OBZORJA STROKE recenzije Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 82 je MakaroviËeva zbirala in urejala na avstrijskem Koroπkem in slovenskem ©tajerskem, Pomurju, na KoËevskem, na Notranj- skem in na Primorskem. S tem naËinom ureditve knjige je MakaroviËeva pravzaprav dosegla dvojno primerljivost. Na eni strani se prvo poglavje navezuje na njene prejπnje krajevne monografije in bi lahko bilo celo zakljuËena celota ali prva knjiga, na drugi strani pa imamo v drugem delu nov korpus besedil oz. zgodovinsko dokumentiranih æivljenjskih zgodb, zopet urejenih in primer- ljivih po dosedanjih standardih, ki jih je v zaËetku devetdesetih z urejanjem zbirke Tako smo æiveli: æivljenjepisi koroπkih Slo- vencev vpeljala prav sama. Zato lahko reËemo, da je tudi s tem petletnim brskanjem po Koroπkem deæelnem arhivu in Arhivu krπke πkofije v Celovcu, Okrajnem sodiπËu v Æelezni Kapli, urbarialnih virih, rojstnih, poroËnih in mrliπkih matiËnih knjigah ter zbiranjem podatkov na terenu, MakaroviËeva odliËno zaokroæila filigranski pogled na kmeËke in delavsko-kmeËke druæine KorËanov. Tudi v tej najnovejπi monografiji Marija MakaroviË ostaja teoretsko zvesta svojemu znaËilnemu etnografskemu pris- topu, ki pa ne pomeni metodoloπke negibËnosti, zaostajanja ali neproblemskega evidentiranja in obravnavanja zoæenega predmeta etnologije. Prav nasprotno. Njena dosledna in vztra- jna osredotoËenost na podeæelsko prebivalstvo ter obËutek in znanje za povezovanje obπirnega empiriËnega gradiva, tvorita trden sistem, ki je po svoji povednosti v slovenski etnologiji nepreseæen. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 4. 12. 2005 Recenzija, prikaz knjige, kritika/1.19 Iztok Ilich ANTON FEINIG IN TATJANA FEINIG: FAMILIENNAMEN IN KÄRNTEN UND DEN BENACHBARTEN REGIONEN Mohorjeva zaloæba, Celovec 2005 Zbirka Studia Carinthiaca, 26 Dobro znani rek, ki so ga ob razpadanju in razkosavanju socialistiËne Jugoslavije zlorabljali velikosrbski nacionali- sti, flTam, kjer so srbski grobovi, je Srbija«, je s pravπnjo mero pietete in zgodovinskega spomina, razbremenjenega πovinistiËnega naboja, mogoËe uporabiti tudi, ko govorimo o koroπkih Slovencih. DesettisoËi njihovih grobov in nagrob- nikov nemo priËajo, da svet severno od Karavank sicer ni bil v tem smislu (samo) slovenski, vsekakor pa so tam skozi stoletja æiveli πtevilni rodovi Slovencev, v mnogih vaseh in zaselkih, ki jim danaπnja nestrpna lokalna politika ne privoπËi niti bolj ali manj simbolnih dvojeziËnih krajevnih napisov, so bili πe pred dvema, tremi ali vsaj πtirimi generacijami tudi veËinsko prebivalstvo. O tem zgovorno priËajo sicer znani, dejansko pa nepriznani podatki iz πtetij prebivalstva. PriËujoËa knjiga raziskuje in razkriva, kaj je ostalo do naπih dni. Ne na pokopaliπËih ‡ ta sploh niso posebej omenjena, prav tako kot se ne spraπuje o razliËnih vidikih asimilacije ‡ tem- veË nasploh v pisanju πe nekaj desetletij nazaj veËidel povsem slovenskih imen in priimkov ter v njihovem postopnem pre- oblikovanju. Ugledna koroπka jezikoslovca, slavist in german- ist Anton Feinig (1931, SveËe v Roæni dolini) in slavistka in anglistka Tatjana Feinig (1961, Celovec), sta na tem podroËju opravila veliko delo. Njuna zbirka druæinskih imen, najdenih in zabeleæenih na juænem avstrijskem Koroπkem, sicer ni popolna, kot pravita sama avtorja, osredotoËena pa je na imena s konËnicami -ig, -ik, -iË (itsch) in -ËiË (tschitsch). flNaπa imena,« poudarjata avtorja, flso dragocena kulturna dobrina in dediπËina, ki je za identiteto vsakega Ëloveka nadvse pomembna.« VeËina imen, ki smo jih skupaj z veËjim ali manjπim imetjem podedovali od prednikov, je nastala iz krπËanskih krstnih ali svetniπkih imen, mnogo je manjπalnic, ljubkovalnih oblik in imen po oËetu ali materi, ki jih praviloma ni mogoËe razlikovati. fl©tevilna imena,« πe ugotavljata Anton recenzije OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 83 CARLO MUCCI, SLOVENSKE MLEKARICE V TRÆI»U / LE LATTAIE SLOVENE A MONFALCONE SKRD ‡ ACRS JADRO, RONKE 2004 Slovenskim æenam in dekletom, ki so predvsem v prvi polo- vici minulega stoletja oskrbovale Trst z mlekom, maslom, s kruhom, z mesom, jajci ter drugimi domaËimi pridelki in izdelki, je bilo posveËene nemalo strokovne in kulturne pozornosti. V literarnih delih o æivljenju ©avrink, v okviru razliËnih zbornikov, v periodiËnem tisku pa tudi v vrsti samos- tojnih monografij, kakrπni sta na primer Potepanje po poteh ©avrinke Marije ©pele Ledinek in Nataπe Rogelja (Knjiænica SED, Ljubljana 2000) in ©kedenjska kruπarca / Servola: La portatrice di pane (Dom Jakoba Ukmarja, Trst 1987, 1989) Duπana Jakomina o Ëasih, ko ©kedenj πe ni bil ena od træaπkih Ëetrti. V Trst, ki je sredi 19. stoletja postal osrednje pristaniπËe habsburπke monarhije, po flosvoboditvi« in flvrnitvi k Italiji« med obema svetovnima vojnama pa pomembno izhodiπËe Recenzija, prikaz knjige, kritika/1.19 Iztok Ilich in Tatjana Feinig, flso zelo stara in so se obrusila ter zmaliËi- la.« Predvsem nemπki pisci so jih sËasoma spreminjali, ker jih niso razumeli: zapisali so jih po svoje, kakor so jih paË sliπali. Avtorja navajata nekaj tovrstnih primerov: AntoniË ‡ Antonich ‡ AntonË ‡ TonË ‡ TonËiË; Andritsch ‡ AnderË ‡ AndrejËiË; Peter ‡ Petritsch ‡ PetrË ‡ Peterz. Poklicna imena, obravnavana v knjigi, so veËinoma nemπke izposojenke, npr.: Tiπlar ‡ Tiπler ‡ Misar; Schuster ‡ ©uπtar ‡ Schusteritsch ‡ ©uπterπiË; Kramer ‡ Kramolc (Kramovc); Müller ‡ Miller ‡ MlinariË ‡ Mlinaritsch ‡ MalaË ‡ Malatsch ‡ Malatschnig ‡ Millonig; Sattler ‡ Zotlar itn. Imena, ki so navezana na zemljo in povezana z naravo, so sprva pripadala ljudem, ki so zemljo krËili in obdelovali, npr.: Kopeing, Kaponig, Kopatsch; Zikulnig, Sekul, Sekol; Poæarnig, Posarnig ‡ Brandstätter; Rutar, Rauter, Ruttner; Lazar, Lassnig (laz, vaz = krËevina); Kaliπnik, Gallishnig (kaliπ = luæa). Posebni skupini sestavljajo imena, povezana z bivaliπËem, oziroma tista, ki povedo, od kod je nekdo priπel, npr.: Pichler ‡ Hribernig; Gornig ‡ Gornik ‡ Goritschnig ‡ Berger; KlanËar ‡ Klantschnig ‡ Quantschnig ‡ Glantschnig ter BistriËnik ‡ Westritshnig ‡ Feistritzer; Zlan ‡ Ziljan ‡ Gailer. Mnogim oblikam imen je botroval potok, npr.: PotoËnik, Pototschnig, Totschnig, Potokar, Bach, Pacher, Bachernig. Drugod je bila odloËilna gospodarjeva telesna velikost: Gross ‡ Velik ‡ Klein ‡ Lang ‡ Malle ‡ Mali, vËasih celo barva las oziroma polti: »ernic ‡ Tschernitz ‡ Schwarz ‡ Sivec ‡ Schi- witz ‡ Kraus ‡ Koder ‡ KodriË itn. Pri razlagi izvora nekaterih druæinskih imen sta morala avtor- ja, zlasti v primerih, kjer je v rabi polvokal, seËi k podobnim hiπnim in ledinskim imenom. Pojasnila sta tudi osnovna pravila pisave imen in opozorila na razlike v zapisih, ki so predvsem posledica dejstva, da so Slovenci tudi na Koroπkem od pro- testantizma do srede 19. stoletja uporabljali bohoriËico in da do takrat tudi ni bilo enoznaËnih pravopisnih pravil. »eprav se v veËini primerov nista poglabljala v etimologijo, bodo njuna dognanja v veliko pomoË vsem koroπkim rojakom in njihovim v veliki meri razseljenim potomcem, ki iπËejo izvor svojega priimka in imena ter s tem svoje rodovne korenine. Dolgoletno raziskovalno delo, ki sta ga opravila Anton in Tat- jana Feinig ter strnila v knjigi Familiennamen in Kärnten und den benachbarten Regionen, je pomembno samo po sebi in obenem dragoceno izhodiπËe za nadaljnje, zlasti temeljitejπe etimoloπke πtudije. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 27. 6. 2005 Iztok Ilich