4. II. 1387
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV PERUTNINE PTUJ /LETO X./ŠTEVILKA 7/DECEMBER 1986
Letošnji uspehi - spodbuda za prihodnje leto
Kritična, pa vendar objektivna ocena dela, rezultatov, lahko bi pa rekel tudi uspehov, nam preprosto pokaže, da v 1986 nismo gospodarili slabo.
Kako smo proizvajali?
Več kot v letu poprej, za 3,2% je obseg proizvodnje večji. Pridnost se ni bistveno povečala, saj je produktivnost le za 1 % večja od preteklega leta. Povečan obseg proizvodnje je v glavnem posledica sprejemanja novih delavcev in vgrajevanja novih produkcijskih sredstev.
Kako pa izgieda proizvodnja in produktivnost po tozdih naše delovne organizacije?
Plan smo presegli v tovarni krmil, v proizvodnji mesnih izdelkov, v transservisu, tako pri šoferjih, kot v delavnicah, v komerciali in ptujski tiskarni. Na planu je kooperacija in mesna industrija. Pod planom pa so le perutninske farme. Pohvale vredno preseganje plana imamo v proizvodnji mesnih izdelkov za 9%, kritično pa moramo analizirati proizvodnjo v farmah, kjer smo v povprečju pri proizvodnji valilnih jajc in dan starih piščancev pod planom za cca 5%.
Nazorno pa sicer prikazuje naše proizvodne dosežke v letu 1986 v primerjavi z letom 1985 naslednja tabela:
Proizvod	Enota mere	Realiz. 1985	Realiz. 1986	Indeks 86/87
Krmila	ton	112.594	115.600	102,7
Jajca — skupaj	000 kom.	41.738	46.500	111,4
DSP — skupaj	000 kom.	28.583	31.100	108,8
Vzreja BRO farme ton		7.043	7.800	110,7
Vzreja BRO TOK	ton	39.434	39.400	99,9
Perutninsko meso	ton	35.221	35.900	101,9
Mesni izdelki	ton	4.815	5.450	113,0
Nabavna in prodajna služba sta dobro delovali, saj nismo imeli nobenih zapletov, zastojev ali celo težav v proizvodnji zaradi pomanjkanja surovin ali reprodukcijskega materiala.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Srečno
in
uspešno novo leto 1987
Letošnji uspehi - spodbuda za prihodnje leto
Komerciala se je tegobam domače prodaje dobro zoperstavljala, saj je zaradi izpada v izvozu in večje proizvodnje morala prodati 3.500 ton več mesa kot lani. 1985 smo na jugoslavan-skem tržišču prodali 22.500 ton piščančjega mesa in 4.815 ton mesnih izdelkov. Izvoz je dosežen s 47%, delno zaradi objektivnih težav (izpad pogodbe s SSSR in »črnobilske« zapore v dežele EGS), delno pa tudi zaradi položaja, v kakršnem smo se znašli kot delovna organizacija po novih zunanje-trgovin-skih in deviznih predpisih.
Pri doseganju kakovostnih elementov proizvodnje se lahko pohvalimo le pri potrošnji hrane, ki jo porabimo za kilogram proizvedenega mesa. Takoimenovana konverzija v kooperacijski proizvodnji je 2,06 kg m v farmski proizvodnji 2,05 kg. Izplen v mesni industriji 74,7% je pod načrtovanimi cilji, število jajc po prevedeni jarkici pa tudi zaostaja za Hubbardovimi normativi in našimi načrti. Valilnost pri proizvodnji dan starih brojlerjev je na planu.
Rezultati v reprocentru se v odnosu na preteklo leto izboljšujejo, vendar pa še vedno nismo na Hubbardovih normativih, ne na naših zastavljenih načrtih.
Najmarljivejši pri delu so bili delavci v tozdu tovarna krmil, najnižja produktivnost pa je dosežena v tozdu perutninske farme.
Plana za naslednje leto 1987 nismo bistveno povečali, v povprečju le za 2,8 % v odnosu na letošnje leto.
Finančni kazalci so posledica dobre proizvodnje, zadovoljivih komercialnih potez, inflaciji primerna politika cen perutninskega mesa in izdelkov, saj smo v letu 1986 dvignili cene naših izdelkov le za 50% v primerjavi z inflacijo, ki bo v vsakem primeru presegla 100 odstotkov.
Kaj povedo primerjalno gledano nekateri denarni kazalci, doseženi v letu 1986 v odnosu na leto poprej?
Enota
	mere	1985	1986	Indeks
1. Celotni prihodek	000 din	48,384.000	81,000.000	167
2. Dohodek	000 din	4,191.500	10,200.000	243
3. Masa OD	000 din	1,616.000	3,876.000	240
4. Akumulacija	000 din	1,302.000	3,300.000	253
5. Poprečni mesečni	čisti			
OD na delavca	din	59.577	132.000	222
Marljivo smo delali, solidno tržili, dobro obračali denar, tako da smo zadovoljili vse družbene potrebe in nadpovprečno nagrajevali delo (gledano primerjalno s slovenskimi osebnimi dohodki). Najnižji OD v decembru 1986 je znašal 100.000 din, povprečni 132.000 din, najvišji pa 390.000 din (v vseh primerih brez minulega dela). V hiši vlada železno razmerje med najnižjim in najvišjim OD 1 : 4. Akumulacija, to je denar, ki ga preko vzdrževanja in novih naložb vračamo nazaj v proizvodnjo za posodabljanje in gradnjo novih objektov in naprav, je 3,3 milijarde dinarjev. Ali je velika ali zadovoljiva, se težko opredelim, če pa povem, da je to 40% celotne akumulacije v naši občini, pa podatek potrjuje, da trdno stojimo!
Kaj smo obnovili oziroma zgradili v letu 1986 in kaj kanimo narediti v letu 1987? Prikazane so le večje naložbe:
TOVARNA KRMIL
Silosi gotovih izdelkov, peletirka kotel,
kotlarna, trafopostaja, garderobe	544 milijonov din
PERUTNINSKE FARME
Prizidek za pranje embalaže, rekonstrukcija
in ogrevanje farme Kidričevo	168 milijonov din
Testna postaja pri Višji agronomski
šoli Maribor	33 milijonov din
Mesna industrija bo kmalu spremenila sedanjo podobo
TRANSSERVIS
16 tovornih avtomobilov	221 milijonov din
COMMERCE
Nove ali obnovljene prodajalne:
Šibenik, Reka, Zagreb, Beograd ...	38 milijonov din
MESNA INDUSTRIJA
Klimatizacija klavnice	62 milijonov din
K ostalim naložbam mesne industrije pa naj dodam; že lani smo se odločili, da mesno industrijo v celoti obnovimo. Vzrokov za takšno odločitev je več: prvič so naprave močno izrabljene, pa tudi zastarele; drugič, težko je s temi napravami zadovoljiti vse potrebe proizvodnje tako po kakovosti in količini; in tretjič, nismo več v stanju zadovoljevati zahtevam zahodnoevropskega tržišča. Odločitev je padla, v tem sredje-ročnem obdobju moramo obnoviti mesno industrijo, da bi nato nadaljevali z obnavljanjem in povečanjem proizvodnje mesnih izdelkov. Tu imamo jasen cilj, razširiti obseg proizvodnje, povečati število izdelkov in izboljšati sedanjo kakovost naših dobrin.
Obnovo same mesne industrije smo razdelili na tri faze:
I.	FAZA:
Kotlovnica	197	milijonov	din
Garderobe, kuhinja,	jedilnica	373	milijonov	din
(ta faza je končana)
II.	A FAZA:
Hladilnice, odprema	1.468	milijonov	din
(dela oddana SCT Ljubljana; rok izgradnje objektov 18. september 1987)
II.	B FAZA:
Garderobe, pralnica embalaže z opremo 810 milijonov din (dela še nismo oddali)
III.	FAZA:
Klavnica, modernizacija kafilerije,
čistilna naprava, trafopostaja (ocena)	10 milijard din
(smo v zaključni fazi projektiranja, gradnja koncem 1987, 1988 in 1989 leta)
Načrti so smeli, zahtevajo veliko pridnost slehernega delavca, pametne gospodarske politike, modrega obračanja denarja in dobrega vodenja celotnega podjetja.
BOMO ZMOGLI?
Za delo in uspehe se zahvaljujem slehernemu delavcu in kooperantu. K tvornemu sodelovanju vabim vsakega strokovnjaka in vodstvenega delavca, od direktorjev in članov poslovodnega odbora pa pričakujem še več požrtvovalnosti in uspehi ne smejo izostati!
Želim vam mnogo zdravja, lepih delovnih pa tudi življenjskih trenutkov!
SREČNO!
Alojz GOJČIČ
Dosežki in prenova testne postaje
Avtorica prispevka, mag. Nada Zorko, ko je ob otvoritvi reprocentra lani prejemala priznanje za vzorno znanstveno-tehnično sodelovanje s Perutnino
Nov prispevek k mnogim naložbam Mesokombinata Perutnina Je gradnja testne postaje pri Višji agronomski šoli v Mariboru. Z gradbenimi deli smo pričeli letos poleti, v zaključni fazi pa je zdaj montaža notranje opreme. Pričakujemo, da bomo v letu 1887 lahko po predvidenem programu takoj nadaljevali z nekaj meseci prekinjeno dejavnostjo.
Najbrž ni neskromno, če priznamo, da ima dejavnost testne postaje že tradicijo. Leta 1968 smo imeli prve razgovore s stro-okvnjaki in vodstvom Perutnine o potrebi in namenu testne postaje. Ugotavljali smo, da je proizvodnja na farmah prerasla okvire, ko bi bilo mogoče preizkušati spremembe v tehnološkem in zdravstvenem pogledu v samih proizvodnih obratih. Vse jasneje se je izražala potreba po možnosti, da se nekatere novosti v tehnologiji reje perutnine in prehrane najprej preizkusijo na manjšem številu živali in da se koristni izsledki šele po tem preverjanju prenesejo v veliko proizvodnjo.
Na drugi strani je bil pomemben tudi izobraževalni smoter. Višja agronomska šola namreč izobražuje inženirje kmetijstva, ki imajo v sklopu študija živinoreje tudi perutninarstvo. Tako bi z ustanovitvijo testne postaje študenti pridobili možnost, da se tu praktično izpopolnijo in sočasno spoznajo problematiko proizvodnje. To bi vsekakor lahko prispevalo k pridobivanju širšega znanja v stroki.
Nismo mnogo govorili; sklep o ustanovitvi testne postaje je bil na osnovi skupnih interesov kmalu sprejet. Za obdobje, ko smo predlagali tako sodelovanje,
je bila sprejeta odločitev o gradnji testne postaje v naši praksi nenavadna, progresivna in smela. Danes, po skoraj 20 letih, je sodelovanje med proizvodnimi, izobraževalnimi in raziskovalnimi organizacijami že običajna praksa; leta 1968 pa je bil to izjemen primer, kj ni temeljil na formalnem sporazumu, temveč na konkretnem sodelovanju. Vse finančne obveznosti je prevzela nase Perutnina, ki je tedaj tudi sama bila v fazi svoje močne ekspanzije.
Primerno lokacijo za gradnjo smo našli na posestvu Srednje kmetijske šole, ki je odstopila neuporaben bivši racarnik. Pripravili smo načrt in takoj pričeli z adaptacijo. Obnova je bila kmalu končana in testna postaja je pričela z delom.
Naša prva naloga je bila ugotoviti proizvodne lastnosti kokoši pasme Lohmann, ki jo je Perutnina nameravala uvoziti iz ZR Nemčije. Ugotavljali smo rast jarek, porabo krme in spremljali zdravstvene kriterije ter sposobnosti za prilagajanje na naše razmere v proizvodnji. Kmalu smo imeli v testu več pasem iz ZDA, Belgije, Holandije in Fracije, pri katerih smo ugotavljali tudi lastnosti brojlerjev. Skupno delo strokovnjakov Perutnine in Višje agronomske šole je tako dalo prve rezultate za proizvodne in komercialne odločitve, študenti pa so se aktivno vključili v spoznavanje tehnologije in opazovanje živali. Slednje nam je na šoli bilo zelo pomebno, saj živinorejec ni dober strokovnjak, če ne zna opaziti sleherno, čeprav na videz nepomebno lastnost ali spremembo na živali.
V nadaljnjih letih se je testna postaja usmerila predvsem v raziskave o prehrani živali in tako postala tesni sodelavec s strokovnjaki Tovarne močnih krmil. Skoraj vse spremembe v recepturah za sestavo krmskih mešanic za perutnino so bile preizkušane na živalih in izvred-notene za proizvodne namene. Strokovno delo je postopoma pritegnilo k sodelovanju še strokovnjake drugih profilov: veterinarje, matematike, tehnike in ekonomiste, ki danes predstavljajo solidno interdisciplinarno ekipo za reševanje zapletene problematike v moderni perutninski proizvodnji. Nemajhen prispevek pri raziskovalnem delu je bila še vključitev računalniškega centra Perutnine, s pomočjo katerega je mogoče hitro pipraviti programe in izvrednotiti rezultate.
Tako je po majhnih, a vztrajnih korakih Testna postaja izpolnila začrtano pot in zdaj dobiva svojo novo podobo. A ne le zunanji omet. Zaradi boljše termoizola-cije objekta bo namreč mogoče v celoti izločiti zunanje vplive, ki smo jih doslej večkrat morali upoštevati v bioloških poskusih. Industrijsko-montažno podjetje v Mariboru je projektiralo in izvedlo tudi nov sistem ventilacije in ogrevanja s kokljami iz plastike, ki so njihova inovacija ;in bodo na živalih prvič preizkušene na testni postaji. Obetamo si precejšen prihranek energije za ogrevanje, ki v proizvodnji že močno bremeni proizvodne stroške. V kolikor se bo izvedba pokazala ekonomsko opravičljiva, jo bomo poskusili uporabiti v širši proizvodni praksi.
Drugi o nas
Mnogi ste opazili, nekateri pa najbrž ne, da so v letošnjem letu precej pisali o uspehih in delu našega kolektiva tudi lokalni in osrednji časopisi. To je vsekakor odraz poznavanja naših delovnih prizadevanj, malce pa morebiti tudi dobrega sodelovanja naše službe informiranja z zunanjimi novinarji.
V decembru so pisali o podelitvi zlate plakete dr. Šilerju v Delu, Kmečkem glasu, Večeru in Tedniku; v Večeru je bilo na duhovit način opisano nakladanje piščancev za prevoz v klavnico; v Tedniku je bila predstavljena naša tajnica Greta Lesjak. Sicer pa je bilo v tem letu malo pomembnih dogodkov o katerih javnost ne bi bila sproti obveščena. Tudi radijske hiše precej poročajo o Perutnini.
Če se vam bo zdelo uporabno, bomo uvedli stalno rubriko Drugi o nas, v kateri vas bomo obveščali, kaj mislijo in pišejo o nas drugi.	Urednik
Testna postaja v času obnovitvenih del, sedaj je objekt že dokončan in okolje urejeno
Izobraževanje
kooperantov
Kakor vsa leta do sedaj želimo tudi letos nadaljevati z izobraževanjem koperantov. S tem namenom prirejamo januarja 1987 seminar, katerega cilj bo popestritev izobraževanja, hkrati pa seznaniti kooperante z novimi dosežki znanosti na področju proizvodnje perutnine.
V ta namen smo k sodelovanju pritegnili našega dolgoletnega sodelavca in odličnega poznavalca perutninarstva, profesorja dr. Ivana Mrzela, ki že precej časa sodeluje s Perutnino Ptuj kot znanstveni delavec Inštituta za zdravstveno varstvo perutnine pri Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Med svojim delom je velikokrat obiskal tudi kooperante TOK Hajdina.
Do sedaj so na seminarjih sodelovali kot predavatelji le strokovni delavci Perutnine Ptuj, vendar mislimo, da je prav, da na predavanje povabimo tudi zunanje strokovnjake in s tem kooperantom omogočimo neposreden pogovor s strokovnjakom, kot je prof. dr. Mrzel, ter prenos novih spoznanj in ugotovitev v proizvodnjo. Vsi namreč vemo,
da je to edini uspešni način izboljšanja perutninske proizvodnje.
Prepričani smo, da so izkušnje in znanje kooperantov na dovolj visokem nivoju in da bodo lahko vsi prisotni brez težav sledili predavanju in se aktivno vključevali v diskusijo. Udeležba na seminarju je zaželena ne glede na dosežene rezultate in staž kooperantov, kajti vsi vemo, da so v naši proizvodnji še rezerve, ki jih lahko izkoristimo le z uvajanjem novega znanja in boljših metod, kar je tudi cilj predavanja prof. dr. Mrzela.
Upamo, da bodo kooperanti bolj verjeli in zaupali prof. dr. Mrzelu kot pa »domačim« predavateljem.
Kot vodilo seminarja si zamišljamo naslednjo temo: Uporaba tehnologije in njen vpliv na zdravje piščancev ter rezultat reje.
Poskušali smo izbrati temo, ki je vedno aktualna, zato vabimo vse kooperante, da se seminarja udeleže.
Vabila za seminar bodo poslana naknadno.
Sestavil: ing. Franc ZUPANIČ
STROŠKOVNIK
kooperacijska reja piščancev V Sloveniji obstoja že 10 let
Razširjena komisija za kooperacijske odnose, ki jo je imenovala komisija za perutninarstvo pri ŽPS (Živinorejska poslovna skupnost Slovenije), je oktobra 1976 izdala Predlog stroškovnika kooperacijske reje. Sestavljanje metodologije stroškovnika je trajalo dobri 2 leti, Metodologijo s številnimi dopolnitvami sestavljajo predstavniki Perutnine, Pivke in Zaloga, dodatno so se še priključili iz Agromerkurja (ABC Pomurka) in Hmezada Žalec.
Ker dotlej verodostojnih podat kov v koperacijski reji piščancev pri nas ni bilo, si jih je bile treba priskrbeti iz prakse, kar so vse članice tudi storile, zate pa je priprava dela trajala nekoliko dalj časa.
Podatki članic so bili različni ker so Izhajali iz različnih pogojev kooperaciskega sodelovanja v Sloveniji.
V TOK Hajdina smo iskali kooperante, ki so bili voljni sodelovati in dati na razpolago potrebne podatke (račune, drugo evidenco itd.).
Izbrali smo vzorec 6 kooperantov, ki še danes vsi dobro sodelujejo. V vzorec so bili vključeni:
1.	Martin KOROŠEC, Lovrenc na Dravskem polju
2.	Anton MALE, Pragersko 27
3.	Vinko, PRELOG, Štuki, Ptuj
4.	Anton BRGLEZ,
Črešnjevec 140
5.	Karel MAJCEN, Bukovci 67c
6.	Elica SATLER, Draža vas 59
Iz podatkov, ki so še dostopni, je razvidno, da so navedeni kooperanti v letu 1974, ko smo začeli zbirati podatke za vzorec, skupno vhlevili 412.403 DSP in oddali 683.482 kg.
Zbrani podatki so bili med seboj primerjani, izračun vzorca pa je bil napravljen iz povpečka prej omenjenih podatkov. Končno je komisija na podlagi podatkov vseh sodelujočih sestavila normative, ki z dopolnitvami veljajo še danes. V okviru Poslovne skupnosti Perutninarstva v Sloveniji komisija stroškovnik kooperacijske reje piščancev 1—2-krat letno usklajuje med članicami skupnosti (Pivka, JATA, Perutnina in Agromerkur),
Da stroškovnik služi za aneks h kooperacijski pogodbi, ni potrebno posebej razlagati, ima pa sledečo obliko ovrednotenja stroškov po hlevu, turnusu in kg vzrejenih piščancev:
1.	Materalni stroški:
—	nastiij
-—• voda
—	ogrevanje
—	zdravila
—	redno vzdrževanje
—	električna energija
2.	Dogovorjene obveznosti:
—• zavarovanje hleva in opreme proti požaru
—	sklad rizika
—	zavarovanje vloženih stroškov rejca za požar
3.	Amortizacija hleva in opreme
(vključno združevanje)
4.	Investicijsko vzdrževanje hleva in opreme
5.	Tuja delovna sila (nakladanje ob zakolu)
6.	Razkuževanje hleva in opreme
7.	Lastno delo
8.	Ostali stroški
9.	Zimsko dodatno ogrevanje hleva
Verjetno bo metodologija stroškovnika še doživela kake spremembe ali dopolnitve, kar bo
odvisno od dogajanj v sredini, kjer živimo. Eno pa je neizpodbitno, to je, da stroški kooperacije v drugih panogah v kmetijstvu niso tako dodelani kot v perutninarstvu. Slednje služi predvsem za boljše medsebojne odnose med delavci In kooperanti v okviru delovnih organizacij, to pa je bil cilj že ob pripravi stroškovnika pred 10 leti.
Sestavil: ing. Jože REISMAN
Analiza novih ocenitev del in nalog
Za naše bralce bo najbrž zanimivo, če bomo novo' sprejeto analitično ocenitev del in nalog, na katero smo težko čakali, malo podrobneje prikazali in jo pogledali skozi številke in odstotke, kot jih kažejo sedaj nastala razmerja znotraj delovne organizacije.
Verjetno' se še dobro spominjate, da smo- osnove in merila za ocenjevanje del in nalog dopolnlili in jih sprejeli na referendumu v marcu in juniju tega leta. V samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov smo takrat zapisali, da bo bodoče razmerje med najnižje ocenjenim in najvišje ocenjenim delom 1 : 4. Določili smo tudi najnižjo osnovo v višini 390 točk za najbolj enostavno delo. S tem je bila dana tudi osnova za ovrednotenje najzahtevnejšega dela v DO, ki tako znaša 4 krat 390 točk, kar daje skupaj 1560 točk.
Naj nižjo osnovo za obračun OD 390 točk ima v delovni organizaciji 125 delavcev, večinoma takih, ki se šele privajajo na delo in SO' pri nas kratek čas. Od starejših oz. takih, ki so več kot eno leto pri nas na delu, jih (e z najnižjo ocenitvijo samo 11, od tega 6 v temeljnih organizacijah združenega dela in 5 v DSSS, v glavnem snažilk. Vsa ostala nekvalificirana dela I. skupine so ocenjena višje in znaša njihovo povprečje 406 točk.
Najvišjo osnovo 1560 točk (v razmerju 1 :4) ima predsednik KPO, tov. Alojz Gojčič, medtem ko imajo člani KPO 1470 točk. Njihovo razmerje znaša 1 : 3,77.
Razmerja med naj nižjo osnovo in ocenitvami direktorjev TOZD niso enaka, ker niso enake ocenitve direktorjev. Te
se gibljejo od 1240 točk do 1400 točk z razmerjem med 1 : 3,18 in 1 : 3,59.
Zanimivo bi tudi bilo pogledati, kakšna SO' razmerja med posameznimi kvalifikacij skimi skupinami, ki so po zahtevnosti dela razvrščene v 9 kategorij, od nekvalificirane strukture do visoke izobrazbe oz. specializacije.
Te podatke bomo prikazali tako, da bomo navedli povprečno število točk v posamezni skupini in odstotek povečanja med posameznimi skupinami, kot sledi:
Skupina	točke	%
I	406	100,0
II	432	106,4
III	486	119,7
IV	563	138,6
V	652	160,5
VI	664	163,5
VII	864	212,8
VIII	1075	264,7
IX	1325	326,3
Prikazana povprečja zajemajo samo čiste osnove OD brez minulega dela in stalnosti. K tem osnovam se za obračun osebnih dohodkov prištejeta še dva dodatka, ki sta odvisna od ocenitve samega področja dejavnosti in delovnega staža, skupnega za minulo delo in posebnega za stalnost v DO. Gornja meja obeh dodatkov znaša 23 % na osnovo, in sicer za minulo delo 18 % ter 5'% za stalnost.
S tem prispevkom smo vas želeli malo bolje seznaniti o sedanjih osebnih dohodkih in njihovih razmerjih, saj se po-gostoma pojavljajo razne dezinformacije okrog tega, ki nimajo nič skupnega z dejanskim stanjem in so največkrat zlonamerne.
Uredništvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta Ivana Kmetca se iskreno zahvaljujem sodelavcem Ptujske tiskarne za venec, pomoč in izrečeno sožalje. Posebej hvala vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Marijana KOS
ZAHVALA
Ob bridki izgubi drage mame Marije Kramberger se kolektivu in sindikatu Mesne industrije iskreno zahvaljujem za pomoč in darovano cvetje. Posebno se zahvaljujem vsem, ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti.	Vinko Kramberger
Zlato plaketo dr. Eriku Špilerju
Univerzitetnega profesorja dr. Erika Špilerja smo predstavili v prejšnji številki našega časopisa, zlasti smo opisali njegov strokovni prispevek k razvoju perutninarstva pri nas, torej tudi za razvoj naše delovne organizacije. Spomnili se boste, da je leta 1983 prispeval tudi za naš časopis obsežen sestavek, v katerem je obravnaval infekcijo perutnine s salmonelami. Namen objave sestavka je bil, da bi slehernega našega delavca poučil o nevarnosti infekcije in o tem, kaj lahko stori posameznik za preprečitev infekcije.
Za njegov prispevek k razvoju naše delovne organizacije mu je delavski svet DO podelili naše najvišje priznanje, zlato plaketo Perutnine.
Svečanosti ob podelitvi plakete 27. novembra so se udeležili strokovni in vodstveni delavci Perutnine ter številni sodelavci in nekdanji učenci dr. Špilerja. Plaketo sta mu izročila predsednik KPO Alojz Gojčič in predsednik delavskega sveta Ivan Zupanič.
Dr. Špiler spremlja razvoj Perutnine od samega začetka intenzivne reje. Na svečanosti ob podelitvi priznanja je poudaril, da je ponosen na Perutnino, saj je dosegla izreden razvoj, kakršnega menda ne beleži nobena perutninarska organizacija v Jugoslaviji. Izrazil je zaupanje in željo, da bo Perutnina Ptuj še naprej kažipot razvoja perutninarske proizvodnje, saj to zmore s svojim kvalitetnim strokovnim kadrom in z dobrim delom, kar je v Perutnini že tradicija.
Ob podelitvi zlate plakete mu iskreno čestitamo!
25 let zvestobe kolektivu in delu
V prejšnji številki glasila smo obljubili, da bomo predstavili vse sodelavce, ki so v tem letu dopolnili četrt stoletja neprekinjenega dela v Perutnini. Žal pa nismo dobili podatkov za Ptujsko tiskarno, kjer je več delavcev, ki delajo v tem kolektivu že več kot 25 let in vseh tokrat nismo mogli predstaviti. Te bomo predstavili v naslednjih številkah.
Vsem delovnim jubilantom iskreno čestitamo!	Uredništvo
Marica KUMER, knjigovodja OD je v Tiskarni tudi že polnih 30 let. Začela je delati leta 1955 kot sezonska delavka v Perutnini. Že naslednje leto je dobila stalno delo v Ptujski tiskarni. Delala je v knjigoveznici.
Po dveh letih pa se je pokazla potreba po nadomeščanju v knjigovodstvu. Ker se Bedračeva ni vrnila po zdravljenju, je Marica ostala kot knjigovodja osebnih dohodkov in blagajničarka. Poleg tega opravlja še personalne zadeve in še marsikaj. Pravi, da ve za vse delavce v Tiskarni, celo kdaj je kdo rojen.
»Včasih je bilo lepše« pravi Marica. Bilo nas je le okrog dvajset in bili smo kot družina. Tudi sicer je bilo družabno ži-
vljenje bolj razvito. Zlasti je za to, poleg drugih aktivnosti poskrbel sindikat«. V sindikatu pa je tudi Kumrova vseskozi aktivna, saj pravi, da že vsa leta odkar je v knjigovodstvu vodi sindikalno blagajno.
Za prizadevno in uspešno delo je prejela priznanje kolektiva, na kar je ponosna.
Tarejo jo le nenehne zdravstvene težave, zato si prosti čas krajša s pletenjem, ki prav pride zlasti vnukom. Prav zato, ker ima precej težav z zdravjem, je toliko bolj srečna, da smo končno tudi v Perutnini uvedli preventivno zdravljenje, kar imajo nekateri kolektivi že vrsto let.
Tudi Anica FRIEGL je začela v Ptujski tiskarni kot vlagalka. To je bila njena prva zaposlitev, svojemu kolektivu pa je ostala zvesta vseh petindvajset let. V tem času je delala na vseh strojih knjigostiska, če je bilo treba, se tudi drugega dela ni izogibala. Pomagala je v knjigoveznici in še marsikaj.
Zadovoljna je, da imajo prostorno in svetlo novo tiskarno. »Med staro in novo tiskamo je velika razlika. Prostori so ustreznejši, nošenja je manj, ni več tistih zoprnih ozkih stopnic, po katerih smo v stari tiskarni znosili tone in tone papirja. V novi pripeljemo na vozičku papir za
večje naklade prav do stroja. Veliko je ofset tiska, ki je kvalitetnejši« je naštevala Anica.
»Nobenega dela se ne bojim«, je kritično nadaljevala, »ko bi ga le bilo vedno dovolj. Najbrž bi se naši strokovni delavci morali bolj potruditi, da bi imeli dela dovolj. Zavedamo se, da je konkurenca ostra, vendar bi se s pozornejšim in doslednim odnosom do strank in bolj zavzetim načrtovanjem proizvodnje morebiti le dalo pridobiti kakšno naročilo več«.
Aktivnost sindikata je odvisna zlasti od vodstva osnovne organizacije, zato je včasih zelo aktiven, spet drugič »počiva«. Do-pade se ji, da je sindikat skupaj s strokovno službo organiziral delovno rehabilitacijo delavcev. »Tako obliko krepitve zdravja bi potrebovali mnogi sodelavci, vendar se zavedamo, da vsem ni možno takoj ustreči. Premaknilo pa se je le in prepričani smo, da so bili že prvi predlogi resnično utemeljeni in so
na zdravljenje šli res tisti, ki so tega bili najbolj potrebni«, je poudarila sogovornica.
Anica Friegl je tudi aktivna krvodajalka. Doslej je življenjsko tekočino darovala že prek 20 krat.
Včasih je za razvedrilo tudi smučala, zato še vedno najraje navija našim junakom snežnih poljan — pred televizorjem seveda.
Matilda CVETKO je pred četrt stoletja začela delati v Ptujski tiskarni kot vlagalka. Že prvi delovni dan v tiskarni se je začela priučevati za to delo, ki ga je kasneje opravljala prek 20 let.
Kot se spominja, so imeli takrat v glavnem manjše stroje, tudi take, v katere je bilo treba vlagati vsak list papirja posebej. Delo je bilo zato precej naporno. »Pa kaj bi .. . Bili smo mladi, nič nam ni bilo težko, zato nam je bilo lepo« je pribila.
(Nadaljevanje na 6. strani)
25 let zvestobe kolektivu in delu
(Nadaljevanje s 5. strani)
Leta so tekla, z leti pa so dobivali tudi nove večje knjigoti-skarske stroje in končno tudi modernejše za ofset tisk. Matilda je ostala zvesta, »svoji stari tehniki«, dokler ni pred štirimi leti bila premeščena v ekspedit.
Pravi, da se ji tu bolj dopade, ker dela le eno izmeno in v novj tiskarni ni več veliko prenašanja papirja, kar je bil primer v prejšnji. Sicer pa je odprava proizvodov zahtevno in odgovorno o-pravilo pa še fizično naporno povrh.
Zdravje ji še ne nagaja kaj dosti, zato se dobro počuti. Rada gre na izlete, če jih sindikat kaj organizira, jezi pa jo, zakaj je Tiskarna izjema pri kreditnem nakupu tekstila v TOZD. Delavci drugih TOZD-ov namreč imajo to možnost nakupa.
Prosti čas posveča družini, si-cir pa rada plete. Včasih ko so bili otroci še manjši, je to bilo potrebno, sedaj si s pletenjem krajša čas.
iz enajst kilometrov oddaljenih Moškanjc. S tako vožnjo se je precej sprehladila zato ima sedaj težave z zdravjem.
Za prizadevno delo je prejela priznanje delovne organizacije.
Tudi doma ne miruje, kadar nima dela na vrtu se ukvarja z ročnimi deli.
kartoteke kontov, v katerih so prikazane terjatve 'in obveznosti kupcev naših proizvodov. To je dokaj zahtevno in odgovorno delo, ki zahteva veliko mero natančnosti.«
Prav doslednost in natančnost pa je vrlina Ide Kozel, zato je vedno kritična tudi do sebe. Da
bi delo kar najbolj kvalitetno opravljala je kmalu začela iskati pot do ustrezne dopolnilne lizo-brazbe. Že leta 1967 se je vpisala v srednjo ekonomsko šolo, ki jo je ob delu tudi uspešno dokončala.
»Težavna pot do znanja je študij ob delu, še zlasti za matere majhnih otrok, vendar gre. Ko si mlad in imaš veliko energije vse gre. Danes se najbrž ne bi odločila za kaj takega« meni Ida. Veseli jo, da je v naši delovni organizaciji dovolj posluha za vse ustrezne oblike dopolnilnega izobraževanja. Vsak delavec, ki ni imel možnosti rednega izobraževanja lahko zamujeno nadoknadi, seveda z dokaj dodatnega napora.
Tudi v organih upravljanja in vodstvu sindikata Ida že vsrto let uspešno sodeluje, kar je poleg vestnega in uspešnega dela na delovnem mestu, vplivalo na odločitev, da je prejela pisno priznanje delovne organizacije.
Vsem iskreno čestitamo
Odhodnica Franca Podgorška
Marija MEGLIČ že 15 let skrbi za sprotno odpremo proizvodov v TOZD Ptujska tiskarna, začela pa je delati v knjigoveznici, kot kartonažna delavka.
Takole Marija primerja delo: »Če bi se odločala med knjigoveznico in ekspeditom, bi se odločila za prvo. Res je, da je v knjigoveznici norma, enako kot v strojnici, vendar delo opraviš pa si brez skrbi. V ekspeditu vsi samo zahtevajo, vedno vsi hitijo, poleg tega je fizično naporno in še odgovorno delo povrh. Včasih jih celo poslušaš od strank, ko drugi obljubijo, da je kaj izgotovljenega, izdelek pa še ni končan.« Zatrjuje tudi, da delo ni ustrezno vrednoteno.
Zadovoljna je, ker so v novi tisakmi neprimerno boljši delovni pogoji, kot so bili v stari, zlasti to, da je urejeno ogrevanje in da ni več toliko prenašanj materiala. Počutje pa je včasih bilo ugodnejše. Bili smo bolj zadovoljni in složni, zdaj je menda mnogim denar pomembnejši kot počutje v kolektivu.
Zelo jo veseli, da je delovna organizacija organizirala prevoze, prej se je namreč morala voziti z mopedom ali s kolesom
Tudi skladiščnica Tinka RIME-LE je ena tistih marljivih delavk, ki je od prvega delovnega dne dalje ostala zvesta kolektivu. Delati je začela v knjigoveznici. Največ je izsekovala karton za izdelavo razne embalaže. Blizu pet let je delala na zastareli Stanci, takrat pa si je poškodovala roko in ostala trajni invalid lli. stopnje.
Po okrevanju je bila premeščena v ekspedit, kjer je lahko delala. Bilo je naporno, vendar je bila srečna, da je sploh lahko še delala. V ekspeditu je delala prek 15 let. Ko pa je pred tremi leti šla Zinka Bohinc za vodjo knjigoveznice, je Tinka prevzela skladišče.
O počutju na delu pa vedno nasmejana Tinka pravi: »Človek mora biti dobre volje, potem vse gre. In jaz to sem. Brez težav ne gre nikjer. Na stanci je bilo nevarno, v ekspeditu je bilo zelo naporno zaradi dvigovanja in prenašanja paketov, v skladišču pa je izredno velika materialna odgovornost. Srečo imam, da je moja predhodnica Zinka čudovita sodelavka. Veliko sem se naučila od nje. Če se mi kaj zavozla, se še vedno obračam na njo po nasvet in moram reči, da je tudi vendo pripravljena pomagati.«
Tinka je nenehno tudi uspešna v delu samoupravnih organov. Tudi priznanje je prejela za uspešno delo.
Ida KOZEL, saldakontistka v DSSS se je izučila za trgovko v TP Panonija, kjer je delala še dobra štiri leta.
Pred 25. leti je začela delati v računovodstvu Perutnine.
Dobro leto so jo premeščali iz oddelka v oddelek, kjer je pač bilo potrebno, kasneje je postala saldakontistka, kar je še danes. Svoje delo je takole opisala: »Saldakontistka pomeni vodenje
Dolgoletni poslovodja ene naših mesnic, Franc Podgoršek, se je pred kratkim upokojil. Pri svojem delu je strogo upošteval nekaj življenjskih načel, predvsem delovno zanesljivost in razumevajoč človeški odnos, kar ga je označevalo kot dobrega in neob-hodnega sodelavca. Svojo življenjsko izkušenost je znal izrabiti za doseganje in zagotavljanje uspeha pri delu. Kot poslovodja je mnoge mlade sodelavce, ki jih je pot zanesla v njegovo mesnico, pritegnil s svojim vzornim delom in čutom za odgovornost do slehernega potrošnika. V stiku s potrošniki je vedno našel pravo pot, čeravno je kdaj pa kdaj primanjkovalo tega ali onega blaga. Kot je sam dejal, je bilo boljše izreči kakšno prijazno besedo več kot premalo. Zaupanje potrošnikov mu je nalagalo nove obveznosti. Kot dokaz za to je dolgoletna solidna oskrba ptujske bolnišnice kot enega večjih odjemalcev.
Kot uspešen poslovodja je vrsto let aktivno deloval tudi v samoupravnih organih, kjer je znal biti kritičen in je kategorično zahteval spremembe ter predlagal rešitve. Za svoje napore in prizadevanja je bil nagrajen z redom dela s srebrnim vencem SFR Jugoslavije.
Pogoji dela v mesnici, čeravno so ti danes bistveno drugačni, kot so bili včasih, pa so Frančku začeli načenjati zdravje ter povzročati utrujenost, kar mu ni več dopuščalo aktivnega dela.
V ponedeljek, 10. novembra 1986, se je v krogu ožjih sodelavcev poslovil ter odšel v zaslužen pokoj. Ob odhodu mu želimo, da bi ohranjal svoje zdravje, da bi se s ponosom spominjal prehojene poti v Perutnini in da bi še dolgo užival sadove svojega dela.
Franček, ko pa te bo pot zanesla med nas, ti bomo radi prisluhnih in te seznanili z našim življenjem in delom.
Sodelavci TOZD CO
December 1986
Zdravljenci v Krapinskih toplicah. V sredini socialna delavka Štefanija Skaza
Upokojil se je Janez Roškar
Na letni konferenci sindikata Ptujske tiskarne, tik pred dnevom republike, smo se poslovili od Janeza Roškarja, našega dolgoletnega sodelavca, ki je odšel v zaslužen pokoj.
Janez se je zaposlil v tiskarni v prvih dneh njenega obstoja, že oktobra 1955. leta. Bil je torej med prvimi delavci tiskarne, kajti do tedaj zaposlene bi lahko prešteli na prste. S kolektivom je prehodil vse težave razvoja in rasti majhnega podjetja, od nabave opreme in strojev, menjave in dopolnjevanja tehnologije, do dvakratne selitve v večje in boljše delovne prostore. Vedno je bil dober in zanesljiv delavec, zvest podjetju več kot trideset let.
Pred prihodom v Ptujsko tiskarno je imel že nekaj let delovne dobe. Nazadnje je delal v tiskarni Mepa v Mariboru, kar pa mu ni ustrezalo zaradi oddaljenosti od doma. V Ptuju je začel kot pomožni delavec — razlagalec sestavkov — v stavnici, po par letih pa se je priučil za ročnega stavca in leta 1959 opravil pomočniški izpit. Razvoj tiskarne pa je kmalu narekoval potrebo po delavcih z novimi znanji. Med ostalim je bil nabavljen tudi stavni stroj in potrebovali smo strojne stavce. Janez je bil med prvimi, ki so se prekvalificirali in pridobil si je še kvalifikacijo strojnega stavca.
Zdravje mu ni bilo posebno naklonjeno. Bolehati je pričel pred osmimi leti, stanje pa se je polagoma slabšalo. Od leta 1983 je delal le štiri ure, julija letos pa je bil invalidsko upokojen. V času poslovitve od kolektiva je imel za sabo že nekajmesečni staž upokojenca. V novi način življenja se še ni povsem vživel, saj za kakšno »pravo« domače delo zdravstveno ni sposoben, postopanja okrog hiše pa ni bil nikoli vajen.
Na Janezovi poslovitvi je bilo zbranih velika večina delavcev tiskarne. Tovariš direktor je s priložnostnim govorom orisal Janezovo življensko in delovno pot, spominsko darilo sodelavcev pa je slavljencu izročil predsednik sindikata. Po besedah zahvale je Janez vse prisotne povabil na zakusko, ki so jo obilno in okusno pripravili njegovi svojci. V prijetnem vzdušju je minilo popoldne in večer.
S težkim srcem smo se poslavljali, kajti slovo od sodelavca, s katerim si na delovnem mestu preživel mnoga leta. ni lahko. Oči se ovlažijo, v grlu te stiska. Iščeš besede zahvale za dolgoletno tovarištvo, sodelovanje, pomoč . . . Zahvaljuješ se za vse dobro, govoričiš o različnih, bolj ali manj važnih, veselih in manj veselih trenutkih preteklih let, ki so vse prehitro minila. Resničnih čustev pa ne moreš izraziti, kajti pregloboko so v nas. Besede bi jih razvrednotile, izpuhtele bi v pozabo . .. Med prijatelji tudi ni treba vsega izgovoriti, ostane naj v nas kot trajna vez, ki nas bo v mislih združevala še dolga leta.	Sodelavci
Delavci Perutnine prvič
na zdravljenju
Večina naših delavcev je na delovnih mestih dnevno' izpostavljena mrazu, vlagi, ropotu, prahu in plinom, kar škodi njihovemu zdravju.
Da bi te kvarne vplive delovnega okolja povsem odpravili, ni mogoče zaradi samega načina proizvodnje. Škodljive vplive lahko' le zmanjšamo.
Želja delovne oirganizacije je, da ohrani zdravje delavcev. Zdrav človek je osebno zadovoljen in bolj uspešen pri delu.
V letu 1984 je bilo v celotni DO izvedeno anketiranje delavcev, iz katerega lahko sklepamo o splošnem zdravstvenem stanju zaposlenih. Od vseh anketiranih je bilO' 42 94 delavcev mnenja, da ima teža-
goj za zmanjšanje nesreč pri delu, kolikor odštejemo nesreče zaradi malomarnosti ali alkoholizma.
Posebno pozorni moramo biti do delavcev, ki delajo v najtežjih delovnih pogojih.
Izhajajoč iz opozorila socialne službe o težjih pogojih dela in slabem zdravstvenem stanju delavcev, je poslovoidni kolegij DO imenoval tričlansko komisijo v sestavi Marinkovič, Rijavec in Skaza, ki je dobila nalogo, da izdela program ukrepov za večjo preventivno' zdravstveno varstvo naših delavcev. Vendar o tem drugič.
V tem sestavku želim povedati le to, da je komisija predlagala tudi dodatno zdravtsve-
ve z zdravjem. V ta odstotek niso vključene nesreče pri delu in izven dela. Največ delavcev boluje za revmatičnimi obolenji, sledijo živčna obolenja, bolezni prebavil, hrbtenična obolenja in druge bolezni.
V	naši DO se veča tudi število delovnih invalidov in delavcev s spremenjeno delovno zmožnostjo. Po stanju z dne 31. 12. 1985 ima status delovnega invalida že 30 delavcev. Njihova povprečna delovna doba pri PP je 18 let, kar kaže na težke in zdravju škodljive delovne pogoje.
Glede na navedeno mora biti cilj naše delovne organizacije, da ohrani zdravstveno stanje delavcev na primernem nivoju.
V	prvi vrsti bi morali poskrbeti za izboljšanje delovnih pogojev, kjer je to mogoče, kajti le od teh je v veliki meri odvisno zdravstveno stanje in dobro počutje delavca na delovnem mestu. To je tudi po-
no varstvo delavcev, ki bi naj zajemak>:
1.	tridnevne specialistične zdravstvene preglede v posebej za tO' specializiranih zdra-vihscih;
2.	medicinsko programiran aktivni oddih (MPAO), ki bi trajal najmanj 10 dni in bi bil predviden kot aktivna skupinska rekreacija za delavce, ki delajo v najtežjih delovnih pogojih;
3.	zdravljenje in okrevanje v zdraviliščih v trajanju do 14 dni, kjer bi bila vrsta zdravilišča odvisna od narave bolezni,
V letu 1986 smo se zaradi pomanjkanja sredstev odločili samo za eno obliko', in sicer za zdravljenje in okrevanje v zdraviliščih. Na zdravljenje in okrevanje je bilo napotenih 18 delavcev iz raznih TOZD. Predlagale so jih osnovne organizacije sindikata po naslednjih kriterijih:
(Nadaljevanje na 8. strani)
Priznanja aktivnim krvodajalcem
Na zboru konference osnovnih organizacij sindikata se je v imenu občinske organizacije Rdečega križa aktivnim krvodajalcem zahvalila in jim izročila priznanja Marija Gnilšek.
V letošnjem letu poteka 120 let, ko so se na Slovenskem pojavila prva društva za pomoč ranjenim in bolnim vojakom ter vdovam in otrokom padlih vojakov. Iz teh zasnov se je razvil mednarodni Rdeči križ. Društva najrazličneje organizirana in povezana so od takrat vse do danes del slovenske narodnostne zgodovine.
Ime in simbol Rdečega križa se od takrat nenehno pojavlja na rokavih tisočev aktivistov Rdečega križa zmeraj tam, kjer je njihova pomoč najbolj potrebna. Zdravstveno prosvetljevanje, organizacija krvodajalstva, zbiranje pomoči žrtvam naravnih ne-
TOZD MESNA INDUSTRIJA za 5x darovano kri
1.	BEDRAČ Anica
2.	BEDRAČ Franc
3.	ČEH Franc
4.	GLASER Anton
5.	GOLOB Elizabeta
6.	GAJŠEK Dragica
7.	HOJNIK Vlado
8.	KOVAČEC Franc
9.	KELENC Anton
10.	KOLARIČ Rozalija
11.	LAURA Ivanka
12.	MASTNAK Albert
13.	POTOČNIK Janez
14.	ROŠKAR Franc
(Nadaljevanje s 7. strani)
—	zdravstveno stanje,
—	socialno stanje,
—	delovna doba.
Prednost pri izboru so imeli
naši delovni invalidi in zdravstveno šibki delavci, ki so v delovni organizaciji zaposleni nad 15 let.
Gospodarski odbor je v ta namen odobril 2.328.800 din.
Odgovorna socialna delavka za to področje se je povezala z Občinsko zdravstveno skupnostjo in se za 10 težje bolnih delavcev dogovorila o sodelovanju pri financiranju zdravljenja. Ti delavci so bili napoteni na 21-dnevno zdravljenje. Zdravstvena skupnost jim nadomesti zdravstvene usluge, hotelske storitve pa delovna organizacija. Delavci so bili izbrani na predlog zdravnika, ki jih je zdravil. Predlog je potrdil še zdravniški konzilij Zdravstvenega doma Ptuj.
Na 14-dnevno zdravljenje v zdravilišča je odšlo 8 delavcev.
Plačnik zdravstvenih in hotelskih storitev zanje je delovna organizacija.
Delavci so se zdravili v naslednjih zdraviliščih:
Krapinske toplice: 6 delavcev Radenci: 5 delavcev Rogaška Slatina: 4 delavci Dobrna: 3 delavci
sreč, zadnje času tudi zbiranje sekundarnih surovin za industrijo, nemogoče je našteti vse humane akcije RK in vse aktiviste, ki nesebično, brez vsakega plačila ali hvale opravljajo svoje tiho in nepogrešljivo delo na Slovenskem že 120 let.
Govorimo lahko o krvodajalstvu kot vrednoti, ki v socialistični samoupravni družbi pomeni tisto dejavnost, s katero se na zelo konkreten način odraža vsa veličina človeške solidarnosti.
Tudi delavci vaše delovne organizacije so organizirani krvodajalci. V letu 1982 beležimo 131 krvodajalcev, v letu 1984
15.	STRAMIČ Alojz
16.	ŠKRIPAČ Dragica
17.	ŠIBILA Marjan
18.	ZORKO Janko
19.	ZAMUDA Zvonko
20.	ZAJŠEK Franc
za 10x darovano kri
1.	GRABAR Marjan
2.	JANŽEKOVIČ Adolf
3.	KOREN Anton
4.	KOZEL Janez
5.	MOLNAR Zdenko
6.	MOLNAR Stanko
7.	MALNER Milan
8.	ZAGORŠEK Stanko
Skupaj je na zdravljenju 18 delavcev.
Iz posameznih temeljnih organizacij združenega dela so na zdravljenju naslednji delavci:
TOZD Mesna industrija: CAFUTA Janez, FUGUŠ Marija, KORES Danica, ŠTIBERC Marjan, VIDOVIČ Anica, VOL-GEMUT Terezija TOZD Tovarna krmil: HORVAT Alojz, POLAJŽER Štefka, TUMPEJ Slavko TOZD Commerce: ILJEVEC Vinko, REBERNAK Marija, ZOREC Konrad TOZD Perutninske farme: BEZJAK OtUija TOZD Transservis: KIRBIŠ Angela, PRAH Jožica TOZD Ptujska tiskarna: NOVAK Dragica, SORŠAK Katica TOK Hajdina: KRUMPAK Marija
Posamezni predlogi so bili podani na podlagi zdravstvenega stanja in ne po številu zaposlenih!
Vsi, ki si prizadevamo, da v naši delovni organizaciji skrb za zdravje delavca ne bi bila le ^na papirju, želimo, da bi naš izbor z razumevanjem in strpnostjo' sprejeli.
Upamo, da se bodo v naslednjih letih lahko' zvrstili vsi, ki so zdravljenja potrebni.
Š tehtni j a SKAZA
139, v letu 1985 161, v letu 1986 do novembra pa 121 krvodajalcev.
Želimo, da se jim pridruži vedno več mladih, da bodo številke aktivnih krvodajalcev še bolj spodbudne.
Število krvodajalcev mora naraščati iz leta v leto, ker naraščajo tudi potrebe po krvi.
Razvoj medicine, uvajanje sodobnih načinov zdravljenja v korist hitrejšega okrevanja bolnikov, poškodovancev v prometnih nezgodah, v gospodinjstvu, na delovnih mestih terjajo in bodo še terjali velike količine krvi.
Zato naj bo naš skupen cilj in delovni program, da bi tudi v bodoče prihajalo na odvzeme
za 15x darovano kri
1.	BREZNIK Vitko
2.	KOKOL Vlado za 20x darovano kri
1.	LAH Franc
2.	REPIČ Branko za 25x darovano kri
1.	CIGULA Franjo
2.	PAJENK Jože, kri daroval že 31-krat
DAROVALCI KRVI 5x TOZD Tovarna krmil
1.	FRAS Vladimir
2.	PETER Stanko TOZD Perutninske farme
1.	BERANIČ Martin
2.	KORNET Anica
3.	MEDVED Anton
4.	PLOHL Zdenka
5.	ŠIREC Franc TOZD Commerce
1.	ILJEVEC Ida
2.	GODEC Zdenka TOZD Transservis
1.	BOHANEC Mihael
2.	BRLEK Avgust
3.	KRAMBERGER Majda
4.	KOVAČEC Anton
5.	KOROŠEC Franc
6.	VESENJAK Franc
7.	POLANEC Franc I.
8.	POLANEC Franc II.
9.	PLAJNŠEK Stanko
10.	ROGINA Branko
DSSS
1.	MERC Majda
2.	POLANEC Feliks
3.	ŠEGULA Roman
4.	ŠPEHONJA Julijana
DAROVALCI KRVI 10x TOZD Tovarna krmil
1.	ŽNIDAR Jože
2.	VALENTAN Franc
3.	GEČ Alojz
4.	HENTAK Janko
TOZD Perutninske farme
1. ZEMLJIČ Mihael
TOZD Transservis
1. BEDRAČ Milan
krvi tako in še večje število krvodajalcev kot doslej, vendar se na| spremeni njihova struktura. Pritegniti je potrebno vse zdrave in sposobne občane in delovne ljudi, ki niso še nikoli darovali krvi, pa jo bodo lohko potrebovali sami ali pa njihovi najbližji.
Vsem krvodajalcem iz vaše DO se zahvaljujemo, zlasti pa tistim, ki danes prejmejo zaslužene plakete, najlepše se zahvaljujemo v imenu občinske organizacije Rdečega križa, Bolnišnice Ptuj in bolnikov.
Vaši delovni organizaciji pa za večletno sodelovanje poklanja RK Slovenije — jubilejno priznanje.
2.	LACKO Boris
3.	PETEK Alojz
4.	PETEK Stanko
5.	ZEMLJARIČ Konrad
6.	MIKŠA Martin DSSS
1. MERC Zvonko
ZNAČKE IN PRIZNANJA ZA 15x DAROVANO KRI TOZD Tovarn krmil
1.	GRAH L Ivan
2.	HERGA Milan TOZD Transservis
1.	VRTIČ Marjan
2.	POTRČ Milan TOK
1. BABUSEK Branko
TOZD Commerce
1. BOMBEK Marjana
TOZD Ptujska tiskarna
1. FRIEGL Anica
DSSS
1.	FERČEC Marjan
2.	ILOVŠEK Jože
3.	JURKOVIČ Peter
4.	PERNAT Stanko
5.	STAJNKO Tonček
ZNAČKE ZA 20x DAROVANO KRI PREJMEJO TOZD Commerce
1. ILJEVEC Vinko TOZD Transservis
1. TURNŠEK Valentin
PLAKETE ZA 25 KRAT DAROVANO KRI PREJMEJO TOZD Transservis
1. REPIČ Alojz
TOZD Tovarna krmil
1.	BEZJAK Franjo
2.	TOŠ Vinko
3.	KRAJNC Bruno —- daroval kri že 42x
PLAKETO ZA 50 KRAT DAROVANO KR! PREJME TOZD Tovarna krmil
1. GAVEZ Ivan — daroval kri že 55 krat
Se o naši malici
Nova jedilnica 2 delitvenim pultom v mesni industriji
Dne 5. decembra se je sestala komisija za družbeno prehrano, ki je razpravljala o kvaliteti, pe-
strosti in pripravi tople malice. Razpravljala pa je istočasno tudi o prispevku Kuhinja nova,
malica pa . . . objavljenem v novembrski številki Perutninarja.
Člani komisije so jznesli v glavnem kritike posameznikov, ki niso zadovoljni z malico. Zanimivo pa je bilo to, da nekatero vrsto jedi v neki TOZD odklanjajo, v drugi sredini pa gre ista jed v slast. To je tudi ugotovitev, ki smo jo zapisali v sestavku, da je še v družini težko skuhati jed, ki bi prijala vsem članom družine, kaj šele, da bi ugodil okusu in željam več kot tisoč delavcem.
Razpravljali so tudi o pestrosti pripravljenih jedi in ugotovili, da so nekatere jedi izločene prav na zahtevo komisije, oziroma delavcev, ki so to prek svojih zastopnikov zahtevali. Ob problemu pestrosti je bil v sestavku izpostavljen tovariš Božič, ki pa sploh ni zadolžen za oskrbo kuhinje, marveč za oskrbo mesnic, ki morajo izpolnjevati pričakovani promet, istočasno pa naše mesnice oskrbujejo tudi druge obrati družbene prehrane. Znano pa je, da nekaterih vrst mesa ni vedno dovolj na trgu, še najslabše je z drobovi-
DELOVNI ČAS	ZA 8-URNI		DELAVNIK V LETU 1987							
					03 cn			g	g	
Mesec	° S > > 8 S'E S </3 T3 E	Hi <n c c	3 )	Plačani praznični dnevi :	št. dni	datum	dan		O. 0) CC o q1	Dela obv sobote št.	datum		O c u — T3 « I-J E ko -a >	O i_ 03 — W Š-I (D ^ KO "O >	tir* m:
JANUAR	31	4	2	1.in2.	Če, Pe	4	1	10. 1.	21	168	184
FEBRUAR	28	4			2	2	7.in 21.2.	22	176	176
MAREC	31	5			3	1	7. 3.	23	184	184
APRIL	30	4	1	27.	Po.	3	1	4.4.	22	176	184
MAJ	31	5	2	1. in 2.	Pe, So.	3	1	9.5.	21	168	184
JUNIJ	30	4			3	1	6.6.	23	184	184
JULIJ	31	4	2	4. in 22.	So, Sr.	3			23	175	191
AVGUST	31	5			4	1	1.8.	22	176	176
SEPTEMBER	30	4			3	1	5.9.	23	184	184
OKTOBER	31	4			4	1	3. 10.	23	184	184
NOVEMBER	30	5	1	30.	Po.	3	1	7. 11.	21	168	176
DECEMBER	31	4	1	1.	To.	3	1	5. 12.	23	184	192
SKUPAJ	365	52	9		38	12		267	2.127	2.199
izračun fonda ur (z držav, prazn.)				313 dni x 7 ur =	2.191 ur		274 dni x	8 ur =	2.192 ur	
				1 dan x 7 ur =	7 ur		1 dan x 7 ur =		7 ur	
				314 dni x 7 ur =	2.198 ur		275 dni		2.199 ur	
OPOMBA: V mesecu		juliju je u		poštevanih 7 ur za	elementarne		nesreče.			
DELOVNI ČAS	ZA 7-URNI		DELAVNIK V LETU 1987							
Mesec	Število dni v mesecu	Število nedelj v mesecu	št. dni	Plačani praznični dnevi datum	dan		Število del. ur v mesecu	Skupno štev. obračun ur (del. dnevi + drž. prazn.)
JANUAR	31	4	2	1.in 2.	Če, Pe.	175	189
FEBRUAR	28	4				168	168
MAREC	31	5				182	182
APRIL	30	4	1	27.	Po.	175	182
MAJ	31	5	2	1. in 2.	Pe, So.	168	182
JUNIJ	30	4				182	182
JULIJ	31	4	2	4. in 22.	So, Sr.	175	189
AVGUST	31	5				182	182
SEPTEMBER	30	4				182	182
OKTOBER	31	4				189	189
NOVEMBER	30	5	1	30.	Po.	168	175
DECEMBER	31	4	1	1.	To.	182	189
SKUPAJ	365	52	9			2.128	2.191
no, zato je normalno prihajalo do pomanjkanja tudi v naši kuhinji. Potrebno je upoštevati tudi cenovna nesorazmerja, saj vemo, da s planiranimi cenami za našo malico ni mogoče pokrivati dejanskih cen surovin.
Po živahni razpravi so prišli do spoznanja, da imamo precej slab odnos do malice, ki bi ga morali spremeniti. Seveda pa se mora tudi v kuhinji pripravi jedi posvetiti več pozornosti in jo izboljšati. Z več dobre volje na obeh straneh bo možno kaj storiti tudi za popestritev jedilnika. V tej smeri bo treba nenehno iskati nove rešitve. Za to pa se mora komisija redno sestajati skupaj z vodjo kuhinje in problematiko sproti razreševati in o problematiki ter rešitvah obveščati delavce.
Sklenili so, da se v prihodnje komisija sestane vsaki mesec med 25. in 30., do tega datuma mora vodja kuhinje Kralj pripraviti predlog jedlnika, o katerem bo komisija razpravljala in ga s pripombami potrdila. V jedilniku morajo biti ponujene alternative, če nekega živila takrat ne bo možno dobiti. Z jedilnikom se bodo seznanili vsi delavci prek oglasnih desk.
Pričakujemo torej, da bo malica v prihodnje še boljša, mislim pa, da je v tem času že.
LC
SRETNA NOVA GODINA
PET OVIJ A je salama medju svima odabrana, i njoj stvarno nema ravne pohvale su, za nju javne.
Dijetalce i gurmane privlače baš, te salame, j er iz Ptuja PETOVIJA sladokuscu, svakom prija, oj, čoveče, mili rode svi putevi, u Ptuj vode. PERUTNINA s puno volje nudi kupcu sve najbolje, zato neka PERUTNINA uspeha još, puno ima, i neka joj, mnogo leta prosperitet, radni cveta.
Olga NIKOLIČ gospodinja iz Beograda
NAGRADNA NOVOLETNA KRIŽANKA
PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Mesokombinata Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Mirko Bauman, Alenka Brglez, Lojze Cajnko — predsednik, Rahela Juršič, Olga Mikulec, Jože Reisman, Marija Širovnik — namestnik predsednika, Dušan Šprah, Jovo Tarbuk. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jovo Tarbuk. Naklada 2300 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije, štev. 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.