zlata poroka zakoncev Forstnerič
Foto: zasebni arhiv
V soboto, 30. aprila, sta v Vidmu obhajala zlato poroko Marija in Franc Forstnerič, doma iz Pobrež-ja 132. V prostorih občine Videm ju je sprejel župan Friderik Bračič in ju razglasil za zlatoporočenca, Nato so se svatje zbrali v cerkvi sv. Vida pri maši, ki jo je vodil p.JanezFerlež. Marija, z dekliškim priimkom Haladeja, je bila rojena 3- 8. 1938, Franc Forstneričpa 24. 1. 1935, oba pa sta bila doma v Pobrežju. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, ki so doma dobili toplo besedo, vero, dober vzgled, prave življenjske vrednote in delovne navade. Danes ju razveseljuje pet vnukov in ena vnukinja, vsi pa jima iskreno čestitajo ob jubileju in želijo še veliko srečnih in zdravih skupnih let.
V. F.
Slovenija • 0 ceni krušne pšenice
Na Gospodarski zbornici Slovenije je konec aprila potekala sestanek predstavnikov vseh udeležencev v verigi pridelave in odkupa krušne pšenice.
Udeležili so se ga tudi predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Zbrani na prvem tovrstnem srečanju so se dogovorili, da mora končna odkupna cena, ki se bo za letošnje leto oblikovala med 25. junijem in 10. julijem, pokriti celotno višino pridelovalnih stroškov. „Osnova za določitev cene B-razreda bodo kalkulacije Kmetijskega inštituta Slovenije ter odkupne cene v Avstriji in na Madžarskem. Za C-razred bo osnova za določitev odkupne cene pšenice takratna cena koruze. Za odkup bo možnih več modelov: kmetje bodo lahko prodali pšenico takoj po žetvi po tržni ceni ali po akontacijski ceni ob žetvi s poračunom konec avgusta. Dokončno bo model odkupa krušne pšenice pripravljen v maju," so še sporočili iz KGZS.
SM
Ljutomer • Lotmerk v cvetoči pomladi
Ta petek in v soboto se bodo v prleški prestolnici zvrstile številne prireditve, ki bodo po prepričanju organizatorjev v Ljutomer privabile tako domače kot tudi tuje obiskovalce. V petek bo ljutomerska županja Olga Karbapripravila sprejem za otroški pevski zbor osnovne šole Ivana Cankarja Ljutomer, ki je na svetovnem prvenstvu v Bratislavi osvojil srebrno medaljo, ob 18. uri pa se bo v mestnem središču pričel letni koncert ljutomerske glasbene šole Slavka Osterca. Sodelovalo bo okoli 180 učencev, pretežno v komornih skupinah in orkestrih. Na ta dan bodo objavili tudi zmagovalca foto natečaja, na katerega seje odzvalo 28 avtorjev, ki so posredovali več kot 170 fotografij s prle-ško tematiko. Vse fotografije bodo v soboto, 14. maja, tudi na ogled v parku I. slovenskega tabora. Sobotno dogajanje na Glavnem trgu v Ljutomeru se bo pričelo ob 8. uri s tretjim sejmom Cvet in med, na katerem se bodo predstavili čebelarji, cvetličarji, vrtnarji, medičar-ji, sirarji, izdelovalci spominkov in pridelovalci domačih sokov. V dopoldanskem času bodo tudi ustvarjalne delavnice Kluba prleških babic in Vrtca Ljutomer, med 10. in 17. uro pa bo LTO Prlekija Ljutomer pripravila turistično vodenje za skupine in naključne goste. Sobotno dogajanje bo ob 11. uri popestrilpromenadni koncert mladinskih pihalnih orkestrov iz Ljutomera in Murske Sobote, sledili pa bodo nastopi številnih folklornih in tamburaških skupin. Domačim izvajalcem se bodo pridružili gostje iz Ribnice, hrvaškega Zasad Brega in srbskega Surčina. Pozno popoldne se bo pričela še revija folklornih skupin Prlekija pleše in poje. Na osrednjem trgu v Ljutomeru se bo zvrstilo 11 folklornih skupin iz občin Ljutomer, Veržej, Križevci in Razkrižje, z okoli 220 sodelujočih.
Dvodnevna prireditev Lotmerk v cvetoči pomladi se bo v soboto zvečer zaključila z veliko zabavo.
NŠ
Foto: SM
Berlin • Reševanje grške krize
Nemčija za nadaljnjo pomoč Grčiji le pod jasnimi pogoji
Grčija ne bo prejela nobene nove pomoči evropskih partnerjev, če ne bo še bolj zategnila svojega pasu in pristala na jasno določene pogoje, je danes v parlamentu v Berlinu povedal nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Mednarodni denarni sklad (IMF) pa je med-Foto: theepochtimes.com tem ocenil, da bi lahko Grčija prodala več premoženja z namenom poplačati dolg.
Če bo postalo jasno, da Grčija potrebuje dodatno podporo, se bo potrebno dogovoriti o potrebnih nadaljnjih ukrepih, še posebej s strani Grčije, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal nemški finančni minister in dodal, da bo pri tem potrebno postaviti jasne pogoje.
Grčija je lani postala prva članica območja evra, ki je zaradi pre-zadolženosti prejela mednarodno finančno pomoč s strani EU in IMF. Sledili sta ji še Irska in Portugalska.
Omenjena pomoč med volivci v Nemčiji ni priljubljena, saj Nemčija kot največje evropsko gospodarstvo prispeva največji delež pomoči s strani evropskih držav.
Vprašanje je postalo znova aktualno zaradi svežih špekulacij, da bo Grčija v prihodnjih dveh letih poleg že odobrenih 110 milijard evrov potrebovala dodatnih 60 milijard evrov pomoči ter da bo obenem potrebno prestrukturiranje 340 milijard dolarjev visokega grškega dolga.
Strokovnjaki iz EU, IMF in Evropske centralne banke (ECB) so v torek že začeli pregled javnih financ in reform v Grčiji, da bi ocenili, ali res potrebuje dodatna sredstva in ali izvaja vse reforme oziroma varčevalne ukrepe, h katerim seje zavezala v dogovoru za pomoč.
Iz IMF so danes sicer sporočili, da njihova analiza ne kaže, da bi Grčija mora prestrukturirati svoj dolg, hkrati da pa ima država še vedno za več sto milijard evrov vredno premoženje, ki bi ga lahko prodala in tako odplačala dolg.
Grčija se je sicer s programom privatizacije zavezala k prodaji okrog 50 milijard evrov premoženja, za kar pa v IMF ocenjujejo, da predstavlja manj kot 20 odstotkov vsega premoženja, ki bi ga Grki lahko privatizirali.
Medtem pa v Grčiji potekajo protesti proti ostrim varčevalnim ukrepom, v katerih je bilo v spopadih s policijo ducat ljudi tudi ranjenih. Vlada je zato pozvala k umiritvi strasti in mirnemu soočenju s težkimi razmerami, v katerih se nahaja država.
Tudi Slovenija le pogojno
Če bo poročilo strokovnjakov iz IMF, EU in ECB pokazalo, da Grčija ne izpolnjuje obveznosti, podanih v dogovoru za mednarodno finančno pomoč, potem ji Slovenija ne bo nakazala naslednje tranše posojila, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal premier Borut Pahor. Strokovnjaki iz EU, mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske centralne banke (ECB) so ta teden začeli pregled javnih financ in reform v Grčiji da bi ocenili, ali res potrebuje dodatna sredstva in ali izvaja vse reforme oziroma varčevalne ukrepe, h katerim se je zavezala v dogovoru za pomoč.
V tem primeru bi namreč obstajala prevelika nevarnost, da bi se morala Slovenija odpovedati povračilu tega denarja. »Mislim, da to predstavlja pošteno, pravično politično odločitev,« je še dejal Pahor. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Milano • Največja italijanska bančna skupina Unicredit je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 810 milijonov evrov čistega dobička, kar je 55,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Skupina je ob tem zvišala prihodke in zmanjšala vrednost odpisov posojil, so objavili na spletni strani banke.
Dobiček skupine iz poslovanja je znašal 1,67 milijarde evrov, kar je 40,8 odstotka več kot med januarjem in marcem lani. Prihodki iz poslovanja so znašali 6,93 milijarde evrov, kar pomeni 2,7-odstotno zvišanje. Za odpise dolgov je skupina v prvem četrtletju porabila 1,5 milijarde evrov, kar je 16 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Neto obrestni prihodki banke so znašali 3,88 milijarde evrov, kar je skoraj nespremenjeno v primerjavi s prvim četrtletjem v letu 2010. Neto provizije so se okrepile za 1,5 odstotka na 2,17 milijarde evrov.
Frankfurt • Nemški jeklarski koncern ThyssenKrupp je v drugem četrtletju svojega poslovnega leta ustvaril 352 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, kar predstavlja 84-odstotno rast. S tem je presegel napovedi analitikov, ki jih je anketirala agencija Dow Jones Newswires, saj so ti pričakovali 298 milijonov evrov dobička. Čisti dobiček skupine se je v drugem poslovnem četrtletju, ki je potekalo od januarja do marca, povečal za 32 odstotkov na 272 milijonov evrov.
ThyssenKrupp, ki proizvaja denimo tudi dvigala in avtomobilske dele, je dobiček povečal z 21-odstotnim povečanjem prihodkov od prodaje na 12,3 milijarde evrov, kar je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v skladu z napovedmi analitikov. V koncernu, na čelu katerega je Heinrich Hiesinger, izboljšane rezultate pripisujejo tako količinskemu povečanju prodaje kot višjim cenam.
Pri tem ohranjajo napoved za prihodke od prodaje v celem poslovnem letu. Ti naj bi se povečali za 10 do 15 odstotkov v primerjavi z 42,6 milijarde evrov, doseženimi v preteklem poslovnem letu. Rast dobička naj bi bila še višja.
Mew York • Ameriški avtomobilski velikan General Motors (GM) je v letošnjem prvem četrtletju po številu prodanih vozil znova prehitel japonsko Toyoto, katere proizvodnjo sta v marcu prizadela potres in cunami na Japonskem. GM je s tem vsaj za to četrtletje znova postal največji avtomobilski proizvajalec na svetu. Ameriški avtomobilski velikan je sicer krono največjega proizvajalca jeklenih konjičkov na svetu nosil 77 let, do leta 2008, ko ga je prehitela Toyota, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ker bo verjetno trajalo še nekaj časa, preden si bo Toyota opomogla od posledic naravnih nesreč, se po mnenju analitikov zelo verjetno lahko zgodi, da bo GM postal največji proizvajalec tudi za celo leto 2011. Toyota je v prvem četrtletju letos na globalni ravni prodala 1,79 milijona vozil, kar je za 12 odstotkov manj kot v prvem četrtletju lani. GM je medtem prodal 2,22 milijona vozil.
Zagreb • Hrvaška vlada je v parlament poslala predlog zakona o ladjedelnicah v procesu prestrukturiranja, ki med drugim predvideva, da bodo v javni dolg vpisali obveznosti ladjedelnic. Te so ocenjene na 11,3 milijarde kun ali nekaj več kot 1,5 milijarde evrov. Gre za nov ukrep vlade v poskusu reševanje hrvaških ladjedelnic. Po pojasnilih finančne ministrice Martine Dalic omenjeni znesek predstavlja tudi potencialne obveznosti države, ki jih je prevzela, ko je odobrila jamstva ladjedelnicam za posojila pri bankah. Poudarila je, da je vlada z omenjeno potezo naredila odločilni korak, ki bo zastavil podlago za poslovanje ladjedelnic na tržnih pogojih. Zaenkrat še ni znano, koliko denarja bodo plačali davkoplačevalci za ladjedelnice. To bo odvisno od sprejetih programov za prestrukturiranje ladjedelnic in njihovi končni privatizaciji, kar je ključni pogoj za zapiranje poglavja o konkurenci v pogajanjih Hrvaške z EU.
Washington • Mednarodni denarni sklad (IMF) je od Egipta prejel prošnjo za finančno pomoč, predstavniki te institucije pa so ob tem že napovedali, da bodo v Kairo poslali skupino strokovnjakov, ki bo pomagala določiti pogoje za posojilo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
»Prošnja za finančno pomoč je bila posredovana tudi uradno,« je na današnji novinarski konferenci pojasnila govornica IMF Caroline Atkinson in napovedala, da se bodo njihovi predstavniki v deželo faraonov odpravili prav kmalu. Dodala je, da so egipčanske oblasti nakazale, da bi v obdobju od danes do junija prihodnje leto potrebovale okoli 10 do 12 milijard dolarjev. Koliko bi bil IMF pripravljen prispevati, ni znala povedati. Egipt se sicer pri tem po besedah Atkinsonove ni obrnil le na IMF, temveč je bilateralni pristop pri iskanju finančne pomoči ubral še pri nekaterih drugih institucijah. (sta)
Bruselj •
Prepovedi trgovanja
Lani rekordnih 2244 nevarnih izdelkov
Lani je bilo v EU prepovedanih, s trga umaknjenih ali odpoklicanih rekordnih 2244 nevarnih izdelkov, kar je 13 odstotkov več kot leta 2009. Med najpogosteje prijavljenimi izdelki so bili oblačila in tekstil, sledili pa so igrače, motorna vozila in električne naprave, je ugotovila Evropska komisija.
Glede na poročilo o izvajanju sistema EU za hitro obveščanje o nevarnih neživilskih potrošniških izdelkih, ki ga je komisija objavila danes, so največ prijav zaznali v Nemčiji (204), Bolgariji (192), na Madžarskem (191), v Cipru (178) in v Grčiji (159).
Iz teh držav sicer izhaja 47 odstotkov vseh prijav izdelkov, ki pomenijo resno tveganje za potrošnike. V Sloveniji je bilo medtem zabeleženih 20 prijav.
Poročilo navaja še, da svojo odgovornost na področju var-
nosti izdelkov resneje jemljejo tudi evropska podjetja. To po navedbah poročila potrjuje znatno večja uporaba namenskega sistema za hitro obveščanje za podjetja. Ta se je namreč okrepila za 200 odstotkov.
V	središču večje pozornosti je varnost pri viru oz. v tovarnah, krepi pa se tudi sodelovanje z mednarodnimi partnerji, zlasti s Kitajsko. (sta)
Pakistan •
Maščevanje za smrt bin Ladna
Več deset mrtvih
V	napadu dveh samomorilskih napadalcev na severozahodu Pakistana je bilo ubitih najmanj 80 pripadnikov paravojaških sil. Odgovornost za napad so prevzeli pakistanski taliba-ni, ki trdijo, da gre za maščevanje za uboj prvega moža teroristične mreže Al Kaida, Osame bin Ladna.
Samomorilska napadalca sta se razstrelila pred policijskim centrom za urjenje v mestu Šabkadar, 30 kilometrov sever-
no od Pešavarja, ko so kadeti vstopali na avtobuse, s katerimi naj bi odšli na desetdnevno urjenje. Okoli 140 ljudi je bilo tudi ranjenih, od tega jih je 40 v kritičnem stanju. Med žrtvami 69 pripadnikov paravojaških enot in 11 civilistov.
»To je bilo prvo maščevanja za mučeništvo Osame. Čakajte na še večje napade v Pakistanu in Afganistanu,« je sporočil tiskovni predstavnik pakistanskih talibanov Ehsanulah Ehsan. »Napada sta izvedla dva fedajina (samomorilska napadalca),« je dodal.
To je bil najhujši napad v Pakistanu po 5. novembru lani, ko je v eksploziji v mošeji v Dara Adam Helu umrlo 68 ljudi, v prvi večji po uboju Osame bin Ladna v Abotabadu 2. maja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. (sta)
Španija • Potres na jugovzhodu države
Več mrtvih in velika gmotna škoda
Foto: ibtimes.com
V sredinem potresu na jugovzhodu Španije je po zadnjih podatkih umrlo devet ljudi, prek sto pa je ranjenih. Najbolj je prizadeto mesto Lorca, kjer se je porušilo več hiš, več tisoč ljudi pa je minulo noč preživelo na prostem, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Območje sta prizadela dva potresa. Prvi je imel magnitudo 4,5, drugi, ki je območje stresel slabi dve uri kasneje, pa 5,3. Ponoči je sledilo še več popotre-snih sunkov. Med devetimi smrtnimi žrtvami so dve nosečnici in 14-letni fant.
Po potresu so iz mesta Lorca z okoli 90.000 prebivalci evakuirali 10.000 ljudi, prizadetim pa je na pomoč prispela tudi posebna enota vojske, ki v porušenih zgradbah išče morebitne žrtve.
Več kot 20.000 ljudi je noč preživelo na prostem. Približno polovico so namestili v šotore, ostali pa so spali v avtomobilih, barakah ali pa kar na pločnikih, pokriti z odejami, ki so jih zagotovile oblasti. Med tistimi, ki so ostali brez zavetja, so bili številni priseljenci iz Latinske Amerike in Maroka, ki tam nimajo sorodnikov, h katerim bi se lahko zatekli. Očividci so poročali o »morečih« prizorih ljudi, ki so blodili po ulicah in čakali v vrstah za obrok hrane, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kot je povedal župan Lorce Francisco Jodar, je škoda nastala povsod po mestu, razmere pa so zaradi padajočih opek še vedno zelo nevarne. Poškodovanih je okoli 80 odstotkov stavb v mestu. Med drugim so izpraznili mestno porodnišnico, saj se bojijo, da je tako poškodovana, da bi se lahko porušila.
Pred televizijskimi kamerami se je po potresu zrušil tudi zvonik ene od cerkva v mestu.
Španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero je obljubil hitro obnovo Lorce. »Ne bomo
varčevali z ekonomskimi sredstvi za obnovo mesta,« je dejal v Madridu. Njegov namestnik Alfredo Perez Rubalcaba, ki je obiskal prizadeto mesto, pa je napovedal, da bo vlada v petek sprejela ukrepe, ki bodo prizadetim omogočili kar se da hitro vrnitev v normalno življenje.
V Lorci so razglasili tridnevno žalovanje, z minuto molka pa so se žrtvam poklonili v španskem parlamentu.
To je bil po letu 1956, ko je v okolici Granade umrlo 12 ljudi, najbolj uničujoč potres v Španiji, čutili pa so ga tudi v prek 350 kilometrov oddaljenem Madridu. (sta)
Bruselj •
Spet aktualna schengenska meja
EU izpostavlja krepitve svoje zunanje meje
Foto: europeanborder.eu
Notranji ministri EU so na izrednem zasedanju v Bruslju izpostavili, da je schengenski prostor brez nadzora na notranjih mejah ena temeljnih vrednot EU, ki jo je treba ohraniti in varovati, ter da je treba okrepiti zunanjo mejo EU.
Vsi notranji ministri EU in Evropska komisija se strinjamo, da je prost pretok oseb eden ključnih dosežkov EU, ki ga je treba ohraniti in varovati, pa je poudaril madžarski notranji minister Sandor Pinter, čigar država v prvi polovici leta predseduje EU. Zato je po ministrovih besedah treba okrepiti zunanje meje EU in na podlagi posameznih primerov odločati o možnosti začasne vzpostavitve nadzora na notranjih mejah v schengenskem prostoru, pri čemer pa ne sme priti do verižne reakcije. Tudi evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström je poudarila, da je schengen treba varovati, saj je že samo dejstvo, da lahko potujemo z Malte na Finsko brez nadzora na mejah, nekaj zelo dragocenega za ljudi v EU. Notranji ministri EU so v kontekstu okrepljenih migracijskih pritiskov zaradi nasilja ob zgodovinskih spremembah v arabskem svetu razpravljali o upravljanju schengenskega prostora, v katerem se lahko potuje brez preverjanja potnih listin.
Po besedah Kresalove so bile v razpravi o schengenskem prostoru izpostavljene tri točke. Prva je, da zaradi pomanjkljivosti v delovanju nekaterih drugih mehanizmov ne sme trpeti prosto gibanje državljanov EU, saj je to ena temeljnih vrednot EU.
Druga izpostavljena točka je bila, da je uvajanje nadzora na notranjih mejah v schengen-skem prostoru lahko le skrajni ukrep, uveden samo v res izjemnih okoliščinah in zelo jasnih okvirih z vnaprej jasno določenimi objektivnimi pogoji.
Tretja pa je poudarek na tem, da morajo države članice resno vzeti odgovornost in pristojnost varovanja zunanjih meja EU. Ob tem se je omenjala tudi možnost sankcioniranja članic,
ki schengenskega reda ne bi dosledno izvajale.
Vsaka država članica mora po besedah Kresalove najprej pri sebi razčistiti, ali ustrezno nadzira svoje zunanje meje in spoštuje schengenska pravila. »Je kar nekaj takih, ki tega ne delajo v skladu s predpisi,« je dejala. Tudi Slovenija je po njenih navedbah danes odprla vprašanje, da bi se Evropska komisija lahko izjasnila o tem, ali se neizpolnjevanje pravil lahko sankcionira. »Verjetno je to bolj prvi in mil ukrep kot ponovno vzpostavljanje meja,« je poudarila Kresalova. Ob tem je ministrica še opozorila, da je bilo glede schengna rečenega marsikaj in da je veliko od tega le »notranja promocija držav« ter
da je bolj od tega pomembno to, kaj se zgodi na ministrskih zasedanjih EU. Po današnjem je po njenih besedah sporočilo jasno - da meja ni.
Danski minister za integracijo Soren Pind pa je zanikal, da želi Danska z načrti za krepitev nadzora v obmejnem pasu z Nemčijo in Švedsko ponovno vzpostaviti sistematično preverjanje potnih listin na mejah v schengnu. »Vidim veliko drame v evropskih medijih, zato želim stvari postaviti na svoje mesto,« je dejal Pind ob prihodu na srečanje. »Če se naš model pozorno preuči, lahko vsak opazi, da gre, če citiram Shakespeara, za veliko hrupa za nič,« je poudaril. (sta)
Haloze • Pred vrati nov razpis LAS
Več denarja, a ostrejši pogoji
Po dobrem letu in pol tišine od zadnjega razpisa za pridobitev denarja iz programa Leader je zdaj končno pripravljen nov ■ dobra dva tedna po sprejemu nove uredbe, ki nekoliko spreminja in zaostruje pogoje za pridobitev sofinancerskega deleža.
Foto: SM
Za letošnji razpis LAS Haloze je za sedem vključenih občin na voljo 200.000 evrov, ne bo pa možno več pridobiti subvencije za nakup kmetijskih in gozdarskih strojev ter opreme.
„Uradno gre zdaj za javni poziv za oddajo projektnih predlogov za izvajanje lokalne razvojne strategije za leto 2011. Predmet podpore je dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje prijavljenih in odobrenih projektov na območju občin Videm, Žetale, Podlehnik, Majšperk, Cirkulane, Zavrč in Gorišnica. Uradno je najava objavljena prav danes, v petek. Razpis bo dosegljiv na interne-tnem naslovu podjetja PRJ in na sedežih vseh sedmih vključenih občin, izvedene pa bodo še tri javne predstavitve za vse interesente, kjer jim bomo lahko pojasnili vse podrobnosti; te predstavitve bodo 19. maja dopoldne v poslovnem centru Halo, zvečer v Vidmu in 25. maja zvečer v prostorih občine Majšperk. Na vseh teh treh delavnicah bomo na voljo za vse podatke in res vabimo vse potencialne interesente, da se jih udeležijo, saj je veliko lažje nejasnosti razložiti na tak način kot pa kasneje po telefonu ali elektronski pošti.
Razpis bo odprt tri tedne, kar pomeni, da je zadnji rok za oddajo vlog v petek, tretji junij, do dvanajste ure na sedež LAS Haloze v Cirkulanah," je najprej povedala predstavnica upravljavca LAS Haloze Sonja Golc.
O dokončnem odstotku sofinanciranja odloča ministrstvo
Za letošnji razpis za LAS Haloze je na razpolago 200.000 evrov. Omejitve financiranja projektov so podobne kot na prejšnjih razpisih: najmanjša možna podpora v skladu z uredbo znaša 2000 evrov, najvišja subvencija za posamezen projekt pa 20.000 evrov. Vrednost prijavljenega projekta v tem kontekstu ni pomembna; vsak prijavitelj se pač odloča sam, ali bo pripravil več deset tisoč evrov vreden projekt ali projekt z nižjo vrednostjo.
„Delež sofinanciranja iz programa Leader je sicer 85-od-stoten, kar praviloma pomeni vrednost projekta brez DDV. Seveda pa nova uredba prinaša nekaj novosti, ki lahko zadeve tudi zapletejo; namreč po dikciji uredbe, če se izkaže, da bi se projekt, ki je bil prijavljen na Leader, lahko prijavil tudi na katerikoli drugi ukrep s prve, druge ali tretje osi, bo sofinanciran le do višine, kot bi bil po tistem drugem ukrepu. Za lažje razumevanje: za diverzifikacijo na kmetiji je poseben razpis, kjer se vloge oz. projekti sofinancirajo do 60 odstotkov upravičenih stroškov. Če se ugotovi, da bi bil na Leader prijavljen projekt primeren za prijavo na omenjeni razpis, bo tudi preko Leadra sofinanciran le do vrednosti 60 odstotkov in ne 85 odstotkov, kot bi bil sicer načelno preko tega razpisa. O tem bo odločalo kmetijsko ministrstvo po pregledu vseh poslanih vlog, vendar bomo prvo selekcijo naredili že pri nas, v LAS-u, da ljudje ne bodo zavedeni. Seveda bo to veliko dela za nas, saj bomo morali pregledati vse primerljive razpise in ugotavljati, kam bi lah-
ko bil kakšen projekt oz. vloga uvrščena, ter bomo o tem tudi obvestili vlagatelja. Hkrati pa to pomeni tudi, da ne bomo mogli natančno določiti končne vrednosti sofinanciranja oz. subvencije, dokler ne bo končne odločbe ministrstva," pojasnjuje Sonja Golc.
Ministrstvo pa natančnega roka za izdajo odločbe pravzaprav nima; iz prakse je znano, da je pri tem zelo, zelo počasno: „Glede na naš terminski plan je tako, da bomo potrjevali priglašene projekte na skupščini LAS Haloze 22. junija, 30. junija pa bo spisek projektov na kmetijskem ministrstvu. Kdaj bo to poslalo odločbe, pa nihče ne ve ... "
Kazen za odstop od projekta po podpisu pogodbe: 5-letna prepoved prijav na razpise
Med novostmi je tudi to, da se pri LAS odobreni projekti ne bodo smeli začeti izvajati kar takoj po odobritvi prav zaradi negotovosti okoli odstotka sofinanciranja, ki ga bo na koncu določalo ministrstvo: „Zato bo rok za začetek izvajanje projekta po prejemu odločbe ministrstva in niti dan prej. Stroški, ki bi morebiti nastali pred tem zaradi začetka izvajanja, se ne bodo priznali kot upravičeni stroški, razen seveda splošnih stroških, ki so vezani na izdelavo projektne dokumentacije npr. Prav tako od letos naprej ne moremo več poljubno prositi za dopolnitve, kot smo to lahko počeli prej, sploh ko je šlo za prošnje za podaljšanje roka izvedbe. Zdaj imamo možnost za cel komplet projektov poslati le tri dopolnitve oz. popravke in nič več!"
Golčeva ob tem opozarja tudi na problematiko odstopa od projektov: „Po novem bodo vlagatelji, ki bodo po odločbi ministrstva in podpisu pogod-
be za sofinanciranje odstopili od izvedbe projekta, kaznovani s petletno prepovedjo prijave na katerikoli razpis kmetijskega ministrstva! Zato apeliramo na vse, da pripravijo čimbolj realne projekte, ki jih bodo tudi dejansko sposobni izpeljati. Prav zato je tudi prestavljen rok za začetek izvedbe projekta.
V LAS Haloze bomo takoj po prejemu odločbe z ministrstva pozvali vse nosilce projektov k podpisu pogodbe; rok za podpis pogodbe bo sedem dni in v tem času do podpisa pogodbe lahko vlagatelji še nekaznovano odstopijo, če bodo ocenili, da projekta ne bodo mogli izvesti, sploh še, če bo po odločbi določen nižji odstotek sofinanciranja, kot je bil predviden. Na ta način naše območje tudi ne izgubi odobrenega denarja za neki projekt, ampak ga lahko namenimo kakšnemu drugemu vlagatelju ali pa ga prenesemo v naslednje obdobje."
Kaj vse bo možno prijavljati na razpis, bodo interesenti lahko izvedeli na delavnicah. Obseg vsebin oziroma projektov je sicer pester in obširen, vendar se po tokratnem razpisu ne bo sofinanciralo nakupa kmetijskih in gozdarskih strojev in opreme: „To je za naše območje zelo neugodno, saj smo v prejšnjih letih izvedli kar nekaj tovrstnih projektov. Kljub temu tudi glede tega še nimamo vseh pojasnil in jih pričakujemo v teh dneh. Vprašanje je namreč, ali je nakup strojev in opreme za sekundarno kmetijsko dejavnost, kot je npr. vinarstvo in oprema kleti, tudi zajet v kategorijo kmetijskih strojev ali ne. Ne financira pa se popolnoma nič, kar je povezano z ribištvom in ribogojstvom."
Po oceni Sonje Golc kljub ostrejšim pogojem financiranja in izvedbe vlog ne bo bistveno manj kot na prejšnjih razpisih in 200.000 evrov ne bo težko porabiti.
SM
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja	Evropa investira v podeželje
Javni poziv za oddajo prijave projektnih predlogov za izvajanje "Lokalne razvojne strategije za Haloze 2007-2013" za leto 2011
Predmet podpore je dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje projektov v okviru LRS za Haloze na območju občin: Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Majšperk, Žetale, Podlehnik.
Rok za oddajo vlog je petek, 03.06.2011 do 12. ure
na sedežu upravljalca LAS Haloze. Razpisna dokumentacijo je dosegljiva na spletni strani www.halo.si/las_haloze, sedežih navedenih občin in upravljalca.
Predstavitve razpisne dokumentacije bodo v četrtek, 19.05.2011 ob 10.00 uri v Poslovnem centru Halo, četrtek, 19.05.2011 ob 19.00 uri v prostorih Občine Videm, sredo, 25.05.2011 ob 19.00 uri v prostorih Občine Majšperk.
Predsednica LAS Haloze: mag. Darinka RATAJC
Upravljalec LAS Haloze:	PRJ HALO, Cirkulane 56,2282 Cirkulane,
T: 02 795 32 00, las.haloze@halo.si, www.halo.si
Od tod in tam
Ptuja • Zlata poroka pri Pihlerjevih
Foto: Zan Pihler
Po petdesetih letih skupnega življenja sta si 29. aprila v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju prstane ponovno izmenjala Marija in Jožef Pihler iz Podvincev 23/a. Prvič sta se poročila 14. januarja 1961 v Strunjanu. Zlati ženin je končal srednjo kmetijsko šolo, najprej je delal v KK Koper, po vrnitvi v domači kraj pa v TGA Kidričevo, današnjem Talumu, kot elektrolizer, po prekvalifikaciji pa kot poklicni gasilec. Gasilstvo je zaznamovalo pomemben del njegovega življenja. Na tem delovnem mestu se je tudi upokojil. Nevesta je bila kuha rica v Vrtcu Ptuj. V zakon u sta se jima rodila sinova Peter in Milan, danes pa ju razveseljujejo trije vnuki in vnukinja. Njuna jesen življenja je polna in bogata, takšna - kot sta si jo vedno želela.
MG
Videm • Zlata poroka zakoncev Lah
Foto: SM
Franc in Katarina Lah s Pobrežja 95 v občini Videm sta minulo soboto obeležila petdeset let skupne življenjske poti. Prvič sta si usodni da izrekla v hajdinski cerkvi, obred zlate poroke, ki ga je opravil pater Tarzicij Kolenko, pa je potekal v domači videmski cerkvi. Civilno poroko je opravil videmski župan Friderik Bračič, ki je zlatima zakoncema ob čestitki izročil tudi simbolično darilo. Zlata zakonca sta si družino ustvarila na moževi kmetiji v Pobrežju, kjer danes živi tudi njun najstarejši sin z družino. Franc je bil vse do upokojitve zaposlen v Mlekarni Ptuj, v prostem času je bil precej aktiven v lokalni politiki. Žena Katarina pa je skrbela za tri otroke in dobrih pet hektarjev kmetije. V zakonu so se jima rodili sinovi Franc, Janez in Darko, jesen življenja pa jima lepšajo trije vnuki in ena vnukinja. Kljub trdemu delu in veliko odrekanja sta še danes kar dobrega zdravja, kar sta z dobro voljo dokazala tudi ob praznovanju svojega zlatega jubileja skupaj s svojimi najdražjimi.
SM
Ptuj • Zlatoporočenca Kodrič
Foto: Langerholc
Marta in Anton Kodrič iz Nove vasi pri Ptuju 45/c sta se prvič poročila 18. marca leta 1961 v Cirkulanah. Za zlatoporočenca so ju razglasili v poročni dvorani na Ptuju 19. marca letos, ko sta si po petdesetih letih skupnega življenja ponovno izmenjala prstane. Zlati ženin je bil avtobusni šofer, nevesta pa natakarica. Svečane trenutke zlate poroke sta delila z družino in prijatelji. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, veselita pa se tudi že štirih vnukov. Kot jepove-dala hčerka Violeta, pri kateri živita, uživata v jeseni življenja. Želita si le zdravja in še veliko prijetnih trenutkov v krogu družine in prijateljev.
MG
Središče ob Dravi • Peta redna seja občinskega sveta
V Središču bodo trgovali
Svetniki središkega občinskega sveta so se minuli teden srečali na peti redni seji in obravnavali 16 točk dnevnega reda; večina jih je bila bolj formalne narave.
Foto: Viki Ivanuša
Kopališče ostaja še naprej odprt problem, za katerega se še ni našla rešitev, ki bi zadovoljila sredi-ške svetnike.
Formalno najpomembnejša točka je bila gotovo obravnava zaključnega računa. Župan Jurij Borko je povedal, da so prihodki občine znašali 2.699.453, zabeležili pa so tudi odhodke v višini 3.131.800, kar izkazuje primanjkljaj dobrih 400.000 evrov. Župan je zadovoljen, ker je bilo kar 56 % proračuna namenjenega za investicije, občina pa je bila deležna tudi precej sofinanciranja. Vse v proračunu predvidene investicije so bile realizirane.
Slavica Mlinaric, predsednica NO, je v svojem poročilu povedala, da pri pregledu poslovanja občine niso ugotovili nobenih kršitev, vseeno pa so priporočili, da se opozori vse posredne proračunske uporabnike, da so dolžni pripraviti finančni načrt, da je ta usklajen s programom dela in pravočasno pripravljen. Povedala je tudi, da NO priporoča pripravo dvoletnega proračuna, ker so obveznosti že prevzete in obseg prevzetih obveznosti za leto 2012 zajema že 60 % pravic porabe za investicijske odhodke in transferje. Takšen proračun bi bil preglednejši, saj bi omogočal vpogled v obveznosti prihodnjega leta.
Oživili bi tržnico in sejme
Pogovarjali so se tudi o pravilih prodaje na novi sre-diški tržnici, ki naj bi kmalu zaživela na urejenem trgu pred občinsko zgradbo. Zaenkrat se bo trgovalo na stojnicah, če pa bi se izkazalo za potrebno, pa bi lahko ponudbo dopolnili tudi z vitrinami, hladilniki in drugo potrebno opremo. Seveda pa bi bilo v tem primeru gotovo potrebno plačati uporabo prostora. Zaenkrat namreč v Središču razmišljajo, da bi do konca leta, da bi pritegnili prodajalce, prostor oddajali brez nadomestila. Na stojnicah se načrtuje prodaja pridelkov in proizvodov. Kmetovalci, ki bodo želeli svoje pridelke in izdelke prodajati na trgu, bodo morali pridobiti soglasje lokalne skupnosti. To bo izdano na podlagi potrdila pristojne svetovalne službe.
V odloku so tudi natančno določili način in pogoje prodaje ter tudi kazni za morebitne kršitve. Kmalu bo tudi potrebno določiti semenje dni v trgu Središče ob Dravi, zato s pomočjo delavcev Pokrajinskega muzeja Ptuj-Or-mož raziskujejo zgodovino in tradicijo trgovanja v kraju,
upoštevali pa bodo tudi tržne dneve v okoliških krajih, da ne bi povzročali nepotrebne konkurence in s tem manjše udeležbe prodajalcev.
Z odlokom o odstranitvi objektov občina Središče ob Dravi želi urediti videz svojega območja, ki ga kazi kar nekaj dotrajanih stavb, tako stanovanjskih kot poslovnih in kmetijskih, ki so v lasti predvsem fizičnih oseb. Na seji smo lahko slišali, da sam videz krajine seveda ni najpomembnejši, v nekaterih
primerih je prišlo tako daleč, da je potrebno zagotoviti varnost občanov, ki se gibljejo na območju nevzdrževanih stavb, ki predstavljajo potencialno nevarnost. Gre za odlok, ki je popolna novost, saj ga ima sprejetega le nekaj občin v Sloveniji, morda tudi zato, ker se dotika izjemno občutljive teme - zasebne lastnine. Odlok predvideva, da se bo oblikovala posebna komisija, ki bo pripravila predloge postopkov za posamezne stavbe, na katerih je
potrebno izvesti vzdrževalna ali druga dela. S svojimi predlogi bo komisija seznanila občinski svet, predlog bo javno razgrnjen in bo pomenil angažiranje sredstev lastnikov ali občine. V nadaljevanju pa ima občina prav tako možnost, da si ta vložena sredstva povrne.
Podžupan Bojan Mlakar je povedal, da gre za občutljivo temo, ker ima lahko finančne posledice tako za občino kot občane, pa tudi zato, ker se posega na področje
zasebne lastnino. Tudi zato so si vzeli več časa za drugo branje in kmalu bodo začeli konkretno delo. Pri oblikovanju komisije bodo morali pritegniti zunanje strokovnjake, saj lastnih nimajo.
Kopališče je le breme
Iz poročila o upravljanju letnega kopališča Ormož v minulem letu so bili svetniki seznanjeni, da so bili tudi minulo sezono stroški za okoli 24.000 evrov večji od prihodkov. Od tega glede na lastninsko strukturo prispeva občina Ormož 21.000 in občina Središče ob Dravi 3.000 evrov; občina Sv. Tomaž se je lastništvu namreč odrekla. Kot je bilo v razpravi povedano, bi tudi občina Središče ob Dravi z veseljem prodala svoj delež v tem objektu, vendar ni nikogar, ki bi bil pripravljen ta delež kupiti. Lani je bilo 64 kopalnih dni, v katerih so prodali skupno 10.815 vstopnic, dejansko število kopalcev pa je še za 1100 večje, saj otroci do šestega leta starosti ne potrebujejo vstopnice. Prihodka je bilo za 18.244 evrov. V primerjavi z letom poprej je to 9,7 % manj. Zlasti je opazen upad v mesecu avgustu, ko ni bilo kopalcev zaradi slabega vremena. Največji strošek predstavljata servis naprav (11.414) in voda (8550).
Svetniki so na seji podali tudi pozitivno mnenje obema prijavljenima kandidatkama za delovno mesto ravnatelja OŠ Središče ob Dravi Jasni Munda in Irmi Murad.
Viki Ivanuša
Sv. Jurij • Jurjevi dnevi prinesli Jurjeva priznanja
Nagradili zaslužne občane
V okviru petega občinskega praznika, ki je potekal od sredine aprila do začetka maja, so v občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah podelili tudi občinska priznanja - plaketo župana, štiri priznanja, dva Jurjeva srebrnika in en zlatnik.
Plaketa župana je šla v roke Nataše Kramberger, mlade pisateljice, ki živi na stalni poti med Berlinom, Milanom in domačim Jurovskim Dolom, v katerem je v začetku leta 2009 tudi pomagala ustanoviti kolektiv Zelene centrale. Slednja skuša v sami srčiki Slovenskih goric odpirati vprašanja socialne ekologije, razvoja in kakovosti življenja ter z jasnim pogledom v prihodnost ohranjati naravno in kulturno dediščino slovenskega podeželja. Krambergerjeva je tudi avtorica ideje Polne vreče zgodb, na podlagi katere je nastal istoimenski dokumentarni film, ki ste si ga lahko pred kratkim ogledali na nacionalni televiziji. Dobitnica sicer piše knjige, eseje in reportaže, ki jih objavlja v različnih domačih in tujih medijih, organizacija Young Euro Connect in Evropski parlament pa sta jo leta 2009
uvrstila med šest najprodor-nejših avtorjev Evropske unije. Lani novembra je za svoj prvenec Nebesa v robidah, prejela nagrado Evropske unije za književnost.
Športno društvo Sveti Jurij, ki deluje od leta 1957, si je prislužilo priznanje občine. Njegovi člani so zelo dejavni na področju nogometa (med drugim sodelujejo v ligah, ki potekajo pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Maribor, Nogometni klub Jurovski Dol, ki deluje v okviru društva, pa je dosegel že veliko dobrih uspehov). Društvo ima tudi teniško in odbojkarsko sekcijo ter skrbi za rekreacijo občanov in zgleden videz tamkajšnjega športnega parka. Posebno pozornost namenjajo otrokom.
Priznanje občine je prav tako dobila Metka Vuzem, dolgoletna članica Društva kmečkih gospodinj Sveti Jurij
in tamkajšnjega prostovoljnega gasilskega društva.
Miroslav Puhner je priznanje občine prejel zaradi dolgoletne predanosti kultur-
nemu ustvarjanju ter skrbi za obujanje in ohranjanje kulturne dediščine, saj je že več 15 let godec na klarinet v Folklorni skupini Jurovčan.
Prejemnik četrtega občinskega priznanja je Franc Ze-mljič, dolgoletni član tamkajšnjega društva upokojencev ter tudi član upravnega odbora in njegov blagajnik. Prav tako je aktiven na športnem področju društva.
Jurjev srebrnik si je prislužil Franc Fekonja, eden vodilnih funkcionarjev v gasilskem društvu. Gasilskim vrstam se je pridružil 1. maja 1948 in v istem letu naredil prvi tečaj, ki mu je omogočil opravljanje nalog poveljnika gasilske-
ga društva Jurovski Dol. Leta 1952 je uspešno zaključil še tečaj za izprašanega gasilca ter gasilskega podčastnika. Njegovo požrtvovalno delo ter neprecenljiv prispevek k razvoju gasilstva v jurjevski občini ni ostalo neopaženo, saj je pred tem priznanjem že prejel številne druge, med drugim odlikovanje Gasilske zveze Slovenije I. in II. stopnje, odlikovanje za posebne zasluge ter nenazadnje še plaketo gasilskega veterana.
Srebrnik je našel svoje mesto tudi v domu Franca Gaj-zlerja, ki se je prav tako zapisal gasilstvu in je priznanje prejel za nesebično predanost prostovoljni gasilski službi Domačini ga opisujejo kot knjigo, v kateri so zbrane žive zgodbe o lepih in malo manj lepih pripetljajih med gasilci in drugimi krajani v občini.
Jurjev zlatnik, najvišje priznanje občine, pa so posmrtno podelili pokojnemu župniku Alojziju Antolinu, ki je umrl 11. marca. Znan je bil kot skrben oznanjevalec večne resnice in oblikovalec preprostih, a lepih in sporočilnih prazničnih obredov, njegov izjemni občutek za umetnostno lepoto pa je pustil tudi številne sledi na jurovskem trgu in okolici.
Polona Ambrožič
Dornava • Drzna ideja mlade diplomantke
Baročni dvorec kot lukarski muzej
Janja Svržnjak, mlada in ambiciozna sveža diplomantka, se je v svoji diplomski nalogi lotila zahtevne in zanimive naloge - kako bi lahko opusteli dornavski baročni dvorec spremenili v nadvse živahen lukarski muzej.
Na knjižni polici
Drzno idejo je Svržnjakova dodobra obdelala in predstavil tudi širši zainteresirani javnosti sredi tedna v sejni sobi domače občine. Uvodoma je povedala, da ima občina veliko premalo ali povsem neizkoriščene turistične potenciale, med katere nikakor ne spada le dvorec, ampak tudi cerkve, Čuškova domačija, zaščiteno gnezdišče sivih čapelj, vinsko-turistične ceste itd.
„Če bi v dvorcu uredili lukarski muzej, bi to bil edini tovrstno muzej v celi Evropi," je pravilno ugotovila Janja in nato podrobno predstavila, kaj vse bi v tem muzeju bilo na voljo: „Baročni dvorec je idealen za takšen muzej, saj je na voljo dovolj prostorov različnih velikosti, ki bi ustrezali različnim zbirkam in ostalim dejavnostim ter dogodkom. V osnovi bi v pritličju, v vhodni avli, levo in desno uredili dve trgovini, obe krili dvorca pa bi bili namenjeni za delavnice, razstave in stalne zbirke. V prvem nadstropju bi osrednjo slavnostno dvorano preuredili v restavracijo, ostali prostori pa bi služili enakim dejavnostim kot v pritličju."
Paleta zanimivih zbirk, restavracija in trgovine
Janja je nato spregovorila še o številnih raznolikih zbirkah, ki bi našle svoje mesto v tem muzeju: „Muzejsko vsebino bi sestavljale: osnovna stalna muzejska zbirka in več vrst ostalih zbirk, pa stalne in občasne razstave, dogodki izobraževalne narave, drugi dogodki in dodatna ponudba.
Mlada diplomantka Janja Svržnjak je v svoji nalogi predstavila in obdelala izvirno idejo preureditve dornavskega baročnega dvorca v Lukarski muzej z restavracijo.
Osnovna stalna zbirka bi bila sestavljena iz predstavitve Dornave, v okviru katere bi poleg pisnega in fotografskega materiala ter makete občine bil razstavljen tudi zemljevid njiv čebule in opis pridelave čebule ter setveni koledar za to našo tipično kulturo. Ostale zbirke bi bile naslednje: ena bi predstavljala različne vrste čebule z možnostjo pokušnje vseh teh vrst za obiskovalce, druga zbirka bi bila zbirka vseh starih orodij in pripomočkov lukarjev. Tretja zbirka bi predstavljala tipična lukarka oblačila oziroma noše, obiskovalci bi se lahko vanje tudi oblekli. Četrta zbirka bi imela naslov Luk kot zdravilo, predstavljala pa bi seveda številne zdravilne učinke luka in pripravke iz njega. Zanimivost te zbirke bi bila anatomija oz. maketa človeka, kjer bi se z dotikom na določeno mesto izpisale informacije, kateri pripravek lajša ali preprečuje
bolečine in bolezni na tem organu. Naslednja zbirka bi prikazovala prehrano lukar-jev s poudarkom na številnih tradicionalnih jedeh iz luka, ki jih je veliko. Seveda bi ob hrani bili predstavljeni tudi kuharski recepti, vse jedi pa bi bile tudi na jedilniku restavracije. Naslednja zbirka bi bila zbirka fotografij na tematiko lukarjev, od nekoč do danes skozi vse dogodke, delo in življenje. Izvajali pa bi se tudi fotografski natečaji s to tematiko, s čimer bi zbirko lahko nadgrajevali. V muzeju bi bila tudi multivizija s predstavitvijo lukarskega življenja in pridelave luka.
Uredili bi lahko tudi dve stalni razstavi; prva bi prikazovala pridelavo luka od setve do prodaje oz. priprave za jed. Druga stalna zbirka pa bi nosila ime Lukarji v leposlovni literaturi, katere temelj je gotovo Ingoličev roman Lukarji in seveda besedila drugih avtorjev."
Gojenje luka ima v Dornavi dolgoletno zgodovino, danes jo ohranjajo v TED Lukari (na posnetku), ki vsako leto pripravijo tudi dobro obiskan lukarski praznik, muzeja pa res še nimajo.
Najmlajše bi zabaval in učil Lukec
Popestritev muzejske dejavnosti bi po Janjinih besedah dosegli z najrazličnejšimi delavnicami za vse ciljne skupine: „Posebno pozornost bi namenili otroškim delavnicam za najmlajše, ki bi jih promovirali preko lutke Lukca; ta bi otrokom na preprost način predstavil vse o lukarjih in njihovem delu ter življenju skozi zgodovino, pa tudi Dornavo kot kraj z vsemi zanimivostmi. Organizirali bi tudi kuharske delavnice za vse, ki bi želeli razširiti svoje kulinarično znanje, pa delavnico spletanja lukovih vencev, delavnice plesov in pesmi itd. Dodatna ponudba muzeja bi bila še trgovina s spominki, trgovina z domačim lukom in drugimi izdelki iz čebule, tudi s prodajo domačih čebulnih pripravkov."
Predstavitev lukarskega muzeja je Svržnjakova zaključila z naštevanjem številnih raznolikih promocijskih aktivnosti, ki bi jih morali izvajati, da bi dosegli čim večji obisk: „Muzej lukarstva bi bil vsaj v začetku namenjen predvsem za slovenski trg, nato pa bi promocijo razširili tudi izven države, zlasti v države EU. Izdelali bi tudi posebne ponudbe za izobraževalne ustanove, veliko poudarka pa bi bilo danega na različne aktivnosti za otroke in družine, s čimer bi si lahko zagotavljali kontinuiteto obiskov. Za zahtevnejše goste pa bi pripravili tudi širše aranžmaje, kamor bi vključili ogled znamenitosti širše okolice, tudi obisk ptujskih term. Takšen edinstven muzej v Evropi bi brez dvoma veliko pripomogel k prepoznavnosti ne le občine, ampak v končni fazi cele regije ter države."
Predstavitev diplomske naloge z idejo njegove preureditve v lukarski muzej so z velikim aplavzom in navdušenjem pozdravili vsi navzoči, tudi župan Rajko Janžekovič, ki pa je ob čestitki za odlično opravljeno delo Janji tudi realno povedal: „Naš dvorec je gotovo enkraten, velik problem bi bil le dogovor z lastnikom, kulturnim ministrstvom, ki bi verjetno trajal leta in leta, če bi bil sploh kdaj sklenjen. Veliko hitreje pa lahko odlično idejo realiziramo na naši Čuškovi domačiji, čeprav vse kaže, da sedanji upravljavec (TED Lukari, op. a.) očitno nima interesa za kaj takega ... " SM
Zoran Hočevar Ernijeva kuhna
Ljubljana. Založba/ *cf, 2010
Zoran Hočevar (1944) je pisatelj in slikar. Študiral je na beograjski in ljubljanski akademiji za likovno umetnost. V resnici je potrebno reči, da ga v literaturi odlikuje ironično samosvoj, izčiščen, boemski odnos do življenja. Jezik je obarvan pogovorno in slengovsko, dodani so vulgarizmi, prvoosebni pripovedovalec vas pritegne z nenavadno in živo pripovedjo in predvsem s tihim pritrjevanjem, s katerega nasmešek ali kar smeh ne izgineta.
Malo je tako sproščujočega, lahkotnega in tudi kritičnega pisanja v slovenski literaturi. Motivika so vsakdanje zgodbe malih ljudi, posebnežev in ljudi z obrobja družbe. V ospredju pa je ponavadi ironična pripoved moškega srednjih let. Do dogajanja v svoji okolici in Sloveniji je pronicljivo izviren, kjer pripoved kljub naštetim elementom ne pade na raven trivialnosti; nasprotno, pisatelj jo pripelje do dosežkov, da je bil že Šolen z brega prepoznan za kresnika 1998, Ernijeva kuhna pa je zanj nominirana za leto 2010. Naravnost neizogibno pa je, da preberete še trilogijo o vase zagledanem, šovinističnem in okajenem vozniku Vojcu Pujšku: Porkasvet (1995), Za znoret (1999) in Rožencvet (2004). Hočevar je od leta 1983 samostojni kulturni delavec. Med več dramskimi besedili je tragedija M' te ubu! prejela 2001 Grumovo nagrado.
Ernest Marn je pravnik, ki je sicer nekaj malega v življenju delal, in kuharski genij, ki kuha samo zase. Čeprav javnost tega seveda ne ve. Mladost je kar nekako preskočil. Tretje življenjsko obdobje bo moral preživeti kot zmagovalec. Prepričan je, da poleg naše resničnosti obstaja še ena. Je zdrav, vitek in gibčen, saj nikoli ne je skupaj krompirja in mesa. Ne mleka ali jajc, največji strup so sladkarije. Ni vse samo kislo ali sladko, človek je bolj zanimiv, če je malo nagravžen in zagaman. Indijanci so prodali ozemlje današnjega New Yorka za dve vreči fižola! Noben kvaliteten človek ni brez nečednosti. Bolj kot čistost jezika ga zanima nečistost hrane. Zemf pove veliko več kot gorčica, kakor se pravilno reče. Do leta 1995 so bili revni in so lahko živeli na podstrešju svoje nacionalizirane palače. Šele takrat sta dobila z mamo hišo nazaj. Ni bilo bogastvo, bogastvo nosi vsak v sebi, če pa je srčno, vam ga vzame infarkt. Zaradi investicije v obnovo se je moral preseliti v podstrešno blokovsko garsonjero. Imel je načrt in je denar hranil pri sebi doma, da se bo vrnil v hišo in živel v vseh njenih nadstropjih, seveda z eno lady. Kako priti do ene odlične babe? Klapa v bifeju je srednjih let, brez ustvarjalne krize. Edini, ki je imel legalno firmo, je Ludvik. Tehnični risar, računalniški programer, prodajalec starin na bolšjaku, podjetnik na črno, uspešen pisatelj. Sami intelektualci. Je sedaj važnejša klapa ali njegova osebna sreča? Ostal je zakrknjen samec. Ravno takrat, ko je bil brez službe, se je znašel kot riba v vodi. Nekdanji punkerji so postali ambiciozni povzpetniki. Televizija si lahko privošči kuharske oddaje s publiko in voditeljico, ki o kuhanju ne ve nič, po oddaji pa jed konča v kanti. Vsako leto je gostil brezdomce in kuhal ričet. Priprava je precej komplicirana. V današnjih poslovno živahnih časih se izpopolnjujejo tudi rokoma-vhi. Rozi je ob prihodu skoraj vrgla vrata s tečajev; veličastna dama tako v telesnem kot duhovnem smislu. Kot bi bila iz drugega sveta. Je sleparka iz najvišjih krogov? Po besedah sodeč je Rusinja, ki ne gre dvakrat z enim v posteljo. Z lastnimi rokami je zadavila majorja. Nakar se je zgodilo in vsa Emona je častila Ernijev lik: prisegla sta si večno ljubezen. Potem je izginila. Po dveh tednih njene odsotnosti je bil čisto brez moči. Pa sta se Gizela (nekdanji simpatiji je pomagal pred leti s pravnimi nasveti) in hči Karmen domislili, da bi šli snubit Ernesta Marna, ki leži na denarju. Neposredno sta se prodajali. Karmen bi šla nekam na toplo. Medtem izgine trezor, v pol ure je šlo vse, kar je zbiral vse življenje. Tragedija in obup. Gizela si stre tilnik, Perci se tri dni pred odpustom iz zapora obesi.
Nenadoma se v njegovo življenje vrne Rozi, Zalika, ki ne govori polomljene ruščine, ampak pristno ljubljan-ščino in je zavezana k molku. Presenetljiv razplet, kjer v ozadju čaka njegova klapa. Če Ernijeve kuhinje ne poste prebrali, vas bo kuhanje pokopalo.
Vladimir Kajzovar
Foto: SM
Foto: SM
Dornava • Učni čebelnjak za podmladek
Da čebelarjenje ne bo zamrlo
Čuškova domačija v Dornavi se od prvomajskih praznikov naprej ponaša še z eno pridobitvijo; na zadnjem dvorišču je namreč dornavsko čebelarsko društvo postavilo izjemno ličen lesen učni čebelnjak, ki bo prvenstveno služil izobraževanju in vzgoji mladih čebelarjev - osnovnošolcev v šolskem čebelarskem krožku.
Ideja o postavitvi tovrstnega objekta je med člani društva sicer tlela že lep čas; najprej so se odločali med dvema možnima lokacijama v občini in se nato odločili za dvorišče domačije, kamor čebelnjak tudi bolj spada, ob tem pa je slednja tudi veliko bližje osnovni šoli.
„Učni čebelnjak smo postavili člani Čebelarskega društva Dornava povsem prostovoljno z namenom, da ohranimo čebele tudi naslednjim rodovom, saj danes te brez čebelarjev ne morejo več preživeti. In če hočemo čebelo ohraniti za bodočnost, potem moramo vzgojiti tudi mlade čebelarje," je najprej povedal predsednik društva Branko Vajda, ki ne
Predsednik Čebelarskega društva Dornava Branko Vajda: „Učni čebelnjak smo postavili člani društva prostovoljno, da se bodo prihodnji rodovi čebelarjev lahko tudi praktično izobraževali in usposabljali."
skriva ponosa nad uspešno zaključenim projektom.
Dornavsko čebelarsko društvo trenutno šteje 27 članov, ti pa so v veliki večini že pre-
cej „zreli" po letih; med njimi pa so tudi štirje mlajši člani, ki so se društvu pridružili pred nedavnim. Sicer ima društvo več kot 100-letno
Strokovna komisija, ki jo je vodila Aksinija Kermauner, je izmed prispelih besedil izbrala po eno iz vsakega razreda in vseh šest izvirnih zgodb je založba izdala v knjigi. Zanimivo je, da je tudi pisateljica Aksinija Kermauner ustvarjala z otroki in po istih ilustracijah napisala svojo zgodbo.
Na Osnovni šoli Ormož so učence navdušili za sodelovanje na natečaju, na koncu pa so se za najvztrajnejše ustvarjalce izkazali učenci šestih razredov. Zgodbo skupne dolžine okrog 14.000 znakov je bilo treba ustvarjati med šolskimi počitnicami, v katerih je marsikdo šolske reči raje odložil. Tako so bile zgodbe večinoma od šestošolcev in je bilo treba
narediti šolski izbor. Ker niso imeli zgodb iz višjih razredov, je mentorica Irena Kandrič Koval po dogovoru z organizatorji na natečaj poslala štiri zgodbe šestošolcev. V veliko veselje vseh je njihova zgodba Ankin rojstni dan postala ena izmed šestih zmagovalnih zgodb. Napisal jo je Jurček Korpič Lesjak, ki rad bere in tudi piše, a ne za oceno, kot je povedal, čeprav mu tudi te ne delajo težav.
Jurček pa ni le dober v spleta-nju zgodb, ampak je tudi športnik od pet do glave. Trenira atletiko, streljanje in rokomet, kjer je vratar ekipe državnih prvakov. „Rad se udeležujem različnih natečajev, rad pa tudi berem, predvsem knjige o športu in detektivke. Bil sem
: Osnovnošolci, člani šolskega čebelarskega krožka, so bili nad novim vzorčnim učnim čebelnjakom navdušeni - končno bodo lahko uporabili tudi čebelarsko opremo, ki so jo kot nagrado za odlične dosežke na državnih tekmovanjih prejeli od Čebelarske zveze Slovenije.
Ormož • Natečaj Gradim svet iz besed
Ankin rojstni dan
Založba Rokus Klett vsako leto pripravlja literarni natečaj za učence od 4. do 9. razreda osnovne šole. Na letošnjem z naslovom Gradim svet iz besed 2010/11 je sodelovalo skoraj 8000 učencev in več kot 500 mentorjev. Učenci so tvorili lastna besedila na podlagi devetih ilustracij Tanje Komadina, ki so jih razvrstili po poljubnem vrstnem redu. Tako so nastale zelo zanimive zgodbe.
t
Foto: Viki Ivanuša
Sestošolec Jurček Korpič Lesjak in mentorica Irena Kandrič Koval sta vesela nad uspehom njegove zgodbe Ankin rojstni dan.
presenečen, da so me izbrali. Na podelitev v Ljubljano sem šel s starši. Podelitev je potekala v knjižnici in je bila zelo svečana. Za nagrado sem dobil knjigo in priznanje, mojo zgodbo pa so natisnili," je povedal Jurček Korpič Lesjak.
„Na natečaju smo sodelovali že lani, vendar se nobena zgodba ni uvrstila v ožji izbor. Letos pa smo imeli štiri super zgodbe, ampak presenečenje ob uspehu je bilo vseeno veliko in zelo smo ponosni na Jurčkov uspeh. Večina zgodb je bila napisanih v obliki sodobne pravljice, Jurčkova zgodba pa vključuje tudi etično načelo. V pripovedi povezuje različne generacije, kar je pozitivno vodilo ohranjanja družinskih medgeneracij-skih stikov in druženja. Jurček opisuje sodobni svet, hitenje in pomanjkanje časa sodobnega sveta. Večina udeležencev je pisala detektivske zgodbe, saj so dobili asociacijo pri ilustraciji z daljnogledom, Jurček pa je daljnogled spremenil v posebno darilo, predmet s čarobnimi lastnostmi," je povedala mentorica Irena Kandrič Koval.
Učenci pa so pri pouku slovenskega jezika očitno pridni, saj so osvojili tudi štiri srebrna Cankarjeva priznanja, Ana Žuran iz 9. b razreda, pa si je priborila celo zlato. Mentorica je bila prav tako Irena Kandrič Koval.
Viki Ivanuša
zgodovino; ustanovljeno je bilo namreč že leta 1904, nato je delovanje v času druge svetovne vojne zamrlo za nekaj let, leta 1953 pa so se ponovno uradno ustanovili.
„Izgradnje čebelnjaka smo se lotili na pobudo mentorice šolskega čebelarskega krožka Slavice Golob, ki nas je pravzaprav potisnila z mrtve točke večletnega dogovarjanja in pogovarjanja o takšnem čebelnjaku. Tako smo čez zimo zbirali les za objekt, spomladi, po fašenku, smo postavili temeljno ploščo in nato še vse drugo do tretjega maja, kot smo si tudi plansko zadali končati delo. Pomagali smo res vi člani, skupaj smo v postavitev vložili preko 250 brezplačnih delovnih ur, porabili smo okrog 60 litrov zaščitnih premazov za les in okrog šest kubikov smrekovega lesa, ki so ga pretežno donirali polenški gasilci. Vzorčni učni čebelnjak je v celoti narejen iz lesa, meri pa približno 16 kvadratnih metrov. V njem je zaenkrat na voljo le ena čebelja družina, kar je za spoznavanje dela čebelarjev in za izobraževanje mladih povsem dovolj. Z več družinami bi preveč obremenili najmlajše člane krožka. Je pa možno, če bodo želeli dejavnost razširiti, to tudi narediti, saj je na voljo prostora in opreme za 15 čebeljih družin," je še pojasnil Vajda, ki je prepričan, da si mladi (bodoči) čebelarji takšen učni čebelnjak povsem zaslužijo, saj so se že doslej zelo izkazali s svojim znanjem in uspehi: „Naši učenci so na državnih in drugih tekmovanjih v znanju čebelarjenja dosegali izjemno dobre uspehe,
veliko prvih in drugih mest. Za nagrado so dobivali veliko opreme, ki jo je podarjala Čebelarska zveza, in vsa ta oprema je bila večinoma spravljena v enem od šolskih kabinetov in zelo malo ali nič uporabljana. Zdaj bodo to opremo ob delu v čebelnjaku še kako dobro uporabili."
Vajda ob tem poudarja, da je med mladimi precej, pravzaprav vedno več zanimanja za čebelarjenje: „Trenutno je v krožku 14 članov, razdeljenih v mlajšo in starejšo skupino. Oboji so zelo pridni in aktivni, nedavno so se udeležili tudi letošnjega državnega tekmovanja, kjer prav tako kot prejšnja leta pričakujemo dobre rezultate. Takšen čebelnjak je za njihovo praktično usposabljanje več kot potreben in prav je, da smo ga končno naredili."
Finančno so pomagali le redki donatorji
V Dornavi je po besedah Vajde čebelarstvo sicer kar dobro razvito: „Večina naših članov ima seveda svoje čebelnjake, število čebelarjev se povečuje kljub težavam, ki smo jim priča v čebelarstvu. Letos sicer pomora čebel pri nas nismo beležili, se nam je pa zgodila podobna katastrofa pred šestimi leti, točno na dan 3. maja, ko je pomrlo 160 čebeljih družin. Vzrok za pomor so bila takrat škropiva, uporabljena v sadovnjaku v Savcih, ki jih je izvajalec uporabil ob severovzhodniku in oblak plinov je pomoril naše čebele. Kot vedno boljšo pa lahko v naši občini ocenim tudi pridelavo in prodajo do-
mačega medu na domu; ta se je res povečala in izboljšala. Gotovo tudi po zaslugi osve-ščanja in zavedanja ljudi, da je med domačega čebelarja kvalitetnejši in bolj vreden zaupanja kot kupljen v kakšni veletrgovski verigi trgovin, kjer se kar naprej odkrivajo ponaredki. Jasno pa je, da se tudi čebelarji trudimo, da ne izneverimo svojih strank."
Edina grenka kaplja pelina, mimo katere predsednik društva Vajda ob postavitvi čebelnjaka za prihodnje rodove dornavskih čebelarjev, pa je neodzivnost domačih podjetnikov, društev in drugih institucij na njihove prošnje za kakšno, vsaj simbolično finančno pomoč: „Poslali smo 104 prošnje za kakšen prispevek ob gradnji, a se je odzvalo le 20 donatorjev, ostali niso niti odgovorili. Nekateri obrtniki so nam pomagali s svojimi storitvami. Ker je bila postavitev čebelnjaka za naše društvo kar zajeten finančni zalogaj, v katerega smo vložili vse svoje prostovoljne in druge prispevke, smo tako na koncu pristali v rdečih številkah in ne moremo pripraviti niti uradne otvoritve. No, v društvu upamo, da se bo morda še kdo vseeno odzval in pomagal, seveda pa bomo za pomoč poprosili tudi občino. Čeprav se zavedamo, da je finančna kriza povsod, smo nad neodzivno-stjo zaprošenih institucij in podjetnikov kar razočarani, saj ne gre za velike zneske, navsezadnje pa gre za objekt, ki je bil potreben za to, da si v občini zagotovimo nadaljevanje čebelarjenja, nov rod čebelarjev!"
SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Pogovor z ravnateljico Zasebne glasbene šole
„Sola je zame popoln izziv"
Zasebna glasbena šola v samostanu svetega Petra in Pavla na Ptuju je z začetkom letošnjega leta dobila novo ravnateljico, Klavdijo Zorjan Skorjanec. Za uresničitev svojih ciljev bo imela vsaj pet let, toliko namreč traja njen mandat.
Klavdija Zorjan Škorjanec je končala študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani, smer glasbena pedagogika in orgle. Aktivno je sodelovala na več orgelskih seminarjih, izobraževala se je tudi v Italiji, kjer je zaključila vzgojno-izobraževal-ni program po metodološkem sistemu Edgarja Willemsa. Je tudi ustanoviteljica Glasbenega studia Klavdija, kjer se ukvarjajo z uvajanjem otrok v glasbo po metodi Willems. Nekaj let je bila zaposlena kot učiteljica klavirja in orgel ter kot korepetitorka na Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj. Temu je sledilo ravnateljevanje na Gimnaziji Ormož, septembra lani pa je pričela poučevati na Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla, kjer je z letošnjim prvim januarjem prevzela mesto ravnateljice. Za uresničitev svoje vizije glasbene šole ima vsaj pet let, toliko namreč traja njen mandat.
Kako je prišlo do odločitve, da kandidirate za omenjeno delovno mesto?
„Moja predhodnica Veronika Plestenjak je moja dolgoletna kolegica in prijateljica. Poznala sem jo že pred ustanovitvijo naše šole. Zaupam ji in že ob ustanovitvi šole sva se pogovarjali o sodelovanju. Življenjska pot me je odpeljala drugam. V lanskem letu mi
Klavdija Zorjan Skorjanec
je zaupala, da odhaja iz Ptuja. Ponudila mi je prosto delovno mesto, ki me je seveda zanimalo. To je glasbena šola, zasebna povrh, in popoln izziv zame. Za prevzem te šole sem se odločila po tehtnem premisleku, predvsem pa zato, ker sem vedela, kako skrbno je bil izbran kolektiv, kakšna je vizija šole, kakšni so odnosi med zaposlenimi."
Imate pa za seboj tudi pestro kariero kot glasbenica.
„Na naši šoli poučujem klavir, korepetiram in poučujem v Glasbeni pripravnici in Predšolsko glasbeno vzgojo. Moja učna obveza na šoli je 9 pedagoških ur, kar je veliko. Na glasbenem področju imam veliko izkušenj s predšolsko
Ptuj • Otroška ustvarjalnost
Vrtec v gozdu
V prostorih refektorija minoritskega samostana na Ptuju je še danes na ogled razstava otroške ustvarjalnosti Gozd, ki so jo v okviru celoletnega projekta na tematiko gozdov in vsega, kar se v gozdu dogaja, pripravili v Vrtcu Ptuj.
Ker je letos leto gozdov, so si tudi v Vrtcu Ptuj izbrali tematiko gozdov, je na odprtju razstave 9. maja povedala ravnateljica Božena Bratuž. V vsaki enoti so na izbrano podtemo ustvarjali celo šolsko leto. Kaj so se naučili v letošnjem projektu, pa bodo pokazali na današnji osrednji prireditvi ob 27. prazniku Vrt-
ca Ptuj in 66-letnici dela Vrtca Ptuj pod naslovom Gozdna pravljica, ki se bo pričela ob 17. uri v športni dvorani OŠ Ljudski vrt na Ptuju. Kot vsako leto doslej so tudi letos mentorice in mentorji navdušili s svojim delom, kar se odraža tudi v delu otrok, je na otvoritvi razstave povedal ptujski župan Štefan Čelan.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Razstava je uvod v praznik ptujskega vrtca.
glasbeno vzgojo. Poznam metodološki pristop Edgarja Willemsa, kar je po mojem mnenju najboljša metoda, ki sem jo spoznala. Postavlja temelj pri otrocih."
Delo ravnateljice pa se vendarle bistveno razlikuje od dela učiteljice. Kakšni so prvi meseci?
„Izkušnje z ravnateljevanjem mi niso tuje, saj sem se veliko naučila že na Gimnaziji Ormož. Moram priznati, da je na vsaki šoli nekaj specifičnega, vendar imam veliko kolegov ravnateljev, na katere se lahko vedno obrnem. Sem delavna, komunikativna, znajdem se, tako da gre! Seveda sta mi v veliko pomoč moja poslovna sekretarka in pa moja predhodnica. Delo ravnateljice se vsekakor razlikuje od dela v razredu. Zdi pa se mi pomembno, da ostaneš v stiku s poučevanjem, ker lahko hitro pozabiš, kaj se dogaja na pedagoškem področju. Prvi meseci so vsekakor naporni, vendar mi je v veliko veselje voditi 'mojo šolo', saj imam krasen kolektiv, zelo nadarjene učence in starše, ki nam stojijo ob strani."
Kako ste zadovoljni z odnosi na šoli?
„Moje videnje: z zaposlenimi se izredno dobro razumemo. Imamo krasen odnos. Vsi smo zelo delavni, ustvarjalni in imamo v sebi pozitivno energijo."
Kako pa ste doslej zadovoljni s sodelovanjem z ostalimi partnerji?
„Povezujemo se z osnovnimi šolami v našem okolju, z Vrtcem Ptuj, občinami ... Največ mi pomeni tudi povezovanje z ostalimi glasbenimi šolami po celi Sloveniji. Zelo sem pa ponosna, da lahko sodelujem, izmenjam mišljenje, organiziram razne zadeve skupaj z GŠ Karola Pahorja Ptuj. Se pa trudim, da bi bilo teh sodelovanj še več, saj je pretok energij zame zelo pomemben."
Katera področja pa so po vašem mnenju še odprta za glasbene novosti na Ptuju?
„Veliko možnosti še obstaja, nekatere bomo poskušali realizirati na naši šoli. Vendar je še zaenkrat poslovna skrivnost, ki je žal ne morem izdati."
Kakšna pa je vaša vizija ZSGŠ v minoritskem samostanu in po čem mislite, da se razlikujete od ostalih glasbenih šol?
„Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju je odprla vrata prvim učencem septembra 2007. Na šoli si želimo vzgajati odprte, a kritične glasbenike, ki so vključeni v javno veljavne programe od glasbenega vrtca, baletne in glasbene pripravnice pa do pouka raznih instrumentov (orgle, klavir, citre, violina, violončelo, flavta, klarinet, saksofon, kitara, rog, trobenta, pozavna, bariton, harfa, harmonika, kljunasta flavta ...) in petja. Učiteljski zbor sestavljamo mladi in zagnani akademski glasbeniki, ki poskušamo učence poučevati na sproščen in prijazen način, spodbujamo skupinsko igro in glasbe ne zapiramo med štiri stene. S cikli koncertov, nastopi učencev in udeleževanjem na domačih in mednarodnih tekmovanjih, kjer dosegamo visoka priznanja, to tudi dokazujemo. Zraven rednega pouka učencem ponujamo sodelovanje v orkestrih in komornih zasedbah. Nudimo jim možnost udej-stvovanja v velikem številu nastopov. S tem vedno znova dokazujejo svoj napredek, izgubljajo tremo in pridobivajo na samozavesti. Organiziramo cikel koncertov, na katere vabimo svoje učence in njihove starše. S tem razvijamo kritičnost do glasbe, jim pomagamo k razvoju bontona na takšnih prireditvah. Med počitnicami organiziramo razne delavnice za otroke, kjer imajo prednost naši učenci. Sodelujejo tudi v velikem številu projektov na šoli in zunaj nje. To je vse dodana vrednost, na katero smo še posebej ponosni."
Koliko učencev je v tekočem letu in kakšen je trend?
„V letošnjem šolskem letu je vpisanih 129 učencev na individualni pouk, 24 otrok obiskuje balet in 44 otrok je vpisanih v glasbeno pripravnico in predšolsko glasbeno vzgojo. Na šoli imamo tri orkestre: simfonični, godalni in pihalni orkester ter zbor. Kandidatov za vpis v šolskem letu 2011/12 je veliko. Žal jih ne bomo mogli sprejeti, saj MŠŠ ne bo dalo soglasja k širitvi. Moje mnenje glede tega je naslednje: mi smo šola v rasti, saj delujemo šele četrto leto. To pomeni, da še dve leti ne bomo imeli zaključnih letnikov in se nam ne bo izpisalo skoraj nič učencev. Žal jih zaradi tega na novo ne bomo mogli nič sprejeti. Nismo v enakem položaju kot šole, ki živijo v polnem obsegu."
Dženana Becirovic
Tednikova knjigarnica
Ali te lahko objamem? Močno?
Nekoč so v nekem mestu živeli običajni ljudje, ki so se jim dogajale čisto vsakdanje stvari. Bili so prav takšni kot mi vsi.
Pravkar ste prebrali, ljubi bralci, besedilo s prvih dveh strani nove slikanice Neli Kodrič Filipic, ki se je priljubila najstniškim knjigoljubom in kritiškim odraslim bralcem (finalistka za nagrado večer-nica 2004) z doslej izdanimi romani: Lov na zvezde (1995), TITA@boginja.smole.in.težav.si (2002), Na drugi strani (2004), 49:03:39 (2008), Kaj ima ljubezen s tem (2009).
Slikanica ima, kot je za tovrstno literaturo pogosta založniška navada, skupaj dvaintrideset strani. Besedila je malo, a je skrbno in poetično izbrano! In oblikovalsko natančno, povedno razporejeno med dvostranske, velike ilustracije mladega mojstra, nagrajevanega ilustratorja Damijana Stepančiča.
Če bi bila ta slikanica pač še ena izmed mnogih, ki jih z nenavadnim veseljem izdajajo domači založniki, potem bi zraven, ali ob, ali okoli besedila z začetka današnje Knjigarnice bilo videti hiše in ceste in trgovine in .druge reči, ki jim skupaj rečemo mesto. Toda ne. Neli Kodrič Filipic in Damijan Stepančič sta v tej slikanici čudovit presežni slikaniški tandem: na ravno pravem papirju, ne belo bleščečem - pa vendar je belina lista vseprisotna - je na desni podoba meščanskega okna hiše z debelimi zidovi, potem je videti del arhitekture, kot mestno obzidje in vhod, s črnim senčenjem in drobno slutnjo nekih meščanov, gospode znotraj obzidja (Kako simbolno!). In zgoraj, nad to podobo, visoke, debele stene z dvema nizoma oken pod napuščem, ki pa je, desno od bralčevega pogleda, natančno pošev izrisan in ščiti glavo dolgolasega modreca (ali le odmaknjenega umetnika, portretiranec mi je zelo znan obraz) ... Mislim, težko je opisovati tako kompleksno slikaniško podobo v mešani likovni tehniki (risanje, slikanje, kolaž, grafika ...), kjer barvno kompozicijo tvorita domala le dve barvi (rjava in siva), v mnogoterih niansah, seveda.
Potem je v mesto prišel nenavaden človek. Nosil je plašč pisanih barv in na glavi strgan klobuk. Za njim je capljal pes - ubogo, mršavo ščene, kije imelo več bolh kakor dlak.
Ljudje so se šalili: »Glejtega, norca norčavega«...
Ilustracija je kompozicija dveh možakov, dveh žena in fantiča, pravzaprav gre za zročo skupino, ki drži na vrvici rejenega, močnega psa v stilu ponekod prepovedanih borilnih pasem. Nosova žensk sta šiljasta, tanki ustnici na njunih profilih sta navzdol obrnjeni črti in njuni lasje so natančno počesani in speti v figo na zatilju. Ljudje so v barvi gline (izrisani morda z ogljem, svinčnikom, pasteli na rjavo podlago ter izrezani) in so mi spodbudili asociacijo na znameniti kip meščanov iz Callessa.
A mož se ni zmenil zanje. Utrujeno je hodil in končno sedel na klop. Iz žepa je potegnil malico...
Mala malica je prebrati takšno slikanico in lepo prosim, ljubi bralci, preberite in poglejte jo!
Toliko lepega in pomembnega je v slikanici Ali te lahko objamem močno? (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2011. Zbirka Velike slikanice.)
Liljana Klemenčič
Foto: ČG
Ptuj • Prihajajoči dogodki v Domu kulture
Poletje bo pestro
Multikulturalna zgradba s kreativno kavarno v Domu kulture na Vrazovem trgu v Ptuju je v samo nekaj letih delovanja postala eno najpomembnejših, pa tudi najbolje obiskanih kulturnih prizorišč Ptuja. Posebna je iz več razlogov, med drugim tudi zato, ker dogajanje v njej kroji štiričlanska družina, delajo pa tisto, v kar verjamejo in kar jim je všeč.
Lastnika Doma kulture Stanka Vauda Benčevič in Igor Benčevič sta o odprtju novega kulturnega prostora sanjala že nekaj časa, vrata svojega „doma" pa sta odprla pred dobrima dvema letoma. Delujejo v samem centru Ptuja, ki že samo po sebi ponuja čudovite možnosti za izvedbo različnih dogodkov, njihov kulturno-umetniški prostor pa je vsekakor prinesel pomembno pridobitev. V zadnjih nekaj letih se je tam zvrstila množica dogodkov, posebej zanimiva pa je letošnja pomlad, ko imajo skorajda vsak dan kako zanimivost.
V torek se v organizaciji društva P(o)tuj obeta potopisno predavanje Draga Potočnika in Milka Rojsa S kolesom od Adis Abebe do Lusake. Večer bodo popestrili mladi tolkalisti, ki veljajo za najboljše v Sloveniji. Nekaj dni pozneje se bo predstavila skupina Druyd, v kateri nastopa tudi Dubravko Lapajne, v svetovnem merilu izjemen didžeriduist. Konec maja bo nastopila zasedba 4WANTED, ki v svojem avtorskem izrazu prepleta stile blu-esa, jazza in fusiona, junija pa se obeta kantavtorski večer z Zoranom Predinom. V Dom kulture prihajajo tudi skupina
Amna in Jernej Brvar quintet. V poletnih mesecih bodo gostili še: Operation Charlie, v okviru festivala Art Ptuj 2011 pa glasbeno predstavo Psycho-pattya Sexualis Vrnitev porno dive. Konec julija na njihov odere prihaja vokalistka Ka-talene Vesna Zornik z novim projektom Tango pasionada, v okviru Ptujske noči pa gostijo domačo skupino Kontraglas ter duo Marko & Dada.
„Veseli smo, ker se uresničuje naša želja, da Dom KULTure postane stičišče in zbirališče različnih ustvarjalcev in ljudi, ki jih ta ustvarjalnost zanima. Veliko nam pri tem pomagajo
Foto: Črtomir Goznik
V prostorih Doma kulture se zvrsti zelo veliko raznovrstnih dogodkov; na fotografiji utrinek s predstavitve filma Jana Cvitkoviča.

1872
Biotehniška šola Maribor
2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30
Na Biotehniški šoli Maribor bomo v šolskem letu 2011/12 izobraževali v poklicno tehniškem izobraževanje (3+2) po programu KMETIJSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK. Informacije po tel. 02 / 235 37 00 ali info@bts.si. Oglejte si našo spletno stran
www.bts,si.
kvalitetni ustvarjalci, ki prihajajo k nam z veseljem, saj takšnih prostorov očitno v Sloveniji primanjkuje. Na ta način pa lokalnemu prostoru ponujava veliko zanimivih dogodkov, ki so prisotni na najpomembnejših odrih Slovenije. Nastavljeni smo na dolgi rok in to, da delujemo šele dobri dve leti v tem tempu, se obrestuje, viden je porast obiskovalcev predvsem iz drugih krajev Slovenije, kar potrjuje našo vizijo, da bo Dom KULTure tudi v slovenskem merilu prepoznaven.
Že v začetku nam je bilo jasno, da ima Ptuj premalo prebivalcev, ki bi lahko kontinuirano polnili naše dogodke, predvsem tiste, ki medijsko niso tako atraktivni, a so izre-
dno kakovostni. Verjetno na Ptuju marsikdo še ni slišal za Roberta Jukiča, ki bo letos nastopil pri nas s projektom Operation Charlie, a ta isti projekt bo letos zastopan na Jazz festivalu Ljubljana in na Jazz Lentu, kar pomeni višek za slovenskega jazz glasbenika," je pojasnila Stanka Vauda Benčevič.
Čeprav gre za zelo raznovrstne dogodke, je rdeča nit vseh skupna: prednost dajejo predvsem avtorskim projektom različnih umetniških smeri. Tako bo tudi v prihodnje, o dolgoročnih načrtih pa lastnika pravita: „Nekaj časa še gotovo želimo delati to, kar počnemo, a vendar je vse skupaj odvisno od številnih drugih dejavnikov, kot so zdravje, finance, interes
okolja, obisk gledalcev, poslušalcev. Kljub izpraznjenosti mestnega jedra se trudimo, da se pri nas zmeraj nekaj dogaja, saj je Ptuj eno lepo mesto, ki bo nagrajevalo, če se bomo tega zavedali in znali ceniti. Vsekakor bi si želeli, da bi na dogodke prihajale tudi družine, premalo se namreč zavedamo, da so otroci dojemljivi za umetnost; ne vsi, seveda, vendar bi tistim, ki so, lahko bilo predstavljeno veliko več, kot jim je. Na nerazprodanih dogodkih imamo namreč prost vstop za osnovnošolsko mladino. Ker so dogodki predvsem nacionalnega pomena je to vsekakor možnost zbliževanja mladine z našo živo kulturno dediščino."
Dženana Becirovic
Piše: dr. Ljubica Šuligoj • Ptuj pred sedmimi desetletji (7.)
Ptuj v prvih mesecih nemške okupacije
Nadaljevanje iz prejšnje številke
V	mnogih slovenskih krajih so nemški folksdojčerji prevzeli oblast pred prihodom okupatorjeve vojske. Na Ptuju se je to zgodilo ob umiku jugoslovanske vojske. Pred uvedbo nemške civilne uprave so se folksdojčerji polastili občinskega urada in člana ilegalnega SA (Sturmabteilung) ing. Franza Celotti-ja imenovali za župana. 10. aprila je začel voditi Okrajno glavarstvo »večletni bojevnik za nemštvo« Albert Scharner, ki je uslužbencem ukazal ura-dovati v nemškem jeziku. Prvi okupatorjevi ukrepi so veljali oddaji orožja; prepovedano je bilo svobodno gibanje v nočnem času. Scharner je v naslednjih dneh potrjeval občinske župane, po okraju je odstranjeval slovenska krajevna imena in jih ponemčeval. Njegov namestnik Rudolf Reich je imenoval nekatere ukinitvene komisarje za najpomembnejša slovenska društva.
V	prihodnjih dneh je Ptuj na zunaj že kazal podobo nemškega mesta s plapolajočimi nemškimi zastavami in nemškimi napisi. Letaki v nemškem in slovenskem jeziku so naznanjali nemško okupacijo in prve odredbe. Odmevajoči pruski koraki in vzhičeno
ptujsko nemštvo so bili slaba napoved za slovenski živelj.
Odredbe so se torej izvajale na Ptuju še pred 14. aprilom, ko je bil podpisan Hitlerjev ukaz »o začasni upravi v spodnji Štajerski« in o imenovanju dr. Siegfrieda Uiberreitherja za »gaulajterja« na zasedenih območjih Spodnje Štajerske, ki so bila nekdaj avstrijska. Do srede aprila so novi oblastniki pozivali prebivalstvo k novemu redu in ga obveščali o uradnem nemškem jeziku, prepovedanem dostopu na dravsko obrežje, označevanju lokalov lastnikov nemške narodnosti, zapiralnem času gostiln in prepovedi alkohola, o cenah živil idr. 10. aprila so ubožno prebivalstvo tudi pozvali na brezplačno večerjo na Florijanovem trgu. Med izpeljanimi naglimi ukrepi naštejmo ustanovitev protiletalske zaščite, prehranjevalnega urada, zaplembe bančnih dobroi-metij občanov, zavarovalniškega denarja in motornih koles, zasedbo banke, hranilnice, bencinske črpalke, upravnih uradov, društvenih prostorov, zgradbe »zloglasnega voditelja Sokola« dr. Franja Šalamuna, preiskavo v minoritskem samostanu in pregled razpoložljive delovne sile.
Odlok o aretaciji 36 Slovencev in treh Židov po že sestavljenem seznamu, je bilo potrebno »smatrati za talce«. Nadaljnje aretacije odbornikov 60 slovenskih društev in združenj so pomenile priče-tek iztrebljanja slovenstva. Po nemških načrtih je bilo potrebno izpeljati »očiščenje tujerodnega slovenskega elementa z nemškega ljudskega telesa«, da bi bila dežela pripravljena na priključitev k nemškemu rajhu. Nemci so želeli »pričujoči narodnostni sestav najprej očistiti vseh primesi« in tako omogočiti, da bi Spodnja Štajerska postala »zanesljiv branik proti večno nemirnemu Balkanu«. Pri izgonu ljudi so zato uporabljali narodnostna, rasna in politična merila, pridobljena še pred vojno.
Civilna uprava na Ptuju je prebivalstvo seznanjala z ukrepi oblasti, tako glede nošenja in oddaje orožja, policijske ure, plačilnega sredstva in cen prehrane, razdelitve kart za kruh in moko ipd. V mestu naj bi zaživela nemška skupnost, kar so potrjevali že opravljeni ukrepi: na Ptuju so zaprli slovensko knjigarno in tiskarno, zaprli so slovenske šole in uničili slovenske knji-
ge. Za varnostno policijo je bil sestavljen seznam vseh priseljencev v času od 1914. do 1941. leta. Priseljenci po 1. januarju 1941 so v mestu potrebovali poseben izkaz. Preiskovali so slovenska stanovanja. Na tržnici je plapolalo deset zastav s kljukastim križem ... Pisatelj Anton Ingolič v svojem delu »Tako je bilo« piše o tistih dneh na Ptuju: »Nemški okupatorji in njihovi ptujski privrženci so namreč s čedalje bolj gorečim fanatizmom izpolnjevali zapoved svojega vodje Adolfa hitlerja, naj namreč to deželo spet napravijo nemško. Do zadnjega so izginili slovenski napisi, slovenska društva so bila razpuščena, njihovo premoženje pa zaplenjeno, vidni funkcionarji in politiki pa zaprti, učiteljstvo, med katerimi je bila tudi moja žena Adela, so spravili najprej v izpraznjeni kapucinski samostan, kjer naj bi počakali na »prešolanje«, kmalu pa so jih odpeljali na Borl.«
Kakšna je bila usoda tistih Slovencev, ki so morali izginiti s tega območja , spremljajmo v nadaljevanju.
Po seznamu Kulturbunda so 9. aprila 1941 opravili prve aretacije ptujski folksdojčerji, torej pred prevzemom obla-
sti okupacijske uprave. V ptujske sodne zapore, ki jih je vodil Obersturmführer dr. Hermann Görger, so najprej pripeljali uglednejše Slovence v mestu, med njimi dotedanjega župana dr. Alojzija Remca, ter se nad njim grobo znesli. Prve dni so bili zapori prenapolnjeni, vendar jetnikov niso vpisovali v zaporne knjige. Za prvimi zaporniki, ki so jih nameravali izseliti, so po 15. aprilu po seznamih varnostne policije zapirali predvsem politične zapornike, funkcionarje razpuščenih strank in organizacij, zavedne Slovence, duhovnike. Te so že vpisovali v matične knjige in vodili indeks. Sodeč po ohranjenem seznamu zapornikov je bilo v letu 1941 vseh političnih jetnikov 201 ali 26,1 %. Med političnimi zaporniki sta se konec avgusta znašla organizatorja odpora s slovenskogoriškega območja, zdravnik dr. Metod Spindler in študent agronomije Franc Toplak. Zapornike so mučili in zasliševali v pisarni zaporov ali na sedežu gestapa v Brenčičevi hiši (ulica Heroja Lacka 7). Nadaljnja pot teh jetnikov je vodila na morišča talcev (dr. Metod Spindler in Franc Toplak ustreljena v Mariboru 30. oktobra) ali v
koncentracijska taborišča, največkrat preko prehodnega borlskega taborišča.
V	prvih dneh okupacije so na borlskem gradu prebivali nemški vojaki, ki so popravljali dravski most. 29. aprila 1941 so gestapovci iz ptujskih zaporov pripeljali prve jetnike, v glavnem zavedne slovenske izobražence in jih namestili v grajskem hlevu. Prehodno taborišče Borl ali tudi Taborišče Sever (Geheime Staatspolizei, Anhaltelager Schloss Ankenstein« ali »Lager Nord«) je sprva vodil že omenjeni dr. Görger, šef SD (varnostne službe) in SP (varnostne policije) na Ptuju, nato pa Untersturmführer Rudolf Meyer.
V	maju mesecu so se grajski prostori pričeli polniti z jetniki iz drugih krajev. Žal nam pomanjkljivo gradivo o borl-skem taborišču onemogoča razkriti števila jetnikov. Borl je postal zapor za politične jetnike, ki so tu čakali na obsodbo. Do takrat pa so zaporniki po delovnih skupinah opravljali različna dela (čiščenje, sekanje drv, drvarjenje, prinašanje pitne vode iz doline). Dvakrat dnevno je iz vodnjaka pri dravskem mostu pet do osem parov v voz vpreženih jetnikov (Wasserkomanda) na grad vozilo vodo v 300-litrskih sodih. Tu so bili jetnikom omogočeni edini stiki z zunanjim svetom.
Nadaljevanje prihodnjič
Priznanja za večjo prepoznavnost dela medicinskih sester
Letošnji 7. maj bo v zgodovino Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož zapisan z zlatimi črkami: na slovesnosti, ki je potekala v restavraciji Pan v Kidričevem, so prvič podelili srebrne znake v znak spoštovanja in zahvale za uspešno delo posameznikov na področju zdravstvene in babiške nege. »S srebrnimi znaki smo nagradili njihov prispevek k večji kakovosti in prepoznavnosti dela medicinskih sester, za profesionalni razvoj ter humanizacijo dela med uporabniki in izvajalci zdravstvene nege,« je med drugim povedala predsednica društva Tanja Ribič Vidovič, ki je vodenje društva prevzela marca leta 2010.
Kidričevo • Prva podelitev srebrnih znakov medicinskim sestram
Foto: Črtomir Goznik
Tanja Ribič Vidovič, predsednica Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož: »Delo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov je žal večkrat prezrto in premalo cenjeno.«
Foto: Črtomir Goznik
Prve srebrne znake so prejele (od leve): Mirjana Bušljeta, Ljudmila Fošnarič, Karmen Panikvar Zlah-tič in Andreja Obran, za življenjsko delo pa Magda Gol.
»Delo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov je žal večkrat prezrto in premalo cenjeno. Pozabljamo, da smo prav zdravstveni delavci tisti, ki bolnikom stojimo ob strani vse od rojstva pa do smrti. Izučili smo se za zelo human poklic, ponosni smo na to,« je v slavnostnem govoru posebej poudarila Tanja Ribič Vidovič. Ob tej priložnosti se je zahvalila vsem vodstvenim delavcem zdravstvenih institucij na Ptujskem in Ormoškem, da lahko društvo, katerega temeljno poslanstvo in namen je strokovno združevanje, skrb za strokovni razvoj in neprekinjen razvoj stroke zdravstvene in babiške nege, uspešno deluje. Letos bodo prvič aktivno sodelovali na kongresu zdravstvene in babiške nege, ki bo v Mariboru.
Srebrni znak Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj-Ormož (z območja obeh upravnih enot je v društvo vključenih 585 članic in članov) so prejele Karmen Panikvar Žlahtič iz Zdravstvenega doma Ptuj, Ljudmila Fošnarič iz Zavoda dr. Marijana Borštnarja, Mirja-na Bušljeta iz Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj in Andreja Obran iz Zdravstvenega doma Ormož. Srebrni znak za življenjsko delo pa je prejela upokojena medicinska sestra iz ptujske bolnišnice Magda Gol.
Magdo Gol je po uspešno opravljeni Srednji zdravstveni šoli v Celju življenjska in delovna pot najprej zanesla v Nemčijo. V ptujski bolnišnici se je zaposlila leta 1978, zadnja leta pred upokojitvijo je delala na področju povezovanja med bolniki, svojci, centri za socialno delo in domovi upokojencev, zadnjih šest mesecev pred upokojitvijo (leta 2007) pa je preživela med bolniki na internem oddelku. Gre za medicinsko sestro z veliko začetnico, ki je v svojem poklicu uživala vse življenje. Bila je vzor pozitivne predanosti delu številnim mladim generacijam medicinskih sester. Za vsakega bolnika je našla pravo besedo, pravo tolažbo, pravo upanje. Magda Gol je bila in je srednja medicinska sestra, ki ni napisala nobenega strokovnega medicinskega prispevka,
tudi ni bila predavateljica, bila je medicinska sestra za ljudi, za bolnike. Ob prejemu priznanja se je zahvalila za priznanje, ki ga je prejela na predlog kolektiva ptujske bolnišnice; nikoli si ni mislila, da bo v življenju kdaj prejela kakšno priznanje, prejela ga je vidno ganjena, tako jo je prevzela pozornost nekdanjih sodelavk in sodelavcev.
Dobitnice srebrnih znakov
Karmen Panikvar Žlahtič
je po Visoki zdravstveni šoli Maribor nadaljevala šolanje na Medicinski fakulteti v Ljubljani, kjer je končala podiplomski tečaj iz hospitalne higiene.
V JZ ZD Ptuj je zaposlena od leta 1993; začela je kot patro-nažna sestra, od leta 2004 je glavna mentorica za področje zdravstvene nege, od leta 2007 pa glavna sestra ZD Ptuj. Leta 2010 je na Fakulteti za zdravstvene nege Maribor zaključila podiplomski magistrski študij. Na Visoki zdravstveni šoli Slovenj Gradec je predavateljica zdravstvene nege, od letos pa je tudi predsednica katedre za zdravstveno nego. Sodelavci ZD Ptuj jo poznajo kot izjemno strokovno in zanesljivo sodelavko, ki s svojim delom dokazuje, da ljubezen do poklica in veselje do dela premagata skoraj vse ovire. »Srebrni znak je znak našega skupnega dela, pomeni mi veliko obvezo in še
večjo motivacijo za nadaljnje delo,« je v zahvali sodelavcem ZD Ptuj, ki so jo predlagali za priznanje, povedala Karmen Panikvar Žlahtič.
Ljudmila Fošnarič se je po končani srednji zdravstveni šoli leta 1987 zaposlila v Zavodu dr. Marijana Borštnarja v Dornavi, kjer skrbi za uporabnike z zelo težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju, v zadnjem času pa tudi za skupino uporabnikov, ki so utrpeli poškodbo glave. Odlikujejo jo človekoljubnost, humanost in korekten odnos do uporab-
nikov in sodelavcev. S svojimi nasveti, potrpežljivostjo ter pravšnjo mero humorja zna olajšati težko in zahtevno delo, ki ga opravlja skupaj s kolegicami, ki jim rada posreduje svoje znanje ter izkušnje. Ljudmila Fošnarič se je zahvalila za priznanje in upa, da je prišlo v prave roke, še naprej se bo po najboljših močeh trudila za dobro uporabnikov. Želi si, da srebrni znak pridobijo tudi druge sestre, kajti njihovo delo je težko in marsikatera si ga za svoje delo zasluži.
Mirjana Bušljeta je po končani Srednji zdravstveni šoli Maribor, nadaljevala študij na Visoki zdravstveni šoli Maribor. Od leta 2000 je zaposlena v ptujski bolnišnici. Leta 2005 si je pridobila naziv univ. dipl. organizatorice. Leta 2006 je postala glavna medicinska sestra kirurškega oddelka, leta 2009 si je pridobila naziv specialistke klinične dietetike. Danes opravlja delo pomočnice direktorja bolnišnice za zdravstveno nego. Je predavateljica na Visoki zdravstveni šoli Murska Sobota in Slovenj Gradec. Pravkar zaključuje znanstveni magisterij s področja mendžmenta. Da je prejela srebrni znak, je zanjo velika čast in je dokaz, da se v splošni bolnišnici Ptuj skupaj trudijo, da bi dosegli zastavljene cilje, je dejala ob prejemu.
Andreja Obran se je po končani srednji zdravstveni šoli najprej zaposlila v ptujski
bolšnici, leta 2001 pa zaradi novih izzivov v splošni ambulanti urgentne dejavnosti v ZD Ormož, kjer je izredno cenjena sodelavka. Aktivno sodeluje pri prepoznavanju zdravstvene in babiške nege, predvsem na področju preventive, prepoznavnosti poklica medicinske sestre, skupaj s PP Ormož in gasilsko brigado Ormož sodeluje v različnih zdravstevno-vzgojnih programih. Aktivno deluje tudi v organizaciji RK in civilne zaščite. Pri delu jo ob izjemni strokovnosti, profesionalnosti in odgovornosti odlikujejo tudi velika srčnost, stalni nasmešek na obrazu in topla beseda. Zahvalila se je ZD Ormož, da so jo predlagali za srebrni znak, saj s tem dokazujejo, da so pravi kolektiv, da se znajo prilagajati in sodelovati z drugimi, pokazali so, da z dobrim delom in lepimi besedami lahko dosežejo marsikaj.
Slovesnost ob podelitvi srebrnih znakov je spremljal priložnosti kulturni program. Nastopile so flavtistka Tadeja Vaupotič iz Glasbene šole Ka-rola Pahorja Ptuj ter harfistke Renata Čuš, Jerneja Bombek in Natalija Čačkovič iz Zasebne glasbene šole v minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla, mentorica Tina Žerdin. Podelitev so povezali z babiškim praznikom petim majem in mednarodnim dnevom medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov dvanajstim majem.
MG
12- maj • Mednarodni dan medicinskih sester
Premagovanje razlik
Izboljšanje dostopnosti in enakosti (medicinske sestre zagotavljamo dostopnost in enakost zdravstvene oskrbe) je letošnje sporočilo mednarodnega dneva medicinskih sester.
12. maj praznujejo medicinske sestre kot svoj dan v spomin na rojstvo britanske humanistke in medicinske sestre, utemeljiteljice zdravstvene nege Florance Nightingale, najbolj znane po svoji vlogi medicinske sestre v krimski vojni med letoma 1854 in 1855. S svojimi poročili je svet seznanila z vojnimi grozotami. Po vrnitvi iz Turčije se je posvetila dokazovanju visoke stopnje smrtnosti v povezavi s slabimi higienskimi razmerami in podhranjenostjo. Napisala je priročnik za medicinske sestre, ki je postal osnovno gradivo v šoli za medicinske sestre in babice, ki so jo 9. julija 1860 ustanovili v bolnišnici St. Thomas.
Imeti dostop do zdravstvenih storitev je ključnega pomena za izboljšanje zdravja, počutja in podaljšanja pričakovane življenjske dobe vseh ljudi. Medicinske sestre so glavna in v nekaterih primerih tudi edina skupina zdravstvenih delavcev, ki zagotavlja osnovno zdravstveno varstvo v nekaterih najzahtevnejših okoljih, oziroma so ključne za izboljšanje enakosti in dostopnosti zdravstvenega varstva ter zviševanje kakovosti teh storitev.
Letošnje praznovanje 12. maja - mednarodnega dneva medicinskih sester bo v Sloveniji delovno. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije je pripravila 8. kongres zdravstvene in babiške nege z naslovom Medicinske sestre in babice zagotavljamo dostopnost in enakost zdravstvene oskrbe pacientov, ki se je začel včeraj v Mariboru in bo trajal do sobote, 14. maja. Rdeča nit letošnjega kongresa, na katerem so aktivne udeleženke tudi članice Društva medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Ptuj - Ormož, je zagotavljanje dostopnosti in enakosti zdravstvene oskrbe pacientov s strani medicinskih sester in babic.
Tenis
Urh med zmagovalci DP U-18
Stran 16
Rokomet
Mladi Ormožani sezono končali brez poraza
Stran 16
Strelstvo
Pufičeva z osebnim rekordom blizu finala
Stran 17
Namizni tenis
Krušič trikrat med najboljšimi osmimi
Stran 17
Bowling
Prvenec za ekipo Radio-Tednik Ptuj
Stran 19
Atletika
Ekipa mladink AK CP Ptuj četrta v državi
Stran 18
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • Dejan Zavec
Najverjetneje konec poletja z Bertom
Nadaljevanje s 1. strani
V sredo je bila v Ljubljani tiskovna konferenca, na kateri je svetovni prvak velterske kategorije po verziji IBF Dejan Zavec predstavil potek dela, načrte za prihodnost in morebitne tekmece v naslednjem dvoboju. Ob tem je podpisal novo triletno sponzorsko pogodbo s Petrolom, s katerim je sodeloval že doslej.
»Pravega počitka od dvoboja z Delgadom nisem imel, saj sem se že kar kmalu začel pripravljati na naslednji dvoboj. V boksu je pač tako, kar sem velikokrat že sam izkusil na svoji koži, da se načrti za dvoboje dnevno spreminjajo, zato moram biti v vsakem trenutku dobro pripravljen,« je povedal Zavec, podobnega mnenja pa je tudi kondicijski trener Tomi Jagarinec: »Zadnja testiranja kažejo, da je Dejan znova izjemno pripravljen za to fazo treningov. Konkretno lahko povem, da je pred dnevi v fitnesu znova postavil najboljše rezultate na testiranjih z utežmi. Neverjeten je. Prav zaradi tega in
njegove vedno večje zrelosti se ne bojim naslednjega dvoboja. Prav nasprotno, želim si čim težjega tekmeca, saj bo proti takšnemu Dejan lahko pokazal vse svoje potenciale.«
Ko je govor o možnih tekmecih, so skoraj vse poti vodile k imenu Andre Berto (28 dvobojev, 27 zmag, 21 s K.O., 1 poraz). Ta 27-letni Američan je bil svetovni prvak po verziji WBC, a je pred dobrim mesecem po točkah izgubil prvi dvoboj v profesionalni karieri proti rojaku Victorju Ortizu. S tem se je moral posloviti od šampion-skega pasu, a si ga želi v najkrajšem možnem času znova vrniti v svojo vitrino. »Najprimernejša tarča« se mu je zdel prav Dejan Zavec in njegov IBF-naslov. »Na raznih boksarskih spletnih portalih, predvsem ameriških, je bilo že pred časom veliko ugibanj prav na to temo. Šli smo še korak dlje in že vzpostavili kontakte z njegovo ekipo, ki se prav tako strinja z dvobojem. Sliši se preprosto, vendar obstajajo še nekateri zadržki, zaradi katerih bo potrebno počakati še nekaj časa, da bi na
koncu lahko prišlo do dejanske realizacije in podpisa pogodbe. Svoje mora namreč povedati tudi zveza IBF, ki ima svoj kongres konec maja v Las Vega-su. Situacija s prvim izzivalcem je zaenkrat v verziji IBF v tem trenutku precej nejasna, saj je bil dvoboj za eliminatorja med Američanom Baileyem in Ma-ročanom Oualijem prekinjen in razglašen brez zmagovalca. Ker tako prvega izzivalca ni, lahko naslov branim tudi proti kateremu drugemu borcu. Ta pa nikakor ne bo rangiran slabše od 15. mesta na svetovnih lestvicah,« je povedal Dejan.
Dvoboj najbrž v ZDA
Na tiskovni konferenci je bil govor tudi o možni lokaciji tega dvoboja. »Več kot 90 % verjetnosti je, da bo dvoboj v ZDA; možna mesta so Las Vegas, Los Angeles, Miami in New York. Od drugih prizorišč bi omenil še Rusijo in Kitajsko, v ta rang spada tudi Slovenija s Stožica-mi. Prav to prizorišče mi je na dvoboju z Rafalom Jackiewi-czem pred letom dalo ogro-
mno zagona, s katerim se napajam še danes. To bo v meni ostalo zapisano za vse življenje, še dolgo po končani boksarski karieri,« je povedal Dejan, ki je pred dvema mesecema dopolnil 35 let.
Glede časovnega okvirja, v katerem se bo gibal naslednji dvoboj, je zaenkrat težko reči karkoli - veliko je odvisno od kongresa IBF konec maja. Do takrat, ko se bo vsa organizacijska procedura začela in bodo vse strani zadovoljne z dogovorom, bo zagotovo minilo še nekaj časa. V idealnem primeru bi se lahko dvoboj zgodil konec julija, morda pa celo zgodaj jeseni - septembra ali oktobra. »Vsi, ki poznate boks, veste, da se lahko že jutri vse postavi na glavo. Želim se pomeriti z enim najboljših, njegovo ime, čas in kraj dvoboja pa bomo lahko izdali šele, ko bo podpisana pogodba,« je povedal Dejan, ki do nadaljnjega še naprej ostaja v ekipi SES boxing. Njegov manager je še vedno Ulf Steinforth, trener pa Dirk Dzemski.
Jože Mohorič
Nogomet • 1. SNL
Olimpija v Kopru končala niz neporaženosti
Rezultati 33. kroga:
CM Celje - Maribor 0:0; rdeči kartoni: Bezjak 76., Gobec 90. /oba CM Celje/; Berič 71., Filipovič 90. /oba Maribor/.
Triglav Gorenjska - Nafta 4:0 (3:0); strelci: Stojnic 6., Redžič 10., 37., Pirc 90.
Primorje - HIT Gorica 2:3 (2:1); strelci: Ihbeisheh 15., 40.; M. Me-vlja 19., Demirovic 50. /11 m/, Ga-lešic 58.
Luka Koper - Olimpija 2:1 (1:1); strelca: Hadžič 45., 57.; Bešič 18.
Domžale - Rudar Velenje 2:0 (2:0); strelca: Zatkovič 3., Juninho 24.
1.	MARIBOR 33 19 11 3 60:23 68
2.	DOMŽALE 33 19 7 7 53:31 64
3.	LUKA KOPER 33 16 8 9 54:40 56
4.	OLIMPIJA 33 14 10 9 53:37 52
5.	HIT GORICA 33 12 8 13 40:51 44
6.	RUDAR VELENJE33 11 8 14 54:50 41
7.	CM CELJE 33 9 9 15 39:51 36
8.	NAFTA LENDAVA 33 9 6 18 45:62 33
9.	TRIGLAV GOR. 33 8 8 17 34:58 32
10.	PRIMORJE (-2) 33 7 7 19 36:65 26
Po 33. odigranem krogu je ekipa Domžal dve točki bližje vodilnemu Mariboru. Slednji je že tretjič za pored remiziral, tokrat na Areni Petrol v Celju. Tam gledalci niso videli zadetkov, zato pa kar štiri rdeče kartone - po
dva na vsaki strani. Domžalčani so na domačem igrišču ugnali Velenj-čane, ki so dva zadetka prejeli že v uvodnem delu igre. Izjemen zadetek je z razdalje dosegel Juninho. Igralci Triglava so proti obubožani Nafti dosegli 4 zadetke in se s tem najbrž dokončno rešili neposrednega izpada v 2. ligo. Na to je najbrž obsojeno Primorje, ki je v primorskem derbiju izgubilo proti Goričanom: Čeprav so domačini dvakrat vodili - obakrat je zadel Jaka Ihbeisheh -, so Goričani vedno odgovorili z zadetkom. Enega je iz najstrožje kazni dosegel veteran Enes Demirovič, ki se je po prihodu trenerja Srebrniča vrnil v ekipo.
Derbi kroga je na Bonifiki pripadel domačemu Kopru, ki je po 15 krogih prekinil niz neporaženosti Olimpije. Zanimivo je, da koprsko igrišče ostaja »zakleto« za Ljubljančane vse od osamosvojitve, saj tam še nikoli niso zmagali! Tokrat so hitro povedli, za preobrat pa je z dvema doseženima zadetkoma poskrbel Hadžič.
Če Maribor v soboto na domačem igrišču premaga Koper in Domžale izgubijo v Gorici, potem bodo vijoličasti že lahko slavili novo zvezdico -naslov državnih prvakov. Ob vsakem drugačnem razpletu bo vprašanje prvaka še naprej negotovo.
JM
Nogomet • 2. SNL
Aluminij proti tradiciji, Drava za njeno ohranitev
NK Aluminij:
Bo šlo v tretje?
Do konca prvenstva v 2. slovenski nogometni ligi so še trije krogi, ki bodo dali odgovore na tisto najpomembnejše vprašanje: kdo bo prvak. Trenutno so na najboljši poti do tega naslova nogometaši Aluminija, ki imajo tri točke prednosti pred prvim zasledovalcem, ljubljanskim Inter-blockom, in pet pred Dravinjo Kostrojem iz Slovenskih Konjic. Borba za naslov bo vroča, saj po sobotnem gostovanju v Slovenskih Konjicah v Kidričevem pričakujejo direktnega konkurenta za naslov, ljubljanski Interblock.
V Slovenskih Konjicah Ki-dričanom ne bo lahko, saj jih je Dravinja v tej sezoni že dvakrat premagala. Konjičani slovijo kot trda ekipa, igra svoj sistem igre, ki mnogim ni všeč, vendar se je pokazal rezultat-sko uspešen. O tem najbolje govori visoko 3. mesto. Za njih je značilno, da težko zadevajo nasprotnikovo mrežo, na drugi strani pa imajo drugo najboljšo obrambo, takoj za Aluminijem.
Trener Dravinje Kostroja Marjan Marjanovič nam je pred sobotnim derbijem dejal: »Mi gremo v to tekmo tako kot v vsako drugo. Dali bomo vse od sebe ter poskušali premagati vodeče moštvo iz Kidričevega. Mnenja sem, da je Aluminij najkvalitetnejše moštvo, igra dober nogomet in bi si zaslužil 1. mesto. Na tem srečanju ne bom mogel računati na poru-menelega Hvalca in poškodovanega Ribiča, kar pa ni iskanje izgovora v primeru morebitnega neuspeha.«
V zadnjih štirih srečanjih so nogometaši Aluminija delovali impozantno, saj so osvojili deset točk, njihov napad je dosegel kar 17 zadetkov, obramba pa je prejela samo dva. Ne samo zadetki, tudi igra je bila iz kroga v krog boljša. Na tekmi proti Dravinji ne bo smel zaradi kazni rumenih kartonov nastopiti Dejan Purišič, ki je na zadnjih srečanjih igral v zelo dobri formi in je bil tudi strelsko razpoložen.
Trener Aluminija Bojan Flis nam je pred srečanjem dejal: »Glede na preteklost je Dravi-nja za nas neugoden tekmec.
Gre za stabilno in čvrsto ekipo. Naša želja je, da prekinemo to tradicijo in da se v Kidričevo vrnemo zadovoljni. Če bo tako, potem smo na najboljši poti do svojega cilja - prvega mesta.«
Vonj po prvem mestu in s tem po prvi ligi pa ne bo pustil ravnodušnih niti ljubiteljev nogometa, saj se bodo že zaradi bližine Slovenskih Konjic podali na ogled srečanja.
Danilo Klajnšek
Labod Drava:
Na obisk k Adnanu Zildžovicu
Naslednji, 25. prvenstveni krog po razočaranju na domačem igrišču v preteklem tednu proti ekipi Šenčurja (ne toliko zaradi igre in izida kot slabega sojenja) nogometašem Laboda Drave ponovno prinaša zanimiv obračun. Pomerili se bodo z ekipo Krškega, ki jo vodi nekdanji strateg modrih Adnan Zil-džovic. Posavci so pred prvenstvom smelo napovedovali boj za najvišja mesta, toda realnost je pač takšna, da so si teoretično šele v preteklem krogu
zagotovili obstanek v ligi. Ptuj-čani teh težav nimajo, imajo pa druge, o katerih čivkajo že
vrabci na veji. Dravaši igrajo letos praviloma bolje v gosteh, zato so v Krškem možni vsi
izidi. Ekipi Krškega in Laboda Drave sta se letos že dvakrat pomerili: v Posavju so Ptujčani slavili kar z 0:4, medtem ko je bilo na Ptuju 0:0. Bojan Špeho-nja ne bo mogel računati na Dugolina, ki je sicer odslužil kazen rdečega kartona iz Kidričevega, vendar ima še rumene kartone, ter Marlona, ki je bil izključen v sodniški smešnici na tekmi s Šenčurjem.
Do konca prvenstva so le še trije krogi, modri pa bodo skušali na lestvici kakšno mesto še pridobiti, da bi tako izpolnili cilj, to je uvrstitev v zlato sredino. Za kaj več pa bo potrebno urediti druge stvari v klubu in okrog njega ...
tp

Foto: Črtomir Goznik
Tomaž Toplak (Labod Drava, beli dres) bo v Kršnem poskušal ponoviti predstavo iz jesenskega dela prvenstva.
PARI 25. KROGA - PETEK 17.00: IB Interblock - Bela krajina; SOBOTA 17.00:
Dravinja Kostroj - Aluminij, Krško - Labod Drava,
Garmin Šenčur - Mura 05; NEDELJA 17.00: Šmartno 1928 - Roltek Dob.
Rokomet • Mlajši dečki A Jeruzalema Ormoža
Ormožani sezono končali brez poraza
Rokometni klub Jeruzalem iz Ormoža je bil gostitelj zaključnega turnirja za mlajše dečke A, letnike 1998 in mlajše. Na Final 4 so nastopili: Škofja Loka, Mokerc Ig, Celje Pivovarna Laško in Jeruzalem. Največ so prikazali Ormožani in zasluženo še tretjič zapored postali državni prvaki. Sezono so namreč zaključili z vsemi zmagami v državnem prvenstvu, ob tem pa so osvojili tudi močne mednarodne turnirje na Hrvaškem, Madžarskem in Slovaškem. O ostalih mestih je zaradi istega izkupička točk odločala medsebojna gol razlika, kjer so najdaljši konec potegnili rokometaši iz Škofje Loke, najkrajšega pa rokometaši iz Mokerca Iga.
Za naj-strelca je bil proglašen Gal Štucin iz Škofje Loke, za naj-vratarja Jernej Čebular iz Mokerca Iga in za naj-igralca Tilen Kosi iz Jeruzalema. Medalje in pokale je poleg ormoških članov Darjana Ivanuše, Tadeja Soka in Alana Potočnjaka podeljeval selektor slovenske reprezentance Boris Denič, ki je bil navdušen nad videnim na Har-deku. Zadnjo tekmo med Or-možani in Celjani si je ogledalo blizu 400 gledalcev.
KU
Mladi ormoški rokometaši so sezono končali na šampionski način.
Rezultati: Jeruzalem - Skofja Loka 21:14, Mokerc Ig - Celje PL 15:20, Skofja Loka - Celje PL 21:17, Jeruzalem - Mokerc Ig 17:15, Mokerc Ig - Skofja Loka 17:16, Jeruzalem - Celje PL 21:17.
Končni vrstni red: 1. Jeruzalem Ormož, 2. Skofja Loka, 3. Celje Pivovarna Laško, 4. Mokerc Ig. Za Jeruzalem Ormož so nastopili: Kevin Caf, Jur-
ček Korpič Lesjak, Tomi Sok, Nino Ulaga 6, David Lukner, Tilen Kosi 11, Rene Plavec 1, Timon Grabovac 2, Gašper Horvat 9, Dominik Ozmec 11, Miha Kavčič 6, Boštjan Žižek Cvetko 8, Filip Luci, Anže Šoštarič, Martin Hebar 1, Nejc Zidarič 2 in Matej Niedorfer 2. Trenerji: Uroš Krstič, Mladen Grabovac in Iztok Lu-skovič.
Rokomet • Finalni turnir kadetov
Kadeti Drave osvojili odlično 9. mesto v državi
V nedeljo, 8. maja, so kadeti ptujske Drave nastopili na zaključnem turnirju v Sevnici, kjer so se borili za mesta od 9. do 12. v prvi slovenski kadetski ligi. V skupini štirih ekip so so-
Rezultati:
Drava - Cimos Koper 30:21 (15:8) Drava - Sevnica 22:20 (10:8) Drava - Slovan 25:19 (14:10)
Za kadetsko ekipo Drave so v letošnji sezoni nastopali:
Rok Dravčbaher, Matic Čeh, Jernej Čuš, Jan Maroh, Renato Kenda, Filip Jerenec, Nejc Korošec, Marko Žuran, Luka Reisman, Davorin Levanič, Valentin Zupanič, Blaž Petrovič, Niko Veit, Žan Žmavc, Miha Žuran, Martin Vrbančič, Teo Prapotnik, Jernej Hajdinjak, Mihael Fajfarič, Timotej Tomic, Rok Salamun, Mario Kenda in Blaž Kuhar.
delovali Sevnica, Cimos Koper, Slovan in RK Drava (Cimos Koper in Slovan sta članska prvoligaša, Sevnica 1. B-li-gaš). Mladi ptujski rokometaši so v vseh treh tekmah zmagali brez težav in tako potrdili pričakovanja, da bodo na tem turnirju brez prave konkurence. Ponovno se je potrdilo tudi dejstvo, da je rokomet na vzhodu Slovenije precej močnejši kot onstran Trojan, saj ekipi z zahoda nista bili dovolj konkurenčni, da bi lahko ogrozili zmagi ekip iz Ptuja in Sevnice.
Že redni del prvenstva so mladi igralci Drave v vzhodni skupini končali na visokem 3. mestu, po odigranem pol-finalu pa so bili 6., kar je pomenilo boj za mesta od 9. do 12. v državi. Poleg tega so se v ptujskem taboru izkazali kot veliki zagovorniki ferpleja, saj je bila kadetske ekipa Drave
daleč najbolj disciplinirana v ligi. Ptujčani imajo v svojih vrstah tudi 2. strelca lige, to je Jan Maroh, ki je v rednem delu ter polfinalu dosegel 127 zadetkov. V zaključku sezone so fantje pokazali vse znanje in pravi karakter, saj so kljub osla-
Kadetska ekipa RK Drava Ptuj je v Sevnici osvojila končno 9. mesto v državi.
bljeni ekipi pokazali suverene predstave, ki so jih ponesle do končnega 9. mesta.
To je še ena potrditev, da rezultat na nedavnem turnirju v Pragi ni bil naključje. Že tam (šlo je za največji turnir za mlade v Evropi) so pokazali, da tudi ob močno oslabljeni ekipi (Jan Maroh - reprezentančne priprave, Marko Žuran in Rok Šalamun - poškodbe) lahko odigrajo kvalitetno. Enakovredno so se kosali in bili boljši od marsikatere ekipe iz evropskih velesil (Danske, Hrvaške, Nemčije ... ) ter na koncu osvojili odlično 5. mesto.
tp
Mitja Žuran, trener kadetov Drave: »Oba trenerja, ki sva v tej sezoni vodila to ekipo (Marko Kac in Mitja Žuran, op. a.) sva na igralcih pustila določen pečat napredka, kar se je ob koncu sezone obrestovalo. Fantje imajo velik potencial za prihodnost, potrebno jih je samo pravilno usmerjati. Kot trener verjamem, da lahko stopijo še stopničko višje, vendar bo potrebno vložiti ogromno truda in dela. Se enkrat pohvala vsem od mene in od vodstva RK Drava.«
Tenis • DP U-18 v Kranju
Urh med zmagovalci
Na igriščih TK Triglav Kranj je med 4. in 8. majem potekalo državno prvenstvo za fante do 18. leta starosti. Na njem so nastopili tudi trije člani TK Terme Ptuj: Urh Krajnc Domiter, Samo Vršič in Marina Baklan. Slednja je uspešno opravila delo v 1. krogu glavnega turnirja, saj je ugnala domačinko Tomič Egartovo, v nadaljevanju pa je bila zanjo premočna 6. nosilka Lara Vovk.
Še stopnjo težji žreb je imel pri fantih Samo Vršič, ki je po zmagi v 1. krogu naletel na 1. favorita, Mariborčana Mateja Leljaka, in izgubil v dveh setih. Urh Krajnc Domiter je v 1. krogu slavil ekspresno zmago, v drugem pa je z dobro predstavo izločil 7. nosilca Okorna iz Ljubljane. Podobne želje je
imel Urh tudi v četrtfinalu, a je proti Tekavcu odigral preveč neučakano, kar se mu je maščevalo z velikim številom neizsiljenih napak.
Zato pa je bil Urh uspešnejši v igri parov, kjer sta bila z Blažem Bizjakom 1. nosilca. Dejansko sta to vlogo uspešno potrdila in brez izgubljenega niza osvojila turnir in naslov državnih prvakov.
Urh Krajnc Domiter: »V četrtfinalu sem imel proti Te-kavcu veliko težav zaradi 'visokih' žog tekmeca. Zaradi tega nisem ujel pravega ritma in sem delal preveč napak. Veliko bolje je bilo v igri parov, kjer sva s soigralcem odigrala zares na visokem nivoju.«
JM
Rezultati, dekleta posamezno:
1.	krog: Marina Baklan (TK Terme Ptuj) - Žana Tomič Egart (Triglav Kranj) 6:1, 6:1;
2.	krog: M. Baklan - Lara Vovk 1:6, 3:6.
Dekleta, dvojice: 1. krog: Baklanova/Brglezova (Terme Ptuj/Branik MB) - Mejako-va/Siršetova (Koper/LTC) 6:7(5), 6:3, 10:2;
četrtfinale: Baklanova/Brglezova - Mohorčičeva/Mrgoletova (MAX LJ/Jesenice, 2) 2:6, 1:6. Fantje posamezno: 1. krog: Samo Vršič - Davorin Valant (Triglav Kranj) 6:1, 6:3,
Urh Krajnc Domiter - Gregor Dolinšek (ŽTK MB) 6:1, 6:0;
2. krog: Vršič - Matej Leljak (ŽTK MB, 1) 2:6, 2:6,
Krajnc Domiter - Matija Okorn (MAX LJ, 7) 7:5, 6:2;
četrtfinale: Krajnc Domiter -Maks Tekavec (MAX LJ, 3) 3:6, 6:1, 2:6. Fantje dvojice:
1. krog: Volk/Vršič (Triglav Kranj/Terme Ptuj, 1) - Papež/Zavrl (Otočec/Branik MB) 5:7, 3:6;
četrtfinale: Krajnc Domiter/ Bizjak (Terme Ptuj/Litija) - Kac/ Šuntar 6:2, 6:2;
polfinale: Krajnc Domiter/Biz-jak - Sotler/Dolinšek (Krško/ŽTK MB, 4) 6:1, 6:1;
finale: Krajnc Domiter/Bizjak -Sitar/Cajzek (ŽTK MB/Rogaška) 6:1, 6:3.
Foto: Črtomir Goznik
Urh Krajnc Domiter (TK Terme Ptuj)
Rokomet • ŽRK MT Ptuj
Mlajše deklice A:
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj končno 6. mesto
V nedeljo, 8. maja, so na Ptuju mlajše deklice A igrale na zaključnem državnem turnirju za mesta od 4. do 6. Mlade rokometašice iz Ptuja so se najprej pomerile s Krimom, nato pa še z mladimi Ajdovkami. Kljub temu da so obe tekmi tesno izgubile, pa so lahko s prikazanim zadovoljne. Na koncu so v konkurenci mlajših deklic A osvojile spoštovanja vredno 6. mesto v državi.
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Krim Mercator 24:25 (9:13)
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: G. Ku-kovec, S. Čagran, L. Čagran 7, D. Lah 4, A. Ambrož 7, N. Bedrač, N. Puž, M. Kopold Meltičar 6, E. Sirc, S. Pivko, A. Lampert, T. Sirec, L. Sirec, T. Va-lenko, J. Drevenšek.
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - Mli-notest Ajdovščina 17:19 (14:12)
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj: G. Kukovec, S. Čagran 1, L. Čagran 1, D. Lah 4, A. Ambrož 7, N. Bedrač, N.
Puž, M. Kopold Meltičar 3, E. Sirc, S. Pivko, A. Lampert, T Sirec, L. Sirec, T. Valenko 1, J. Drevenšek.
Starejše deklice
ŽRK Sežana - ŽRK Tara Tenzor Ptuj 21:24 (11:11)
ŽRK Tara Tenzor Ptuj: Saša Lazar, Saška Kozel, Barbara Borovčak 8, Tonja Kolednik 3 , Sindi Zorec 2, Manja Grabrovec , Gordana Žiher 5, Lucija Ivančič 3, Sandra Srajner 2, Marina Majcen 1,Doris Kovačec , Katja Valenko, Ana Ambrož. Trener: Sašo Petek.
V soboto so starejše deklice ekipe Tara Tenzor Ptuj igrale v Sežani. Tekma je bila zelo enakovredna, kar se je poznalo tudi na rezultatu, ki je bil še v 40. minuti izenačen. Ptujska dekleta so nato bolje odigrala v obrambi in na koncu zasluženo zmagala. Sedaj jih čaka še ena ligaška tekma - proti prvouvrščeni ekipi skupine iz Naklega, nato pa še turnir ali dva in sezona bo končana. Pohvala gre tudi staršem za pomoč in športno navijanje na tekmi v Sežani.
tp
Žogarije
Razigrano na Žogarijah
Mediasport je v torek pred Mestno hišo na Ptuju izvedel tradicionalno akcijo Žogari-ja, ki so se je tokrat udeležili otroci Vrtca Ptuj in učenci OŠ Olge Meglič, Mladika in Breg. V zabavno-športnem živžavu je sodelovalo skoraj 140 otrok.
Glavna aktivnost je bila igranje nogometa na ograjenem igrišču, na katerem smo lahko spremljali nove ptujske talente najpopularnejšega športa na svetu. Zraven nogometa so se otroci odlično zabavali ob različnih spretnostnih igrah, ustvarjalnih delavnicah, glas-beno-pevskih nastopih in kvi-zu. Vsi udeleženci so dobili zdrav obrok hrane, skozi različna tekmovanja pa so se med seboj spoznavali in družili. Voditeljica prireditve na Ptuju
Maša Snoj je o poteku ptujskih Žogarij dejala: »Po mojem mnenju so se otroci imeli zares odlično. Vreme je bilo krasno, otrok je bilo veliko in vzdušje je bilo enkratno.«
Soorganizatorica je bila Mestna občina Ptuj. v imenu katere se je prireditve udeležil vodja oddelka za negospodarske javne službe Ivan Vidovič: »Podpiramo takšna dogajanja, saj popestrijo življenjski utrip v mestnem jedru. Najpomembnejše pa je, da otroci uživajo pri različnih igrah.« Sklepna prireditev letošnje akcije, na kateri se bodo pomerile vse najboljše ekipe z desetih Žo-garij po Sloveniji, bo 4. junija v Velenju.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Pred ptujsko Mestno hišo je bilo v sredo zelo živahno.
Karting
Hajdincani drugi, Ptujcani četrti
Na kartodromu Raceland v Krškem je potekala tretja dirka za državno prvenstvo v kartingu. Na njem so nastopili tudi dirkači iz AMD Hajdina in AMD Ptuj. Uspešnejši so bili prvi, saj so v skupnem seštevku osvojili ekipno drugo mesto, člani AMD Ptuj pa so bili četrti. Ponovno se je v razredu 4 - Rotax Junior izkazal Vid Pšajd, ki je osvojil drugo mesto in tako samo potrdil svojo dobro formo. V predfinalni dirki je zasedel tretjo, v finalni dirki pa drugo mesto, saj ga je z minimalno prednostjo premagal Miroslav Mikulec iz Hrvaške. V razredu 6 - Rotax Senior je bil Luka Ploj v predfinalni vožnji sedmi, v drugi je imel nesrečo in je zasedel skupno osmo mesto. Kot je že v navadi, so dirkači AMD Hajdina bili uspešni tudi v razredu 9 - 125 Masters, kjer je Maks Mlakar skupno osvojil 2. mesto - v predfinalni in finalni vožnji je bil drugi. Od njega je bil boljši le Valter Smr-delj iz celjskega AMD Slavka Šlandra. Zvonko Črešnik je bil skupno tretji, Andrej Miklaužič
Maks Mlakar, AMD Hajdina
in Marko Žerak pa sta zaradi tehnične okvare odstopila.
AMD Ptuj je nastopil s tekmovalko Anjo Vodušek, ki je nastopila v razredu R - 6 Rotax Senior in v predfinalni vožnji zasedla osmo mesto, v finalni pa je bila četrta, kar je bilo dovolj za skupno četrto mesto. V razredu 7 KZ2 je nastopil Matjaž Dominko in bil v predfinalni vožnji tretji, v finalni pa šesti, kar je v skupnem seštevku pomenilo četrto mesto.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
RLMN Haloze
REZUTATI 4. KROGA: ŠD Stopno
-	Naraplje 2:4, Ptujska Gora 2 - ŠD Žetale 0:8, ŠD Breg Albin Promotion
-	ŠD Cirkovce 0:5, ŠD Stoperce - AS Evroavto 1:5, Planjsko - ŠD Rim 6:2, ŠD Medvedce - Ptujska Gora 1 4:3.
1.	PLANJSKO	3	3	0	0	16:3	9
2.	AS EUROAVTO	3	3	0	0	11:2	9
3.	NARAPLJE	3	3	0	0	12:6	9
4.	ŠD ŽETALE	3	2	0	1	12:4	5
5.	ŠD RIM	3	2	0	1	7:6	6
6.	PTUJ. GORA 1	3	1 0	2	7:6	3
7.	ŠD CIRKOVCE	3	1 0	2	6:6	3
8. ŠD STOPNO 3	1	O	2	5:7	3
9. ŠD MEDVEDCE 3	1	O	2	4:9	3
10. ŠD STOPERCE 3	1	O	2	8:12	3
11 BREG A. P. 3	O	O	3	5:16	O
12. PTUJ. GORA 2 3	O	O	3	0:16	O
Liga Sveti Tomaž
REZULTATI 1. KROGA: TRS Bar
Sara - ŠIT 2:2, Purgari - PGD Ključarov-ci 3:3, Tomaž veterani - Koračice 1:4.
PARI 2. KROGA (13. 5. pri Svetem Tomažu): ŠIT - Koračice (19.30), PGD Ključarovci - Tomaž veterani (20.20), TRS Bar Sara - Purgari (21.10).
Strelstvo m GP Liberation Plzen
Pufičeva z osebnim rekordom blizu finala
Od 4. do 8. maja je v češkem Plznu v počastitev osvoboditve mesta potekalo tradicionalno in priljubljeno mednarodno tekmovanje GP Liberation Plzen, na katerem je nastopila tudi slovenska strelska reprezentanca in med njimi nekaj odličnih strelcev iz Spodnjega Podravja.
Med vsemi članicami s standardno puško je največ uspeha požela novinka na mednarodnem prizorišču Klavdija Pufič, ki se je v izjemno močni konkurenci 117 strelk prebila na visoko 14. mesto in z rezultatom 395 krogov dosegla nov osebni rekord, za finalom pa je zaostala za 2 kroga. Ko smo bistriško strelko, ki bo v bodoče nastopala za SK Profesional iz Kidričevega, povprašali, kako je doživela svoj pravi krst v tujini, nam je skromno odgovorila, da je seveda z dosežkom zadovoljna, vendar se šele zdaj začenja pravo delo, saj ima zelo visoke ambicije in si želi postati najboljša. Zelo dobro sta se med članicami s puško odrezali tudi najmlajša slovenska strelka v ekipi Živa Dvoršak, ki se je z enakim dosežkom kot Klav-dija, s 395 krogi, uvrstila na 15. mesto, in Kamničanka Kaja Repič, ki je s 394 krogi zasedla 23. mesto. Prav nesrečna zgodba pa se je slovenskim strelkam odvila v ekipni razvrstitvi, kjer so sicer s 1176 krogi v konkurenci 20 ekip osvojile dobro 9. mesto, za ekipo pa je zraven Dvoršakove in Repičeve nastopala še Renata Oražem Vršič, ki je med posameznicami s 387 krogi zasedla šele 92. mesto. V primeru drugačne sestave ekipe, v kateri bi bila tudi
Foto: David Zalar
Slovenske strelke bi lahko v Plznu s standardno zračno puško s pravilno sestavo ekipe postavile nov ekipni državni rekord, kot novinka na velikih tekmovanjih pa se je odlično odrezala kidričevska strelka Klavdija Pufič (prva z leve) in z osebnim rekordom 395 krogov osvojila 14. mesto. Zelo dobro sta nastopali tudi Živa Dvoršak (v sredini) in Kaja Repič (desno).
Pufičeva, bi slovenske strelke z enakim dosežkom kot zmagovalke in še 3 ekipe s 1184 krogi osvojile 2. mesto in postavile nov slovenski ekipni državni rekord, ki bi ga izboljšale za visoke 4 kroge.
Med posameznicami je slavila domačinka Pavla Kalna, ki se je na najvišjo stopničko z odličnim finalom 104,8 krogov prebila s 4. mesta in za de-setinko za seboj pustila vedno dobro Nemko Beato Gauss, ki ji v kvalifikacijah ni pomagal niti maksimalni rezultat 400 krogov, saj je v finalu dosegla le 101,7 kroga.
Med strelci s pišolo je zelo uspešno nastopala tudi Ptujčanka Majda Raušl, ki običajno svojo pravo vrednost pokaže šele na največjih tek-
movanjih, tokrat pa je s 379 krogi med 82 strelkami osvojila 16. mesto, do finalnega nastopa najboljše osmerice pa so jo ločili 3 krogi.
Med slovenskimi strelci je na veliki nagradi Plzna nastopala tudi moška ekipa z MK pištolo na 50 m in v ekipni razvrstitvi s 1593 krogi osvojila precej skromno 15. mesto, med posamezniki pa je kljub temu solidno nastopal Ptujčan Boštjan Simonič in se s 544 krogi uvrstil na 39. mesto, ostala dva slovenska strelca Peter Tkalec in Simon Simonič pa sta tekmovanje s 528 in 521 krogi končala na 79. in 89. mestu. Omenjeni trije strelci so nastopali tudi v disciplini z zračno pištolo, kjer so po uspešnosti v enakem vrstnem redu kot z
MK pištolo s 570, 568 in 561 krogi osvojili 54., 62. in 91. mesto, v ekipni razvrstitvi pa so se s 1699 krogi uvrstili na 19. mesto.
Med ostalimi slovenskimi strelci, ki so nastopali z MK-puško je dve visoki uvrstitvi vknjižil tudi Robert Markoja in na koncu z 10. in 13. mestom dosegel dva najboljša dosežka za celotno slovensko ekipo, obakrat pa je celo razstreljeval v končnici in bil žal obakrat neuspešen. V disciplini MK-puške 60 strelov leže je s 597 krogi ponovil dober dosežek iz 1. okotbra v Ljubljani, v MK trojnem položaju 3 x 40 strelov pa si je s 1166 krogi delil enak dosežek še s tremi tekmovalci, a sta kasneje bila v razstrelje-vanju boljša.
Med članicami sta v disciplini MK-puške 60 leže nastopali Renata Oražem Vršič in ormoška strelka Vesna Mele in se z rezultatoma 577 in 576 krogov uvrstili na 104. oziroma 107. mesto, najboljšo uvrstitev pa je dosegla Živa Dvoršak, ki se je s 589 krogi uvrstila na 35. mesto. Omenjene tri strelke so tekmovale še v tretji ženski disciplini s puško, v MK trojnem položaju 3 x 20 strelov, najboljša pa je bila znova Dvoršakova, ki je s 579 krogi za svojim državnim rekordom zaostala za vsega krog ter se v izjemno močni in številčni konkurenci (tako kot v vseh disciplinah) uvrstila na 22. mesto, Renata Oražem Vršič je s 575 krogi osvojila 43. mesto, Ormožanka Vesna Mele pa je s 548 krogi pristala na 115. mestu.
Simeon Gonc
Namizni tenis m DP U-18 v Komendi
Krušič trikrat med najboljšimi osmimi
■ V-B
NTK Edigs Mengeš je v športni dvorani v Komendi organiziral jubilejno, 20. državno mladinsko prvenstvo v posamični konkurenci in igri dvojic. Skupno je nastopilo 64 mladincev in 40 mladink, ki so se potegovali za pet naslovov: posamično v moški in ženski konkurenci ter v moških, ženskih in mešanih dvojicah. Posamično tekmovanje je najprej potekalo po skupinah, kjer so štiri igralke - štirje igralci igrali po sistemu vsak z vsakim. Pozneje je po dvoje prvouvrščenih iz kvalifikacijskih skupin igralo naprej na izpadanje. V kategorijah dvojic ni bilo kvalifikacij, temveč se takoj igral na izpadanje do končnih zmagovalcev.
Od igralcev NTK Ptuj so se prvenstva udeležili Luka Kru-
Foto: Črtomir Goznik
Luka Krušič (NTK Ptuj)
REZULTATI MLADINCEV -
ČERTRFINALE: Zdovc - Šfiligoj 3:2, Urbanc - Novak 2:3, Per-šolja - Kolbl 1:3, Krušič - Su-kič 0:3; polfinale: Zdovc - Novak 3:1, Kolbl - Sukič 2:3; finale: Zdovc - Sukič 2:3 (11:8, 11:5, 7:11, 11:13, 10:12).
KONČNI VRSTNI RED: 1. Patrik Sukič (Kema Puconci), 2. Jurij Zdovc (Rakek), 3.-4. Mario Kolbl (Sobota) in Tilen Novak (Krka), 5.-8. Tom Šfi-ligoj (Olimpija), Žiga Urbanc (Rakek), Ludvik Peršolja (Iskra Avtoelektrika) in Luka Krušič (Ptuj).
šič, Žan Napast, Darko Hergan in Anja Bezjak. Prav vsi so se iz skupin uvrstili v glavni turnir. Žan, Darko in Anja so izpadli v 1. krogu glavnega turnirja, Luka pa se je z dvema zmagama uvrstil med najboljših osem. Tam ga je ustavil Pa-trik Sukič (Kema), ki je na koncu postal državni prvak.
V konkurenci dvojic je bilo največ pričakovati od para Kru-šič/Peršolja (Ptuj, Arigoni), ki je v zadnjem času dosegel nekaj odmevnih rezultatov. Še enkrat več pa se je pokazalo, da je v daljšem časovnem obdobju težko dosegati konstantno dobre rezultate. Krušič in Peršolja sta se brez težav prebila med osem najboljših, nato pa sta po vodstvu 2:1 v dvoboju z dvojico Pin-
tar/Zajec nerazumljivo popustila in izgubila 2:3. Tudi Napast in Hergan sta uspešno preskočila 1. krog, nato pa sta skoraj pre-
senetila 2. nosilca Zdovca in Urbanca (Rakek). Čeprav sta že imela zaključno žogo, sta v odločilnem nizu na koncu izgubila 10:12, kljub temu pa pustila izjemno dober vtis. Do ene zmage je v paru z Ačkovo prišla tudi Bezjakova. Med mešanimi dvojicami se je Krušič v paru z Gar-mutovo prav tako uvrstil med najboljših osem parov.
Sicer vedno precej kritični trener Ivan Pšajd je bil z nastopi ptujskih mladincev zadovoljen, saj so poleg obilice tehničnega znanja pokazali veliko mero borbenosti in nepopu-stljivosti. Še vedno pa obstajajo rezerve za napredovanje, ki jih bo potrebno aktivirati na treningih.
Jože Mohorič
V	Rotterdamu poteka svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. V slovenski reprezentanci je tudi Ptujčan Gregor Zafošnik, ki je bil uspešen prvi dan v kvalifikacijah, saj je dobil oba dvoboja. Najprej je s 4:0 premagal reprezentanta Ugande Johnatana Waidsaha, brez borbe pa je dobil dvoboj proti predstavniku Burundija. V tretjem dvoboju je Gregor s 4:3 premagal reprezentanta iz Čila Felipa Olivaresa, nato pa je proti Belorusu Vitaliju Nehvedoviču izgubil z 0:4 ter se tako s tremi zmagami in porazom poslovil od prvenstva v posamični konkurenci.
V	igri dvojic je Gregor nastopil skupaj s Sašom Lasanom. V prvem krogu kvalifikacij sta premagala predstavnika Argentine Roberta Gilaberta in Pabla Tabachnika s 3:2, v drugem pa izgubila proti romunski dvojici Mihail Bobociea - Niagol Stojanov z 1:3.
V	mešanih parih je Gregor nastopil skupaj z Jano Tomazini in v 1. krogu glavnega turnirja sta izpadla proti paru iz Južne Koreje Deok -Jung (0:4). Tri zmage v posamični konkurenci in ena v igri dvojic je kar lep iztržek za Gregorja.
DK
Na valovih časa
Piše: Dani Zorec • Nova Zelandija (5.)
Turist
Tauranga v našem prevodu pomeni, da te nekdo pošlje v določen organ, in jaz sem tam preživel dober teden dni. V mestecu, ne v organu. Zanimivo je bilo, da kljub slovesu zelo turističnega in obiskanega kraja po peti uri popoldne ni bilo zaznati nobenega človeka več na ulici, sama žalost se je naselila na pločnike. Tudi nočno življenje ni bilo bog ve kaj, odprti so bili trije bari z živo glasbo, okoli katerih je patruljiralo večje število policijskih avtomobilov.
Na Novi Zelandiji je namreč prepovedano uživati alkohol na ulici, na plaži pa lahko piješ zgolj vino ali pivo, brez močnejših substanc. In brezalkoholne pijače seveda, da se razumemo. Policisti so bili posebej pozorni prav na te zadeve in po navadi bojda izdajajo zgolj ustna opozorila, predvsem to velja za tujce. No, če bi taisti policisti prišli k nam na izobraževanje in obiskali kak štajerski lokal za vikend, bi si ob naših oslarijah, ki jih počnemo v vinjenem stanju, še dolgo brisali solze smeha.
Čeprav ni lepo, sem kar nekajkrat prekršil to njihovo pravilo, saj je bilo zares vroče skozi vse dni in je bilo mrzlo pivo pravo zdravilo za visoke temperature. Tudi lokalni pa-troni so se redno hodili skrivat s steklenicami, veliko sem jih zalotil predvsem na nekakšni lokalni turistični točki, obalnem griču, ki se je imenoval Mount Manganoui. No, ta njihov 'Mount' lahko mirno izpustimo, saj je bila zadeva nižja od 300 metrov nadmorske višine, razgled pa je sicer res bil soliden. Ljudje se hodijo skrivat v naravo in na takšne točke, kjer jih policisti ne morejo najti, in ta grič je bil ena takšnih, sicer zelo prometnih točk. Kiviji namreč zelo radi potencirajo določene zadeve in jih je razmeroma lahko im-presionirati z normalnim razgledom, nekaj desetletij staro stavbo ali s kakšno veščino, ki je pri nas normalna, pri njih pa velja za umetnost.
Da gre res za turistični kraj brez turistov, se je s tega griča dobro videlo, saj pogled na nekajkilometrsko plažo ne more pustiti ravnodušnega prav nikogar. K temu seveda spadajo pesek, prostori za kampiranje ter nekaj golote, ampak niti s ptičje perspektive niti na licu mesta pa nisem mogel najti nobenega bara, izposojevalnice ležalnikov in
Kamerad Flo za grilom
Karaoke v mešanih dvojicah
Kilometri plaže, okrepčevalnice pa nikjer
Mt. Manganoui - za Kivije hrib, za nas običajen pašnik
Foto: D. Zorec
Opozorilna tabla - žgane pijače prepovedane. Zato pa pivo bolj paše.
Foto: D. Zorec
Masten hamburger ... mmm-mm...
senčnikov ali vsaj preproste prodajalne sladoledov, kot je to v navadi v razmeroma razvitih turističnih destinaci-jah. Če si hotel kaj popiti ali se osvežiti, si moral iti v mesto in to storiti brez razgleda na morje. Kakorkoli že, moja poslovna ideja o odprtju gostilne na plaži je ostala zgolj v povojih ...
Nek petek pa je naš Marcelo veselo oznanil, da bi zvečer priredili piknik. Glede na moje izkušnje z mesnimi dobrotami iz trgovine se je obetala kulinarična katastrofa, a se je možak izkazal in meso prinesel od lokalnega mesarja, ki ga je izvohal šele nekaj dni prej. Na Novi Zelandiji imajo navado, da na piknik vsakdo prinese zase, kar bo pojedel in spil. Tega si pri nas nekako ne moremo zamisliti, saj bi se ti smejalo vso sorodstvo, če bi k povabilu na piknik dodal še droben tisk podobne vsebine. Ker je kar nekaj stanovalcev delalo v tovarni rib, smo pod ceno dobili tudi veliko morskih jedi, kar je pomenilo različne vrste rib, rakcev, školjk ter vsega ostalega, kar ribiči potegnejo iz vode. Okus je bil seveda čisto drugačen od evropskih ribarnic in tudi v trgovinah so morske jedi cenejše in okusnejše od 'kopenskih'. Zadeva je izpadla zelo dobro, Nemec Flo je bil zadolžen za žar, nek Italijanček dvomljive spolne usmeritve je vrtel glasbo, jaz pa sem se ponudil za glavnega točaja, da nihče ni bil žejen. Rezultat je bil pričakovan: namesto različnih iger, ki razbijejo monotonijo ob takšnih dogodkih, pa je naš hišnik privlekel opremo za petje karaok. Groza. To je bilo nekih viž, ki nikakor niso pustile spati sosedom, zato je eden izmed njih poklical organe pravice, ki si sprva sploh niso upali priti bliže, saj jim ni bilo jasno, ali koljemo prasca, opico ali dinozavra. Vse se je dobro končalo, kazni ni bilo nobene, mi pa smo se tudi odpravili kmalu v posteljo.
Drugi dan je prvič na mojem popotovanju pričelo deževati, kar je bila kar dobrodošla sprememba, saj se je končno malce ohladilo, pa tudi čistilna akcija po pikniku je potekala v bolj sproščenem vzdušju.
Kmalu sem se moral posloviti od druščine, saj sem bil vnaprej dogovorjen v Napier-ju, ki je oddaljen kakšnih 200 kilometrov. Marcelo me je potegnil do ugodnega prostora za štopanje in nova dogodivščina se je lahko začela.
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 17. maj
Danes goduje Jošt.
Danes je svetovni dan telekomunikacij.
1050 je umrl Guido Iz Arezza, rojen okoli leta 950. Opisal je novo notno pisavo, kije bila sestavljena iz sistema linij. Iz tega sistema je nastala današnja linijska pisava.
1749 se je rodil angleški podeželski zdravnik Edward Jenner, ki je spoznal, da postanejo ljudje, ki so preboleli kravje koze, odporni tudi proti človeškim kozam.
1821 seje rodil bavarski duhovnik in zdravilec Sebastian Kneipp.
1890 je v ZDA izšel prvi časopis s stripi, tednik Comic Cut.
1954 je Vrhovno sodišče ZDA prepovedalo rasno segregacijo v šolah.
1989 so zaradi mednarodnega pritiska na Češkoslovaškem spustili iz zapora
komunističnega oporečnika, kasnejšega predsednika države Vaclava Havla.
Na valovih časa
Sreda, 18. maj
Danes goduje Erik.
Danes je svetovni dan muzejev in podjetnic. 1291 se je s padcem zadnje križarske trdnjave Akona v mameluške roke končalo skoraj dvestoletno obdobje križarskih vojn.
1804 so proglasili Napoleona Bonaparta za dednega carja Francije kot Napoleona I.
1872 se je rodil angleški matematik in filozof lord Bertrand Russell. 1899 se je začela v Haagu mirovna konferenca o tem, kako zagotoviti v Evropi trajen mir in ustaviti oboroževanje. Sklical jo je ruski car Aleksander II, trajala pa je do 29. julija.
1920	se je rodil v Wadovicah na Poljskem papež Janez Pavel II., s pravim imenom Karol Wojtyla.
1974je Indija preizkusi jedrsko bombo. Četrtek, 19. maj Danes goduje Ivo.
1535 se je pomorščak Jacques Cartier s tremi ladjami in 110 možmi odpravil proti ameriški celini, da bi raziskal njene severne pokrajine, to je območje današnje Kanade.
1649 je Oliver Cromwell prvič uporabil izraz Commonnwealth za tedanjo angleško republiko.
1802 je prvi konzul Francije Napoleon ustanovil Legijo časti.
1906	je bil odprt Simplon, to je 19,8 km dolg železniški predor skozi goro Monte Leone v švicarskem kantonu Wallis.
1991 se je na referendumu na Hrvaškem 78 odstotkov volivcev odločilo za samostojno in neodvisno Hrvaško.
1580 je nadvojvoda Karel podpisal pogodbo o prevzemu Lipice ter istočasno
kupil tudi kobilarno tržaškega škofa s kraškimi konji.
1823 so ustanovili v Mariboru kazinsko in bralno društvo.
Petek, 20. maj
Danes goduje Bernard.
Danes je dan meroslovja.
1806 se je rodil poslanec in filozof John Stuart Mill, ki je leta 1866 predlagal v britanskem parlamentu prvo peticijo za žensko volilno pravico. 1862 so v ZDA sprejeli tako imenovani zakon o domu. Po njem je vlada vsakemu novemu naseljencu, ki je bil mlajši od 21 let in je imel družino, podarila 160 akrov zemlje.
1734 se je rodil v Breznici pri Radovljici slovenski čebelar in slikar Anton Janša. 1919 so ustanovili v Trstu zbor fašističnega gibanja Fascio triestino di combatti-mento, ki ga je osnoval Benito Mussolini marca v Milanu.
1926	je umrl v Ljubljani slovenski politik in gospodarstvenik Karel Triler. V Narodni vladi leta 1918 je vodil oddelek za industrijo in trgovino.
1991 je bilo v Cankarjevem domu v Ljubljani veliko protestno zborovanje staršev, sorodnikov in prijateljev slovenskih vojakov v JLA. 1994 so odprli v Novi Gorici novo stavbo Primorskega dramskega gledališča. Sobota, 21. maj Danes goduje Feliks.
Danes je svetovni dan kulturnega razvoja in dan tajnic Slovenije. 1349 so v državnem zboru v Skopju razglasili prvi del Dušanovega zakonika, najpomembnejšega v fevdalni Srbiji.
1471 se je rodil največji mojster severne renesanse slikar Albrecht Dürer. 1904 so se sestali v Parizu predstavniki nogometnih zvez Francije, Belgije, Danske, Nizozemske, Španije, Švedske in Švice ter ustanovili Mednarodno nogometno zvezo (FIFA).
1921	se je rodil ruski atomski fizik in bojevnik za človekove pravice Andrej Sa-harov.
1927	je Američan Charles Lindbergh, 26-letni pilot iz Minnesote, prvi opravil samostojni polet brez prestanka čez Atlantik. Za polet je potreboval 33 ur in pol. 2006 so se prebivalci Črne gore na referendumu odločili za samostojnost. 1926 so ustanovili v Kranju tekstilno podjetje Intex. Ustanovila ga je poljska firma Horak, Wenske iz Lodza ob sodelovanju Slavenske banke. Nedelja, 22. maj
Danes goduje Milan.
Danes je svetovni dan biodiverzitete (biološke raznovrstnosti). 1813 se je rodil veliki nemški skladatelj Richard Wagner. Med drugimi je napisal opere Večni mornar, Tannhojser, Lohengrin, Tristan in Izolda, Mojstri pevci nürn-berški, Nibelunški prsten, Valkira, Somrak bogov in druge. 1819 je odplul iz ZDA v Evropo leseni parnik Savannah. Po 13 dneh plovbe na paro jim je skoraj povsem zmanjkalo goriva. Zato so osem dni pluli s pomočjo jader in tako ni bila to prva ladja, ki je s parnim pogonom preplula Atlantik. Prvemu je tako to uspelo parniku Curacao.
1845 se je rodila ameriška slikarka Mary Cassatt . Bila je začetnica impresionizma v Ameriki.
1907	se je rodil britanski gledališki igralec Laurence Olivier, ki je veljal za najboljšega igralca svojega rodu. Britanska kraljica mu je podelila lordski naslov. 1924 se je rodil francoski šansonjer in filmski igralec Charles Aznavour. 1939 sta zunanja ministra Nemčije in Italije v Berlinu podpisala pakt o nemško-italijanskem prijateljstvu in sodelovanju.
1963 so ustanovili Organizacijo afriške enotnosti (OAE). Ponedeljek, 23. maj Danes goduje Željko. Danes so Binkošti.
1618 so na zboru protestantov na Hradčanih v Pragi izročili pritožbo proti ukrepanju habsburškega kralja Ferdinanda II., ki je začel zapirati in rušiti protestantske cerkve in preganjati duhovnike.
1707 se je rodil švedski zdravnik in naravoslovec Carl von Linne, ki je prvi označil človeka kot Homo sapiens - pametni človek. 1734 se je rodil utemeljitelj živalskega magnetizma Franz Anton Mesmer. 1848 se je rodil nemški letalski konstruktor Otto Liliental. 1906 je v starosti 78 let umrl veliki norveški dramatik Henrik Ibsen. 1915 je Italija po pristopu k silam antante napovedala vojno Avstro-Ogrski. Naslednji dan so italijanske čete napadle avstrijske položaje ob Soči. 1951 si je Ljudska republika Kitajska priključila Tibet.
Atletika • Atletski klub Cestno podjetje Ptuj
Ekipa mladink četrta v državi
Športni napovednik
Prva letošnja atletska preizkušnja v poletni sezoni je bilo ekipno državno prvenstvo v mladinski konkurenci v Velenju. Ekipa deklet AK Cestno podjetje Ptuj je med 23 ekipami zasedla visoko četrto mesto, fantje pa so bili med 24 ekipami osmi. Za ptujske mladince so nastopili številni mlajši atleti, ki še niso dovolj izkušeni, v klubu pa od njih pričakujejo boljše rezultate v naslednjih letih. Drugačna je slika pri dekletih, ki so dosegla lepo število uvrstitev med prve tri, žal pa jim je zmanjkal še kakšen dodaten dober nastop, s katerim bi se uvrstile ekipno na tretje mesto, kar bi bil lep uspeh za ptujsko atletiko.
Četrtega mesta mladink se je razveselil tudi klubski trener Aleš Bezjak: »Škoda za četrto
Rezultat, dekleta:
1.	AD Kronos Ljubljana, 13974 točk
2.	AD MASS Ljubljana, 13564 točk
3.	AD Kladivar Celje, 11826 točk
4.	AK CP Ptuj, 11171 točk Fantje:
1.	AD MASS, Ljubljana, 14810 točk
2.	AD Kronos Ljubljana, 12747 točk
3.	AD Kladivar Celje, 11606 točk 8. AK CP Ptuj, 6434 točk
Četrtouvrščena dekleta in osmouvrščeni fantje na skupinski fotografiji z državnega ekipnega prvenstva v Velenju
mesto, kljub temu pa je to velik uspeh za ptujsko mladinsko vrsto. Hkrati je ta uvrstitev dokaz, da znamo na Ptuju vzgajati tudi mladinsko ekipo, ne pa samo posameznih atletinj. Verjamem, da lahko ekipa v podobni sestavi in še s kakšno
okrepitvijo naslednje leto poseže po stopničkah.«
Posamično velja pri dekletih izpostaviti Melani Hentak, ki je kopje vrgla 41,34 metra, Nastjo Klanjšek, ki je v troskoku skočila 11,70 metra, in Veroniko Domijan, ki je disk zalučala
34,28 metra daleč. Vse so zasedle drugo mesto, tretji pa sta bili Nuša Turk s 15,86 sekunde v teku na 100 metrov z ovirami in Doroteja Domjan s časom 2 minuti 19,91 sekunde na 800 metrov.
Uroš Esih
Nogomet • NŠ Poli Drava Ptuj
Turnir Europousse v Franciji
Letniki 2000 in mlajši NŠ Poli Drava Ptuj so letos že trinajstič sodelovali na Unicefovem turnirju Europousse 2011 v francoskem mestu Saint Cyr sur Loire, ki je pobrateno s Ptujem. Na turnirju je sodelovalo 32 ekip, ptujski nogometaši pa so na koncu zasedli 20. mesto.
NŠ Poli Drava Ptuj: Leon Lovrec, Žiga Gašpar, Jernej Hozjan, Marko Hozjan, Simon Rogina, Gašper Krajnc, Rene Vidovič, Niko Šalamun, Žan Mlakar, Miha Magdič, Krištof Gačnik, Jaša Bojnec. Predstavnika NŠ sta bila trener Robert Hojnik in Mitja Trop.
Turnir Trofeo Shalom v Italiji
Nogometaši nogometne šole Poli Drava Ptuj, letniki 1994 in mlajši, so med 26. aprilom in 1. majem sodelovali na turnirju 27. Trofeo Shalom v italijanskem mestu Benevento (Napoli). Na turnirju je sodelovalo 16 ekip, med njimi tudi Lazio, Napoli, Bari, Genoa, Siena ...
Ptujski nogometaši so igrali v skupini C, kjer so bili njihovi tekmeci Por-togruaro Summaga, Napoli in Lazio. Dosegli so dva remija in en poraz, kar pa ni zadostovalo za napredovanje v polfinale.
NŠ Poli Drava Ptuj - Portogruaro Summaga 2:2
Ekipa NŠ Poli Drava, letniki 1994 in mlajši, na turnirju v Italiji
NŠ Poli Drava Ptuj - SSC Napoli 0:0
NŠ Poli Drava Ptuj - SS LAZIO 0:1 Za ekipo NŠ Poli Drava Ptuj so igrali: Martin Cvetič, Boštjan Habit, Peter Jaušovec, Angelo Jurič, Patrik Hameršak, Luka Kirič, Luka Klajde-rič, Lučo Kočar, Alen Krajnc, Žiga Šoštarič, Igor Legčevič, Mihael Le-skovar, Miha Tetičkovič, Miha Topič, Aleksander Trep, Dejan Zajc, Domen Zupanič, Alen Frlež, Matic Vrbanec, Toni Rogina. Predstavniki NŠ: trener Damjan Vogrinec, Borut Šalamun in Mitja Trop.
UR
Mladi člani NŠ Poli Drava, letniki 2000 in mlajši, pred Eifflovim stolpom v Parizu
Futsal • Liga U-14 vzhod
REZULTATI 26. KROGA: Aluminij
-	Brežice 2:1, Simer šampion - NŠ Poli Drava 1:3, Nissan Ferk Jarenina
-	Malečnik 5:2, Tehnostroj Veržej -NŠ R. Koren Dravograd 2:7, Železničar - Rudar Velenje 0:10, CM Celje
-	Mura 05 7:1, Dravinja - Pobrežje 7:1, Maribor - Mozirje 3:0.
1.	MARIBOR	26 22	3 1 124:11
2.	POLI DRAVA	26 19	4
3.	RUDAR V.	26 18	3
4.	FERK JARENINA	26 16	6
5.	DRAVOGRAD	26 15	6
6.	CM CELJE	26 15	5
7.	POBREŽJE	25 12	7
8.	ALUMINIJ	26 12	4 10
9.	DRAVINJA	26 12	3 11
10.	MURA 05 26 11 3 12
11. SIMER SAMP. 26 10 3 13
12.	T. VERŽEJ
13.	BREŽICE
14.	MALEČNIK
15.	MOZIRJE
16.ŽELEZNIČAR
3	79:29
5	93:26
4	49:23
5	76:27
6	100:38
6	52:38 59:51 57:40 61:57 59:48 36:92
5	2	19
4	3	19 33:109
3	1	22 28:133
1	6	19 15:99
2	1	22 20:119
SIMER ŠAMPION - NŠ POLI DRAVA 1:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Vrbanec (26.), 1:1 Jelenc (47.), 1:2 Vrbanec (62.), 1:3 Kukovec (70.).
NŠ POLI DRAVA: Pungaršek, Gale, Bela, Šoštarič, Majerič, Zdovc, Rogina, Brec (Kukovec), Fleten (Gra-ger), Vrbanec, Šalamun (Bauman). Trener: Gorazd Beranič.
Danilo Klajnšek
ALUMINIJ - BREŽICE 2:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Leva (6.), 1:1 Lah (18.), 2:1 Kirbiš (19.).
ALUMINIJ: Kamplet, Klanjšek (Panikvar), Novačan, Leva, Kirbiš (Or-nik), Zorec, Brodnjak, Hreljič, Novak (Vajda), Knez (Miložič), Elšnik. Trener: Borut Kolar.
Igralci Nš Poli Drava Ptuj U-14 so v gosteh ugnali Celjane.
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 34. KROGA - SOBOTA 18.00: Rudar Velenje - Triglav; SOBOTA 18.30: Nafta - CM Celje, Maribor - Luka Koper; SOBOTA 20.00: Olimpi-ja - Primorje; SOBOTA 20.15: HIT Gorica - Domžale.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 25. KROGA - PETEK 17.00: IB Interblock - Bela krajina; SOBOTA 17.00: Dravinja Kostroj - Aluminij, Krško - Labod Drava, Garmin Šenčur - Mura 05; NEDELJA 17.00: Šmartno 1928 - Roltek Dob.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 22. KROGA - SOBOTA 17.00: Tehnostroj Veržej - Grad, AHA EMMI Bistrica - Zreče, Kovinar Štore - Malečnik; NEDELJA - 17.00: Paloma - Stojnci, Tromejnik G Kalamar - Koroška Dravograd, Simer šampion - MU Šentjur, Odranci - Čarda.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 22. KROGA - SOBOTA 17.00: Boč Poljčane - Zavrč, Mons Claudius - ZAVA Gerečja vas, Šmarje pri Jelšah - Carrera Optyl Ormož, Peca - Tehnotim Pesnica, Pohorje - Marles hiše; NEDELJA - 17.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Šoštanj.
1. SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 18. KROGA - NEDELJA 17.00: Pomurje Beltinci - Dornava, Maribor - Velesovo Kamen Jerič, Krka - HV TOUR Slovenj Gradec, Rudar Škale - Jevnica.
LIGA U-14 VZHOD
27. KROG: Pobrežje - Aluminij (sobota 16.30), NŠ Poli Drava - Maribor (v sredo, 25. maja, ob 16.00).
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 18. KROGA - SOBOTA 17.00: Središče - Videm, Hajdina - Skor-ba, Apače - Oplotnica; NEDELJA 10.30: Lovrenc - Bukovci; NEDELJA 17.00: Gorišnica - Pragersko, Dornava - Rogoznica. SREDA 17.00: Videm - Dornava (preloženo srečanje 16. kroga).
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 18. KROGA - SOBOTA 17.00: Makole - Cirkulane (igra se na Pragerskem), Hajdoše - Leskovec, Slovenja vas - Podlehnik, Podvinci Agrocenter Ptuj - Zgornja Polskava, Markovci - Tržec; NEDELJA 17.00: Grajena - Spodnja Polskava.
VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ
35 - ZAHOD
PARI 12. KROGA- PETEK 18.00: Pragersko - Lovrenc, Pohorje Oplotnica - Polskava, Podlehnik - Hajdina, Boč - Mons Claudius. 35 - VZHOD
PARI 12. KROGA - PETEK 18.00: Videm - Prepolje, Borovci - Dornava, Grajena - Drava Ptuj. VETERANI 40
PARI 12. KROGA - PETEK 18.00: Leskovec - Podvinci, Zgornja Polskava - Tržec, Apače - Gorišnica.
FINALE ČLANSKEGA POKALA
V	sredo bo v Zavrču finalna tekma članskega pokala med domačim Zavrčem in ptujskim Labodom Dravo. Srečanje se bo pričelo ob 17. uri.
FINALE VETERANSKEGA POKALA
V	torek bo v Skorbi ob 17.30 finale veteranskega pokala; pomerila se bosta Skorba in Mons Claudius.
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA LIGA - LIGA ZA OBSTANEK
PARI 8. KROGA: Ribnica Riko hiše - Jeruzalem Ormož (v soboto ob 19.00), Šmartno - Krka, Slovenj Gradec - Krka.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA LIGA - LIGA ZA PRVAKA
PARA 6. KROGA: Zagorje GEN I - Mercator Tenzor Ptuj, Krim Merca-tor - Krka.
FINALNI TURNIR V KOPRU
Mladi rokometaši iz Velike Nedelje bodo v konkurenci starejših dečkov A ta konec tedna nastopili na zaključnem turnirju za naslov državnega prvaka v Kopru. V soboto bodo odigrali tekmi proti Cimosu Kopru, nato pa proti ekipi Celje Pivovarna Laško). V nedeljo se bodo pomerili s Škofjo Loko.
Mali nogomet • RLMN Haloze
PARI 5. KROGA - PETEK (Sestrže): ŠD Rim - ŠD Breg Albin Promotion (20.30), ŠD As Evroavto - Planjsko (21.10), ŠD Žetale - ŠD Medvedce (21.50), Naraplje - ŠD Ptujska Gora 2 (22.30), ŠD Cirkovce - ŠD Stopno (23.10), ŠD Ptujska Gora 1 - ŠD Stoperce (23.50).
Radenci • 31. Maraton treh src bo 21. maja
Že tradicionalno je v Radencih tretja sobota meseca maja namenjena ljubiteljem rekreativnega teka in pohoda, ki se bodo v tem znanem pomurskem zdraviliškem centru udeležili 31. Maratona treh src. Tokrat organizatorji napovedujejo rekordno udeležbo, saj pričakujejo 4000 tekačev in skupaj več kot 8000 nastopajočih.
Zadnji dan za oddajo prijav je ponedeljek, 16. maj. Na dan prireditve bodo udeleženci prijavo lahko oddali le za sodelovanje v humanitarnem teku in za nastope otrok.
DK, NŠ
AvtoD£OM
Novo razmišljanje, nove priložnosti
i40CW je všečno oblikovan karavan z velikim prtljažnikom, sprejemljivimi voznimi lastnostmi in dovolj prostora za potnike, kar od takega izdelka tudi pričakujemo. Razvili so ga v nemškem razvojnem centru v Rus-selsheimu in si pri tem pomagali s tehniko sonate, ali če hočete, i40 bo na evropskih tleh nadomestil sonato, ki bo na voljo le še v Koreji. Hyundaia i40 bosta dva: limuzina, ki naj bi prišla jeseni, in kombi CW, ki se bo med konkurenčnimi avtomobili znašel letos poleti. Z i40 naj bi Korejci izboljšali svoj tržni delež v srednjem razredu, saj doslej v Evropi v tem segmentu niso bili uspešni.
V srednjem razred najdemo hudo konkurenco, a kljub temu Allan Rushforth, ki vodi posle v Evropi, verjame, da bodo v letu 2012 prodali 60.000 primerkov in se s tem uvrstili med peterico najbolje prodajanih znamk. Lani so Korejci v Evropi povečali svojo prodajo za skoraj pet odstotkov in dosegli 2,6-odstotni tržni delež, i40 pa je prvo Hyundaijevo vozilo srednjega razreda, ki je bilo razvito in oblikovano posebej za evropsko tržišče. Seveda tudi vgrajeni pogonski stroji, oprema in tehnologije bolj ustrezajo evropskim kupcem.
Sonata in i40 sta si v osnovi v marsičem
podobna, s tem da je različica s kombijevskim zadkom zaenkrat namenjena le Evropi. Če novi model primerjamo s sonato, je i40 prava revolucija, a teh smo od tega proizvajalca v zadnjem času že vajeni, sploh odkar sta na ceste zapeljala ix35 in ix20. Oblikovali so ga v skladu z izhodišči oblikovalskega sloga, imenovanega „tekoče skulpture" (fluidic sculpture), rezultat pa je uglajena oblika, nad katero se ne morejo
zmrdovati niti najzahtevnejši kupci. Na sprednjem delu izstopata klinasta oblika in prepoznavna šestkotna maska, bočna stekla se ožijo proti zadnjemu delu tako zaradi vzpenjajoče se bočne linije kot proti zadnjemu delu spuščajoče se strehe. Zadek je eleganten, na njem pa najdemo globoko v bok avtomobila zarezane luči s tehniko LED diod. Vrata prtljažnega prostora z velikim spojlerjem na vrhu so postavljena zelo položno, a je ob prevrnjenem naslonu zadnje klopi še vedno za 1719 litrov prostora. Tudi sicer je i40 v primerjavi s sonato drugačen avtomobil: dolžina ni zrasla, a so kolesa pomaknili bolj naprej ter tako zmanjšali previse in za šest centimetrov povečali medosje.
Voznikovo delovno okolje je z izjemo ob-volanskih ročic povsem evropsko urejeno, armaturna plošča je iz kakovostne gumirane plastike, stikala so logično razporejena, instru-mentna plošča z dvema velikima merilnikoma je pregledna, valovita sredinska konzola pa je pomaknjena nazaj med voznika in sovoznika. Tako na sprednjih kot na zadnjih sedežih je dovolj prostora po višini in tudi za noge, le na zadnji klopi se zaradi proti zadku padajoče strehe sedi nizko.
i40 bo na voljo z dvema bencinskima in dvema dizelskima strojema. Slednja imata 1,7 litra prostornine, prvi premore 115 KM in 260 Nm navora, močnejši dizel 136 KM in 325 Nm navora. Šibkejši bencinski agregat je 1,6 GDI s 135 KM in 164 Nm navora, najmočnejši motor pa je 2,0 GDi s 177 KM in 208 Nm navora. Vsi motorji bodo na voljo s šeststopenjskim ročnim menjalnikom, oba močnejša tudi z avtomatiko.
Tudi opreme za razvajanje in varnost bo dovolj, naj omenim ogrevane sedeže s preklopljivi-mi naslonjali spredaj in zadaj, ogrevan volanski obroč, aktivni sistem de-mist, ki samodejno zazna vlago na vetrobranskem steklu ter ga očisti, ali devet zračnih vreč. Asistenca za ohranjanje smeri lane assist s posegom v krmiljenje po potrebi korigira zasuk volana in vozniku pomaga ohraniti želeno smer vožnje.
Korejci so pod svojim novim sloganom „Novo razmišljanje, nove priložnosti" razvili močno orožje proti konkurenci, ki jo najdemo recimo pri Toyoti (avensis), Mazdi (6), Volkswagnu (passat) ali Renaultu (laguna), s to razliko, da naj bi se cene za ¡40 začele že pri 20.000 evrih. Naj še dodam, da bo Hyundai svoji novi evropsko nastrojeni limuzini in karavanu namenil petletno trojno jamstvom, ki zajema pet let splošnega jamstva na vozilo brez omejitve prevoženih kilometrov, pet let asistence na cesti in pet let brezplačnih letnih preventivnih pregledov.
Danilo Majcen
Moje cvetje
Zdravstveni nasveti
Krčne žile
Krčne žile so bolezenske razširitve ven. Dejavniki za njihov nastanek so največkrat dednost, hormonske motnje (nosečnost, menopavza), prenašanje težkih bremen, povečana telesna teža, ploska stopala, telesna nedejavnost, vročina ... Motnje pretoka krvi v spodnjih okončinah prizadenejo vsakega četrtega odraslega človeka in v vseh poklicih, najbolj pa vpliva težko stoječe ali samo sedeče delo. Razlogi za nastanek krčnih žil so oslabelost žilne stene, slabo tesnjenje zaklopk in zvišan krvni tlak v venah. Zaradi naštetih vzrokov se kri več ne more nemoteno vračati do srca in venska kri zastaja, vena pa se na krajšem ali daljšem odseku širi. Zaklopke popuščajo, stene žil postajajo prepustne, zato sestavine krvi in tekočina prehajajo v okoliško tkivo. Proces lahko poteka več let, preden vena postane vidno okvarjena.
Bolezen ven se najpogosteje začne z bolečinami
vzdolž ven, z občutkom težkih in bolečih nog, nočnimi krči v nogah in otekanjem gležnjev. Da gre za bolezen, lahko ugotovimo že sami, saj so krčne žile vidne in jih lahko zatipamo. Zato moramo čimprej obiskati zdravnika, da postavi diagnozo in uvede zdravljenje. Brez zdravljenja lahko kronična bolezen ven postopoma napreduje in privede do hudih zapletov. Zaradi upočasnjenega pretoka krvi v oboleli veni nastane zastoj ne samo v tej veni, temveč tudi v koži in podkožju. Koža na tem mestu postane rjavo obarvana, možna pa so tudi vnetja. Pojavljajo se pikčaste krvavitve. Če takšno stanje traja dalj časa, sta koža in podkožje tako prizadeta, da začneta počasi odmirati. V tem stadiju je dovolj že neznatna mehanska poškodba, da se koža odpre in nastane manjša ali večja rana, t. i. go-lenja razjeda. Golenja razjeda je razpadanje tkiva na goleni zaradi prehranitvenih motenj tkiva pri krčnih žilah. Zaradi prej omenjenih vzrokov se te razjede celijo zelo počasi in težko, obenem so pa tudi zelo boleče. Sodobne obloge
Foto: Črtomir Goznik
Vlasta Kamenšek, farmacevtska tehtnica
za zdravljenje razjed precej omilijo bolečine in skrajšajo čas zdravljenja, vendar moramo prej narediti vse, da do razjede sploh ne pride.
Največje težave pa vendarle povzročajo obolele globoke vene, ki jih ne vidimo. Če strdek nastane v površinski veni, ga prepoznamo po rdečini, oteklini in vročem predelu na koži, kar pa ni zelo nevarno za zdravje. Če pa strdek nastane v globoki veni (tromboza), lahko resno ogrozi naše zdravje. Privede lahko do življenje ogrožajo-čega zapleta - pljučne embolije.
Preventiva naj se začne
takoj, že ob prvih znakih kroničnega venskega popuščanja. Priporočamo zdravo prehrano, bogato z vitamini, minerali in vlakninami, gibanje (hojo, kolesarjenje - lahko tudi na sobnem kolesu, plavanje), izogibanje sončenju oz. pregrevanju nog (odsvetujemo kopanje in plavanje v toplih bazenih), opustitev kajenja in pretiranega uživanja alkohola. Venam zelo škoduje topla depilacija. Obenem priporočamo uporabo preventivnih elastičnih nogavic, pri katerih je kom-presija (stiskanje) v gležnjih najmanj 15 mm Hg. Nogavice se obuvajo s pomočjo gumijastih rokavic, saj jih le tako lahko pravilno namestimo. Na embalaži so označeni tudi DEN-i, kar pa ne pomeni kompresije, temveč debelino nitke, iz katere so spletene nogavice. S preventivnimi kompresijskimi nogavicami pomagamo okvarjenim krvnim žilam, da se kri lažje vrača navzgor proti srcu in ne zastaja v razširjeni veni.
Nadaljevanje prihodnjič Vlasta Kamenšek, farmacevtska tehtnica, Lekarne Ptuj
Želeli smo si lepo vreme, dobili sušo
Po dolgi, mrzli zimi smo si vsi želeli lepega, toplega vremena. Res je, da je bila zima dolga, mrzla, brez sonca, žal pa tudi brez padavin. Zato nam je že nekaj dni lepega, sončnega vremena pobralo vso zimsko zalogo vode in naša zemlja se že srečuje s sušo. Na srečo vsaj temperature niso zelo visoke, ampak prijetno toplo pomladne. Ko je bilo najbolj kritično, smo sicer dobili pošiljko padavin, a so zadostovale, če boste verjeli ali ne, samo za en teden. Tudi v prihodnjih dneh naj bi bilo nekaj dežja, a kako se bo to vreme nadaljevalo, je težko reči.
Vendar zdaj vseeno velja, da je zemlja hitro po padavinah presušena in da so vse padavine samo eno slabo zalivanje. Zato kmetovalci aktivirajte svoje namakalne naprave in pričnite redno namakati. Enako velja za vse, ki imate na vrtu že položene cevi za namakanje.
Če začnemo namakati pravočasno, potem s tem zagotovimo tudi višji in ne samo kvalitetnejši pridelek. Če pa pričnemo prepozno, pridelek ne bo višji, ampak samo primeren. To je razlika med rednim namakanjem in samo gašenjem suše. Ravno takšno vreme, ko rastline dan ali dva trpijo sušo, obenem pa močno niha še temperatura, potem pa spet dobijo dež, je za vrtnine najslabše. Zato je v vmesnih dnevih namakanje nujno.
Kot vidite, sta pravočasen začetek namakanja in redno namakanje zelo pomembna tako na njivah kakor na vrtovih. Plo-dovke namakamo samo po koreninah s posebnimi preluknja-nimi ali poroznimi cevmi, ostale vrtnine in krompir pa lahko brez skrbi namakate tudi preko listov, le da ne smemo z mrzlo vodo zalivati vročih rastlin (popoldan).
Še nekaj napotkov, kako namakati, da bomo vodo najučinkoviteje porabili.
Zalivamo temeljito, da je zemlja namočena v globino. Bolje je zalivati tudi po listih rastlin kakor pa premalo zaliti v globino (tako se običajno dogaja ob zalivanju z zalivalkami). Ob zalivanju preverite, kako globoko je zemlja mokra. To preverite z lopato. Zelo pogosto je namočen samo zgornji del zemlje. Zato rastlina že naslednji dan trpi sušo. Tako zalivanje pa je bolj škodljivo kakor koristno. Nihanje v preskrbi z vodo povzroči številne fiziološke motnje pri zelenjadnicah, tudi pri krompirju. Koreninski sitem ostaja razvit samo pod površino, s tem pa je rastlina celo rastno dobo slabo preskrbljena s hranili, kar še dodatno povzroča težave.
Da bo v tleh ostajalo čim več vlage, je zelo smiselno tla okoli rastlin zastreti. Na vrtovih uporabite pokošeno rastlinje, travo z zelenice, koprive ali kar pač imate pri roki. Pazite samo, da zelena masa ne gnije. V takem vremenu vas ni potrebno biti strah polžev, saj je zanje presuho. Če pa veste, da je pri vas z njimi veliko težav, pomešajte pokošeno travo z listi bezga, vratiča ali gozdne praproti. Tla okoli kapusnic in čebulnic pa poleg trave posujte še z lesnim pepelom, če ga seveda imate. Ostali pa morate te rastline zdaj pokriti, saj so v nevarnosti tako čebulnice kakor kapusnice. Prve napada čebulne, druge pa kapusova muha.
Da bodo poletne padavine čim bolj zalegle, je potrebno že pred njimi tla okoli rastlin prerahljati, da ne bodo zabita. Prav tako je pomembno, da v primeru napovedi dežja ne preskočimo namakanja, če je potrebno. Namočena zemlja bo bolje sprejela in tudi v območju korenine zadržala padavine. Povsem suha zemlja pa jih ne sprejme in že dan po dežju so tla okoli korenin povsem suha.
Foto: Miša Pušenjak
Namakanje začnemo že pred presajanjem in ob presajanju sadik. Presajamo tako, da najprej zalijemo vsako jamico in nato posadimo sadiko. Ko posadimo celo gredo, dobro, globoko za-lijemo celo površino, tudi medvrstni prostor.
Če pričnemo namakati prepozno in je zemlja že izsušena, to velja tudi za namakanje zelenic, pričnemo namakanje postopoma. Običajno se nam to zgodi, če smo bili na daljših počitnicah. Vklopimo namakalni sistem in namakamo pol ure (trava, zelenica) do eno uro na njivi ali vrtu. Nato namakanje prekinemo in ponovno pričnemo čez uro ali dve, tokrat pustimo vodo teči dalj časa. Nato spet - tokrat s polnim odmerkom - namakamo naslednji dan zjutraj (če smo pred tem namakali zvečer) ali zvečer. V prvem namakanju namreč večina vode kar odteče v globino, podobno se zgodi, če zalijemo popolnoma izsušen lonček z rožami. Zato moramo vmes prekiniti, da se prične počasi vzpostavljati vodni stolpec. Po uri ali dveh premora namočimo ponovno, tokrat se voda že pričenja vpijati v mikropore zemlje. Šele zjutraj pa dodamo polni odmerek vode, tokrat bo voda ostala v območju korenin dalj časa. Tudi pred presajanjem na njivah namočite prej vsaj trikrat postopoma, če je bila njiva povsem suha. Samo enkratno namakanje ne bo pomagalo.
Še nekaj: v tako suhem vremenu sadik pred presajanjem na njive ne zalijemo, zalijemo jih šele po presajanju. Dobro pa je obilno namočiti njivo že dan prej.
Miša Pušenjak
Športni napovednik
Golf • Na Ptuju največji profesionalni turnir v Sloveniji
Športna agencija Sem od petka do nedelje, 13.-15. maja, na ptujskem Igrišču za golf organizira največji profesionalni turnir v Sloveniji. Gre za četrto izvedbo turnirja Slovenian Open, ki se je včeraj začel s t. i. turnirjem Pro Am, kjer se je 90 povabljenih gostov merilo s 30 najboljšimi udeleženci tekmovanja. Na turnirju, ki sodi v serijo Alps Tour (nagradni sklad znaša 40.000 evrov), bo nastopilo 130 igralcev iz 16 držav, kar je tudi maksimalno število glede na zmožnosti igranja na precej zahtevnem ptujskem igrišču.
Najboljši rezultat je na tridnevnem turnirju do sedaj postavil Italijan Marco Crespi (leta 2009), ki je odigral kar 18 udarcev pod parom igrišča, medtem ko je lanski zmagovalec Španec Carlos Balmaseda (natopil bo tudi letos) dosegel rezultat -8.
Slovenija bo imela na turnirju številno zasedbo, največ pa lahko pričakujemo od Grega Slabeta in Matjaža Gojčiča. Za slednjega bo to prvi nastop po poškodbah na turnirjih Alps Tour v letošnjem letu. Pred nastopom je Gojčič dejal: »Kakšnih večjih rezultatskih pričakovanj na letošnjem turnirju - glede na to, da sem imel daljšo pavzo - zares nimam. Moja želja je, da bi dobro igral in bi se uvrstil v rez. Predvsem pa bom poizkušal uživati v igranju golfa in v kulisi, ki ga bo domače igrišče spet ponudilo najboljšim igralcem serije Alps Tour.«
Tri dni vrhunskega golfa si lahko brezplačno ogledate v živo in na ta način bolje spoznate to zanimivo igro.
Plavanje • Na mitingu Terme Ptuj 2011 več kot 500 plavalcev
Plavalni klub Terme Ptuj v sodelovanju s Termami Ptuj ta konec tedna organizira mednarodni plavalni miting Terme Ptuj 2011. Po zbranih prijavah bo v olimpijski bazen skočilo 521 tekmovalcev in tekmovalk iz 20 slovenskih in 8 tujih klubov. Med njimi bodo nekateri odlični plavalci iz Madžarske in Nemčije, nastopila pa bo tudi skoraj vsa slovenska plavalna reprezentanca, ki v zadnjem tednu trenira na Ptuju.
Izmed prijavljenih tekmovalk sta prvi imeni mitinga Terme Ptuj 2011 Anja Čarman in Anja Klinar. Med množico plavalcev in plavalk bo domači klub predvsem v mlajših kategorijah imel približno 30 svojih predstavnikov. Največ pričakujejo od Lore Grobelšek, Nuše Šerbec, Tima Vi-doviča in Aljaža Puža. Glavni cilj članov PK Terme Ptuj je, da bi izboljšali svoje osebne rekorde. Predsednik kluba Franjo Rozman je pred tekmovanjem povedal: »Upam, da bodo Ptujčani - tako kot prejšnja leta - prišli pogledat najboljše plavalce, saj gre na eni strani za zelo množičen plavalni dogodek, po drugi strani pa glede na prijave tudi zelo kvaliteten.«
V	Termah Ptuj se miting začne v soboto dopoldan ob 9. uri, medtem ko se popoldanski spored začne ob 16. uri. Drugi dan, v nedeljo, bodo plavalci začeli tekmovanje ob 9. uri.
David Breznik
Rokomet • V soboto 1. kurentov veteranski turnir
V	soboto bo v ptujski športni dvorani Center zelo pestro: rokometno društvo Veteranke Ptuj namreč prireja 1. kurentov turnir. Čeprav gre za mlado društvo, ustanovljeno šele marca letos, pa so se dekleta iz Ptuja že prej udeleževala tovrstnih turnirjev po Sloveniji. Počasi je tudi v najstarejšem slovenskem mestu dozorela ideja, da bi tovrsten turnir organizirali doma. V Sloveniji aktivno deluje preko 20 veteranskih ekip tako v ženski kot moški konkurenci, na leto pa je organiziranih od 12 do 15 turnirjev (Ptujčanke se jih udeležijo približno tretjino). Tovrstni turnirji se večinoma igrajo s skrajšanim igralnim časom, vendar pa po pravilih EHF (sodijo vedno isti sodniški pari).
Ptujsko društvo rokometnih veterank trenutno šteje okrog 20 članic, v veliki večini pa gre za igralke, ki so nekoč nastopale za ŽRK Ptuj. Prvi turnir na Ptuju želijo organizirati najbolje, kar se da, zato se v Centru ne bo igral le rokomet, temveč se bo splačalo priti tudi zaradi drugih dejavnosti. Začetek turnirja je predviden ob 11. uri, ob 13. uri sledi uradna otvoritev, na kateri pričakujejo ptujskega župana Štefana Čelana; ob tej priložnosti pa se bo predstavila tudi plesna skupina Mambo. Konec turnirja ter podelitev pokalov in priznanj sta predvidena ob 18. uri, organizator pa bo pripravil tudi bogat srečelov.
Duška Šekuljica, predsednica RD Veteranke iz Ptuja, je o sobotnem turnirju povedala: »Na Ptuju v soboto končno pripravljamo 1. kurentov turnir veterank in veteranov. Kurenta smo uporabile zato, ker je prepoznavni simbol Ptuja. Nastopilo bo 6 ekip, vsaka pa se bo pomerila z vsako. Na prireditvi bo poskrbljeno za hrano in pijačo, prav tako smo pripravile srečelov, ki je v prvi vrsti namenjen našemu društvu in bi nam v bodoče omogočal udeležbo na turnirjih v Sloveniji in tudi na tujem. Sicer pa je smisel in namen tovrstnih turnirjev predvsem v druženju.«
Za konec je Šekuljica povabila še ljubitelje rokometa, da v soboto obiščejo dvorano Center: »Vse ljubitelji športa, še posebej rokometa, vabim v Center, da si ogledajo predstave starejših igralk in igralcev, ki so bili aktivni pred časom, predvsem pa, da spodbujajo vse bivše igralke ŽRK Ptuj.«
Nastopajoči na 1. kurentovem turnirju:
moški: Velika Nedelja, Ormož, Sevnica;
ženske: Ptuj, Idrija, Zagorje.
tp
Bowling • Podjetniška liga Pomlad 2011
Prvenec za ekipo Radio-Tednika Ptuj
»Prva je najslajša,« je mnenje članov ekipe Radio-Tedni-ka Ptuj, ki so v spomladanski podjetniški ligi 2011 ugnali vse tekmece in prvič dvignili v zrak zmagovalni pokal (lani je bil vrstni red: 1. Tames, 2. VGP Drava, 3. MO Ptuj, 4. Radio-Tednik, 5. Saška bar). To je prinesel razplet zadnjega kroga, ki se ga ne bi sramoval niti sloviti mojster zapletov Alfred Hitchcock. Pred zadnjim krogom je namreč imel Radio-Tednik 5 točk prednosti pred ekipo Saška bar, ki bi morala za končno zmagoslavje le še minimalno premagati Talum (Radio-Tednik je bil prost). A ekipa Saške je pokazala eno najslabših letošnjih predstav (Talum eno najboljših) in končni rezultat je bil 4:4 ... Saška je tako obstala pri 70 točkah, Radio-Tednik je zbral eno več . A si je ekipa Radio-Tednik naslov povsem zaslužila, saj je v zadnjih krogih igrala odlično in si priigrala odločilno prednost, pri tem pa v predzadnjem krogu postavila najboljši ekipni rezultat letošnje lige - 2843 podrtih kegljev (mejo 2800 so po enkrat prešle še ekipe Saška bar - 2825, Tames - 2822 in VGP Drava - 2803). Tretje mesto si je zasluženo priigrala ekipa VGP Drava, sledita pa Tames in Elektro Maribor. Slednji so eno najprijetnejših presenečenj, saj so glede na lansko sezono (11. mesto) naredili največji korak navzgor. V obratni smeri sta šli ekipi MO Ptuj in PSS, saj sta glede na lanski dosežek veliko nižje.
Iz zmagovalne ekipe prihaja tudi najboljši posameznik skupnega seštevka, Črtomir Goznik, ki je na igro podrl povprečno 184,5 kegljev (Robert Segula in Marko Drobnič nekaj nad 181). Črto je najboljši tudi v rubrikah najboljši posamezni rezultat v štirih igrah (876 v 10. krogu) in MVP (najkoristnejši igralec - zmagal je v 91,67 % iger, 2. je bil Robert Segula -77,5 %)...
Rezultati 13. kroga: Talum - Saška bar 4:4, Tames - Čisto mesto Ptuj
Najboljši posamezniki 13. kroga: 1. Silvo Strauss (Da-MoSS) 738, 2. Robert Kolarič (MP Ptuj d.o.o.) 737, 3. Jernej Sagadin (Ilkos Candles) 732, 4. Milan Berghaus (Čisto mesto Ptuj) 731, 5. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 722, 6. Gregor Mi-ložič (Saška bar) 700, 7. Robi Merlak (Talum) 696, 8. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 685, 9. Mitja Šegula (Tames) 681, 10. Branko Kelenc (VGP Drava) in Miran Purg (Talum) oba 678.
Skupinska slika treh najboljših ekip spomladanske podjetniške lige 2011: VGP Drava (3. mesto), Radio-Tednik Ptuj (1.) in Saška bar (2.)
5:3, VGP Drava - Boxmark Team 8:0, DaMoSS - Podjetje za stanovanjske storitve 4:4, Ilkos Candles - Elektro Maribor 6:2, Mestna občina Ptuj -MP Ptuj d.o.o. 3:5. Prosta je bila ekipa Radio-Tednik Ptuj.
1. RADIO-TEDNIK	12		71	161,2
2. SAŠKA BAR	12	2577	70	164,4
3. VGP DRAVA	12	2568	68	166,5
4. TAMES	12	2613	63	167,3
5. ELEKTRO MARIBOR 12		2535	60	154,4
6. TALUM	12	2602	49	156,3
7. ILKOS CANDLES	12	2587	46	155,8
8. MEST. OBČINA PTUJ12		2472	45	161,3
9. MP PTUJ D.O.O.	12	2600	42	154,5
10. ČISTO MESTO P.	12	2504	37	148,9
11. PSS	12	2286	36	154,8
12. DAMOSS	12	1958	34	145,9
13. BOXMARK TEAM	12	2001	3	120,4
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 184,5, 2. Robert Šegula (Tames) 181,6, 3. Marko Drobnič (Talum) 181,3, 4. Gregor Miložič (Saška bar) 175,2, 5. Marjan Varvoda (MO Ptuj) 173,9, 6. Branko Kelenc (VGP Drava) 173,8, 7. Milan Berghaus (Čisto mesto Ptuj)
171.7,	8. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 171,2, 9. Robert Kurež (Saška bar)
170.8,	10. Tadej Vreže (MO Ptuj) 169,5.
Na zaključku najboljša Robi Kurež in Danica Šegula
V sredo je potekalo še zaključno dejanje lige, tekmovanje najboljših posameznikov in posameznic. V prijetnem razpoloženju smo lahko spremljali razburljive dvoboje (in poslušali hudomušne komentarje Maleka) ter videli nekaj presenetljivih rezultatov. Po lanskem popolnem zmagoslavju Črtomirja Goznika in
Športni novički
Futsal • Končnica za obstanek/napredovanje v 1. SFL
2. tekma: KMN Izola -KMN Benedikt 0:6 (0:2) (1:1 v zmagah)
Strelci: 0:1 Kurnik (1.), 0:2 Lo-vrenčič (14.), 0:3 Lovrenčič (23.), 0:4 Pukšič (29.), 0:5 Pukšič (31.), 0:6 Pukšič (39.)
Valter Lakošeljac, trener Izole: »Imeli smo katastrofalen pristop. Igrali smo brez Valdija, a to ni opravičilo. Zelo sem razočaran.« Tomi Novak, trener Benedikta:
»Dobili smo tisto, kar smo hoteli že na prvi tekmi. Vesel in ponosen sem, ker smo igrali tako, kot delamo na treningu. Na domačem parketu želimo končati serijo.«
JM
Kasaštvo • Zmaga Sagaja v Trstu
Voznik kasačev Jože Sagaj mlajši, član KK Ljutomer, se je znova izkazal na konjeniškem tekmovanju v italijanskem Trstu. S konjem Zvonka Osterca Myricae Rab je zmagal (1:18,0), s konjem Mihaela Paniča MRS Kramer pa je bil drugi (1:17,4).
NŠ
Monike Kolarič (oba Radio-Te-dnik Ptuj) sta letos omenjena vso energijo usmerila v ekipni del (rezultat je viden - 1. mesto), zato jima ni ostalo veliko za tekmovanje posameznikov (na srečo vseh ostalih sodelujočih).
Po treh odigranih igrah se je začel izločilni del, kamor so se uvrstile najboljše štiri ženske in osem moških. Pri prvih je bilo napeto že v polfinalu, saj je Danica Segula (Tames) le za en podrti kegelj ugnala Ido Veršič (VGP Drava). Danica Segula je na koncu postala tudi zmagovalka tekmovanja, čeprav ji sprva v finalnem dvoboju proti Lei Mohorič (MP Ptuj) ni kazalo najbolje. Pri moških je za največje presenečenje v polfinalu poskrbel Janez Ku-kovec (Čisto mesto Ptuj), ki je z odličnim rezultatom 220 izločil Črtomirja Goznika (le-ta je v uvodnih treh igrah podrl 601 kegelj). Drugi polfinalni dvoboj je dobil Robi Kurež (Saška bar, 202), ki je ugnal Roberta Segulo (Tames). Kurež je ob glasnem vzpodbujanju
Vrstni red posameznic:
1.	Danica Šegula (Tames)
2.	Lea Mohorič (MP Ptuj)
3.	Ida Veršič (VGP Drava)
4.	Monika Kolarič (Radio-Te-dnik Ptuj)
Vrstni red posameznikov:
1.	Robi Kurež (Saška bar)
2.	Janez Kukovec (Čisto mesto Ptuj)
3.	Črtomir Goznik (Radio-Te-dnik Ptuj)
4.	Robert Šegula (Tames)
5.	Blaž Ivanuša (VGP Drava)
6.	Jernej Sagadin (Ilkos)
7.	Zvonko Čerček (MP Ptuj)
8.	Robert Merlak (Tames)
soigralcev iz ekipe Saška bar tudi v finalu ponovil odlično igro iz polfinala in četrtfinala, medtem ko je Kukovcu zmanjkalo nekaj sreče in trudi koncentracije. Za konec tako nekaj zadoščenja za ekipi Saška bar in Tames .
JM (Radio-Tednik Ptuj)
Foto: Črtomir Goznik
Tri najboljše igralke finalnega turnirja posameznic: Lea Mohorič (2.), Danica Šegula (1.) in Ida Veršič (3.)
Foto: Črtomir Goznik
Trije najboljši posamezniki finalnega tekmovanja: Črtomir Goznik (3. mesto), Robi Kurež (1.) in Janez Kukovec (2.)
S svetovne
glasbene
scene
Kot smo pred časom že poročali v naši rubriki, se je 38 svetovno znanih izvajalcev rock, pop, in country glasbe zbralo v dobrodelnem projektu, ki so ga poimenovali Songs for Japan. Vsak od njih je prispeval po eno svojo uspešnico, ki so izšle na dvojnem albumu. Med 38 glasbeniki najdemo tudi tako zveneča imena, kot so U2, Lady Gaga, Bob Dylan, Madonna, Red Hot Chili Peppers, Beyonce,
	Name	Artist	Time	Price	
1	Imagine (Remastered)	John Lennon	3:07	Album Only	View In ¡Tunes ►
2	Walk On (Radio Edit}	(J2	4:29	Album Only	View In ¡Tunes ►
3	Shelter from the Storm	Bob Dylan	5:01	Album Only	View In ¡Tunes
4	Around the World (Live)	Red Hot Chili Peppers	3:53	Album Only	View In ¡Tunes ►
5	Born This Way (Starsmith...	Lady GaGa	6:45	Album Only	View In ¡Tunes ►
6	Irreplaceable	Beyonce	3:43	Album Only	View In ¡Tunes >
7	Talking to the Moon (Acou...	Bruno Mars	3:37	Album Only	View In ¡Tunes ►
S	Firework	Katy Perry	3:47	Album Only	View In ¡Tunes ►
9	Only Girl (In the World)	Rihanna	3:55	Album Only	View In ¡Tunes ►
10	Ltke 1 Love You	Justin Timberlake	4:43	Album Only	View In ¡Tunes ►
11	Miles Away (Live)	Madonna.	4:50	Album Only	View In iTunes ►
12	When Love Takes Over (fe...	David Guetta	3:11	Album Only	View In ¡Tunes *
13	Love the Way You Lie (feat..	Eminem	4:23	Album Only	View In ¡Tunes ►
14	Human Touch	Bruce Springsteen	5:23	Album Only	View In ¡Tunes ►
15	Awake (Live)	Josh Groban	5:39	Album Only	View In iTunes >
15	Better Life	Keith Urban	4:43	Album Only	View In ¡Tunes ►
Songs for Japan
Foto: wordpress.com
Joss Stone
Foto: wordpress.com
Eminem, zasedbo King of Leon in številne druge prav tako zelo popularne izvajalce. Do danes so s prodajo dvojnega albuma zbrali že več kot 5 milijonov ameriških dolarjev. Pri projektu so sodelovale štiri velike glasbene založbe - Sony Entertainment Music, EMI Music, Universal in Warner Music Group. Zbrana denarna sredstva od prodaje so namenili japonskemu Rdečemu križu za žrtve potresa in cunamija na Japonskem.
Odlična 24- letna britanska soul izvajalka Jocelyn Eve Stoker, znana kot Joss Stone, na-
poveduje izid svojega novega studijskega izdelka. Skladbe za novi album so nastale rekordno hitro, saj jih je posnela v pičlih šestih dneh, pri tem pa ji je pomagal legendarni Dave Stewart iz popularnega dueta Eurythmics. Joss Stone nas je nazadnje osvajala skupaj z Rickyjem Martinom v uspešnici The Best Thing
About Me Is You.
®®®
Britanski glasbenik in borec za ljudske pravice Cat Stevens alias Yusuf Islam je pred kratkim v Stockholmupričel svojo evropsko glasbeno turnejo. Na njej bo predstavil nekatere svoje največje uspešnice, kot so Morning Has Broken, Wild World, Father and Son, in tudi nekatere novejše, kot sta Boots and Sand in My People. Omenjena turneja je njegova prva po njegovih najboljših časih ob koncu 70. prejšnjega stoletja. Cat Stevens je ob koncu 70. prestopil v islam in se je ob glasbi intenzivno posvečal tudi borbi za ljudske pravice
in toleranco.
®®®
Popularni kanadski poprock pevec Bryan Adams je v 51. letu prvič postal oče. Njegova osebna asistentka Alicia Grimaldi, ki mu je pomagala pri ustanovitvi dobrodelnega sklada Bryan Adams Foundation, mu je rodila hčer Mi-rabbelo Bunny. Pevec je znan tudi po tem, da mu je uspelo svoje privatno življenje skriti pred očmi javnosti, tako je tudi njegov odnos z Alicio Gri-maldi javnosti vse do poroda
ostal skrit. Bryan Adams je v svoji izjemno bogati karieri posnel nekatere velik uspešnice, kot so skladbe Summer of 69, Everything I Do (I Do It For You), Heaven in številne druge. Za vse ljubitelje njegove glasbe pa še vesela novica, saj se pevec naslednji mesec podaja na evropsko glasbeno turnejo.
®@®
Ameriška pevka Whitney Houston ima še naprej velike težave z drogami in alkoholom, zato se je ponovno vključila v proces zdravljenja odvisnosti. Naj spomnimo, da je danes 47-letna pevka bila na vrhuncu svoje slave že v osemdesetih in devetdesetih prejšnjega stoletja, ko je posnela svojo največjo uspešnico I Will Always Love You. Omenjena skladba je dolgo časa veljala za najbolje prodajani hit vseh časov. Leta 2009 je Whitney po večletnih težavah le uspela izdati novi studijski album I Look To You in mnogi so upali, da je končno uspela premagati svoje težave. A upanje je bilo prazno, saj so ponovne težave nastopile že v času njene koncertne turneje leta 2010, ko je nekaj koncertov morala odpovedati.
®®®
Slavni angleški pevec grškega rodu George Michael se na svetovne glasbene odre vrača z glasbeno turnejo, ki jo je poimenoval Symphonica: The Orchestral Tour. Najbliže Sloveniji bo pevec nastopil 20. septembra v zagrebški Areni. Na koncertu bo ob simfonič-
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	E.T. - KATY PERRY feat. KANYE WEST
2.	ROLLING IN THE DEEP - ADELE
3.	TILL THE WORLD ENDS - BRITNEY SPEARS FT. NICKI MINAJ&KE$HA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/ GOONROCK
2.	THE LAZY SONG - BRUNO MARS
3.	WHERE THEM GIRLS AT - DAVID GUETTA/ FLORIDA/MINAJ
NEMČIJA
1.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ FT. PITBULL
2.	SWEAT - SNOOP DOGG & DAVID GUETTA
3.	HOLLYWOOD HILLS - SUNRISE AVENUE
To je to
In še tiste druge sorte ljudje
Za začetek samo to ... Prejšnja kolu-mna je bila posvečena Igorju in Stanki Vauda-Benčevič, medtem ko sem navajal samo priimek Vauda. Oprostite, ni bilo namerno.
Zdaj pa k stvari ... Velikokrat in vse pogosteje naletim na ljudi, ki v naši zagatni družbi predstavljajo večino. To je tista vrsta ljudi, pri katerih se mi beseda Slovenec zatakne v grlu, iz ust pa mi uide Slovenček ali Slovencelj. Kajti beseda Slovenec v meni vzbuja nekakšno pieteto, ta beseda mi je žlahtna in predstavlja mi človeka, ki se zaveda slovenske zgodovine, slovenske kulture in spoštuje slovenski jezik.
Vse našteto pa Slovenceljnom ni pomembno. Da je le veselo na piknikih in v oštarijah, da ne zmanjka vina in klobas, pa da harmonika vleče tiste tri note, na katere se potem vsi majajo in derejo tja v tri dni. Potem se postavljajo s svojimi podaljški penisov, hočem reči avtomobili, in se pogovarjajo, kdo si je kupil novo kuhinjo in kdo ima po zadnji modi opremljeno dnevno sobo. Če kdo omeni "duhovni napredek", se začnejo zmrdovati, glasno režati in udarjati po svojih napihnjenih trebuhih, zraven pa kokodakajo nekaj o harekrišni in Indiji.
Knjig se branijo bolj kot hudič križa, ker je edino, kar premorejo njihove knjižne police, Biblija, pa še te niso nikdar odprli, kot čtivo pa dojemajo Lady in Obraze pa še kaj. "Kaj bi s knjigami ... Pa ti pisatelji, ko so pred sto leti živeli ..." se zmrdujejo in se raje napotijo na kakšno vaško veselico, kjer spet celo noč nazdravljajo na zdravje tega in onega drugega, pa na Janezovega novorojenega sina in na Marikino poroko. Pa seveda se tja do treh zjutraj jadajo o vsem mogočem, ker oni so vendar samo "ubogi mali ljudje", za katere nihče ne poskrbi. Seveda se vsi z vsemi strinjajo, ker vsak tako ali tako misli tako, kot mislijo trije okoli njega.
In večkrat sem pomislil, da morebiti pa vendarle lahko koga vsaj malo premakneš, ga spodbudiš, da bi kdaj vzel v roke kakšno knjigo, da bi vsaj malo začel razmišljati s svojo glavo. Pa sem slej ko prej ugotovil, da je to ravno tako brezupno delo kakor nahraniti Afriko. Slovenceljnu je pač nemogoče karkoli dopovedati, ker prav vse razen domačih viž gre pri enem kosmatem uhlju noter in pri drugem ven. Poleg tega pa so mu že davno popokali bobniči od nabijanja cerkvenih zvonov.
Skratka, nima se smisla ukvarjati s tako sorto ljudi, to je brezupen primer, popolna potrata časa in živcev, ker se počutiš, kakor da amebo učiš poštevanke. Pa naj pač bodo do smrti sužnji, ker suženj, ki se niti ne poskuša iztrgati iz okovov, si tudi zasluži biti suženj. Sicer pa je tako ali tako že Cankar zapisal, da so "za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje". Vendar osebnost kot na primer Cankar je tako ali tako le pomilovanja vreden patetik, Prešeren pa pijandura.
Matic Hriberšek
nem orkestru izvajal nekatere največje uspešnice iz svoje bogate 30-letne kariere. K temu sijajnemu opusu pa bo dodal tudi nekaj izbranih skladb drugih izvajalcev. Turnejo bo pričel avgusta v znameniti State Opera House v Pragi, ki velja za eno izmed najlepših
gledališč v Evropi.
®®®
Lady Gaga in Kanye West
bosta del letošnjega spremljevalnega programa na znamenitem filmskem festivalu v francoskem Cannesu, ki se je pričel 11. maja. Lady Gaga bo v Franciji promovirala svoj novi album »Born This Way«, ki bo izšel 23. maja. Kanye West pa bi naj nastopil v naslednjem tednu na eni izmed festivalskih zabav.
Janko Bezjak
estvi
NAJ'„.
1.	ON THE FLOOR - JENNIFER LOPEZ I PITBULL
2.	PRICE TAG - JESSIE J FT BOB
3.	BORN THIS WAY - LADY GAGA
4.	A NIGHT LIKE THIS - CARO EMERALD
5.	YOU AND ME (IN MY POCKET) - MILOW
6.	PARTY ROCK ANTHEM - LMFAO/LAUREN BENNETT/ GOONROCK
7.	SOMEONE LIKE YOU - ADELE
8.	E.T. - KATY PERRY feat. KANYE WEST
9.	HOLLYWOOD HILLS - SUNRISE AVENUE
10.	THE LAZY SONG - BRUNO MARS
11.	SALE EL SOL - SHAKIRA
vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2»1043 bo Janko Bezjak
•k-k-k
Podlehnik • Vinsko-pohodniška sobota
Med vinarji in haloskimi griči
Turistično društvo Podlehnik je že sredi aprila organiziralo šesto zaporedno ocenjevanje vin domačih vinogradnikov, podelitev priznanj pa je združilo s sobotnim pohodom po občini in srečanjem na Gorci, ob etnološkem muzeju.
„Ideja o promociji domačih vin iz naše občine je med člani Turističnega društva zorela kar nekaj časa. Podlehniški kraji so bili namreč znani po dobrih in kvalitetnih vinih že v davnih časih. Vino mezin-čan, pa tudi druga vina so bila znana marsikateremu pravemu poznavalcu vin. Tako se je kot ena promocijskih aktivnosti pred šestimi leti začelo ocenjevanje vin naših vinogradnikov, hkrati pa so ta ocenjevanja usmeritev in pomoč ter spodbuda marsikateremu kletarju, da mu ni vseeno, kakšno vino neguje," je o začetkih in namenu ocenjevanja povedala tajnica TD Podlehnik Zdenka Golub.
Letos so vinogradniki na ocenjevanje prinesli 46 vzorcev vina, ki jih je ocenila petčlanska komisija v sestavi: Andrej Rebernišek (predsednik), Terezija Meško, Miran Reberc, Simona Hauptman in Jurij Cvi-tanič. 13 vzorcev vin ni bilo ocenjenih, od preostalih 33 pa je eno dobilo bronasto priznanje, 14 je bilo srebrnih in 18 zlatih priznanj. Prejemniki le-
Zupan Marko Maučič (levo) in predsednik TD Milan Vaupotič (desno) s prejemniki priznanj letošnjega vinskega ocenjevanja na Gorci ob etnološkem muzeju
tošnjih zlatih priznanj (nekateri so prejeli tudi po dve ali več) so: Silva in Janko Šeruga (laški rizling), Slavica in Maks Petrovič, Bojan Beloglavec, Ludvik Maučič, Vinogradništvo Jus, Slavko Vaupotič, Franc Toplak,
Sobota je bila (ob podelitvi priznanj vinogradnikom) namenjena tudi dvanajstemu pohodu po občini, ki je leto zabeležil rekordno udeležbo; na posnetku pohodniki - osnovnošolci.
Boris Vaupotič, Viktor Sven-šek, Dušan Pajnkihar, Ivica Hliš in kmetija Pajnkihar, ki je prejela še posebno priznanje za najbolje ocenjeno vino.
Vodji projekta ocenjevanja sta bila Miroslava in Ludvik Maučič, večina prejemnikov priznanj pa se je udeležila tudi slavnostne sobotne podelitve na Gorci, ob kateri so si lahko ogledali še bogato zbirko etnološkega muzeja in pred nedavnim obnovljen haloški studenec ter gozdno učno pot. Pri tem so se jim pridružili tudi številni pohodniki, ki so se na pot odpravili zgodaj dopoldne iz središča občine v dveh smereh; prvo skupino pod vodstvom Zdenke Golub so sestavljali osnovnošolci in ti so jo mahnili kar po asfaltirani cesti do etnološkega muzeja na Gorci. Druga skupina odraslih pohodnikov pa si je izbrala ne-
koliko daljšo pot (z vmesnimi postanki in pogostitvami) preko Gorce, Dolene in Rodnega Vrha do etnološkega muzeja, kjer so se vsi skupaj srečali in kjer so jih pričakali člani Turističnega društva. „Vreme je bilo čudovito, vzdušje še bolj, res je bilo enkratno in tako velikega števila pohodnikov kot letos ni bilo še nikoli, čeprav smo ga pripravili že dvanaj-stič," je med pisano množico mladih in starih pohodnikov povedala Golubova.
Na Gorci so vsi zbrani ob okrepčilu lahko spremljali kulturni program, podelitev priznanj vinogradnikom, ki sta jo izvedla župan Marko Maučič in predsednik TD Milan Vaupotič, za še lepši zaključek dneva pa so zaigrali mladi muzikanti Trio adijo in ljudski godci Haloški veseljaki.
SM
Zetale • Peto gasilsko tekmovanje
Zmaga Zetalčanov in Hajdošank
PGD Žetale je minulo soboto uspešno izvedlo peto tradicionalno tekmovanje moških in ženskih članskih desetin za pokal občine Žetale.
Letos se je tekmovanja v disciplini vaja z motorno brizgal-no po predpisih CTIF v suhi
izvedbi skupno udeležilo 14 moških in sedem ženskih desetin iz več gasilskih društev.
Na petem gasilskem tekmovanju za pokal občine Žetale se je letos pomerilo 14 moških in sedem ženskih desetin iz različnih PGD.
Moške desetine so zastopale naslednja gasilska društva: Žetale (dve ekipi), Kebelj, Sto-perce, Slovenja vas, Dornava, Stojnci, Sv. Florijan, Bukošek, Hajdoše (dve ekipi), Tinje, Do-brovlje, Šmartno na Pohorju in Cvetkovci. Ženske desetine pa so prišle iz gasilskih društev Žetale, Hajdoše (dve ekipi), Kebelj, Sela, Majšperk, Stojnci in Zlatoličje.
Prve tri najbolje uvrščene ekipe v obeh kategorijah so prejele prehoden pokale; sicer bi lahko bil podeljen tudi stalni pokal za trikratno zaporedno zmago, kar bi v primeru letošnje zmage dobili gasilci iz PGD Kebelj, a se jim je odločilna zmaga izmuznila iz rok. Zlati pokal z letošnjega tek-
movanja je namreč šel v roke domači moški desetini PGD Žetale, drugo mesto in srebrni pokal so prejeli gasilci iz PGD Kebelj, tretje mesto in bronasti pokal pa gasilci iz PGD Sto-perce.
Med ženskimi desetinami je prvo in drugo mesto ter zlati in srebrni pokal letos pripadel obema ekipama gasilk iz PGD Hajdoše, tretje mesto pa je osvojila desetina gasilk iz PGD Kebelj.
Predsednik tekmovalnega odbora Janez Vogrinc je ob koncu tekmovanja povedal, da je nad udeležbo ekip zadovoljen, prav tako pa je kot odlično ocenil tudi prikazano znanje vseh tekmovalnih desetin.
SM
Od tod in tam
Ptuj • Zaradi parkirišča podrli drevesa
Foto: Črtomir Goznik
Gradnja novega ptujskega vrtca Podlesek mora biti končana do konca avgusta, saj naj bi^prvega septembra sprejel prve generacije otrok. Čeprav je prišlo do nekajdnevne ustavitve del zaradi padca dvigala, dela potekajo po planu. Otroke so zaradi varnosti preselili v druge vrtce, kar sicer staršem ni najbolj pogodu. V prejšnjem tednu so se pričela tudi pripravljalna dela na dvorišču starega vrtca, kjer bodo uredili parkirišče, zato so morali podreti več dreves, ki so na tem območju rasla desetletja. Vzgojiteljice, ki so jih sadile, so njihov padec nemo opazovale; od vsega, kar so zasadile, naj bi ostale le tri lipe. Upajo le, da se bo našel prostor tudi za nove zasaditve dreves, če so se stara morala ukloniti potrebam po novih parkiriščih.
MG
Draženci • Srečanje korantovih skupin
Foto: Črtomir Goznik
Na športnem igrišču v Dražencih so se 7. maja srečali člani etnografskih korantovih skupin, ki vsako leto nastopajo na ptujskem kurentovanju. Na že osmo tradiconalno druženje in rekreacijo jih je povabilo Te-DE korant klub, ki deluje že 13 let, vodi pa ga Drago Lesjak. Že po tradiciji so merili športne moči v igranju nogometa in vleki vrvi. Najboljši so domov odnesli pokale in tradicionalne ježevke, čeprav v ospredju ni bila tekmovalnost, temveč druženje, v katero jih je povezala kulturna dediščina, skrb za njeno ohranitev in prenašanje na mlajše rodove.
MG
Prlekija • Srečanje mladih čebelarjev
V prostorih OŠ Ivana Cankarja Ljutomer in Stročja vas je Čebelarska zveza Slovenije (ČZS) pripravila 34. državno srečanje in tekmovanje mladih slovenskih čebelarjev. Sodelovalo je rekordno število učencev (543) iz 86 osnovnih in srednjih šol ter čebelarskih društev. V nižji skupini sta zlato priznanje osvojila učenca OŠ F. S. Finžgarja iz Lesc Jaka Bizjak in Timotej Grm (32 točk), v srednji skupini so zlata priznanja pripadla Binetu Šteger-ju (OŠ Selnica ob Dravi - podružnica Gradišče) ter Blažu Otoničarju in Davorinu Coletu (OŠMiroslava Vilharja Postojna), ki so zbrali 39 točk. V višji skupini»zlatih« ni bilo, srebrnega pa so dobili Barbara in Luka Lešnik (OŠ Pesnica) ter Janez Šivic (ČD Borovnica) - 43 točk. Na tekmovanju so razglasili tudi zmagovalce drugega natečaja ČZS za najboljšo poslikavo panjske končnice, na katerem je bilo prikazanih 180 izdelkov. Najuspešnejša je bila učenka 9. razreda OŠ Sveti Jurij ob Ščavnici Katja Vogrinčič (na fotografiji na desni), drugo mesto je osvojil Tit Sterle (8. razred OŠ J. Hribarja Stari trg pri Ložu), tretje pa Tim Gregorčič (6. razred OŠ Mokronog). Na zaključni prireditvi v ljutomerski športni dvorani ŠIC je priznanja najboljšim podelil podpredsednik ČZS Aleš Rodman.
NŠ
Foto: SM
Foto: SM
Foto: NS
Foto: SM
Nagradno turistično vprašanje
Da se bodo turisti zadržali dlje
Pretekli konec tedna je bil v znamenju prireditev ob sedmi obletnici vstopa Slovenije v EU in ob dnevu Evrope. Osrednjo prireditev so ob tej priložnosti pripravili na Ptuju, v njenem okviru pa so se z odličnim projektom Spoznavajmo države EU odrezali mladi s Ptujskega, od vrtca do srednjih šol. Prihodnje leto bo poudarek na najstarejših mestih v državah EU.
Sedmega maja pa se je Ptuj v sklopu Združenja zgodovinskih mest Slovenije predstavil v Novem mestu na 39. tednu cvička, skupaj z ostalimi mesti pa so predstavili tudi projekt združenja Mesta in kultura, s katerim je to uspelo na javnem razpisu za pridobitev sredstev evropskega sklada za regio-
nalni razvoj - ESRR za promocijo turistične ponudbe tematskih turističnih proizvodov na nacionalni ravni v letu 2010 in 2011 s projektom Promocija turistične ponudbe tematskega turističnega proizvoda Mesta in kultura.
Članice želijo s tem projektom izboljšati poznavanje slovenskih mest
Foto: Črtomir Goznik
S projektom Mesta in kultura naj bi povečali število obiskovalcev zgodovinskih mest Slovenije - tudi Ptuja - in njihovo prepoznavnost.
med domačimi in tujimi gosti, povečati turistično potrošnjo, zadržati goste v mestih dlje kot le en dan, predvsem pa povečati organiziranost in transpa-rentnost prodaje turističnih programov, vezanih na zgodovinska mesta Slovenije, preko turističnih agencij. Za dosego tega cilja bodo med drugim izdelali priročno brošuro Acta Slovenica, katalog Mesta in kultura, promocijski film, plakat, razglednice mest in podobno. Projekt, ki se bo izvajal do 15. oktobra letos, je vreden 250 tisoč evrov, pri čemer znaša delež ministrstva za gospodarstvo 150 tisoč evrov ali 60 odstotkov, preostalih 40 odstotkov pa morajo zagotoviti občine članice (Idrija, Radovljica, Slovenske Konjice, Kranj, Celje, Koper, Novo mesto, Tržič, Ptuj, Škofja Loka in Piran), skupaj s turističnim gospodarstvom.
V soboto, 7. maja, so Ptuj obiskali predstavniki bivših in bodočih evropskih prestolnic kulture. Obisk Ptuja, kjer so jih pozdravili direktor Pokrajinskega muzej Aleš Arih (ki naj bi bil operativni vodja projekta EPK 2012 -Ptuj partner, vendar kot sam izjavlja, o
Glasno monotonijo dveh motorjev je tu pa tam prekinil glas soseda, ki je v stokrat ponovljenih stavkih
javljal položaj letala letališkemu stolpu. Občasno je z dolgim koščenim prstom potrkal na okno inštrumenta,
tem ne ve ničesar; programskega vodja Franca Mlakarja, ki to naj ne bi več bil, čeprav v Mestni hiši na Ptuju ne vedo ničesar, ni bilo), Ivan Vidovič z oddelka za negospodarske dejavnosti in podžupanja MO Ptuj Helena Neudauer. Obisk je bil bolj „turistične" narave.
Na petkovi izmenjavi mnenj o projektu, ki je predvsem prestižna razvojna blagovna znamka, potekala je v Mariboru, ki je bil kot nosilec projekta gostitelj, pa je bilo povedano, da se nekdanje in bodoče nosilke projekta EPK srečujejo bolj ali manj s podobnimi težavami - predvsem pri investicijah v infrastrukturo, ki za uspešnost samega projekta niso odločilne, ker je nanje potrebno gledati dolgoročno, zato tudi ni nujno, da so dokončane do začetka projekta.
V prvih majskih dneh je Slovenija dobila že četrto evropsko destinacijo odličnosti: Idrija je s turističnim produktom Idrija - zgodba za vse čase
postala zmagovalka izbora Eden. Uradno bo nagrado prevzela 8. junija, prvič pa se bo kot evropska destinacija odličnosti predstavila septembra na Evropskem dnevu turizma v Bruslju, kjer ji bo naziv podelila Evropska komisija. Letos so se za naziv evropske destinacije odličnosti iz Slovenije potegovala štiri slovenska mesta, ob Idriji še Mežica, Velenje in Žiče.
Nagrado za predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo prejela Roza-lija Vrhovšek, Nova vas 34, Ptuj, ki je pravilno zapisala, je letošnje prvomajsko praznovanje na Ptuju potekalo pod naslovom Živel prvi maj, s športom, rekreacijo in zabavo. Danes sprašujemo, koliko izdelkov bodo ocenili na letošnji razstavi Dobrote slovenskih kmetij. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje in uporabo savn v hotelu Primus. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 20. maja.
Piše: Janez Jaklič • Mala črna Evropa (1.)
Prihod na Curacao
Majhno letalo je zopet zanihalo. Požrl sem slino. Pilot je z rutinirano kretnjo privil ročico na stropu kabine, na kateri je pisalo: »Uravnavanje nosu.« Pred menoj se je premikalo krmilno kolo. Okrog mene pa so bili posejani številni inštrumenti. Bil sem kopilot koščenemu Američanu, ki je s krivo pojavo dajal videz, da mu je pilotska kabina premajhna.
Foto: Janez Jaklič
Gora Christoffel je privlačila prve naseljence.
ki očitno ni deloval tako, kot je treba. Njegove oči, skrite za temnimi očali, so vedno znova pregledovale boleče razsežnosti sivomodrega neba. Pod nami je bilo morje, pred nami pa se je vsako minuto jasneje zarisovala velika, sivozelena kamnita ladja, otok Curacao.
Deklica kodrastih las za mojim hrbtom je sunkovito jokala. Minila jo je nagajivost, s katero je pred nekaj minutami presedala potnikom v čakalnici letališča Coro na skrajnem severu Venezuele. Mati, mulatka razkošnih oblin, skrivnostnih zelenih oči in pe-pelnato plavih las, jo je mirila.
Tudi mene je prevevalo nelagodje. Pripet na letalski sedež sem skrčen premleval zadnje ure. Vzleteli smo po večurni zamudi. Motila me je številna prtljaga, ki sta jo letališka veseljaka komaj stlačila v prtljažne prostore in pod sedeže letala. Spomnil sem se vseh okvar avtobusov, s katerimi sem potoval po južnoameriški celini. Postalo mi je slabo.
Neprijetna napetost je popustila takoj, ko je letalce pristalo in se ob medcelinskem velikanu pred letališkim poslopjem umirilo.
Obmejna uradnica je sumljivo ogledovala platnice potnega lista in mukoma črkovala: »Slovenija.« Potegnil sem glavo med ramena in si nadel najprijaznejši nasmeh. »Nikoli videla!« je dejala in pomolila dokument svojemu kolegu. »Tudi jaz ne,« se je glasil odgovor trebušastega črnca. »Imaš karto za domov?« je zavrtala vame s sumničavostjo uradnice malih dežel, ki se pretirano boji nepoznanega. »Seveda!« sem bil še bolj prijazen. »Dobrodošel.« Pot je bila odprta.
Nadaljevanje prihodnjič
¿V:, W W M. t	* ^ * / jt-TT-» Foto: Janez Jaklič
»Central hotel« - mesto podgan in ščurkov.	
	
iz Term Ptuj
® [\VU® II
SAVA HOTELS & RESORTS
Terrain! Parti
Niste zadovoljni s svojo postavo?
V Grand Hotelu Primus**** v wellness centru smo za vas pripravili programe za oblikovanje postave in anticelulitne tretmane. S kavitacijskimi programi lahko zmanjšate obseg pasu tudi do 6 cm. V kombinaciji z Body wrappingi, anticelulitnimi masažami in LIPO DETOX programi pa bo vaša postava zavidanja vredna. Zakaj ne bi blesteli že to poletje?
Posebna ponudba za upokojence
Celodnevna vstopnica za Termalni Park samo 8,40 €. Ponudba velja od ponedeljka do petka ter do 27.5.2011.
PREDPRODAJA SEZONSKIH VSTOPNIC
OTROCI (5-15 let): 99 EUR (redna cena 198 EUR) ŠTUDENTJE IN DIJAKI: 190 EUR (redna cena 280 EUR) ODRASLI: 240 EUR (redna cena 280 EUR)
Sezonska vstopnica omogoča neomejeno kopanje in uporabo savn v Termalnem Parku od dneva nakupa do 15.09.2011. Vstopnice so imenske in ne prenosljive.
Predprodaja poteka do 31.05 2011 na recepciji Termalnega Parka. Pokličite za ugodne ponudbe plavalnih priprav v zunanjem olimpijskem PTUJ «
Dodatne informacije in rezervacije na tel: 02/74-94-500, www.terme-ptuj.si, rezervacije@terme-ptuj.si
sfr-i I
Paril
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Janko Keček ml.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat se nam je spet oglasil Janko Keček mlajši s posnetkom svetlobne gobe. (Kako je nastala, ne vemo - se bomo poučili ...) Fotografija je bila posneta prvega januarja letos.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Za ostre oči • Najdi razlike
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 23. maja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Nagrado prejme: Nik Kaisersberger, Kraigherjeva ulica 23, 2250 Ptuj.
(Rradioptuj
\^89,8*98.2HCn3 www.radio-ptuj.si
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
								
		5	2		6	7		
2		1		3		5		9
	6	2				3	4	
4	1						8	7
	7	3				9	5	
6		7		9		8		3
		4	7		1	2		
								
Slavni o slavnih
Elizabeth Taylor o kolegici Joan Collins.»Izgleda, kot da bi si lase česala z metlo.«
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
Bobnar Tommy Lee o svoji nekdanji soprogi, igralki Pameli Anderson: »Zakon je bil pravi pekel. Morali bi jo videti zjutraj, ko je brez ličila in skuštrana.«
Igralka Julia Roberts o svojem kolegu Hughu Grantu. »Še hrček je boljseksi od njega.«
Demi Moore o svojem nekdanjem soprogu, igralcu Bruceu Willisu: »Vsako jutro sem ga gledala v spodnjicah. Ne morem
verjeti, da je eden najuspešnejših igralcev v Hollywoodu.«
***
Pevka Mariah Carey o suhljati igralki Calisti Flockhart: »Kadar poje olivo, ves svet meni, da je noseča.«
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€€	0
Bik	VV	©©©	€	000
Dvojčka	VVV	©©	€€	0
Rai	VV	©©©	€	00
Lev	V	©©	€€€	0
Devica	VV	©©©	€	00
Tehtnica	V	©©	€€€	0
Škorpijon	VV	©	€€	000
Strelec	VVV	©©	€	000
Kozorog	VV	©	€€€	00
Vodnar	V	©©	€€€	0
Ribi	VV	©©©	€	00
Pevec Boy George o pevcu Princu: padel v lonec s sramnimi dlakami.
»Izgleda kot škrat, ki je
Režiser Woody Allen o svojem zakonu z igralko Mio Farrow: »Z ženo sva hkrati doživela orgazem le enkrat, in sicer takrat,
ko sva podpisala ločitvene dokumente.«
***
Igralka Drew Barrymore o kolegu Adamu Sandlerju: »Smrdi
kot moj medvedek na podstrešju.«
**
Igralka Kirsten Dunst o pevki in igralki Jennifer Lopez: »Nisem kot J.Lo. Velikost moje zadnjice mi ni pomagala pri karieri.«
Antonio Banderas o odvisnosti svoje soproge Melanie Griffith: »Če bo spet začela piti, jo bom ubil... nato pa se bom še ločil.«
Manekenka Cindy Crawford o Jennifer Lopez: »Zelo je pogumna. Jaz s takšno zadnjico ne bi hodila po svetu.«
www.zalozba-skrivnost.si
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 17. maja do 23. maja 2011. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Kuharski nasveti
Drobnjak
Drobnjak je trajnica, in če ga imate na vrtu, že kaže svetlo zelene poganjke in je zraven solat ena izmed prvih svežih dišav, ki jih lahko pobiramo na domačem vrtu.
Drobnjak je zraven peteršilja najbolj razširjena dišava, ki jo uporabljamo pri pripravi jedi. Zaradi nezahtevnega gojenja in odpornosti priti mrazu je sestavina vsakega zeliščnega vrta ter prijetna popestritev pri jedeh ravno v tem času, ko že počasi pogrešamo svežo zelenjavo. Zraven specifičnega okusa in vonja, ki spominja na čebulo, vsebuje nekaj vitaminov iz skupine B-kompleksa, vitamin C, precej kalcija in kalija, nekaj železa, magnezija in fosforja, zraven tega pa še majhne količine beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov ter kar nekaj vlaknin.
Za uporabo v kulinariki najpogosteje uporabljamo svež drobnjak, ki ima stebelca od svetlo zelene do temno zelene barve, čeprav so tudi vijoličasti cvetovi uporabni in užitni. Cvetove še najpogosteje uporabljamo kot okras, nekateri pa jih dodajajo tudi poletnim solatam: zraven na kocke narezanega mehkega sira glavnate solate, rukole in solato odišavijo še z narezanim drobnjakom in osnovnim solatnim prelivom.
Drobnjak je zelo občutljiva rastlina, pri kateri konice hitro porumenijo ali ovenijo. Takega ne uporabljamo za pripravo jedi. Če ne moremo uporabljati neprestano svežega, ki ga nabiramo na domačem vrtu, šopek drobnjaka damo v lonček z vodo in vsak dan odrežemo s škarjami nekoliko zmehčane dele, ki so v vodi, vodo pa večkrat na dan menjamo.
Drobnjaka tako kot drugih di-
šav pred uporabo ne sekljamo, da se stebelca ne bi zmečkala, ampak ga narežemo s škarjami ali ostrim nožem. Drobnjak kot dišavo pri jedeh pogosteje uporabljamo v jeseni, pozimi in zgodaj spomladi. Dodajamo ga k juham, omakam, solatam, slanim omletam in drugim jajčnim jedem. Iz masla in drobnjaka naredimo okusne namaze, ki se odlično podajo k domačemu kruhu. Drobnjak dodajamo tudi k paradižniku in skuti - k skuti najpogosteje takrat, ko pripravljamo iz nje slane jedi. Na splošno velja, da ga lahko dodajamo vsem tistim jedem, kjer smo uporabili tudi čebulo.
Če želimo, da drobnjak res poudari okus in da imajo jedi okus po njem, ga ne smemo kuhati. V tople jedi ga dodajamo, tik preden jih ponudimo.
Nekoliko drugače se drob-njak obnaša, ko ga dodajamo v testo, kot je na primer testo za palačinke. Takrat je toplotna obdelava izredno kratka in šele s tem odišavi testo tako, da ga pri jedi tudi zaznamo. Blanšira-na cela stebla drobnjaka lahko uporabimo tudi za povezovanje majhnih zelenjavnih sno-pičev, kot so na tanke rezance narezano korenje, koleraba, gomoljasta zelena in podobna zelenjava.
Drobnjak skoraj ne sme manjkati pri pripravi krompirjevih jedi, tako solat kot juh - od čiste do kremne krompirjeve juhe. Prav tako je sestavina zeliščnih mešanic, lahko ga tudi posušimo in potem uporablja-
Piometra je pogosta težava starejših nesteriliziranih psičk. Latinska beseda pyometra pomeni z gnojem napolnjeno maternico. Bolezen se najpogosteje pojavi po gonitvi živali in to v času od enega do treh mesecev. Bolezen lahko nastane zaradi vdora bakterij skozi ustje maternice, ki pri starejših živalih ni več neprepustno zatesnjeno za bakterije in te se naselijo v sami maternici, kjer imajo idealne pogoje za rast in razmnoževanje. Kmalu se začne tvoriti gnoj, ki napolni lumen maternice, in pogosto začne iztekati iz maternice, kar opazimo kot gnojni smrdljiv izcedek. Možno pa je, da gnoj tudi ne izteka, kar predstavlja še večjo nevarnost za psičko, saj lastnik bistveno kasneje prepozna nevarnost in zelo pozno poišče veterinarsko po-
mo vse leto ali ga narežemo in zamrznemo - v tem primeru ga uporabljamo do šest mesecev.
V kulinariki se vedno pogosteje uporablja tudi kitajski drobnjak, ki ga uporabljamo na enak način, le da ima ploska stebelca in rahlo česnat okus. V kitajski kuhinji cvetke pogosto v ponvi opražijo med nenehnim mešanjem , blanširana stebelca pa ponudijo kot prilogo zraven različnih cmokov iz svinjine.
Drobnjak ne izboljšuje samo okusa in videza jedi, ampak zbuja tudi apetit in pospešuje prebavo.
Zraven tega, da z drobnja-kom izboljšamo številne juhe, lahko iz njega pripravimo tudi drobnjakove skutne cmoke. Pripravimo jih tako, da pol kilograma skute pretlačimo, ji dodamo 2 rumenjaka, žličko soli, 2 žlici pšeničnega zdro-ba in 4 do 5 pesti ostre moke ter majhen šopek narezanega drobnjaka. Vse sestavine med sabo dobro pomešamo, da dobimo gladko testo, ki ga damo pol ure počivat v hladilnik. Iz mase nato oblikujemo enako velike cmoke in jih v slani vodi
kuhamo 6 do 8 minut, odvisno od velikosti. Tako pripravljene ponudimo zraven mesnih jedi kot prilogo, s tem da jih tik, preden jih ponudimo, prelijemo s staljenim maslom in po-tresemo z narezanim drobnja-kom. Tako pripravljene cmoke lahko ponudimo tudi kot jušno zakuho v čistih juhah ali kot samostojno jed. Takrat zraven ponudimo gobovo, smetanovo ali špinačno omako. Zraven si lahko pripravimo tudi hladno drobnjakovo omako; to ponudimo tudi zraven mesnih jedi in rib. Pripravimo jo tako, da najprej skuhamo 3 do 4 krompirje. Kuhane ohladimo in fino naribamo. Posebej pripravimo vsaj 2 do 3 decilitre osnovnega solatnega preliva iz vode, soli, olja in kisa. Dodamo nariban krompir in večjo količino narezanega drobnjaka. Za boljši okus dodamo še fino naribane kisle kumare, fino naribano trdo kuhano jajce in po želji popramo. Omaka mora biti tako gosta, da se po krožniku ne razliva.
Ponekod iz drobnjaka in skute pripravljajo tudi potico.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Piometra - gnojno vnetje maternice
Lastnica 10 let stare psičke mešanke iz okolice Ptuja piše, da je imela njena psička gnojen izcedek iz spolovila, visoko vročino in je zelo slabega počutja. Pri veterinarju je dobivala injekcije, po katerih se je stanje izboljšalo, vendar so ji veterinarji svetovali operacijo. Gospa se boji, da njena psička ne bo preživela operacije zaradi starosti, in sprašuje, kaj bi še lahko storila.
moč. Pogosto tudi prepozno, saj kadar je žival že v fazi sepse, zastrupitve krvi z bakterijami, je njeno življenje ogroženo zaradi odpovedovanja notranjih organov, predvsem ledvic in jeter.
Drugi vzrok za nastanek gnojnega vnetja maternice je hormonalno neskladje med dvema hormonoma, ki ju pro-
Foto: E. Senear
izvajajo jajčniki. To sta estrogen in progesteron. Piometra nastane, ko je v krvi prevelika koncentracija progesterona oziroma kadar se maternica pretirano odzove na progesteron. V steni maternice se začnejo tvoriti ciste, ki izločajo tekočino v lumen maternice. Maternica se lahko močno poveča, hkrati z njo se poveča tudi trebuh živali. Organizem se zaradi vsrkavanja strupenih snovi iz prizadete maternice zelo hitro zastruplja, zato je pravočasno ukrepanje zelo važno za preživetje živali.
Znaki, na podlagi katerih lahko lastnik posumi, da gre za piometro, so v začetku slabo počutje živali in povečana žeja. Kasneje se temu pridruži tudi povišana telesna temperatura in povečan obseg trebuha. Lahko se pojavi tudi gnojen izcedek iz spolovila. Psička popolnoma preneha jesti in povsem otopi.
Najpogostejši in najučinkovitejši način zdravljenja piome-tre je pravočasna kirurška odstranitev maternice z jajcevodi in jajčniki. Hkrati je potrebna tudi intenzivna terapija s kvali-
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
tetnimi antibiotiki in nadomeščanje tekočine z intravenozni-mi infuzijskimi raztopinami. Pi-ometro je možno zdraviti tudi konservativno, kar pomeni, da ukrepamo s hormoni in ustreznimi antibiotiki. Hormoni povzročijo praznjenje maternice, antibiotiki pa ozdravijo bakterijsko okužbo. Je pa tovrstno zdravljenje bistveno manj učinkovito od operativnega posega in pogosto neuspešno, saj se bolezen zelo hitro ponovi. Najboljša je vsekakor preventiva, kar pomeni, da psičke pravočasno steriliziramo in tako preprečimo nastanek te izredno nevarne, zahrbtne in pogosto smrtne bolezni psičk.
Lastnici omenjene psičke svetujem, da se odloči in pripelje psičko na operativni poseg odstranitve gnojne maternice. Operacija je zahtevna, vendar za dobro opremljeno in izurjeno kirurško ekipo rutinska, tako da ji ni treba skrbeti za svojo psičko. Slabše je odlašati in čakati, saj psička počasi izgublja moč in energijo in progno-za za ugoden izhod se manjša. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ
Kmetijska svetovalna služba
Pomen vode pri prehrani krav
Bliža se poletni čas, ko je oskrba živali z vodo še posebej pomembna. Zato bom v tem članku predstavil pomen vode za govedo.
Zlasti v poletnem času je zelo pomembno, da krava dobi dovolj čiste pitne vode. Vsak rejec naj bi vsak dan počistiti jasli, preden položi vanje novo krmo, vprašajmo pa se, ali počistimo tudi korita ali napajalnike. Zaradi onesnaženih korit krave spije bistveno manj vode in s tem je zmanjšana konzumacija krme, zmanjša se izkoriščanje krme in nižja je prireja mleka ali mesa. Nižja poraba vode ima tudi negativen vpliv na zdravstveno stanje živali, slabša je plodnost, nastanejo izgube telet, pojavljajo se presnovne bolezni, kot so ketoza in acidoza, driske ter prihaja do poškodb jeter.
Poraba vode pri govedu je odvisna od različnih dejavnikov. Med pomembnejšimi so dnevna mlečnost, konzumacija suhe snovi in temperatura. Krava, ki ima dnevno 36 l mleka, pri 10 stopinjah Celzija potrebuje 100 l vode, medtem ko pri 21 stopinjah 115 l vode, pri 27 stopinjah pa že 135 l vode.
Na porabo vode vplivajo še drugi dejavniki, kot so delež beljakovin in zlasti delež aminokislin. Zato dnevno kontrolirajte porabo vode. V tujini imajo nameščene merilce za pretok vode, s katerimi se kontrolira optimalen pretok vode. Minimalen pretok vode naj bo pri napajalnikih 8 l na minuto (tega seveda starejše izvedbe ne izpolnjujejo), pri koritih pa vsaj 25 l na minuto. Rejci večkrat sprašujejo, zakaj je pretok vode tako pomemben, saj ima krava čas, da lahko dalj časa pije. Dokazano namreč je, da žival pri nizkem pretoku spije bistveno manj kot pri optimalnem. Zlasti so ogrožene tiste živali, ki so na dnu rang lestvice, na primer prvesnice, ki težko pridejo do korit.
Če opažate slabšo ješčnost živali ali pa se vam zdi, da živali ne pijejo dovolj, so morda vzroki v slabi kvaliteti vode, onesnaženih koritih ali pa je voda slabega okusa ali obremenjena z nekaterimi kovinami. Morda je vzrok nizek pretok ali premalo prostora pri koritu.
Krava hoče čisto vodo, zato moramo korita vsak dan izprazniti in vsaj enkrat tedensko temeljito očistiti. V z blatom onesnaženi vodi se najdejo številne bakterije, zlasti bakterije koli. Ameriški strokovnjaki svetujejo, da mora biti teh manj kot 15 na 100 ml vode. V umazani vode se pogosto najde celo nad milijon teh bakterij, zato takšna voda ni primerna za nobeno domačo žival. Paziti moramo, da voda ni onesnažena z nitrati, kar lahko nastane tudi z umazano vodo. Študije so pokazale, da pri visoki porabi vode vse nezaželene snovi v vodi zelo negativno vplivajo na zdravje živali.
Za porabo vode je zlasti neposredno po molži, ko živali spijejo tudi do 60 % dnevne porabe, pomembno, da so korito ob molziščih dovolj velika, da lahko hkrati pije več živali. Na splošno pa velja merilo 1 korito za 15-20 krav , če gre za večje število živali. Ne glede na število živali velja pravilo, da na vsako skupino krav montiramo vsaj dve koriti, da lažje pridejo do vode krave z dna lestvice. Ob koritih naj bo hodnik širok 3-4 m, ob koritu pri molzišču pa 3,6-4 m. Pot od korita do jasli naj ne bo daljša od 15 m. Korita montirate v višini 60-80 cm. Globina korita naj bo med 8 in 30 cm. Na paši naj ne bo korito oddaljeno več kot 180 m.
Vsi ukrepi za optimalno pitje vode so zlasti pomembni ob visokih vročini, ko prihaja do vročinskega stresa. Takrat se poveča poraba vode. Zato je v tem obdobju najpomembnejša skrb rejca zagotoviti dovolj pitne vode in upoštevati zgoraj navedena priporočila. Vodo lahko uporabimo tudi za hlajenje (tuširanje) krav ali z ustvarjanjem meglice ohlajamo hlevski zrak. Poznamo več ukrepov za zmanjšanje vročinskega stresa, o katerih morda v naslednjih nasvetih.
Anton Hohler,
spec. za prehrano živali in živinorejsko tehnologijo
Foto: OM
Foto: OM
Krvodajalci
18. april 2011: Dejan Govedič, Me-kotnjak 36 a, Ljutomer; Marta Munda, Sodinci 9; Bojan Pučko, Žerovinci 12; Cvetka Horvat, Obrež 17; marko Horvat, Obrež 17;Zdenko Plohl, Podvinci 115; Vida Prevolšek, Čermožiše 61; Branko Korez, Stogovci 22; Andrejka Mislovič, Borovci 60; Janez Selinšek, Stogovci 5 a; Jožef Galun, Stogovci 14; Franc Cafuta, Zamušani 22 c; Marina Tancoš, Slavšina 29; Janko Arnuš, Orešje 116; Drago Fu-rek, Draženci 87 a; Vesna Plut, Jiršovci 17 a; Anton Pintar, Župečja vas 31 c; Franc Gornjec, Hlaponci 7; Vitomir Krapež, Ptujska gora 27 a; Roman Železnik, Nadole 4; Franc Čuček, Podvinci 38; Branko Pre-volšek, Nadole 9; Sonja Očišnik, Mestni vrh 87 c; Miran Zavec, Mala Varnica 8; Sebastjan Letonja, Ul. B. Kraigherja 25, Kidričevo; Robert Majcen, Grlinci 37 a; Dušan Furek, Draženci 87; Miran Reberc, Gorišnica 23; Petra Jenko, Žerovinci 12; Franc Vaupotič, Keleminova 7, Maribor. 21. april 2011: Gabriel Vražič, Dobovec pri Rogatcu 2; Rudi Pavlovič, Žahenberc 20, Rogatec; Milica Kolarič, Mali Brebrov-nik 53; Franc Ivanuša, Mihovci pri Veliki Nedelji; Rado Žalar, Hardek 35; Ivan Anušek, Kog 75; Marko Marin, Bresnica 60; Robert Ciglar, Osluševci 14; Janez Podgoršek, Slovenska 25; Angela Caf, Kog 75; Katja Sever, Podgorci 51; Irena Kukovec, Strmec 20 a; Natalija Kokot, Majšperk 32; Sonja Vidovič, Velika Varni-ca 67; Vlasta Mršek, Ul. Jožefe Lackove 34; Anton Zajko, Pobrežje 86 a; Franc Krajnc, Dornava 13 a; Evgen Muhič, Gori-šnica 46; Albin Strgar, Vintarovci 38; Alojz Ovčar, Podvinci 108; Štefan Ros, Kočice 36; Marjan Škofič, Formin 7; Zdenka Druzovič, Krčevina pri Vurbergu; Verica Inkret, Kraigherjeva 21; Branko Krošl, Lovrenc na Dravskem polju 2; Nina Oč-kerl, Videm 31; Matjaž Horvat, Kvedrova 3; Aleksander Irgolič, Gorišnica 39; Tomaž Rojko, Volkmerjeva c. 30; Leonida Kovačič, Juršinci 43; Mihael Herega, Panonska 5; Gregor Smolej, Majšperk 59; Janez Muršec, Zg. Hajdina 48; Marko Pla-ninšek, Dornavska 25; Dragica Leskovar, Cirkovce 60 g; Maks Petrovič, Zg. Pristava 25 a; Marica Flajs, Pobrežje 88 a; Irena Širec, Peršonova 24; Dušan Potočnik, Zg. Leskovec 19; Franc Korez, Janški vrh 56; Roman Kostanjevec, Zagojiči 21; Marko Čulibrk, Kajuhova ul. 3; Marjan Lenart, Belšakova ulica 27; Martin Vozlič, Za-mušani 4; Rajko Kolarič, Podvinci 109 a; Rudi Fišer, Čermožiše 92; Srečko Paulina, Prežihova ulica 16; Igor Turnšek, Gerečja vas 41/I; Jernej Pal, Videm pri Ptuju 48; Janez Rojko, Volkmerjeva cesta 30; Franc Mikša, Hlaponci 17; Vlado Bedenik, Koči-ce 25; Vida Horvat, Rogozniška c. 11; Janko Moravec, Vičanci 87 a; Martin Potočnik, Kratka ul. 7; Mirko Tikvič, Zg. Hajdina 94; Marinka Vogrin, Kratka ul. 7, Miklavž; Davorin Lubej, Trniče 43. 28. april 2011: Franček Veber, Loperšice 49; Darinka Kovač, Vitan 29; Klavdija Ja-ušovec, Trgovišče 64; Zdenka Munda, Vi-čanci 71; Boris Vizjak, Pavlovci 9 a; Marko Viher, Gradišče 9; Martin Bogša, Mihovci pri Veliki Nedelji; Danijel Sužnik, Jiršovci 15; Miran Škrinjar, Frankovci 43; Jelka Kirbiš, Podgorci 17; Marija Arnuš, Rimska ploščad 3; Rudolf Muhič, Formin 40; Aleš Forštnarič, Stojnci 151; Janez Malinger, Skorba 27 c; Miroslav Sambolec, Župečja vas 2 a; Dejan Sever, C. Františka Foita 10, Velenje; Petra Filipič, Ul.25. Maja 5; Mitja Anžel, Strmec 5; Marija Hojnik, Po-lenšak 7 b; Davorin Ivančič, Lovrenc na dravskem polju; Marjan Anderlič, Trgo-višče 25 B; Anamarija Meznarič, Ul.25. Maja 15; Franc Jus, Žetale 8 a; Mitja Serdinšek, Nova vas pri Ptuju 58; Stanko Polič, Vintarovci 76; Matej Trunk, Vičanci 5 a; Dušan Pšajd, Bišečki vrh 16; Franc Zagoranski, Hajdoše 101; Slavko Petek, Gorišnica 154; Martina Bolcar, Spuhlja 99 b; Borut Turk, Župečja vas 16; Bojan Vidovič, Barislovci 11 a; Vojko Dražkovič, Starošince 34; Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurberku; Matija Švagan, Vegova ulica 7; Anica Sever, Kajžar 26 a; Srečko Narat, Trnovec 21 a; Andreja Zagoršek, Bukovci 72; Matija Gojkovič, Prešernova 4;Branko Sitar, Kungota 158; Vladimir Štumberger, Spuhlja 52 a; Martin Brec, Volkmerjeva 7; Milena Trunk, Vičanci 5 a; Igor Kokol, Dravinjskih vrh 68; Klementina Prevolšek, Tržec 2 b; Doroteja Kelenc, Ormoška cesta 92; Karmen Muhič, Formin 40; Franc Ljubša, Potrčeva cesta 50 a; Franc Dre-venšek, Slatina 13; Mitja Pauko, Jiršovci 50 a; Branko Matjašič, Stojnci 51; Štefan Bukvič, Rabelčja vas 16; Boštjan Zupanc, Gabrnik 11; Drago Sakelšek, Videm 10; Ivan Lesjak, Nova vas 17; Tatjana Polič, Slovenja vas 55 c; Boštjan Rodošek, Pre-polje 28; Emil Požgan, Prepolje 55; Jure Koren, Nova ulica 13.
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Sreča
Vprašanje: V življenju nisem imela preveč sreče, pa tudi moji otroci ne. Kako bo v bodoče?
Odgovor: Spoštovana bralka moje rubrike, najprej bi vas srčno pozdravil in vam zaželel veliko prijetnih trenutkov pomladnega hrepenenja. Definicija sreče je jasna in vsak jo pozna. V duhovnem smislu je vedno tako, da ni srečen tisti, ki ima veliko, ampak tisti, ki zna uživati v majhnih trenutkih. Ste se že kdaj vprašali, kaj je za vas sreča in kje bi jo lahko našli? Odgovor je preprost: sreča je tisto notranje dojemanje hrepenenja in zadovoljstva. Koliko ljudi ima manj na tem svetu kot vi in so zadovoljni! Vaš problem se skriva v tem, da ste se svoj čas v veliki meri trudili in ohranjali upanje. Z leti si človek nabere vedno več preizkušenj in težav. Vaš problem je v tem, da pri tem ne uvidite nič lepega in da ste pozabili, da ste si ravno s težkimi situacijami nabrali modrost. Čas je, da te izkušnje delite z drugimi. Toda vi ste svojo energijo usmerili v lastno nemoč in menite, da niste pretirano srečni. Verjemite v to, da ima vsak začarani krog nek izhod, a to boste morali najti sami. Bolje bo, da boste na življenje pogledali s svetle plati in našli nekatere odgovore na svoja vprašanja. Vsak dan bi se morali odpraviti v naravo in resnično uživati. Vaši otroci so odrasli ljudje, ki so vsak zase odgovorni za svoje življenje. Tako se z njimi ne smete pretirano bremeniti, lahko jim le pomagate z nasveti. Pred tem morati najti v sebi svetlo stran, ki vas bo razveselila in rešila večne teme. Ključnega pomena je tudi vera in da imate neko
zaupanje v nevidno roko, ki vas varuje in vam pomaga v težkih trenutkih življenja. Pomembno je, da svoje mnenje izoblikujete jasno in glasno. Povejte tisto, kar vas boli, na umirjen način, tako boste našli moč in se soočili s tistim, kar vas bremeni in vam je tuje. Če boste pričeli razmišljati pozitivno, boste v sebi našli tudi moč in energijo. Zastavljenim projektom boste tako lažje šli naproti. Celo svoje življenje ste morali trdo delati, zdaj pa najdite v sebi moč, da zasijete s tistim, kar vam je dano. Narava je naravni eliksir mladosti in vedno vam povrne tudi izgubljeno energijo. Imate še en problem, to je osamljenost. Ptički so poleteli iz gnezda in vi ste tako sami. Pravilno je, da se odpravite tudi vi v družbo in med ljudi. Pogovori so duhovna hrana, ki prinesejo notranji mir in ravnovesje. Tehtanje sreče je jalovo početje, kajti sleherni na tem svetu jo nosi globoko v sebi. Največkrat je tako, da je pravo bistvo prekrito in skrito tujim očem. Ko boste najbolj
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
žalostni, si vzemite v roke kakšno knjigo in prebirajte. To je način, da boste ugotovili, kako srečni ste lahko - da so izkušnje neprecenljiv zaklad in bistvo za dobro življenje. Vsak človek nosi svoj križ, in čeprav je težak. je njegov. Srečen pa je tisti, ki ga nosi pogumno. Imejte se radi in uživajte!
Šifra: Skrivnost
Vprašanje: Kakšno vlogo bo v mojem življenju odigrala oseba, ki jo zdaj poznam eno leto?
Odgovor: Moram priznati, da ste v osnovi zelo modri in da v veliki meri poslušate sebe in svojo intuicijo. Tako je tudi pravilno in to je dobra popotnica, da najdete lastno srečo in izpolnitev. Jasno je tudi, da je oseba, ki je prišla v vaše življenje, tu z namenom, da vas nečesa nauči. Naj vas takoj opozorim, da ni pretirano zaželeno, da razvijete čustven odnos, kajti s tem boste porušili določeno ravnovesje
Smerokaz: V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Piše: Jernej Šoštar • Spoznavanje učenja (8.)
Spomin
Študent, ki se pripravlja na obsežne izpite, ali dijak, ki je pred maturo, morata obvladati snov večmesečnega ali celo večletnega učenja. Kako uspeti, da bosta ob pravem času imela na voljo potrebno znanje? Na vprašanje, ali je mogoče, da se naučenega v pomembnem trenutku nikakor ne moremo spomniti, bomo zagotovo vsi odgovorili pritrdilno. Da bi bilo takšnih neljubih trenutkov čim manj, vam bom v nadaljevanju predstavil nekaj načinov, ki naj bi pomagali, da se kaj takšnega ne bi pogosto pripetilo, še prej pa bom na kratko predstavil, kaj razumemo pod vprašanjem, kako si stvari zapomnimo ter kako in zakaj jih
pozabljamo.
Poznamo dve teoriji, ki podajata odgovore na zgoraj postavljena vprašanja. Prva, asoci-ativistična, proces pomnjenja razlaga kot ustvarjanje in utrjevanje asociacij med raznimi vtisi (ponavljanje). Druga teorija, ki poudarja aktivno vlogo posameznika, njegovega znanja in izkušenj pri pomnjenju, pa proces pomnjenja pojmuje kot proces aktivnega izgrajevanja smisla - na zapomnitev novega vpliva obstoječe znanje, pa tudi posameznikova pričakovanja in stališča.
Raziskave kažejo, da je pozabljanje najhitrejše takoj po učenju, saj se v prvi uri pozabi več kot polovica naučenega. Tempo pozabljanja je odvisen predvsem od smiselnosti in vrste gradiv ter učne snovi. Če se
Politiki in pritisk na ljudi
Zofijo iz okolice Ptuja begajo bližajoči se referendumi.Zanima jo, kaj je psihološko ozadje pritiska na ljudi.
V bistvu to vprašanje posega v področje socialne in politične psihologije, saj gre za spretno manipulacijo oblasti, ki seje odločila močno poseči v nekatere že dosežene pravice ljudi, ne da bi prej dosegla njihovo soglasje. Mislim predvsem na pokojninsko reformo, saj bi bilo demokratično doseči neko minimalno soglasje socialnih partnerjev in potem ponuditi ljudem predhodni referendum, katerega rezultat sicer ni obvezajoč, a bi vsekakor dal ljudstvu občutek, da soodloča. To sedaj seveda ni več možno in je jasno, da se želi sedanja oblast le ohraniti, ne glede na to, da dejansko nima več zaupanja volivcev. Ne moremo se znebiti občutka, da tisti predstavniki ljudstva, ki so sprejeli takšen zakon, živijo nekje v svojem svetu in so pozabili, kdo jih je izvolil.
Seveda je to pritisk na ljudi in ni le Zofija zbegana, ker ne ve, kako naj se odloči.
Tudi ostala dva zakona, ki bosta na referendumu, sta takšne narave, da ljudje ne razumejo, zakaj ne bi smeli pomagati sosedu in zakaj ne bi bili vsi arhivi odprti za javnost, temveč bi le tisti, ki so na oblasti, odločali, kaj sme kdo videti in česa ne sme, razen nekaterih privilegirancev, torej tistih, ki so trenutno na oblasti. To daje občutek dvoma, tega pa v demokratični in pravni državi ne sme biti.
Torej je na žalost močan občutek, da je beganje ljudi namenjeno le temu, da na vsak način ostanejo na oblasti tisti, ki so jim pač ljudje v jeseni 2008 zaupali, a so njihovo zaupanje zaigrali.
Mag. Bojan Šinko
in skladnost. Mnogo bolje je, da pri sebi postavite določene meje in omejitve in se jih držite. Resnica je namreč, da vam bo omenjena oseba pomagala in stala ob strani v najtežjih trenutkih življenja. A bo nekaj časa prisotna, potem bo odšla in se zopet vrnila. V čustvenem življenju vas čaka sreča šele tedaj, ko si
boste priznali, kaj vas veseli in kaj vas moti. Odkleniti morate tudi svoje srce. Svoje notranje občutke si zapisujte in tako vam bo lažje, tako boste našli svojo moč in dodatno energijo!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3
www.radio-tednik.si
Spomin je ena najpresenetljivejših človekovih zmožnosti. Ob najmanjši zunanji pobudi se nam zvrstijo davni dogodki z vsemi podrobnostmi, prizori, čustvi, zvoki, celo z okusi in vonjavami, kot da čas nič ne pomeni. Toda spomin nas lahko tudi enako nepričakovano povsem pusti na cedilu in to takrat, ko bi ga najbolj potrebovali. To nam lahko potrdijo učenci in nemara slednje tudi sami dobro poznamo iz šolskega življenja.
učimo dalj časa, si bolje zapomnimo tisto snov na začetku in tisto na koncu, pa tudi posebej izstopajoče in zanimive informacije nam ostanejo v spominu. Zaradi slednjih ugotovitev je smiselno, da med daljšim učenjem delamo čim več krajših aktivnih premorov in da si pri vrstnem redu učenja sledijo čimbolj različni predmeti.
Na tem mestu je nujno poudariti aktivno učenje, ki izboljša zapomnitev. To je učenje, pri katerem aktivno ustvarjamo smisel in povezujemo novo z že znanim. Verjetno ste se ob tem vprašali, kako neki naj najdemo smisel v nesmiselnih in nepovezanih podatkih. Strinjam, se, da je pri teh smisel težje najti, a kljub vsemu obstaja kar nekaj ukrepov, ki izboljšajo zapomnitev manj smiselne
in nepovezane snovi. Ti so:
-	večkratno pomnjenje (momoriranje), seveda razdeljeno z odmori;
-	prekomerno učenje - ta ukrep sicer ni priljubljen, a rezultati učenja, sploh tistega dela snovi, ki je najpomembnejši, tudi potem, ko snov že obvladamo, so presenetljivi;
-	grupiranje oz. organiziranje že ločenih delov snovi;
-	večjo pozornost pri učenju nameniti srednjim delom.
Ukrepi, ki pomagajo pri pomnjenju bolj smiselne snovi in pri učenju z globljim razumevanjem, pa so zlasti uporaba naslednjih strategij:
-	pri učenju nove snovi je smiselno upoštevati in priklicati predznanje na tem področju in ga povezati z novim znanjem;
-	preoblikovanje napačnega in pomanjkljivega predznanja določene snovi in dopolnjevanje tega znanja z novimi podatki;
-	iskanje bistvenih pojmov in njihovih medsebojnih vzročno-posledičnih odnosov (uporaba tabel, shem, miselnih vzorcev, pojmovnih mrež);
-	vaja osmišljanja - to pomeni iskanje smisla in razumevanja snovi tako, da iščemo lastne primere;
- povezovanje besedno opisane snovi s slikovnim gradivom, zvočnim gradivom, s spomini ...
Na pomnjenje pa vplivajo tudi čustva. Že Freud je dokazoval, da negativno čustveno obarvane dogodke v spominu potlačimo v podzavest in se jih nočemo spomniti. Čustva imajo velik pomen pri delovanju spomina. Prevelika napetost (frustracija, strah, stres, bolečina itd.) blokira za-pomnitev novih stvari, pa tudi priklic že naučenih informacij zelo otežuje. Nasprotno pa sproščenost, igrivost, radovednost, pozitivna napetost itd. spodbujajo delovanje spomina, zato je priporočljivo, da se pred učenjem, četudi nam je morda kdaj težko, prepričamo, da je prav učenje tisto, ki nam trenutno predstavlja užitek in veselje. Tako bomo čas učenja naredili prijetnejši in za nameček si bomo zapomnili še več snovi.
Članek končujem z morda malce paradoksalno mislijo. Če želimo povečati kakovost in količino trajnega znanja, se držimo pravila manj je več - izluščimo bistvo, poiščimo smisel in povežimo dele snovi med seboj!
Slo pop - rock novice
:k-k-k
Alenka Godec nadaljuje svojo začrtano pot predstavljanja najlepših pesmi slovenske glasbene tradicije, ki vse od leta 2008, ko je projekt prvič zaživel, navdušuje vse generacije. Tokrat na radijske postaje pošilja skladbo Ne pozabi na stare čase, kije, podobno kot že mnoge, ponovno zaživela v posodobljeni različici, obogatena z Alenkinim izvrstnim vokalom.
Sicer pa pevka za prve dni letošnjega septembra obljublja še en glasbeni posladek. 2. septembra namreč pripravlja veliki koncert v ljubljanskih Križankah, poimenovan Najlepše pesmi. Alenki se bodo na odru pridružili številni glasbeni gostje in zavidanja vredna glasbena zasedba izvrstnih slovenskih glasbenikov. ■k-k-k
Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) je tudi letos organizirala izbor za najboljšo študentsko/ dijaško glasbeno rock skupino Šourock '11. Na finalni prireditvi v Študentskem kulturno-prireditvenem centru Štuk se je predstavilo pet skupin, ki so zmagale na predizbornih koncertih: Freaks of Friday, Heretic, The Eight, Burn Fuse in Can of Bees. Zmagovalka natečaja, ki jo je izbrala strokovna komisija, je postala skupina Can of Bees. ŠOUM bo zmagovalni skupini natečaja zagotovila promocijska sredstva po izbiri zmagovalcev, prav tako pa bo zmagovalka nastopila na prireditvi Lampiončki, na Škisovi tržnici v Mariboru 2011, vprire-ditvenem centru Kompleks na Ravnah na Koroškem in na Mladininem odru v okviru Festivala Lent 2011.
MZ
& E Ti r DJ" 1 O -A
Lestvica slovenske zabavne glasbe
Poslušate jo lahko vsak torek
od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. KATJA FAŠINK - NORA NOČ 9. REBEKA DREMELJ - ASKALCIN
8.. ANJA BAŠ -ENA, DVA, TRI 7. MAŠA & TOMAŽ DOMICELJ - SLOVENSKEGA NARODA SIN 6. BILBI - KAJ PA TI 5. BENČ & ALENKA GODEC - BENDOLOGIJA 4. GAL GJURIN - DUŠA IN TELO 3. MANCA ŠPIK - ŽENSKO SRCE 2. JAN PLESTENJAK - ONA SANJA O LJUBLJANI 1. BOŠTJAN BRAČIČ - PREBUDI ME
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
The Stroj znova na koncertnih odrih
Kolektiv The Stroj se v tem mesecu v razširjeni zasedbi vrača na koncertne odre, da občinstvu predstavi novi material, ki bo jeseni izšel na njihovem četrtem albumu.
The Stroj so v trinajstih letih delovanja izdali albume Ventilator, Gremo! ter Cona, prihajajoči z naslovom Meta-fonik pa bo izšel po petletnem izdajateljskem zatišju, ki ga je kolektiv izkoristil za temeljito prenovo inštrumentarija ter nadgradnjo surovega tolkal-skega zvoka.
V začetku leta 2007 je namreč The Stroj zapustila večina sodelavcev, ki nadaljujejo delo pod imenom StrojMachine. Aprila 2009 je nato The Stroj v prenovljeni zasedbi na čelu z ustanoviteljem Primožem Oberžanom nakazal prehod v novo dobo ustvarjanja in korenite spremembe v zvočni in vizualni podobi kolektiva, ko je v ljubljanskem Kinodvoru javnosti premierno predstavil projekt Kymatikon. S projektom, poimenovanim po stroju za kymatično vizualizacijo zvoka, je The Stroj nastope začel nadgrajevati z video projekcijami neposrednih zvoč-
nih učinkov v različnih vrstah tekočin in snovi v prahu.
Glasba zasedbe danes še vedno temelji na izrazitih in kompleksnih ritmičnih strukturah ter značilnem zvoku tolkal in zvočnih strojev lastne izdelave, dopolnjenem z elektronsko manipuliranimi terenskimi posnetki, starimi elektronskimi inštrumenti, različnimi električnimi na-
pravami in orodji ter ženskim vokalom.
»Pravkar končujemo sklepno snemalno fazo materiala za novi album, ki bo izšel jeseni pod naslovom Metafonik. Kompozicije, inštrumenti ter različni terenski posnetki, ki jih bo moč slišati na prihajajočem albumu, so nastajali dobra tri leta, proces pa zaključujemo te dni s snemanjem
The Stroj
tolkal. Pri delu združujemo sodobno digitalno ter 'naredi sam' tehnologijo, ki nam skozi nekonvencionalen produkcijski proces odpira vznemirljive in še ne slišane zvočne svetove. Nove kompozicije bomo predstavili občinstvu na nastopih že to poletje, še posebej pa se veselim, da smo kolektiv razširili s štirimi novimi tolkalci, ki prinašajo sveže moči in nov zagon,« pojasnjuje Primož Oberžan, ustanovitelj skupine.
The Stroj bodo nocoj nastopili v Kranju v okviru Tedna mladih, v četrtek, 17. maja, pa jih bo moč videti pod ljubljanskim Rožnikom na Majskih igrah. V juniju in juliju bodo dvakrat nastopili v Mariboru: 18. junija pred Umetnostno galerijo Maribor, 9. julija pa bodo v mariborskem parku odigrali koncert v okviru festivala Art kamp. Pred obema mariborskima nastopoma bo potekala tudi tolkalska delavnica.
MZ
Filmski kotiček
Vitez in sitnež
Vsebina: V oddaljenem kraljestvu vlada kralj, kot se šika: pameten, odločen in razgledan. Toda ob pogledu na svoja sinova dobi glavobol. Prvorojenec Fabious je sicer dober material za prestolonaslednika, toda mladi junec je točno to, mladi junec. Močan, vihrav, zaletav, iznajdljiv, toda dvomljivih šahovskih in miselnih spretnosti, ki bi jih kot prihodnji kralj moral imeti. Še hujši je njegov mlajši brat Thadeous, ki je neroda po celi črti. Zavaljen, nesposoben in po pravici spregledan se kuja, ker vso slavo pobira njegov starejši, lepši brat. Sicer po svoje
Your Highness
Igrajo: James Franco, Justin Theroux, Zooey Deschanel, Natalie Portman, Danny McBride
Scenarij: Danny McBride in Ben Best
Režija: David Gordon Green Žanr: akcijska fantazijska komedija
Dolžina: 102 minuti
Leto: 2011 Država: ZDA
skuša doseči slavo, a se mu vse izjalovi. Ko zlobni čarovnik Leezar ukrade Fabiousovo nevesto, se oba družno odpravita na misijo obglavljenja čarovnika. Med potjo se jima pridruži zvita in nadvse sposobna Isabel, ki sicer ima enak cilj, a v resnici dela predvsem zase ...
Režiser David Gordon Green se je ob premieri pohvalil, da ta film ni imel točnega scenarija oziroma da ga med snemanjem ni bilo nikjer. Imeli so le približne smernice, kam bi zgodba morala voditi, vse ostale malenkosti, kot so dialogi, pa so kar sproti improvizirali. Režiser je bil na takšen proces snemanja sicer sila ponosen, dejstvo pa je, da je zaradi tega film še slabši, kot bi bil sicer. Po Gospodarju prstanov se je žanr fantazijskega filma lepo razširil, tako da je bil že zrel za kakšno dobro in temeljito parodijo. Vitez in sitnež žal ni takšna parodija, saj je videti kot niz verbalnih ske-čev, ki niti niso smešni, čeprav bodo tu in tam izvabili kakšen nasmešek ali dva, hkrati pa film slepo sledi avtopilotu žanra. Namesto da bi se ponorčeval iz
konvencij žanra, se jih oprijema kot pijanec plota, zato na koncu dobimo en čisto navaden oziroma kar podpovprečen fantazijski film, katerega štos je le v tem, da glavni junaki z veseljem kadijo travo in govorijo »fuk«, »faf« in »tič«. Skratka, dobili smo parodijo, ki noče tvegati, zato je izgubila vso svojo morebitno ostrino in humornost.
Čeprav film premore preverjene igralske kalibre, kot so Natalie Portman, Zooey Deschanel in Jamesa Franca, ti ne uporabijo niti desetine svojih igralskih sposobnosti. Če bi jih uporabili vsaj pol, bi lahko govorili o presežku, tako pa je videti, da so tole skrpucalo posneli kot nekakšen plačan dopust. Takšne potrate talenta je kar škoda, tudi zato, ker za
parodijo še zdaleč niso dovolj obsceni jezik in zadeti junaki. Edini, ki je vsaj malo zanimiv, je negativec, ki se kljub svoji epski zlobi obnaša kot relativno pameten, toda od hormonov zmešan mladenič. Le on premore pravilen občutek za ritem med iskrivimi, nič prav dolgoveznimi monologi, medtem ko glavna igralca hočeta vsak po svoje hkrati voditi komične prizore, zato smo priča le dre-tju in poskusom preglasovanja, kot v kakšni slovenski komediji. Sicer je lepo videti ponorčeva-nje iz fantazijskega žanra, a žal je ta film spodletel poskus. Avtorji so poskusili posneti nekaj v slogu Mela Brooksa, kar ne bi smelo biti težko, a jim ni uspelo niti to. Več sreče prihodnjič.
Matej Frece
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
Foto: MZ
SESTAVIL
EDI KLASINC
GORSKA DOLINA POD PECO
NEDELJIVA TROJNOST
AMERIŠKA PEVKA
(DIANA)
VZVIŠENA LIRSKA PESEM
CEHOVA
OLGA
MESTO V ZAHODNI NIGERIJI
NAŠ PISATELJ HORVAT
BRAZILSKA ZVEZNA DRŽAVA
ODVODNI KANAL
ŠVICARSKI DRAMATIK
SUKANA PREJA
PROGASTO JABOLKO
SLAVKO DOKL
BIOKEMIJA ŽIVČEVJA
LEPO VEDENJE
MESEC JULIJ (STAR.)
RAZVEZA
ELEMENT SRBŠČINE
UKRAJINSKI ŠAHIST (VLADIMIR)
BONBON
ŽABJI KRAK (STAR.)
OBRAT ZA IZDELOVANJE SRPOV
ZAPONKA, SPONKA
PRAH Z RASTLIN
RUDNINO-SLOVEC
DUNAJ (HRVAŠKO)
AFRIŠKA DRŽAVA
FINA VOLNENA TKANINA
SLAST DO JEDI, TEK
NEMORALA
MITOLOŠKO BIVALIŠČE BLAŽENIH
IZ BESEDE MARTINEC
AMERIŠKI RAPER
MADŽARSKI PISATELJ (MOR)
VOJAŠKA EDINICA, ČETA
NEMŠKA SMUČARKA
JANEZ ERZEN
PEVEC OFARIM
GRŠKO TEKMOVANJE
ALFI NIPIČ
MODEL MOSKVIČA
Ugankarski slovarček: AES = najstarejši italski novec, AMAPA = brazilska zvezna država, ILORIN = mesto v zahodni Nigeriji, JOKAI = madžarski pisatelj (Mor, 1825-1904, Revni bogataš), KAMINA = fina volnena tkanina, KRAKATIT = utopični roman Karla Čapka iz leta 1924, SOJER = slovenski frizer (Mitja), TOPLA = gorska dolina pod Peco, TUKMAKOV = ukrajinski šahovski velemojster (Vladimir, 1946-).
■eioua TeoejA 'edeoiv '¡evjop 'oauauas
'^szof 'gjag 'ujszjqjs 'uuoy 'goiejeujw 'e>jeo|>j 'oo '|qv 'supjd 'no 'epo 'nv 'epuje^ojAeu 'ssoy 'e|ejowe 'isouipaoji 'oeuesejp '>je|sejqo 'i|ie>jej>j 'pgew 'asaj>j 'daj>jn 'e|doi :ONAVHOOOA ^ubzmji 9) A9HS9y
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 14. maj
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko z Natalijo Gajšek. 14.00 SOBOTNI POPOLDAN NA RADIU PTUJ IN ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 RITMO MUZIKA. 20.00 SOBOTNI BUM (Janko Bezjak), vmes Modne čvekarije in Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske
gorice).
NEDELJA, 15. maj
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.30 Kuharski nasveti z Vladom Pignar-jem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev) 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in NEDELJSKI POPOLDAN NA RADIU PTUJ. 18.00: Ra-jžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 19.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE S Tone-
tom Topolovcem, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). PONEDELJEK, 16. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Na-povednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 18.45 Novo na knjižnih policah (Vladimir Kajzovar). 19.10 Pogovor ob kavi (ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Z glasbo v ponedeljkov večer. 21.00 KVIZ PIRAMIDA. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj).
TOREK, 17. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN.5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Ko gre za zdravje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 14.30 POVEJTE SVOJE MNENJE. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj). SREDA, 18. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program program PROGRAM. (Radio Velenje). ČETRTEK, 19. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Komentar tedna in iz naših krajev. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.00 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovi-tev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program. (Radio Velenje). PETEK, 20. maj:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Utrip Po-dravja. 17.30 POROČILA. 20.00 Z glasbo do srca z Marjanom Nahbergerjem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox).
Horoskop
OVEN
V	tem tednu boste Imeli priložnost, da najdete smisel In da se odločite, kaj vas veseli In vam je
blizu. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč glede denarja. Partnerjevi namigi bodo za vas dobrodošli in vzpodbudili bodo občutek varnosti. Pogumno boste stopali naprej po svoji poti. Srečen dan: sreda.
Sn BIK
Brskali boste po svoji preteklosti, naredili neko analizo In uvideli, kaj vas veseli. Prihaja obdobje v katerem boste odločni in temperamentni. V komunikaciji vas čaka popravni izpit. Nekaj previdnosti ne bo odveč pri zdravju, poleg telovadbe ima koristne učinke tudi hoja.
DVOJČKA
Veliko se boste izobraževali in prebrali tudi kaj o zdravi prehrani. Tam, kjer se boste pojavili, boste videli svetle točke harmonije. Odločili se boste in naredili korak naprej v ljubezni. Za vezane bo veljalo, da se bodo morali več pogovarjati, nevezani imajo možnost, da jih zadane Amorjeva puščica.
RAK
Počutili se boste srečni in izpolnjeni. Preteklost vam bo pomenila veliko In vam bo učiteljica. Narava vas bo napolnila z upanjem in dodatno energijo. Ključ do uspeha bodo pogovori. Zaupali se boste prijateljici in našli svojo srečo. Končno boste našli izziv, ki bo vezan na službo.
LEV
Na delovnem mestu boste morali vztrajati in ne boste smeli biti preveč samozadostni. Ljudje vas bodo učili in vam pokazali pravo pot. Sreča se vam bo nasmehnila pri ljubezni. V prostem času boste imel veliko dodatne energije in motivacije. Res je, da iz majhnega raste veliko!
DEVICA
Teden intenzivnega učenja in iskanja resnice. Ljudje vam bodo dajali veliko. Na delovnem mestu se bodo vrata sreče odprla na stežaj, obiskala vas bo vila kreativnega izražanja. Čeprav boste menili, da finančno nimate sreče, boste našli neko ugodnost, ki vam bo vsekakor dala krila.
TEHTNICA
Občutili boste, da potrebujete ravnovesje in skladnost. Veliko boste naredili za resnico In pravico. Morali se boste odločiti in poiskati svojo pot. V vaše življenje bodo prihajali ljudje, ki vas bodo veliko učili. Diplomacija se bo izplačala v službi. Romantika v ljubezni.
ŠKORPIJON
Prihaja teden preobrazbe in naredili boste vse, kar vas bo tako ali drugače polepšalo. Uvideli boste lepote življenja in delali na sebi. Romantična doživetja vam bodo odpirala srce v ljubezni. Res pa je, da bo tudi mnogo zadev, ki jih boste morali vzeti v svoje roke. Srečen dan: ponedeljek.
STRELEC
Kocke usode se bodo kar nekaj časa vrtele v zraku. Konec bo znan samo vam in kot pribito bo držalo, da je sreča na strani pogumnih ljudi. Sledili boste svojemu navdihu. Če imate pomembne izpite, se boste izkazali. Upanje v ljubezni ostaja in samski bodo slišali rasti travo.
KOZOROG
Teden, ki je pred vami, bo zelo delaven. Obveznosti se bodo stopnjevale In samozavest bo rasla. Ugotovili boste, da se samo počasi daleč pride in da dogodkov ne gre prehitevati. Neizbežno učenje boste imeli v ljubezni. Partnerjevi namigi bodo temeljili na ukazovalnosti.
VODNAR
Zvezde so prepričane, da premalo skrbite zase in za svoje zdravje. Pomembno bo, da naredite analizo in ugotovite, kaj vam je blizu. Pravilno bo, da se ločite od slabih navad in razvad. Ob vas je nekdo, ki vas ljubi srčno in vam podarja neko posebno upanje in dodatno energijo.
RIBI
V	pomoč vam bodo duhovna znanja in ezoterične zakonitosti. Trenutki samote bodo za vas nekaj edinstvenega. Toda preveč prostega časa vam bo škodilo, zato naredite urnik interesnih dejavnosti. Na delovnem mestu boste sami za vse. V ljubezni in partnerju boste našli prijatelja.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8 »98,2'104,3
Spremljajte pregled športnih dogodkov doma in po svetu v rubriki Šport ob 13.10.
TRENJE
VRH PLANJE
Ormož • 19. regijsko srečanje mladih raziskovalcev
Gimnazijke ponovno uspešne
Na podlagi razpisa za organizacijo državnega srečanja mladih raziskovalcev Slovenije je Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj tudi letos organiziralo regijsko srečanje mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije. Tudi dijaki Gimnazije Ormož smo letos aktivno raziskovali in izdelali dve raziskovalni nalogi. Skupaj z mentorji smo se udeležili 19. regijskega srečanja v prostorih OŠ Ljudski vrt, kjer smo uspešno izvedli predstavitve raziskovalnih nalog.
Dijakinji 2. letnika Katja Špiclin in Polona Kociper sta pod mentorstvom profesorice Karmen Plavec naredili raziskovalno nalogo z naslovom Enotni v zmagi. Želeli sta ugotoviti, koliko ljudje na območju občine Ormož in okolice poznajo dogodke iz vojne za Slovenijo, ali jih ti sploh zanimajo in kaj jim pomeni ta vojna. Raziskali sta tudi doživljanje le-te pri nekaterih sodelujočih. Ugotovili sta, da ljudje dogodke poznajo, vendar nimajo velike želje, da bi se o vojni naučili še kaj več. Dovolj so jim pripovedovanja starih staršev, pohvalno pa jih kar veliko ve, da se je vojna v letu 1991 odvijala tudi v Ormožu. Za raziskovalno nalogo sta prejeli bronasto priznanje.
Sonja Zemljič in Sara Mun-da sva pod mentorstvom profesoric Renate Bezjak in Aleksandre Štih izdelali raziskovalno nalogo s področja sociologije z naslovom Korak za korakom, z roko v roki. Ker je leto 2011 evropsko leto prostovoljstva, sva se odločili podrobneje raziskati prostovoljstvo in dobrodel-
Foto: Sara Munda
nost. Zanimalo naju je, kako sta ti dve obliki socialne pomoči med ljudmi razširjeni, njihova pojmovanja, stališča in vrednotenja o tem. Ugotovili sva, da je dijakov vsakdan bolj podvržen prostovoljstvu kot dobrodelnosti, medtem ko so odrasli bolj nagnjeni k dobrodelnosti, saj jim za prostovoljstvo primanjkuje časa. Tudi sami sva hoteli nekomu pomagati, mu podati
roko in mu omogočiti lepši jutri. Odločili sva se, da kot prostovoljki pomagava Kulturnemu društvu Antona Krempla pri organizaciji in izvedbi dobrodelnega koncerta Darujem zate. Zbrana sredstva v vrednosti 1.713 € so bila namenjena za stroške zdravljenja Cvetke Kšela, ki je zbolela za redko boleznijo motoričnega nevrona. Z dobrodelnim koncertom ni-
sva samo pomagali pomoči potrebnim in spodbujali k dobrodelnosti, temveč sva tudi na konkretnem primeru raziskali, kako se ljudje odzovejo na stisko drugih in v kakšni meri so pripravljeni pomagati. Raziskovalna naloga je dobila zlato priznanje in se uvrstila na državno srečanje, ki bo 23. maja v gimnaziji Murska Sobota.
Sara Munda
Prejeli smo
Brezvladje
Kakšna je podobnost med državo Belgijo in Društvom upokojencev Ptuj? Tisti, ki ne poznajo razmer v ptujskem društvu, bi si zaman razbijali glavo z iskanjem odgovora. Za druge pa je odgovor na dlani: oboji so brez vlade.
Ce se zdi nekomu čudno, da z ozirom na dobro plačane položaje, nihče v Belgiji noče sprejeti vladnih služb, pa se ni treba čuditi, če nihče noče sprejeti položaja predsednika društva upokojencev.
Zdaj se bo kdo vprašal, kaj je to ravno v ptujskem društvu, da se tega kandidati za predsednika bojijo kot hudič križa, ko pa je samo v naši regiji okrog štirideset društev upokojencev, pa imajo vodstva vsa razen ptujskega.
Cisto na kratko povedano - bojijo se. Nekdo jih je prestrašil.
Že na dveh občnih zborih članov smo izvedeli, da je društvo v finančnem minusu. To sploh ni več novica. V minusu so cele države, pa banke, pa podjetja. Nobena investicija se ne izvede v predračunskih okvirjih, pa so načrti delo dobro plačanih strokovnjakov. Ko nova
vlada ali novo vodstvo zamenja staro, malo pošimfa bivšo, potem pa gredo stvari naprej - mnogokrat tudi enako neuspešno, kot prej.
Mnoge bo zanimalo, na kak način pa je društvo sploh prišlo v tak položaj. Po večini taka društva nič nimajo, razen članarine in dotacije občine, v kateri delujejo. Poleg finančne dotacije je samoumevno tudi to, da dobijo v upravljanje brez plačila najemnine neke prostore, dostikrat tudi ogrevane, ker so v sklopu kakšne večje stavbe.
Tragedija ptujskega društva je, da ni bilo brez sredstev. Prodali so (smo) stavbo, ki sojo nekoč v času socializma dobili v upravljanje zastonj, bila pa je stara in predraga za vzdrževanje.
Nekdo, vajen tajkunskih poslov, bo pomislil, da si je upravni odbor društva skupaj s predsednikom denar razdelil med sabo. Ampak,
ne. Vodstvo društva je iskalo priložnost, da za ta denar kupi ustrezne prostore, in bodočim rodovom upokojencev zapusti še boljše pogoje za druženje.
Končno so naleteli na stavbo, ki se je zdela idealna za njihov namen, saj ima tudi kar precejšnje dvorišče, kjer bi našle prostor za druženje in skromno športno udej-stvovanje vse generacije. Poleg tega pa je stavba bila ta-korekoč že »naša«, skupna, občinska (kakor hočete), zgrajena s samoprispevkom krajanov.
V primerjavi z nekaterimi stavbami v starem mestnem jedru, ta ob Potrčevi ulici niti ni bila tako stara, vendar pa je njeno obnavljanje skrivalo mnogo vnaprej nepoznanih opravil. Upravni odbor društva je sklenil, da denar od prodaje prejšnje zgradbe vloži v adaptacijo le-te, v gradbeni odbor pa je povabil tudi člane iz občinske uprave (navsezadnje je občina formalni lastnik zgradbe). Nekdo bi to vlaganje denarja društva lahko razumel kot posojilo občini, bolj naivni pa bi smatrali, da bodo na ta način postali bodisi lastniki stavbe, bodisi najemniki za sto let s formalno najemnino 1 evro na leto, kot je to običaj za humanitarne organizacije.
Občina pa je društvo pustila na cedilu. Ne le, da se
njihovi člani gradbenega odbora niso prikazali na prizorišču del, tudi glede obljub so se skrili za nekakšnimi paragrafi, ki da ne dovolijo odtujevanja občinske lastnine, pa tudi ne nižje najemnine, kot jo imajo predvideno za tisto cono. In - »pojeo vuk magarca«, kot pravijo naši južni bratje.
Sedaj je društvo v minusu, ker ne more plačati vseh gradbenih del, ki so bila opravljena v občinski zgradbi, novoizvoljenipred-sedniki društva pa eden za drugim odstopajo, ker nočejo imeti opravka s prezadol-ženim društvom, posebno ker jih je nekdo prestrašil, da bodo morali s svojimpre-moženjem odgovarjati za primanjkljaj.
In da je podobnost med Belgijo in društvom upokojencev še večja - oboji obstajajo še naprej. Člani plačujejo članarino, hodijo na izlete, urejujejo okolico... Celo nekatere kadrovske sklepe sprejemajo, čeprav novoizvoljeni odbor še ni konstituiran. Pri tem jim priskoči na pomoč nekakšen »deus ex machina«, kakršen je v grških dramah reševal zagate, ki jih normalni zemljan ni znal rešiti.
Upajmo, da bo kakšen »deus« rešil tudi društvo upokojencev tega dolga!
Mirko Jaušovec
Od tod in tam
Ptuj • Dan Evrope z evropsko poslanko
Foto: arhiv OS Olge Meglic
O Evropi, Evropski skupnosti, njenem delovanju, posebnostih in skupnih načrtih lahko pridobimo informacije tudi na drugačen in zanimiv način. Soboto, 7. maja, smo na OŠ Olgi Meglič posvetili dnevu Evrope, ko nas je obiskala tudi naša evropska poslanka Tanja Fajon. Prijeten uvod v druženje z gostjo so pripravili člani šolskega dramskega krožka s pravljičarko Liljano Klemenčič. Predstavili so zgodbo Kako je Evropa dobila ime, ki jo je za slikanico priredila in ubesedila prav Liljana Klemenčič, z ilustracijami pa obogatila Mojca Cerjak. Program se je nadaljeval s predstavitvijo gostje, ki je govorila o svojem delu, delu poslancev v Evropskem parlamentu. Temu je sledilo veliko zanimivih vprašanj učencev, s katerimi so pokazali, da so se na srečanje z gostjo dobro pripravili in se seznanili z njenim delom in ugledom v Evropi. S svojimi odgovori je potrdila tudi svojo novinarsko žilico, učencem pojasnila bogastvo različnosti med ljudmi, sprejemanje drugačnosti, ki bogati življenje vseh prebivalcev, medsebojno spoštovanje, hkrati pa izrazila tudi svoje mnenje o izobraževanju in učenju, saj je pridobljeno znanje temelj pri uresničevanju želenih ciljev v nadaljnjem življenju. Dan so vsi učenci in učitelji nadaljevali na Novem trgu, kjer je šola na stojnici predstavila življenje in delo Franza Liszta, v skupnem programu so baletke zaplesale na njegovo skladbo, vedenje o Madžarski pa so popestrili s slastno kulinariko.
Alenka Zenunovic
Ptuj, Zavrč • Iz dela župnijskih karitas
Aprila smo se predstavniki župnijskih karitas dekanije Ptuj in Zavrč srečali pri Župnijski karitas sv. Barbara v Cirkulanah. Iz poročil župnijskih karitas je razvidno, da so vse župnijske karitas že razdelile hrano, ki je konec marca prispela iz rezerv EU, pred veliko nočjo pa so predstavniki ZK obiskovali tudi ostarele in bolne po domovih upokojencev in župnijah ter jih priložnostno obdarili. Iz poročila o finančnem stanju sredstev, zbranih z dobrodelnim koncertom Karitas v novembru leta 2010, je razvidno, da je bilo s koncertom zbranih 10.121 evrov, kar je za 4.539 evrov manj kot leto prej, potreb po pomoči pa je vedno več, zaradi česar se sredstva relativno hitro porabljajo. Sodelavci karitas ugotavljamo, da je prosilcev pomoči vedno več, kar je posledica vedno večje brezposelnosti, ki vodi v revščino in razne človeške stiske, zaradi česar se veliko ljudi obrača na karitas, kjer jim v okviru razpoložljivih sredstev pomagamo s hrano in oblačili ter tako skušamo lajšati stiske najbolj prizadetimposame-znikom in družinam. Svet je lepši, če nekomu nekaj daš, je lepši, če nekoga rad imaš, če stisneš roko komu, ki ga kaj boli. Ta svet je lepši, če si človek do ljudi.
Za DK zapisala AT
Trnove/ • Sanacija po videmsko
Pošiljam sliko sanacije protipoplavnega nasipa čez cesto v Trnovcih (pri hrastu) po septembrskih poplavah (po sedmih mesecih). Sanacija je potekala tako, da se je gramoz preprosto razrinil po dve leti starem asfaltu in tako je še danes.Prosim samo za odgovor, kdaj oziroma ali se sploh bo sanirala cesta v prvotno stanje. Mislim, da smo tudi prebivalci Trnovca občani občine Videm in si zaslužimo enako sanacijo, kot je bila že oktobra lani na Selih, ko so gramoz preprosto naložili in odpeljali.
D. G.
Knjiga meseca
Žarko Petan:
Sadovi zmot
(najboljši aforizmi)
Leta 2000 nam je grosupeljska založba Mondena v sodelovanju z Mladinsko knjigo postregla s Petanovo zbirko aforizmov. Da je Petan v slovenskem prostoru že skoraj sopomenka z besedo aforizem, ni dvoma, dvoma pa tudi ni, da so to kvalitetni aforizmi, v zbirki, katere cilja sta tudi preglednost in vsebinska pestrost.
Zbirka Dionysos je sicer postregla še z nekaj aforističnimi knjižicami, mednje so se tako zapisale: Aforizmi Bojana Schwen-tnerja, 99 Luftballons Tomaža Brenka in Aforizmi Milana Fridauerja - Fredija. Preprost tisk, majhna priročna izvedba, majhna masa - vse to so odlike Petanove zbirke, ki lahko postane tudi droben spremljevalni in potovalni paket. Npr. v garaži (Zvest sem svojemu avtomobilu, nikoli ga ne varam s taksijem), med gledanjem dolgočasnih in nadvse mukotrpnih dnevnih poročil s političnimi temami (Politiki potrebujejo čim več besed, da bi povedali čim manj), med zrenjem v ekran, ko se na njem rišejo face slovenskih parlamentarcev, ki razpredajo o težki ekonomski situaciji v Sloveniji (Naša politika je kot ovčereja: čedalje bolj nas strižejo, mi pa samo blejamo.), v različnih letnih časih (Zima je za spanje, pomlad pa za sanjanje.). Kajpak gre za iskrive, zbadljive, ironične, humorne, a tudi grenke resnice. Drobne prebliske in pobliske, ki so s svojim majhnim zunanjim obsegom in razsežno vsebino v območju prefinjene poezije.
In za ograjo Petanovih aforizmov je kopica ljubezenskih, političnih, idejnih, filozofskih, vsakdanjih in še in še ... Ne moremo tudi mimo naslova Sadovi zmot, ki dobro odraža naravo v zbirko zajetih aforizmov: zmota. Iz zmote porojeni aforizmi. To ne pomeni, da so ti aforizmi zmota ali da so zmotni, pač pa da se napajajo iz zmot človeka in ljudi. Ker aforizmi so tudi zrcalca na steni, ki kažejo in opozarjajo. Da so Petanovi Sadovi zmot sveži, kaže zmeraj aktualna vsebina. Le redko kateri aforizem v zbirki se ne dvigne prek časovnega okvirja in tako postane večno aktualen.
Če bi jih iz zbirke natresli še nekaj, takole, za pokuši-no: »Bilje tako nezaupljiv, da ni niti sam sebi zaupal. /.../ Vsi smo enaki pred zakonom, razen zakonodajalcev. /.../ Ničvredneži so na trgu veliko vredni/.../ Videl sem vrsto pred pogrebnim zavodom, gotovo bodo spet podražili pogrebe. /.../ Naša država je uvidevna do svojih državljanov, pusti jih, da v miru životarijo. /.../ V življenju me je samo enkrat prijetno presenetil: ko je umrl.«
Sicer pa nam priročna zbirčica, izbor aforizmov, nudi tudi kratek uvod, kjer beremo o Petanovi vlogi v razvoju in obstoju slovenskega aforizma. Leta 1929 rojeni pisatelj je tako uvrščen med petinpetdeset največjih aforističnih avtorjev vseh časov nemške založbe Recklam v antologiji Aforizmi svetovne literature. Piše tudi, da je izdal dvanajst zbirk aforizmov v slovenščini, petnajst jih je izdal v tujini.
Tudi kratko oznako Petanovih aforizmov je dobro prebrati: »Njegov aforizem je večinoma tipičen, s poanto in obratom. Tehtna je ocena njegovih aforiz-mov, ki pravi, do so nekakšna zgodovina socializma - konstruirajo njegov razvoj, potek in socialno klimo v času, v katerem so nastali.«
In res: Sadovi zmot so fragmenti, nanizani v skupno zbirko, ki pa imajo, v zaporedju, kakor so objavljeni, določeno rdečo nit. Še več - nizanje se nazadnje poveže, drobci se vse bolj stikajo, povezujejo, elementarnost prerase v celovitost. V zgodbo enega v enem in enega med mnogimi. Kot bi brali s humorjem prepredeno resno študijo o Sloveniji danes, kot bi brali, kar se odvija v družbi ta hip. Tu dobijo ti aforizmi ob aktualnosti celo preroško razsežnost. In celo groteskno noto o pokvarjenem svetu nekoč, danes in v prihodnje.
Sklenimo z enim najučinkovitejših aforizmov iz knjige: »Demokracija je bila videti od daleč veliko lepša.«
David Bedrač
Literarno kolo (88) • Borut Gombač - 2
O
Med deli za odrasle je potrebno omeniti tudi Borutove prozne tekste. Med njimi še zlasti sodelovanje pri skupinskem avtorskem romanu Trampolin, roman.com, pri katerem je sodelovalo veliko znanih slovenskih pisateljskih peres.
Projekt, ki je izhajal iz izziva, nadaljevati tam, kjer je tvoj pisateljski predhodnik končal, je porodil zanimivo literarno stvaritev. Sedemnajst pisateljev in pisateljic se je nazadnje podpisalo pod njega, roman pa ponuja tudi izvirno vsebino, saj je pri takem pisanju še najtežje ohraniti trdno vsebinsko jedro, še večji izziv pa predstavlja, kako tako raznolike stile in pisateljske prijeme združiti v eno, zabrisati meje, kje je kdo končal in kje drug nadaljeval. Kakor koli že, tudi Borut je dodal svoj mozaik v prvi slovenski internetni roman, kot so ga poimenovali poznavalci.
Toda zdi se, da je najbolj pristen, najbolj sproščen, ko ustvarja otroški in mladinski pesniški svet, za katerega je značilna kopica stalnih motivov. In to takih, ki jih srečujemo tudi v delih za odrasle. Npr. semafor, budilka, valovi, ocean, tišina, zvezda itd. Motivno središče tako ni bistveno drugačno, drugačen je le način izpovedovanja in gradnja pesemskega sveta. Pesnik se sploh rad poigrava s svetlobnimi telesi, kot je semafor; pa z zvočnimi, kot je budilkami, ki meri čas in oddaja sila neprijeten zvok. Tudi če je v resnici prijeten, zjutraj, ko se šele prebujamo na silo, nikakor ni. Svetloba, ki preplavlja prostorja, in ura, budilka, ki meri čas. Čas in prostor, dve dimenziji, ki ju rad tematizira v svojem pesništvu.
Ti sta bili temeljna vzvoda tudi pri pesniški zbirki Prostorček in minutka. Povezovanje v jin-jan smislu, vzporednica moške in ženske energije sta med osrednjimi, kadar je govora o tej zbirki. Pesnik na prisrčen način združuje pojave, ki soobsta-jajo, se povezujejo ali pa tudi ne. Prostorček in minutka sta povezana v naših življenjih, dve dimenziji, ki ju lahko sicer ločeno opazujemo, a v resnici tečeta in obstajata obenem. Na tak način je združil okuse (Poprček in sladkor-
Nagrada za prvenec ima na Slovenskem poseben prostor in status. Pomeni prvo zelo resno »opozorilo« na poetiko nekoga, pomeni resen literarni znak, da neka literatura izstopa. Prvenec, prvo izdano delo, se sicer povezuje z mlajšimi avtorji, toda ne smemo pozabiti, da so tudi avtorji, ki svoje literarno snovanje dolgo pilijo, skrivajo pred javnostjo, na literarno sceno pa vstopijo nekoliko kasneje.
Pa vendar sprehod med imeni dobitnikov hitro pokaže, da so jo doslej dobivali mlajši pesniki in pisatelji. Dejstvo je, da so nagrade deloma tudi su-
som Cor^bsC
čica), steklo in odsev v njem (Steklenček in prozornica), razumski in čustveni pol človekovega bitja (Možganček in srčica), lase in uši (Lasek in uška), ogenj z vžigalico (Ogenjček in vžigalica) itd.
Da so to pesmi, ki porajajo mnoga vprašanja, kaže le na dejstvo, da gre za večplastno, poglobljeno in zelo kvalitetno poezijo. To torej v tem trenutku ni zgolj poezija za mladino, temveč tudi za odrasle. Izhajanje iz razmerja (ne)združljivček in (ne)zdru-žljivčica ali obratno vsebuje posebno tendenco združevanja in povezovanja, vendar nas navaja tudi k mislim o dialektičnih nasprotjih, ki so-obstajajo, a se tudi odbijajo in se ne morejo nikoli povsem združiti.
Pa vendar je to predvsem delo za mlade in otroke, takšna je tematika, nerodna, igriva, ljubezniva, zaljubljena, takšen je tudi pesniški pristop, ki je ritmično barvit in raznolik, mladim bralcem pa se pesmi prikupijo tudi zaradi posrečenih besednih zvez in celo likovnih rešitev. Pesmi so, nekatere v zbirki, tudi (ali deloma) likovne. Z različnimi velikostmi črk, oblikovanjem le-teh in nizanjem verzov, večjimi in manjšimi razdaljami med verzi pesmi še dodatno učinkujejo na bralca.
V pesmi Smehljajček in solzica pesnik pomen besedne zveze »iz velikega plana« združi z likovno poudarjenimi in izrazito povečanimi čr-
bjektivne, da nad njimi zmeraj bdi kanček dvoma, ali so šle v prave roke in ali ni šlo za domenek in »kuhinjo« - kakor koli že, nagrada za prvenec je določen pokazatelj kvalitete. Pomeni, da neko delo med prvenci izstopa in da ga je v poplavi vseh mogočih stvaritev vredno vzeti v roke in prebrati. Nagrada za prvenec pa prinaša tudi pogled nazaj in obenem naprej. Naprej, ko se ob nagrajenem prvencu nekega avtorja vprašamo, kako in kam bo tekla njegova pot pisanja. Bo napisal še kaj? Sledi prvencu tudi njegov bratec? Sestrica?
Da bi si odgovorili na to, pa
kami. Nato te spusti v globino TV-ekrana in jih ustrezno zmanjša: »nazaj / v / notranjost/ tv-ekrana.«
Podobno se z likovno sfero poigrava v pesmi Dvigalček in stopnička, kjer razmahne verze, s tem pa dosega učinek padanja navzdol. Tako vsebino uskladi z likovnim učinkom: »Padel // je // z // neba // kot iz najbolj sinjih sanj.«
Tudi navpično postavljen verz v pesmi Rolojček in za-vesica ima svojevrstni likovni učinek. Tu je pesnik verz zmanjšal na minimum, en glas je hkrati en verz. Ali pa pristane v vlogi verza celo eno samo ločilo. Manj od tega res ne gre, razen popolno izničenje verza: »Težek / kot tovorni vlak / je / prirolkal / po / zaspani / s /1 / e / n / i /!« Zakaj stena navpično in zakaj se to isto dogodi v tej pesmi še z besedo antena, je jasno. Oboje je navpično - likovna nadgradnja obeh besed je tako povsem opravičena, pesmi pa doda še nekaj več.
Potrebno je omeniti tudi pesem Zrakec in zračnica, v kateri si je pesnik privoščil črko o. Le-ta izstopa iz pesmi, saj je zapisana na veliko, na debelo in nadvse krepko. Da se vidita - krožnica, ki ponazarja zračnico, in prazen notranji prostor, ki predstavlja zrak: »V gumijastih škOr-njih in pelerini / je kOlesarila pO trgOvini.«
Pesniška zbirka Nekdo iz smetnjaka, ki je izšla leta 2008 pri založbi Aristej, ne stavi toliko na kakšne likovne učinke, zato pa prinaša vsebinsko bogate, v cikle urejene pesniške sklope z naslovi: Samopostrežni voziček, Semaforjev možiček, S sredine igrišča, Posmrkani šal, Zeleni valovi, Smehljaj resne frklje, Šum oceana, Sobni planet in Nekdo iz smetnjaka.
In kdo je, ta, iz smetnjaka?
To je ta, ki igra spodaj, na dvorišču pred blokom košarko, pa se trudi metati na koš. Zaveda pa se tudi, da ga morda gleda tista »s pegastim noskom«. Pa mu ne gre in
moramo pogledati tudi nazaj. Le tako je mogoče uvideti, kaj se je z nagrajenim avtorjem zgodilo. Niz imen, ki so nagrado doslej prejela, kaže na to, da so se le redka ustvarjalno zaustavila, če sploh, in da je pri vseh sledilo še veliko zanimivih literarnih del.
Med nagrajenimi je bila tudi pesnica Lucija Stupica, ki je nagrado prejela leta 2001 za pesniško zbirko Čelo na soncu. Po prvencu so sledile še mnoge revijalne objave. Izdala je vidni pesniški zbirki: Vetrolov (2004) ter Otok, mesto in drugi (2008), pogosta pa je tudi njene zastopanost v antologijah. Avtorica, ki
ne gre: »Čisto od blizu sem vrgel na koš / in tudi dva-najstič zgrešil obroč. / Od tukaj zadela bi vsaka kokoš, / rdeč od sramu rad zbežal bi proč.« In nerodnost nerodna se le še stopnjuje. Namesto da bi že končno uspel vreči na koš, žogo zamenja z glavo in pade v veliko kanto: »V mislih brzim čez parket NBA / in z žogo v roki korake seštevam. / Ker šteti in teči se hkrati ne da, / pa samega sebe spet prehitevam. // Uboge noge se zapletejo v vozel, / košu približam se na dva metra, / in kot bi se v rit zaletel mi kozel, / odfrčim skozi zrak hitrejši od vetra. // V letu zamenjam žogo z glavo / in se s krikom prevrnem v kanto. / Spet ne bo nič s košem in slavo, / primeren sem le še za ambulanto.«
Knjiga, ki jo krasijo ilustracije Didi Šenekar, prinaša še vrsto podobnih verzov o mladostniških pripetljajih in štorarijah. V pesmi o samopostrežnem vozičku se mladenič odpravi v trgovino po jajca, moko in med, pa tudi sladoled, a se zgodi nazadnje, da voziček odfrči kot nor, salamo v njem pa ukrade psiček.
Tudi kakšni globoki miselni monologi s semaforjem niso od muh: »Tej mali lenobi je čisto vseeno, / če sonce spreminja v topljeni nas sir, / noče spustiti v luč se zeleno / in nam privoščiti sok alipir.«
Pa tudi smehljaji resne fr-klje niso kar tako: »Od uhlja do uhlja me v hipu oblije / nekakšna neznosno nadležna vročica / in preden uka-žem ji, naj se skrije, / pojavi na licih se rdečica.«
Gombač, ki v zunanji obliki pristaja ali na klasično urejene kitice ali pa pesem nace-fra in natrga, verze razmahne in z njimi celo riše, izhaja iz temeljnega zvočnega vzgiba njegove poezije: rime. Da je to nevarno početje za pesnika, je jasno. Toliko rim je namreč že na tem svetu, da je težko kaj novega narediti. A on, četudi se nevarnosti zaveda, še naprej grize v to slastno pesniško figuro, jo prenavlja, nadgrajuje in plemeniti. In zdi se, da mu vedno znova uspe. Kot v kitici: »Sedma ali peta črka / v tretji ali osmi vrsti, / kot kopita divjih konj / udarjajo pobegli prsti.«
In zdaj radovedno čakamo, s čim nam bo pesnik še postregel ...
David Bedrač
se pojavlja še v vlogi publicistke in oblikovalke notranjih prostorov, je v portretih predstavila veliko število mladih ustvarjalcev, umetnikov z različnih področij, piše pa tudi članke o arhitekturi. Poleg nagrade za prvenec je prejela tudi zlato ptico, nagrado Liberalne akademije za izredne umetniške dosežke, in nagrado Huberta Burda za vzhodnoevropske avtorje, ki so jo prejeli nekateri najvidnejši ustvarjalci s tega evropskega območja.
Za njeno poezijo je značilna posebna globina, iz katere vzni-kata toplina in bivanjska svetloba. Nekakšno premikanje med verzi, ki slikajo zemljevide srca in duše.
Z zemljevidi, potovanji in drugimi kulturami pa je povezana še ena prejemnica nagrade za prvenec ...
David Bedrač
Literarni dvojčki - 44
Mnogi nadaljnji obrazi
(Stupica-Babnik)
KUHINJ
§ O
PANLES KUHINJE, KUHINJE SLOVENSKE KAKOVOSTI
Podjetje Panles trade d.o.o. je slovenski proizvajalec kuhinjskega pohištva, svoje unikatne kuhinje ustvarjajo v Rogaški Slatini.
NJIHOV CILJ JE JASEN - POSTATI PODJETJE Z DOLGOLETNO TRADICIJO IN PROIZVAJATI KUHINJE Z VSESPLOŠNO PREPOZNAVNOSTJO BLAGOVNE ZNAMKE.
Že danes se lahko pohvalijo, da so mlajše podjetje z jasno vizijo in zastavljenimi cilji, da so podjetje, ki raste in se razvija na zdravih temeljih. Kriza ga ni omajala in ponosno lahko pravijo, da uspešno premagujejo ovire in žanjejo dobre oz. izredne rezultate.
Velikost podjetja jim daje možnost hitrega prilagajanja trgu in spremembam. Hitra odzivnost, zagotavljanje konstantne kvalitete, naša fleksibilnost, prepoznavni dizajn in seveda siedijivost kupčevi individualnosti, so glavni atributi podjetja, ki zagotavljajo razvoj, rast in uspeh.
V podjetju dela in ustvarja 43 zaposlenih, kateri se trudijo ustvarjati kuhinje, ki bodo ali že krasijo slovenske domove. Ponosno povedo, da so v obdobju svojega delovanja izdelali 7832 kuhinj in toliko družin ustvarja in se druži v Panlesovi kuhinji. K svojim salonom kuhinj v Mariboru, Murski Soboti, Celju, Rogaški Slatini, Ljubljani in na Ptuju so v soboto dodali še en novi salon v Novem Mestu, kjer predstavljajo široko ponudbo svojih kuhinj.
Pred dvema letoma se je Panles pojavil na Ptuju in z zadovoljstvom lahko rečejo, da je pritegnil marsikatero družino iz Ptuja in okolice, ki se je odločila za nakup v njihovem salonu. Panles gradi na Ptuju svoj novi salon. V želji, da prikaže svojo ponudbo kuhinj v prostoru, ki bo optimalen za predstavitev široke ponudbe, kjer se bodo kupci lahko sprehodili in videli vse »Panlesove lepotice«, so se lotili projekta izgradnje salona pohištva na Puhovi ulici. Ne bo dolgo, ko jih boste lahko obiskali na novi lokaciji.

S sP
1° s*-
V	mesecu MAJU vam v Panlesovem salonu kuhinj ponovno nudijo številne ugodnosti.
Vse Panlesove kuhinje lahko kupite na kredit brez obresti, večina papirnatih zadev opravite kar v salonu.
Panles ob nakupu kuhinje Luna podari 40% vrednosti. Kuhinja Luna je v visokem sijaju iz akrila.Pri drugih modelih kuhinj zagotavljajo 25% ali 30% popust.
Posebnost nove akcije je tudi delovna plošča in stenska obloga v kamnu, pri kateri plačate samo polovico, drugo polovico vam Panles podari. Tudi aparate Bosch in Siemens nudijo po neverjetnih cenah.
V	maju je še dodatno zanimiv sestav Bosch pečica in indukcijska steklokeramična plošča, ki vam jo ponujajo
namesto 1169€ le za 869 €, pri čemer so zaloge omejene.
Kaj več informacij lahko dobite na njihovo hitro šttevilko 080 88 24 ali na www.panles-kuhinje.si
STAJERSKEGA TEDNIKA!
VALNI KOVČEK IBIC0.HH
■MPg
S TOALETNI
Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade obveščen pisno po pošti.
NAROCILNICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:.
Telefon:_
Podpis:_
Datum naročila:
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil (a) naročnik. Naročnino bom plačeval(a) mesečno po položnici.
ur C y
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
UGODNO - košnja trave, obrez okrasnega grmičevja, obrez živih mej, tudi odvoz, servis kosilnic. TGM, d. o. o., Langusova ul. 29, Ptuj, tel. 041 591 570.
GLASBENA DEJAVNOST DECIMA. Marija Mohorko, s. p., vabi k vpisu instrumentov in solo-pe-tja. Vpis bo od srede, 18., do petka, 20. maja 2011, od 15. do 17. ure na Zadružnem trgu 12 - BREG-PTUJ. Pripravljamo tudi za sprejemne izpite in tečaje za starejše. Informacije na tel.02/ 783 82-31; 751 34 91 ali 040 458-300.
UGODNO! UGODNO! v PE LINA CENTER, Zagrebška c., Ptuj. Delovnik: pon/čet: 8-14, tor/sre: 12-19, pet: 10-19, sob: 7-12. Naročila: 030 279 554.
j(Slimmer
* WELLNESS CLUBS
TEČAJ ZDRAVEGA HUJŠANJA. Prijavite se na 041 461 266. Darinka Pesek, s. p., Miklošičeva ulica 5, Ptuj.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www.brunaricenadstreski.com
%milume
d
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www. milumed.s i
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi - pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikoples-karska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
PLESKARSTVO Vuzem, fasader-ska dela, knauf sistemi, talne obloge. Inovativne rešitve, ugodne cene in svetovanje. GSM: 051 205 373.
IZDELAVA, popravila in servisiranje pohištva, izdelava kuhinjskega pohištva, izdelava ostalega pohištva po meri. Montaža stavbnega in drugega pohištva. Izdelava vrtnih ut in nadstrešnic za avtomobile. Gregor Stramič, s. p., Zg. Pristava 4a, 2323 Ptujska Gora; GSM: 031/ 671-754.
KO LOPATA OMAGA, MINIBAGER POMAGA. Robert Grabar s.p., Rabelčja vas 15, Ptuj. Informacije gsm 041 705 286.
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: adaptacije, novogradnje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp, fasade - klasične ali demit, s stiroporjem ali volneno volno, suhomontažna dela po sistemu KNAUF, slikoples-karske storitve ter urejanje okolice. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, GSM 051 415 490.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM prašiče v teži od 25 do 100 kg, cena 1,50 do 2,30 €/kg, z možnostjo dostave. Tel. 041 670 766.
NJIVE vzamem v najem v Gorišnici, Markovcih in okolici. Tel. 041 670 766.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in druge vrste lesa, po želji jih za doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 1401.
BUKOVA drva, razžagana, zložena na paleti, prodajamo, možnost dostave. Tel. 041 893 305.
V OKOLICI Juršincev prodam 8 hektarjev ravninske košnje. Tel. 030/652-905.
PRODAM bukova drva, možna je dostava. Tel. 051 257 092.
ZAMENJAMO teličko simentalko, staro tri mesece, za bikca mesnate pasme. Tel. 031 443 117.
KUPIM bikce simentalce. Tel. 041 825 057.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
PRODAM visoko brejo telico. Tel. 031/278-075.
PRODAM dve kravi pasme sivka, ena je breja, ter seno s travnika v balah. Tel. 031 839 764.
ROTACIJSKO traktorsko kosilnico SIP 165 in trosilec umetnega gnojila Vicon prodam. Tel. 041 588 741.
KUPIM jalovo kravo ali telico, vajeno paše. Tel. 040 727 779.
NESNICE, rjave, v 20. tednu, tik pred nesnostjo, prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246.
PRODAM koruzo v zrnju, cca 1000 kg. Tel. 041 571 708.
UGODNO PRODAMO les za ostrešje, late, morale, deske, opaže in bruna. Možna tudi dostava. Telefon 051 325 033, 041 642 055.
PIŠČANCE domače reje, težke od 2,5 kg naprej, prodam. Telefon 02 688 19 11, 051 215 245.
PRODAM dvoosno traktorsko kiper prikolico, čelni nakladalec za traktor, rotacijsko kosilnico. Telefon 051 368 960.
DOM-STANOVANJE
ODDAM v najem enoinpolsobno stanovanje v I. nadstropju v Ptuju, Ul. 5. prekomorske. Inf. po tel. 051 337 677.
ODDAM dvosobno opremljeno stanovanje z garažo in kletjo v Za-vrču. Tel. 051 684 799.
V NAJEM oddamo enosobno opremljeno stanovanje na Ptuju. Tel. 779 52 51.
ODDAMO enosobno opremljeno stanovanje, 37 m2, na Kraigherjivi na Ptuju, cena 230 €/mes. Tel. 041 886 513.
STANOVANJA oddam v najem, 3 krat dvosobno (najemnina 250 €/ mes.), 1 trosobno (najem. 300 €/ mes.) v Bukovcih. Tel. 041 639 074.
PRODAM vrtno mizo ter klopi. Tel. 751 54 21, GSM 040 481 236.
NEPREMIČNINE
NAPRODAJ je čudovito, 46 kvadratnih metrov veliko stanovanje z dvigalom na mirni lokaciji na Ptuju. Informacije po telefonu 041 81 77 37.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Tel. 041 730 842.
GRADBENO parcelo 8,2 ara v Ga-jevcih prodam. Tel. 031 233 -264.
PRODAM dvostanovanjsko hišo v Kicarju z lepim razgledom na Ptuj, takoj vseljivo. Tel. 041 906 617.
PTUJ - OKOLICA PRODAMO obnovljeno hišo, 185 m2, z garažo in vrtom, takoj vseljivo, brez posrednika, 135.000,00 evrov. Telefon 01 25 11 176.
PRODAMO parcelo s starejšo hišo na čudoviti lokaciji na Grajenščaku. Telefon 041 245 054.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
HITRI KREDITI
Ptuj, Trsterijakova 51
( Domino géjWÉfr J -nad. Ji
(MÂÇWfM
DOBROTE
SLOVENSKIH KMETIJ
od 19. do 22. maja 2011
MIN0RITSKI SAMOSTAN
M ffltijt*
slovesnost ob odprtju razstave bo v četrtek, 19. maja 2011, ob 16. uri dobrote bodo na ogled od četrtka do nedelje med 9. in 18. uro
SOBOTA, 21. 5. 2011 ob 13.00
Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj za mlečne in mesne izdelke, vina, suho sadje, sokove, olja, kise, sadjevce, marmelade, konzervirane vrtnine, kompote in žganja.
NEDELJA, 22. 5. 2011 ob 10.00
"Slavnostna maša v minoritski cerkvi, somaševanje vodi dr. Janez Gril
ob 11.00
Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj za krušne izdelke
*	iS L-
^ ; t - v
*	ergaiuzatorji razstave so:	;	___ ^^^^
. Kmetijsko gozdarska zbornica SÎôvenije, KßZS-Zp^Ptuj; KmeÎijskalfetovalA?^K;Mest[Abcvina Ptuj
L tB r'epublikasloVenija	„ " '^fck	' '
,	MINISTRSTVO ZA KMETIJSKO, GOZDARSTVO IN PREHRANO
do 4.500 €
[î_3 upçkcjcflçç-aapoilem II
Perutnina Ptuj
Odprto
tudi ob nedeljah!
Od začetka maja do konca septembra 2011
Spoštovani kupci in ljubitelji piknikov, obveščamo vas, da bomo v prodajalni Perutnine Ptuj, na Zagrebški cesti 32 v Ptuju, v poletnih mesecih poslovali tudi ob nedeljah.
Čakajo vas prijazni prodajalci in pestra
izbira piknik izdelkov.
Ker za dober piknik ni nikoli prepozno.
Vabljeni.
Maloprodaja PP,
Zagrebška cesta 32, Ptuj
Sobota:
B:üü - 13:üü
Nedelja:
B:üü - 12:üü
Program TV Ptuj
Oddaja v soboto ob 21.00 in nedeljo ob 10.00: »50 zvezdic za otroke«; nastopajo na-rodnozabavni ansambli Štajerskih 7, Štirje kovači, Pogum, Vitezi celjski, Slapovi, Navihanke.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC 01 VRATA
Smer Grajena \
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
PETEK 13.5.
8:00 Goriš ni ca - Iz naših krajev 10:00 Glasbene oddaje preteklih let 11:00 Utrip iz Ormoža 11:50 Ptujska Kronika 12:30 Video strani 17:00 Glasbena oddaja 18:00 Kronika občine Lenart 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 21:45 Povabilo na kavo 22:15 Glasbene oddaje preteklih let 23:00 Video strani
NEDELJA 15. 5.
SOBOTA 14.5.
TV
www.siptv.si
8:00 Otroška oddaja 9:00 Ljudska pesem in glasba 10:10 ŠKL
11:00 Komedija - Ženske stvari 13:00 Revija MePZ 1. del 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Destrnik - Zapojmo in zaigrajmo
po domače 18:30 Kronika občine Lenart 20:00 Momo - miniserija 4/6 21:15 Video strani
In hjm Mmo prlmotnl?
Stol Tv, T2tV
v sistemih KKS... PM-S02
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340
Domava 116 D, 2252 Domava
8:00 S pesmijo praznujmo Markovo 9:30 Momo - miniserija 4/6 10:00 Kronika občine Lenart 11:45 Kuhajmo skupaj 12:15 Video strani 18:00 Glasbene oddaje preteklih let 19:00 Ptujska kronika 20:00 Praznik Občine Markovci 21:30 Markovci - Iz domače skrinje 23:55 Video strani
PONEDELJEK 16.5.
8:00 Oddaja iz Občine Videm 9:20 ŠKL 10:00 Utrip iz Ormoža 10:45 Povabilo na kavo 11:25 Ptujska kronika 11:40 Kuhajmo skupaj 12:30 Video strani 17:00 ŠKL
18:00 Komedija - Ženske stvari 20:00 Praznik Občine Markovci 23:00 Mozaik kulture 23:30 Video strani
ASFALTIRANJE CEST, DVORIŠČ
Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina
GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
2W0D«0 [IM ;®o hm
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
PTUJSKA TELEVIZIJA
PeteK13.S. 10:05 Hrana in vino 10:10 Ptujska kronika - pon. 10:50 Povab ¡Id nakana — pon. 11:30 Spoznajtnoss.com 13:15 Koncert Bacil Caribe 14:25 Koncert Tomaž Pengov 15:10 Vsega je kriva Nina 1635 30 let Tamburaši Hoče 17:35 Hrana in vino ItOO Ptujska kronika - pon. 18:20 fesi IV-Ormož 19:15 Tri - avtorski projekt Bazene Krivec 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Spoznavamo občine 20:45 Povabilo na kavo-pon. 21:25 To bo moj poklic-Pek 22:20 Info kanal Sobota 14.5.
9:35 OtroSka oddaja Gorišnica 10:35 Sipko- otroška oddaja 11:05 To Po oioj poklic -Pok pon. 12:00 Ptujska kronika 12:20 SpPinajmose.cDm 13:15 Tri - avtorski prcjeht Božane Krivec 1400 Ptujska kronika-pon. 14:20 30 let Tamburaši Hoče 15:30 Zgodbo Balkana 18:00 Ptujska kronika - pon. 18:20 Polka in majolka 17:25 Lokacija Slovenija 1S:00 Ptujska kronika -pon.
IPGDD PROGRAMSKA SHEMA PeTV
19:20 SpDznajmose.com 19:10 Regi TV - Ormož 20:00 Ptujska kronika — pon. 20:20 Spoznavamo občine 20,45 Povabilo na kavo-pon. 21:25 Tri - avtorski proje kt BoZene Krivec 22i0 Ptujska kronika-pon. 22:20 Info kanal Molja 16.59:20 Otroška oddaja Gorišnica 10:20 Sipko - stroška oddaja 10 50 Hrana in vino 11:4! Ptujska kronika - poti. 12:05 Spoznavamo občino 12:30 Srečanje i Evropo - dokumentarna oddaja 13:00 Pregled tedna 13:25 Spoznajmose.com 14:15 30 let Tamburoš Hoče 15:15 Koncert Bacu Caribe 16:25 Polka in majolka 17:30 Hrana in vino 13=25 Spoznajmo občine 18:50 Povabilo na kavo - pon. 19:30 Pregled todna 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 togi TV Ormož 21:10 Tri -avtorski projekt Božene Krivec 22:00 koncert Tomaž Pengov . .
www.petv.tv
Odslej nas lahko spremljate tudi na T2
O OMiklavž
ODKUP, PRODAM, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662. avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
BMW 318 D KARAVAN C0NF0RT	2008	14.990,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
CITROEN C41.6 HDI PICASSO AMBIANCE	2008	11.750,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRN
CITROEN XSARA PICASS01.8 i 16 V	2000	2.100,00	AVT. KLIMA	KOV. ZELENA
CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI	2004	5.280,00	AVT. KLIMA	KOV. ZLATA
FORD FOCUS 1.8 TDCI TREND	2009	10.380,00	AVT. KLIMA	SREBRN
HYUNDAI COUPE 2.0	2007	8.980,00	AVT. KLIMA	SREBRN
KIASORENTD 2.5CRDI EX	2005	10.280,00	ALU PLAT.	KOV. MODRA
PEUGEOT 407 SW 1.6 HDI PREMIUM	2008	9.880,00	AVT. KLIMA	SREBRN
RENAULT ESPACE 1.9 DCI EXPRESSION	2005	7.880,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1.9 DCI GRAND	2004	5.980,00	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI AUTHENTIQUE	2006	6.980,00	KUMA	BELA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI LATITUDE	2008	8.680,00	AVT. KLIMA	KOV. ZLATI
SEAT LEON 1.9 Till STYLANCE	2006	9.400,00	AVT. KLIMA	BELA
Skoda roomster 1.9 td confort	2007	8.990,00	KUMA	KOV. MODRA
VW GOLF V PLUS 1.9 TDICONFORT	2008	12.280.00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2006	10.400,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 2.0 TDI 4X4 CONFORTUNE KAR.	2007	14.400,00	AVT. KLIMA	SREBRN
www.radio-tednik.si
NA ZALOGI TUDI DOSTAVNA VOZILA
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
C družbi oddaje	> ^
Z glasbo do srca z	do
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-1ednik.si
zeraJBSIon Brigita	C/tZ/Ti/M^ ita rudnik s.p.
ijnikova cesta 3. Ptuj	www.Erizerstvo-brlfeita.com
T:02 7764561
lta.pusnik#amis.net	NOVO: LINIJA KERASTASE
www.trizerstvo-brIgita.com
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		cenf)	Oprema	Barva
opel fr0ntera 2,01 sport	1994	1.250,00	prvi last.	KOV. črna
citroen xsara 1,61plaisir	2000	1.850,00	avt. klima	kov. srebrna
alfa romeo 156 2,015 selespeed	2003	4.950,00	avt. klima	Črna
mercedes benz slk 230 roadster komp.	1996	6.500,00	serv. knjiga	kov. srebrna
renaultthalia 1,4 rt	2001	1.990,00	prvi last.	kov. srebrna
volkswagen eos 1,4tsi	2010	18.900,00	12.000 km	kov. črna
jeep grand cher0kee 2,7 td avt. 4wd	2002	8.350,00	avt. klima	kov. siva
kia ceed 1,416v	2007	6.990,00	prvi last.	kov. t. modra
renault cli01,2 storia	2007	5.350,00	prvi last.	kov. sv. modra
peugeot partner 1,6 hdi totem	2007	6.900,00	prvi last.	kov. peščena
citroen xsara 1,616v exclusive	2002	3.750,00	avt. klima	kov. srebrna
volkswagen touareg 2,5 tdi avt.	2004	16.800,00	serv. knjiga	kov. Črna
fiat punt01,2 sx	2001	2.140,00	prvi last.	kov. srebrna
peugeot 2061,4 ix-line	2005	4.300,00	prvi last.	kov. srebrna
ford f0cus 1,8 tdci karavan	2002	3.600,00	klima	kov. srebrna
opel corsa 1,0 club	2003	2.620,00	prvi last.	k0v.b0rd0
peugeot 2061,4 ixrpresence	2001	2.750,00	klima	kov. srebrna
peugeot 2061,41 x-line	2005	4.530,00	klima	kov. srebrna
citroen xsara 2,0 hdi exclusive	2003	3.750,00	prvi last.	kov. moder
renault megan 1,616v expr. c0n. sedan	2006	5.990,00	serv. knjiga	kov. zlata
land rover freelander 1,8 xei	1999	4.350,00	prvi last.	kov. zelena
peugeot 2061,4xs break	2003	4.390,00	avt. klima	kov. črna
mitsubishi space star 1,3 gli	1999	2.250,00	prva reg. 2000	zelena
daewoo nubira 1,616v sx	2003	3.470,00	prvi last.	kov. zlata
NEKOLIKO DRUGAČEN POGLED NA NAJLEPŠO VAS NA SVETU
IZBOR NAJLEPŠIH KARIKATUR ZADNJE PETLETKE V ŠTAJERSKEM TEDNIKU V
Boris Miočinovič	■	_ | J +1 I I Q
Aleš Gačnik	J/'NX/inPi 1	'
SodobnavZ<30jkaturi in besedi
_	tretja petletka
Ptujski diplomatski priročnik, ki ne sme manjkati na vaši knjižni polici
NAROCILNICA
Naročam_izvodov knjige Sodobna zgodovina
Ptuja v karikaturi in besedi po ceni 10€za komad.
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptujd.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Knjigo lahko kupite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj ali izponite priloženo naročilnico in vam jo pošljemo po pošti (po povzetju, s pripadajočo poštnino).
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
REPUBLIKA SLOVENIJA
Upravna enota Ptuj
Upravna enota Ptuj objavlja na podlagi 21. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. l. RS št. 01/07-UPB1), naslednji
RAZGLAS
Za izvedbo zakonodajnega referenduma o Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, zakonodajnega referenduma o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, ki bodo v nedeljo, 5. junija 2011, so razgrnjeni splošni volilni imeniki. Volilni imeniki so razgrnjeni na krajevnih uradih in na sedežu Upravne enote Ptuj, Slomškova ulica 10, Ptuj, soba št. 6.
Vsak državljan Republike Slovenije ima pravico pogledati razgrnjene splošne volilne imenike in zahtevati popravek v naslednjih primerih:
•	če sam ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati;
•	če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju tega volišča;
•	če je vpisana oseba, ki je umrla;
•	če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Pregled in popravek splošnega volilnega imenika se lahko zahteva ustno ali pisno pri upravnem organu, ki je razgrnil volilni imenik, v času uradnih ur najkasneje 15 dni pred dnem glasovanja.
Mag. Metod GRAH, načelnik
Prireditvenik
Petek, 13. maj
ves dan
15.00
15.00 15.15
17.00
18.00 18.30
19.00
19.00
19.00
19.30
19.30
19.30
20.00
20.00
20.00
Kot nad Kebljem - kmetija Boček: projekt Via Savaria -okusi bistriškega Pohorja
Ormož, Hardek: 10. moto srečanje v organizaciji MK C'est bon Ormož
Jeruzelem: medgeneracijsko srečanje ob Dnevu družin
Hajdina, pred občino: pohod Čez goro k županu Stanku Glažarju do
Majskega Vrha, v organizaciji PD Hajdina
Ptuj, športna dvorana OŠ Ljudski vrt: prireditev otrok Vrtca Ptuj -
Gozdna pravljica, ob 27. prazniku in 66-letnici Vrtca Ptuj
Ljutomer, Glavni trg: koncert »Lotmerk v cvetoči pomladi«
Ptuj, prostori četrtne skupnosti Ljudski vrt: meditativna glasba in
kanalizirani zdravilni zvok z glasbili ljudstev sveta z Natalijo Karo
Oplotnica, večnamenska športna dvorana: 36. območna revija
odraslih pevskih zborov
Podlehnik, krajevna dvorana: dobrodelni koncert za pomoč družini Piškur; v organizaciji župnijske Karitas Sv. Trojica Cirkovce, večnamenska dvorana: Pod lipo - območna revija folklornih skupin, 1. del; sodelujejo FS iz Ptuja, s Hajdine, iz Lancove vasi, Cirkulan, Dolene in Cirkovc
Ormož, Dom kulture: Večerja v pogrebnem zavodu - Gledališko-lite-rarno društvo Ormož
Ptuj, dvorišče Minoritskega samostana: Viktorinov večer z radiom Ognjišče - komedija »Radio Plamen - dan, ko je šlo na radiu vse narobe«
Ptuj, Narodni dom: srečanje delavcev Vrtca Ptuj in gostov ob 27. prazniku in 66-letnici Vrtca Ptuj
Svetinje, Svetinjska klet: glasbeno-vinski dogodek z Markom Kočarjem in Tadejem Vesenjakom
Ptuj, Mestno gledališče: monokomedija Muck in Go partnerja »Končno srečna« z Deso Muck, za izven
Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije: letni koncert Komornega moškega zbora Ptuj pod vodstvom Ernesta Kokota; gostje - Moški pevski zbor Rogoznica pod vodstvom Franca Lačna
Sobota, 14. maj
.00
Ormož, železniška postaja: 9. pohod po Ormoški planinski poti PD Maks Meško Ormož
Ljutomer, Glavni trg in mesto: Lotmerk v cvetoči pomladi Zamušani, gasilski dom: 7. putarski praznik vin in ocenjevanje vin v organizaciji Društva vinogradnikov in vinarjev Štajerski putar Gerečja vas, igrišče: pohod Dan druženja in gibanja treh generacij v organizaciji OŠ Hajdina, sledi družabno srečanje ob 12. uri 10.00 do 12.00 Ptuj, Terme - pri restavraciji Zila: test hoje na 2 km v organizaciji Zdravstvenega doma Ptuj
Ormož, Hardek: 10. moto srečanje v organizaciji MK C'est bon Ormož
Podgorci: 35. praznik vina in domačih jedi, pokušnja ocenjenega vina; od 19.00 zabavni večer z ansamblom Pajdaši, v organizaciji TD Podgorci
Ljutomer, Glavni trg: Območno srečanje odraslih folklornih skupin Prlekija pleše in poje
Ptujska Gora, bazilika Marije Zavetnice: sedmi mednarodni Mari-jafest z gosti - pričevalec duhovnik Robert Friškovec in ansambel Dominik; ob 18. 00 pričetek tekmovalnega dela Marijafesta Cirkovce, večnamenska dvorana: Pod lipo - območna revija folklornih skupin, 2. del; sodelujejo FS iz Gorišnice, Rogoznice, Pobrežja, Ptuja, Lancove vasi, Stoperc in Cirkovc
Ormož Kulturni dom: območna revija odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin Kdor poje 2011, v organizaciji JSKD OI Ormož Ptuj, DomKulture: koncert Gal Gjurin
8.00 8.30
9.00
15.00
16.00
17.00
17.00
19.00
19.00
20.30
Nedelja, 15. maj
9.00 Draženci, igrišče: spomladansko preverjanje operativne sposobnosti gasilcev iz občine Hajdina, v organizaciji občinskega poveljstva Hajdina
9.00 do 18.00 Ptuj, grad: prireditve ob mednarodnem dnevu družine in mednarodnem dnevu muzejev; brezplačen ogled grajskih zbirk; fotografiranje v baročnem oblačilu, muzejska delavnica za družine -izdelovanje poskočnih žabic; ob 16.00 brezplačen ogled predstave Princeske v izvedbi akademskih igralk 10.00 Cven, Grunt TD Cven: pohod po Prlekiji, v organizaciji TD Cven 15.00 Botanični vrt Tal 2000: odprtje sezone, gong Lučka Šantl, predstavitev knjižice Antona Polerja Darovi narave 17.00 Ormož, Dom kulture: Živalski karneval - produkcija baletnih plesalk Glasbenega centra Muzika
Ponedeljek, 16. maj
9.30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Roalda Dahla Gravža, za šole in izven
20.00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Ulrike Syha Zasebno življenje SNG Drama Ljubljana, za abonma Tespis in Orfej ter za izven
Torek, 17. maj
19.00 Ptuj, slavnostna dvorana ptujskega gradu: predstavitev knjige Rudija Ringbauerja Moj prepir z Bogom; pogovor bo spremljal glasbeni program
Kino Ptuj
Petek, 13., sobota, 14., in nedelja, 15. maj: 17.30 znanstvenofantastična
komedija Paul; 19.20 grozljivka Obred; 21.20 Art program: brutalna kriminalna drama Srbski film
www.radio-tednik.si
Ni res, da si odšla - nikoli ne boš! Ujeta v naša srca z lepimi spomini boš vsak naš korak spremljala v tišini.
V SPOMIN Tiliki Junger
IZ VAREJE 15 1944-1996
Ne moremo verjeti, da je 10. maja minilo petnajst let, odkar smo te nenadoma prezgodaj izgubili, draga mamica, žena in babica.
Naj nihče ne reče, da vse mine, da čas celi rane. Spomini in grenka bolečina, da te ni več med nami, bodo večni. Ostaja nam tvoj tihi dom, ki ga bomo vedno obiskovali. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu.
Tvoji najdražji
Spomin na tebe večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih vedno boš živel!
ZAHVALA
ob boleči in nepričakovani izgubi dragega
Bojana Kampla
Z GRAJENŠČAKA 5
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje.
Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene in mame
Zalike Jerenko
IZ NJIVERC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in za svete maše ter izražena sožalja.
Prav posebej se zahvaljujemo g. župniku msgr. mag. Antonu Pačniku za opravljen obred in sveto mašo, moškemu pevskemu zboru iz Vidma in cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi, g. Aublju za sočuten govor, g. Jezi za odigrane melodije in ge. Veroniki za vse molitve. Posebno hvala družini Valentan za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala pogrebnemu podjetju Mir za organizacijo pogreba. Vsem in vsakomur še enkrat prisrčna hvala.
V globoki žalosti: vsi njeni najdražji
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10
Mostlček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri konceslonaiju. do 12 obrokov Z0BN0PR0TET1ČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
En sončni soj, en topel dan iz tal izvabi cvet krasan; en črn oblak, en nočni mraz in strt je cvet za večni čas.
(S. Gregorčič)
V SPOMIN
najinima staršema
Antonu Zupaniču	Slavici Zupanič
*1934 + 1991	*1931 + 14. 5. 2007
20 let	4 leta
IZ MARKOVCEV 28/A
Hvala vsem, ki z lepo mislijo in besedo ohranjate spomin nanju ter postojite ob njunem grobu.
Vajina Zdravko in Stanka z družinama
V SPOMIN Zvonku Težaku
IZ HRASTOVCA 81, ZAVRČ
10. maja je minilo 5 let, odkar si odšel od nas, vendar si za
vedno ostal v naših srcih.
Hvala vsem, ki se ga spomnite z lepo mislijo.
Tvoji najdražji
Iščem tvoj glas, pa ga ni in ni. Ostane nam le cvetje, ki zate cveti, in sveča, ki zate gori, ter spomin na lepe dni.
SPOMIN
9. maja sta minili dve leti od nepričakovane izgube dragega sina in brata
Ivana Pulka ml.
IZ ŽETAL 2009-2011
Hvala vsem, ki se ga spominjate, ohranjate lepo misel nanj in mu poklonite cvet ali svečko v njegov spomin.
Žalujoči: mami, ati, brat Thomas z Brigito in brat Darko z družino
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mamice, sestre, babice in prababice
Jožefe Kline
roj. Horvat
IZ LANCOVE VASI 14
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše, hvala za izraze sožalja, tolažbo in pomoč v težkih trenutkih. Hvala g. župniku in vsem izvajalcem za opravljene storitve in pogrebni obred.
Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči njeni najdražji
Odšla si, več te ni in v srcih to spoznanje nas boli, v bolečini nemi smo tiho sklonili glavo z lepo mislijo na te - saj samo spomini so tisti, ki so večni.
V	SLOVO
dragi
Mihaeli Arnuš
IZ DORNAVE
V	tihi žalosti te bomo večno ohranjali v srcu in v lepem spominu.
Ati z družino
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naših dragih otrok
Mihaele, Darje in Patrika Arnuša
IZ DORNAVE 99/A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih žalosti in bolečine stali ob strani.
Hvala vsem za izrečene besede sožalja, za topel stisk roke, za darovano cvetje, sveče in za sv. maše ter vsem, ki ste jih pospremili na njihovi zadnji poti. Hvala vsem, ki jih boste ohranili v trajnem spominu!
Njihovi najdražji
Kidričevo • Po zahtevi za zaprtje centra za ravnanje z nevarnimi odpadki
Nezadovoljni z županovim odgovorom
Potem ko sta predstavnika nestrankarskega gibanja za Kidričevo županu Antonu Leskovarju izročila pobudo za zaprtje centra za ravnanje z nevarnimi odpadki s podpisi 501 občana, so iz občine že prejeli odgovor, vendar z njim niso zadovoljni.
Kot smo poročali, je vodja nestrankarskega gibanja za Kidričevo Branko Štrucl v petek, 22. aprila, skupaj s članico gibanja Karmen Ka-špert kidričevskemu županu Antonu Leskovarju izročil pobudo s podpisi 501 občana, ki odločno zahtevajo zaprtje centra za ravnanje z nevarnimi odpadki podjetja Saubermacher na območju industrijske cone podjetja Talum. Župan Leskovar je ob prejemu pobude s podpisi krajanov obljubil, da bodo vsebino podrobneje preučili in v skladu z zakonom nanjo odgovorili v osmih dneh.
V	začetku tega tedna nam je Branko Štrucl sporočil, da so odgovor kidričevskega župana Antona Leskovarja sicer prejeli, vendar z njim niso zadovoljni, saj jih v spremnem dopisu poziva k odpravi domnevnih neskladnosti s statutom občine Kidričevo. V dopisu, ki ga je 3. maja podpisal župan, je med drugim zapisano:
„22. aprila 2011 sem prejel vašo pobudo /.../ za razpis referenduma za zaprtje centra za predelavo nevarnih odpadkov Saubermacher Slovenija, d. o. o., ki deluje na območju občine Kidričevo in smo presojali njeno neskladnost z določbami veljavne zakonodaje ter Statuta občine Kidričevo.
V	skladu z določbo prvega odstavka 70. člena statuta občine je mogoče pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma vložiti glede splošnega akta občine ali njegovih posameznih določb, zato vas na podlagi določbe 4. odstavka 70. člena statuta pozivamo, da svojo pobudo uskladite z zgoraj citirano določbo statuta z natančno navedbo oblikovano zahtevo za razpis referenduma in ustrezno obrazložitvijo v roku 8 dni po prejemu tega poziva. Če kot pobudnik tega ne boste storili, se šteje, da pobuda ni bila vložena, o čemer vas bom nemudoma obvestil in istočasno o tem obvestil tudi svet občine Kidričevo."
Foto: M: Ozmec
Branko Štrucl in Karmen Kešpert z odgovorom kidričevskega župana Antona Leskovarja nista zadovoljna, saj menita, da gre za sprenevedanje.
Vsebino odgovora Branko Štrucl takole komentira: „Župan očitno noče, da bi problematiko obravnaval občinski svet, zato se gre nekih 'pravnih igric', in na zahtevo za razpis referenduma, da se center odstrani z našega območja, odgovarja, naj vlogo dopolnimo in navedemo člene. Pri tem se spreneveda, da veljajo tudi krovni zakoni in Ustava Republike Slovenije, da nas morajo zaščititi pred nevarnostjo. Kot da 501 podpis volivk in volivcev lahko preprosto spregleda in te zahteve ne da niti na sejo občinskega sveta, ampak kar sam odloča. Če bi takoj od-reagiral in ne bi zavlačeval, bi lahko izpeljali lokalni referendum ob t. i. treh državnih referendumih.
Z odgovorom ne le da nismo zadovoljni, predvsem smo razočarani nad obravnavo naše pobude oziroma zahteve, in še bolj se sprašujemo, zakaj takšen odnos. Mar mu je več denar? Menda mu je res več za sredstva kot za zdravje, ko daje na tehtnico porabo denarja za referendum, po drugi strani pa naša (proračunska) sredstva zapravljajo za izdelave najrazličnejših projektnih dokumentacij, ki obležijo v predalu. Za ta posel pa namesto da bi usposobili zaposlene na občinski upravi, najemajo zunanje institucije in posameznike."
Kako boste v vašem gibanju sedaj ukrepali?
„Najprej moram poudariti, da smo ponosni na podpi-
snike, med katerimi so tudi takšni, ki nas že vrsto let zdravijo. Verjetno to nekaj pomeni. Še bolj pa nas spodbuja dejstvo, da nas podpirajo in nam stojijo ob strani okolje-varstveniki iz cele Slovenije. Dobivamo pisma in klice, da Saubermacherju in njegovim obljubam o 'zeleni oazi', ki nam jo ponuja, ni verjeti. Na Vrhniki namreč sanacijo, podobno naši, obljubljajo že od leta 2007, pa jim še vedno
'smrdi'.
Na laži jih je dobila tudi novinarka, ko so se odgovorni kljub eksplicitno zastavljenemu vprašanju, ali so pripeljali v Kidričevo tudi odpadke iz Kemiplasa Koper, preprosto sprenevedali, če že ne lagali. Ko pa je omenila podatke z ministrstva, ki jih je pridobila, so nejevoljno priznali, da so jih dobili preko drugega posrednika. A dobili so jih in to na naše območje, ki zaenkrat, kot pravijo sami, še ni ustrezno urejeno. Opozarjajo nas tudi različni strokovnjaki s področja kemije, fizike, varstva pred nesrečami, ki so pregledali poročilo Sauber-macherja in ugotovili, da gre za zares zelo sporno zadevo."
Kljub temu je sedaj slutiti, kot da ste v svojih prizadevanjih nemočni?
„Mislim, da ni čisto tako. Ker še teče postopek za izdajo gradbenega dovoljenja na oddelku za okolje in prostor Upravne enote Ptuj, smo podali zahtevo za stranskega udeleženca v postopku in
priložili vse podpise. Z zahtevo želimo izkazati svoj pravni interes in vstopiti v postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Gre za objekt, ki ni državnega pomena, nepremičnina pa leži na območju občine Kidričevo in prebivalci imamo z zakonom zagotovljeno pravico soodločati o tem."
Naj dodamo le še to, da nam je župan Anton Lesko-var včeraj sporočil, da bodo predstavniki podjetja Saubermacher Slovenija, ki je investitor posodobitve centra za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem, vsa potrebna dejstva o izgradnji oziroma posodobitvi tega centra predstavili tudi občanom občine Kidričevo na predstavitev, ki bo 18. maja ob 18. uri v prostorih OŠ Kidričevo, zato vabijo vse, ki jih omenjena problematika zanima, saj bodo imeli priložnost, da bodo o tem dobili vse potrebne informacije in morda razčistili morebitne nejasnosti.
M. Ozmec
Ptuj • Gostuje cirkus Monte Carlo
Predstave še do nedelje
V Ptuju gostuje od 11. do 15. maja mednarodni cirkus Monte Carlo, v katerem nastopa 12 vrhunskih artistov iz petih evropskih držav in Argentine.
Kot je pojasnil direktor Elvio Anselmi, je cirkus Monte Carlo ustanovil pred 6 leti: „Prihajamo iz sosednje Italije, sicer pa so bili artisti že moji starši, tako da sem bil jaz v cirkusu tudi rojen. Turnejo po Sloveniji smo pričeli 14. aprila v Ljubljani, v Ptuj pa smo prišli iz Celja. V predstavah našega cirkusa nastopa 12 arti-stov iz Italije, Španije, Avstrije, Nemčije, Francije in celo iz daljne Argentine."
Po ogledu sredine predstave smo se nekateri že lahko prepričali, da gre za vrhunske artistične točke, saj človeku zastane dih ob hoji po jekleni vrvi, žon-gliranju z različnimi rekviziti, ob spretnostni vožnji z mono-ciklom, tudi vragolije gumijaste deklice so neverjetne, da o drzni akrobatski točki na kotalkah ne govorimo. Posebnost predstave je točka, v kateri nastopajo dresirani psi. Ob vsem tem za
Foto: M. Ozmec
veliko humorja skrbi cirkuški super klovn Gianni.
Cirkus Monte Carlo bo v Ptuju še do nedelje, njihov šotor je
postavljen ob trgovini Eurospin, vsak dan pa pripravljajo po dve predstavi: ob 16.30 in 19. uri.
-OM
_ KD*.
Napoved vremena za Slovenijo
Če Zofija (15.) zemlje ne poškropi,22/11 jvreme poleti prida ni.
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Možne bodo kratkotrajne plohe, popoldne tudi kakšna nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 14, najvišje dnevne od 20 do 24, na Primorskem do 26 stopinj C.
Obeti
V soboto bo razmeroma sončno, le v zahodni Sloveniji se bo popoldne pooblačilo. Tam bo ponekod rahlo deževalo. Pihati bo začel jugozahodni veter. V nedeljo se bo postopno pooblačilo, dež bo čez dan zajel vso državo.
N
Sparglji
(pester izbor jedi iz svežih špargljev)
SS
Črna kronika
Kolesarji v prometu
V	letu 2011 se je varnost kolesarjev na območju PU Maribor bistveno poslabšala, saj so policisti obravnavali 32 prometnih nesreč - 9 več kot leta 2010, v katerih so umrli 3 kolesarji.
Ker kolesarji sami povzročijo skoraj polovico prometnih nesreč, v katerih so udeleženi, in se povečuje tudi njihova udeležba v cestnem prometu, se to kaže tudi v večjem številu ugotovljenih kršitev ce-stnoprometnih predpisov. Zoper kolesarje so policisti v letu 2010 na območju PU Maribor ukrepali 537 krat - 12 odstotkov več kot leto poprej, najpogosteje zaradi vožnje pod vplivom alkohola, nepravilnosti na vozilu oz. tovoru ter nepravilne strani in smeri vožnje. Glede na problematiko in večjo udeležbo kolesarjev v cestnem prometu policisti Policijske uprave Maribor med 9. in 15. majem izvajajo poostrene aktivnosti za večjo varnost kolesarjev v cestnem prometu. Aktivnosti policije bodo usmerjene v ugotavljanje kršitev kolesarjev in tudi voznikov motornih vozil, ki ogrožajo varnost kolesarjev. Pri ugotavljanju kršitev kolesarjev bodo posebno pozornost namenili pravilni vožnji po prometnih površinah, ki so namenjene kolesarjem, upoštevanju pravil o prednosti, vožnji pod vplivom alkohola, tehnični brezhibnosti koles, uporabi zaščitnih čelad in podobno.
Vožnja pod vplivom alkohola
6. maja ob 21.10 so policisti Policijske postaje Ptuj v Stojncih ustavili 38-letne-ga kolesarja. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,40 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
8. maja ob 18.05 so policisti Policijske postaje Gorišnica v Muretincih ustavili 51-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,08 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
28. aprila ob 2. uri so policisti Policijske postaje Ptuj na Zgornji Hajdini ustavili 31-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom in ta je pokazal 1,07 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Požar v kuhinj
5. maja okoli 13. ure je prišlo do požara v stanovanjski hiši v Dupleškem Vrhu. Požar je nastal pri kuhanju. 40-letna ženska se je pri tem lažje zastrupila z dimom in je bila z reševalnim vozilom odpeljana v UKC Maribor. Premoženjska škoda znaša okoli 6000 evrov.
Ukradel 500 cipres
V	noči z 9. na 10. maj je neznan storilec z ograjene parcele v Zgornji Bistrici odtujil okrog 500 cipres. Premoženjska škoda znaša okoli 2500 evrov.