PoStntns nlsAans t srotovtnl Leto XIX., št. 103 Ljubljana, četrtek S. maja 1938. Cena 1 Di Upmvmstvo Ljubljana rtnafijeva & - Telefon št 3122 3123, 3124. S125- 3126 LnseratnJ oddelek: LJubljana, Selen-bur^ova ul — Tel 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7 Telefon St 2455. Podružnica Celle Kocenova ulica 2 — Telefon St 190 Računi Dri pošt Cek zavodih: LJubljana St 11 842, Praga Oslo 78 180 Wien St 105 241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din *0 — i Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5 telefon 3122 3123. 3124 3125 3126 Maribor Grajski trg št. 7, telefon št 2440 Celje. Strossmayerjeva ulica štev 1. telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo Majsko zasedanje sveta DN V vrsto večjih dogodkov, ki utegnejo } :istveno vplivati na odnošaje med velesilami. spada -X) novejšem razvoju tudi 101. zasedanje sveta Društva narodov, ki se začne 9. maja tega leta. Na dnevni red zasedanj sveta DN se navadno postavljajo vsa pereča mednarodna vprašanja, katerih proučitev predlaga katerakoli izmed članic DN. Takih vprašanj je nedvomno precej, saj še ni bil zlepa povojni čas tako bogat na raznih mednarodnih zapletljajih, kakor je danes. V pretresu bo predvsem par tako zvanih »kroničnih bolezni«. Tudi to pot sta se namreč s pritožbami obrnili na ženevski forum republikanska Španija in Kitajska, kar pomeni, da bosta tako španska državljanska vojna kakor vojna med Japonci in Kitajci spet predmet proučevanj v Ženevi zbranih diplomatov. v . Nabralo se jo dalje nekaj posebnih pritožb, o katerih so se posvetovanja prekinila na prejšnjih zasedanjih in re-nesla na no-o zasedanje, kar velja na primer za pritožbe o protižidovski zakonodaji v Rumuniji. Nekatere države silijo v ospredje z zahtevo po nadaljevanju razprav o reformi pakta DN. ki so bil- že večkrat cdgodene, druge pa prihajajo s čisto konkretnimi zahtevami o spremembi njihovega dosedanjega razmerja do ženevske ustanove v smislu priznanja nevtralnosti in odveze od vseh tako zvanih kolektivnih obveznosti po paktu DN, med njimi v prvi vrsti od tako zvanega sankcijskega paragrafa. Tako zahtevo je že postavila Švica, do-čim se nekatere druge države, zlasti one na evropskem severu, s podobnimi namerami že dolgo bavijo. Poleg vseh teh zadev pa se vnovič, dasi to pot v čisto posebni obliki, postavlja na dnevni red tudi abesinsko vprašanje, odno-sno niega defini+^-na likvidacija. Ta zadeva in pa švicarska zahteva po oprostitvi od onih obveznosti pakta DN, ki bi mofle biti v danem primeru v nas-—~Hu s švicarsko nevtralnostjo. bosta gotovo osredotočili na sebe največjo pozornost javnosti in v prvi vrsti seveda diplomacije. Obe vprašanji sta preveč kočljivi ., "" ' r da bi ne bilo oričakovati zanimivih razprav. Potrebno bo mnogo opreznosti in spretnosti, da se bo mogla najti konkretna skladnost med realnim upoštevanjem novega razvoja, ki zahteva bistvene spremembe Dakta DN, in doslej proglašanimi ženevskimi načeli. Razorava o Abesiniji je, kakor znano, v neposredni zvezi z velikonočnim spo-. razumom med Anglijo in Italijo. Veljavnost tega soorazuma je namreč vezana na izpolnitev točno določenih pogojev z obeh strani. V posebnem dodatku k pogodbi, podpisani dne 16. aprila v Rimu. se Italija pod gotovimi pogoji obvezuje na umik svojih prostovoljcev iz Španije. Anglija pa v zameno obljublja. da bo »v želji po odstranitvi zadržkov. ki se lahko smatrajo za oviro svobodne odločitve držav v pogledu priznanja italijanske suverenosti nad Abe-sinijo. na bližnjem zasedam"u sveta DN storila vse notrebno za zadevno razči-ščenje ooložaja članic DN.« Anglija ni ostala samo pri obljubi. Takoj po Veliki noči je obvestila tajništvo DN da postavi i a raznravo o priznanju abesinske aneksiie na dnevni red 101. zasedanje sveta DN Istočasno je stopila v stike z nekaterimi vladami, predvsem s francosko, da se še pred sestankom sveta DN dogovori o skupnem nastopu v tem vprašanju, ki ga ob upoštevaniu dejanskega položaja v Abesiniji želi likvidirati. Med tem ie že snet nekai držav, med njimi tudi Češkoslovaška, -nriznalo dejanski položaj in s tem nloiSoln blirnie ženevske odločitve v tem vnrašanju Senzacijo pa je vzbudila vest. da je bivši abesinski cesar nred ^-nevi poravnal velik del zaostalih plačil na članarini. ki jo je b;la Društvu narodov dolžna Abesiniia. Ker je obenem re prijavil svojo delegacijo, sodijo v Ženevi, da hoče biti tudi na letošnjem maisk^m zasedanju sveta DN zastopan kakor doslej. Zdi se pa. da to Angliie in drugih držav, ki so zastonane v svetit DN morda z izjemo Rusije, ne bo mntilo. da ne bi sprejele skle^rv v smislu angleške ob1i-ube Ttaliji. Ta obljuba je jasna. Anglija ne želi s svojimi predlogi o rešitvi abesinske zadeve v nobenem pogledu vplivati na spremembo dosedaniih ženevskih kle-pcv glede Abesinije same. temveč hoče kakor to potrjujejo tudi vse informacije iz Londona, doseč isamo odvezo posameznih članic DN od zadevnih obveznosti ali, z drugo besedo, priznanje pravice do svobo^ ^ga postopanja v pogledu priznanja italijan^kpga imperija, neodvisno od dosedanjih sklepov DN. To bi omogočilo tudi Ar i ji sami. da. lahko prizna izvršeno dejstvo z imenovanjem novega svojega poslanika na PRVI RAZGOVORI V SINAJI Včeraj so zunanji ministri Male antante razpravljali o splošnem mednarodnem položaju Bukarešta, 4. maja. br. Davi se je pričela v Sinaji konferenca stalnega sveta Male antante. Zunanji ministri držav Male antante so se sestali dopoldne ob 10.30. Prva seja je trajala do 13, nakar je bilo v Palast hotelu intimno kosilo, ki so se ga poleg treh zunanjih ministrov udeležili predsednik rumunske vlade patrijarh Mi-ron ter diplomatski sotrudniki vseh treh zunanjih ministrov, ki sodelujejo na konferenci. V drugem hotelu je bilo istočasno prirejeno kosilo številnim novinarjem, ki so prišli na konferenco. Ob 16.30 so se zunanji ministri sestali k drugi seji, ki je trajala do 20, nakar je bila svečana večerja, na katero so bili povabljeni številni odličniki. Na današnjih sejah so razpravljali o splošnih vprašanjih sedanjega mednarodnega položaja in so nato prešli na vpraša-šanja, ki se tičejo neposredno držav Male antante. S.a sinajsko konferenco vlada v mednarodni politični javnosti veliko zanimanje, ker pripisujejo tokratnemu zasedanju glede na splošni mednarodni položaj, zlasti pa glede na položaj Češkoslovaške po priključitvi Avstrije k Nemčiji posebno važnost. To dokazuje tudi dejstvo, da so prišli v Sinajo iz Bukarešte tudi francoski, angleški, nemški, italijanski, madžarski in bolgarski poslanik, ki z največjo pozčr-nostjo slede razgovorom zunanjih ministrov držav Male antante in sproti obveščajo svoje vlade o dobljenih informacijah. Značilen komentar o konferenci Male antante objavlja današnji »Universul«. Članek, <. .j' ' . ,. , ~ . . . - * r • ■» - . Spremenjeni položaj v Srednji Evropi, ki je nastal po priključitvi Avstrije k Nemčiji, narekuje državnikom Male antante. da podrobno prouče novo situacijo in temu primerno prilagode politiko Male antante. Anšlus, nastop sudetskih Nemcev v ČSR, aktualni mednarodni problemi, vse to daje vprašanju odnošajev do Nemčije značaj skupnega problema vseh treh držav Male antante. Ta problem sloni na realnih dejstvih, preko katerih ni mogoče iti. Četudi ni to glavni cilj sinajske konference, prevladuje ta problem nad vsemi drugimi vprašanji, ki so na dnevnem redu sinajske konference. Neposredno politično in teritorialno sosedstvo z Nemčijo spreminja seveda tudi stališče Male antante v mednarodnem življenju. Zato vsi politični krogi z največjo napetostjo pričakujejo komunike, ki bo jutri po končanih posvetovanjih zunanjih ministrov Male antante. Slovesen sprejem dr. Stoja-dinoviča in dr. Krofte Dr. Stojadinovič in dr. Krofta sta se pripeljala s posebnim vlakom v Sinajo. Na slavnostno okrašeni postaji ju je pozdravil rumunski zunanji minister Comnen Pe-trescu s civilnimi in vojaškimi visokimi funkcionarji. Sprejemu so prisostvovali tudi mnogoštevilni domači in tuji novinarji Ko je Comnen Petrescu končal svoj pozdravni govor, v katerem je želel gostoma dobrodošlico ter vzkliknil »Živela Jugoslavija! Živela Češkoslovaška!«, so vsi prisotni ponovili vzklike in navdušeno pozdravili gosta. Na njegov govor je odgovoril predsednik jugoslovenske vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič ter vzkliknil »Setreasca Romania Mare!«, kar je povzročilo nove ovacije. Dr. Stojadinovič in dr. Krofta sta se pripeljala v spremstvu jugoslovenskega in češkoslovaškega poslanika in sta s postaje krenila v hotel Palače, kjer stanujeta. Na vsej poti je velika množica, med njimi posebno mnogo mladinskih organizacij, navdušeno pozdravljalo zastopnike obeh prijateljskih narodov Ob 10.15 sta se predsednik jugoslovenske vlade in češkoslovaški zunanji minister vpisala v dvorno knjigo, nato pa sta obiskala Mirona Cristeo, ki se je istotako davi pripeljal v Sinajo, kjer bo ostal ves čas obiska visokih gostov. Zdravici Sinaja, 4. maja AA Na svečani večerji, ki je bila nocoj prirejena v hotelu Palače na čast zastopnikom stalnega sveta Male antante. je rumunski zunanji minister Petrescu Comnen imel tole zdravico: Comnen Petrescu Ze drugič v teku enega leta ima mesto Sinaja čast biti kraj sestanka stalnega sveta Male zveze. Vitalnosti in moči Male antante se poslužujemo soglasno v želji in z nezlomljivo voljo, da ohranimo mir s pametnim mednarodnim sodelovanjem Mala antanta je stalno v tem smislu dajala pobude in pomagala pri vsaki akciji, ki je imela za cilj preprečiti vojno. Od vsega početka je dajala podporo vsem državam članicam Zveze narodov z namenom, da se ohrani trajni mir, kakor so si ga zamislili ustanovitelji Zveze narodov. Še danes je Mala antanta pripravljena podpisati vsak predlog, ki teži za tem. da se dosežejo miroljubni cilji, ki so ji dragi, v okviru suverenosti vsake od držav članic Male antante. Od začetka obstoja Male antante je preteklo lepo število let, ki so prinesla s seboj tudi nešteto dogodkov Zgodile so se važne spremembe Naša organizacija pa je vedno znala zaradi svoje kohezije, zaradi lojalnosti do drugih članic in zaradi identičnosti interesov obdržati ono smer politike, ki si jo je zastavila ob svoji ustanovitvi Z optimizmom moremo gledati v bodočnost, v svesti si svoje politične moči. Od časa do časa se slišijo glasovi, ki napovedujejo skorajšnji propad naše ustanove. Naj mi bo dovoljeno v tem trenutku svečano izjaviti v imenu naših treh vlad. da želimo dati svoj delež za ohranitev miru v Podonavju in da ustvarimo ozračje zaupanja, ki bo omosočalo bolj- italijanskem dvoru Po londonskih razgovorih aneleških in fra-n<-nck;h državnikov ni nobenega dvoma, da se ^ hidi Francija Dostavila na enako stališče, da bi tako čim bolj olajšala svoja 'pogajanja z Italijo. Prav tako zanimiva in važna bo razprava o švicarski zah+evi glede orizna-nja popolne nevtralnosti. Švicarska zvezna vlada utemeljuje to svojo zahtevo v krajši noti. v kateri pojasnjuje, da je švicarska nevtralnost, ki je bila prvič formalno priznana že leta 1815 na pariški konferenci, zgodovinskega značaja; da je Švica po svetovni vojni navzlic temu vstopila v DN v trdni veri v zmago načela o kolektivni varnosti, da pa ji je bila z londonsko izjavo z dne 13. februarja 1920 tudi r>o vstopu v DN oriznana vojaška nevtralnost, s čimer je bila Švica odvezana od izvajani?, tako zvanih vojaških sankcij, ako bi niih izvajanje oklenilo Društvo narodov Ker pa se kolektivna varnost ni obnesla ter se niti finančne in gospodarske sankcije niso v nraksi izvajale obenem t>a je za Švico nastal no »anšlusu« povsem nov noložaj želi da ?e ji snet nrizna noool-na nevtralnofrt ki naj se nroglasi »v skladu s pak+^m DN« — S tem postavlja Švica važno načelno vorašanje. ki rtegne v nrimeru ngodnp rešitve izzvati nosnem a ni e rlrnffih kar hi rnrigln imeti za posledico daljnosežne reforme pakta Društva narodov. še sodelovanje med državami, ki imajo svoje interese v Podonavju, in da te države pozovemo, da združijo vse napore z našimi lastnimi napori za slogo in bratstvo. V želji, da bo naša pripravljenost, dobra volja in iskrenost naše politike uvaževana tako kakor zasluži in da bo to seme, ki ga sejemo na ta pomladanski dan, padlo na rodovitna tla in vzklilo, dvigam svojo čašo na zdravje Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. eks. dr Edvarda Beneša, prezidenta češkoslovaške republike, Nj kr. Vis. kneza namestnika Pavla in članov visokega kraljevskega namestništva, na zdravje mojih odličnih tovarišev dr. Stojadinoviča in dr Kamila Krofte in na blagostanje naših prijateljskih in zavezniških držav, poleg tega pa tudi na uresničitev idealov bratstva in človekoljubnosti, za katerimi težimo mi vsi z nezlomljivo voljo. Dr. Stojadinovič Na zdravico je odgovoril predsednik jugoslovenske vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič: Želim povedati in podčrtati, da je v besedah in občutjih, ki nam jih je izrazila vaša ekscelenca, prepričevalno, najlepše in najbolj točno izražen duh, v katerem se vodijo naši razgovori, pa tudi cilji vseh naših prizadevanj. Z vsem. kar ste povedali, se popolnoma strinjam. Tudi jaz izražam svoje globoko zadovoljstvo o priliki tega sestanka, ki nam daje možnost razmotriti vsa vprašanja, ki v današnjem trenutku zanimajo naše tri države in da ta posel opravimo v duhu tradicionalnega prijateljstva, iskreno in s čutom odgovornosti, ki bi odgovarjal času, v katerem živimo, pa tudi vlogi, ki jo v mednarodnem življenju igra Mala antanta. Na koncu mi še dovolite, da izrazim upanje, da bo Mala antanta po tem sestanku njenega sveta vzporedno z Balkanskim sporazumom srečno in uspešno nadaljevala svojo delavnost po jasno začrtani poti za dosego svojih neizpremenjenih ciljev, za okrepitev miru in napredka naših držav in tega dela Evrope. Dvigam čašo na zdravje Nj. Vel kralja Rumunije Karla II., Nj. eks. dr. Edvarda Beneša, prezidenta češkoslovaške republike, na zdravje našega tovariša ministra dr. Kamila Krofta. na vaše zdravje gospod minister. in na zdravje vaše gospe, in pijem na blagostanje in napredek naših treh prijateljskih zavežn:ških držav. Odmev v tisku Sinaja, 4. maja. AA. Vse rumunsko časopisje se bavi s konferenco Male antante in poudarja njeno veliko važnost. Take piše med drugim list »Cuventul«: Predsednik jugoslovenske vlade in Zunanji minister dr. Milan Stojad;novič je dosleden izvrševalec oporoke blagopokojnega kralja Aleksandra I. Energičen in vztrajen kakršen je. je dr. Stojadinovič vzpostavil notranji mir in red, konsolidiral finance v svoji državi si izbral najsposobnejše sodelavce, na odgovorna mesta in organiziral JRZ. ki je danes najsposobnejši politični organizem za upravljanje Jugoslavije. S svojim delom si je pridobil vse najpomembnejše osebnosti v svoji državi Par?z, 4 maja br Čeprav je pozornost francoske iavnosti v glavnem osredotočena zasilne n-p ?be ki iih ie vlada za ozdravljenje francoskih državnih financ in po^ivlienip Gospodarstva, posvečajo pariški listi poleg dogodkom v Rimu glavno pozornost konferenci Male antante v Sinaji in v svojih poročilih podčrta vajo velik politični pomen tega sestanka z ozi-rom na splošni mednarodni položaj. Pri tem se bavijo predvsem s položajem Češkoslovaške in z odnošaji držav Male antante do Nemčije. Vsi listi izražajo prepričanje, da bo Mala antanta tudi tokrat manifestirala svojo solidarnost in miroljubnost ter da bo s svoje strani podprla prizadevanja Anglije in Francije za po-mirjenje Evrope. Posebno listi, ki so znani po svojih zvezah z merodajnimi francoskimi činitelji, priporočajo državnikom Male antante, da dosežejo zbližanje t Madžarsko in tako odstranijo poslednjo oviro za uspešno konsolidacijo Srednje Evrope Rim, 4. maja h. Kljub obisiku nemškega kancelarja Hitlerja v Italiji posveča italijanski tisk sinajski konferenci veliko pozornost. Turinska »Stampa« pričakuje, da bo sinajska konferenca v skupni izjavi priznala italijanski imperij, nakar bo to vprašanje za vedno odstavljeno z dnevnega reda List smatra tudi za verjetno, da bo prišlo to pot do konkretnih dogovorov za tesnejše sodelovanje med državami Male antante, ker nemška industrija vedno bolj prodira v balkanski Evropi. Budimpešta, 4. maja. h. Madžarski listi objavljajo podrobne vesti o smajski konferenci. , Varšava, 4. maja. h Poljski tisk posveča konferenci Male antante posebno pozornost ter ji pripisuje v zvezi z obiskom nemškega kancelarja Hitlerja v Rimu in v zvezi z nemško-italijanskimi razgovori posebno važnost. Nacionalistični list »Goniec War-szawski« domneva, da bo Mala antanta pod pritiskom zadnjih mednarodnih dogodkov skušala doseči zbližanje z Madžarsko zlasti na gospodarskem polju. Na vsak način bodo po mnenju lista posvetovanja v Sina-ju posebne in odločilne važnosti za ureditev razmer v Podusnavju. Sporočilo Francije in Anglije Bukarešta, 4. maja. br. Kakor se do-znava v tukajšnjih diplomatskih krogih, je odpotoval francoski poslanik v Bukarešti Pierry v posebni misiji v Sinajo. Po nalogu francoske in angleške vlade bo obvestil v Sinaji zbrane državnike Male antante o francosko-angleških razgovorih na londonskem sestanku, zlasti o stališču, ki ga zavzemata obe zapadni velesili v pogledu češkoslovaške. Te informacije bodo, kakor naglažajo v diplomatskih krogih, odločilne važnosti za sklepe Male antante. Tatarescu pri Bonnetu Pariz. 4. maja. p. Francoski zunanji minister Bonnet je snoči sprejel bivšega rum trnek ega zunanjega ministra Tataresca, ki je prišel 6 posebno misijo v Pariz, Tej misiji pripisujejo velik pomen in naglažajo, da mu jo je poveril osebno rumunski kralj KaroL Iz Pariza naanerava Tatarescu odpotovati v London. Program obiska angleškega kralja v Parizu Angleški kraljevski par bo prispel v Francijo dne 28. junija Pariz, 4. ma ja. br. Sedaj je v glavnih obrisih že določen program obiska angleškega kralja Jurija in kraljice Elizabete v Parizu. Proeram bo v par dneh uradno objavljen v vseh r-odrobnostih. Angleški kraljevski par to prispe] 28. junija na angleški vojni ladji v luko Boulogne sur Mer. V spremstvu angleškega kralja in kraljice bo med drugimi tudi zunanji minister lord Halifax. Tu bosta kralj in kraljica prisostvovala odkritju spomenika padlim vojakom. Nato bosta angleška suverena odpotovala s posebnim vlakotn v Pariz. Na pariškem kolodvoru Boulogne bo svečan sprejem. Tu bo pozdravil angleška kraljevska gosta predsednik republike Lebrum. sprejemu pa bodo prisostvovali predsednika obeh zbornic, ministrski predsednik z .vsemi člani vlade, pariški župan, pretek t 6©inskega oknožja ter vojaški dostojanstveniki. S kolodvora bo krenil svečani sprevod po glavnih ulicah preko Elizejske poljane do palače zunanjega ministrstva, kjer bodo pripravljene sobane za oba angleška suverena in njuno ožje spremstvo, dočim bodo ostali angleški gostje nastanjeni v hotelu »Grillon«. Zvečer bo v Elizejski palači svečana večerja. Naslednjega dne bosta angleška suverena položila venec na spomenik »Neznanega junaka«, nato pa bo svečan sprejem v pariškem magistratu. Zvečer bosta angleški kralj in kraljica priredila v angleškem poslaništvu svečano večerjo na čast predsedniku francoske republike. 30. junija bodo angleški gostje prisostvovali veliki paradi v Versaillesu, zvečer istega dne pa slavnostni predstavi v Veliki operi. 1. julija se bosta angleški kralj in kraljica udeležila odkritja spomenika v spomin francosko-angleškega zavezništva v svetovni vojni, nato pa se vrneta v London. Nov trojni valutni sporazum V Washingtonu je bil med Francijo, Anglijo in Ameriko sklenjen nov sporazum za stabilizacijo franka Pariz, 4. maja. h.. Z gotovim presenečenjem se je danes zvedelo, da se je davi ob 8.30 v Elizejski palači sestal ministrski svet. Se včeraj ni bilo nobenih znakov za to, da se bo vršila seja ministrskega sveta. O seji ni bil izdan komunike vendar pa do-znavajo, da so finančni položaj, razpis posojila za narodno obrambo, in zlasti napetost na deviznem trgu nujno zahtevali sklicanje ministrskega sveta To sejo spravljajo v zvezo s poročili iz Londona in New-yorka, ki pravijo, da so se vršila valutno-politična pogajanja v Washingtonu med francoskim poslanikom in ameriškim državnim tajnikom za finance. Pravijo da je do novega trojnega valutnega sporazuma med Francijo in Zedinjenimi državami ter Anglijo, čigar cilj je stabilizacija franka po kurzu 170 frankov za en angleški funt. Ta pariteta bi' se v bodoče v vseh okoliščinah ohranila s podporo obeh ostalih držav valutnega dogovora. Anglija je dalje prvič pristala na majhno osilabitev dolarja v razmerju do funta, ki znaša 8 do 1*> točk. Samo tako bi se mogla Amerika pridobiti za i-zenačenje valut. Ta poročila so živahno komentirali v finančnih krogih. Poročila so zelo vplivala na kurz franka na pariški in londonski borzi. V Londonu je bil tečaj devize Pariz danes 169.75, odmosno 170. Zbiranje francoskega zlata v Kanadi London. 4. maja o. »Financial News« trdi. da pošilja Francoska banka že dalje časa zaloge zlata v Ottawo v Kanadi Tja je poslala že za 2.5 milijonov frankov zlata, ker bo Kanada v bodoči vojni važno središče za oskrbovanje z vojnimi potrebščinami S španskih bojišč živahni boji na vseli frontah — Letalski napad na Madrid London, 4. maja. o. Kakor poroča vojni poročevalec International News Servieea iz Katalonije, so se na vseh frontah kljub slabemu vremenu razvili živahni boji. Nacionalisti poročajo o uspehih v odseku pri Alfambri in Aliagi. čeprav se je odpor republikancev pokazal mnogokje za nezlomljiv. Po vesteh iz Salamance se je nacionalistom posrečilo v odseku pri Alfambri osvojiti več strateško važnih postojank Pri E1 Pobu so republikanci prešli v hud protinapad ter so po zadnjih vesteh pognali sovražnika v* beg Glavni stan nacionalistov poroča o prehodu Francovih čet preko reke Segre v bližini Montonija. južno od Leride, vendar pa so se morale po daljšem boju z republikanci umakniti nazaj preko reke ter zavzeti svoje prvotne postojanke Tudi v odseku pri Trempu so bili hudi boji. Snoči so Francova letala izvršila napad na Madrid Ob tej priliki je bilo ubitih 50 ljudi, 150 pa ranjenih Mnogo palač gori Poslopje angleškega poslaništva je bilo zadeto trikrat Kakor se doznava od repu- blikanske strani, je v univerzitetnem okraju eksplodirala mina, ki je povzročila nacionalistom hude izgube. Vatikan priznal Francovo vlado de jure Burgos, 4. maja. AA. Za poslanika Španske nacionalistične vlade v Budimpešti je imenovan Muguiro, za poslanika v Toki ju Meadez Vigo, za generalnega konzula na Dunaju pa Garcia Oriveros. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je sporočil zunanji minister general Jorga-na, da je Vatikan svoje diplomatsko zastopstvo v Burgosu povišal v položaj mra-ciature, s čimer je de jure priznal nacionalno vlado v Burgosu. Ministrski svet je včeraj ukinil dekret, ki je odrejal razpust jezuitskega reda in zaplembo njegovega premoženja v Španiji. Na ta način je zopet dovoljeno delovanje jezuitov v nacionalni Španiji. -=2- Beležke ====== >JUTKO« St. 1D3. ==——_=======^_—____ Nemški dnevi v Rimu Včeraj si Je Hitler ogledal razne znamenitosti večnega mesta in Je imel prvi politični sestanek z Mussolinijem . - Četrtek, 5. V. 1938. ====== « Četrt milijona sokolskih pripadnikov na vsesokolskem zletu v Pragi Rim, 4. maja. br. Današnji prvi dan bivanja nemškega kancelarja v italijanski prestolnici obeležujejo v glavnem sestanki in razgovori med Hitlerjem in Mussolinijem. Ob 10. dopoldne je prišel Mussolini v Kvirinal in napravil kancelarju Hitlerju ofi-cielni obisk. Njun sestanek in razgovor je trajal dobre pol ure. Nato sta odšla Hitler in Mussolini s srvojim spremstvom v Pan-teon, kjer je Hitler položil vence na grobova kralja Emanuela II. in Umberta l. Ob vsej poti so tvorili špalir Mussolinijeva osebna straža, SA oddelki v Italiji živečih Nemcev, fašistične mladinske organizacije in oddelki vojske Iz Panteona sta se Hitler in Mussolini podala na grob Neznanega junaka, kjer je Hitler prav tako položil venec. Tu mu je častna četa izkazala vojaške časti. Nato sta Hitler in Mussolini odšla v palačo Littono. kjer je Hitler položil v kapelici na grob fašističnih žrtev krasen venec. Tajnik fašistične stranke minister Starace je nato razkazal Hitlerju glavni stan fašistične stranke in mu pri tej priliki izročil kot častni dar italijanske fašistične stranke starinsko vazo iz 4. stoletja pred Kristusom. ki so jo izkopali v Apu-Hji- Na vazi se vidijo kljukastemu križu podobni znaki. Ob 1130 se je Hitler vrnil v Kvirinal, pol UTe pozneje pa je odšel v Beneško palačo, kjer je vrnil Mussoliniju obisk Ostala sta v razgovoru poldrugo uro. nakar se je Hitler vrnil v Kvirinal, kjer je bilo intimno kosilo. Popoldne je Hitler v spremstvu Mussolinija ter fašističnih in narodno socialističnih odličnikov v taborišču Centocelle prisostvoval vežbam fašistične mladine, ki so nazorno prikazale predvoja-ško vzgojo fašistične mladine, ob 18. je sprejel nemško kolonijo v Rimu. K sprejemu se je zbralo okrog 6.000 nemških državljanov iz vse Italije. Hitler se ie zahvalil vsem v tujini živečim Nemcem za zaupanje. ki so mu ga izkazali pri zadnjem ljudskem glasovanju 10 aprila ter jih pozval k slogi in požrtvovalnemu delu Z4■ Nemčijo Hitler in Mussolini sta se odpeljala nato s svojim spremstvom v Kvirinal, kier je italijanski kraljevski par priredil na čast Hitlerju svečano večerjo. Po večerji se je Hitler s posebnim vlakom odpeljal v Napoli. kjer bodo jutri veliki pomorski manevri z zaključno parado, pri kateri bo sodelovalo skoraj vse italijansko vojno bro-dovje. O čem sta razpravljala O današnjih razgovorih med Hitlerjem in Mussolinijem je objavila italijanska umri ia agencija Štefani kratko poročilo, v katerem naglaša da sta imela Hitler in Mussolini na poldrugo uro trajajočem sestanku priliko, da sta se porazgovorila o perečih vprašanjih v okviru italijansko-nemškega prijateljstva. Razgovoru sta deloma prisostvovala tudi zunanja ministra grof Ciano in Ribbentrop. V rimskih političnih krogih so glede razgovorov, ki sta jih imela Hitler in Mussolini. zelo rezervirani. Naglašajo le. da se je os Rim-Berhn dosedaj dobro obnesla in da Italija nima nobenega povoda, da bi jo sedaj opustila. Po končanih pogajanjih s Francijo bo Italija v okviru evropske gru-pac^je ze'o močna. Tudi ne smatrajo za verjetno. da bi Mussolini prevzel vlogo posredovalca med Nemčijo in Anglijo, pač pa se bo slej ko prej zavzemal za nadaljnjo sodelovanje med Rimom in Berlinom. Hitler in Mussolini sta v tej zvezi obravnavala tudi nemške kolonialne zahteve in v tem pogledu bo Italija, kakor doslej, še nadalje podpirala stališče Nemčije. Hitlerjev dar Mussoliniju Ob priliki današnjega obiska je Hitler poklonil Mussoliniju kompleten Zeisov teleskop z vso potrebno opremo za moderen observatorij. članek Virginia Gayde Rim. 4. maja h V »Giornale d' Italia« navaja Virgimo Gayda naslednje razloge za sodelovanje med Nemčijo in Italijo: 1. Mussolinijevo občudovanje Hitlerja in njegovega naroda 2. Spoštovanje pred veličino obnove Nemčije. 3. Paralelizem med Knez namestnik na beograjski razstavi Beograd, 4 maja. AA Nj. Vis. knez namestnik Pavle je danes popoldne obiskal razstavo italijanskega portreta. Danes je obiskalo to znamenito italijansko razstavo nad 3.500 ljudi. Od tujcev je prišlo na razstavo večje število Nemcev, Rumunov in Bolgarov. Poleg drugih so si razstavo ogledali tudi novi poglavar muslimanske cerkve reis ul ulema Fehim Spaho. ruski arhiepiskop Teofan, pravoslavni škof Irinej Cirič. ban savske banovine dr. Ružič. povelinik četrte armije general Djordje Arandjelovič. adjutant Nj Vel. kralja polkovnik Vladislav Sonder-majer itd. V skupini so obiskali razstavo učitelji iz pančevskega in pakraškega sreza, dijaki umetniške akademije iz Zagreba ter več razredov raznih šol. Dr. Spaho v Miškolcu Budimpešta, 4. maija. h. Jugoslovenstki prometni minister dr. Spaho je danes dopoldne iz Budimpešte prispel v Miškolc, kjer si je ogledal električne lokomotive, ki jih je jugoslovensko železniško ministrstvo naročilo za progo Beograd—Dubrovnik Udeležil se je tudi poizkusne vožnje. Dr. Spaho in njegovo spremstvo bodo sedaj ostali še nekaj časa v Budimpešti, kjer so jim pri prihodu priredili prisrčen sprejem. Dr. Korošec zastopa dr. Sto-jadinoviča in dr. Spaha Beograd, 4. maja. AA. V imenu Nj. Vel. kralja je z ukazom kr. namestnikov in na predlog predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra postavljen za zastopnika predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra Milana Stojadino-viča za čas njegovega bivanja v tujini dr. Anton Korošec, minister notranjih del, italijansko in nemško revolucijo. 4. Skupni politični interesi in sistem političnih dogovorov od oktobra 1935. Clankar pravi dalje: Po berlinskem potovanju Mussolinija je prišlo do dveh novih dogodkov na politični pozornici Evrope: do združenja Avstrije z Nemčijo in do podpisa italijan-sko-angleškega dogovora. Bilo bi odveč ponavljati, da ta dva dogodka nikakor nista omajala temelje osi Rim—Berlin V Italiji smatrajo anšlus kot naravno posledico razvoja k nemški skupnosti, ki se sedaj približuje svojemu končnemu cilju. V Berlinu vedo, da naslanja Italija svojo zunanjo politiko na naslednje glavne stebre; na Sredozemsko morje, na Podunavje in na Balkan. V Rimu vedo, da ima Nemčija važne interese v Severnem morju, na vzhodu, v Podunavju in na Balkanu. Berlinski protokoli predvidevajo harmoniza-cijo medsebojnih interesov v Podunavju in še bolj na Balkanu. Smernice nemške in italijanske zunanje politike so trdne, jasne in razumljive Nemčija in Italija se medsebojno spoštujeta, spoštujeta pa tudi pravice in interese drugih narodov, ne glede na to, ali so veliki ali majhni Njuna politika stremi za izgraditvijo boljše in bolj zdrave Evrope, ki bo sposobna, da izvede svojo kolektivno kulturno misijo. Nemčija in Italija sta vedno odklanjali politične grupacije ter sta za prijateljsko sodelovanje z zdravimi demokracijami. Zapadni odmevi London, 4. maja. d. Angleški in inozemski diplomatski krogi v Londonu spremljajo z največjo pozornostjo djgodke ob obisku nemškega kancelarja Hitlerja v Rimu. Nekateri pričakujejo novih važnih političnih sklepov, po večini pa so mnenja, da takih novost5 ne bo, temveč da bo cbisk le nova manifestacija sodelovanja med Italijo in Nemčijo V listih prihaja do izraza mnenje, da v Rimu ne bo sklenjena formalna zveza med obema avtoritarnima velesilama, pač pa napovedujejo, da bo sklenjen dogovor o izmenjavi surovin. Po mnenju nekaterih i^t™ hn i?rala v razgovorih veliko vlogo Madžarska. Po nem-;:dh načrtih naj bi se Madžarska v gospodarskem pogledu popolno la naslonila na Nemčijo, vendar je to nemogoče brez poprejšnjega prijateljskega sporazuma z Italijo. Tak sporazum je tem bol i rvotreten, ker je Reka še danes glavna luka za madžarsko trgovino in uživajo madžarski eksporterji m importerji razne privilegije na Reki. Zato je Italija zelo interesirana na sosoodarski ''^meritvi Madžarske. London. 4. maja. h. O obi6ku Hitlerja v Rimu pravi >Daily Telegraiph and Morning-poste Hitlerju irn Museolmrju ne bodo manj. Vale teme za razprave Domnevati ee more, da bodo italijansko-angleški dogovor im fran-cosko-itaiijanska podajanja v prvi vrsti predmet razsovorov med obema državnikoma. Ta dogovor v nioemur ne oslabila osi Rim-Berlin. Nemčija je z istim zadovoljstvom sprejela sporazum med Rimom in Londonom kakor bo sprejela sporazum med Rimom in Parizom. Pariz, 4. maja. n. Francosko javno mnenje spremlja sestanek Hitlerja in Mussolinija t>o obnovitvi »entente cordiale«, ki ji bo sledil še obisk angleške kraljevske dvojice v Parizu, brez vsake nervoznosti. Blesk in sijaj, s katerim je bil sprejet Hitler, ni tu nikogar prasenetil. Nasprotno pričakujejo v Parizu, da bo potek vsega obiska nova mogočna manifestacija edinosti obeh avton'+arnih režimov Obenem se razširjajo zopet ug^dne^še verzije o nadaljevanju pogajanj med Francijo in Italijo. »Temps« poudarja da so razgovori za razjasnitev atmosfere med Francijo in Italijo na dobri noti, ter izraža željo, da bi bila posvetovanja čim prej zakl' cena Pariz. 4. maja h. V »Tribuni« piže zaradi 6voie naklonjenosti Franciji svojčas iz Pariza odooklicani poročevalec Saindoani. da gre nem^ko-ftalijansko sodelovainje preko okvira običajnih dogovorov. To ni posledica diplomatske formule Notranje in zunanjepolitični cit!ji obeh držav se kretajo v realnih možnostih. Iz Rima prihaja luč za ureditev človeštva. V istem =mislu pišeta »Resto del Carlino« in »Resrime Fascista« ki menita-da je treba končno priTinati. da se br«7 Rima ne more napraviti nič velikega in konkretnega. V imenu Nj. Vel. kralja je z ukazom kr. namestnikov in na predlog predsednika ministrskega sveta postavljen za zastopnika prometnega ministra dr. Behmena Spa-he za čas njegovega bivanja v tujini dr. Anton Korošec, minister notranjih del. Minister Stošovič na Gorenjskem Ljubljana, 4. maja. AA. SnoCi se je pripeljal na Bled minister Stošovič. nastanil se je v hotelu Toplice. Danes dopoldne se je Stošovič odpeljal v Kranj In si ogledal dela na cesti Ljubljana-Kranj ter teren za nove ceste ki se imajo zgraditi. Primator dr. Zenice! v Zagrebu Zagreb, 4 maja. o Prihodnjo nedeljo bo prišel v Zagreb praški primator dr ZenkL ki bo imel več predavanj o socialnih ustanovah in socialnem skrbstvu Prage. Prof. Hyde prezident irske republike Dnblin, 4. maja. AA. Za predsednika irske republike je bil izvoljen prof. dr. Douglas Hyde, ki je star 78 let in znan kot organizator galske lige za sodelovanje med katoliškimi in protestantskimi Irci. Dr. Hyde je protestant in znan zgodovinar književnosti, ter je fhnogo sodeloval pri proučevanju galskega irskega jezika Svoje nove posle bo prevzel 1. junija. Kari Ossietzky umrl Berlin, 4. maja. h. Danes je tukaj umrl znani nemški pisatelj Kari Ossietzky, ki je 1. 1935. prejel Nobelovo mirovno nagrado. Podlegel je vnetju možganske mrene Kot nasprotnik narodnega socializma je prišel šele lani, ko je bil že hudo bolan, iz zapora v koncentracijsko taborišče ln končno v sanatorij. Mladinsko manifesta cijsko zborovanje v Slovenjem Gradcu Kakor smo že poročali, bo v nedeljo T Slovenjem Gradcu. „ veliko manifestacijsko zborovanje nacionalne mladine Mladi nacionalisti hočejo pokazati svojo pripravljenost k obrambi domovine in k pozitivnemu delu za njeno okrepitev in njen napredek. Na zborovanje bodo prišli poleg mladih pristašev nacionalne misli slovenjgraškega sreza tudi starejši somišljeniki ter nacionalistična mladina iz vsega okrožja. V priznanje za veliko in požrtvovalno delo nacionalne mladine bodo po- setili zborovanje tudi senatorji in poslanci ter drugi vodilni predstavniki dela in borbe za nacionalno misel. Prireditelji zato še prav posebno vabijo vse somišljenike, da se udeleže manifestacijskega zborovanja v kar največjem številu. »Branik" ustavljen Kakor nam poročajo ,je notranje ministrstvo prepovedalo nadaljnje izhajanje na-aonalističnera tedniku Braniku, Zanimiva razsodba splitske apelacije Beograjsko »Vreme« poroča o procesu zaradi motenja vere, ki se je vlekel več časa pred dalmatinskimi sodišči. Sresko sodišče v Dubrovniku je obsodilo mizarskega mojstra Božo Kolendiča na 300 din globe ali 3 dni zapora, ker je med neko pridigo protestiral proti izvajanjem pridigarja, ki jih je smatral za politična. Ko-lendič se je pritožil in v pritožbi navajal, da se je kot dober katoličan čutil užaljenega v svojem verskem prepričanju, ko je pridigar vmešal v svojo pridigo politične momente in na ta način nehal izvrševati svojo duhovniško dolžnost. Okrožno sodišče je prizivu ugodilo in Kolendiča oprostilo. Stvar je prišla potem pred apelacijo, ki je načelno izrekla, da se cerkvena pridiga ne more smatrati za bogoslužje v smislu § 163 kazenskega zakonika. Na osnovi tega izreka je okrožno sodišče Božo Kolendiča znova oprostilo. Radičevska manifestacija v Zagrebu V nedeljo bodo v Zagrebu položili temeljni kamen za dom Gospodarske sloge, radičevske gospodarske organizacije. Zagrebška mestna organizacija HSS je izdala za to priliko oklic vsem zagrebškim članom in pristašem, naj se zberejo pri zgradbi bivšega hrvatskega Sokola, odkoder bodo v velikem sprevodu odšli do stavbišča novega doma. Iz ideološkega predavanja za mladino JRZ »Vreme« objavlja dolgo poročilo o ideološkem predavanju dr. Vitezice v omladin-skem klubu JRZ. Med drugim je predavatelj dr Vitezica dejal: »Pri našem narodnem preporodu ne moremo računati na sodelovanje cerkve, ker Slovani in tudi ne Jugobloveni nimamo skupne vere. Zato je težišče vseh akcij za narodno prebujenje in preporod bilo pomaknjeno že v XV. stoletju na znanost. Prav tako moramo uveljaviti kontinuiteto helenizma, ki je bila v našem narodnem razvoju pretrgana z razpadom srbskega carstva To kontinuiteto moramo navezati na vpliv antičnih spomenikov in antične umetnosti, katere sledov je v naši državi več kakor dovolj.« Še o radičevcih in ljudski fronti V soboto zveče. je bil v Splitu sestanek pristašev HSS. Prvi govornik je bil zastopnik Seljačke sloge Ivo Culič, ki je razpravljal o nedavnem sestanku samostojnih demokratov v Splitu. Zadovoljil se je z govorom dr. Budisavljeviča, odločno pa se je zavaroval pred izvajani! dr. Leon-tiča. Očital mu je, da se je zavzemal za osnovanje ljudske fronte, na katero pristaši hrvatskega kmečkega pokreta ne morejo pristati. Za njim je povoril tajnik splitske organizacije HSS Poduje, ki je dejal, da so Hrvati preveč majhni, da bi si lahko dovolili razkošje podpiranja raznih ideoloških blokov v Evropi HSS ni niti fašistična, niti levičarska stranka, nego kmečko demokratska politična organizacija. Kot zadnji je nastopil posl. Paško Kali-terna, ki je naglasil, da »moraio danes odgovorni politiki pretehtati vsako besedo, preden jo izrečejo. En sam nepremišl„ n korak ima lahko nMr>f?ledne posledice. Mi imamo svojega vod i o. ki V odf»ovor^j.i 'a vodstvo hrvatske narodne politike. Ako bomo njega poslušali, ne bomo nikoli pogrešili.« Sestanek mladine JNS v Slovenjem Gradcu V ponedeljek zvečer je bi) v prostorih Sekavčnikove gostilne v Slovenjem Gradcu redni sestanek slovenjgraške mladinske organizacije JNS. Izredno dobro obiskano zborovanje je vodil predsednik Bogdan Pušenjak, ki je podal tudi zanimivo m pregledno politično poročilo. Poslušalci so ga pozorao poslušali in ga nagradili z aplavzom. Nato je bil še razgovor o nedeljskem majnifestacijskem zborovanju nacionalne miladine o Slovenjem Gradcu. Dr. Osusky in dr. Masaryk v avdienci Praga, 4. maja. h. Prezident republike dr. Beneš je danes sprejel čsl. poslanika v Parizu, dr. Štefana Osuskega. Kakor javljajo nekateri listi, je danes prispel v Prago tudi londonski poslanik dr. Jan Masa-ryk, ki je bil istotako sprejet od preziden-ta republike. Masarykov spomenik v Šumberku poškodovan Praga, 4. maja. h. V noči na danes so neznani storilci poškodovali spomenik pokojnega predsednika Masaryka v šumber- ku. '_»"'_ * - ~ INSERIRA JTE~V „ JUTRU"! Prijave za udeležbo na letošnjem jubilejnem vsesokolskem zletu so v glavnem zaključene. Doslej se je priglasilo za zlet 96.000 članov in 45.000 članic. 29.000 oara-ščajnikov in 34.000 naraščajnic ter 19.000 dijakov m 20 000 dijakinj, skupno torej skoro četrt milijona sokolskih pripadnikov. Iz Jugoslavije je priglašenih 10.000 udeležencev, od tega samo iz Slovenije preko 2000. Tudi na zletni dan srednješolske mladine bo prispelo iz Jugoslavije okrog 800 dijakov in dijakinj iz 35 srednjih šol. Vodil jih bo prot Ante Tadič. Jugoslovansko dija-štvo bo nastopilo na javni tel /vadbi na so-kolskem stadionu in priredil j še posebej svojo akademijo. Češkoslovaških C. _akov Diplomatski položaj po londonskih razgovorih francoskih in angleških državnikov prikazuje ugledni nemški list »Deutsche Volkswirtschaft» z naslednjimi besedami: »Nemško narodno čustvo se je doma in izven mej tretjega rajl^ uveljavilo s tako revolucionarnim radikalizmom in s tolikšno eksplozivno silo, da zanjo ni kompromisa. Evropa, ki je priča temu razvoju, se je začela tresti____c Pod naslovom: »Češka« se nato organ nemških gospodarskih krogov dotika tudi vprašanja sudetskih Nemcev in piše v tej zvezi: »Nobena država ne more voditi politike, s katero mnogi elementi med njenim prebivalstvom niso zadovoljni. Nihče ne bo mogel odvrniti sudetskih Nemcev Letos februarja je bila pred ljubljanskim okrožnim sodiščem kazenska razprava zoper župana v Stražišču pri Kranju g. Antona Križnarja. Državno tožilstvo je Križ-narja na podlagi ovadbe banske uprave obtožilo zločinstva utaje občinske imovine in koristoljubne potvorbe uradnih listin. 2e vse od začetka leta 1936. je teklo postopanje proti g. Križnarju, najprej revizijsko pri banski upravi, nato pa kazensko pred sodiščem. Župan Križnar je bil od banske uprave tudi razrešen županskih poslov. Državno tožilstvo je prvotno ustavilo kazensko postopanje proti g. Križnarju, nato pa lansko jesen pnovno zapo-čelo kazenski pregon ter vložilo letos v januarju zoper g. Križnarja obtožnico. Pri razpravi dne 23. februarja je bil g. Križ- bo nastopilo pri javni telovadbi prcJco 30.000 Prvič bo na letošnjem zletu tudi manifestaciKki sprevod dijašrva, vendar bodo sodelovali v njem samo faitje. Naraščajnic je za zlet priglašenih, "caicor že rečeno, preko 30.000. ki so vse telovad-kioje Nastopile bodo zaradi tega v dveh skupinah, ker je telovadišče premajhno, da bi lahko izvajale proste vaje vse hkrato. Po zletu bodo naraščajnice odšle v najlepše kraje češkoslovaške republike na letovanje v nalašč za nje pripravljenih taboriščih. Tudi večje število jugoslovenskih naraščajnic bo ostalo še nekaj časa po zletu na Češkem. Dekleta se bodo razdelila po taboriščih češkoslovaških sestric in z njimi preživela nekaj tednov odmora. od zahteve, da se zunanja politika Prage vodi v skladu z varnostjo nemškega rajha. Naj si češkoslovaška vlada to zapomni za bodoče: Rajh ne bo nikdar mogel dopustiti, da bi se na Češkem in na Moravskem vodila politika, ki bi ogražala varnost nemškega rajha. Geografski položaj Češke m Moravske, ki sta postavljeni v osrčje nemškega prostora, bo silil vsako nemško via-do, da zavzame tako stališče« List se končno dotika še odnošajer drugih srednjeevropskih držav ki pri tem pripominja: »Ostale podimavske države ae prav gotovo ne bodo pustile zapeljati ▼ prepad katastrofalne polijike Čehov, saj so že našle svojo pot v Berlin.« nar oproščen v vseh točkah obtožbe. Državni tožilec se s to razsodbo ni zadovoljil in je vložil revizijo na kasacijsko sodišče v Zagrebu. G. Križnar je po svojem zastopniku odvetniku dr. Marjanu Zajcu izpodbijal revizijo državnega tožilca. Danes je bila g. Križnarju dostavljena sodba najvišjega sodišča, s katero se revizija državnega tožilca zavrača in v celoti potrjuje oprostilna sodba Ljubljanskega okrožnega sodišča. V razlogih najvišje sodišče ugotavlja, da sledi iz dokaznega postopka, da g. Križnar sploh ni uporabljal uradnega denarja, kakor mu je obtožnica očitala, ter da mu v nobeni točki ni mogoče očitati naklepnega dejanja. Naloge novega sobranja Sofija, 4. maja. t. Kakor je bilo že jav-Ijeno, je novo izvoljeno narodno sobranje sklicano k prvi seji za 22. maj. Po izjavi notranjega ministra dr Nikolajeva so bili poslanci preko prefekture ž« obveščeni o tem s pozivom, da se otvortvene seje zanesljivo udeleže. Po ustavnih določbah m parlamentarni tradiciji predseduje prvemu se9tanku nove zbornice najstarejši poslanec, v tem primeru rezervni general Atanas Kajičev. Na prvi seji bo izvoljeno predsed-s Nemčija In češkoslovaška Dokončno zadoščenje županu Križnarju \ aii kraji in ljudje čeiniške slavnosti v Skoplju Spomin na začetek junaškega četniškega pokreta v J[užni Srbiji pred 3S leti Letos je 35-letnica zgodovinskega dogodka — organizacije prvih četn:kov, ki so iz svobodne Srbije pohiteli na jug, da bi uspo-sooili za osvobodilno borbo pndjarmljeno ljudstvo. Leta 1903. so krstili iz Srbije prvi četniški odredi, ki so bili prvi glasniki sTobode bratov na jugu. kmalu pa tudi prvi rušilci okov skovan iti po kosovski tragediji Naslednje leto ob 100-letnici K.2.radjordjeve vstaje sc pnšH iz Sumadije v Južno Srbijo že za borb- suosobm odredi. ki so razvili živahno in Turkom zelo nevarno akcijo. 35-letnico tega četniškega pokreta bo jutri na Djurdjev dan četnuško združenje proslavilo z odkritjem spominske plošče v Skoplju. Zbrali se bodo vsi se živi tovariša junaki iz borb od leta 1903 do leta 1912., kakor tudi predstavniki mnogih nacionaJ-nih in kulturnih organizacij. Spominska plošča bo posvečena Karadjordju kralju Petru l Osvoboditelju, kralju Aleksandru t Zediniteliu. pokojnim četnikom in nacionalnim delavcem, ki so položili svoja življenja na branik domovine, da bi poznejša pokolenja mirno in srečno živela v svobodi. Na spominski plošči, ki bo odkrita v svetišču sv. Save v Skoplju, je kakih 200 imen kot viden dokaz spoštovanja mrtvih junakov. V ploščo so vklesana imena slavnih četnikov. Gligorija Sokoloviča, Jovana Ba-bunskega. Micka Krstiča, Jovana Dovezen-skega, Djordja Skopljančeta, Voje Tanko-sica, Vojina Popoviča-Vuka, Djordja Sokoloviča in drugih Med zaslužnimi nacionalnimi delavci za osvobojenje pa so tudi zabeleženi na spominski plošči patriarh Var-nava. vojvoda Stepo Stepanovič in general Boža Jankovič. , Odkritje spominske plošče bo jutri ob 10 dopoldne, po spominski svečanosti pa bo zbor četnikov v Oficirskem domu Naslednji dan 7. t. m. si bodo delegatje čet-niških odborov ogledali zanimivosti Skoplja m Skopske Črne gore. kjer je mnogo spomenikov na slavne Nemanjiče ter na kulturno udejstvovanje srbskega življa na ju gu ki je s svojo vztrajnostio in požrtvovalnostjo skozi dolgo dobo robstva najpre-pnčevalnejše dokazal, da je vreden vseh velikih naporov Lr žrtev četniškega pokreta. Uspešno delo za napredek turizma Po l5*letnem delovanju društva „Putnika" Ljubljana. 4. maja. Lani je dovršilo društvo »Putnik« 15 let svojega tlela za napredek in propagando našega turizma. Ta jubilej je pomemben dogoden za vso akcijo pospeševanja turizma v naši državi, ker je z razvojem »P u t n i k a« zgodovina turizma v tesni zvezi. Pospeševanje turizma prehaja bolj in bolj preko okvirjev naše notranje gospodarske politike. Poleg trgovskih sporazumov v zadnjih letih je vedno več turističnih sporazumov. Našo turistično politiko vodi odsek za turizem pri ministrstvu trgovine in industrije. V zadnjih letih so bili doseženi pozitivni sporazumi z Nemčijo. bivšo Avstrijo, Češkoslovaško, Rumu-ni jo, Madžarsko, Poljsko in z drugimi državami v olajšanje in prospeh internacionalnega turizma Putnik ima 5. t. m. svojo 15. redno letno skupščino v Beogradu, za katero so že pripravljena poročila, ki bodo orisala delo za propagando in napredek našega turizma Po podatkih ki so zbrani v odseku Za tunzem pri ministrstvu trgovine in industrije. je obislialo lani vse naše turistične klimatične. obmorske in planinske kraje 907.935 domačih in tujih turistov Ta visoka številka nas uverava, da bomo .lahko kmalu računali z letnim milijonskim tujskim prometom. Pa še to ne bo popolna kapaciteta turizma v naši državi. »Putnik« je mnogo storil za propagando turizma z izdajanjem brošur, slik. letakov in drugih publikacij Naklada raznega propagandističnega materiala je znašala lani pri »Putniku« 500.000 publikacij razne vsebine, s podporo društva pa so turistične zveze izdale med letom 450.000 publikacij regionalne in lokalne vsebine, tako da je bilo skupaj 950.000 publikacij za turistično propagando. V primerjavi s prejšnjim letom se je število publikacij zvišalo za polovico. Posebna pozornost je posvečena propagandi s pomočjo fotografije in filma Z vedno večjim uspehom se pri propagandi udejstvu-je tudi radio. Nove močno aktivne postojanke turistične propagande v inozemstvu so turistični biroji v Berlinu. Parizu, Pragi, Brnu. Budimpešti in Solunu. Nepregledna je vrsta člankov v domačih in tujih listih, ki služijo turistični propagandi. Smotrna propaganda in vodstvo našega turizma bo sčasoma mnogo koristila našemu narodnemu gospodarstvu, najbolj pa seveda našim pasivnim krajem Seveda je treba še marsikaj storiti. O bistvu turizma je treba poučiti cele legije ljudi, v prvi vrsti pa je treba dvigniti naš promet in naše hotelirstvo »Putnik« prinaša po svoji iniciativnosti in po svojih doslej doseženih uspehih našemu turizmu največje koristi. Dve hudi nesreči z avtobusom Smrtna žrtev v Zagorju — Sreča v nesreči pri Šoštanju Zagorje, 4. maja. Včeraj popoldne okrog 15 ure je pri-drevil iz Zagorja proti Toplicam voznik vinskega trgovca Robeka ;z Št. Petra pod Sv. Goram- Ljudje so se umikali vozilu, kajti po cestah je bilo blato in luže, da je marsikaterega močno oškropilo. Ko je avtobus privozil do Korbarjeve hiše, kjer ima Bat'a svojo podružnico, je voznik zapeljal tako blizu plota, da je 6-letni Lovro. sinček rudniškega uslužbenca Lovrenca Turka pričel ves v strahu kričati, ker se je upravičeno bal, da ga bo avtobus povozil Že je bil avtobus pri otroku. Ko se je otrok hotel umakniti, ga je pri odskoku zadel blatnik in že je bilo mlado nedolžno bitje pokončano. Lovrek je bil namenjen v Zagorje k staremu očetu Juvanu, kamor je že večkrat sam prišel na obisk. Vsi, ki so culi fantička v strahu kričati, so videli, da se je pravilno umaknil in se držal za ograjo Voznik je precej brezbrižno vozil in bi se bi!' prav gotovo lahko umaknil z vozilom na desno stran Toda usoda je hotela, da je morala pasti nedolžna žrtev. V Zagorju imamo polno napisov, da je treba voziti s 15 km. Toda motorna vozila se presneto malo brigajo za napise in pa- santi so vedno v strahu, da oridejo sredi vasi pod voz kakšnega drevečega avtomobila Bilo je res treba smrtne žrtve, preden se je kdo pobrigal, da bi prehitro vozeče avtomobiliste opozoril, da so napisi glede vožnje s 15 km potrebno svarilo, ne pa morda le vrabčje strašilo ★ V Šoštanju, 3. maja. Niti pol leta ni minilo od zadnje avtomobilske nesreče na Primorski cesti, že je v torek 3 maja zjutraj sledila nova, ki si je za svoje pozorišče izbrala četrt ure oddaljeno sotesko Penk. Okoli pol devetih zjutraj je vozil skozi mesto Slemenikov tovorni avto iz Slovenj Gradca. Peljal je slovenjegraške živinorejce na sejem bikov-plemenjakov v Šmartno ob Paki. Na velikem, nad 3500 kg težkem vozilu so imeli s seboj 8 krasnih pleme-njakov, ki so vzbujali občo pozornost. Med živinorejci so bili tudi funkcionarji slovenj egraških živinorej. organizacij, med njimi g. Lobe, sreski kmetijski referent g. Stropnik in drugi. Vsega je bilo na avtu 10 ljudi. Štirje so sedeli blizu volana, ostali pa so se razvrstili kot čuvarji živine, zadaj na vozilu. Cesta preide v Penk po majhnem klancu. Malo pred sotesko je počila na sprednjem desnem kolesu pnevmatika. Šofer je to opazil, zavozil počasi na desno stran ceste, kjer je hotel avto ustaviti in zamenjati pokvarjeno pnevmatiko z novo. Bilo pa je že prepozno. Od neprestanega zadnjega deževja zrahljana zemlja se je ob robu ceste udrla Desna stran avta se je nagnila čez rob in hip nato se je nagnil ves avto navzdol na travnik. Zvrnil se je popolnoma narobe, tako da so kolesa štrlela v zrak. Nekaj potnikov je v trenutku, ko je vozilo izgubljalo ravnotežje, poskakalo na tla, ostale pa je avto z živino vred pokopal pod seboj. Pri tem položaju je pripisati res samo sreči, da so ljudje odnesli zdravo kožo. Izpod prevrnjenega avta se je slišalo mukanje živine in kričanje nesrečnih »jetnikov«. Iz Širokega je nesrečo opazil delovodja gosp Pokorn, ki je telefonično obvestil Woschnaggovo tovarno, da je poslala nekaj delavcev na pomoč Med tem so se ponesrečenci že rešili. Tudi živina je s svojo silno močjo toliko dvignila avto, da je mogla sama na prosto Razen enemu, ki je dobil lažje praske na nogah, se ni zgodilo nič hudega, le enemu biku je že-lezje tako razmesarilo vrat. da so ga morali zaklati Slovenjgraški živinorejci so veseli, da se je po svojih okolnostih sicer opasna nesreča končala brez hujših posledic. takoj umirili žival in odšli z njo proti Smartnemu. Tudi poškodbe vozila niso prehude Motor je ostal nepokvarjen. Zdrobljeno pa je ogrodje. S štirimi konji so ga takoj postavili na kolesa in ga prepeljali na cesto. Vsi, ki so bili priče nesreče. blagrujejo Slovenjsradčane. ki so pri okolnostih nezgode ostali brez poškodb Slavje gostilničarjev v škočji Loki Škofja Loka. 4. maja 25-!etni jubilej združenja gostilničarjev za škofjeloški okrai je pritegnil nase izredno pozornost mesta samesa, pa tudi obeh dolin, tako da je imela Škofja Loka v svoji sredi gostov, ko ne zlepa kmalu. Slovesnosti so se pričele v soboto ob 15 z otvoritvijo rednega občnega zbora v mali dvorani Sokolskega doma. Vodil je zaslužni predsednik g. Ivan Kavčič, poročali pa so gg. Jože Kavčič za tajništvo, g Igo Gu-zelj za blagajno, g Tone Hafner za nadzorni odbor. Prisotni so se oddolžili spominu umrlih članic gg. Helene Kavčičeve i-n Min-ke Plantaričeve, najširše poročilo pa je imel zvezni ravnatelj g. Anton Petelin, ki je poročal o perečih zadevah gostiln i čarstva Skupščina je tudi sprožila zamisilek. naj bi se zidal v Škofji Loki gostilničarski dom. Slavnostna skupščina, ki je bila takoj za redno, je pozdravila številne povabljene goste. Izčrpno poročilo je podal g. Kavčič, skupščina se je spominjala Nj. Vel. kralja, vojaški orkester je zaigral himw.. Obsežno je govoril zvezni predsednik m pokrovitelj vsega slavja g. Ciril Majcen, ki je tudi izročil naj zaslužene jšim članom diplome, in sicer g. Ivanu Kavčiču; g. Jožetu Hafnerju. bivšemu dolgoletnemu loškemu županu; g. Matevžu Ziherlu, sedanjemu županu, in g. Karlu Dolencu, svoječasnemu predsedniku združenja v Železnikih Po zboru je bila zakuska, zvečer pa so se napolnili prostori Sokolskega di>ma s prijatelji neprisiljene zabave. Ljudstva je bilo mnogo. Igrala je vojaška godba, dekleta so izborno postregla dekoraciia je bila div-na, zabava na moč domača Združenje je proslavilo svojo 25-letnico kar najlepše. Blagajki grozi konec 21ebe, 4. maja Majniški izlet sem napravil na vrh Je-terbenk, na lepo razgledno točko v Polho-grajskih Dolomitih. Na poti nad cerkvico Sv. Marjete nad Zlebmi srečam skupino mladeničev in mladenk. Zbudili so mojo pozornost, ker so dekleta mahoma poskrila pod jopiči velike šopke blagajk, fantje pa so hoteli izzivajoče mimo mene. Vsaj v tem trenutku bi rad bil varuh postave, kajti prav gotovo so imeli vsi več sto cvetov. Opozoril sem vso skupino fantov in deklet, da je cvetka blagajka zaščitena, da je treba paziti nanjo in jo varovati. Povedal sem, kar pa itak vedo, da je blagajka tista cvetka, ki napravlja naše Polhograj-ske Dolomite znamenite. Pa mi eden izmed fantov zabrusi v obraz: »Na svojem bom pa vendar lahko delal, kar hočem! Kaj pa koga moj svet briga!« K ako očarljiva je sveža in nežna koza — kako neizogibno potrebno je milo, ki jo neguje! ELIDA rBELI ŠPANSKI BEZEG] snežnobele borve omamljivega vonja ELIDA MILA, ' ' . i*, Ti fantje in dekleta so doma iz krajev, kjer bi se morali domačini zelo dobro zavedati, kakšnega pomena so blagajke za naše hribe. Krenil sem v gozd, kamor me je zvabilo vpitje in nekakšno cviljenje. Tu da ste videli, kako so blagajke zaščitene! Kar tekmovali so, kdo bo našel lepše cvetke in kdo bo imel večji šopek. Ker so cvetje hitro trgali, so seveda posamezne kar izruvali s koreninami vred. Gozd je tu kakor od vojske pomendran. Imamo zakon o zaščiti planinskega cvetja, zlasti zadnji čas se je tudi v »Jutru« večkrat govorilo o njem. Toda kako se zakon izvaja. Ali je znan kak primer, da bi bil kdo po tem zakonu (zlasti zaradi blagajk) kaznovan? ... Ali se je kaj ukrenilo v vaseh pod Polhograjskimi Dolomiti v zaščito blagajke? Nikjer po vaseh ne najdete javnega opozorila glede zaščitene cvetke. Mnogo je bilo to nedeljo izletnikov v prebujeni prirodi in rad bi vedel, koliko se jih je zavedalo, da je treba naše cvetje varovati in nevedne poučitL Kakor pričuje navedeni primer, bo treba res strogo izvajati zakon o zaščiti planinskega cvetja in preprečiti trganje kakor tudi prodajanje blagajke. —eg. Scena mladih nastopi v Ljubljani Slovenska scena mladih, ki Je a krstno uprizoritvijo Mrakovega »Cajkovskega« — to je bil tudi hkratu krstni nastop njenega ansambla — nedavno doživela v Celju uvaževanja vreden uspeh, se bo v petek v dvorani Delavske zbornice predstavila tudi ljubljanskemu občinstvu. V razvojni črti naše gledališke umetnosti predstavlja Slovenska scena mladih nadaljevanje misije, ki si jo je bila svoj čas nadela Slovenska scena pod vodstvom pisatelja in režiserja Jožeta Borka. Ob tej prvi skupini, v kateri se je bilo zbralo lepo število mladih, talentiranih igralcev, je naša kulturna javnost gojila živo upanje, da se bo v organizaciji našega kulturnega življenja končno vendarle izpolnila občutna vrzel: da bomo dobili stalen oder mladine, ki se bo kot neodvisna ustanova posvetil predvsem uprizarjanju izvirnega, sodobnega repertoarja in bo v plemenitem prizadevanju, služiti resnični umetnosti, klical na plan mlade moči, Id danes ostajajo brez šole in brez prilike, da izpričajo talent Ko so vires maotres zahtevale, da se prva igralska skupina kljub lepim literarnim in odrskim uspehom, ki jih je dosegla ▼ raznih krajih naše kulturne province, raz-ide, je ostala živa potreba, da dobe mladi igralci novo ognjišče. Tako je prišlo do Slovenske scene mladih, katere organiza-torično vodstvo je v rokah upravnika Mar- jana Prosena, dramaturg in režiser pa JI je pisatelj Ivan Mrak. S svojimi prvimi nastopi v Celju in drugod Je novi ansambel prebil led, novo Mrakovo delo je bik* pri kritiki deležno iskrenega priznanja, občinstvo pa je hkratu spoznalo, da je Slovenska scena mladih zbrala okrog sebe vrsto spoštovanja vrednih igralskih talentov. Ko prihajajo gostovat še v naše kulturno središče, zaslužijo mladi igralci, da jim naša javnost posveti vso pozornost in jim da s številnim obiskom opore in pobude, da bodo še z večjim ognjem nadaljevali započeto stvar. Oni, ki mnogo jedo in veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stolici, naj pijejo dnevno po eno čašo naravne »Franz-Josefove« grenčice, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preizkušena »Franz-Josefova« grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod. Ogl rcg. S. b*. W. 4«-W OTROŠKA »Oče, aH pridejo misijonarji ▼ nebesa?« »Seveda!« »In ljudožrci tudi?« »Ne, ti pa ne pridejo.« »Kaj pa se zgodi z ljudožrcem, ki je po jedel misijonarja?« garski zbor v Trbovljah Vse prebivalstvo se je zbralo k sprejemu Trbovlje, 4. maja 21adnja postojanka pevskega zbora bolgarskih učiteljic na koncertni turneji po Slovenija so bile Trbovlje Nadvse prisrčni sprejem zastopnic bratskega naroda se je spremenil v veliko narodno manifestacijo ob sodelovanju vse javnosti, složno s tisoči rudarjev. Menda je na trgu pred rudniško restavracijo bilo le ob našem narodnem os-vobojenju toliko društev, deputacij, ostalega občinstva in šolske dece ,ki je pod vodstvom učiteljev v dolgem cestnem špa-lirju od vodenskega gasilskega zloma pa do Sokolskega hrama pozdravljala zastopnice bolgarske prosvete z neštetimi br iga rskimi in jugioslovenskiimi zastavicami. Vsa dolina je bila v naših in bolgarskih zastavah. Sprejema so se udeležile vse trboveljske nacionalne, prosvetne in delavske organizacije z zastavami, zastopniki tukajšnjih oblast ev in TPD. živopisnost sokolskih krojev so dopolnjevale pestrobarvane narodne noše žena in deklet Ko je delavska godba dovedla goste do sprejemnega prostora, je množica vzvalo-vila od silnega navdušenja Goste sta privedla tajnik JUU iz Ljubljane g. Supan-čič in redni spremljevalec trboveljskega »Slavčka« dr. švara Ob vzklikanju iz tisočerih grl je bolgarskemu zboru izrekel dobrodošlico v imenu občine podžupan g. Robert Plavšak. Sdkolska godba je odi-gnaJa bolgarsko, Delavska godba pa našo državno himno, iz grl združenih pevskih zborov je pod vodstvom Molla mogcčno zadonela »Od Urala do Triglava«, trboveljski »Slajvčki« pa so Bolgarke pozdravili s koraško »Gor čez izaro«. Bolgarski zbor je odgovoril z bolgarsko narodno »Rodna pesem«, nato pa je med neprestanim vzklikamjem množice krenil v nepregledno dolgem sprevodu do Sokolskega doma. Pred Delavskim domom sta gostom zapeli »Zarja« in »Vzajemnost« »Slava delu«, pri vhodu v Sokolski dom pa je sprevod zagrnila velikanska množica, da se priključi pcradravnim besedam staroste Jesiha in s sokolsko godlbo zapoje »Hej Slovani«. Pri mali južmi v Sokolskem domu, ki jo je gostom priredilo tukajšnje učitelj-stvo, je nastopal »Slavček«. Mah umetniki so z dovršenim predvajanjem izredno zadivili goste G. dr. švara je kakor običajno z umetniško dovršeracstjo spremljal mlade pevske umetnike na klavirju. Gdč. Mairtica Plavšakova je bolgarskim tovari-šicam izrekla v imenu trboveljskega uči-teljsbva prisrčno slovensko diofarodoSlico, g. šiuligtoj pa je bolgarskemu zboru poklonil lepo vezano »Grlico«, revijalno zbirko naših mladinskih pesmi. Po ogledu Trbovelj in obiska Društvenega doma .kjer so gostje v film« gledali lepote slovenskih planin, je sledil večerni koncert v Sokolskem domu, ki je privabil rekordno število poslušalcev iz vsega Zasavja. V nabito polni dvotraoi je preki- pevalo navdušenje, ko je zbor bolgarskih pevk v krasnih narodnih nošah odpel svoj izbrani koncertni program. Mnogo pesmi je bilo treba ponavljati. Zbor se je odlikoval po izvrstnem glasovnem materialu, ki je dobro izšolan, mehak in blagozvo-čen Posebno močno so se odražali alti 8 svojimi globokimi in široko donečimi glasovi Med koncertcm so trboveljska društva poklonila pevkam v spomin zlat la-vorjev venec s poklonilnimi trakovi vseh društev, trboveljski »Slavček« pa lepo izdelamo sliko mladinskega zbora Val nav-duStenja je prekipel db vrhunca pni improviziranem skupnem nastopu bolgarskih učiteljic in trboveljskega »Slavčka«. Pod menjajočimi se taktirkami Bojadžijeva in šuligoja je slovenska deca z bolgarskimi učiteljicami zapela našo pesem. Ko je zbor ped »Rodno pesem« in »Hej Slovani«, ae miu je pridružila vsa dvorana in stoje pomagala peti obe himni. Večernega banketa, ki ga Je priredila na čast gostom trboveljska občina, ae Je udeležilo vse naše občinstvo in v neprisiljenem razgovoru kramljalo z gosti Med večerjo sta neumorno pela kvartet in oktet rudniških nameščencev. Narodni poslanec g Pleskovič je med banketom naslovil na goste lepe slovanske besede s pravilnim poudarkom, da so Slovenci že od nekdaj bili iskreni soborci za bolgarsko narodno osvoboditev in topilo pozdravila končno ure sničenje bolgarsko-jugoslovanskega žbli-žanja, plod prizadevanja obeh slovanskih vladarjev. Pozival je vzgojitelje naše mladine, naj vzgajajo jugoslovensko deoo tako, da nikdar v bodočnosti ne pride do nove Bregalnice. V želji, da slovansko stvar podpre tudi ruski največji slovanski narod, ki bo po konsoOdadjl nafi pravi zaščitnik, je g. poslanec nazdravil Nj. VL čaru Borisu in bolgarskemu narodu. Na predlog g. Pkssfcovtča rta, btH odposlani vdanostai brzojavki NJ. VeL craru Borisu fa kralja Petru TL Boigaraki gostje so ee od nas poslovili pozno v noč in ponesli seboj dnkaaa, da taafl Aleksander«. Promet do Loma je bij uveden že pred dvema letoma za eno samo sezono, dočLm vozijo do Dunaja naši parniki že štiri leta. Če bodo vremenske razmere dopuščale, bo ostala zveza do Loma v rednem obratu do 15. septembra. Vožnja od Ženi ima do Dunaja traja dva dni i® pol in dve noči. od Dunaja do Zemuna pa dva dni in eno noč. * Vlom v vilo v Polhovem Gradcu. Te dni so neznani vlomilci obiskali vilo trgovca Romana Goiloba v Polhovem Gradcu in odne sli velik kup posteljnine, perila, obleke in pritora. Med drugim je ž niimi izginilo 12 rjuh z belo modrimi rdečimi programi, 2 temnordeči prešiti odeji, 6 preoblek za blazino z modrimi programi, 5 parov čevljev, moški jopič z rdečimi progami, rdeča ženska pletena obleka, nokelnast jedilni pribor, 2 koca. nekaij srajc« sorvijet, 2 para zaves za akna. srebrna cigaretna doza z moao-gramom M. G. in še nekaj drugih predmetov. Škoda znaša 5000 din. v Forst V nekaj dneh Vas bo presenetil & I N O UNION z W. Forstovo najnovejšo in najlepšo filmsko umetnino je izdelal v zadnjih 3 letih filme, ki jih še danes ne morete pozabiti, to so filmi: »Hrepenenje« (Leise flehen meine Lieder), »Maskarada«, »Mazurka«, »Burgtheater« in »Allotria« Serenada Novice iz Tičistana Slavnemu uredništvu »Jutra* v Ljubljani! Sklicujoč se na znane §§ zakona o tisku prosim, da izvolite v svojem cenjenem listu pod naslovom »Novice iz Tičistana« na istem mestu in z istimi pismenkarm v eni prihodnjih številk priobčiti sledeči POPRA VEK: 1. Ni res, da bi se naša država imenovala »Tičistan«, temveč se imenuje »Veveričje«, kjer me veverice domu jemo že od njega dni. 2. Ni res, da bi se me bile v taki meri razplodile. da bi ogražale javno varnost in po znanih vzorcih škilile preko mej, — res pa je, da se vrši naša populacija v povsem normalnih mejah. 3. Ni res, da nas je vsaj 30, res pa je, da nas je z izgubljenimi sinovi vred samo vsega vkup 12, m da nas je verjetno vaš poročevalec štel, ko Je bil v »narodni nošic in je najmanj vse dvojno, če ne trojno videl. 4. Ni res, da bi me veverice plenile in razdirale kar po programu ptičja ffiezdo, — res pa je, da za nerednosti posameznikov seveda ne more biti cel rod odgovoren, — ali je to pri vas ljudeh drugače? — m da sedaj naj me uboge živalce trpimo za vse divjaške čine, ki jih zagreše razni pobalini in razdiralci ptičjih gnezd, kakor so to: kosi, sove, šoge, vrane, kavke, predvsem pa mačke in podlasice, ki ne ogražajo samo ptičje kolonije, ampak tudi nai lastni rodi kateri je pred kratkim izgubil celo gnezdo naše nadebudne mladine. O brutalnosti viharjev niti ne govorimo, to je seveda vt» maior. 5. Ni res, da bi nekatere izmed nas trpele za garjavostjo, — res pa je, da nam pomladi izpada dlaka iz kožuščka v kosmičih, in da trpimo sem na tja tudi na lišaju podobnem prhljaju, kar bo pa skoro dobro, ker nam je g. Gregorič iz svoje drogerije velikodušno darovai primemo količino zdravilne kreme in pudra za nego kože, za kar mu izrekamo na j prisrčne jšo zahvalo. 6. Ni res. da nas je treba pričeti streljati, — res pa je. da jt v sicer zaradi svoje neprijaznosti in trdosrčnosti nasproti živalim po svetu razkričani Ljubljani Se vedno na tisoče ljudi, osobito pa otrok, ki nam niso samo naklonjeni, ampak, ki nas ljubijo in se naslajajo na naši živahnosti in ljubkosti in nam donašajo dan na dan sladkih orehov in lešnikov ter nam jih podajajo iz drobnih ročic, se z nami prisrčno igrajo in zabavajo. Vseh teh otročičev drobna srče-ca bi se silno žalostila, če bi se sprožile puške na nas. Ali bi res hoteli videti, kako bi se zarošale v bridki žalosti vesele oči vaših otrok, če bi me ustreljene, popadale z dreves, se valjale v krvi in bi v smrtnem boju zapirale naše drobne revne očke. Pri tej priliki se obračamo na vse naše prijatelje, osobito pa na njihovo deco, da nas rešijo grozeče nam nevarnosti in nas zaščitijo pred pretečimi krvotoki ter se, če treba, obrnejo na odločujočo gosposko, da prepove streljanje v parku in se pobriga za streljače brez orožnih listov, ki bi najraje nas uničili, zato pa umetno vzgajali podlasice in drugo roparsko svojat. V Veveričju, dne 4 maja 1938. J&ks Vever načelnik zadruge veveric v Tivolijskem parka. • ObčtnMTo te Novega mcPte In otoohee opozarjamo na zanimivo sklop titno predavanje »Po slovenskih dobravah in višavah«, ki ga bo imel nocoj ob 20. znani ljubljanski amater g. Karlo Kocjamčič pod okriljem Olepševalnega in tujskopromet-nega društva v kinu »Dom« v Sokolskem domu. Predavatelj bo predvajal okrog 120 diapozitivov in posnetkov v naravnih barvah. ♦ Nezgoda revnega artista. Pred nekaj dnevi je na Rodici v občini Homec pri Domžalah prenočeval artist Adolf Roch. Svojega konja je dal v stajo posestnika Gabriča. Na tem posestvu pa je izbruhnil ogenj in arti-stu je zgorel konj, njegovo edino premoženje. Aitist Roch je češkoslovaški državljan ter ima ženo in tri male otroke. 0 nesreči. ki ga je zadela, ima potrdila homske občine. j ,jOGENJ", | I PRUiTVO AA UPEPELJEVAJSJE f MSL1CEV V MARIBORU, 1 oskrbuje ut>epeljevanje prou mesečni | | članarini Din 15.— m 1-kratnemu sta- I 1 rostnemu prispevku. 1 V slučaju smrti člana zadošča prijava, | I vse ostalo oskrbi društva I Zahtevajte pravila in priložite znamke | | na: \ ( „OGENJ" - MARIBOR, j f KOROSCEVA UL. 8. TEL. 2S-05 j 1 _ _ i It Liubljane u— Poslednja pot dr. Borisa Krištofa. Ob veliki udeležbi občinstva in ob navzočnosti najuglednejših predstavnikov naših oblast c pol 9. zvečer. Prodaja vstopnic v kn ligami Glasbene Matice. n— Odlična mladinska akademija. Kdor pozna neprisiljerost, ljubkost in pristnost otroških nastopov, ne bo zamudil velikega užitka ki ga bo nudila edinstvena mladinska akademija, ki bo drevi ob pol 20. v frančiškanski dvorani. Dvanajst ljudskih šol in otroških vrtre-v je sesiavilo odličen in zares posrečen spored. »Otrok 7& otroka« je geelo te prireditve. Zato kupi.te čimpreje vstopnico v pisarni >Pax et bonum< v pasaži Frančiškanske ulice ali p>a zvečer pri blagajni. B_ Gora in gorska pokrajina«. Po treh letih razstavi v Jakopičevem paviljonu Edo Deržai. Kakor nam na.-lov pove, bo tokrat razstavil le slike z naših gora. Razstava obsega okrog 100 del: olj- akvarelov in grafik. Odprta bo od 8. do 22. maja. dnevno od 9. do 19. ure. Na to razstavo posebno opozarjamo planince, ljubitelje slik z gora. n— Skrbimo ea starost naših mater — je naslov predavanja ki ga priredi Jugoslovanska ženska zveza na dan vseh mater, v nedeljo. 8. L m. ob pol 11. dop. v dvorana mestnega poglavarstva Predava ga. Cirila Stebi-Pleško. Prometne nesreče brez konca in kraja. Zadnji čas skoraj ne m.ne dan, da ne bi listi poročali o prometnih nezgodah, o polomljenih udih pod kolesi avtomobilov, o karambolih med biciklisti, vozovi in tramvaji. Te dni je »Jutro« zabeležilo nekaj primerov, ki bodo po vsej priliki tudi sodišču dajali opravka Dne 1. maja je g. Anžič iz Stepanje vasi prepeljal v bolnico nezavestnega 791etnega upokojenega strojevodjo Matijo Demšarja iz Fugnerje-ve ulice, ki so ga bili našli blizu kavarne Tabor s hudimi poškodbami po glavi in obrazu. Ko je Demšar pozneje prišel na kirurškem oddelku k zavesti, je izpovedal, da ga je podrl neki avtomobilist. Istega dne je neznan motociklist pridrvel po cesti, ki drži z Viča na Brdo, pa je dohitel mladega kovaškega pomočnika, ki je, kakor je pozneje izjavljal na policiji, hodil po skrajno desni strani ceste. Motocikel je z nekim stran štrlečim delom zadel ob pešca in mu raztrgal obleko. Samo srečnemu naključju gre zasluga, da se ni pripetilo kaj hujšega Podrobno raziskuje policija tudi zaaevo karambola, ki se je dne 30. aprila pripetil pred restavracijo pri Sestici. Tarn je trčil tramvajski voz št 33, ki ga je vodil voznik v smeri od pošte, v zasebni avto inž. Lovra Maurerja iz St Vida ki je prihitel po Gajevi ulici in je pravkar krenil proti kavarni Evropi. Kakor so dognale dosedanje poizvedbe, je inž. Maurer v predpisanem tempu vozil pravilno po desni strani. Voznik tramvaja je opazil nevarnost, ni pa mogel na tračnicah, ki so bile vse mokre od zadnjega dežja, o pravem času zavreti voza Tramvaj je s sprednjim levim vogalom zadel avto v desni zadnji vogal in blatnik ter mu razbil zadnja vrata in šipe. Pa tudi pri tramvajskem vozu se je zvil odbijač. Šlager šlagerjev DANES ob 16„ 19. in 21.15 URI ! BELI JORGOVAN Kino Matica 21-24 I n— Muzejsko društvo za Slovenijo v Ljubljani bo imelo svoj redni letni občni zbor danes ob 17. uri v čitalnici Narodnega muzeja u— Bližamo se koncu šolskega leta in na programu bodo produkcije gojencev šole Giae^ene Matice in ljubljanskega konserva-torija.. Vse se vaše v mesecu maju in juniju. Prva pride na vrsto produkcija šole Glasbene Matice in sicer v ponedeljek 3. t m. ob četrt na 7. zvečer v veliki fLlharmonič-ni dvorani n— Delo na šentjakobskem trgu, ki je bilo včeraj opisano, so opravili delavci trordke Vodnik. _ rtUUMUOMH nimiimwH»i»«Tm«ttn»tnnriiimiuom»numiuiH^ PARIŠKI SEJEM Milijoni kupovalcev obiskujejo vsako leto pariški sejem. Za razstavljalce in posetnike veliki popusti na železnicah. Informacije daje francoski trgovski ataše Beograd, palača francoskega poslaništva, Pariška ul. 11. u— Ogenj v Kolizeju. Včeraj, prav na god sv. Flori j <«na, je zjutraj malo po perih opazil službujoči stražnik, da se izpod 6trehe Kolizeja sumljivo kaidi. Brž je telefoni ono obvestil mestni gasilski urad, obenem pa ie tudi sam pohitel v veliko stanovanjslko poslopje, da spravi ljudi na noge. Stanovalci gornjih nadstropij so bili že sami opazili nevarnost in sc si že prizadevaiH, da ogenj, ki je nastal v podstrešju, pogase. Mestni gasilci 60 prihiteli že nekaj minut po alanmu z motorno brizgailno, orodnim avtomobilom in Magyrusovo iestvo ter pod vodstvom poveljnika Furlana in podpoveljnika Rozsmana napeljali cevi. Za poklicnimi so kmalu prispeli še prostovoljni gasilci, ki so prav tako hitro stopili v akcijo. Ogenj je nastal pod streho ti akta ob Blei^eisovi cesti Ena izmed strank, ki jih je blizu 100 v hiši, je najbrž pustila v zaboju za smeta neka»j žive žerjavice med pepelom. Ogenj je zajel leseno strešno ogrodje, ki je krito deloma s pločevino deloma pa z navadno opeko. Povzročil je pravo paniko v hiši, a ga^lci so kma-'u zadušili plamene. Velik del strehe so morali razdreti in gornja nadstropja 60 bila med gašenjem tako premočena, da imajo precej škode na pohištivu tudi stranke. Požar je hiši prizadejali za okrog 50.000 din razdejanja, a je škoda ikiiita z zavarovalnino. n— Nevaren padec < kolesa. Včeraj opoldne so bili mestni reševalci nujno klicani na Gosposvetako cesto kjer je pred Delavskim domom upokojeni zasebni uradnik France Ravni har stanujoč na Milčinskega cesti, padel s kolesa in dobil nevarne pošikodbe. Ravniharja so prepeljala na kirurški oddelek, a ko so mu nudili prvo pomoč, je lahko odšel v domačo oskrbo. V bolnico je morala tudi 80-1 et na mestna uboga Cecilija Ahaiči-čeva. ki se je dopoldne mudila v mestni klavnici, pa je tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo. I Akademska Jadranska straža priredi AKADEMIJO S PLESOM v soboto 7. t. m. ob 20. uri v Trgovskem d o m o o— Trgovina s sadjem, zelenjavo ln de-želenimi pridelki na debelo M. Štele, ki je te dni odprla nove prostore v škofijski palači. vhod s Pogačarjevega trga. opozarja na inserat v dancšnjii številki lista. KINO UNION TEL. 22-21 IRENE DUNNE v sijajni družabni satiri JAVNI ŠKANDAL Ob 16., 19.15 in 21.15 uri TTVAR OBLEKE, vodeča znamka v kakovosti, modi in ceni. Glavna zaloga Anton Brumec Ljut^jana, Prešernova 54 nasproti glavne poste. !>epe tn dobre moške otr.eUe lastnega izdelka priporoča po zeio zmernih cenati Kuno, Llubllana »osposka ui 7 u - Kdor kaj ima. naj se obrani vlomilcev I Kliučavnioarski pomočnik Jože SavLnc, stanujoč na Šmartinskj cesti 6, nam nudi vzoren pr-mer, kako naj se brezposelni delavec prebije preko najhujšega. Ko je ostal t,rez dela. se je z vso vnemo vrgel na raziskovanje tehničnih problemov, ln čeprav je bil brez kruha im brez denarja, mu je čistih tednih trdega dela uspelo, da je iznašel izredno praktičen aparat za obrambo zaprtih prostorov pred vlomilci. Aparat, ki je v celoti njegovo ročno delo. je napravljen taiko, da se lahko čisto nevidna montira in lahko gospodar, ki se hoče zavarovati pred vlomcm. ohrani najstrožjo diskreeijo. V krajih, k; imajo elektriko, se aparat lahko priključi na tok, za na kmete pa je iznajdb telj izdelal '►oseben model, ki 6e sproži mehanično in alarmira samo s strelom iz pa-trone. Aparat je preizkusila tudi policijska uprava m se je praiv pohvalno izrazite o njem Večji modeli so namenjeni obrambi lokalov, skladišč in trgovin, manjši pa so prikladni za stanovanja omare, mizice Ltd. Posebno veselo iznenadenje z iznajdbo Jožeta Savinca je doživel neki posestnik na Dolenjskem ki mu je neznan tat že dolgo odnašal vino iz kleti- da je imel okrog 25.000 di.p škode V prvi noči potem ko so montirali aparat. 90 izsledili tatu. Ko je počSl 3tr«l in ie gospodar olan.il k oknu. je n kleti pribežal hlapec, ta mu je dolgo po malem odnašal vino in ga pod roko prodajal neki natakarici v bflssnji krčmi. Iz Maribora a— Predstavniki tujskega prometa ki eo prispeli iz skoro vseh evropskih držav v torek popoddne v Maribor, da se udeležijo 14 dnevnega po ljubljanski in mariborski Tuj-skoprometad zvezi organiziranega študijskega potovanja po vseh pomembnejših tujsko-proinetnih središčih naše bajnovine. eo polni hvale nad lepotami mariborske okolice, s priznalnim navdušenjem so ei v torek popoldne ogledali dravsko dolino in ee peljali do Maremberga. V torek zvečer Je bil v spodnji kazinski dvorani lepo uspel pozdravni večer, ki ga je priredila na čast 23 odličnim predstavnikom tujtikega prometa iz inozemstva ter naše države mariborska mestna občina. Iskreno dobrodošlico je izrekal udeležencem študijskega potovanja mestni župan dr. Juvarn. Sledile so pozdravne besede predsednika Tujskoprometne zveze v Mariboru inž Šflajmerja ter našega pohorskega poeta L. Zorzuta, ki je skušal vezati slovenske in esr>eranitske rime. Toplo zahvalo sta izrazila za lep sprejem in prijeten pozdravni večer predstavnik Nizozemske J. G. Beure, ki je napil v prospeh Maribora, ter predstavnik Danske Hans Petersen. Včeraj v sre^o dopoldne so se gostje odpeljali vrh Pohorja, kjer so si og-ledali Pohorski dom in Mariborsko kočo, kjer eo obedovali Popoldne so se vrnili v Maribor in eo si ogledali kopaiHi?one naprave na Mariborskem otoku in druge zanimivosti Maribora ter okaliice. Snoči je priredila Tuiskopro-motna zveza na čast gostom družabni večer, v četrtek pa nrjdaljujejo svoje študijsko po-tovanje preko Slovenskih goric v Radeuioe. Ptuj, Rogaško Slatino. Celje. Laško in druge tujskoorometne točke, ki naj zbudijo pozorno^ inozemskih ter jugoslovanskih tuj-skopronielnih strokovnjakov za Slovenijo in njene prirodne lepote. a— Gledališke novice V soboto bo premiera slovite Smetanove tragične opere »Dalšbor«. V torek 9. t, m. gostujeta ▼ »Trubadurju« članici IJUbljamSke opere Oljdekopova, ki se odlikuje po svojem dramatskem sopranu, in Kogojeva, bivša članica mariborskega gledališča, M se odlikuje po svojem mezzosopranu. Prej ali slej 1 boste tudi 1 Vi, gospa, } inosili samoff VISETIL TRIKO PERILO » r r f r ' r^-v w v r » ar— Meščani! V času od 8. do 15. t. m. l>o po vsej kraljevini protituberkulozni teden. Tudi tukajšnja Protituberkulozna liga bo obhajala ta teden na posebno viden način ter bo skrbela za to, da bodo vsa okna okrašena s simboličnimi zastavicami l)Oja proti jetiki. Zaradi tega vabi mestni župan dr. Juvan meščane, da se polnošte-vilno odzovejo pozivu PT lige ter se udeleže njenih prireditev in zbirk, posebno pa da okrase vsa okna z zastavicami, ki jih bo dala liga na razpolago. Manifestacija naj bo čim mogočnejša in učinkovitejša ter naj da izraz našemu razumevanju za boj proti jetiki. a— Ljudska univerza. V petek 6. t. m. priredijo »Literarni večer« naši domači pisatelji gg. Anton Ingolič. Milan Kajč, Miško Kranjec, Branko Rudolf in Božo Vo-dušek. Vsi navedeni pisatelji so se odlično uveljavili v moderni slovenski kulturi in so v umetniške vizije zlili predvsem našo domačo priprosto ljudstvo ter njegove križe, težave in skromno veselje. Literarni večeri so se pri nas tako udomačili, da spadajo k najlepšim prireditvam naše Ljudske univerze. a— Udruženje p. t. t. zvaničnikov in siužiteljev, pododbor Maribor, priredi veliko dobrodelno tombolo 29. t m Na tej tomboli je 12 krasnih dobitkov ter več majnših. Prosimo cenjeno občinstvo, trgovce in vsa podjetja, da pridno segajo po teh tombolskih kartah, ki se jih dobi piri vseh pismonoših m poštnih upokojencih. a— Obsojeni zaradi divjega lova. Mali kazenski senat je obsodil 31-letnega Karla Pergerja na l mesec in 10 dni strogega zapora, 24-letnega Antona šula na 1 mesec strogega zapora, 26-letnega posestnika Janeza Sura na 1 mesec in 10 dni strogega zapora, 35 ietnega Josipa Kotnika pa na 1 mesec strogega zapora, pogojno za dobo 2 let, ker so v decembru 1937 ustrelili v tujih loviščih v Pristavi pri Ljutomeru več fazanov. a— Tudi meso dražje. Mariborskim pekom, ki so podražili kruh, so sledili sedaj tudi mariborski mesarji, ki so na posebnem sestanicu te dni sklenili, da zvišajo cene mesu za 2 dinarja pri kilogramu. Mariborski peki so sicer obdržali iste cene kakor doslej, pač pa so znižali težo pri posameznih vrstah kruha in sicer pri belem kruhu od 90 na 86 dkg za 4 din, pri poibelem kruhu od 100 na 96 dkg, pri črnem kruhu od 116 na 100 dkg. Ostalim vrstam kruha in peciva ostanejo cene nespremenjene. Tudi žeimlje so drobnejše in manjše. Mariborski mesarji in peki utemeljujejo ta svoj korak s splošno dragi-t jo ter podražitvijo živine oziroma moke. a— žerjavico položila spečemu tovarišu |a vrat Dogodek, ki se je pripetil lani 9. loveanbra v neki gostilni y Bodislavcih, je obravnaval mariborski mali kazenski senat, ki je obsodil 29-letnega delavca Josipa Vrbnjaka na 4 mesece strogega zapora, 21-letnega posestniškega sina Franca šrola pa na 3 mesece strogega zapora, pogojno na 3 leta, ker sta spečemu tovarišu Karlu Vaupotiču položila za šalo žerjavico za vrat. levo roko in levo nogo, tako da so Vaupotiča morali prepeljati v bolnišnico, kjer so ugotovili, da so opekline zelo nevarne. Iz Celja e— Smrt zavedne slovenske žene. Včeraj zjutraj je umrla v celi-ki bolnišnici v starosti 62 let sa. Marija Rajerjeva roj. Ferjan-čičeva, soproga uglednega primorskega rojaka g. Evgena Rajerja. Izhajala je iz znane itn imovite Ferjancičeve rodbine iz Ajdovščine, ki je slovela po svoji radodarno«ti in narodni zavednosti. Pokojna je bila zelo skrbna gospodinja ter vzorna žena in mati. Z vei'iko požrtvovalnostjo je skrbela za blagor svojega bližnjega in je radodarno pomagala. kierkoli je mogla S svOjim soprogom je vzgojila svoje otroke strogo v narodnem duhu. Trije sinovi živijo v Jugoslaviji, dva v Italiji, hčerka pa je poročena v Skopi u. Pogreb ge. Rajerjeve bo v petek ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Diu-š vo »Soča« poziva članstvo, da se udeleži pogreba v Srn večiem številu. Pokojni gospe bodi ohranja časten ppomin, težko prizadetim svojcem naše iskre-o sožailje! — Um la j« v torek v Galerju v starosti 74 let pocestnica ga. Retka Essigova. Pogreb bo danes o1 16.30 iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. _ KTNtO UNION. — Dan-s »POŽAR NAD ANGLIJO«. Jutri »Jetnik dvorca Zende«. e— Na Jurievo v petek 6. t. m. bo služba boži a v pravoslavni cerkvi 6v Save ot 9. dopoldne. " KINO METROPOL " "" »IZGUBLJENO MESTO« e— Usoden padec z avtomobila in še tri nesreče. Ko je 29-letni. na žagi g. Borlaka v Št. Juriju ob juž. žel. zaposleni delavec Aloj7 Arlič iz Šibenika nalagal v torek popoldne le« na tovorni avtomobil- ie izgubil ravnotežje in padel z avtomobila tako nesrečno da ei je prebil lobanjo in dobil tudi pretres možganov. Hi;do poškodovanega Arliča so prepevali v bolnišnico. — V torek je padel dveletni sinček tovarniškega delavca Albin Medved od Sv. Lovrenca pod Prožinom doma po stopnicah in si zlomif! levo nogo. Istega dne je padla 68-lctna po-estnikova žena Frančiška Ograjenškova v Crnah pri Št. Jan-žu na Vinski gori pri delu na njivi im si zlomila desno nogo. V torek je padla 47-letna sobarica Gerta Slokarjeva v Rimskih toplicah po stopnicah in ei zlomila levo nogo. Ponesrečenci se zdravijo v bolnišnici. Iz življenja na deželi VRHNIKA. Koncert silovenskih. hrvatskih itn srbskih narodnih bn umetnih pesmi priredi pevsko društvo Ljubljanski Zvon 10. t m. v Sokolskem domu. na kar že danes opozarjamo. Sokolsko društvo Metlika priredi drevi ob 20. ari v kino dvorani filmsko predavanje o CoškoslovaSki. PTedaval bo predavatelj ZKD 55. Bačat Sekoakas, Gospodarstvo Občni zbor ljubljanske borze V borzni dvorani je bil včeraj 13. redni občni zbor Ljuhljanske borze za blago in vrednot«. Zborovamje je vodil predsednik dir. Slokar, ki je ugotovil, da sta zastopana 102 člana od skupnega števila 153. Pozdravil je predsednika zbornice g. Ivama Jela-čina, predsednika ljubljanskega Združenja trgovcev g. Viktorja Medena, zastopnika Društva industrijcev in veletrgovcev ravnatelja Ljubica, predstavnika Zveze trgovskih združenj g. Romana Goloba in borznega komisarja finančnega direktorja dr. Sedlarja. Z občnega zbora sta bili poslani vdanosti brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vie. knezu namestniku Pavlu. V svojem poročilu je predsednik poudaril zadovoljiv razvoj gospodarstva v preteklem letu. veliko aktivnost naše zunainje trgoviine in naraščanje državnih dohodkov. Dotaknil se je tudi vprašanja 4 milijardnega notranjega posojila in v tej zvezi izrazil prepričanje. da tudi Slovenija pri tem ne bo pozabljena in da se bodo vsaj delno izpolnile naše želje glede gradnje cest in železnic. Omenil ie nadalje razveseljivo naraščanje novih vlog pri hranilnicah in bankah in postopno normalizacijo poslovanja kreditnih zadrug. Ob zaključku svojih izvajanj je opozoril. da je za slabe čase optimizem najboljše zdravilo, vendar nas ne smejo novi ko: njunkturni žarki za.pel.jati> da bi pohabili, dia drevesa ne rastejo do neba. Če vsi znaki ne varajo se nahajamo že oa nekem razpotju. Če izvzamemo Rusijo in pa nemško in italijansko avtarkijo moramo usmeriti svoje poglede na Severno Ameriko in britanski imperij. V Ameriki se sedaj na vse mogoče načine trudijo, omiliti nevšečne posledice zopetne depresije. V Angliji pa 6e suče diskusija okrog vprašanja, ali ni preobrat že nastopil ob kancu lanskega leta. Ta dva velika gospodarska bloka, ki imata v finančnem pogledu ogromno premoč na cvetu, sta merodajna tudi za razvoj gospodarstva v drugih državah. Poročilo finančnega odbora je na občnem zboru podal predsednik tega odbora g. Ivan Gregorc. Dohodki borze so se lani razvijali zadovoljivo. Devizna kurtaža ie zaradi povečanja deviznih poslov narasla na 318.000 din (v prejšnjem letu 221.000). Razeodiščne pristojbine pa so zajiadii zmanjšanja števila tožb nazadovale na 172.500 din (lani 193.000 din). Kotaci.,ska pristojbina je ostala na lanski višini in je znašala 18.900 din, obresti pa so nekoliko narasle za 38.100 din. Med izdatki so znašale plače 235.000 dim (prejšnje leto 217.000 din), upraivni stroški pa 158.000 din (147.000). Iz doseženega dobička ie bij znesek 350.000 din prenesen na stavbni sklad, ki je s to dotacijo narasel ua 1,750.000 din. Ostanek 26.800 dim je bil pre-nešen na novi račun. V bilanci 6o naJožLe izkazane z vsoto 1.731.000 din (1,521.000), dolžniki pa znašajo 33000 din (26.000). Občni zbor je odobril bilanco iin soglasno podelil razrešnico borznemu svetu. Pri nadomestnih volitvah so bili z vsemi glasovi izvoljeni v borzni svet gg.: dr Ivan Slokar, dr. Josip Basa j. Fran Heinrihar, Avgust To-6ti in dr. Fran VVindischer; v finančni odtor gg.: Ivan Gregorc- Janko Jovan, Anton Kralj, Josip Ljubic in Anton Soršak; v razsodišče pa gg.: Ljubic Josip. Lorant Oto, dr. Pavlin Ciril, Bezenšek Dominik. Bizjak Ivan, Paulin Alojz, Pecovnik Albert. Tujec Evgen, Verbič Anton, Vrhunec Valentin in Zemdjič Josko. Naš lesni trg v lanskem letu Promet z lesom se je lani na ljubljanski borzi le v manjši meri povečal. Prodanih je bilo preko borze 257 vagonov lesa in oglja nasproti 214 vagonom v prejšnjem letu in 153 vagonom v letu 1935. Vrednost borznih sklepov pa se ni dvignila in je znašala 2.76 milijona din nasproti 2.83 milijona din v prejšnjem letu in 1.47 milijona din v letu 1935. Letno poročilo vsebuje tudi naslednje zanimive podatke o razvoju našega lesnega tržišča v lanskem letu. že ob koncu leta 1936. je nastopilo nekako oživljenje v naši lesni trgovini. 2al so do poletja lanskega leta čedalje bolj ovirale naš izvoz v Italijo in Nemčijo razne naredbe ter težkoče z uvoznimi dovoljenji in s klirinškim plačevanjem. Po uki-njenju sankcij smo računali z možnostjo večjega izvoza v Italijo, posebno v buko-vini. Pred sankcijami so bili testoni, tavo-lete itd. sezonski predmet za Slovenijo, sedaj pa produkcija teh predmetov stalno upada in je gotovo, da naš izvoz tega blaga ne bo dosegel one višine, kakor v letih pred sankcijami. Gornja Italija tudi lani ni pri nas skoro nič kupovala in je krila svojo potrebo v Avstriji. V splošnem pa se promet z Italijo ni mogel povečati zaradi naraščajočega klirinškega salda. Nedvomno je, da bomo še dolgo čutili posledice italijanskih ukrepov, da se domača produkcija lesa čimbolj poveča in da se razne vrste lesa, ki ga je treba uvažati, nadomestijo z manjvrednim, vse to iz avtarkičnih razlogov. Tudi na nemškem trgu je lani v drugem polletju zopet zavladala stagnacija in je kupčija precej popustila, medtem ko smo v začetku leta izvažali velike količine lesa v Nemčijo. Tudi pozneje so bili zabeleženi znatni zaključki, od katerih pa je bilo le malo efektuiranih, ker so nemški uvozniki le težko dobivali uvozna dovoljenja. Postopanje deviznega urada v Berlinu je povzročilo našim producentom precej škode. Morali so se zanašati na obljube nemških kupcev, da bodo pravočasno dobili devizna dovoljenja, v večini primerov pa je ostalo le pri obljubah. Edini trg, kamor smo lahko izvažali svobodno proti točnim plačilom brez kake omejitve, je bila lani poleg Nizozemske le še Anglija. Ker so lani ponudbe na angleškem trgu stalno naraščale, medtem ko je bilo povpraševanje vedno manjše, se je hitro ustavilo naraščanje cen. Nekateri naši producenti so se prilagodili angleškim zahtevam, vendar pa niso dosegli posebnih uspehov. Po^meje je poslabšanje cen vedno bolj onemogočalo izvoz, ki se je proti koncu leta skoro docela ustavil. V celoti je bil torej položaj na našem lesnem trgu tudi lani dokaj nezadovoljiv in o kaki stalni konjunkturi ni bilo govora, čez noč je naraslo povpraševanje, prav tako naglo pa se je ustavila prodaja izdelanega lesa. Jasno je. da tak način trgovanja ne more nuditi producentom potrebne podlage za kalkulacijo. V splošnem pa je omeniti, da je bil izvoz lesa iz Slovenije večji nego v prejšnjem letu. O razvoju kupčij v posameznih vrstah lesa je omenit naslednje. Kakor običajno so bili tudi lani trami glavni produkt Slovenije. PCjibova produkcija se ie povečala zaradi večjega izvoza in zaradi boHših cen. Cene sc se zboljšale tudi zaradi tega ker se je lani zelo povečalo povpraševanje po celuloznem lesu. Trame smo izvažali v Italijo, pa tudi v Grčijo. Zlasti mnogo tramov pa sc producenti v bližini vodn h poti predali v domače južne kraje. Z? prevoz po železnici so lokalne tarife še vedno previsoke. Velike količine celuloznega lesa smo lani izvozili v ItaHio. nekaj tudi v Nemčijo in celo v Bolgarijo. Pi odukcija mehkegn rezanega lesa je bila vse leto znatna, deloma za kriti*1 naročil iz Nemčije, deloma pa za Anglijo in tudi za Nizozemsko. Običaino blago pa se je rezalo za Italijo in afriške kolonije. Cene so se zboljšale v prvi polovici leta, ko je nastopala Nemčija kot kupec na našem trgu in so bili italijanski uvozniki zaradi kratkih terminov uvoznih dovoljenj pri-morani plačati iste cene, ki so nam jih nudili nemški odjemalci. Do boljših cen pa je pripomogla tudi večja pazljivost pri izdelavi blaga po strogih zahtevah nemškega trga. Produkcija v angleških dimenzijah se še ni uvedla v večjem obsegu. Kakor v prejšnjem letu je tudi lani skoro prenehala produkcija bukovih testonov in tavolet. Tudi izvoz običajne neobroblje-ne in neparjene bukovine, ki je svoj čas zavzemal velik obseg, je skoraj popolnoma prenehal. Italija je kupovala le v manjših količinah, predvsem parjeno in obrobljeno bukovino, prvovrstne kakovosti ki pa se v Sloveniji ne izdeluje v večjih količinah. Zaradi devalvacije franka se je zmanjšal tudi izvoz v francoske kolonije v Afriki. Docela je prenehal izvoz bukovine v Španijo, kamor smo prej mnogo izvažali. Anglija, Švica in Nemčija pa so kupovale le manjše količine prvovrstnega blaga. V celoti je bila prodaja bukovine zelo nezadovoljiva, cene pa so bile tako nizke, da se produkcija skoro ni izplačala. Tudi za bodočnost niso izgledi boljši. Po hrastovim je bilo lani stalno povpraševanje pri čvrstih cenah. V Sloveniji, ki ima kvalitativno slabše blago> pa se je čutilo pomanjkanje Italije kot od jeni alke. Neobrobljenih plohov in obrobljenih podnic smo malo izvozili. Pod pritiskom razmer 90 se nekateri producenti odločili za preciznejSo izdelavo blaga po zahtevah nemškega, angleškega in avstrijskega trga. Precejšnja je bila produkcija friz, ki smo jih izvažali v Italijo, Nemčijo in Madžarsko. Večji del lanske produkcije hrastovih pragov so porabile naše železnice. Le manjši del izdelanih bukovih pragov pa smo prodali v inozemstvo po slabših cenah. V ustrezajoči kakovosti smo lani prodali po dobrih cenah vse vrste plemenitega lesa, ki pa ga nimaimo v večjih količinah. Izvoz oreha je zaradi omejitev skoro popolnoma izostal Mnogim producentom je povzročila škodo odredba, da se smejo orehovi hlodi izvažati le proti plačilu v devizah Lani se je pojavila večja potreba po drvah, ki smo jih naglo prodali. Produkcija se je dvignila, navzlic temu pa je pozimi primanjkovalo suhega blaga. Izvoz oglja iz Slovenije je bil malenkosten. Produkcija oglja pa je narasla, ker je domača industrija konzumirala vse razpoložljivo blago pri boljši ceni in je oglja celo primanjkovalo. Razvoj našega gospodarstva v marcu Narodna banka je izdala običajno mesečno statistično poročilo in sicer za mesec marc. Iz tega poročila posnemamo naslednje zanimive podrobnosti: Na efektnih borzah se je promet v vrednostnih papirjih v marcu znatno dvignil. Medtem ko je znašal v januarju le 24 milijonov je že v februarju narasel na 51 milijonov (lani v marcu 47, predlanskim 27). lijonov flani v marcu 47, predlanskem 27). Celotni efektni promet je v prvem letošnjem četrtletju dosegel 151 milijonov nasproti 100 milijonom v lanskem prvem četrtletju in 64 milijo*1. ">v v predlanskem prvem četrtletju. Tudi devizni promet je bil znaten in je dosegel 305 milijonov nasproti 292. 217 in 104 milijone v marcu zadnjih treh let. Indeks cen v trgovini na debelo (1926 = 1001 je od februarja do marca popustil za 1.3 na 7S.6 točke (lani 72.1, predi. 70.0. leta 1935 63.0). Naš nivo cen je bil letos v marci nasproti lanskemu marcu za 6.5 točke ali za 9% višji, v primeri z marcem 1935 pa za skoro 25%. Od posameznih delnih indeksov zaznamuje indeks ceu rastlinskih proizvodov od februarja do marca padec za 2.7 na 84.4 točke (lani 67.8), indeks cen živine in živinskih pr'*-izvodov je pop :stil za 1.6 na 65.6 (lani 64.3), indeks cen mineralnih proizvodov za 0.7 na 91.1 (lani 87.6), indeks cen in-dustr'isk5h nroizvodov pa za 0.6 na 79.5 (lani 75.4). Indeks cen v trsrovini na drolmo (1930 enako 100) je v Beogradu popustil za 0.6 na 91.1 (lani 79.5), v Zagrebu za 0.8 na 90.2 (lani 82.7), v Ljubljani pa je narasel za 1.2 na R8.9 (lani 83.01. Statistika nam sedaj prinaša tudi indekse cen na drobno za Skoplje in Sarajevo ter za 10 glavnih mest Jugoslavije skupaj. Hranilne vloge pri vseh bankah In hranilnicah so se od 1. februarja do 1. marca povečale za 94 na 11.551 miliionov nasproti 10.511, 10.079 in 9980 milijonom v 14, V. I958 1. MAJSKI VEČER Adamič-jazz Kazina MOSD Oglas je registriran pod S. st. 441 od 24. lil. 1933. začetku marca zadnjih treh let. Nasproti lanskemu marcu znaša torej povečanje hranilnih vlog 1040 milijonov. Pri 20 največjih bankah so hranilne vloge od konca januarja do konca februarja narasle za 18 na 3370 milijonov (lani 3111). Pri teh 20 največjih bankah je znašala ob koncu februarja gotovina 393 milijonov (lani 333), posojila pa so od konca januarja do konca februarja narasla za 28 na 4124 (lani 4108). Železn:škj tovorni promet je bil v marca zelo živahen in je bilo natovorjenih 151.000 vagonov nasproti 122.000, 112.000 in 104.000 v marcu zadnjih treh let. V prvem četrtletja letošnjega leta pa Je bilo natovorjenih 391.000 vagonov nasproti 337.000, 302.000 in 284.000 v prvem četrtletju zadnjih treh let. Gospodarske vesti = Naraščanje uvoza, avtomobilov. Po najnovejši statistiki za mesec marc smo v tem mesecu uvozili 378 potniških avtomobilov (lani 150) in 135 tovornih avtomobilov (lani 68), skupaj 514 avtomobilov v vrednosti 18.8 milijona din (lani 218 avtomobilov v vredinosti 6.4 milijona din). Vsega smo v prvem četrtletja uvozili 965 avtomobilov v vrednosti 35.5 milijona din nasproti 450 avtomobilov v vrednosti 13.7 milijona din v lanskem prvem četrtletju. Po številu se je torej uvoz avtomobilov letos povečal za 114°/», po vrednosti pa celo za 159«/». = Obračunan je šilingov v železniškem prOmeftu z Avstrijo Agencija Avala poroča, da se uporablja od 5. t m. pri pošiljkah, za katere je treba plačati voznino v šilingih, tečaj 8.20 din za 1 šiling (klirinški tečaj šilinga znaša sedaj okrog 8.60). = Sprememba v lastništva zagrebškega »Morgenbiatta«. Po vesteh iz Zagreba je uprava konkurzne mase »Jugoštamipe« če v marcu prodala zagrebški dnevnik »Morgenblatt«. List je kupil inž. Djuro Dorner .direktor Standard Electric Com-pany iz Beograda. Sodišče je sedaj prodajo odobrilo. List bo novemu lastniku izročen 1. julija. = XXXVIII. redni občni zbor Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani bo v četrtek dne 19. maja 1938 ob 7. uri zvečer v posvetovalnici Združenja trgovcev v Trgovskem domu, Gregorčičeva ulica 27, pritličje, levo. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika; 2. Poročilo tajnika: 3. Poročila blagajnika; 4. Poročilo preglednikov računov; 5. Volitve odbora, društvenega razsodišča ter dveh preglednikov računov; 6 Določitev ustanovnine. članarine in pristopnine za leto 1938; 7. Samostojni predlogi Samostojne predloge je naznaniti pet dni pred občnim zborom pismeno društvenemu predsedstvu. Borze 4. maja Nf» ljubljanski borzi so se danes avstrij-sk; šilingi v privatnem klirinsu trgovali nespremenjeno po 8.64 V zagrebškem privatnem klirin?u ie bil promet v avstrijskih šilingih po 8.60 (v Reo?T du 8 60)0). v angleških funtih po 2^8 in v grških bonih po 28.6250. Nemški klirinški čeki stanejo v Beogradu. Zagrebu in Ljubi ani 14.50. za 15 maj pa v Zagrebu 14.45 in za konec junija 14.4750. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri mirni tendenci trgovala po 482 (v Beogradu po 482.50 — 483), promet je bil še v 7°/o Blaurdvem posojilu po 94 (v Beogradu po 94) in v 8V» Blairovem posojilu po 97. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2413.16—2427.76, Berlin 1742.78—1756 65, Bruselj 730.45— 735.52, Curih 996.45—1003.52, London 215.99 —218.05, New York 4304.13—4340.44, Pariz 130.77—132.21, Praga 150.93—152.04, Trst 227.34—230.42. Curih. Beograd 10, Pariz 12.95, London 21.7250, New York 435.50, Bruselj 73.35, Milan 22.91, Amsterdam 242.20, Berlin 175.15, Dunaj 46.75, Stockholm 111.95, Kobenhavn 96.9750. Oslo 109.1750, Praga 15.1750, Varšava 82.25, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25 EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda: 482_483. 4°/« agrarne 62—63. 4°/o severne agrarne 62 den.. 6°/« begluške 93—94, 6®/« 1 dalm. agrarne 92—92.75, 7®/o stabiliz. 98.50 deo, 7°/« invest. 98.-100.50, 7«/« Drž. hijv banka 99.50 den., 7®/o Blair 94—94.50, 8«/« Blair 97—98.50; delnice; Narodna banka 7300 den., PAB 225—230, Trboveljska 195 den., Gutmann 60—65, Sečarna Osijek 110 —120, Dubrovačka 370 den-, Oceania 600 den., Jadranska 375—393. Beograd. Vojna škoda: 482—482.50 (482.50 —483), 4% agrarne 62.75 den. (62.75), 6°/o begluške 94—94.25 6°/o dalm. agrarne 92.50 —92.75 (92.75), 7°/o stabiliz. (99.25), 7%> invest (100.50), 70/o Blair 93.75—94 (94), 8°/o Blair 98.50 den., PAB 230—233 (233). Blagovna tržišča 21T0 + Chicago, 4. maja. Začetrr tečaji: pšenica: za maj 80.25, za julij 78.0, za sept. 78.625; koruza: za jiulij 58.125. + Wiruiipeg, 4. maja. Začetni tečaji pšenica: za maj 119, za jutbj 110, za okt 87.50. + Novosadska blagovna borza (4. t. m.). Tendenca stalna. Pšenica: (78/79 kg): baška 215 — 217.50: sremska 214 — 216; banatska 208 — 215; taska potiska 217 — 220. Koruza: baška 104 — 105; banatska 100 — 10L Oves: baski 157.50 — 160; slavonski 160 — 162.50. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 147 50 — 150. Moka: baSka »O« in >022« 295 — 305; >5« 275 — 285; >6< 255 — 265; >7« 225 — 235; >&z 230 — 135. Otrobi: baški im eremski 105 — 112.50. BOMB12 + Liverpool, 3. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 4.56 (prejšnji dan 4.63), za julij 4.66 (4..73), za okt 4.77 (4.85). NACETJ nSboljsapoceni britvicah •V-V'*^ . vsako rezilo vsake britvice je v sakem omotu enako ostro in trpežno Nase gledališče DRAMA Četrtek. 5.: Nočna služba. Red Četrtek. Petek. 6.: ob 15. Na ledeni plošči. Dijažka predstava. Globoko znižane cene. Sobota. 7.: Izpit za žrviljenje. Izven. Znižane ceue od 20 din navziol. Synkova drama »Notna služba«. Igra, ki pokaže novinarja kot junaka resnice, ter vzroke in posledice avtomobilske nesreče. V glavnih vlogah Severieva, Kralj. Levar, Jerman' Gregorin. škvarkšnova komedija »Izpit «a iivlj©-nje«. Na resen, prisrčen, cesto žaljiv način delajo različni 6tari in mladi ljudje ispit za življenje, to je. doživljajo usodne trenutke, v katerih pokažejo na podlagi svojega značaja, mišljenja in čustvovanja svojo človeško vrednost. Čudovito prikupna, z resnično umetnostjo prežeta igra. OPERA Četrtek 5.: Don Juan. Red B. Petek, 6.: Zaprto. Sobota, 7.: Tnibadur. Premierski abonma. Mozartov »Don Jaanc Sijajne kreacije Primožiča, Betetta in Gostiča v vlogah Jua-na, Leporelle in Octavia 90 vredne posebne omembe. Sodelujejo v glavnih partijah Se z jako dobro izoblikovanimi vlogami Kolacio, Petrovčič ter Oljdekopova, Vidalijeva in NNa kateri gumb pa naj pritisnem, da se bo končalo razbijanje po klavirju?« (»Ric et Rac«) K al tur nI pregled Mathiezova »Francoska revolucija44 Ljubljanska »Naša založba« je prevodu Masarvikove »Svetovne revolucije« pridružila, slovensko izdajo obsežnega spisa francoskega zgodovinarja Alberta Mathieza »Francoska revolucija (v dveh knjigah, 336 -<-400 strani, z ilustracijami na posebnih prilogah). Prevajalec Dušan Kermauner seznanja v uvodni opombi slovenskega čitate-lja z osebo in delam avtorja, ki je posvetil proučevanju Velike revolucije dobršen del svojega življenja. Albert Mathiez (1874-1932) ie v zadnjih letih svojega življenja zasedal stolico za zgodovino francoske revolucije na pariški univerzi, kar že samo zadošča v do-k.iz, da je bil res strokovnjak za zgodovinsko tvarino, ki jo obravnava v svojem poglavitnem spisu >La Revalution fran?aise«. V predgovora te knjige čitamo tole definicijo. ki jo kaže ponoviti: »Zgodovinska znanost je anaiiiza, zgodovina pa sinteza«. Delo, ki ga je Dušam Kermauner prevel v slovenščino in mu priključil še nadaljnji Mathie-zijev spis »La Reaction Thermidorienne«, je vzoren primer take zgodovinske sinteze. Sicer pa je francoska znanstvena literatura že od nekdaj na glasu zaradi svojih kvalitet v sintezi, tej znanstveni umetnosti, ki je dostikrat težja od razčlenjevanja in arhivaine ga dela. Kajti če je za raziskavanje potrebno mnogo pridnosti, vestnosti in vztrajnosti, je za dobro zgodovino neke dobe treba še marsikaj drugega. Zgodovinar mora imeti posebne pogoje za sintetično obravnavanje tvarine. predvsem jasno stališče, popoln vpogled in pregled- nazorno sliko o poteku dogodkov in kar moči verno podobo telesnih in d/uševnih lastnosti oseb. ki gibljejo dogodke; poznati mora sile, ki stoje za dogodki in osebami in njihove medsebojne odnose. Skratka, v vsakem pravem zgodovinarju mora biti podeg znanstvenika, ki vodi in nadzira njegovo delo, tudi kos epika in dramatika. To, kar ni jasno samemu piscu in v čemer prerašča tvarina njegov pravi namen, je čitatelju še bolj zmedeno in ga lahko zapelje na čisto napačna pota. Francoska zgodovinska literatura ima bleščeče tradicije. Narod s tako slavno zgodovino niti ne more iimeti slabih zgodovinarjev. Kakršnakoli so že stališča, vedno je stil odličen, pa naj gre za romantičnega Miche-leta, za zgodovinarja civilizacije Guizota. za pozitivističnega Tarna ali Renana. ali za novejše zgodovinarje kakor sta Seignobos aJi Bainville. Albert Mathiez ne preseneča na pi-vi pogled po izrednih kvalitetah svojega pripovedovanja, kakor na pr. eden največjih zgodovinarjev francoske revolucije Angiež Carlvle. Mathiezov slog je stvaren in preprost, le redkokdaj nudi čitatelju to, kar je zahteval še pozitivistični Taine: malce poetičnega zelenja, da si odpočije duševno oko. Mathiez navezuje dejstvo na dejstvo, dogodek sledi dogodku, zgodovinske osebe prihajajo in odhajajo brez sleherne dekorativnosti in patetične spremljave. Vzlic temu pa čitaš Mathiezovo »Francosko revolucijo« z nezmanjšanim zanimanjem od poglavja do poglavja. Mathiez je samo na videz tako suhoparen. V resnici je sleherno poglavje skrbno radelano. odstavki so proporcionalno odmerjeni, stavki čvrsto včle-njeni v tok pripovedovanja; le redkokdaj imaš vtisk, da je kakšna beseda odveč. Znano je, da pe najtežje pisati zgodovino dobe, iz katere je ostalo mnogo podatkov, zakaj obilni viri bolj zatemmujejo celotno sliko, kakor prispevajo k njeni jasnosti. Za francosko revolucijo pa ni ostalo samo mnogo sledov, marveč je bila poglavitna tvarina že večkrat obdelana Zgodovinarju, ki noče po prečitanih desetiih knjigah napisati enajsto, zastavlja taka snov težje naloge, kakor se nam zdi ob površnem pomisleku. Mathiez pravi v uvodu, da je spisal svoje delo na podlagi najnovejših znanstvenih dognanj in delno še neobjavljenih virov. Avtoriteta. ki so mu jo dala njegova strokovna raziskavanja, nam dopušča vero, da je Mathiezova podoba Velike revolucije najpopolnejša, kar jih premore literatura. Pri tem ne mislimo, da je v nji največ podatkov- podrobnosti. gradiva; ne, tega je marsikje drugod več. Popolnost bi biila v tem. da je skušal Mathiez s kar največ strani in kar najmočnejše dogledati celoten proces francoske revolucije in prikazati kar le moči popolno, a brez nebistvenih podrobnosti njen vznik in potek. Pri tem je vzel v pretres zlasti gospodarske in socialne sile, ki gibljejo politična dogajanja in dostikrat soodločajo zadržanje individualnih činiteljev v odločilnih situacijah. Mathiez je strgal Francoski revoluciji zadnjo sled romantične maske in jo prikazal kot veliko gospodarsko, socialno, kulturno in politično gibanje pre-rajajočega se naroda. Ni pisal ne njene filozofije in ne njene morale, marveč je dejstva in osebe prikazal v čim hladnejši in stvar-nejši luči. Kakšen razloček med Mathiezom in starim Carlylom! Spis. ki smo ga dobili v okusni izdaji in v gladkem prevodu, je razdeljen na štiri dele: Prvi obravnava obdobje tik pred izbruhom revolucije in sega do konca kraljestva (1792). v drugem delu je v štirinajstih poglavjih opisano obdobje žironde in mon-tanje v tretjem 90 prikazani dramatični dnevi terorja, medtem ko četrto zaključuje te mogočne podobe o enem najsilnejših zagonov po uveljavljenju človeškega dostojanstva z opisom termidorske reakcije. Življenje, ki zaradi omejenosti človeške narave ne vzdrži dolgo v skrajnostih, le počasi in z mnogimi sunki uravnoveša zmagoviti prodor meščanstva na krmilo zgodovine. Dandanes« ko se iz dveh nasprotnih ideoloških taborov oznanja prelom z 19. stoletjem in z njegovo duhovito materjo — Francosko revolucijo, je čitanje te zgodovine nenavadno poučno. Zanimivo je naključje, da se je Mathiezova »Francoska revolucija« v programu slovenskega založništva pridružila. Masarykovi »Svetovni revoluciji«. Kajti v Maearykovi knjigi se ideje, ki so gibale Francijo v viharnih letih 1789 do 1795. odražajo v problematiki svetovne vojne 1914 do 1918 in v usodi malih narodov, ki jih je Francoska revolucija pomagala vzbuditi v življenje. — Nekaj besedi k Pucljevi »Veseli pisariji" Naslov Pucljevega dela (Ivan Pucelj: Vesela pisarija) pove, da pisec ni imel pretiranih ambicij, ko je zbral in izdal prgišče svojih deloma že v dnevnem časopisju objavljenih, deloma novih podlistkov, vendar pa mu gre vse priznanje, zlasti tudi zaradi posrečenega naslova. Z obema besedama je namreč zelo dobro označil ono zvrst lahkotnega pisanja, ki obravnava majhne dogodke naših majhnih domačih prilik. Da postanejo opisi slednjih privlačni in zabavni, je treba dobrega sloga in one prijetne šegavosti, ki le lahno biča svoje in svojega bližnjega grehe, smatrajoč jih z odpuščajočim sočutjem ne za smrtne grehe, ampak za folkloro, brez katere bi slika življenja našega malega človeka ne bila popolna in bi ji nedostajale razne intimne črte, ki dajejo sliki potrebnega duha naše podeželske sredine. G. Pucelj ima spretno pero, je dober pripovedovalec, ki mu kar vro na jezik zabavne domislice, da je odličen stilist — to že ni več njegova zasluga. Saj je doma v kraju, kjer se govori klena in nepokvarjena slovenščina in kjer ljudje mnogo dado na dobro zafrkacijo, ki tembolj peče, čim dostojnejša je po obliki in vsebini, čimbolj je nje pikrost zavita v prijetno kramljanje in odeta v iflažeč nasmešek. V Pucljevem rojstnem kraju in njega bližnji okolici se nekako nezavedno goji ta način krotke in ljubke satire. V svojih šestnajstih črticah obravnava pisec otepanje našega malega človeka s politiko, duhovsko in deželsko gosposko, čegar vsega naše preprosto ljudstvo ne razume popolnoma, smatra pa vse za nadlogo, ki jo je poslal sam bog, zato je proti tem težavam dopustna samo pasivna re-sistenca, švejkovstvo in zafrkljiv dovtip. Nekatere zakone in odredbe uprave in oblasti bo ljudstvo pač vedno smatralo za sekature — kazen za zajčka, kakor bi cerkev podrl, za srno pa kakor bi ubil pet ljudi, če je mož zakona vrhu vsega še lovec, potem je krog logičnih sklepov zaključen in \;udstvo čisto pravilno pravi, da škric brani samo sebe. V Pucljevih črticah je nadalje lep del satire na svoj lastni naslov; večna tožba očeta in deda, ki je že odveč v sedanjem družinskem krogoteku; večno rohnenje proti zakonskemu jarmu, parjeno s tiho resignacijo in resničnim strahom pred zakonsko družico, tudi prav razločno diha iz nekaterih črtic. Saj je pač iz Pucljevega kraja doma oni fajmošter, ki je trdil, da laže, kdor pravi, da se ne boji žene in volka. Vsi vemo, da je v tem izreku krepko jedro prave resnice, človek se znaša nad dejstvom samo tako, da smeši svoje trpin-stvo in moštvo. Pucelj zna to mojstrsko. Malo vsakdanjih težav, malo komike in malo politike — vse to pripovedovano v pravi narodni dikciji, brez potuljene zlobe, napravi čtivo zelo zabavno in nikomur ni žal, ko odloži prečitano knjigo. Pravi piščev uvod tvori posvetilo Laščam, napisano s toplim čustvom, da iz njega kar zadiši po našem ljubem Dolenjskem, kjer živimo mi, ki tako lepo zavijamo in zategujemo, čitatelj se spomni krotke dolenjske pokrajine, z njenimi lepimi bregovi, gabrovimi in cerovimi gaji, senožeti, s košatimi hrasti, leskovega grmovja, bukovih gozdov in ljubkih njivic. Kar pustil bi vse skupaj in odšel tja, tako lepo pojo kosi, drozdi in kobilarji, potrkavajo dleti, vrešče šoje, žvrgole taščice, go-stole senice, penice pa liščki, čižki in druga pernata drobnjad, brez katere gozd ni gozd in log ne log. Naj mi g. Pucelj ne zameri: zašel sem nekoliko v opisovanje Suhe krajine, ne da bi jo hotel raztegniti prav do Lašč. Ne gre za stari spor, kje se konča in začenja Kranjsko, prav zadosti nas je, kolikor nas je, nikogar ne vlačimo v Krajno, kdor se je otepa. Rekel sem: pravi piščev uvod — toda po vrstnem redu ima knjiga še neki drugi uvod, ki ni izpod Pucljevega peresa, pa ga je pisec postavil na čelo svojim črticam in je storil prav. Dal mu je nadpis: Tekst naše kulture in to zaglavje je edina zloba v vsej knjigi, odtehta pa celo kopo drugih. Ta tuji uvod je vzorec surovega zabavljanja, pravi protinožec Pucljeve dikcije in njegove tople šegavosti. Vzet je s »Slo-venčevih« livad — i, odkod pa drugod! Pri nas humoristična in satirična zvrst nima sreče. Nihče se ne zna nasmehniti šegavi puščici, ki mu je pribrnela na glavo, kar kaže zelo primitivno stopnjo omike. Po vsem svetu smatrajo humor za božji dar, ki nam vedri težke dni, njega jedko sestro satiro pa za dovoljen upor proti pritisku, samo pri nas vlada bolestna občutljivost, ki dokazuje, da se slučajni mogotci še niso vživeli in privadili na svojem visokem mestu, ko jih tako silno to-gote besedne strele, udarjajoče po prirod-nem zakonu ravno na najvišje vrhove. Od satire do uvrede, ki tvori zakoniti substrat za poseganje po krepkih ukrepih ob-lastev, je dolga pot z mnogimi odtenki, dasi je res, da satira bolj peče in žge, nego odurna žalitev. Drugod so ravno visoka mesta dobrodošel cilj ljudske šegavosti, mi pa mo še daleč od te kulturne stopnje. Puclja so na oni strani Ljubljanice kruto nadrli, on pa jim je odgovoril s svojo karikaturo, na kateri vidimo grb s heraldiko njegovega življenja: cilinder politika, pero pisca, prekrižano s sekiro in vile, na katerih je privezana njegova mladostna lira. Kdor nima smisla za humor in dobro satiro, tudi kadar je oboje naperjeno nanj, ni omikan človek. Ivan Pucelj ga ima mnogo. B. B. Zamski SAVI NOV « M ATI J A GUBE C« NA CELJSKEM ODRU V okviru prireditev Celjskega kulturnega tedna je vprizorila ljubljanska opera v ponedeljek 2. t. m. zvečer v nabito polnem Mestnem gledališču v Celju narodno opero savinjskega rojaka Rista Savina »Matija Gu-bec«. Opera je spisana v novoromantiičnem slogu glasba je tonalna in motivično verno ilustrira cdrsko dogajanje. Skladatelj se ogiba stroge klasične oblike. Kljub enotni izvedbi nalikuje delo nekakemu pestremu, učinkovitemu muzLkalnemu mozaiku. Glasba izvedba pa rtov. način dinamike so t ipično Saviimovi. lnstirumentacija je odlična in daje orkestru močno razgibanost in sočnost. Orkester je pod vodstvom dirigenta dr. Danila Švare tvoril harmonično enoto, ki je zajemala glasbo do podrobnosti in z umetniško dognanostjo izvedla svojo ne baš lahko nalogo. Slaba akustika in glasovno šibkejša zasedba nekaterih vlog pa sta zakrivili- da je orkester cesto zasenoeval pevce. Gosp. Primofšč je ▼ naslovni vlogi ■ Se vedno dokaj prodornim baritonom ter z učinkovito igro in dovršeno masko ustvaril lik, ki ostane v spominu. Pevsko in igralsko močne so bile kreacije ge. Ribičeve (Jana), gg. Betetta (Jurkovič), Francla (Mogajiča), Janka (Jožko) in ge. Kogojeve (Mara). Uveljavili so se tudi gg. Petrovčič, Zupan in Kotecio. Zbori so docela zadovoljili, motilo pa je mnogo preskromno število ansambla v tretjem- četrtem in prav posebno še v petem dejanju, ki slika kronanje in muoeniško smrt Matije Guboa. Scenerija in kostumi so ustrezali. V stplošnem je bilo uprizoritev na dostojni višini Predstavi sta m. dr. prisostvovala tudi rektor beograjske Glasbene akademije skladatelj dr. Kosta Manoilovič in skladatelj prof. Slavko Osterc iz Ljubljane. Po tretji sceni je občinstvo priklicalo skladatelja Rista Saivina na oder in mu priredilo navdušene ovacije. Slavljenec je prejel k>-vorjev venec s trakovi v državnih in celjskih barvah. Uprizoritev »Matije Guboa« je dala Celjskemu kulturnemu tednu poseben sijaj in poudarek. E. P. Iz italijanske literature. Pri Zaniche'liju v Bologni je izšel prvi zvezek velikopotezno zasnovanega dela Pietra Orsija »Storia mon-diale dal 1814. al 1938«. Istotam je izdal Alberto de Štefani zbirko svojih člankov »Commenti e discorsi«, Antonio Bruero pa zbirko slovstvenih kritik, z naslovam »Problemi della Letteratura italiana«. — Virgi-lio Brocchi, ki sodi med najpomembnejše sodobne italijanske pisatelje, je izdal pri Mondadoriju obsežni roman »II Tramonto delle stelle«. zaključek tetralogije »Figliuol d'uomo«. — Istotam je izšla že nekaj časa napovedovana senzacionalna knjiga Toma Anton ginija »Vita segreta di Gabriele d'Annun-zio«. — Pri Bompianiju je izšla obsežna knjiga Arnalda Fratelliia »Polonia — Frontie-ra d'Eurotpa«, ki nudi prerez skozi poljsko Razpis celodnevnih kolesarskih dirk v proslavo 50-letnice slovenskega kolesarstva na dan 29. maja v Ljubljani Kolesarska podzveza Ljubljana v Ljubljani bo priredila v nedeljo dne 29. maja t. 1. pod pokroviteljstvom bana dravske banovine gosp. dr. M. Natlačena in častnim predsedstvom komandanta dravske diviz. oblasti generala gosp. L. Toniča ter župana mesta Ljubljane g. dr. J. Adlešiča ter posebnim častnim odborom, v proslavo 501etnice slovenskega kolesarstva veliko kolesarsko prireditev, ki bo obsegala: Dopoldne: Veliko cestno dirko na progi: Ljubljana—Vrhnika — Logatec—Planina— Rakek— in nazaj v Ljubljano (108 km) za glavno kategorijo; za juniorsko pa na progi : Lj ubij ana—Vrhnika—Logatec—Ljubljana (60 km). — Start glavne kategorije bo točno ob 8, juniorske pa ob 8.30 pred Narodnim domom na Bleiweisovi cesti v počasnem tempu do Viča (do konca tramvajske proge), kjer bo pravilni start. Cilj obeh skupin bo pred Narodnim domom, in sicer juniorske okrog 10.30, glavne ob 11.30. — Nagrade za cestne dirke glavne kategorije: 1., 2., 3., 4., 5., častna in praktična darila, 6. diploma, 7., 8., 9., 10. spominske kolajne; prvoplasirani član ljubljanske podzveze bo razen tega prejel še posebno nagrado. Prav tako je posebna nagrada določena tudi za najstarejšega dirkača (po letih). — Nagrade za juniorsko kategorijo: 1., 2., 3., 4., 5. častna in praktična darila, 6. diploma, 7., 8., 9., 10. spominske kolajne. — Za najboljši čas v povprečni brzini, ne glede na kategorijo, je določena še posebna nagrada. Popoldne: Ob pol 15. na »Hermesovem« dirkališču dirkališčne dirke s sledečim sporedom- Nagovor v proslavo 501etnice slovenskega kolesarstva. — Pozdravni krog vseh sodelujočih dirkačev. — Objave rezultatov dopoldanske cestne dirke in častni krog njenih zmagovalcev. Vožnja na starinskih kolesih, ki so bili v rabi ob ustanovitvi I. slov. kolesarskega kluba, t. j. Kluba slov. biciklistov »Ljubljana«. — Tri krogi. Nagrade: Vsi enake spominske plakete. — Dirka dirkačev dopoldanske cestne dirke (glavne skupine). Po številu udeležencev bodo predvožnje po tri kroge v izžrebanih skupinah, kjer se bosta prva dva (če bodo štiri skupine) ali trije (če bodo tri skupine) plasirali v finale, ki bo v petih krogih. — Dirka dirkačev dopoldanske dirke (juniorske skupine). Velja enako kakor za glavno kategorijo. — Finale glavne kategorije. 5 krogov. — Nagrade: 1., 2., 3. praktična darila, 4., 5., 6. spominske kolajne. — Finale juniorjev. 5 krogov. — Nagrade: 1., 2., 3. praktična darila, 4., 5., 6. spominske kolajne. — Medmestna zasledovalna dirka dveh moštev (Zagreb-Ljubljana). Vozili bosta dve skupini štirih dirkačev, vsaka od nasprotne strani dirkališča — 10 krogov. Za najboljši čas skupine, ki bo končala vožnjo v strnjeni vrsti, so določena štiri praktična darila. (Tekmovalci se opozarjajo na strogo strnjenost). — Dirka s tandemi (dvosedež- J nimi kolesi). 10 krogov. Nagrade: prvi in i gRodovlno in sedanje stanje. — »MerMiano di Roma« priobčuje vsak teden pregled, katere knjige se najbolj prodajajo ▼ 26 največjih italijanskih knjigarnah. V zadnjem pregledu je na prvem mestu Pirandellova zbirka »Novelle per un annoc* na drugem pa Guida Milanesija »Sera di S. Barbara«. Med knjigami, ki niso pripovednega značaja, je na prvem mestu Creepijev spis >Alla d i fesa d'Italiac, na drugem pa Bona ven turova »Psiooanalisi«. Palacio Valdes umrl. Kakor poroča »Meri-diano di Roma«, je umrl nedavno v Madridu eden najrplodovitnejših španskih romanopiscev Palacio Valdes. 86 letnega starca je našla smrt v neki madridski bolnici, kjer je ležal zapuščen in pozabljen med prav tako ubožnimi bolniki, saj sredi strahot in skrbi državljanske vojne ni nihče mogel in hotetl poskrbeti za onemoglega starega pisatelja drugače, kakor skrbe za vse starce in bolnike, ki jih niso mogli evakuirati. Tako je torej ugasnilo življenje pisatelja, ki je nekoč stal v vodilnih vrstah španske književnosti in čigar delo je bilo vzor Ramonu del Valle Inclanu in Piu Baroji, piscu v slovenščino prevedenega romana »Pot k popolnosti«. Valdes je uvedel na špansko francoski realistični roman. Njegov mojster je bil Balzac. V svojem realizmu se je Valdes skrbno izogibal naturalističnega pretiravanja Roman »La Hermana San Sulpicio« je prinesel Valdesu največ slave in velja aa eno najznačilnejših španskih literarnih stvaritev 19. stoletja. Ta roman je izšel že L 1889. Od tega časa je Valdes v rednih presledkih enega ali dveh let objavil nove romane, izmed katerih so posebno uspeli »La Espuina«, »La Fe«. »Los Majoe de Cadiz«, »La aldea per-dida«. »Tristen o el pesimismo« L dr. Valdes je bil po rodu iz Asturije, vendar je v svojih spisih predvsem poveličeval Andaluzijo in :e z vsem svojim delom pripomogel k ustvaritvi enotne španskp riarodne zavesti. (—oL ŠPORT Kranj—Hermes in še dva para V nedeljo tri tekme v Vin. kolu finala za prvenstvo LNP V VIII. kolu podsaveznega finalnega tekmovanja bosta v nedeljo igrala Hermes in Kranj. To bo obenem najzanimivejše srečanje vsega tekmovanja, kar jih je bilo dozdaj v Ljubljani; obenem pa tudi zadnja kvalifikacijska tekma, ki jo igra Hermes na svojem igrišču. Kako velike važnosti je nedeljska tekma posebno za Kranjčane, se vidi že po I tem, da so pri J. N. S. zaprosili za izven- i ljubljanskega sodnika. Čudno je, da je Kranj segel po tem sredstvu šele potem, ko ^e je s Hermesom že sporazumel za domačega sodnika. — Tekma sama ni važna samo zaradi prestiža, pač pa ima Hermes, če bi zmagal, še možnost za dosego drugega mesta. Še bolj važna pa je za Kranj, ki bi se po zmagi odmaknil iz repka tabele. Vsekakor bo borba jako zanimiva, tembolj, ker se hočejo Hermežani povrh vsega še revanžirati za jesenski poraz 0:2 v Kranju. Razen tega bodo v tem kolu igrali še: v Čakovcu CSK - Maribor, v Mariboru pa Železničar - Celje. drugi par praktična darila, tretji par spominske kolajne. — Dirka ciljev. Vozili bodo le oni dirkači, ki se niso udeležili cestne dirke. 12 krogov, vsak tretji krog bo cilj. Na vsakem cilju bo imel prvi 5 točk, drugi 4 točke, tretji 3 točke, četrti 2 točki, peti 1 točko; na zadnjem cilju bo štetje dvojno. — Nagrade: 1., 2., 3. praktična darila, 4., 5. spominske kolajne. — Dirka onih dirkačev, ki v juniorski skupini še niso vozili in so s kolesarstvom začeli kar v glavni kategoriji. — 5 krogov. — Nagrade: 1. diploma, 2., 3., 4. spominske kolajne. — Dirka z motornim vodstvom. 20 krogov.— Nagrade: 1., 2., 3. praktična darila, 4. spominsko srebrno kolajno. — Motociklisti: spominske kolajne. Slavnostna razdelitev nagrad bo zvečer ob 20. v prostorih restavracije »Zvezde«. — Cestne dirke bodo ob vsakem vremenu, dirkališčne pa le ob ugodnem. Prireditveni odbor. Tekma v slalomu na Zelenici. Nedavno razpisana tekma v slalomu z Zelenice bo nepreklicno v nedeljo 8. maja. Vse ostalo velja kakor v prvem razpisu. SK Slovan. Novi naslov kluba je: Batič Viktor, tovarna Reich, Ljubljana, kamor se naj naslavljajo vsi dopisi. Sestanek odbora bo v petek. RADIO Četrtek 5. maja Ljubljana 12: Mojstri lahke glasbe (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Koncertne suite (Radijski orkester). — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos Mozartove opere »Don Juan« iz opernega gled. v Ljubljani. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) ter napovedi in poročila Petek 6. ma ja Ljubljana 11: Šolska ura: Materi! (brezposelni učit. abiturienti). — 12: Po naših stezicah (plošče). — 12.45; Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Pisan orkestralni koncert (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Ženska ura: Podeželska gospodinja in tujski promet (ga Ivanka Velikonja). — 18.20: Nekaj valčkov (plošče). 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50; 10 minut za planince. — 20: Mozartova orkestralna ura. (Radijski orkester). — 21: Pablo Ca-sals igra (plošče). — 21.10: Večer svetovne klavirske literature: Predklasiki: sinovi J. S. Bacha. Predava in na klavirju izvaja prof. L. M. Skerjanc. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30; Angleške plošče. Beograd 16.45; Narodne pesmi in orkestralne skladbe. — 20: Pester spored v poljudnem stilu. — 22.15: Ples. — Zagreb 17.15: Lahka glasba. — 20: Komorni koncert. — 22.20; Plesna muzika. — Praga 19.20: Godba na pihala. — 20: Zborovski koncert. — 20.45: Koncert orkestra, zbora in solistov. — 22.20; Plošče. — Varšava 19: Spevoigra. — 20.30: Plošče. — 21: Simfonični koncert. — 22.10: Lahka in plesna muzika. — Sofija 16.30: Pester glasbeni spored. — 20: Klavirski koncert. — 20.45: Orkester in solisti. — 21.30: Lahka godba in ples. — Dunaj 10.30: Nemška glasba. — 12; Orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 18.55: Prenos Gounodove opere »Faust«. — 22.45: Plesna muzika. — Berlin 19.10: Alpska muzika. — 20: Kavalerijske koračnice. — 21: Plošče. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Miinchen 19.10: Orkester in violina. — 19.30: Koncert berlinskih filharmonikov; Brucknerjeva glasba. — 20.55: Mikrofon doma. — 22.30: Koncert solistov. PRI MESARJU »Ne, gospod Smolec, pra&čjega mesa brez kosti pa ne smete zahtevati. Vsak jxa-šič ima kosti, — ali jih vi mar nimate, gospod S moleč?« iuiiiiiiuiimuiUiuiumiBnuimn) in uiuiui > u iumuiiuui Vzdolž morske obale prodam: rentabilne stanovanjske In trgovske hiše, vile s parki, stavbišča z lastno plažo, hotele, penslone L t d. - Informacije brezplačne. AGENTURA: M. MUSANIC — SPLIT, Zadarska br. 10. minirai VRTNE SOLNČNIKE Izdelujem počenši od Din 80.— BELA FETTMANN GRD NOS Zakaj, da bi Vam grenil življenje ? Aparat »Orthodorc popravi zanesljivo vse deformacije nosu. Cena din 90.—. ŠTRLEČE IN KLAJPAJOCE UŠESA formira aparat »R e c t o d o rc. Cena din 90.—. Rdečica nosu in obraza — Prhljaj, srbečica In izpadanje las — Zaščitna intimna sredstva — Suspenzorij za šport in bolečine — Stezniki in pasovi za korpulenco in bolečine. ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO NAVODILA IN NAŠE VELIKE ILUSTROVANE KATALOGE. Parf. in kozmetika »OMNIA« oddelek 1/6. Zagreb, Gunduličeva ulica 3, pohikat TELEFON 97-67. Užitek je voziti se na WANDERER dvokolesu. Emajliranje Wanderer dvokolesa je trikratno, zaradi tega email ne poka niti pri udarcih niti pri tresenju. Kro-mova plast na podlagi nikla pa ščiti gole dele pred vremenskimi vplivi VSAK KUPEC DOBI TVOKMŠKO JAMSTVO Generalno zastopstvo R. F B P I C, ZAGREB, Vrhovčeva ulica 18. f Umrla nam je naša dobra in skrbna mama in stara mama, gospa BETKA ESSIG Pogreb drage pokojnice bo v četrtek 5. t. m. ob pol 17. uri iz hiše žalosti, Prečna ulica 4, na okoliško pokopališče. Prosimo tihega sožalja! CELJE, dne 3. maja 1938. Žalujoči rodbini ESSIG-ROZMAN Nenadoma nam je umrla naša draga, zlata soproga, mama in stara mama, gospa MARIJA RAJER roj. Ferjančič POSESTNICA Pogreb predrage pokojnice bo v petek 6. maja ob 4. ml popoldne iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Celju. CELJE, dne 4. maja 1938. EUGEN RAJER, soprog; BORIS, KAZIMIR, BOJAN, FRANC, 2ENKA por. TAŠKOVIC in ANICA, otroci, ter ostalo sorodstvo. »JUTRO« št 103. 8 Četrtek, 5. V. 1938. NRPOLEONOUR TR1HR LJUBEZEN Zgodovinski roman »Seveda, zdrava je, le skrbi ima toliko...c Napoleonova mati je vsa zavzeta od misli, kako bi spravila svoja sinova.2 Ker vidi cesarja tako dobre volje, se mahoma ohrabri — gotovo že dvajsetič — in polglasno izreče prošnjo: »Napoleon, Lucien mi je pisal...« Ob imenu brata, ki je šel rajši v pregnanstvo, kakor da bi žrtvoval svojo ženo za kraljevsko krono, Napoleon kratko omalovaževalno mahne z roko in odhajaje naglo reče: »Nikar mi ne govorite o njem To je norec, čudaški norec. Z državljanom Lucienom nočem imeti opravka. Naj mi ne sili na oči, če ne, ga zapodim iz Evrope ...« Ko je cesar še kratko izpregovoril z velikim kan-celarjem častne legije, stopi k napoljski kraljici; priklon le-te je samo naznačen — a njeno stanje terja prizanesljivosti, ker je v osmem mesecu noseča. To dela nemikavno, malone pokvečeno bitje le še odurnejše. Julija je hči milarja Claryja. Toda v časih siromaštva je bilo za Jožefa Bonaparta 2 Lucien Bonaparte, Napoleonov brat, se je drugič poročil proti cesarjevi volji. Zaradi tega je padel v nemilost in se izselil v Združene države. velika sreča, da jo je vzel za ženo. Zdaj nosi krono na glavi A kraljica hoče biti samo v Parizu, kajti edino tu, v krogu svojih hčera, svoje sestre in svojih nečakov se v tistem neznatnem, meščanskem življenju, nad katerim se sicer Napoleon spotika, res dobro počuti. Napoleon je pa vzlic temu zmerom izkazoval svakinji veliko prijaznost. Le malokdaj odbije katero njenih mnogih prošnja. »Nu, Julija, kako je? Upam, da nas zdaj po tolikih deklicah razveselite z dečkom. Hortenzo posnemajte; ta dobiva samo dečke. Deklice ne štejejo; te ndso za drugo rabo kakor za možitev.« Julija se spet vzravna; tanke ustnice se ji komaj razklenejo: »Sire, svoje hčerke imam enako rada, kakor bi imela sinove.« »To ni prav. Rajši sploh ne maram otrok, kakor da bi imel dekleta...« Sploh ne otrok... To je misel, ki ga nikoli ne zapusti, misel, ki mu zmerom tlači visokega duha. Brez otroka dedno nasledstvo ni zagotovljeno, brez otroka je cesarstvo omejeno na čas njegovega življenja, brez otroka se utegne revolucija vrniti in se tudi bo vrnila. Vsa velikanska zgradba sloni zdaj le na njem samem. In vendar je tudi on samo človek, izpostavljen naključju rane ali bolezni. Še vedno šteje sebi v krivdo, da je njegov zakon z Jožefino brez otrok. Jožefina je z Evgenom in Hortenzo, otrokoma iz prvega zakona, že podala svoj dokaz. Cesarica ga spretno drži v veri, da je nezmožen ploditve. Edino s tem je doslej še brzdala Napoleona, da se ni dal ločiti. Toda, ali bo moči trajno ohraniti to vero, ki se je že nekajkrat zamajala? Napoleon se komaj zmeni za Talleyranda in Metternicha, avstrijskega poslanika. Zdaj hoče vendar že priti v globoki oknjak, kjer sedi zraven njegove sestre Marija Walewska. Podviza se in zajame Foucheja, Fontanesa, gospo Maretovo in deset drugih, ki se vobče ne zbrkne zanje, v nagel pozdrav, nato pa krene proti cilju, ki ga mika in v katerega vsa družba že zdaj neopazno upira oči. »A, tu ste, kraljica nališpank«, reče veselo. »Dober večer, sestrica, in hvala lepa.« Tako govoreč potreplja Pavlino z roko po licu, kar je pri njem znamenje največje naklonjenosti; nato se skloni h grofici, in on, ki je tako malo galanten, ji poljubi roko in za trenutek drži to roko v svoji. Ko jo je povabil, naj sede, se tudi sam spusti v naslanjač, odkoder je minuto prej vstala Karolina, ki rada pomaga pri vsem, kar more biti Jožefini v gorje. Nagne se h grofici Walewski in ji šepne na uho: »Vendar te že vidim »Marija, sladka moja Marija.« Ona se nasmehne. Srečna je, a vsa plaha. Z malce pojočim glasom, ki mu je lastna skoraj italijanska, toliko da ne medleča mehkoba, odgovori: »Pazite, sire! Ves dvor vas gleda — in cesarica ...« »Oh kaj,« reče cesar tja v en dan, »ta se bo že privadila...« Čemu naj bi se stesnjeval zaradi Jožefine? Ze mnogokrat ji je priznal svoje enodnevne ljubezen- ske spletke. Sam hoče, da bi trpela njegovo nezvestobo kot izenačbo za svoje lastno, nekdaj tako lahkomiselno življenje. Odpustil ji je sicer, a spomin na to se kdaj pa kdaj vendarle drami v njem in mu ne zbuja nagnjenja, da bi bil obziren... Takoj nadaljuje: »Kakšna je bila proti tebi? Upam, da ljubezniva?« Marija Walewska zardi do las in molčL Toda kneginja Borgheška, ki je na bratovo znamenje ostala pri njiju, mu z nekaj besedami opiše Jožef inin sprejem. Napoleon se živčno zdrzne. Nosnice se mu razširijo, sivo višnjeve oči mu mahoma potemnijo. To je pri njem znamenje, da se bliža nevihta. Marija Walewska se dotakne cesarjevega komolca in drhte zaprosi: »Sire, zaklinjam vas, mislite na moj položaj! Ne onemogočite me s škandalom. Komec koncev ima cesarica prav. Gotovo se ji moram zdeti neskončno kriva Prišla sem, ker ste vi želeli. V resnici pa tu ni mesto zame. Zvedavost teh ljudi, ki je videti, kakor da bi vse vedeli o meni in o naju dveh, me tesni. Najrajši bi se skrila v kot.« Prime jo za roko in jo podrži v svoji, ki je majhna in bela. Noben Bourbon ni imel tako lepih rok. »Pomiri se, dete. Storil bom zgolj to, kar mora biti. A zdaj misliva samo nase in na to, da sva skupaj:« Sluge v zlatozeleni livreji cesarskega dvora ponujajo hladilne pijače. Napoleon ustavi enega izmed njih in vztraja, da mora prijateljica sprejeti okrepčilo. MALI OGLASI Službo dobi Beseda 1 Din, daveS 3 Din za atro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj S) znesefc 17 Din. Torbarski pomočnik dober samostojen delavec, dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod šifro vStalno mesto«. 11265-1 Gospodično 2 veliko maturo, staro 18 do 22 let, simpatično, sprejmemo kot začetnico v službo za ves d2n. Imeti mora dar opazovanja in pripovedovanja (eventualno smisel Za žurnalistiko). Ptav dobro mora obvladati slovenščino in vsaj pasivno dva tuja jezika. Vestne in iniciativne naj pošljejo ponudbe s cur-riculum vitae na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ambiciozna 100%«. 11272-1 Spretno mndistko sprejmem takoj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spretna«. 11274-1 Mlajšega uradnika sposobnega, — uporabnega tudi za nujno službo v trgovski strok., iščemo — Pogoji: Odgovarjajoča šolska izobrazba, znanje slovenščine, nemščine in vsaj deloma srbohrvaščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposobnost J35«. 11262-1 Izurjeno likarico iščem za Gorenjsko, za pranje finega perila za privatno hišo — mesto stalno. Vprašati v ogl. odd. Jutra. 11286-1 Dva spretna slaščičarja ©1 enem vešča sladoledarja takoj sprejmem. Ponudb' pod »Spreten slaščičar« na ogl. odd. Jutra. 11253-1 Perfektno kuharico zmožno nekaj nemščine sprejmem pri bironu Friderik Born, Sv. Ana pn Tržiču. 11243-1 Mizarskega pomočnik? sprejmem takoj. Trevn Vencel. mizar. Slov. Ja vornlk 167 11238-1 Sobarico ali dekle za vsa domača dela Išče rodbina brez otrok bližini Ljubljane. Pogoj znanje nemščine. Ponud be na Can&dian Ml klošičeva 34. 11267 1 Mlajšega uradnika išče večji denarni zavod. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zavarovalnica«. 11260-1 Frizerko dobro moč, arne, kupimo takoj. Ponudbe na ogl. odd. lutra ood »Fotelji«. 11125-7 Be=eda l Din. d3ves 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj šj znesek 17 Din PREPOVEDANA LJUBEZEN je novi ljubezenski roman »Družinskega tednika«. Zahtevajte ga brezplačno na ogled. »Družinski tednik«, Ljublj'ana. predal 345. 10722-8 IHH i i ZAHTEVAJTE BRE5PUČNI CENIK h o h rs g r a &Alrt]PDLNEJ5E ^ generalno za5tdp5tvd "F; SCHNEIDER ZAGREB nikdliCeva 10 Zdrave, lepe lase boste imeli, ako jih redno negujete s spe-cijelnim preparatom OLČOCAP Z VITAMINI NARAVNA HRANA ZA LASE IZDELEK SVETOVNE TVRDKE L'0REAL - Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 2 stanovanji dvosobno in enosobno, — oddam v Valjavčevi ulici št. 19 pri Koleziji, Trnovo za 1. julij. 11266-21 Dvosob. stanovanje s predsobo in shrambo v I. nadstropju, oddam za 1 avgusta na Cesti 29. oktobra (Rimski cesti) št. 23. 11261-21 Dvosob. stanovanje solnčno, komfortno, poccni oddam v Staničevi ul. 20. Ogledati od 9.—12. 11257-21 Trisobno stanovanje komfortno oddam s 1. avgustom poleg Tivolija. Naslov v vseh posl. Jutra. 1123521 Enosob. stanovanje solnčno, oddam takoj ali za junij. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11296-21 Trisobno stanovanje s kopalnico in vrtom, oddam pod Rožnikom. Večna pot 14. 11295-21 3-sobno stanovanje oddam avgusta. Robbova 25, nasproti III. drž. gimn. 11280-21 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Na 1 manjši znesek 17 Din Dvosob. stanovanje iščem v bližini Bežigrajske šole za junij. Ponudbe na ogl odd. Jura pod značko »Bežigrad«. 11144-21a Manjše stanovanje tudi podstrešno, išče gospa s hčerko. Ponudbe pod »Skromno« na ogl. odd. Jutra. lllll-21a 2-sobno stanovanje ali 1-sobno s kabinetom. iš'em za 2 osebi za avgust v centru. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod šifro »Mirna stranka«. 11271-21a Dvosob. stanovanje s kabinetom ali trisobno s pritlklinami v bližini Tabora iščem za avgust ali september. Ponudbe pod »Tabor« na ogl. odd. Jutra. 11251-21a Trisobno stanovanje (ne pritličje) z modernim komfortom iščeta 1 avgusta boljša zakon ca brez otrok. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Mir za mir« 11249-21» Trisobno stanovanje solnčno, z vrtom, iščem za avgust ali september. Ponudbe pod »Zdravnik« na ogl. odd. Jutra. 11289-21a Solnčno stanovanje lepo, vlsokopritllčno, 3 sobe kabinet, kopalnica. oddam za avgust. Cesta v Rožno dolino 20. 11268 23 Opremljeno sobo lepo, prostorno, dam v najem, takoj ali pozneje. — Franja Koman, Cankarjevo nabrežje 7-II. 11287-23 Dvi sobi prazni pripravni za pisarno event. tudi za stanovanje v centru meX)H, «greb. pošta 3. 11242-25 Informacije Gospa Zipkin se je preselila. Informacije v poslovnih zadevah pri Ko-kalj — palača Dunav, vrata št. 24., telefon 20—24. 10756-31 SENZACIONALNA IZPREMEMBA V MODI PUDRA Ni več videza »olepšavama« NOV NA KOZI NEVIDEN PUDER DAJE ČUDOVITO NARAVNO LEPOTO Elegantne Francozinje so kreirale novo modo ko so našle puder, ki daje polti vide* breskvinega cveta ter prepreči za ves dan tudi najmanjše sledove svetlikanja. Nameščence in delavce tvrdke inž. Tornago d. z o. z. prosim za sedanje točne naslove, ker bom terjatve prvega razreda vsled dobljene izpodbojne proti banki naperjene pravde izplačal koncem t. m. ko banka poravna svoj dolg. Dr. Ivo Benkovič, odvetnik v Ljubljani, Beethovnova 6, kot upravitelj stečajnega sklada. 11281-37 Posebne novosti, vseh oblačil, šport amgarn, obleke, pumparice, perilo 1 L d. najceneje PRESKER, Sv Petra c. 14. Skrivnost Je v tem, da se po novem načinu izdelave najfinejši puder trikrat pre-seje skozi svileno sito in zmeša z dvojno peno smetane. Ta novi način Izdelave pudra, ki je plod dolgoletnih raziskovanj francoskih kemikov, je patentiran od tvrdke Tokalon. Puder Tokalon omogoča odstranitev svetlikanja nosu in mastne kože. Da Vam prekrasne polt. ki ostane popolnoma »mat« polnih 8 ur. Ce uporabljate »mat« puder Tokalon, se Vam koža ne bo svetlikala niti na vetru in dežju ln tudi ne pri potenju. Ta puder daje licu videz svežih dražestnih rožnatih listov ter zviša v veliki meri Vašo privlačnost. Nabavite si puder Tokalon — kateri se proizvaja v desetih prekrasnih niansah: Din 10 — 20— in 30 — SMRT! 100 krai več škode Vam napravi mrčes v stano-novanju, kot stane naš odlikovani H a m a d prašek! Zahtevane povsod originalno HAMAD Škatlico, Din 5.- (znamice) za navodilo in vzorec. T o s 1 Ljubliana, — Stan trg 6. Sveže najfinejše norveško ribje olje Iz lekarne dr. G. PICCOLLJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti afl barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svedolikalnka Med mestom In deželo posreduje »Jutro v« maH o?lasnfli Hkratu se pa zave, da to sredi reke nekako ni mogoče. Parnik torej pristane na prvem pripravnem kraju ob bregu, na kar naše tri prijatelje znova nujno povabijo, naj pri tej priči pobero šila in kopita! Žalostni stopijo na kopno ... KUHINJSKA POSODA, najnovejši izdelek — praktični KUHINJSKI PRIPOMOČKI, najceneje pri JOS. ZALTA & C., železnina — Ljubljana, Tyrševa št. 9, poleg »Figovca«. Linolej prodaja in polaga po reKianinifl cenah SEVER, Marijin trg t M. ŠTELE TRGOVINA Z JUŽNIM IN DOMAČIM SADJEM, ZELENJAVO IN DEŽELNIMI PRIDELKI NA DEBELO Ljubljana - škofijska palača, vhod Pogačarjev trg NA ZALOGI ZMEROM SVEŽA POMtTNLNA (SOLATA, ŠPARGLJI, GRAH, NOV KROMPIR, ARTICOKE, KARFIOLE), SADJE, ORANŽE — ITALIJANSKE, GRŠKE IN JAFFA — LIMONE, ROZINE, FIGE VSEH VRST, MANDLJI, LEŠNIKI, OREHI I. T. D. TOČNA POSTREŽBA. TELEFON 25-47 SOLIDNE CENE. SKLADIŠČE TABOR 2 Vrejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnar.ia Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alcgs Novak. — Vsi * Ljubljani