# URADNI LIST UÜDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XI V LJUBLJANI, dne 15. julija 1954 Številka 27 V e E BINA: 104. Odločba o razglasitvi Geodetskega zavoda v Ljubljani za finančno samostojen zavod. 105. Odločba o razglasitvi Revizijskega zavoda LR Slovenije za finančno samostojen zavod. 100. Odločba o razglasitvi zavoda za promet z veterinarskimi zdravili in drugimi veterinarskimi potrebščinami »Vet-promet« v Ljubljani za finančno samostojen zavod. 107. Odločba o razglasitvi Inštituta za elektrozveze v Ljubljani za finančno samostojen zavod. 108. Odločba o ukinitvi Industrijske tekstilne šole v Mariboru 109. Odločba o ustanovitvi pripravljalnega tečaja za opravljanje privatnih izpitov na Soli za učiteljice kmetijsko gospodarskih in kmetijsko gospodinjskih šol v Grobljah pri Domžalah. Odloki ljudskih odborov: 397. Družbeni plan mesta Ljubljane za leto 1954. 398. Družbeni plan okraja Ljubljana okolica za leto 1954. 399. Odlok o oprostitvi in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve v okraju Črnomelj. 100. Odlok o ureditvi gozdarske službe v okraju Ljutomer. 401. Odlok o ureditvi gozdarske službe v okraju Postojna. 102. Odlok o razglasitvi 17. julija za praznik ljudske vstaje Bleda. 403. Odlok o aajvläjl tarifi za dimnikarske storitve v mestni občini Kamnik. 404. Odlok o ‘urističnl taksi za osebe, ki se mudijo kot turisti v Škofji Loki — Popravek. 104. Na podlagi 2. in 10. člena temeljne uredbe <> finančno samostojnih zavodih (Uradu,i list FLRJ, št. 51-426/53) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljud ske republike Slovenije ODLOČBO o razglasitvi Geodetskega zavoda v Ljubljani za finančno samostojen zavod 1 Geodetski zavod v Ljubljani, ki je bil z odločbo vlade LRS z dne 24. juliji, 1952, št. 11-663/1-52, ustanovljen kot gospodarska ustanovu s samostojnim finunsirdnjem, preide na poslovanje kot finančno samostojen zavod. Sedež zavoda je v Ljubljani. 2 Zavod izvršuje po naročilu vse vrste geodetskih ded, bodisi za kataster, za urbanistične namene ali za investicijske g rad i t v e. 3 Geodet siki zavod gospodari z vsem premoženjem, s 'katerim je doslej gospodaril. 4 Geodetski zavod ima tele sklade: sklad za nagrade delavcev in uslužbencev, sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev in za velika popravila. 5 Zavod upravlja upravni odbor. Tretjino članov upravnega odbora voli delovni kolektiv izmed sebe, druge člane upravnega odbora pa imenuje organ, ki jc pristojen za zadeve in naloge zavoda izmed strokovnih uslužbencev zavoda. Predstojnik zavoda je direktor. Direktorja zavoda imenuje državni organ, ki je pristojen za zadeve in naloge zavoda. 6 Plače uslužbencev se določijo po predpisih o plačah in o napredovanju ush žbemcev državnih organov. Plače delavcev se določijo po predpisih o plačah delavcev, zaposlenih pri državnih uradih in zavodih. 7 Za zadeve in naloge Geodetskega zavoda je pristojen Državni sekretariat za gospodarstvo LRS. 8 Ta odločba velja od 1. januarja 1954 dalje. Št. 752/2-54 Ljubljana, dne 9. julija 1954. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Podp r ed s edniik: Marijan Brecelj 1. r. 105. Na podlagi 2. in 10. člena temeljne uredbe o ii-nančno samostojnih zavO'dik (Uradni list FLRJ, št. 51-4261/53) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščline Ljudske republike Slovenije ODLOČBO o razglasitvi Revizijskega zavoda LR Slovenije za finančno samostojen zavod 1 Revizijski zavod LR Slovenije v Lpibljaui, ki je bil z odločbo Izvršnega sveta LRS, št. 358/3-53 z dne 19. junija 1953 ustanovljen kot gospodarska ustanova s samostojnim finansiranjem, preide na poslovanje kot finančno samostojen zavod. Sedež zavoda je v Ljubljani. 2 Revizijski zavod LR Slovenije izvršuje po naročilu in za plačilo revizije in analize poslovanja gospodarskih organizacij. 3 Revizijski zavod gospodari s premoženjem, s katerim je doslej gospodaril. 4 Revizijski zavod LR Sloveni,}« ima tele sklade: a) sklad za nagrade delavcev in uslužbencev, b) sklad za nadomestitev tn dopolnitev osnovnih sredstev in za velika popravila. 5 Revizijski zavod LR Slovenije vodn direktor. Direktorja zavoda imenuje organ, ki jo pristojen za zadeve in naloge zavoda. 6 Plače uslužbencev se določijo po predpisih o plačah in o napredovanju uslužbencev državnih organov. Plače delavcev pa se določijo po predpisih o plačah delavcev, zaposlenih pri državnih uradih in zavodih. 7 Za zadeve in naloge Revizijskega zavoda LR Slovenije je pristojen Državni sekretariat za gospodarstvo LR Slovenije. 8 Ta odločba velja od 1. januarja 1954. Št. 750/2-54 Ljubljana, dne 9. julija 1954. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Podpredsednik: Marijan Brecelj 1. r. 106. Na podlagi 2. in 10. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51/53) izdaja I> vršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ODLOČBO o razglasitvi zavoda za promet z veterinarskimi zdravili in ostalimi veterinarskimi potrebščinami »Vetpromet« v Ljubljani za finančno samostojen zavod 1 »Zavod za promet z veterinarskimi zdravili in ostalimi veterinarskimi potrebščinami« ali skrajšano »Vetpromet — Ljubljana«, ki je bil z odločbo vlade LRS z dne 30. julija 1952, št. II-592/1, ustanovljen kot gospodarska ustanova s samostojnim finansiranjem, preide na poslovanje kot finančno samostojen zavod. Sedež zavoda je v Ljubljani. 2 Zavod opravlja tele naloge: 1. oskrbuje veterinarsko službo z veterinarskimi zdravili, kemičnimi izdelki, instrumentarijem, aparaturami, laboratorijskimi potrebščinami, bolniško opremo in drugim sanitarnim materialom: 2. opravlja vse druge zadeve, ki se nanašajo na oskrbo veterinarske službe. I 3 Zavod gospodari z vsem premoženjem, s katerim je gospodaril doslej »Vetpromet« — Ljubljana. 4 ^ Zavod ima tele sklade: 1. sklad za nagrade delavcev in uslužbencev, 2. rezervni sklad, 3. sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev in za velika popravila. 5 Zavod upravlja upravni odbor. Upravni odbor ima tri člane, od katerih izvoli enega delovni kolektiv, druga dva člana pa imenuje organ, ki je pristojen za zadeve in naloge zavoda. 6 Direktorja zavoda imenuje državni organ, ki je pristojen za zadeve in naloge zavoda. 7 Plače uslužbencev se določijo po predpisih o plačah in o napredovanju uslužbencev državnih organov. Plače delavcev se določijo po predpisih o plačah delavcev, zaposlenih pri državnih uradih iu ustanovah. 8 Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Državni sekretariat za gospodarstvo LRS. 9 Ta odločba velja od 1. januarja 1954. Št. 753/2-54 Ljubljana, dne 9. julija 1954. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske skupščine Slovenije Podpredsednik: Marijan Brecelj 1. r. 107. Na podlagi 2., 10. in 11. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51/53) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ODLOČBO o razglasitvi Inštituta za elektrozveze v Ljubljani za finančno samostojen zavod 1 Inštitut za elektrozveze, ki je bil z odločbo vlade LRS z dne 6. januarja 1953, št. H-1217/2-52, ustanovljen kot gospodarska ustanova s samostojnim finansiranjem, preide na poslovanje kot finančno samostojen zavod. Zavod bo posloval pod imenom Inštitut za eleklro-zveze v Ljubljani. Sedež zavoda je v Ljubljani. 2 Inštitut za elektrozveze ima tele naloge: 1. raziskuje in rešuje znanstvene probleme na področju elektrozvez, telemehanike, elektronike in tehnike šibkega toka, posebno glede na industrijsko proizvodnjo za potrebe elektrozvez; 2. izboljšuje obstoječe ter odkriva in uvaja nove tehnološke postopke na področjih, omenjenih pod 1. točko; Za opravljanje teh nalog sme inštitut samostojno organizirati v svojih obratih, laboratorijih in delavnicah ali pa v okviru obstoječih podjetij poizkusno proizvodnjo elementov aild naprav s področja elektrozvez, telemehanike, elektronike in tehnike šibkega toka. 3 Inštitut gospodari s premoženjem, s katerim je doslej gospodaril kot gospodarska ustanova s samostojnim finansiranjem. 4 Zavod ima tele sklade: 1. sklad za nagrade delavcev in uslužbencev (sklad za nagrade); 2. sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev in za velika popravila (sklad za nadomestitev in dopolnitev). 5 Zavod vodi direktor, ki ga imenuje Državni sekretariat za gospodarstvo LRS. 6 Plače uslužbencev in delavcev in njih napredovanje določajo posebni predpisi, ki jih izda Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije kot ustanovitelj zavoda. 7 Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Državni sekretariat za gospodarstvo LRS. 8 Ta odločba velja od 1. januarja 1954 dalje. St. 771/3-54 Ljubljana, dne 9. julija 1954. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske skupščine Slovenije Podp r e dsednilk: Marijan Brecelj 1. r. 108. Na podlagi tretjega odstavka 13. člena uredbe o strokovnih šolah (Uradni list FLRJ, št. 39-479/52) izdaja Svet za prosveto in kulturo LRS v sporazumu z MLO Maribor ODLOČBO o ukinitvi Industrijske tekstilne šole v Mariboru 1 Industrijska tekstilna šola v Mariboru, katere ustanovitelj je Svet za prosveto in kulturo LRS po točki c) 1. člena podtočka 2. odločbe o določitvi ustanoviteljev stroikovnih šol (Uradni list LRS, štev. 28-156/52), se ukine. 2 Likvidacijo izvede likvidacijska komisija, ki jo imenuje sekretar Sveta za prosveto in kulturo LRS. Komisijo sestavljajo po en zastopnik Sveta za prosveto in kulturo LRS, MLO Maribor, Tekstilnega teh-nikuma v Kranju, Industrijske tekstilne šole v Mariboru in Mariborske tekstilne tovarne. Zastopnik Sveta za prosveto in kulturo LRS je obenem predsednik likvidacijske komisije. 3 Svoje delo mora likvidacijska komisija zaključiti in o tein predložiti poročilo Svetu za prosveto in kulturo LRS do 31. julija 1954. Svet za prosveto in kulturo LRS bo določil, komu se izroči premoženje, s katerim je šola gospodarila. 4 Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 2537/3 Ljubljana, dne 19. junija 1954. Predsednik Sveta za prosveto in kulturo LRS: Dr. Dolfe Vogelnik 1. r. 109. Na podlagi 8. in 14. člena uredbe o strokovnih šolah (Uradni list FLRJ, št. 39/1952) izdaja Svet za prosveto in kulturo LRS ODLOČBO o ustanovitvi pripravljalnega tečaja za opravljanje privatnih izpitov na šoli za učiteljice kmetijsko gospodarskih in kmetijsko gospodinjskih šol v Grobljah pri Domžalah 1 Pri Soli za učiteljice kmetijsko gospodarskih in kmetijsko gospodinjskih šol v Grobljah pri Domžalah se ustanovi v šolskih letih 1954/55, 1953/56 enkratni dveletni pripravljalni tečaj za opravljanje privatnih izpitov na tej šoli. V tečaj se lahko vpiše do 40 tečajnic. 2 V pripravljalni tečaj se sprejmejo osebe z dovršeno nižjo gimnazijo ali tej po stopnji ustrezno šolo. ki so aktivno sodelovale v NOV od leta 1941, 1942 ali 1943 in so bile od leta 1945 stalno zaposlene v predstavniških telesih in njihovih organih, kakor tudi v družbenih organizacijah v FLRJ ter se zaradi tega doslej niso mogle posvetiti študiju. Pod pogoji iz prednjega odstavka se lahko sprejmejo v pripravjalni tečaj osebe, ki niso končale nižje gimnazije ali tej po stopnji ustrezne šole, če opravijo sprejemni izpit iz slovenskega jezika in matematike v obsegu, ki je predpisan z učnim načrtom za nižje gimnazije. 3 V tečaju je treba pouk organizirati tako, da bo mogoče v dveh letih predelati učno snov, predpisano za 4 leta srednje gospodinjske šole. Predmetnik in učni načrt predpisuje Svet za prosveto in kulturo LRS. 4 Ob koncu vsakega polletja opravljajo tečajnice izpite za posamezne letnike tako, da opravijo v štirih izpitnih rokih izpite iz snovi za 4 letnike Srednje gospodinjske šole. Predsednika in člane izpitnega odbora za vsak posamezni letnik imenuje Svet za prosveto in kulturo LRS. 5 Po uspešno opravljenih izpitih za vse štiri letnike opravljajo kandidati diplomski izpit po pravilniku, ki ga predpiše Svet za prosveto in kulturo LRS. 6 Absolventke tega tečaja pridobijo z dovršenim diplomskim izpitom izobrazbo popolne srednje strokovne šole. 7 Diplomirane absolventke tega tečaja morajo po triletni pripravniški dobi opraviti strokovni izpit za pridobitev naziva strokovni učitelj, kakor je to določeno 7. veljavnimi predpisi. 8 Pripravljalni tečaj za opravljanje privatnih izpitov pri Soli za učiteljice kmetijsko gospodarskih in kmetijsko gospodinjskih šol v Grobljah pri Domžalah se vzdržuje iz predračuna Sole za učiteljice kmetijsko gospodarskih in kmetijsko gospodinjskih šol. 9 Obiskovalke tega tečaja so v celoti oproščene plačevanja honorarjev predsedniku in članom izpitnih odborov (23. člen začasnega pravilnika o opravljanju privatnih, razrednih, popravnih in dopolnilnjh izpitov — Objave Sveta za prosveto in kulturo LRS, št. 7/1951). 10 Pripravljalni tečaj vodi ravnatelj Šole za učiteljice kmetijsko gospodarskih in kmetijsko gospodinjskih šol v Grobljah pri Domžalah. It Ta odlok velja takoj. St. 2315/1 Ljubljana, dne 16. junija 195' Predsednik Sveta za prosveto in kulturo LRS: Dr. Dolie Vogelnik 1. r. Odloki Ljudskih odborov 39?. Mestni ljudski odibor glavnega mesta Ljubljane izdaja na podlagi 2. točke 05. člena zakona o ljudskih jdborik mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19-90/52) po sklepu XXX. skupne seje mestnega zbora in zbora proizvajalcev dne 16. aprila 1954 DRUŽBENI PLAN MESTA LJUBLJANE za leto 1954 Prvi del PREGLED GOSPODARSKEGA RAZVOJA MESTA LJUBLJANE V LETU 1953 IN PERSPEKTIVE TEGA RAZVOJA I. poglavje ■ Skupni družbeni proizvod Skupni družbeni proizvod, izračunan po cenah, predvidenih za leto 1954, je znašal: Indeks 1932 1953 1952-100 v milijonih din 13.346 17.658 132 na enega prebivalca v din 102.662 126.129 123 Skupni narodni dohodek, izračunan prav tako po cenah, predvidenih za leto 1954, pa je znašal: Indeks 1952 1953 1952-100 v milijonih dinarjev 11.747 15.632 133 na enega prebivalca v din 90.362 111.657 124 II. poglavje Bistvene spremembe v razvoju gospodarstva v letu 1953 po posameznih panogah. Analiza stanja in perspektive za nadaljnji razvoj Na «povečanje družbenega proizvoda je predvsem vplivalo povečanje industrijske proizvodnje, izboljšanje njene kvalitete in sorti men ta kot nujna posledica sprostitve zakona o ponudbi in povpraševanju ter povečani izvoz industrijske proizvodnje. Važno vlogo v povečanju družbenega proizvoda so imela podjetja zunanje trgovine. Tudi povečanje kapacitet v gostinstvu in povečan obseg investicijske izgraditve sta bila važna činitelja pri povečanju družbenega proizvoda. Število zaposlenih v gospodarstvu se je zvečalo za 7,4%, t. j. za 2.773. Konec leta 1952 je znašalo število zaposlenih 37.315, v letu 1953 pa se je povečalo na 40.088. 1 Povečanje industrijske proizvodnje Na območju MLO Ljubljana je v letu 1953 obratovalo 85 industrijskih podjetij, od tega 2 zadružni. Fizični obseg industrijske proizvodnje se je v letu 1953 nasproti letu 1952 zvečal na 116.5 %. Po posameznih strokah je bil fizični obseg industrijske proizvodnje, prikazan v indeksnih številkah, takle: Proizvodnja električne energije Proizvodnja in predelava premoga (Mestna plinarna) Barvasta metalurgija (Kemična tovarna Moste) Proizvodnja nekovin Indeks Leto 1952-100 106,5 110,9 107,1 114,8 Indeks Leto 1952-100 Kovinska industrija 114 Elekt roi n d us t r i j a 230,3 Kemična industrija 127,8 Industrija gradbenega materiala 127,9 Lesna industrija 130,2 Industrija papirja 133,5 Tekstilna industrija 85,1 Industrija usnja im obutve 146,1 Industrija gume 128,6 Živilska industrija 125,7 Grafična industrija 114,8 Tobačna industrija 104,7 Vsa industrija skupaj 116,5 Iz tega pregleda iz.haja, da se je razen v tekstilni industriji fizični obseg proizvodnje povečal v vseh strokah industrijske proizvodnje. Največje povečanje so dosegle elektroindustrija, industrija usnja in industrija papirja. Nekatera podjetja so v letu 1953 bistveno povečala tudi asortiment svojih proizvodov. Na povečanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje je vplivala tudi boljša izraba obstoječih kapacitet in povečanje .delovne sile. Na dan 1. 1. 1953 je znašalo skupno število zaposlenih v industriji (brez vajencev) 11.640. Od tega 9327 (t. j. 80 %) delavcev in 2313 (t. j. 20 %) uslužbencev. Do konca leta pa se je število povečalo na 13.591, t. j. za 1.931 ali 16,8 %. Število delavcev se je povečalo za 1776 ali 19 %, število uslužbencev pa za 175 ali 7,6 %. Ob začetku lota 1933 so na enega uslužbenca prišli 4 delavci, ob koncu leta pa 4,5. 'V letu 1933 se je predvsem povečalo število delavcev, s tem pa se je spremenilo strukturno razmerje v korist delavcev (81,7 : 18,3). Število delovne sile se je povečalo predvsem v kovinski (542), električni (479) in 'živilski (332) stroki. V industrijski proizvodnji je največ delovne sile zaposlene v kovinski, tekstilni, papirni, grafični in živilski industriji, na te stroke odpade 63 % vse zaposlene delovne sile. Od skupno zaposlenih v gospodarstvu na območju mesta Ljubljane je prišlo na industrijo 36,4 %. Na povečanje industrijske proizvodnje je vplivala tudi povečana proizvodnost dela, ki se je v posameznih strokah industrijske proizvodnje povečala: Indeks Stroka Leto 1932-1 Proizvodnja električne energije 112,1 Proizvodnja in predelava premoga 105 Barvasta metalurgija 105,1 Proizvodnja in predelava nekovin 108,7 Kovinska industrija 101,3 Elektroin dustri j a 133 K emi čn a industrija 122,6 Industrija gradbenega materiala 108,2 Lesna industrija 114,1 Industrija, papirja 124,9 Tek st i 1 n a indus t r i j a 83,1 Industrija usnja in obutve 141 Industrija gume 144,7 Živil sk a i ndust ri j a 97,5 Grafična industrija 105,4 Tobačna industrija 104,5 Vsa industrija skupaj 107,7 Povečanje vrednosti po posameznih strokah je bilo takole: Stroka Vrednost p roi z vodu j e 1952 1953 1952-100 111 619.155 758.761 122,5 112 88.815 121.876 137,2 115 450.587 445.134 89,3 116 60.653 134.710 222 117 6,959.657 7,258.002 102,8 119 321.594 820.825 255,3 120 1,308.584 1,789.689 136,8 121 222.342 291.127 130,9 122 210.598 412.384 195,8 123 3,155.345 4,358.242 138,1 124 5,130.229 2,891.473 92,4 125 594.467 550.964 92,7 126 21.591 37.783 175 127 2,601.536 3,551.740 136,5 128 951.378 1,254.526 131,9 129 3,156.365 2,875.658 91,1 23,852.900 27,550.894 115,5 Vrednost proizvodnje je v letu 1953 nasproti 1952 nižja zaradi prenehanja obrata SKIP, Škofja Loka. v tekstilni zaradi splošnega znižanja cen v tekstilu avgusta oziroma novembra 1953, v usnjarski zaradi izpada industrije obutve. Vrednost tobačne industrije pa je padla zaradi znižanja proizvodnje boljših kvalitetnih skupin pri tobačnih izdelkih, medtem ko se količinska proizvodnja ni znižala. Vrednost industrijske proizvodnje na enega prebivalca se je v letn 1953 nasproti letu 1952 povečala za 3400 din ali za 1,7 %. Vrednost skupnega narodnega dohodka se je v industrijski proizvodnji v letu 1953 nasproti 1952 zvišala na 1165, t. j. za 1,174.000 din. S tem se je vrednost narodnega dohodka na enega prebivalca {»večala za 4489 din ali za 8,2 %. V letu 1952 so industrijska podjetja vplačala v amortizacijski sklad 734 milijonov din. Od tega je ostalo podjetjem na razpolago 294 milijonov (40 %), 440 milijonov (60 %) pa so morala vplačati v republiški oziroma zvezni amortizacijski sklad. V letu 1953 so industrijska podjetja vplačala 863 milijonov, t. j. 128 milijonov din več kot v letu 1952. Za lastno investicijsko vzdrževanje so smela podjetja porabiti 479 milijonov din ali 55,5 %, 384 milijonov din ali 44,5 % pa so morala vplačati v sklad za temeljno investicijsko izgraditev. Za lastno investicijsko vzdrževanje so podjetja porabila 185 milijonov več amortizacije kot v letu 1952. Industrijska proizvodnja na območju mesta Ljubljane je v letu 1933 dosegla pomembne uspehe tudi na zunanjem tržišču. Vrednost industrijskih proizvodov, prodanih na zunanjih tržiščih, predvsem v Turčijo, Sirijo, Egipt, Libanon, deloma pa tudi v Ameriko, Anglijo, na Finsko, Holandsko, v Avstrijo in Italijo je znašala preko 700 milijonov din. Najvišjo udeležbo pri izvozu so imela podjetja: Bombažna tkalnica Vižmarje, Tovarna galvanskih elementov »Zmaj«, Papirnica Vevče, Saturnus. Doseženi uspehi kažejo, da je industrijska proizvodnja v letu 1953 napravila pomemben razvoj. Ugotoviti pa maramo, da obstoječa industrija v Ljubljani po svoji strukturi in razvoju ne ustreza več položaju mesta kot gospodarskega in kulturnega središča republike. Gospodarski razvoj in rastoče zahteve glede na položaj, ki ga mesto danes zavzema, in velikansko povečanje števila prebivalstva, ki se je v primerjavi s predvojnim stanjem povečalo za 51.089, t. j. za 59 %, postavljajo zahtevo po utrditvi in razširitvi ekonomske podlage. Čeprav ni na območj-u mesta nobene pomembnejše surovine, mu vendar že sam prometni položaj omogoča in narekuje razvoj tistih industrijskih strok, ki zahtevajo razmeroma visoko udeležbo dela in nizko porabo materiala. To sta predvsem kovinska in električna industrija. 2 Kmetijstva Ljubljana ima 11.635 ha kmetijskih površin, od tega je 10.771 ha njiv, vrta in travnikov, ostalo pa so sadovnjaki, pašniki, senožeti in močvirja. Od skupnih površin pripada državnemu sektorju 3835 ha zemlje ali 33%, temu je treba prišteti še 243 ha zemlje iz zemljiškega sklada, ki bo večji del dodeljena državnim posestvom. Državna posestva in ekonomije so izkoriščale ▼ letu 1953 779 ha kmetijskih površin, od tega: Kmetijsko posestvo Jesenkovo 122 ha Ekonomija Bokalce 154 ha Kmetijsko posestvo Podgora 34 ha Ekonomija podjetij in ustanov 469 ha Skupaj: 779 ha Glavni poudarek kmetijske proizvodnje je tako v državnem kot v privatnem sektorju na živinoreji in poljedelstvu. V primeri z letom 1952 je kmetijska proizvodnja v letu 1953 dosegla tole povečanje bruto proizvoda in narodnega dohodka: 1 3 £ Jj m vplivali povišana amortizacija in na novo vpeljani prometni davek in povišanje cen vina in žganja pri proizvajalcih. Povišale so se tudi cene hrani za ca. 18 % v primeri z letom 1952. Povišanje je povzročil dvig cen kmetijskim pridelkom v prvi polovici lanskega leta. V gostinstvu in turizmu je bilo v letu 1953 zaposlenih povprečno 1560 oseb. Od tega jih je prišlo na državni sektor 1432 ali 91,8%. 9 Obrt Obrtništvo je doseglo v letu 1953 družbeni proizvod v višini 1.622,234.000 ali 321,000.000 din več kot v letu 1952. Indeks povišanja znaša 125. Delitev doseženega družbenega proizvoda po posameznih elementih je bila takale: Leto Družbeni bruto proizvod Indeks Amortiza cija Indeks Narodni dohode 1 Indeks I 1952 1,340.345 100 97.562 1O0 1,202.783 100 1953 1,622.243 125 89.600 92 1,532.643 127 Od realiziranega narodnega dohodka je odipadlo: na državni sektor 712.578 46,5 % na zadružni sektor 83.672 5,5 % na privatni sektor 736.393 48 % Skupaj 1,532.643 100 % Fizični obseg obrtniške proizvodnje se je v lotu 1953 povečal za 16 %. Produktivnost dola se je v letu 1953 povečala za 6 %. Na območju mesta Ljubljane je bilo na dan 1. I. 1953 2003 obrtnih obratov. Od skupnega števila obratov je bilo 276 splošno družbenih in 1727 privatnih obratov. Na dan 1. I. 1953 je bilo v obrtništvu skupno zaposlenih 8713 delavcev, od tega 3999 v socialističnem in 4714 v privatnem sektorju. Med letom se je število zaposlenih povečalo za 774 ali za 9,8%. V socialističnem sektorju se je na novo zaposlilo 540 oseb, v privatnem pa 234. Konec leta je bilo skupno zaposlenih 9487. 10 Investicijska graditev v 1. 1953 Na območju mesta Ljubljane je bilo v letu 1953 investirano skupno 4,004 milijonov din, medtem ko so znašale skupne investicije v letu 1952 vsega 2,461 milijonov din. Ce ocenimo obseg izvršenih investicij v letu 1952 z indeksom 100, znaša v letu 1953 obseg investicijske graditve 162,7. Od vrednosti investicijskih del odpade: Indeks 1952 1953 1952-100 v 000 din na gradbe 1,365.067 na opremo 1,060.245 na drugo 36.048 2,033.288 1,767.514 203.688 141.6 166.7 565,1 2,461.360 4,004.490 162,7 Udeležba posameznih delavnosti v skupnih inve- sticijah je tale: 1952 1953 gospodarstvo 36,6 % 64,6% stanovanjska in komunalna graditev 14 % 15,7% prosveta in kultura 15,9% 8,9 % zdravstvo in socialna politika 3,3% 8,9 % delavnost državnih organov 1,9% 1,2 % drugo 1,3 % 0,7 % 100 % 100 % V skupnih investicijskih sredstvih so udeleženi posamezni viri finansiranja v temle razmerju: 1952 1953 zvezni in republiški krediti za te- meljno investicijsko graditev 65,4 % 15,0 % zvezni proračun — — republiški proračun 16.8 % 19,1 % proračun MLO 7,3 % 6,2 % 25 % stanovanjskega sklada MLO prispevek podjetij za stanovanjsko — 0,7% komunalno graditev 3,0% — sredstva MLO od davka na fond plač — 3,8% lastna sredstva podjetij 7,5% 44,1 % investicijski krediti LRS — 7,0 % investicijski krediti MLO — 3,5 % stara posojila za uvoženo opremo — 0,6% Skupaj: 1 100,0 % 100,0 % Investicije MLO Ljubljana v letu 1953 se po virih finansiranja delijo takole: v 000 din 1. Iz proračunskih sredstev MLO 246.321 din 2. iz sredstev od davka na fond plač 150.185 din 3. iz 25 % stanovanjskega fonda MLO 26.290 din 4. iz fonda za kreditiranje investicij 141.588 din Skupaj : 564.384 din Drugi del SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V MESTU LJUBLJANI LETA 1954 Uspehi, doseženi v preteklem letu, in globoke spremembe, j;b v proces demokratizacije in decentralizacije prinašajo nove gospodarske uredbe, ustvarjajo pogoje za nadaljnji uspešni razvoj našega gospodarstva IV. poglavje Industrija 1 Planirani' razvoj industrijske proizvodnje bo dosežen s povečanjem in boljšo izrabo že obstoječih kapacitet, s povečanjem izvoza industrijskih proizvodov (predvsem v kovinski, električni in tekstilni industriji) in z boljšo preskrbo industrije z uvoznimi surovinami. Zaradi povečanega obsega industrijske proizvodnje se bo povečalo tudi število zaposlenih. 2 Industrijska proizvodnja so bo v primeri z letom 1953 povečala za 8,4%. Povečanje industrijske proizvodnje bo doseženo na podlagi rezultatov iz leta 1953 in že omenjenih sprememb v gospodarstvu. Po posameznih strokah predvidevamo tole povečanje industrijske proizvodnje- Fizični obseg 1953 — 100% Proizvodnja električne energije 106 Barvasta metalurgija (Kemična tovarna) 119.8 Proizvodnja nekovin 271 Kovinska industrija 109,1 Elektroindustrija 173,2 Kemična industrija 129 Industrija gradbenega materiala 127,6 Lesna industrija 107 Industrija papirja 92,3 Tekstilna industrija 129,1 Industrija usnja im obutve 106,9 Industrija gume 108,3 Živilska industrija 107 Grafična industrija 90 Tobačna industrija 90,2 Industrija skupaj 108.4 Primerjava fizičnega obsega z 1953 letom kaže. da se bo industrijska proizvodnja povečala v vseh strokah, razen v industriji papirja, grafični in tobačni industriji. 3 Zaradi povečanja industrijske proizvodnje se predvideva povečanje števila zaposlenih za 1100 ali za 8%. Povečanje števila zaposlenih je v odstotkih skoraj enako povečanju fizičnega obsega, ker se v posameznih strokah industrijske proizvodnje predvideva bistvena sprememba v proizvodnji predmetov. Količinska proizvodnja se zato ne bo bistveno povečala, rezultat spremembe v strukturi proizvodov pa se bo ikazal v povišani vrednosti proizvodnje. Zato tudi pri proizvodnosti dela ne predvidevamo bistvenega povečanja v primeri z letom 1953. 4 Izvoz industrijskih proizvodov se bo povečal za 298%. Med novimi izvoznimi podjetji nastopa podjetje »LEKc, ki bo izvozilo cca 25 t bismutovih in živosre-bmih soli. 5 Da se bo industrijska proizvodnja povečala v predvideni meri, bodo organi delavskega samoupravljanja morali predvsem sikrbeti: 1. da bodo obstoječe kapacitete maksimalno in kar najrentabilneje izrabljene, 2. da se bo proizvodnja kar najbolj prilagodila potrebam domačega in tujega tržišča, 3. da se bosta izboljšala kvaliteta in asortiment proizvodov, 4. da se bo posebna slkrb posvetila varčevanju in racionalnemu delu ter izboljšanju storilnosti dela. \ 6 Stroka 111 — Proizvodnja električne energije V letu 1954 bodo vključene v pogon nove kapacitete, ki omogočajo povečanje električne energije za 6%. To povečanje se predvideva v sestavu elektroenergetskega sistema LRS, od katerega pride na Ljubljano 11%. Kalorična centrala si mora v poletnih mesecih preskrbeti potrebno zalogo rezervnega premoga za morebitne kritične zimske mesece. 7 Stroka 115 — Barvasta metalurgija Zaradi povečanja proizvodnje glinice za 2431 in aluminijevega sulfata se bo proizvodnja Kemične tovarne povečala za 19,8%. Povečana proizvodnja ni rezultat povečanja kapacitet, temveč nekaterih večjih popravil v letu 1953. Tovarna morä, pripraviti investicijski program za rekonstrukcijo, ker so osnovna sredstva izrabljena. 8 Stroka 116 — P roi z v o'd n j a , plemenitenje in predelava nekovin Proizvodnja se bo predvidoma povečala za 171%. Glavno povečanje bo v proizvodnji votlega stekla tovarne »TOS<, ki se povečuje od 18,5 na 42 ton. Občutno se bo povečala tudi proizvodnja optičnih izdelkov (iste tovarne) od 0,8 t na 4,3 t. Povečuje sč tudi proizvodnja gradbene keramike za 20 ton. Tovarna »TOS« mora v letu 1934 pripraviti investicijski program in drugo tehnično dokumentacijo za proizvodnjo optike in steklopihaštva. 9 Stroka 117 — Kovinska industrija Proizvodnja v kovinski stroki se bo povečala za 9,1%. Povečala se bo predvsem proizvodnja teh sku- pin proizvodov: proizvodnja kovinske embalaže za 267 ton proizvodnja peči in štedilnikov za 159 ton proizvodnja dvokoles in kolesnih delov za 280 ton rezervnih delov za kamione za 13 ton rezervnih delov za stroje za 208 ton proizvodnja armatur za 118 ton proizvodnja termičnih aparatov za 83 ton proizvodnja litografiranih plošč se bo povečala 800 ton ali za 200% v primeri z letom 1952. Plan predvideva, da bo kovinska proizvodnja tudi v letu 1954 dosegla pomembne uspehe. Velik napredek zaznamuje tovarna »Saturnus« s proizvodnjo litografiranih plošč. Kapaciteto litografije bo podjetje v letu 1954 še povečalo. Tovarna »Rog« bo v letošnjem letu pričela s serijsko proizvodnjo 10.000 kom. kompletnih dvokoles. Pomemben napredek bo tudi v proizvodnji armatur in predmetov široke potrošnje. Podjetje »Uni-tas« bo zlasti povečalo proizvodnjo peči in štedilnikov. Zaradi boljše izrabe kapacitet se bo proizvodnja v »Litostroju« povečala za 3,1%. Podjetje »Žičnica« in »Mestno strojno podjetje« bosta povečali proizvodnjo naprav z mehanizacijo za 160 ton. Podjetje »Utensilia« povečuje proizvodnjo kovinskih utensilij za tekstilno stroko za 4,1%. Tovarna pisalnih strojev je v preteklem letu pričela s prvo poizkusno proizvodnjo pisalnih strojev (30 kom). Če bo podjetju uspelo dobiti ■potreben kredit za nabavo opreme, predvideva v letu 1934 izdelavo več poskusnih serij pisalnih strojev. Podjetje »Unitas«, »Utensilia«, Mestno strojno podjetje in Tovarna pisalnih strojev morajo v letošnjem letu pripraviti generalne načrte z investicijskimi programi in drugo tehnično dokumentacijo. 10 Stroka 119 — Elektroindustrija V elektroindustriji se predvideva povečanje proizvodnje za 73,2%. Proizvodnja galvanskih elementov (»Zmaj«), ki se v glavnem plasirajo na inozemskih tržiščih, se bo dvignila za 310 ton. Proizvodnja radijskih aparatov (Telekomunikacije) se bo povečala od 6.254 na 25.000 kom., proizvodnja raznih telekomunikacij sikih naprav za 21,4 tone. Tovarna električnih aparatov »Tela« bo povečala proizvodnjo transformatorjev, razklopnih aparatov za nizko napetost za 681 kom. in zaščitnih relejev za 2390 kom. Podjetje »Elektra« mora razširiti proizvodnjo predvsem predmete široke potrošnje. 11 Stroka 120 — Kemična industrija V kemični industriji se predvideva dvig proizvodnje za 29%. Tovarna »Arbo« bo pričela s proizvodnjo natrijevega karbonata — 400 ton. Proizvodnja tekstilnih in usnjarskih pomožnih sredstev se bo povečala za 64 ton. Proizvodnja zdravil se bo povečala za 20,6%- Tovarna »Lek« bo pričela proizvajati bismu-tove in živosrebrne soli za izvoz. Zaradi pomanjkanja surovin (kosti in mezdre) se bo znižala proizvodnja lepil (kostnih in kožnih klejev). Za polno izrabo obstoječih kapacitet Tovarne kleja, ki svoje proizvode lahko plasira na zunanjem trgu, bi bilo treba prepovedait izvoz kosti in izboljšati organizacijo pri pobiranju kosti. Tovarna »Teol« mora v letošnjeln letu pripraviti vso ekonomsko in tehnično dokumentacijo za proizvodnjo sintetičnega mila, da bo čimprej prešla iz polindustrijske na industrijsko proizvodnjo. 12 Stroka 121 — Industrija gradbenega materiala Proizvodnja v industriji gradbenega materiala se bo povečala za 27,6%, proizvodnja cementnih izdelkov za 1130 ton, teraco plošč za 4500 m5, gramoza za 6000 m3. Tovarna »Izolirka« bo povečala proizvodnjo strešne lepenke za 75.000 zavojev, bitumenskih izdelkov za 4550 ton in Bergmanovih cevi za 231 ton. Tovarna gradbenih polizdelkov mora v letošnjem letu preiti iz sedanje obrtniške proizvodnje na industrijsko proizvodnjo. 13 Stroka 122 — Lesna industrija V lesni industriji se bo proizvodnja povečala za 7%. Proizvodnja izdelkov iz plute se bo povečala za 10 ton. Povečala se bo tudi proizvodnja izdelkov lesene galanterije. 14 Stroka 123 — Industrija papirja Proizvodnja v papirni industriji se bo znižala na 92,3%, predvsem zaradi remonta brusilnice v papirnici Vevče. Posledica v znižanju proizvodnje je tudi sprememba asortimenta, zlasti pri pisalnih in tiskovnih papirjih. Proizvodnja izdelkov iz papirja se bo znižala za 49 ton. Proizvodnja ovojnega papirja bo večja za 100 ton. 15 Stroka 124 —r Tekstilna industrija Proizvodnja se bo povečala za 29,1%. Proizvodnja bombažnih tkanin se bo povečala za 326.000 m5, proizvodnja tkanin iz umetne svile za 19.500 m5, bombažne trikotaže, nogavic in pozamentarije za 9 ton, volnene trikotaže za 7 ton, vezenin za 1200 m5. Bombažna tkalnica v Vižmarjih, Tovarna dekorativnih tkanin in Tovarna nogavic v Savljah bodo tudi letos plasirale svoje proizvode na inozemskih tržiščih. Bombažna tkalnica v Vižmarjih bi lahko še povečala svoj izvoz, če bi dosegla boljšo kvaliteto s plemenitenjem tkanin. Tovarna ima izrabljene naprave in bo morala skrbeti, da odpravi grlo v ople-menjevalnici. Tovarna dekorativnih tkanin bo pričela s proizvodnjo tkanih zaves. 16 Stroka 125 — Proizvodnja usnja in ob u t v e Proizvodnja obutve se bo povečala za 1555 parov čevljev, usnjena galanterija za 2408 m5, proizvodnja drugih predmetov za široko potrošnjo pa za 13 ton. Konkurenca bo prisilila podjetja s proizvodnjo obutve, da izboljšajo kvaliteto in pocenijo izdelke. 17 Stroka 126 — Industrija gume Podjetje »Protektor« bo povečalo proizvodnjo za 8,3%. 18 Stroka 127 — Živilska industrija Proizvodnja živilske industrije se bo povečala za 7%: predelava povrtnin za 30 ton, proizvodnja kisa za 200 ton, proizvodnja bonbonov za 18 ton, proizvodnja rastlinskih tehničnih olj za 456 ton, izdelkov iz mesa za 76 ton in špirita za 404.000 hi. Znižala se bo proizvodnja testenin za 1000 ton zaradi spremembe kvalitete in asortimenta, ki jih zahteva ostra konkurenčna borba na tržišču. Iz istih razlogov se znižuje tudi proizvodnja ka-vovin. Ker niso zagotovljene potrebne količine surovin, se predvideva delno znižanje proizvodnje rastlinskih jedilnih olj. »Oljarne« v Ljubljani so v zelo kritičnem položaju: a) ker so odmaknjene od surovinske baze, b) ker za proizvodnjo jedilnega olja niso tehnično opremljene in zato v primeri z oljarnami v drugih republikah, ki olje ekstrahirajo, ne morejo konkurirati. Tovarna mora izdelati čimprej investicijski program, na podlagi katerega bo mogoče odločiti o nadaljnjem obstoju podjetja. Ugodnosti, ki jih nudijo živilski industriji regresi in nižja stopnja obrestne mere na osnovna sredstva, bodo omogočile znižanje cen živilskim proizvodom. 19 Stroka 128 — Grafična industrija Proizvodnja v grafični industriji se bo znižala na 90%. Vsa podjetja grafične industrije bodo znižala proizvodnjo na bazi papirja (časopise, knjige, revije itd.) za cca 400 ton, predvsem zaradi pomanjkanja strokovnega kadra in izrabljenosti strojnega parka, ki je v izredno kritičnem stanju. Potrebna sredstva za obnovitev grafične industrije presegajo finančne možnosti samih podjetij in MLO, zato bo treba reševati ta problem v republiškem merilu. 20 Stroka 129 — Tobačna industrija Tobačna tovarna predvideva znižanje proizvodnje tobačnih izdelkov na 90,2%, Podjetje mora znova popraviti svoj plan, da bo doseglo proizvodnjo vsaj v lanski realizaciji. V. poglavje Kmetijstvo Plan za leto 1954 predvideva povečanje kmetijske proizvodnje za 6%. Vrednost bruto proizvoda se bo povečala za 5%, narodni dohodek pa za 3%, Za državna kmetijska posestva predvideva plan povišanje bruto proizvoda za 104%: višina amortizacije bo znašala 5,152.000 din, narodni dohodek se bo povišal za 92%. Povečanje pri državnih posestvih predvidevamo zaradi povečanja obsega že obstoječih posestev za 128 ha, dve posestvi sta bili v letu 1953 na novo ustanovljeni, t. j. Kmetijsko posestvo Zadobrova s 70 ha zemlje in Kmetijsko posestvo Log — Vič s 92 ha zemlje. To je skupno za 290 ha. Povišanje pridelka v celotnem kmetijstvu bo v znatni meri odvisno od oskrbe z umetnimi gnojili in drugimi industrijskimi potrebščinami, izpopolnitve kmetijskega orodja in strojev, nadalje od izboljšanja staleža plemenjakov in selekcije v živinoreji ter od izboljšane krmske baze (močna krmila). Na znižanje stroškov v poslovanju državnih kmetijskih posestev bo vplivalo tudi znižanje obrestne mere od osnovnih sredstev na 2% in znižanje amortizacije, namenjene nadomestitvi osnovnih sredstev, na 40% ter oprostitev plačila zveznega in mestnega davka od dobička. Poleg tega bodo državna posestva' plačevala' za sezonske delavce le 10% prispevek za socialno zavarovanje. V privatnem sektorju bo na povečanje proizvodnje v letošnjem letu vplival nov način odmere dohodnine, po katastru. Odmera davka po katastru bo pospešila intenzivno obdelavo zemlje, ker bodo davki pravilneje odmerjeni in bodo obveznosti do države kmetu znane že vnaprej. Stanje zaposlene delovne sile se bistveno ne bo spremenilo. Povečalo se bo le število zaposlenih v državnem sektorju za približno 60 oseb. V letu 1954 bo družbeni sektor investiral sredstva za nabavo novih strojev in orodja, za zidanje silosov, gnojišč, gnojnih jam in hlevov. Poleg tega predvideva kmetijsko posestvo Jesenkovo večja melioracijska dela na Barju, s čimer se bo omogočila strojna košnja in zboljšala kvaliteta sena. Ekonomija Bokalce bo nabavila stroje in živino, uredila hlev in gnojne jame, poleg tega pa nadaljevala že začeta dela pri ureditvi drevesnice, kjer bodo lahko letno vzgojili 10.000 dreves, kar bo zadostovalo za sadjarje vse ljubljanske kotline. Za izvedbo predvidenih investicijskih del bo MLO iz proračunskih sredstev dodelil državnim kmetijskim posestvom Jesenkovo, Bokalce in Zadobrova dotacijo v višini 30,9 milijonov din. Za opremo (stroje in orodje) in nabavo živine je kmetijskim posestvom že dovoljen kredit v višini 37 milijonov din. Znova pa bodo konkurirala še za druge potrebe. VI. poglavje Gozdarstvo Na območju mestu Ljubljane imamo po katastru 5312 ha privatnega gozda in 509 ha gozda splošnega ljudskega premoženja, skupno 5821 ha gozdnih površin. Vsi ti gozdovi spadajo v zeleni pas mesta, kar narekuje bistveno drugačno gospodarjenje kot v drugih okrajih. V gozdovih, ki leže izven mesta letoviških ki'a-jev, se moramo prizadevati predvsem za to, da nam da gozd kar največ kvalitetnega lesa, pri mestih pa je naša glavna naloga ustvariti tako zeleno odejo, ki bo pomagala ustvariti in olepšati estetsko lice mesta. Zatp na območju mesta gozd ne more biti sredstvo za eksploatacijo. Plan sečnje za leto 1954 upošteva omenjene okoliščine. Skupno bo posekanega v gozdu 1900 m3 lesa, od tega za industrijsko potrošnjo 500 m8, za lokalno po- trošnjo 400 m3 in za lastno potrošnjo 100 m3. Od posekanih količin bo porabljenih za jamski les 500 ms in za celulozni les 110 m8 lesa. Izven gozda bo posekanih 800 m3 trdega lesa in drv. V glavnem bodo ta drva na Barju (jelševe veje), suha drevesa na poljedelskih zemljiščih ob cestah in pri posameznih poslopjih. Poleg tega ' bo iz ven gozda posekanih 200 m3 mehkega lesa in drv. Posek bo potreben zaradi bolezni ali pa višine dreves, ki ob viharjih ogrožajo stavbe. V Ljubljani so 3 državna podjetja, ki spadajo po nomenklaturi v gozdarsko panogo, od katerih pa se samo eno ukvarja z direktnim izkoriščanjem gozdov. Tudi to podjetje ne predvideva v letošnjem letu nobenih dohodkov na območju MLO, ker je glavna njegova delavnost osredotočena na območje OLO Ljubljana okolica. < Podjetje »Silvaprodukk se ukvarja s kemično predelavo gozdnih proizvodov. Podjetje za urejanje hudournikov pa z urejanjem hodournikov. Za leto 1954 predvidevata obe ti podjetji 8,130.000 dinarjev bruto proizvoda in 7,670.000 dim narodnega dohodka. Primerjave s prejšnjimi leti ne moremo prikazati, ker te panoge v družbenem planu za preteklo leto nismo zajeli. VII. poglavje Gradbeništvo Plan gradbeništva za leto 1954 predvideva, da se bo vrednost gradbenih del povečala za 5% nasproti letu 1953. Primerjava družbenega proizvoda, planiranega za leto 1954, z doseženim družbenim proizvodom v le v primeri z letom 1953 predvidoma povečala za 237 oseb ali 2,5 %. Povečanje družbenega proizvoda se predvideva predvsem zaradi povečanja novih obrtnih obratov, ustanovljenih konec leta 1953, in predvidenih novih obratov v letu 1954. Povečale se bodo tudi storitve v že obstoječih obratih, ker bodo v letu 1954 gospodarska podjetja razpolagala z večjimi amortizacijskimi sredstvi in ker bo na razpolago več sredstev za vzdrževanje stanovanjskega sklada. Družbeni bruto proizvod se deloma povečuje, ker sta bili podjetje »Avtoservis« in »Obnova« na novo vključeni v panogo obrti, [losi e j pa smo jih zajemali v panogi prometa. Da bi se izboljšalo stanje kapacitet v najbolj kritičnih strokah obrti, predvideva plan za leto 1954 organizacijo 10 novih obrtnih podjetij. XII. poglavje Komunalna podjetja Kot komunalna podjetja bodo v letu 1954 poslovale Električna železnica, Mestna plinarna in Labod. Planirani družbeni proizvod za leto 1954 znaša za vsa komunalna podjetja 201 milijon din in se v primeri z realizacijo v letu 1953 poveča za 27 tnilijo-nov din ali za 12 %. Družbeni proizvod se poveča za 12 %, vrednost narodnega dohodka pa se bo znižala za 23 % ali za 31 milijonov din. Mestni ljudski odbor je določil podjetju ECŽ plačilo obresti na osnovna sredstva le v višini 1 %, da se s tem izboljša finančno stanje podjetja. Ta olajšava in povišanje cen bosta omogočili podjetju, da bo z doseženimi dohodki krilo obračunski plačilni sklad s prispevkom za socialno zavarovanje. Kljub temu pa podjetje Električna cestna železnica nima dovolj sredstev za kritje dopolnilnih plač, s pripadajočim pniispevikom za socialno zavarovanje, pripadajočega mu rezervnega sklada in izdatka za službene obleke izvršilnega osebja. Za te obveznosti bo mestni ljudski odbor dal podjetju dotacijo 8.672 milijonov din. Se bolj kritičen položaj je pri podjetju »Labod«, kjer povečana amortizacija in povečani materialni stroški onemogočajo vsako poslovanje. Da bi se izboljšalo finančno stanje podjetja je mestni ljudski odbor določil podjetju plačilo obresti na osnovna sredstva v višini 1 %. Za rekonstrukcijo lokalnega prometa, ki ga bo opravljala Električna cestna železnica, je bil že sprejet sklep MLO, da se v prvi etapi rekonstrukcije izloči tramvajski promet na progi Magistrat—Rakovnik in nadomesti z avtobusom, tramvajski promet na progi Šentvid—Ajdovščina—Jožica pa bo zamenjal trolej-busni promet. Stroški za izvršitev del v prvi etapi bodo predvidoma znašali 600 milijonov din. Za delno kritje stroškov prve etape je podjetje že dobilo iz sredstev od davka od sklada plač v letu 1953 — 247 milijonov din, iz proračunskih 'sredstev za leto 1954 pa bo podjetje dobilo 100 milijonov din. Iz lastnih sredstev bo podjetje prispevalo 50 milijonov din, za razliko v višini 200 milijonov din pa bo podjetju treba preskrbeti kredit. XIII. poglavje Amortizacija S popisom osnovnih sredstev, izvršenim v preteklem letu, se ukinja administrativni način določanja amortizacije. Izjemoma pa bodo po odloku družbenega plana FLRJ podjetja v letošnjem letu del amortizacije odstopila za splošno družbene potrebe. Na podlagi ocene osnovnih sredstev bodo gospodarske organizacije v letu 1954 skupno vplačale 2.309 milijonov din amortizacije, t. j. 752 milijonov din, ali 48 % več kot v letu 1953. Od skupno dosežene amortizacije v višini 2,309 milijonov din bodo gospodarske organizacije porabile 1,451 milijonov din ali 63 % za obnavljanje osnovnih sredstev, 858 milijonov din ali 37 % pa za vzdrževanje. Razmerje med sredstvi za obnavljanje in sredstvi za vzdrževanje kaže, da je zaradi izrabljenosti osnovnih sredstev njihova fizična zmožnost, zlasti v nekaterih strokah industrije, minimalna. Tako znaša fizična zmožnost osnovnih sredstev pri podjetju lesne stroke le še 34%, v tobačni 39%, v papirni 44%. Iznad povprečka so le še tiste stroke ozir. podjetja, ki so bila ustanovljena po vojni. Kritično je stanje tudi v prometu, kjer znaša fizična zmožnost le še 37 %. Slabo je stanje tudi v obrtništvu, kjer znaša fizična zmožnost osnovnih sredstev 42 %, Ker je bil precejšnji del obstoječe industrije na območju mesta organiziran že pred 20—50 leti in ker vse od leta 1941 dalje ni bilo možnosti za obnavljanje strojnega parka in naprav, je stanje še bolj kritično tudi zaradi ekonomske zastarelosti osnovnih sredstev. Zato bo poleg nalog, ki se postavljajo v letošnjem letu industriji, posebno še misliti na modernizacijo ‘obstoječe industrije. XIV. poglavje Investicije MLO bo imel za investicijsko graditev v letošnjem letu predvidoma na razpolago t.224 milijonov din. V tej vsoti pa niso upoštevana sredstva iz stanovanjskega sklada in neizrabljena sredstva od ljudskega posojila, ki se bodo v celoti porabila za zidanje stanovanj. Iz razpoložljivih sredstev bo MLO porabil 884 milijonov din za finansiranje proračunskih investicij, 540 milijonov pa bo porabljenih za kreditiranje investicij v gospodarstvu. V primeri z letom 1953 se proračunske investicije povečajo za 638 milijonov din ali za 259 %. Primerjava proračunskih investicij po letih in po namenu: Investicije po namene Realizacij 1955 Predlog 1954 Indeks 1953-100 v 000 din Gospodarstvo 54 68.000 Komunalna delavnost 86.373 314.000 364 Stanovanjska gradite” 37.494 76.000 203 Prosveta 44.289 193.450 437 Kultura 15.516 38.680 249 Zdravstvo in socialno skrbstvo 60.727 168.530 277 Javna varnost 631 22.000 Tajništvo MLO 1.237 3.500 283 Skupaj 246.321 883.960 359 Po delavnosti se proračunske investicije v letos- njem letu delijo: v 000 din v % na gospodarstvo 68.000 7,69 na komunalno delavnost 314.000 35,52 na stanovanjsko graditev 76.000 8,60 na prosveto in kulturo 332.130 26,26 na zdravstvo in socialno skrbstvo 168.330 19,04 na javno varnost 22.000 2,49 na tajništvo MLO 3.500 0,40 Skupaj 883.960 100,00 Največ investicij pripada v letošnjem letu. po predloženem planu komunalni delavnosti, kjer je naj-viäji znesek 100 milijonov din predviden za nabavo trolejbusov, za graditev cest pa 89 milijonov din. Za zidanje stanovanj je predvidenih: a) iz proračunskih sredstev 76 milijonov din, b) iz sklada za vzdrževanje in graditev stanovanjskih hiš 84,5 milijonov din, c) iz ljudskega posojila, razpisanega v preteklem letu, 90,5 milijonov din. Skupno se za letošnje leto predvideva za zidanje stanovanj iz sredstev MLO 251 milijonov din. S temi sredstvi se bo zidalo 92 družinskih stanovanj in 2 garsonjeri. V letu 1954 bo dozidano in danih v uporabo 38 stanovanj. Po vrednosti investicij sledi komunalni in stanovanjski delavnosti prosveta, kjer bo samo za novo graditev obeh gimnazij v Šentvidu in Polju ter za novo graditev osnovne šole na Poljanah porabljenih preko 114 milijonov din. V zdravstvu bo največ sredstev vloženih za nadaljnjo graditev Poliklinike in nadaljevanje gradb II. trakta doma onemoglih na Bokalcah. Za potrebe gospodarstva predvideva plan skupni znesek 68 milijonov din. 13,850.000 din bo porabljenih za graditev industrijskega obrata za proizvodnjo avtomobilskih žarnic, telefonskih varovalk in foto celic. S pričetkom te proizvodnje se bo znatno zmanjšal dosedanji uvoz, kar bo dalo letnega prihranka na devizah 247.000 DM. Investicija bo amortizirana v enem letu. Za ustanovitev novih obrtnih obratov je v planu predvidenih 12,7 milijonov din. Za preureditev in dokončanje gradbenih objektov na kmetijskih posestvih je v planu predviden znesek 50,950 tisoč din. Plan predvideva za ustanovitev dveh novih obratov za prodajo mleka in mlečnih izdelkov 6 milijonov din, za izdelavo projektov nove centralne pekarne in drugih projektov za potrebe gospodarstva 4,5 milijonov din. Od skupnih sredstev, predvidenih za investicijsko graditev, bo porabljenih za investicije na območju občine Polje 89,8 milijonov din, na območju občine Šentvid pa 83,5 milijonov din. • XV. poglavje Družbeni proizvod, narodni dohodek in njuna razdelitev Realizacija smernic in nalog, ki jih predvideva družbeni plan za leto 1954, daje pogoje, za tole razdelitev družbenega proizvoda in narodnega dohodka: v milijonih dinarjev indeksi 1952 1953 1954 1952-100 1953- 1953 1954 -100 Skupni družbeni proizvod 13.346 17.658 18.977 132 142 107 Od tega: amortizacija 1.599 2.026 2.310 127 144 114 narodni dohodek 11.747 15.632 16.667 133 142 107 Skupni družbeni proizvod po panogah v milijonih dinarjev indeksi 1952 1953 1954 1952-100 1953 1954 1953 -10O Gospodarstvo skupaj 13.346 17.658 18.977 132 142 107 Industrija 8.263 9.632 10.430 117 126 108 Kmetijstvo 582 635 670 109 115 105 Gozdarstvo — — 8 — — — Gradbeništvo 1.070 1.867 1.957 174 183 105 Promet 273 386 141 141 52 37 Trgovina 1.432 3.016 3.281 211 229 109 Gostinstvo 426 500 532 117 124 106 Obrt 1 300 1.622 1.774 125 136 109 Komunala ' — 184 — — — Narodni dohodek' v milijonih din Indeks 1952-100 1953-100 Stroka 1952 1953 1954 1954 1954 Industrija 7.092 8.266 8.964 126 108 Kmetijstvo 351 603 622 113 103 Gozdarstvo — — 7 . — Gradbeništvo 938 1.668 1.777 189 107 Promet 183 272 98 54 36 Trgovina 1.393 2.892 3.031 218 105 Gos.tinstvo 387 399 453 117 114 Obrt 1.203 1.532 1.627 135 106 Komunala — — 88 — — Skupaj 11.747 15.632 16 667 142 107 Skupni družbeni proizvod na enega prebivalca Skupni družbeni S 1952 —100 1953 proizvod v mili- 1953 1954 1953 1954 jonih din 13.546 Število prebival- 17.658 18.977 142 107 cev v 000 130 140 142 110 104 Skupni družbeni proizvod na 1 prebivalca v din 102.662 126.129 155.641 150 106 Narodni dohodek na enega prebi v a 1 c a Narodni dohodek v milijonih dinarjev 11.747 15.652 16.667 145 107 Število prebivalcev v 000 130 140 142 110 104 Narodni doho- dek na 1 prebivalca din 90.562 111.657 117 575 150 106 Struktura skupnega družbenega proizvoda po panogah Stroka Skupni družbeni proizvod Amorti- zacija Narodni dohodek Sklad za plače Presežek dela Industrija 10.430 1.466 8.964 1.536 7.428 Kmetijstvo 670 48 622 505 117 Gozdarstvo 8 1 7 3 4 Gradbeništvo 1.957 180 1.777 675 1.102 Promet 141 45 98 46 52 Trgovina 5.281 250 3.031 751 2.280 Gostinstvo 552 79 453 167 286 Obrt 1.774 147 1.627 875 753 Komunala 184 96 88 56 32 Skupaj 18.977 2.310 16.667 4.614 12.053 STRUKTURA PRESEŽKA DELA ZA LETO 1954 državni sektor Stroka Presežek dela Socialno zavarovanje Obresti od osnovnih sredstev Obresti od obratnih sredstev Prometni davek Rezervni sklad Ostanek presežka dela Ind ustrija 7.419.090 687.170 703.141 502.258 2.443.315 161.762 2.921.444 Kmetijstvo 10.756 6.656 2.603 1.255 — 92 150 Gozdarstvo 4.523 1.416 200 110 — 38 2.759 Gradbeništvo 1.102.000 278.535 58.048 36.333 18.665 14.519 695.900 Promet 52.000 12.606 2.996 2.130 — 852 33.416 Trgovina 2.119.645 294.098 107.305 577.841 148.339 195.637 796.425 Gostinstvo 241.686 68.481 5.922 5.696 97.732 1.892 61.963 Obrt 383.897 171.229 22.251 16.046 22.483 5.176 146.712 Komunala 52.548 23.116 8.672 2.560 — 504 2.304 Skupaj 11,566.145 1,543.307 911.138 1,144.229 2,730.534 380.472 4,656.465 XVI. poglavje Razdelitev dohodka v 000 din Skupni dohodek 15.301.669 obresti od osnovnih sredstev 928.924 obresti od obratnih sredstev 1.182.751 prometni davek 2.732.668 obračunski sklad za plače vključno vse plače v trg.) 3.309.405 prispevek za socialno zavarovanje 1.486.450 zemljarinn 3.828 anuitete trgovskih podjetij 113.687 invest. sklad trgovskih podjetij 50.664 rezervni sklad trgovskih podjetij 199.747 Skupaj 10.008.124 Dobiček 5.293.545 50 % zvezni davek od dobička 2.646.772 rezervni fond 186.039 anuitete gospodar, organizacij 35.377 Skupaj 2,868.188 Ostanek za razdelitev med MLO in gospodarske organizacije 3.425.357 Od tega: delež gospodarskim organizacijam 576.411 delež MLO s prispevkom za kritje potreb LRS 1.848.946 Tretji del EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV PLANA ZA LETO 1954 - GOSPODARSKI INSTRUMENTI XVII. poglavje Delež gospodarskih organizacij pri dobičku I Od doseženega dobička po odbitku zveznega davka, zneska, ki se lahko uporabi za rezervni sklad in odplačila dolgoročnih kreditov, zapadlih v letu 1954, za katere je porok mestni ljudski odbor, se določa gospodarskim organizacijam tale delež, izražen v stopnjah: Panoga: Industrija Stroka 111: Proizvodnja im razdeljevanje električne energije: Elektroenergetski sistem LRS 30% »Elektro Ljubljana mesto« 12% Stroka 115: Barvasta metalurgija 32% Stroka 116: Proizvodnja, plemenitenje in predelava nekovinskih rudnin 22% Stroka 117: Kovinska industrija in predelovanje kovin 23% »ROG*, tovarna koles 47% »SKIP«, Vižmarje 17% »Litostroj« 17% Tovarna kovinske galanterije 17% »Unitas« 27% Stroka 119: Elektroindustrija 12% Stroka 120: Kemična industrija 27% Stroka 121: Industrija gradbenega materiala 46% Tovarna gradbenih polizdelkov 47% Stroka 122: Lesna industrija 27% Stroka 123: Industrija celuloze, lesovine in papirja 17% Stroka 124: Tekstilna industrija 28% Bomb. tkalnica, Vižmarje 12% »Pletenina« 17% »VATA« Polje 47% »Volnemlca« 32% Stroka 125: Industrija usnja in obutve 37% Stroka 126: Industrija gume 49% Stroka 127- Živilska industrija 32% Stroka 128: Grafična industrija 27% Stroka 129: Tobačna industrija 50% 2. panoga: Kmetijstvo 100% »Agroohnova« 60% 3. ponoga: Gozdarstvo 60% 4. panoga: Gradbeništvo 30% 5. panoga: Promet 22% 6. panoga: Trgovina — 7. panoga: Gostinstvo 45% 8. panoga: Obrt Stroka: predelovanje kovin 49% elektromehanična 29% kemična 49% predelava zemlje 49% gradbena 49% lesna 44% tekstilna 44% predelava papirja 44% predelava usnja 39% živilska 49% grafična 29% osebne storitve 29% II Iz dela dobička, izračunanega na podlagi stopenj, določenih pod L, smejo gospodarske organizacije uporabiti za plačilni sklad največ: 1. panoga: Industrija Stroka 111: Proizvodnja in razdeljevanje električne energije: Elektroenergetski sistem 68% Elektro Ljubljana mesto 30% Stroka 115: Barvasta metalurgija 74% Stroka 116: Proizvodnja plemenitenje in predelava nekovinskih rudnin 62% Stroka 117: Kovinska industrija in predelovanje kovin 63% »ROG«, tovarna koles 82% »SKIP« Vižmarje 51% »Litostroj« 51% Tovarna kovinske galanterije 51% »Unitas« 69% Stroka 119: Elektroindustrija 30% Stroka 120: Kemična industrija 69% Stroka 121: Industrija gradbenega materiala 82% Tovarna gradbenih polizdelkov 82% Stroka 122: Lesna industrija 69% Stroka 123: Industrija celuloze, lesovine in papirja 51% Stroki 124: Tekstilna industrija 68% Bomb. tkalnica, Vižmarje 30% »Pletenina 51% »VATA« Poke 82% »Volnenka« 74% Stroka 125: Industrija usnja in obutve 77% Stroka 126: Industrija gume 82% Stroka 127: Živilska industrija 74% Stroka 128: Grafična industrija 69% Stroka 129: Tobačna industrija 77% 2. panoga: Kmetijstvo »Agroobnova« 85% 3. panoga: Gozdarstvo 85% 4. panoga: Gradbeništvo Stroka 411: Projektiranje 80% Stroka 412: Gradbe 70% Stroka 413: Montaža 65% 5. panoga: Promet 61% 6. panoga: Gostinstvo 85% 7. panoga: Obrt Stroka: predelovanje kovin 88% elektromehanična 74% kemična 88% predelava zemlje 88% gradbena 88% lesna 86% tekstilna 86% predelava papirja 86% predelava usnja 83% živilska 88% grafična 74% osebne storitve 74% Kolikor zneski, izračunani na podlagi teh stopenj, presegajo zneske, izračunane na podlagi lestvice, objavljene z uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o plačah delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 18/54), je treba uporabiti lestvico iz citirane uredbe. Razlika med delom dobička, izračunanim na podlagi stopenj iz prvega odstavka, in delom dobička, ki ga sme gospodarska organizacija porabiti za plačilni sklad, predstavlja sklad za samostojno razpolaganje podjetja. III Plačilni in rezervni sklad trgovskih podjetij Na podlagi 56. in 58. člena uredbe o trgovanju ter trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 56/53) se določajo za posamezna trgovska podjetja tile plačilni in rezervni skladi: Zap št. Naziv podjetja Plačilni sklad v odstotku od doseženega prometa 1. Agencija Slovenija 42 2. »Alpinist« 1,90 3. »ASTRA« 0,84 4. »Avtocommerce« 3,56 *v »Avtotekna« 2,83 6. »Bonboniera« 5,10 7. Ckemo import — export 1,23 8. Cankarjeva založba 7,62 9. »Commerce« 29.18 10. Contitental export 0,33 11. »Delikatese« 7,13 12. »DOM« 5,03 13. »Drogerija« 5,76 14. Državna založba Sloveaije 4,82 15. Drž. gospodarska podjetja za promet z zobarskimi ootrebšeinumi 1,81 16. »EKONOM« 0,94 17. »Eleiktronabava« 0,65 18. »Elektrotehna« 0,65 19. »Emona« 4,34 20. »Export-p roj ekt« 5,11 21. »FOTO LIK« 3,15 22. »Galanterija« 1,17 23. Gasilski servis 1,15 24. »Gorjana« 0.45 25. »GOSAD« 7,25 26. »Grmada« 4.16 27. Gradbeni material 0,98 28. Grafični nabavni zavod 0,30 29. »Hermes« 2.62 30. »Hrana« ',64 31. »Hranila« 4,80 32. Import Company 36.73 33. Intertrade 18,75 34. In ter trans 44,67 35. Izbira 2,41 36. jugoteknika 3,54 37. Kemofarmacija 1,15 38. Kemoservis 1.66 39. Kinematografsko podjetje 8.90 40. Kino Litostroj 24,63 41. Kino Vevče 26.74 42. Kino Šiška 17.81 43. Kino Triglav 18,68 44. Kmetijski magazin 2,37 45. Koloniale 4.28 46. Komisija 2,20 47. Koteks. 1,82 48. Kovina 2,36 49. Kurivo 3,97 50. Kuri voprodaja 7.30 51. LES Ljubljana 2.59 52. Ljubljana-export 0.66 53. Manufaktura 2 08 54. »Mavrica« 1.95 55. »Medex« 3,98 56. »Mercator« 1 66 57. »Merkur« 2 2' 58. Mladinska knjiga 3.60 59. »Mleko« 60. »Mlinar« 2.36 61. Moto Union 9,11 , Plačilni sklad v Naziv podjetja odstotku od dose- st- ženega prometa 62. »Na - ma« 2,29 63. »Odpad«/- 8,44 64. »Oprema-export« 2,03 65. »Petrol« 0,96 66. Podjetje za razdeljevanje filmov 9,56 67. Posredovalna pisarna za promet s premičninami in nepremičninami 47,98 68. »Prehrana« 1,66 69. »Preskrba« 4,71 70. »Radio- center« 0,88 71. »Rožnik« 4,10 72. Sadje zelenjava 4,62 73. »Sanitaria« 5,07 74. »Sanolabor« 1,88 75. »Slovenija avto« 0,66 76. »Sloveni j a-impex« 3,2 77. »Slovenija les« 1,54 78. »Sloveni j a-šport« 4,88 79. »Slovenija-tekstil« 0,12 80. »Slovenija-vino« 2,50 81. » Slo. en i j a - ž i v i nop ro m e t« 2,89 82. Slovenski knjižni zavod 7,90 83. »Steklo« 1.91 84. »Steklo-export« 2,03 85. Suha roba 14,71 86. »Špecerija« 4,28 87. »Špedicija« 20,33 88. »Šumi« 4,17 89. »Telinometal« 1 90. »TEKO« 0,82 91. »Tekstil« 0,75 92. Tekstil obutev 0,75 93. »Tkanina« 2,03 94. »TOBAK« 2,04 93. Trg. podjetje s kmetijskimi pridelki 4,47 96. J’rg. podjetje za nakup in prodajo ■odpadnega materiala 10.70 97. Trgovina z galanterijo GOZSS 4,38 98. »Umetnina« 3,22 99. »Usnje« 1,61 100. »Vet promet« 4.19 101. Vimo-Ljubljana 2,23 102. »Volna« 2,08 103. Volan« 1 104. Zveza čebelarskih društev 12.89 105. »Železničar« 3,34 106. »Železnina« 1,20 Zadružni sektor 1. »Agrotehnika« 0,83 2. Mestna zadružna zveza, trg. pod j. S kmetijskimi pridelki 5,29 3. Mestna zadružna zveza, trg. podjetje za nakup in prodajo lesa 13.49 4. Semenarna Ljubljana 6.33 5. » Slov eni j a -sad j e « 1,91 6. »Umetnišika zadruga« 8,72 7. »Usnjeni izdelki« 1.90 8. Zadružne mlekarne 5,04 9. »Kmečka knjiga«, založba 9,81 10. ONEZ 1»rivsko-frizerske stroke 9,79 H. ONPZ dimnikarjev 0,64 12. ONPZ elektrotehničnih strok 0.73 13. ONPZ Zafos-fotografov 4,33 Zap, št. • Plačilni sklad v Naziv podjetja odstotku od dose- ženega prometa 14. ONPZ gradbenih strok 1,70 15. ONPZ igračarjev in galanteristov »GALIS« 1,75 16. ONPZ kemične stroke .0,49 17. ONPZ kleparjev, inštalaterjev, kot- larjev in kovinostrugarjev 0,31 18. ONPZ knjigovezov im torbarjev 1,70 19. ONPZ kovinskih strok »Železo- promet« 1,82 20. ONPZ mizarjev in sorodnih strok 1.52 21. ONPZ oblačilnih strok 5,86 22. ONPZ pletilcev 1,70 23. ONPZ prevoznikov 1,12 24. ONPZ sobo in črkoslikarjev 0,32 25. ONPZ ščetarjev in metlarjev 2,22 26. ONPZ tapetnikov 2,06 27. ONPZ tesarskih mojstrov 1,52 28. ONPZ urarjev, zlatarjev, optikov in graverjev 5,30 Celotni rezervni sklad znaša za trgovska podjetja 10% od povprečnih letnih obratnih sredstev. Za leto 1954 obračunavajo podjetja za sredstva rezervnega sklada 2% od povprečnih letnih obratnih sredstev. Lestvica za obračunavanje plačilnega sklada trgovskih podjetij Znesek za plačilni sklad trgovskih podjetij in trgovine ne sme presegati zneska, ki se dobi, če se iz razlike med doseženim dn povprečnim skladom trgovskega podjetja uporabi tale lestvica: Ce znaša razlika med povprečnim in dejanskim plačilnim skladom v odstotkih od povprečnega plačilnega sklada Zneska, ki ga sme trgovsko podjetje porabiti za plače do 10% 65 % + 59% na presežek preko 10— 15% na 15% 63,0% + 53% na presežek preko 15— 20% na 20% 60,5% + 47% na presežek preko 20— 25% na 25% 58,0% + 41% na presežek preko 25— 30% na 30% 55,0% + 34% na presežek preko 30— 35% na 35% 52,0% + 29% na presežek preko 35— 40% na 40% 49,0% + 26% na presežek preko 40— 45% na 45% 46,6% + 24% na presežek preko 45— 50% na 50% 44,4% + 22% na presežek preko 50— 55% na 55% 42,0% + 20% na presežek preko 55— 60% na 60% 40,5% + 18% na presežek preko 60— 65% na 65% 38,7% + 17% na presežek preko 65— 70% na 70% 37,2% + 16% na presežek preko 70— 75% na 75% 35,8% + 15% na presežek preko 75— 80% na 80% 34,4% + 14% na presežek preko 80— 90% na 90% 32,1% + 12% na presežek preko 90—100% na 100% 30,0% + 10% na presežek preko 100—120% na 120% 26,7%+ 7% na presežek preko 120—160% na 160% 21,8% + 3% na presežek preko 160—200% na 200% 18,0%+ 1% na presežek preko 200—300% na 300% 12,3% +0,5% na presežek preko 200—300% XVII .poglavje Stopnja dohodnine Na območju mesta Ljubljane se za leto 1954 poleg temeljne dohodnine od kmetijstva, ki znaša 6% od katastrskega dohodka, odmerja tudi dopolnilna dohodnina po tehle progresivnih stopnjah: Davčna osnova Stopnja dopolnilne dohodnine.- do 10.000 din 3 nad 10 do 20.000 din 3,5 nad 20 do 30.000 din 4 nad 30 do 50.000 din 7 nad 50 do 80.000 din 10 nad 80 do 120.000 din 14 nad 120 do 160.000 din 18 nad 160 do 200.000 din 22,5 nad 200 do 250.000 din 27 nad 250 do 300.000 din 32 nad 300 do 400.000 din 37 nad 400 do 500.000 din 42 nad 500 do 600.000 din 48 nad 600 do 700.000 din 52 nad 700.000 din 55 XIX. poglavje Delež občinskih ljudskih odborov pri dohodkih M L O Občinskima ljudskima odboroma Polje dn Šentvid pripada za kritje njihovih proračunov: 1. del dopolnilne dohodnine vseh oblik, ki se pobira na njihovem območju in pripada MLO, in sicer: a) občini Polje 75 % b) občini Šentvid 45 % 2. del dohodka od davka od dediščin in daril, ki pripada MLO, in sicer: a) občini Polje 40 % b) občini Šentvid 45 % 3.100%-na participacija občine Šentvid na socialističnem zakupu gostiln do 30. VI. 1954. XX. poglavje Razdelitev prometnega davka Za pokritje proračuna MLO pripada po določbah republiškega plana MLO: 1. 5 % od skupnega prometnega davka, ki ga plačajo gospodarske organizacije (izvzemši zadružne) na območju MLO; 2. 50 % prometnega davka, ki ga plačajo zadružne organizacije, zasebni obrati in zasebniki na območju MLO; 3. 50% od zneska prodanih vrednotnic; 4. Odlok o uvedbi mestnih taks in mestnega prometnega davka št. 933/53 z dne 18. IX. 1953, objavljen v Uradnem listu LRS, št. 35/53, velja tudi za leto 1954. Določbe citiranega odloka se izpremenijo le toliko, da odpadeta tarifna štev. 4 (prometni davek od klanja živine) in tarifna štev. 9 (prometni davek od biljardov, igralnih kart, balinišč, kegljišč in podobnih iger), ker po določbi odd. G tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 55/53) ljudski odbori na ta promet nimajo pravice, uvajati prometnega davka. XXI. pogilaVje Obresti od osnovnih sredstev komunalnih podjetij Obrestna mera od osnovnih sredstev podjetij se določa: komunalnih 1. za Električno cestno železnico 1 % 2. za Mestno plinarno 2% 3. za »Labode 1% od vrednosti osnovnih sredstev. XXII. poglavje Rezervni sklad Od doseženega dobička pripada gospodarskim organizacijam del sredstev, iz katerih se formira rezervni sklad. V rezervni sklad gospodarske organizacije se v letu 1954 prenese 2 % od zneska stalnih obratnih sredstev. XXIII. poglavje Sredstva za investicije V sklad za kreditiranje gospodarskih investicij, ki je bil ustanovljen z odlokom MLO, žt. 1098/53 z dne 11. IX. 1953 (Uradni list LRS, št. 33/53) se bodo v letu 1954 stekali dohodki: a) del presežika akumulacije iz skladov iz leta 1953, b) presežki proračuna in dohodkov iz gospodarstva v letu 1954, c) odplačane anuitete za posojila iz preteklega leta, č). obresti od osnovnih sredstev komunalnih podjetij. Pogoji za uporabo sredstev tega sklada so predpisani s citiranim odlokom in zveznimi predpisi. XXIV. poglavje Skladi 1. Sklad za obnovo, gojitev in varstvo goz dov V mestni sklad za obnovo gozdov se vplačuje od lesa iz gozdov splošnega ljudskega premoženja celotna vrednost lesa na panju, ki je določena z uredbo o skladih za obnovo gozdov. Sredstva sklada za obnovo gozdov se uporabljajo za nego in obnovo gozdov mesta Ljubljane, za vzdrževanje in graditev gozdnih komunikacij, za urejanje (taksacijo) gozdov, za plače logarjem in čuvajem ter za kritje administrativnih izdatkov mestne gozdne uprave. Iz mestnega sklada za obnovo gozdov se odvaja bd 1. IV. 1954 35% v republiški sklad za obnovo gozdov. Gozdni skladi, ki se še vodijo pri posameznih kmetijskih zadrugah, se morajo takoj odvesti v sklad MLO. Deleži občinskih skladov za obnovo gozdov bodo pozneje določeni. Predračun sklada za leto 1954 izkazuje 4,503.600 din dohodkov in prav toliko izdatkov, ki se bodo krili v višini 3,000.000 din iz dohodkov v letu 1954 in v višini 1,503.600 din iz presežka dohodkov iz leta 1953. 2. Sklad za urejanje voda Sredstva mestnega sklada za urejanje voda v območju MLO Ljubljana se bodo uporabljala za vzdrževanje in obnavljanje obstoječih in za zgraditev novih regulacijskih in melioracijskih naprav, za urejanje hudournikov ter za študij in raziskavo vodnogospodarskih problemov. Sredstva sklada Za urejanje voda so: 1. prispevki za uporabo vode, ki jih plačujejo industrijske in obrtne organizacije, ki uporabljajo več kot 10.000 mJ vode letno. Prispevek znaša 2°/(,o od celotnega bruto proizvoda gospodarske organizacije; 2. prispevki, ki jih plačujejo vse industrijske im obrtne gospodarske organizacije, ki spuščajo v nadzemne ali podzemne vode neposredno ali posredno take snovi, ki kvarno vplivajo na vodnogospodarske naprave ali sicer škodujejo splošnim gospodarskim koristim. Prispevek se plača od celotnega bruto proizvoda: a) za industrijo celuloze, papirja in lepenke do 4 %o b) za druge gospodarske organizacije do 2 %o Zavezanci, ki plačujejo prispevek po točki la), ne plačajo prispevka po točki Ib). Zavezanci, ki plačujejo prispevek la) in b), pa niso oproščeni plačila prispevka po točki 2, če so sicer dani pogoji za predpis prispevka. Prispevka za uporabo vode so oproščene gospodarske organizacije, ki jih zakon o skladih za urejanje voda taksativno našteva. Obveznost plačevanja velja od 1. aprila 1954. Predračun dohodkov in izdatkov sklada bo potrjen pozneje. 3. Sklad za gradnjo, vzdrževanje 'in upravo hiš Po uredbi o upravljanju stanovanjskih hiš upravljajo stanovanjske hiše, ki so splošno ljudsko premoženje, zadružna last, last družbenih organizacij, in zasebne stanovanjske hiše, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, stanovanjske skupnosti. Dohodki od najemnin bodo za leto 1954 predvidoma znašali skupaj 315 milijonov din, v tem znesku je upoštevan tudi del (največ 10%), ki pripada lastnikom hiš. Delitev najemnin na sklade (amortizacijski skladi, sklad za tekoče vzdrževanje in sklad za hišno upravo) bo določena s posebnimi predpisi MLO. Sklad za zidanje novah stanovanjskih hiš bo predvidoma znašal 84,5 milijonov dinarjev. Četrti del SKUPNA SREDSTVA MLO IN NJIHOVA RAZDELITEV Bilanca dohodkov in izdatkov MLO Dohodki: 1. Dohodki iz gospodarstva: a) ostanek dobička gospodarskih or- 2.327 ganizacij 1.997 b) 5 % zvezni prometni davek c) 50 % participacija na prometnem davku zadružnega in privatnega sek- 120 torja in od davčnih vrednotnic 210 2. Drugi dohodki: 240 a) dopolnilna dohodnina obrtnikov b) dopolnilna dohodnina kmetijskih 77 gospodarstev c) dopolnilna dohodnina samostojnih 38 poklicev 10 č) dohodnina od premoženja 17 d) davek od dediščin in daril 12 e) zeml ja rih a 6 f) takse. 80 3. Dohodki uradov in ustanov 4. Presežek dohodkov finančno samostoj- 25 nih ustanov 30 5. Mestni prometni davek 20 6. Mestne takse 13 7. Razni nepredvideni dolfodki 8. Presežek proračunskih dohodkov iz 5 2.660 leta 1953 271 9. Presežek AS dz leta 1953 870 Skupaj dohodki 3.801 St. D-3776./2 Ljubljana, dne 16. aprila 1954. Izdatki: v milijonih dinarjev 1. Proračunski izdatki za kulturo in prosveto, zdravstvo in socialno skrbstvo, državno upravo in proračunska rezerva 1.510 2. Proračunske investicije 884 3. 35 % prispevek LRS in del prostega razpolaganja gospodarskih organizacij 1.067 4. Mestni kreditni sklad za kreditiranje gospodarskih investicij 340 Skupaj izdatki: 3.801 Predsednik MLO: Dr. Heli Modic 1. r. 398. Na podlagi 16. člena ter 2. točke 64. člena v zvezi s 96. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih je okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 5. aprila 1954 sprejel in dne 23. junija 1954 dopolnil ODLOK o družbenem planu okraja Ljubljana okolica za leto 1954, ki se glasi: 1. člen Sprejme se družbeni plan okraja Ljubljana okolica za leto 1954. P r v i d e 1 PREGLED RAZVOJA GOSPODARSTVA OKRAJA LJUBLJANA OKOLICA ZA LETO 1953 I. poglavje Skupni družbeni proizvod Skupni družbeni proizvod, izračunan po pred-videnih cenah za leto 1954, je znašal 1952 1953 Indeks 1952-100 Skupni družbeni proizvod v tisočih dinarjev 9,739.919 10,865.575 111 na enega prebivalca v dinarjih 82.583 90.894 110 Povečanje družbenega proizvoda po posameznih panogah, izraženo v indeksih, je takole (za leto 1952 =* 100): 1953 Industrija 112 Kmetijstvo 104 Gozdarstvo 120 Gradbeništvo 126 Promet 123 Trgovina 122 Gostinstvo 126 Obrt 104 Skupno gospodarstvo 111 II. poglavje Spremembe v razvoju gospodarstva v letu 1953 Industrija Povečanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje, prikazano v indeiksik, je ža leto 1953 tole: Stroka: * (Leto 1952 = 100) indeks: 111 Proizvodnja električne energije 107 116 Proizvodnja in predelava nekovinskih rudnin 164 117 Kovinska industrija 121 119 Elektroindustrija 134 120 Kemična industrija 126 121 Industrija gradbenega materiala 127 122 Lesna industrija in eksploatacija gozdov 153 123 Industrija lesovine, celuloze in papirja 107 124 Tekstilna industrija 91 126 Industrija usnja in obutve 105 127 Živilska industrija 116 b) V letu 1953 je zaznamovano veliko povečanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje. Sprostitev objektivnih ekonomskih zakohov in poglabljanje demokracije in decentralizacije se je močno pokazalo v gospodarskem življenju. V vseh industrijskih panogah se je proizvodnja povečala, razen v tekstilni industriji, ker ta ni imela na zalogi surovin zaradi otežkočenega uVoza. c) Zaradi preusmeritve proizvodnje v letu 1952 na finejše proizvode je bila distribucija blaga po takratnem planskem sistemu izvršena s pomočjo regresov, zato je bila potrošnja vsega blaga popolna, v letu 1953 pa laikih pojavov ni več opaziti. č) Na višino industrijske proizvodnje je vplivalo tudi večje število delovne sile. V letu 1953 je bilo zaposlenih 1500 delavcev več kot v letu 1952. d) Pregled povečanja celotne industrijske proizvodnje v letu 1953, ločeno po strokah: Stroka 111 — Proizvodnja elektroenergije V proizvodnji električne energije zaznamujemo 7% povečanja nasproti 1952, kar je v glavnem pridobljeno z novim agregatom v HE Medvode, ki ima letno zmogljivost (v5 milijonov kWh. Stroka 116 — Proizvodnja'! n predelava n ekovin 'Večji vzpon zaznamujemo v proizvodnji, oplemenitenju in predelovanju nekovin, kjer je količinsko dosežena proizvodnja za 64 % večja kot v letu 1932. To povečanje je posledica novih naprav, intenzivnejšega izkoriščanja rudnega bogastva (surovi burit) in razširitve proizvodnje azbestnih in bakelitnih proizvodov (»Donit« Medvode). Strelka 117 — Kovinska industrija V kovinski industriji se je V količinskem obsegu povečala zlasti proizvodnja sive litine (324 %) in proizvodov kmetijskega orodja ter opreme (171%). Povečanje je posledica dograditve tovarne »Titan« in razširitve proizvodnje v Kovinski industriji na Igu. Stroka 119 — Elektroindustrija Dvig proizvodnje za 34 % v elektroindustriji je povzročila zlasti izpopolnitev podjetja »Jambor« (var-jetije v lopah, dokončanje montažnih dvoran) in v&kladitev proizvodnje v podjetju »Elma«. Stroka 120 — Kemična industrija Indeks 126 v kemični industriji nam prav tako pokaže dvig. proizvodnje, in sicer v barvni industriji (zaradi proizvodnje podvodnih barv) in v industriji lakov. S proizvodnjo v Jetu 1952 ni prave primerjave, ker takrat ni bila proizvodnja na normalni višini in je normalno stanje v letu 1953 doseženo zaradi normalnega dotoka surovin in zaradi ugodnih tržnih pogojev (izvoz). Stroka 121 — Industrija gradbenega m a t e ri a la Industrija gradbenega materiala je bila v letu 1952 v zastoju ter je porast na 127 % v letu 1953 nekako normalen, ker je bila v tem letu ugodna gradbena konjunktura, tako da je dejansko povečanje le minimalno. Stroka 122 — Lesna industrija in eksploatacija gozdov Povečanje v lesni industriji na 153 % je povzročila preusmeritev proizvodnje na finalne proizvode. Zaradi ugodne izvozne konjunkture je bilo tudi več rezanega lesa. Povečanje jf bilo pri rezanem lesu, in sicer: pri bukovini (29,52 %), pri parketu (197%), pri zabojih (170 %), pri pohištvu in drugih proizvodih (lesna moka) (29 %). V prihodnosti se pričakuje okrepitev finalnih proizvodov. Stroka 123 — Industrija lesovine, celuloze in papirja V industriji papirja vidimo le manjše povečanje, 107 %, to pa v proizvodnji pisalnega papirja, še bolj pa v proizvodnji lepenke po dograditvi oddelka za lepenko v Tovarni papirja na Količevem. Z vzpostavitvijo novega parnega kotla bo proizvodnja nemotena ter je pričakovati, da se bo še nadalje povečala. Stroka 124 — Tekstilna industrija Tekstilna industrija zaznamuje padec na 91 % zaradi otežkočenega uvoza surovin, zaradi pomanjkanja deviznih sredstev, zlasti zmanjšanje pri uvozu bombaža (preko 300%). Potrebna denarna sredstva, uporabljena za uvoz konopljene preje, bi bilo bolje uporabiti za investicije predilnic«, ker je na območju FLRJ dovolj konoplje. / Stroka 125 — Industrija usnja in obutve V industriji usnja je promet majhen (105 %) in je v glavnem podan v usnjarski konfekciji (»TOKO« in »Usnje Vrhnika« z novo proizvodnjo). Povečanje je vezano tudi na deloma novo dograditev industrije v Šmartnem pri Litiji (podplati za 30%). 'V proizvodnji svinjskega usnja je rahel padec zaradi politike cen. Stroka 127 — Živilska industrija Proizvodnja v živilski industriji kaže znaten napredek. Povečanje 116% je zaradi izpopolnitve obrata V Šmarci pri Kamniku. Proizvodnja škroba občutno pada zaradi pomanjkanja surovin (koruze). ■ III. poglavje Pregled naprav, ki so pričele obra-' tovati v letu 1953 a) V elektrogospodarstvu so pričele v letu 1953 obratovati tele naprave: HE Medvode s 1. agregatom z zmogljivostjo 8,5 kW oziroma z letno zmogljivostjo 65 milijonov kWh. b) V kovinski industriji so nove kapacitete omogočile že v letu 1953 dvig proizvodnje temperlitine v tovarni »Titane v Kamnik t in bodo omogočile v letu 1954 še povečanje proizvodnje na 900 ton. c) V elektroindustriji so prav tako omogočile nove naprave dvig proizvodnje v podjetju »Jambor» za 50% bruto produkta. Drugi del SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA OKRAJA LJUBLJANA OKOLICA V LETU 1954 IV. poglavje Industrija 1 Razvoj industrijske proizvodnje v letu 1954 se bo dosegel: a) z obratovanjem novih naprav in večjo izrabo že obstoječih naprav, b) s povečanjem izvoza industrijskih proizvodov, c) s povečanjem proizvodnje predelovalne industrije, č) z boljšo preskrbo industrije s surovinami. 2 Na podlagi doseženih uspehov v letu 1953 ter omenjenih sprememb v našem družbenem in gospodarskem življenju se predvideva povečanje industrijske proizvodnje. Povečanje fizičnega obsega proizvodnje v industriji, predvideno za leto 1954, kažejo tile indeksi: Leto 1953 = 100 indeks 111 proizvodnja električne energije 104 116 proizvodnja, oplemenitenje in predelava nekovin 101 117 kovinska industrija 148 119 elektroindustrija 106 120 kemična industrija 100 121 industrija gradbenega materiala 103 122 lesna industrija 105 123 industrija lesovine, celuloze in papirja 99,5 124 tekstilna industrija 99 125 industrija usnja in obutve 106 127 živilska industrija 131 Po indeksih za leto 1954 vidimo, da bo proizvodnja še nadalje rasla v vseh panogah industrije, razen v industriji celuloze in tekstilni industriji. Za prvo bo vprašanje celuloznega lesa kot surovine, za drugo pa slabo kaže glede uvoza zaradi perečega stanja deviznih sredstev. Najmočnejši bo dvig proizvodnje v kovinski industriji, to pa zlasti po izvršenih investicijah (temperlivarna »Titan») in izdelavi novih proizvodov. Zaradi velikega povpraševanja na trgu je tudi predvideno povečanje proizvodnje kovanega orodja. 3 Glede na predvideni dvig industrijske proizvodnje se bo povečalo število zaposlenih, ki bo za 700 do 800 večje kot v letu 1953. 4 Da bi se doseglo predvideno povečanje proizvodnje za leto 1954, bodo morala celotni kolektivi v gospodarskih organizacijah usmeriti vse svoje napore: a) da maksimalno izrabijo zmogljivost naprav, b) da prilagodijo proizvodnjo v najvišji meri potrebam domačega in zunanjega trga, s čimer si bodo zagotovili večje možnosti za nabavo surovin doma in v inozemstvu in s tem še bolj izrabili zmogljivost svojih naprav, c) da vpeljejo skrajno varčevanje in racionalnost v svojem poslovanju ter dvignejo storilnost dela, da bodo mogli uspešno prodati svoje izdelke na domačem in tujem trgu. 5 Stroka 111 — Proizvodnja električne energije Za leto 1954 se predvideva obratovanje II. agregata HE Medvode, ki bo dal letno 65,000.000 KWh. Zaradi redne dobave električne energije bi bilo priporočljivo, da industrijska in druga podjetja pre^ usmerijo svojo proizvodnjo na večjo izrabo naprav v času, ko je električne energije dovolj. 6 Stroka 116 — Proizvodnja, plemenitenje in predelava nekovin Predvideva se isti obseg proizvodnje kot v letu 1953, potrebe domačega in inozemskega trga pa silijo k zvišanju proizvodnje (barit, gradbena keramika, kalcit). Rudnik barita Pleše — Sitarjevec si mora oskrbeti mehanizacijo (separacijo im flotacijo) zaradi intenzivnejšega izkoriščanja rud (manjši odpadek). Z raziskovanjem jamskih plasti si mora zagotoviti zadostne količine rudnine za nadaljnjo proizvodnjo. Da se zagotovi proizvodnja v naslednjih letih, je potrebno raziskovanje novih plasti tudi v rudniku kaolina Crna. Ker je močno povpraševanje po tej surovini, je treba razširiti proizvodnjo in priti do proizvodnje mletega kaolina in temnega tufnega skril ja. Keramičnodcemična industrija si mora prizadevati, da se akonce.ntrirajo njeni obrati zaradi znižanja proizvodnih stroškov in da se poveča kapaciteta. Aktualno je tudi vprašanje združitve s podjetjem »KALCIT«, ki si mora za povečanje proizvodnje oskrbeti mehanizacijo (drobilci, mlini). Trg zahteva večje količine parovodnih tesnil, zato je potrebno, da se obstoječe kapacitete izrabijo do maksimuma. Skrbeti je treba tudi za izboljšanje drugih vrst tesnil tako glede kvalitete kot glede kvantitete, ker se tesnila v precejšnji meri še uvažajo. Kot glavno nalogo bi morala podjetja upoštevati: zboljšanje kvalitete in razširitev sortimeuta. 7 Stroka 117 — Kovinska industrija V kovinski industriji se predvideva znatno povečanje proizvodnje v temper litini (64%), armaturah (80%), fitingih (80%), tehtnicah (90%), kovanem orodju (50%). 'V bistvu je to posledica dovršitve investicij in boljše izrabe kapacitete. Za povečanje proizvodnje bo Tovarna kovanega orodja nujno morala obnoviti zastarelo opremo in jo nadomestiti z novimi stroji. Kovinska industrija Ig mora proučiti možnosti za izdelavo novih proizvodov in za preusmeritev pro- izvodnje, ker se sedanje velike zaloge ne morejo vnovčiti. Iskati je treba možnosti, da se zboljša dosedanji proizvajalni postopek ter izboljša kvaliteta izdelkov, znižajo stroški in da se preide k bolj strokovni obdelavi novih proizvodov. Podjetje »Mii nos troj« si bo moralo prizadevati, da razširi obrat glede na naročila iz inozemstva. Razširitev mora podjetje izvesti iz lastnih sredstev, kar je v danih pogojih mogoče in najhitrejše. Naloge v tej stroki zahtevajo: da se izrabijo vse naprave, s čimer bo dosežena skladnost z naraščajočimi potrebami, da se iščejo možnosti, da se stroji in naprave, ki zaradi dosedanjega proizvajalnga postopka niso bili polno izkoriščeni, 100% izrabijo s primerno dopolnilno proizvodnjo. 8 Stroka 119 — Elektroindustrija Glede na potrebe trga in glede na racionalnejšo izrabo že obstoječih naprav je predvideno povišanje proizvodnje za 6%. Potrebno je zlasti izboljšanje kvalitete in sorti-menta, kar bo omogočilo konkurenco z inozemskimi produkti. 9 Stroka 120 — Kemična industrija Predvideva se isti obseg proizvodnje kakor v letu 1955, vendar je predvidena izboljšava kvalitete podvodnih barv (»COLOR«), Za podjetje »BELINKA«, l^i se še gradi in ki bo predvidoma začelo obratovati v letu 1954, je potrebnih še 300 milijonov investicij, kar pa ne more predstavljati bistvene ovire, ker bo dve tretjini proizvodov tega podjetja izvoženih in ker bo podjetje s tem dobilo dragocene devize. V kemični industriji je zlasti potrebno: da se poveča proizvodnja s pomočjo domačih surovin, n. pr. litopona, mirnija, železnih oksidov itd., da se izboljšata kvaliteta in Sortiment tudi pri drugih kemičnih proizvodih. 10 Stroka 121 — Industrija g r a d b e n e g a materiala Proizvodnja gradbenega materiala v letu 1954 bo predvidoma normalna. Povišanje je odvisno od razvoja gradbene delavnosti oziroma od razpoložljivih investicijskih sredstev za leto 1954. Proizvodnja zadostuje za domače potrebe, vendar pa zahteva nadaljnje izboljšanje kvalitete že v pripravi surovin. 11 Stroka 122 — Lesna industrija V lesni industriji je za leto 1954 predviden dvig proizvodnje finalnih izdelkov ter boljša izraba odpadkov (lesna moka), ker bo manj rezanega lesa. Dvig je predviden za lesno moko (20%), parkete (50%), zaboje (20%), pohištvo (60%), furnir (34%). Prizadevati si je treba, da se pri prometu z lesom upoštevajo za porabo lesa lokalni viri, da se tako preprečijo križni transporti. Prav tako je treba uporabljati vse možnosti pravilnega sortiranja lesa, da gre manj v rezanje (ustvarjanje manjših odpadkov) in da se obdrži večja vrednost. Ukiniti je treba žage pri zadrugah, ki se pe#ijo z nakupom in prodajo lesa, ker zadostuje obstoječa trgovsika mreža z lesom. 12 Stroka 123 — Industrija lesovine, celuloze in papirja V tej industriji proizvodnja polagoma narašča z izpopolnitvami investicijskih naprav (oddelek za lepenko 36%). V Količevem obstoji problem dograditve parnega kotla, kar moti proizvodnjo. V podjetjih te panoge je treba ukreniti tole: izdelovati izvozne produkte in s tem v zvezi dvigniti kvaliteto, izrabiti vse razpoložljive naprave za proizvodnjo lesovine, opraviti popravila v krajšem času, da se ne oškoduje časovni fond za proizvodnjo, zmanjšati količino odpadkov, ki gredo ponovno v predelavo, uporabljati čitmveč drugih vrst lesa in odpadkov, zaradi pomanjkanja lesa iglavcev. 13 Stroka 124 — Tekstilna industrija Tekstilna industrija ostane na višini proizvodnje iz leta 1953, in sicer v glavnem zaradi zastarelosti obratov (stroji so večinoma že doslužili) in pa zaradi uvoza surovin (40% surovin se uvaža). Naloga tekstilne industrije v naslednjih letih je obnova strojnega parka. V industriji plaj.ua nujno zahteva domači trg vzpostavitev obrata za proizvodnjo gasilnih cevi iz konoplje. Investirati bi bilo treba nove naprave za proizvodnjo konopljene preje, ki se doslej skoraj izključno uvaža, pa je teh surovin dovolj v FLRJ. V Tovarni sanitetnega materiala nujno zahteva proizvodnja razširitev prostorov. Proizvajalci morajo skrbeti za znižanje cen v tej panogi, ker je cena zaradi uvoza zurovin 'že tako obremenjena z davščinami in drugimi dajatvami. Za boljše vzdrževanje strojnega parka ter za postopno odstranjevanje grl je v tej stroki zlasti treba pravilno uporabiti znatno večja amortizacijska sredstva. 14 Stroka 125 — Industrija usnja in obutve V letu 1954 se predvideva dvig proizvodnje za 6%, vendar je to odvisno od dograditve tovarne v Šmartnem pri Litiji (parni kotel), sanacije Tovarne usnja na 'Vrhniki ter modernizacije tovarne v Kamniku. Pripravljajo se možnosti za izdelovanje krzna v Šmartnem pri Litiji in so zato potrebne le minimalne investicije. Naloge v tej stroki so: izboljšanje kvalitete, posebno zaradi izvoza. Zainteresirati je treba tudi domača tržišča, da zberejo večjo količino kož ter da z enotnim nastopom na trgu preprečijo dvig odkupnih cen. 15 Stroka 127 — Živilska industrija Živilska industrija predvideva v letu 1954 dvig proizvodnje na 151%. Ta dvig gre zlasti prti testeninah na 200%. Obstoječa proizvodnja zahteva razširitev ter zboljšanje kvalitete in sortimenta, določitev pravilne sestave izdelkov s fcimvečjo biološko vrednostjo. Prizadevata si je treba tudi, da se reši problem cenene embalaže, da se ne bodo živila kvarila in da bodo ustrezala higienskim zahtevam. Posebna naloga proizvodnje je navezovanje stabiega stika s pridelovalci surov in ter viplivanje, da se pospešuje taka kmetijsika proizvodnja, ki bo omogočala zadostno oskrbo s kvalitetnimi surovinami. Z ozirom na ugodnosti v živilski industriji (regresi in manjša stopnja obrestne mere od osnovnih sredstev) morajo kolektivi voditi politiko znižanja cen. V. poglavje Kmetijstvo Ker je na območju okraja Ljubljana okolica 2,6-krat več travnikov in pašnikov kot njiv, je ta predel tipično živinorejsko-poljedelski. Naslednji prikaz kaže površino zemljiških kategorij v ha in plan zemljiških kategorij za leto 1934: 1952 1953 1954 Indeks (1. 1953 = 100) Njive in vrtovi 26.918 28.317 28.290 99 Sadovnjaki 1.134 1.327 1.334 102 Vinogradi 170 179 179 100 Travniki | in senožeti 30.390 38.901 39.001 101 Pašniki 23.876 21.984 21.000 96 Ribniki in močvirja 400 428 428 10O Nerodovitno 9.055 8.817 8.717 99 Gozdovi 90.858 91.848 92.832 101 Skupaj 191.801 191.802 191,801 Nerodovitna tla bodo v letu 1954 zmanjšana za 1%, zlasti pri izsuševanju barja in s pogozdovanjem. Površine sadovnjakov bodo povečane za 2% na račun njivskih površin. Gozdne površine bodo na račun travnikov in pašnikov povečane za 1%, in sicer zlasti v hribovitih strmih legah. Posamezne delavnosti kmetijstva, izražene v vrednosti, se bodo spremenile predvidoma takole: Realizacija Plan Indeks 1953 1954 (1. 1953 = 100) v tisočih din 1. Poljedelstvo 608.913 627.180 103 2. Sadjarstvo 92.102 93.944 102 3. Vinogradništvo 4. Živinoreja 1,092.243 1,146.855 105 5. Predelava 6.099 6.099 100 6. Gozdarstvo 382.499 363.374 95 7. Postranska delavnost 402 414 103 Kmetijstvo stkupaj 2,182.258 2,237.866 102,5 Brez gozdarstva (toč. 2) 1,799.759 1,874.492 104,2 Iz tega prikaza je razvidno, da se bo kmetijska proizvodnja povečala za 4,2%, upoštevajoč cene iz leta 1953 in povprečno dobre letine. Število živine se bo v vseh sektorjih lastništva predvidoma tako povečalo: Indeks 1953 1954 (1. 1953 = 100) Konji 10.087 9.500 95 Govedo 47.107 49.000 104 Prašiči 34.266 35.000 105 Ovce, koze 9.743 10.000 103 Perutnina 127.377 128.000 101 Pri goveji živini se bo povečalo število krav in s tem v zvezi se bo zvišala mlečnost in število telet. Pri drugi živini predvidevamo boljše krmljenje ih bo s tem pridobljeno na teži klavne živine. Zaradi večjega števila živine bo več hlevskega gnoja, kar bo imelo za posledico večji donos v poljedelstvu. Zaradi zaostalosti kmetijstva so v letu 1954 predvidena tale denarna sredstva za dvig kmetijske proizvodnje: , Dotacija iz in ve- Proračun iticijskih 1. Subvencija posestvom kreditov (Ponoviče, Črnelo) 8,000.000 2. Subvencija za plemenjake 2,500.000 3. Veterinarski ukrepi 4,850.000 4. Semenska služba 370.000 5. Sanacija sadjarstva (drevesnica) 2.630.000 6. Zatiranje rastlinskih škodljivcev 5,034.000 7. Razstave, predavanja, te- čaji, kadri 610.000 8. Komisija za analize 300.000 9. Melioracija barja z bagri 22.000.000 10. Melioracija Gradaščice, Dobrova 1,000.000 11. Melioracija Kamniške Bistrice 8,000.000 12. Melioracija Račne 3,000.000 13. Melioracija Drtiuščice (Moravče) 300.000 14. Melioracija Horjnlščice 500.000 15. Melioracija v Logatcu 500.000 16. Proučitev poizkusnih polj — barja 500.000 17. Posestvo Vodice 2,200.000 Skupaj 24,294.000 38,200.000 Skupaj znesika iz proračuna in dotacij iz investicijskih kreditov za pospešitev kmetijstva 62,494.000 Efekt vloženih sredstev se ne bo v celoti pokazal že v letu 1954, pač pa postopoma v prihodnjih letih. Pri obravnavi denarnih sredstev moramo upoštevati tudi del dobička pri splošnih kmetijskih zadrugah, namenjen za pospeševanje kmetijstva, ki znaša 35,850.000 din. Organizacija kmetijske službe se bo poglobila z uvajanjem sektorskih agronomov, podobno kot v gozdarski in veterinarski službi. Da bomo v kmetijstvu povečali proizvodnjo, bo treba uporabiti tele ukrepe, ki jih mora kmetijska inšpekcija dobro nadzirati: 1. agrotehnični ukrepi: pravil n a uporaba gnojil, pospeševanje semenske službe s poudarkom na krmnih rastlinah, skrb za boljšo obdelavo zemlje ter kontrola obdelave v socialističnem sektorju; 2. boljša in rentnbilnejša izraba kmetijskih strojev in naprav; 3. zatiranje škodljivcev na njivskih kulturah in na sadnem drevju (kapar, koloradski hrošč) z dobro organizacijo in gmotno podporo (dotacijo); 4. asanacija sadjarstva, pospešeno čiščenje in škropljenje, saditev sadnega drevja, odstranitev starega drevja, pospešitev ustanavljanja drevesnic (zlasti v Kamniku) 5. subvencija za plemenjake (bike, merjasce) in umetno osemenjevanje, povečanje mlečnosti, selekcija živine, zboljšanje krm.il in krmne baze, izraba znanstvenih izsledkov, proizvodnja krmnih semen, izboljšanje travnikov z boljšim gnojenjem, proučitev odprtih ''levov in preusmeritev investicij v naprave silosov, gnojniČnih jam in skladišč; 6. veterinarski ukrepi (zatiranje živalskih bolezni, zlasti tuberkuloze pri goveji živini, kokošje in svinjske ku-e); 7. izboljšanje organizacije kmetijske službe, poostritev kontrole ter izpopolnitev trgovske mreže v kmetijstvu; 8. organizacija razstave kmetijskih pridelkov, tečajev in strokovnih predavanj; 9. organizacija poizkusnih postaj na izsušenem delu ljubljanskega barja pod vodstvom kmetijskih znanstvenih ustanov. VI. poglavje Gozdarstvo Okraj Ljubljana okolica ima skupno 91.848 ha gozdov in gozdnih površin, t. j. 47,9% vseh zemljišč. Gozdovi so po večini močno izčrpani, to vidimo iz naslednjh pokazateljev o zalogah lesa in prirastku v primerjavi z normalno zalogo in prirastkom: Primerjava sečenj v letu 1952, 1953, 1934 (leto 1952 jo indeks 100) nam pokaže tako sliko: Posek 1952 Kvote po P°_ republiškem planu 1954 1. Skupna sečnja, v tem: 100 77,6 65,9 a) za industrijo 100 64,1 46,9 b) za lokalno porabo 100 61,4 55,3 c) za lastno porabo v tem: 100 93,1 83,6 državni sektor 100 46 30,6 privatni sektor 100 87 76,1 Plan izrabe gozdov za leto 1954 je tak Tehn. les Drva Skupaj Prodaja 39.285 17.050 56.335 Lastna poraba 22.673 60.350 83.023 Skupaj 61.958 77.400 139.358 Ključni sortimenti pa so: celulozni les 7900 m3 jamski les 6600 m* ’ Posebej se predvidevajo: sečnje iz nataksacijske mase, to so drva za lastno porabo 43.650 m* predvsem iz čiščenj in iz negozdnih tali. V zvezi z znižanjem sečnje je treba omeniti previsoko kapaciteto žagarskih obratov. Ta je znašala konec leta 1953: 28 polnojarmemiikov z letno kapaciteto 87.050 m* 53 venecijamk (dovoljenih) z letno kapa c i t e to 17.331 m3 Skupno 104.381 m3 Zmogljivost naših gozdov, računajoč hlodovino nad 20 cm premera, znaša: v socialističnem sektorju 10.000 m3 v privatnem sektorju 40.000 m3 Skupno 50.000 m* Zmogl jivost žag je 209 % zmogljivosti gozdov. »N v; at Zadružni j sektor i Privatni sektor Skupaj m3 Sedanja zaloga na 1 ha povprečno 116 115 76 83 Normalna zaloga na 1 ha 260 260 202 213 Izkoriščeno 45 44 38 39 Sedanji prirastek na 1 ha 2,99 2.99 2,42 2,52 Normalni prirastek na 1 ha 4,05 4,03 3,99 4,00 Da dvignemo donos gozdov in zvišamo gozdni fond do gospodarsko zaželene višine, bomo morali poleg gozdnih gojitvenih ukrepov (v okviru lO-lct-nega perspektivnega plana obnove gozdov) in poleg pospešenega dograjevanja gozdne cestne mreže, kar je prvi pogoj za intenziviranje gozdnih gojitvenih del in za boljšo izrabo stega lesa, ki je doslej propadal neuporabljen, uporabiti najizdatnejši ukrep, t. j. zniževanje sečnje. Urejanje gozdov, ki je za bodoče gospodarjenje z gozdovi odločilnega pomena, smo predvideli za letos v nedržavnem sektorju v dveh občinah, Kresnice in Ig, skupno 5000 ha. S tem v zvezi je tudi pospešena graditev gozdnih komunikacij, ki je v letu 1954 predvidena takole: graditev novih gozdnih poti 21,9 km popravila gozdnih poli 1018,9 km Gojitev gozdov: V letu 1954 jc predvideno v nedržavnem sektorju: novih pogozdovanj 90,36 ha »popolnitev sestojev 133,30 ha čiščenje sestojev in grmišč 880,30 ha apnjen je s satur. muljem 8,00 ha Za vzgojo sadik se v letu 1954 predvideva ustanovitev dveh večjih drevesnic in več manjših. Sklad za obnovo gozdov: Glede na zmanjšanje sečnje se v letu 1954 in spričo dejstva, da so bile nove zvišane postavke uveljavljene šele s t. marcem 1954, torej v času, ko je zimska sečnja in s tem sečnja za leto 1954 v glavnem končana, bodo dohodki sklada manjši, kot v letu 1953. Skupni dohodki bodo znašali: iz prodaje 52,054.214 din iz lastne porabe 9,735.555 din skupno 61,789.769 din Od tega bo odvedeno v republiški sklad: 30% do 1. III. 1954, kar znaša 14,010.511 din 35% od 1. III. 1954, kar znaša 5,280.823 din 19,291.334 din V okrajni in občinski sklad se steka ostanek, ki bo znašal 42,498.47" din. Sredstva za okrajni sklad in za posamezne občinske sklade so določena v XXI. poglavju družbenega plana. Naloge gozdarstva v letu 1954 1. Prizadevati se je treba za racionalno rabo lesa, in to že ob poseku, t.- j. izdelati ga je treba v Sortimente, ki dajejo največjo vrednost in so hkrati z gospodarskega vidika najvažnejši (ključni Sortiment i). 2. Omejevati je treba še nadalje obratovanje vene-oijank in zastarelih pol noj armenski h žag. Število venecijank, ki razrezujejo les za domačo porabo, naj bo le tolikšno, kolikor je to nujno potrebno za kmečka gospodarstva, kjer ta gospodarstva nimajo možnosti razrezovati les na racionalnejših obratih. 3. Porabo drv je treba zmanjšati na minimum. V predetih, kjer ni drv za lastno uporabo, je treba pospeševati zamenjavo drv za jamski les. 4. Porabo lesa v gradbeništvu je treba zmanjšati na minimum. 5. Vztrajati je treba na natančni evidenci, ki bo zajela celoten posek, oddajo oz. porabo lesa (industrija, lokalna poraba, lastna poraba), 6. Pospeševati je treba graditev in popravila gozdnih cest, potov in drugih gozdnih komunikacij, kajti le na ta način bo mogoče izrabiti še v večji meri tudi lesne maso, ki sicer propada v gozdovih (sečni odpadki in slučajni sečni pripadki). 7. Pogozdovanje, čiščenje in druga gojitvena in varstvena dela je treba povečati tako, da bodo v v skladu z 10-letnim perspektivnim planom. Tu je izredno važna večja proizvodnja sadik. Potrebno bo ustanoviti nove drevesnice. 8. Prikladne terene je treba pogozdovati s hitro rastočimi vrstami drevja (topoli za celulozo). 9. Pričeti je treba s taksacijo gozdov v nedržavnem sektorju, ki bo dala pregled o zmogljivosti gozdov, z natanko izračunanim prirastkom, kar bo podlaga za bodoče gospodarjenje z lesom. S tem v zvezi bo nujno treba pričeti tudi z razmejitvijo pašnikov in gozdov. 10. Izvesti je treba dokončno organizacijo m utrditev javne gozdarske službe. S tem v zvezi je treba nadaljevati z izločanjem in zamenjavanjem ustrezajočega gozdarskega kadra, preostalemu obetajočemu kadru pa nuditi intenzivno strokovno pomoč s teoretičnimi in praktičnimi tečaji. VII. poglavje Gradbeništvo V gradbenem sektorju se pričakuje na območju okraja povečanje gradbene delavnosti in investicij, vloženih v grudbe. To povečanje pričakujemo predvsem zaradi graditve avtoceste Ljubljana—Zagreb. Prav tako je planirano delno povečanje investicij okraja, medtem ko se v industriji ne pričakujejo bistvene spremembe v višini investicijskih sredstev, vloženih v gradbene objekte. Zaradi večjega investiranja v graditev cest, melioracije in regulacije se bo povečalo število zaposlenih v gradbeništvu. Organi delavskega samoupravljanja gradbenih gospodarskih organizacij se morajo zaradi brezhibnega izvajanja proizvodnje prizadevati: za smotrno organizacijo gradbišč in notranjega transporta, za racionalno izrabo mehanizacije, za skrbno vzdrževanje materiala, za znižanje režijskih stroškov in s tem v zvezi za pravilne kalkulacije. 'VITI. poglavje Promet Železniški in poštni promet v okraju posebej ni prikazan, ker je zajet v republiškem merilu. V okviru okraja obstoji podjetje »Avtoprevozni-štvoc v Kamniku, ki je prikazalo v letu 1952 bruto produkta 4,625.000 din, v letu 1953 za 5,695.000 din. Za leto 1954 pa se predvideva 6,798.000 din, kar pomeni, da si je delovni kolektiv zadal nalogo, povišati bruto produkt za 16 % v primeri s preteklim letom. Kolektiv si mora prizadevati: za povečanje prevoženih kilometrov na eno vozilo, za zmanjšanje izdatkov in za popravila vozil, za racionalno izrabo vozili tako, da skrbi za redno obnavljanje voznega parka. IX. poglavje Trgovina V letu 1954 se predvideva v trgovini državnega in zadružnega sektorja promet v višini 2,839,000.000 din. V primeri s prometom iz leta 1953 je predvideni promet za 2,5% višji. To povečanje bo nastalo zaradi povečanja proizvodnje ter zmanjšanja odliva kupne moči v mesto Ljubljano, ker je trgovska mreža okraja iz leta v leto bolj zmožna, da skoraj v celoti ugodi željam in potrebam svojih odjemalcev. Zaradi zvišanega prometa se v letu 1954 ne predvideva povečanje števila zaposlenih, ker bo povečani promet zmoglo obstoječe število zaposlenih ob upoštevanju njihove večje produktivnosti. V družbenem planu za leto 1954 je za vsa državna trgovska podjetja in trgovska podjetja okrajne zadružne zveze določen odstotek sklada plač v odvisnosti doseženega prometa. Ta način oblikovanja sklada plač je najboljši porok, da bo trgovina v letu 1954 poslovala po socialističnih načelih. Okrajni povpre-ček odstotka plačilnega sklada v trgovinah z mešanim blagom znaša 4,06% od prometa, ta povpreček se giblje v razponih od 3,08%—5,09%, ki so posledica predvsem objektivnih pogojev. Kolikšen del sklada za plače se sme po odbitku obračunskega sklada za plače uporabiti za povečanje plač nad obračunski sklad za plače, je določeno z lestvico v III. delu družbenega plana, Ta lestvica dovoljuje pri 100% razliki med obračunskim in dejanskim skladom za plače povečanje obračunskih plač za 16%. Pri določitvi odstotka plačilnega sklada je upoštevan povprečno 2.5% višji promet, kot je bil dejansko dosežen v 1. 1953, ter po- vpreöna izplačila in socialno zavarovanje na ta izipla-čila. S tem oblikovanjem sklada plač na podlagi odstotka od prometa ne bodo plače v trgovini tako odvisne od dobička kot pni drugih gospodarskih podjetjih, temveč predvsem od prometa. Ta instrument družbenega plana sili trgovska podjetja, da dosežejo določen promet, če hočejo doseči sklad za plače v potrebni višini, tega pa bodo dosegla tem prej in laže, čim nižje bodo njihove prodajne cene. Ce bo katero podjetje hotelo doseči čimvečjo razliko med nabavno in prodajno ceno, bo zaradi visokih cen imelo manjši promet in bo moralo odvesti ves dobiček, ki bo na ta način dosežen. Ker ni naloga trgovine, da ustvarja dobiček, predvideva tudi družbeni plan okraja za celotno državno trgovsko mrežo samo 4,332.000 din dobička, kar predstavlja 0,15% od celotnega prometa. Celotna sredstva rezervnega sklada so določena z 10% od obratnih sredstev, letna vplačila pa z 2% od obratnih sredstev. Izjemoma pa se določa za: Celotna sredstva ^ ^ rezervnega J3 t, sklada ^ ^ 1. Trgovsko podjetje »Potrošnik« Domžale 12% 2,4% 2. Trgovsko podjetje »Kočna« Kamnik 15% 3 % 3. Trgovsko podjetje »Sava« Medvode 15% 3 % Celotne obveznosti do amortizacije v letu 1954 znašajo v državnem sektorju 9,106.000 din ali ca. 3% več kot v letu 1953. Amortizacija je predvsem zvišana pri podjetjih, ki imajo svoja prevozna sredstva. Tem podjetjem bo omogočeno, da z zvišano amortizacijo vzdržuje svoj vozni park in si zagotovijo potrebna finančna sredstva za nadomestilo. Odprto ostane še vedno vprašanje nabave osnovnih sredstev pri tistih podjetjih, ki teh sredstev nimajo oziroma jih imajo v najemu. Na poslovanje trgovske mreže v letu 1954 bo vplivala tudi reorganizacija po uredbi o trgovanju in trgovskih podjetjih ter trgovinah. V podjetjih so že pričeli ločeno obračunavati stroške in dohodke po ' poslovalnicah tako, da bodo imela podjetja v predpisanem roku že jasno sliko o, rentabilnosti oziroma nerentabilnosti posameznih poslovalnic ter bodo na podlagi teh podatkov lahko sklepala o najprimernejši obliki za reorganizacijo. Z reorganizacijo bo povečana zdrava konkurenca, ki se bo predvsem pokazala v nižjih cenah in boljši postrežbi. X. poglavje Gostinst vo Vzlic novi uredbi v gostimstvu ni predvideti občutnega zmanjšanja števila gostinskih obratov v letu 1954. Likvidirani bodo le gostinski obrati zasebnikov v glavnem v industrijskih centrih in zasebni gostinski obrati, katerih lastniki imajo dovolj zemlje za preživljanje.-Pač pa bo nastala sprememba v strukturi lastništva gostinskih obratov. Zato predvidva plan za leto 1954 povečanje prometa v državnem sektorju in zmanjšanje v privatnem sektorju. Nov način formiranja plačilnega fonda v gostinskih podjetjih in obratih, ki temelji na odstotku od celotnega prometa, sili zaposleno osebje k ustvaritvi čimvčjega prometa. To je dovolj velika stimulacija, ki je porok za povečanje celotnega prometa v gostinstvu. Zaradi tega predvideva plan za leto 1954 povečanje storitev v gostinstvu za 3%. Amortizacija je bila v lanskem letu občutno višja, kot jo predvideva plan za leto ,1954. V planu je namreč določena na podlagi popisa in ocenitve osnovnih sredstev gostinskih obratov, v lanskem letu pa je bila določena s 6 % od celotnega prometa. Decentralizacija gostinskih obratov bo vsekakor ugodno vplivala na znižanje cen v gostinstvu in na izboljšanje postrežbe v gostinskih obratih. Da bo gostinstvo izvršilo naloge, ki jih predvideva plan za leto 1954, je treba: 1. skrbeti za kulturno, sodobno, hitro in vestno postrežbo, 2. skrbeti za kulturno razvedrilo gostov, 3. urediti din popraviti gostinske obrate (sanitarije, čistoča, higiena itd.), 4. skrbeti za popularnost in reklamo, 5. poskrbeti, da se bo nekvalificirani kader v gostinstvu strokovno izučil, 6. ustanoviti in urediti turistične centre, ki imajo možnost za širok razmah gostinstva. XI. poglavje Obrtništvo Za obrtništvo okraja predvideva družbeni- plan za leto 1954 povečanje skupnega družbenega proizvoda za 4% To povečanje temelji na previdenem razvoju v drugih panogah gospodarstva in na dejstvu, da bodo na razpolago večja sredstva za vzdrževanje stanovanjiskega sklada. Povečanje obrtniških storitev bo imelo za posledico graditev ceste Ljubljana—Zagreb, ki bo v letu 1954 grajena predvsem na sektorju tukajšnjega okraja. Plače v obrtništvu so predvidene v planu v višini povprečnih plač za leto 1953. Dobiček, ki ostane za razdelitev med podjetjem in OLO se deli: 50% za podjetja in 50% za OLO. Razlog za to razdelitev je predvsem v tem, da se državnim obrtnim obratom omogočijo enaki pogoji za delo, kot jih ima privatni sektor. Presežek dela v socialističnem sektorju obrtništva' v letu 1954 znaša 90,225.000 din, ta presežek dosega 1552 zaposlenih. Privatni sektor obrtništva, ki zaposluje 1500 najete delovne sile, pa je po planu zadolžen v obliki davka in dohodnine za 97,000.000 din. 'V presežku dela je zajeto tudi socialno zavaro-vamje, kii ga sam privatni obrtnik ne plačuje, kolikor bi bilo obvezno tudi socialno zavarovanje, bi presežek dela v privatnem sektorju obrtništva moral biti za ca. 49 milijonov višji. »V letu 1954 bo v socialističnem sektorju obrti doseženih 18,568.000 din amortizacije oziroma ca. 3% več, kot je bilo doseženo s stopnjo 2,8% od prometa v letu 1953. V povprečju amortizacija ni bistveno zvišana, kor je v prime"! z lansko obveznostjo pri podjetjih z nizko vrednostjo osnovnih sredstev znižana, medtem ko je pri podjetjih, ki imajo visoko vrednost teh sredstev, občutno zvišana. Zaradi povečanja obveznosti amortizacije so v letu 1954 prizadeta predvsem podjetja, ki imajo osnovna sredstva, katerih pa pri proizvodnji ne uporabljajo ali pa jih uporabi- jo samo občasno. Delovni kolektivi takih podjetij bodo morali posvetiti temu vprašanju posebno pozonnost in spraviti v sklad obseg osnovnih sredstev s potrebami proizvodnje. V okraju je 24 socialističnih obrtnih obratov, ki nimajo lastnih osnovnih sredstev (predvsem pekarije in mesarije), razen tega pa je 10 obratov, ki .imajo samo nekaj lastnih osnovnih sredstev, druga pa so izposojena od privatnikov. Ta obrtna podjetja si bodo morala ustvariti čim-večje sklade za samostojno razpolaganje, iz katerih si bodo lahko nabavila osnovna sredstva, oziroma si bodo morala v ta namen zagotoviti potrebni investicijski kredit. Naloge obrtnih podjetij v letu 1954 so predvsem tele: 1. posvetiti vso pozornost osnovnim sredstvom, tako glede izpolnitve kakor tudi vsklad.itve teh sredstev z obsegom proizvodnje, 2. povečati proizvodnjo količinsko s posebnim poudarkom na kvaliteti izdelave, ker se bodo samo na ta način posamezna podjetja lahko uveljavila na tržišču, 3. povečati proizvodnost in se prizadevati za znižanje cen ter zatirati šušmarstvo, ki še vedno zavira normalno poslovanje registri ram ih podjetij, 4. posvetiti čim večjo pozornost vzgoji mladih kadrov v strokovnem in ideološkem pogledu, 5. prizadevati se za utrditev socialističnega sektorja obrtništva, vsikladiti obveznosti posameznih sektorjev lastništva do družbe in omejevati kapitalistične tendence posameznikov v privatnem sektorju. XII. poglavje Investicije a) Gospodarske investicije Leto 1954 pomeni v finansiranju investicij prehod na kredite posojila, ki se bodo odplačevala v anuitetah. Višina investicij bo odvisna od razpoložljivih sredstev. b) Negospodarske investicije Okrajni ljudski odbo' se prizadeva, da potrebe po investicijskih sredstvih občin usmerja tako, da se s čim manjšimi sredstvi zadosti najnujnejšim potrebam in ustvari kar največ v korist čim večjemu krogu zainteresiranih. Iz razpredelnice, ki sledi, je razvidno, da se je investiralo v letu 1952 v glavnem za šole, za uredite'' občinskih zgradb in za pomoč pri elektrifikaciji. V letu 1953 se je odstotek prispevka za šole povečal, enako za elektrifikacijo, večja pozornost pa se je posvetila tudi graditvi zdravstvenih objektov. Povečana sredstva so nudila možnost investicij v večji meri za ceste in mostove ter za regulacije in melioracije. Plan investicij za leto 1954 predvideva še vedno največji odstotek za šole, ki pa je manjši od prejšnjih let, ker so objekti šolskih zgradb v zaključni fazi. Isti kriterij velja za zdravstvo in 'turizem. Odstotek za elektrifikacijo je v skladu z dejstvom, da je elektrifikacija Okraja v zaključni fazi, in bo v letu 1955 predvidoma zasvetila luč v vseh večjih zaselkih okraja. Znatno so se povečale investicije za ceste in mostove ter melioracije in regulacije kakor tudi za vodovode. To povečanje ni samo začasno, temveč kaže, da se polaga vedno večja pozornost na te naprave, za katere se bo odstotek udeležbe v naslednjih letih še povečal. , Plan investicij tudi kaže, da so investicije OLO vedno manjše ter predstavljajo že v letu 1954 le najnujnejši odstotek. Pregled investicij po strokah in panogah za za leto 1953 Panoga: Industrija Strdka: v 1000 din 111 Eleiktroenergija 734.209 116 Proizvodnja in predelava nekovin 19.650 117 Kovinska industrija 89.959 119 Elektroindustrija 31.509 120 Kemična industrija 188.459 121 Industrija gradbenega materiala 2.857 122 Lesna industrija 44.334 123 Industrija lesovine, celuloze in papirja 117.717 124 Tekstilna industrija 103.733 125 Industrija usnja in obutve 50.138 127 Živilska industrija 6.442 Skupaj panoga: industrija 1,389.007 kmetijstvo 21.762 gozdarstvo — gradbeništvo 9.208 promet 137 trgovina 59.814 obrt 16,955 Skupaj gospodarske investicije: 1,496.883 Negospodarske investicije, finansirane iz izvenproračunskih sredstčv: za komunalno delavnost 87.503 za kulturo in prosveto 1,708 za razne ustanove , 11,680 100.891 Skupaj: 1,597.774 Izvori sredstev 1. Krediti iz skladov za kreditiranje investicij 1,081.122 2. Finansiranje iz lastnih sredstev 442.687 3. Dolgoročna bančna posojila _________ 73.965 Skupaj: 1,597.774 Negospodarske (proračunske) investicije po letih Investicije po namenu 1952 1953 % nasproti 1952 ■ ■ — ... % i nasproti 1954 1953 1. Sole 39.607 82.880 209 (v 000) 129.025 156 2. Zdravstvo in i rižem u- 9.567 40,410 384 39.110 146 3. Vodovodi 1.384 3.344 242 32.900 986 4. Ceste in mostovi 1.646 12.380 755 60.790 594 5. Elektrifikacija 9.161 20.625 226 37.450 181 6. Melioracije in regulacije 240 -9.250 3.845 47.940 517 7. Občinske- zgradbe 11.573 2.710 23,6 14.055 518 8. Komunalna delavnost 15.194 5.946 39.2 32.180 542 9. Okrajne inve- s tiči j e 29.044 53.170 183 18.173 54 Skupaj: 117.416 230.715 197 431.632 186 Negospodarske — proračunske investicije za leto 1954 1 Investicije razdeljene po občinah: 1. Blagovica 8,960.000 2. Borovnica 5,100.000 3. Brezovica 12,317.000 4. Crnnče 10,500.000 5. Dobrova 4,249.100 6. Dolsko 9,330.000 7, Domžale 30,372.100 8. Gabrovka 1,786.300 9. Grosuplje 30,890.000 10. Horjul 4,444.100 11. Ig 5,630.000 12. Kamnik — 13. Kamniška Bistrica 1,839.800 14. Komenda 3,500.000 15. Kresnice 5,000.000 16. Krka 15,120.000 17. Litija 26,500.000 18. Logatec 4,300.000 19. Lukovica 3,085.000 20. Medvode 15,200.000 21. Mengeš 5,350.000 22. Moravče 4,180.000 23. Motnik 2,470.000 24. Podpeč 13,520.000 25. Podtabor 3,920.000 26. Polhov Gradec 3,958.590 27. Prežganje 6,840.000 28. Radomlje 17,690.000 29. Rovte 8,790.000 30. Stična 9,946.000 31. Šentvid 2,313.000 32. Škofljica 3,000.000 33. Šmarje 16,500.000 34. Šmartno ' 4,400.000 35. Tuhinj 1,050.000 36. Tuh. Srednja vas 860.000 37. Vače 13,600.000 38. Višnja gora 4,510.000 39. Vodice 3,900.000 40. Vrhnika 8,400.000 41. Okrajne investicije 98,310.410 42. LO MO Kamnik 35,000.000 Skupaj: 466,632.000 2 Svet za gospodarstvo OLO Ljubljana okolica je pooblaäcen, da nadzoruje izvajanje negospodarskih investicij in da po potrebi predlaga okrajnemu ljudskemu •odboru ustrezajoče spremembe. XIII. poglavje Družbeni proizvod, narodni dohodek in njuna razdelitev Ce se upošteva razvoj gospodarstva, kot je nakazan v planu za leto 1954, je predvidevati tole razdelitev družbenega proizvoda'in narodnega dohodka: 1952 1953 1954 8 V —1 |2 1953 8 M »•H 1954 v tisočih dinarjev Skupni družbeni proizvod 9,739.919 10,865.575 11,712.132 111 107 Od tega: amortiza- cija 730.342 1,109.194 1,325.640 narodni dohodek 9,009.577 9,756.381 10,386.492 108 106 Skupni i družbeni proizvod po panogah 8 8 Stroka 1952 1953 1954 ca v— ■v S •a £ .3- -S- - ■ v tisočih dinarjev Industrija 6,389.825 7,212.503 7,516.879 112 104 Kmetijstvo 2,079.549 2,182.258 2,237.877 104 103 Gozdarstvo 80.270 96.386 85.172 120 88 Gradbe- ništvo 358.731 453.070 911.728 126 201 Promet 4.625 5.695 6.798 123 119 Trgovina 191.774 235.133 245.295 122 104 Gostinstvo 73.183 92.648 95.888 126 103 Obrt 561.962 587.882 612.495 104 104 Skupaj: 9,739.919 10,865.575 11,712.132 111 108 Razdelitev dohodka (v 000 din) Skupni dohodek 7,801.622 Obresti od osnovnih sredstev 494.022 Obresti od obratnih sredstev 322.508 Prometni davek 1,907.993 Obračunski sklad za plače 1,716.723 Prispevek za socialno zavarovanje od obračunskega skl a- da za plače, 772.512 Skupaj 5,213.758 Dobiček 2,587.869 Zvezni davek od dobička 1,288.712 Rezervni fond 108.729 Sklad za obnavljanje in vzdrževanje rezervnega rudne- ga bogastva 812 Skupaj 1,398.253 Ostanek za razdelitev med OLO Ljubljana okolica in gospodarska podjetja 1,189.616 od tega: delež gospodarskim .podjetjem 338.839 delež okrajnemu ljudskemu odboru Ljubljana okolica s prispevkom za kritje potreb LR Slovenije 850.777 Tretji del EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV PLANA OKRAJA LJUBLJANA OKOLICA ZA LETO 1954 (Gospodarski instrumenti okraja) XIV. poglavje I Delež na dobičku gospodarskih organizacij Od doseženega dobička po odbitku zveznega dav-Xa, zneska, ki se lahko uporabi za rezervni sklad in odplačila dolgoročnih kreditov, za katere je okraj prevzel poroštvo, ter vplačil v sklad za obnavljanje in vzdrževanje rezerv rudnega bogastva, se določa gospodarskim organizacijam tale delež na dobičku, iz- ražen v stopnjah: 1. panoga: Industrija Stroka 111 Proizvodnja elektroenergLje 30% 116 Proizvodnja im predelava nekovin 30% Rudnik barita Pleše 60% Rudnik kaolina Črna . 35% »Donit« Medvode 25% 117 Kovinska industrija 35% Tovarna kovinskih izdelkov in livarna »THamc Kamnik 25% 119 Elektroindustrija 25'% 120 Kemična industrija 20% 121 Industrija gradbenega materiala 50% 122 Lesna industrija 35% Tovarna glasbil Mengeš 50% 123 Industrija lesovine, celuloze in pa,pirja 20% 124 Tekstilna industrija 30% Motvoz im platno Grosuplje 20% Predilnica »Litija«, Litija 20% Tekstilna tovarna, Medvode 20% Tovarna sanitetnega materiala Vir 20% Industrija platnenih izdelkov »Induplati«, Jarše 20% 125 Industrija usnja 25% 127 Živilska industrija 35% 2. panoga: Kmetijstvo , 100% 3. panoga: Gozdarstvo (razen zadružnega gozdarstva) 45% 4. panoga: Gradbeništvo 48% 5. panoga: Promet 35% 6. panoga: Trgovina (gre v celoti okraju) — 7. panoga: Gostinstvo 50% 8. panoga: Obrt 50% II Od dela dobička, ki pripada gospodarski organizaciji po določbah I. točke tega -poglavja, sme gospodarska organizacija porabiti za plačilni sklad tele odstotke: 1. panoga: Industrija Stroka 111 Proizvodnja elektroenergije 60% 116 Proizvodnja im predelovanje nekovin 70% Rudnik barita Pleše 90% »Donit« Medvode in Rudnik kaolina Črna 50% 117 Kovinska industrija 70% »Titan« Kamnik 40% 119 Elektroindustrija 50% 120 Kemična industrija 35% 121 Industrija gradbenega materiala 90% Kresniška industrija apna, Kresnice 70% 122 Lesna industrija 90% 123 Industrija lesovine,, celuloze in papirja 40% 124 Tekstilna industrija 70% Motvoz in platno Grosuplje 30% Predilnica Litija 30% Tekstilna tovarna Medvode 30% Tovarna sanitetnega materiala Vir 30% »Induplati« Jarše 30% »Svilanit« Kamnik 30% 125 Industrija usnja in obutve 60% 127 Živilska industrija 70% 2. pagona: Kmetijstvo 80% 3. panoga: Gozdarstvo 90% 4. pagona: Gradbeništvo 90% 5. panoga: Promet 60% 6. panoga: Trgovina — 7. panoga: Gostinstvo 30% 8. panoga: Obrt 60% Ul Znesek, ki se dobi, če se uporabi odstotek, določen v II. točki, za plačilni sklad skupno s socialnim zavarovanjem nad obračunskim plačilnim skladom pa ne sme presegati zneska, če se uporabi lestvica, predpisana v XXV. poglavju zakona o družbenem planu FLRJ za leto 1954. , IV Plačilni sklad in rezervni sklad trgovskih podjetij Na podlagi 56. in 58. člena uredbe o trgovanju ter trgovskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 56/53) se določajo tile plačilni in rezervni skladi: • Rezervni sklad v 0/0 Plačilni sk'ad V 0l« od povprečnih obratnih sredstev od doseženega prometa Sla Celot. sred. Letna vplač. na debelo na drobno 1. Trgovsko podjetje Borovnica 10 2,00 — ' 5,00 2. Trgovina z mešanim blagom Črnuče 10 2,00 3,68 3. Trgovsko podjetje Dol -pri Ljubljani 10 2,00 — 4,60 4. Trgovsko podjetje »Preskrba«, Domžale 12 2,40 3,68 5. Trgovsko podjetje »Potrošnik« Domžale 12 2,40 — 3,68 6. Trgovsko podjetje »Talbor«, Grosuplje 10 2,00 2,30 4,00 Rezervni «klad v % Plačilni sklad v % od povprečnih od doseženega obratnih sredstev prometa Št. ... Celot. •red. Letni vplač. na debelo na drobno 7. Trgovsko podjetje »Kočna«, Kamnik 15 2,00 2,30 3.92 8. Trgovsko podjetje »Potrošnik«, Kamnik 15 2 _ 4,47 9. Trgovsko podjetje Kamniška Bistrica 10 2 _ 5,1 10. Trgovsko podjetje Dol. Logatec 10 2 - 3,45 11. Trgovsko podjetje »Preskrba«, Litija 10 2 1 3,51 12. Trgovsko podjetje »Sava«, Medvode 15 3 3.97 13. Trgovsko podjetje Mengeš 10 2 . 4,71 14. Trgovsko podjetje Ivančna gorica 10 2 2,30 4,88 15. Trgovsiko podjetje »Tišje«, Šmartno pri Litiji 10 2 3,95 16. Trgovsko podjetje V rhnika 10 2 1,75 4,04 17. Trgovsko podjetje »Naša knjiga«, Domžale 10 2 10,12 18. Trgovsko podjetje »Naša knjiga«, Litija 10 2 14,90 19. Trgovsko podjetje s pisarniškimi potrebščinami, Grosuplje 10 2 11,5 20. Obrtna nabavno-pro-dajna zadruga Ljubljana okolica, Ljubljana 10 2 5 21. Trgovsiko podjetje »Sadje«, Vrhnika 10 2 6 22. Trgovsko podjetje »Vino«, Ljubljana okolica 10 2 2,65 23. Trgovsko podjetje OZZ Ljubljana okolica, Ljubljana 10 2 2,51 24. Lesno podjetje OZZ, Ljubljana okolica, Kamnik 10 2 3,68 4,30 25. Trgovsko podjetje »Odpad«, Ljubljana okolica 10 2 16,31 v Lestvica za obračunavanje plačilnega sklada trgovskih podjetij Znesek za plačilni sklad trgovskih podjetij in trgovin, izračunan ipo IV. točki tega poglavja, ne sme presegati zneska, ki se dobi, če se glede razlike med obračunskim in dejanskim skladom trgovskega podjetja uporabi tale lestvica: Ce znaša razlika med obračunskim in dejanskim plačilnim skladom Znesek, ki ga sme trgovsiko v odstotkih od obračun- podjetje porabiti za plače skega plačilnega sklada do 10% 65 % od 10% 65 % + 59 % od presežka nad 10— 15% od 15% 63 % + 53 % od presežka nad 15— 20% od 20% 60,5% + 47 % od presežka nad 20— 25% od 25% 58 % + 41 % od presežka nad 25— 30% od 30% 55 % + 34 % od presežka nad 30— 35% od 35% 52 % + 29 % od presežka nad 35— 40% od 40% 49 % + 26 % od presežka nad 40— 45% od 45% 46,6% + 24 % od presežka nad 45— 50% od 50% 44,4% + 22 % od presežka nad 50— 55% od 55% 42 % + 20 % od presežka nad 55— 60% od 60% 40,5% + 18 % od presežka nad 60— 65% od 65% 38,7% + 17 % od presežka nad 65— 70% od 70% 37,2% + 16 % od presežka nad 70— 75% od 75% 35,8% + 15 % od presežka nad 75— 80% od 80% 34,4% + 14 % od presežka nad 80— 90% od 90% 32,1% + 12 % od presežka nad 90—100% od 100% 30 % + 10 % od presežka nad 100—120% od 120% 26,7% + 7 % od presežka nad 120—160% od 160% 21,8% + 3 % od presežka nad 160—200% od 200% 18 % + 1 % od presežka nad 200—300% od 300% 12,3% + 0,5% od presežka nad 300% XV. poglavje Stopnja dohodnine Na območju okraja Ljubljana okolica se za leto 1954 poleg temeljne dohodnine od kmetijstva, ki znaša 6% od katastrskega dohodka, odmerja tudi dopolnilna dohodnina po tehle progresivnih stopnjah: do 30.000 4 nad 30.000 do 50.000 7 nad 50.000 do 80.000 10 nad 80.000 do 120.000 14 nad 120.000 do 160.000 18 nad 160.000 do 200.000 22 nad 200.000 do 250.000 27 nad 250.000 do 300.000 32 nad 300.000 do 400.000 37 nad 400.000 do 500.000 42 nad 500.000 do 600.000 48 nad 600.000 do 700.000 52 nad 700.000 do 800.000 55 nad 800.000 55 t. j. 2750 din več od vsakih nadaljnjih 5.000 din osnove. XVI. poglavje Razdelitev prometnega davka Za kritje proračuna okraja Ljubljana okolica pripada po določilih republiškega plana: a) 5% skupnega prometnega davka, ki ga plačajo gospodarske organizacije na območju okraja, izvzeniši zadružne organizacije, b) 50% prometnega davka, ki ga plačajo zadružne organizacije, zasebni obrati in zasebniki na območju okraja. c) 50% od zneska prodanih vrednotnic. Določbe odloka o uvedbi okrajnih taks in prometnega davka se izpremenijo tako, da se ukineta tar. 5t. 4 in 5 II. dela: Tarifa B Prometni davek z veljavnostjo od 1. 1. 1954, ker sta v nasprotju z uredbo o prometnem davku (Uradni list FLRJ, štev. 55-474/53). XVII. poglavje Obresti osnovnih sredstev komunalnih podjetij Obrestna mera za osnovna sredstva komunalnih podjetij se določa na območju okraja 2% od vrednosti osnovnih sredstev. Obrestno mero za komunalna podjetja na območju LO MO Kamnik določi ljudski odbor mestne občine Kamnik. XVIII. poglavje Rezervni sklad Od doseženega dobička se določa kvota - sredstev rezervnega sklada gospodarskih organizacij. Višina kvote znaša 2% od zneska stalnih obratnih sredstev. XIX. poglavje Sredstva za investicije Ustanovi se okrajni kreditni sklad za investicije, iz katerega se bodo finansirale gospodarske investicije na območju okraja. Ta sklad se formira iz tehle virov: a) iz 30% blokiranega presežka akumulacije in skladov iz leta 1953, b) iz dela davka od presežka sklada za plače iz leta 1953 po kritju proračuna za leto 1954, c) iz proračunskega presežka leta 1954, č) iz odplačanih anuitet izvršenih investicij na območju okraja, d) iz obresti od osnovnih sredstev komunalnih podjetij. XX. poglavje I Delež občinskih ljudskih odborov na dohodkih okraja Občinskim ljudskim odborom in ljudskim odborom mestnih občin (izvzemši LO MO Kamnik) pripada za kritje njihovih proračunov: t. 100% davka od dediščin in daril, pobranega na njihovem območju, 2. 76% zakupnine zemljišč splošnega ljudskega premoženja, 3. del zaostale in tekoče dohodnine kmetijskih gospodarstev ter 4. del zaostale in tekoče dohodnine samostojnih poklicev in premoženja, pobranih na njihovem območju v tehle odstotkih: Dopolnilna do- DopoLnilna do- hodniua od samo-Občinski LO hodni na kmotij- stojnih poklicev skih gospodarstev jjj premoženja 1. Blagovica 41 35 2. Borovnica 19 35 3. Brezovica 2 10 4. Črnuče 8 10 5. Dobrova 14 35 6. Dolsko 3 35 7. Domžale 36 35 8. Gabrovka 37 35 9. Grosuplje 25 35 10. Horjul 25 35 11. Ig 12 35 12. Kamniška Bistrica 57 35 15. Komenda 21 35 14. Kresnice 27 35 15. Krka 20 35 16. Litija 66 50 17. Logatec 27 35 18. Lukovica 33 35 19. Medvode 21 35 20. Mengeš 22 35 21. Moravče 18 35 22. Motnik 30 35 23. Podpeč 19 35 24. Podtabor 24 35 25. Polhov Gradec 16 35 26. Prežganje 25 35 27. Radomlje 8 35 28. Rovte 22 35 29. Stična 24 35 30. Šentvid 8 35 31. Škofljica 14 35 32. Šmarje 11 35 33. Šmartno 41 35 34. Tuhinj 18 35 35. Tuhinjska Srednja 1 vas 18 35 36. Vače 38 35 37. Višnja gora 31 35 38. Vodice 10 35 39. Vrhnika 22 35 Ljudskemu odboru mestne občine Kamnik pri- pada za kritje njegovega proračuna dohodkov: od okrajnih 1. dopolnilna dohodnina kmetijskih gospodarstev, pobrana na območju mestne občine, 2. dopolnilna dohodnina od samostojnih poklicev in premoženja, pobrana na območju mestne občine, 3. zaostanki vseh oblik dohodnine preteklih let, 4. davek od dediščin in daril, 5. zemljarina, 6. državne takse, 7. davek od tuje delovne sile, 8. prometni davek, ki ga plačujejo zadružne organizacije, zasebni obrati in zasebniki, 9. 2% od skupnega prometnega davka, ki ga plačajo gospodarske organizacije na njihovem območju, izvzemši zadružne organizacije, 10. od dobička, ki pripada okraju, katerega gospodarske organizacije vplačajo na območju LO MO Kamnik, pripada LO MO Kamnik 12% (dvanajst odstotkov) . Od dohodkov, navedenih v t. do 9. točki prejšnjega odstavka, plača 1,0 MO Kamnik prispevek za kritje potreb Ljudske republike Slovenije po stopnji, ki bo določena za OT.O Ljubljana okolica. XXI. poglavje Skladi A. Slklad za obnovo, gojitev in varstvo gozdov Sredstva gozdnega sklada so namen jena za obnovo, nego, varstvo in ureditev gozdov in nasadov gozdnega drevja zunaj gozdov, za graditev in vzdrževanje gozdnih cest in poti, poslopij in naprav, ki so potrebne za pospeševanje gozdne proizvodnje, za melioracijo in konservacijo gozdnih zemljišč, za strokovno vzgajanje in izpopolnjevanje gozdarskih kadrov in za stroške javne gozdarske službe. V okrajni sklad za obnovo gozdov se vplačujejo od lesa iz gozdov splošnega ljudskega premoženja celotna vrednost lesa na panju, od lesa iz zadružnih in zasebnih gozdov pa prispevki po tarifi, ki je določena z uredbo o skladih za obnovo gozdov. Iz okrajnega gozdnega sklada se plača v republiški gozdni sklad 55% prispevka. Po odbitku 55% do celotnega goždnega sklada, ki se vplača v republiški gozdni sklad, participira jo občinski ljudski odbori na skladu za obnovo gozdov glede na to, v kateri občini je bil les posekan, v tehle odstotkih: i. Borovnica 20% 14. Motnik 10% 2. Brezovica 10% 15. Podpeč-Preserje 10% 3. Črnuče 20% 16. Polhov Gradec 10% 4. Dobrova 10% 17. Prežganje 20% 5. Gabrovka 10% 18. Rovte to % 6. Horjul 10% 19. Stična 50% 7. Kamn. Bistrica 10% 20. Šentvid 50% 8. Komenda 10% 21. Šmartno pri 9. Kresnice 25% Litiji 10% 10. Krka 20% 22. Tuhinj 10% 11. Logatec 10% 23. Vače 10% 12. Medvode 10% 24. Višnja gora 30% 13. Mengeš 15% 25. 'Vrhnika 15% Občine, za katere v letu 1934 ni določen % pri- spevka iz okrajnega sklada, imajo že zadostna sredstva za vzdrževanje in nogo gozdov iz obstoječih skladov. Gozdne sklade, ki se vodijo še pri kmetijskih zadrugah, je treba takoj odvesti v občinski sklad občine, na območju katere ima kmetijska zadruga svoj sedež. t Sklad, ki se bo formiral na območju okrajnega ljudskega odbora v letu 1954, je predviden v znesku 61,790.000 din. B. Sklad za urejanje voda Sredstva okrajnega sklada za urejanje voda se bodo uporabljala za urejanje rek in hudournikov, za pripravo voda in graditev energetskih naprav, za študije in raziskave ter za melioracije. Sredstva sklada za urejevanje voda so: 1. Prispevki za uporabo vode. Prispevke plačujejo: a) industrijske, rudarske in obrtne organizacije, ki uporabljajo več kot 10.000 m3 vode, za opravljanje fizikalnega ah kemičnega dela (parne naprtjve, separacija, destilacija, hlajenje, transport in podobno). Prispevek znaša 2 %« od celotnega bruto produkta. h) vodni mlini, vodno žago in druge energetske vodne naprave z neposrednim prenosom energije. Prispevek bo določil individualno s povprečnim letnim zneskom od instalirane bruto konjske sile, preračunane v kilovate, ob upoštevanju srednje letne vode in s tem možnosti proizvodnje kilovatnih ur, kolikor niso oproščena prispevka na podlagi 1. in 2. točke 9. člena zakona. Osnova za odmorjenje pavšalnih letnih prispev- kov je določena, kakor sledi: 1. naprave z vodnimi vreteni 0,25 din 2. naprave s podlivmimi kolesi 0,30 din 3. naprave z nadiivnimi kolesi 0,60 din 4. naprave s turbinami 0,80 din in to vse od instalirane konjske sile/ure. 2. Prispevki za odplake, ki jih plačujejo vse industrijske, rudarske in obrtne organizacije, ki spuščajo v nadzemne in podzemne vode, neposredno ali posred" take snovi, ki kvarijo vodno gospodarske naprave ali sicer škodujejo splošnim gospodarskim koristim. Prispevek znaša od celotnega bruto produkta: a) za rudnike 4. b) za industrijo usnja 3 %0 c) za industrijo celuloze, papirja in lepenke 4%o č) za druge gospodarske organizacije 2%o Ce imajo posamezne industrije efektne čistilne naprave, se jim odmerjeni prispevek zniža za odstotek, kolikor zadržijo odpadne snovi. Odstotek doseženega očiščenja s čistilnimi napravami določi komisija, ki jo imenuje Uprava za vodno gospodarstvo LRS na predlog podjetja. Zavezanci, ki plačujejo prispevek pod točko t. n) ne plačujejo prispevka pod točko 1. b). Zavezanci, ki plačujejo prispevek pod točko t. a) in 1. b) pa niso oproščeni prispevka pod 2. točko, če so zato dani pogoji. Prispevka za uporabo vode so oproščene gospodarsko organizacije in energetske naprave, ki jih zakon o skladih za urejanje voda poimensko našteva. Obveznost plačevanja velja od 1. aprila 19541 Sredstva sklada so predvidena v letu 1934 v višini 45,000.000 din. Od tega v letu 1954 za Ljubljansko barje 20,000.000 dinarjev. Razdelitev sredstev na posamezne objekte bo določil okrajni zbor proizvajalcev po predlogu gospodarskega sveta okrajnega ljudskega odbora. Gospodarski svet bo posameznim gospodarskim organizacijam z odločbo določil odstotke prispevka. C. Sklad^za graditev, vzdrževanje in upravo stavb Po uredbi o upravljanju stanovanjskih hiš uprav, Ijajo stanovanjske skupnosti stanovanjske hiše, ki so splošno ljudsko premoženje, zadružna last, last — družbenih organizacij, in zasebne stanovanjske hiše, ki so vključene v stanovanjsko skupnost. Za območje okraja Ljubljana okolica znašajo celotni prejemki najemnin za leto 1954 39,000.000 din. Od tega zneska se odbije znesek (manj kot 10%), ki pripada lastnikom zasebnih hiš, vključenih v stanovanjsko skupnost, kar hi znašalo 2,900.000 din, tako da znašajo Skladi za graditev, vzdrževanje in upravo stanovanjskih hiš, s katerimi bodo deloma razpolagale uprave stanovanjske skupnosti pri LO MO in obč. LO, 36,100.000 din. Skladi za vzdrževanje, graditev in upravo stanovanjskih hiš se dele: t. v amortizacijske sklade 53% = 19,133.000 din 2. v sklade za hišno upravo 5% =* 1,805.000 din 3. v sklade za tekoče vzdrževanje hiš 42% 5=5 15,162.000 din Skupaj 100% ^ 36,106.000 din Amortizacijski skladi se dele: 1. v sklade za graditev novih stanovanjskih hiš 20% “ 3,826.600 din 2. v sklade za investicijsko vzdrževanje hiš 80% = 15,306.400 din Skupaj 100% = 19,133.000 din S skladi bodo razpolagale uprave stanovanjskih skupnosti na območju posameznih ljudskih odborov mestnih občin in občinskih LO, razen s skladom za graditev novih stanovanjskih hiš, ki jih bodo uprav- ljali sveti za komunalne zadeve oz. sveti za gospodarstvo LO MO in občinski LO okraja Ljubljana okolica. XXII. poglavje Konti n g entira n j e izrabe gozdov Določajo se tele količine za izrabo gozdov v letu 1954 v nedržavnem sektorju. Poleg količin, navedenih v tabeli, se predvideva posek iz netaksacijske mase drv (— izpod 10 cm premera —) v količini 43.650 m5 Plan sečnje gozdov za leto 1954 po občinah iz lokalnega državnega sektorja in nedržavnega sektorja (okrajne kvote) y ms oblovine Prodaja Domača poraba Občina Tehnični les drva tehnični les drva ' V Ključni sortimenti Skupaj jamski les celulozni les iglavcev iglavcev Blagovica 1.247 50 553 900 2.750 260 260 Borovnica 2.866 300 987 1.800 5.953 300 650 Brezovica 215 50 233 1.300 1.798 40 40 Črnuče 25 50 256 300 581 30 _ Dobrova 235 300 343 400 1.278 100 100 Dolsko 159 100 191 600 1.050 110 Domžale 52 50 263 700 1.065 30 __ Gabrovka 716 1.500 200 1.500 3.916 150 170 Grosuplje 720 600 554 3.200 5.074 120 120 Horjul 1.129 300 768 1.300 3.497 200 200 I? 2.132 800 2.078 1.850 6.860 220 510 Kamnik 1.063 1.000 709 2.850 5.622 180 180 Kamniška Bistrica 705 1.000 272 1.750 3.727 120 130 Komenda 266 — 359 350 975 100 — Kresnice 526 800 372 1.100 2.798 220 — Krka 869 300 187 1.600 2.956 150 160 Litija 655 700 530 2.900 4.785 250 — Logatec 3.124 100 1.740 3.200 8.164 370 860 Lukovica 209 50 838 1.200 2.297 140 — Medvode 352 600 324 3.500 4.776 140 — Mengeš 10 50 327 1.300 1.687 10 — Moravče 1.333 300 605 2.600 4.838 220 220 Motnik 727 300 251 • 850 2.128 140 130 Podpeč-Preserje 4.330 100 890 1.850 7.170 430 1.111 Podtabor 688 400 145 1.200 2.433 120 130 Polhov Gradec 1.188 800 1.089 1.600 4.677 240 230 Prežganje 701 1.750 248 1.000 3.699 120 130 Radomlje 30 — 220 250 500 20 — Rovte 3.188 — 1.239 1.100 5.527 370 860 Stična 414 300 144 1.700 2.558 100 90 St. Vid 511 500 746 2.800 4.557 110 110 Škofljica 465 260 133 500 1.358 90 80 Šmarje 259 350 263 1.300 2.172 50 40 Šmartno 1.241 700 549 2.100 4.590 220 220 Tub. Srednja vas 1.159 100 149 1.500 5.535 400 450 Vače 835 500 441 800 2.208 200 210 Višnja gora 449 500 210 750 2.526 160 150 Vodice 40 240 285 1.800 2.959 80 80 Vrhnika 1.851 400 2.448 850 1.415 30 — 39.285 17.050 22.673 2.200 6.899 260 480 Skupaj 60.350 139.358 6.600 7.900 Četrti del DENARNA SREDSTVA OKRAJA LJUBLJANA OKOLICA IN NJIHOVA RAZDELITEV V LETU 1954 XXIII. poglavje Skupna sredstva okraja in viri sredstev A) V letu 1954 bo razpolagal okraj Ljubljana okolica s skupnimi sredstvi v višini 2,052.101 tisoč din. B) Ta sredstva bodo zagotovljena iz tehle virov (v tisočih dinarjev): I. Sredstva po planu 1954 1. ostanek dobička gospodarskih organizacij 850.777 din 2. 5% prometnega davka gospodarskih organizacij (izvzemši zadružne organizacije in izvoz) 87.934 It 3. 50% prometnega davka zadružnega in zasebnega sektorja 73.000 »» 4. davek od tuje delovne sile 2.900 »1 5. obresti od osnovnih sredstev komunalnih podjetij 840 M 6. dopolnilna dohodnina od kmetijskih gospodarstev 207.448 1» 7. dopolnilna dohodnina od samostojnih poklicev in premoženja 38.572 Sl 8. davek od dediščin in daril 14.899 II 9. zemljarina 8.000 II 10. državne takse 12.200 II 11. dohodki uradov in zavodov 1.100 It 12. drugi dohodki 3.700 II 1,301.370 din II. Sredstva iz leta 1953 1. Presežek proračunskih dohodkov 331.761 din 2. Presežek in davek na presežne plače 418.970 •• 750.731 din XXIV. poglavje Uporaba sredstev okraja Ljubljana okolica Sredstva v višini 2,052.101 tisoč dinarjev, s katerimi razpolaga v letu 1934 okraj Ljubljana okolica, se bodo uporabila za tele namene: v 1.000 din a) negospodarske investicije b) proračunski izdatki za prosveto, skrbstvo in zdravstvo, državno upravo in rezerva c) okrajni kreditni sklad za investicije č) prispevek za kritje potreb Ljudske republike Slovenije 466.632 din 690.000 „ 466.968 „ 428.501 „ 2. člen Ta odlok velja od 1. januarja 1954. St. 5992/2-54 Ljubljana, dne 23. junija 1954. Predsednik OLO: Miha Berčič 1. r. 399. Na podlagi drugega odstavka 15. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52) in v zvezi s 24. točko odloka o finansiranju in poslovanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 14-83/53) je okrajni ljudski odbor Črnomelj na seji obeh zborov dne 9. junija 1954 sprejel ODLOK o oprostitvi in olajšavah samoplačnikov za zdravstvene storitve na območju okraja Črnomelj 1. člen Popolnoma se oproščajo plačevanja stroškov za zdravstvene storitve: a) plačila nezmožni ne glede na bolezen, ako davčni predpis od premoženja ali dohodka bolnika ali njegove družinske skupnosti ne presega 150 din letno na družinskega člana, pri tem se v družinsko skupnost štejejo člani, ki niso drugje stalno zaposleni; b) šolska mladina osnovnih in srednjih šol za medicinsko indicirano preventivno zobno zdravljenje; c) bolniki z nalezljivimi boleznimi, ki se zdravijo v bolnišnicah, pa brezplačnost ni odrejena v predpisih višjih organov; č) bolniki ob lokalnih epidemijah za zdravljenje v bolnišnici, čeprav ni zdravljenje v bolnišnici predpisano; d) bolniki za zdravljenje v bolnišnici, če se je šele pozneje ugotovilo, da ne gre za nalezljivo bolezen, zaradi katere so bili napoteni v bolnico; e) babice, ki prejemajo preživnino na podlagi odloka o začasni dodelitvi preživnin babicam (Uradni list LRS, št. 23-79/53). 2. člen Tistim, ki imajo premoženje ali dohodek, od katerega se plača davek, se določi delna oprostitev plačila za zdravstvene storitve po tejle lestvici: Bolnik plača od pred- če znaša davčni predpis od pisane zdravstvene premoženja ali od dohodka storitve; na družinskega člana letno: 25% od 151 do 300 din 50% o d 301 do 450 din 75% od 451 do 650 dim Če znaša davčni predpis od premoženja ali do- hodka bolnika ali družinskega člana 65il din ali več, plača bolnik za zdravstveno storitev polni znesek, 3. člen Ne glede ma davčni predpis se lahko deloma ali popolnoma oprostijo plačevanja za zdravstvene storitve tisti, ki bi bili zaradi trenutnih slabih socialnih, pridobitnih ali ‘drugih razmer gospodarsko ogroženi, če bi morali plačati stroške za zdravstveno storitev v delnem ali polnem obsegu. 4. 61en Prevoznih stroškov za prevoz z reševalnimi vozili so oproščeni popolnoma: a) boindiki ne glede na davčni predpis, če gre za nalezljivo bolezen, za katero je zdravljenje v bolnišnici obvezno po zveznih ali republiških predpisih; b) tisti, ki so navedeni v točkah a), c), č), d) in e) 1. člena tega odloka, toda le, če je prevoz odredil pristojni zdravnik. 5. čl en Kot zdravstvene storitve se po tem odloku štejejo tale zdravstvena opravila: a) zdravniška oskrba in pomoč v bolnišnicah in v vseh. drugih zdravstvenih zavodih; b) zdravniška pomoč v ambulantah ali na bolnikovem domu; c) dobivanje zdravil in sanitetnega materiala; č) izjemoma in po prosti presoji sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko 0L0 v vsakem posameznem primeru: dobivanje ortopedskih in drugih pripomočkov ter zdraviliško in klimatsko zdravljenje. 6. člen Za oprostitev in olajšave po 1. in 2. členu tega odloka je potrebno posebno potrdilo o upravičenosti. To potrdilo mora predložiti upravičenec zdravstvenemu zavodu o prvem iskanju zdravstvene pomoči, razen v nujnih primerih, ko se potrdilo lahko predloži najpozneje 8 dni po sprejemu obračuna za zdravstveno storitev. 7. člen Vsako potrdilo o upravičenosti do oprostitve ali olajšave od plačevanja za zdravstvene storitve mora obsegati konkretno navedene okoliščine in razloge za oprostitev kakor tudi obseg oprostitve, t. j. ali gre za popolno ali delno oprostitev. Talka potrdila Izdajajo: a) za osebe iz točke a) in e) 1. člena in za osebe iz 2. člena tega odloka tajnik občinskega ljudskega odbora, pristojnega po bolnikovem prebivališču; b) za vse druge osebe pristojni zdravnik alti bolnišnica, v kateri se je bolnik zdravil. Obrazec potrdila predpiše svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO. 8. člen Za dosego delne ali popolne oprostitve po 3. členu tega odloka izda na predlog pristojnega občinskega ljudskega odbora posebno odločbo svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO. 9. člen Proti odklonitvi zaprošenega potrdila po 7. členu tega odloka je dovoljena pritožba na tajništvo za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO po sploš^ r. ih predpisih za upravni postopek v 15 dneh po sprejemu odločbe, s katero je bila prosilcu prošnja odklonjena. 10. člen Ta odlok velja od dneva objave v >Uradnem listu LRS«. St. 11-1581/27-54 Črnomelj, dne 9. junija 1954. Predsednik OLO: Janez Žunič 1. r. 400. Na podlagi XII. točke navodila o ureditvi gozdar, ske službe (Uradni list 'IS, št. 15-55/54) v zvezi s 15. in 64. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Ljutomer na seji obeh zborov dne 11. junija 1954 sprejel ODLOK o ureditvi gozdarske službe v okraju Ljutomer I Pri okrajnem ljudskem odboru Ljutomeru se ustanovi okrajna uprava za gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: uprava) kot gozdarski organ okrajnega ljudskega odbora. II Uprava opravlja tele upravne zadeve: 1. nadzoruje, ali se na območju okraja, in sicer v gozdovih, ki so splošno ljudsko premoženje, in v vseh drugih gozdovih, izvršujejo predpisi o gozdovih (o obnovi, gojitvi, varstvu in izkoriščanju gozdov, o varstvu — konservaciji — gozdnih zemljišč in podobno), in skrbi za to. da se ti predpisi pravilno izvršujejo; 2. skrbi, da se izdelajo gozdni gospodarski elaborati, in predlaga te elaborate v potrditev Upravi za gozdarstvo LRS; 3. daje Upravi za gozdarstvo LRS predloge za izločitev zemljišč za pogozditve in za gozdne melioracije; 4. pripravlja predloge za sestavo okrajnega gospodarskega plana glede gojitve in izkoriščanj« gozdov in glede gozdnih graditev; 5. daje strokovna mnenja v zadevah s področja gozdarstva in hudoumištva; 6. vodi gozdni kataster in predpisane evidence; 7. podpira vzgojo gozdarskih kadrov, skrbi za njihovo strokovno izobraževanje; skrbi za gozdarsko-pposvetno delo med ljudstvom; 8. izdaja odločbe v upravnih zadevah na prvi stopnji s področja gozdarstva; 9. opravlja vse druge upravne zadeve s področja gozdarstva, ki spadajo po veljavnih predpisih v pristojnost okrajnega ljudskega odbora, kolikor ni to po posebnih predpisih dano v pristojnost zboru ali svetu okrajnega ljudskega odbora. III Okrajna uprava za gozdarstvo opravlja naloge okrajnega ljudskega odbora v zvezi z neposrednim gospodarjenjem z vsemi gozdovi, ki so splošno ljudsko premoženje na območju okraja, razen glede tistih gozdov iz splošnega ljudskega premoženja, s kateri mi po tretjem odstavku 24. člena zakona o gozdovih gospodarijo občinski ljudski odbori. Uprava lahko s pogodbo prepusti opravljanje posameznih nalog, ki izvirajo iz naslova gospodarjenja, podjetjem, ki se ukvarjajo z gozdno proizvodnjo, zavodom in drugim državnim organom. IV V zvezi z upravljanjem gozdnega sklada opravlja okrajna uprava za gozdarstvo zlasti tele naloge: 1. izdela predlog predračuna dohodkov in izdal kov sklada: 2. odmerja prispevke za gozdni sklad in skrbi za pobiranje teh prispevkov; 3. opravlja investitorske naloge pri delih, ki se finansirajo iz okrajnega gozdnega sklada. V Upravo vodi šef otprave. Sefa oprave imenuje okrajni ljudski odbor ob pogojih, ki so predpisani za imenovanje načelnikov tajništev okrajnega ljudskega odbora. Sef je odgovoren za delo oprave neposredno svetu za gospodarstvo. VI Za opravljanje svojih nalog ima uprava za gozdarstvo potrebno število uslužbencev. Stalno terensko delo v gozdovih opravljajo revirni gozdarji po gozdnih revirjih in logarji po logarskih okoliših. Gozdne revirje in logarske okoliše določi okrajna uprava za gozdarstvo. Revirni gozdar mora biti gozdarski strokovnjak s fakultetno izobrazbo ali pa gozdarski tehnik. Sistemizacijo delovnih mest predlaga šef uprave okrajnemu ljudskemu odboru. Odločbe o uslužben-skih razmerjih uslužbencev uprave izdaja predsednik okrajnega ljudskega odbora po predlogu šefa uprave. VIJ Okrajna uprava za gozdarstvo se vzdržuje iz okrajnega gozdnega sklada. Sredstva za vzdrževanje uprave za gozdarstvo se zagotovijo s predračunom uprave, ki je sestavni del predračuna okrajnega gozdnega sklada. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna je šef okrajne uprave za gozdarstvo. VIII Pri delu uprave za gozdarstvo sodeluje kot posvetovalni organ okrajna gozdarska komisija (29. člen zakona o gozdovih). Šef uprave mora zaslišati okrajno gozdarsko komisijo o vseh pomembnejših in načelnih vprašanjih, ki se tičejo uprave, obnove, gojitve, varstva in izkoriščanja gozdov; zlasti jo mora zaslišati pri sestavi predloga za predračun sklada in pri določanju načrta obnove, gojitve, sečnje in izkoriščanja gozdov ter gozdnih graditev. IX Občinski ljudski odbori gospodarijo s tistimi gozdovi splošnega ljudskega premoženja, s katerimi so gospodarili do uveljavitve zakona o gozdovih (Uradni list LRS, št. 22-78/53). Občinski ljudski odbori upravljajo občinske gozdne sklade. V zvezi s tem občinski ljudski odbor sprejema predračun občinskega gozdnega sklada in opravlja investitorske naloge pri. delih, ki se finansirajo iz občinskega gozdnega sklada. Katera dela se finansirajo iz občinskega gozdnega sklada določi občinski ljudski odbor v skladu / okrajnim gozdarskim planom. Občinska gozdarska komisija je posvetovalni organ občinskega ljudskega odbora v zvezi z upravljanjem občinskega gozdnega sklada. Gozdarske komisije pri občinskih ljudskih odborih dajejo po občinskih ljudskih odborih okrajni upravi za gozdarstvo predloge o vprašanjih, ki se tičejo uprave, obnove, gojitve, varstva in izkoriščanja gozdov in o vprašanjih gozdnih graditev na območju občine. X Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 2588-23/54 Ljutomer, dne 11. junija 1954. Predsednik OLO: Stefan Joha I. r. 401. Na podlagi XII. točke navodila o ureditvi gozdarske službe (Uradni list LRS, št. 15/54), v zvezi s 15. in 64. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih je okrajni ljudski odbor v Postojni na seji obeh zborov dne 30. junija 1954 sprejel ODLOK o ureditvi gozdarske službe v okraju Postojna I Pri okrajnem ljudskem odboru Postojna se ustanovi okrajna uprava za gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: uprava) kot gozdarski organ okrajnega ljudskega odbora. II Uprava opravlja tele upravne zadeve: 1. nadzoruje, ali se na območju okraja, in sicer v gozdovih, ki so splošno ljudsko premoženje, in v vseh drugih gozdovih, izvršujejo predpisi o gozdovih (o obnovi, gojitvi, varstvu in izkoriščanju gozdov, o varstvu — konservaciji — gozdnih zemljišč in podobno), in skrbi za to, da se ti predpisi pravilno izvršujejo; 2. skrbi, da se izdelajo gozdni gospodarski elaborati, in predlaga te elaborate v potrditev Upravi za gozdarstvo LRS; 3. daje Upravi za gozdarstvo LRS predloge za izločitev zemljišč za pogozditve in za gozdne melioracije; 4. pripravlja predloge za sestavo okrajnega gospodarskega plana glede gojitve in izkoriščanja gozdov in glede gozdnih graditev; 5. daje strokovna mnenja v zadevah s področja gozdarstva in hudourništva; 6. vodi gozdni kataster in predpisane evidence: 7. podpira vzgojo gozdarskih kadrov, skrbi za njihovo strokovno usposabljanje; skrbi za gozdarsko-prosvetno delo med ljudstvom; 8. izdaja odločbe v upravnih zadevah na prvi stopnji s področja gozdarstva; 9. opravlja vse druge upravne zadeve s področja gozdarstva, ki spadajo po veljavnih predpisih v pristojnost okrajnega ljudskega odbora, kolikor ni to po posebnih predpisih dano v pristojnost zboru ali svetu okrajnega ljudskega odbora. III Okrajna uprava za gozdarstvo opravlja naloge okrajnega ljudskega odbora v zvezi z neposrednim upravljanjem z vsemi gozdovi, ki so splošno ljudsko premoženje na območju okraja, razen glede tistih gozdov iz splošnega ljudskega premoženja, ki jih po tretjem odstavku 24. člena zakona o gozdovih upravljajo občinski ljudski odbori. Uprava lahko s pogodbo prepusti opravljanje posameznih nalog, ki izvirajo iz naslova upravljanja, podjetjem, ki se ukvarjajo z gozdno proizvodnjo, zavodom in drugim državnim organom. IV V zvezi z upravljanjem gozdnega sklada opravlja okrajna uprava za gozdarstvo zlasti tele naloge: 1. izdela predlog predračuna dohodkov io izdatkov sklada: 2. odmerja prispevke za gozdni sklad in skrbi za pobiranje teh prispevkov; 3. opravlja investitorske naloge pri delih, ki se finansirajo iz okrajnega gozdnega sklada. V Upravo vod! šef uprave. Sefa uprave imenuje okrajni ljudski odbor ob pogojih, ki so predpisani za imenovanje načelmiikov tajništev okrajnega Ijud-sekga odbora. Sef je odgovoren za delo uprave neposredno svetu za gospodarstvo. VI Za opravljanje svojih nalog ima uprava za gozdarstvo potrebno število uslužbencev. Gozdna nadzorništva in logarske okoliše določi okrajna uprava za gozdarstvo. Nadzornik mora biti gozdarski strokovnjak s fakultetno izobrazbo ali pa gozdarski tehnik. Sistemizacijo delovnih mest predlaga šef uprave okrajnemu ljudskemu odboru. Odločbe o uslužben-skih razmerjih uslužbencev uprave izdaja predsednik okrajnega ljudskega odbora po predlogu šefa uprave. VII Okrajna uprava za gozdarstvo se vzdržuje iz okrajnega gozdnega sklada. Sredstva za vzdrževanje uprave za gozdarstvo se zagotovijo s predračunom uprave, ki je sestavni del predračuna okrajnega gozdnega sklada. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna je šef okrajne uprave za gozdarstvo. VIII Pri delu uprave za gozdarstvo sodeluje kot posvetovalni organ okrajna gozdarska komisija (29. člen zakona o gozdovih). Sef uprave se mora posvetovati z okrajno gozdarsko komisijo v vseh pomembnejših in načelnih vprašanjih, ki se tičejo uprave, obnove, gojitve, varstva in izkoriščanja gozdov; zlasti se mora posvetovati pri sestavi predloga za predračun sklada in pri določanju načrta obnove, gojitve, sečnje in izkoriščanja gozdov ter gozdnih graditev. IX Občinski ljudski odbori upravljajo tiste gozdove splošnega ljudskega premoženja, ki so jih upravljali do uveljavitve zaikona o gozdovih (Uradni list LRS, št. 22-78/53). Občinski ljudski odbori upravljajo občinske gozdne sklade. V zvezi s tem občinski ljudski odbor sprejema predračun občinskega gozdnega sklada in opravlja investitorske naloge pri delih, ki se finansirajo iz občinskega gozdnega sklada. Katera dela se finansirajo iz občinskega gozdnega sklada določi občinski ljudski odbor v skladu z okrajnim družbenim planom. Občinska gozdarska komisija je posvetovalni organ občinskega ljudskega odbora v zvezi z upravljanjem občinskega gozdnega sklada. Gozdarske komisije pri občinskih ljudskih odborih dajejo po občinskih ljudskih odborih okrajni upravi za gozdarstvo predloge o vprašanjih, ki se tičejo uprave, obnove, gojitve, varstva in izkoriščanja gozdov in o vprašanjih gozdnih graditev na območju občine. X Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 657/46 Postojna, dne 30. junija 1954. Predsednik OLO: Mirko Jelerčič 1. r. 402. Na poziv Komunistične partije in Osvobodilne fronce Slovenije so mladinci Bleda v prvih dneh junija 1941 izvršili prvo množično propagandno akcijo proti okupatorju. Prvič so takrat visele na najbolj vidnih mestih slovenske in jugoslovanske zastave, po cestah in hišah' so bili napisi revolucionarne vsebine, domači izdajalci in pomagači okupatorja pa so prejeli grozilna pisma. Ta akcija je imela za Bled še poseben pomen, saj je bil takrat Bled center policijske in vojaške sile na Gorenjskem. Prav tako so v teh dneh prvi prebivalci Bleda, Ribnega, Bohinjske Bele din Koritnega odšli v partizane kot prvi borci za svobodo. Ker so bili ti dogodki začetek vseljudskega upora in vstaje vsega delovnega ljudstva Bleda proti okupatorju je ljudski odbor mestne občine Bled na predlog občinskega odbora Zveze borcev in drugih množičnih organizacij sprejel na seji dne 1. junija 1954 ODLOK o razglasitvi 17. julija zn praznik ljudske vstaje Bleda 1. člen 17. julij se razglaša za praznik ljudske vstaje mestne občine Bled. 2. člen Ta odlok velja takoj, objavi pa se na krajevno običajni način in v »Uradnem listu LRS«. St. 1-504/3-54 Bled, dne 2. junija 1954. Predsednik IX) MO: Jože Kapus 1. r. 403. Na podlagi 4. točke odločbe o državnih organih, ki smejo predpisovati cene in tarife (Uradni list FLRJ. št. 39/52) v zvezi s 23. členom, 5. točke 65. člena in s 117. členom zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni list LRS, št. 19/54) ter 8. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list LRS, št. 46/51) po zaslišanju nekaterih strank in dimnikarjev, ki delujejo na območju LO MO Kamnik, je ljudski odbor mestne občine Kamnik po sklepu seje ljudskega odbora dne 31. maja 1954 sprejel ODLOK o najvišji tarifi za dimnikarske storitve ' i. člen Na območju ljudskega odbora mestne občine Kamnik se predpisuje tale na j višja tarifa, do katere lahko dimnikarji določajo cene za dimnikarske storitve vseh vrst: din 1. Odprto kuhinjsko ognjišče 40 2. Kmečka kuhinja z dvojnim stropom 60 3. Plezalni dimniki vseh kurilnih naprav, razen naprav pod 1. točko: a) v pritlični hiši 30 b) v hiši z več nadstropji, mednad- stropje 6 4. Ruski ali valjasti dimniki: a) v pritlični hiši do 3 dimnikov, če se 12 plačuje pavšalno (četrtletno itd.), se cena, določena v tej točki, kadar je število dimnikov večje od 3, zniža za 20%, b) v hiši z več nadstropij, mednad- stropji 3 5. Dimna cev do dveh metrov 6 za vsak nadaljnji meter 3 6. Dimniki centralnih ogrevalnih naprav ali parnih pekovskih peči: a) do vštetega prvega nadstropja 36 b) za vsako nadaljnje nadstropje 10 c) od etažnih peči in vseh gostilniških in zavodskih štedilnikov do I. nadstropja 10 č) za vsako nadaljnje nadstropje 9 7. Kanal centralne ogrevalne naprave, pekovske parne peči, velikih zavodskih štedilnikov in podobno: a) mali, do 5 metrov 44 b) veliki, od 5 metrov naprej 87 8. štedilniki, vžtevši dimno cev do 1 m: a) z eno pečico in kotlićem ali z dvema pečicama 24 b) z dvema pečicama in kotlićem ali tremi pečicami 30 9. Štedilniki v gostinskih obratih ali zavodih: a) mizni, prosto svoječi ali z nastavkom v gostinskih obratih, javnih kuhinjah in podobno 48 b) mizni, veliki, prosto stoječi ali z na- nih kuhinjah in pod. 87 stavkom v velikih restavracijah, jav- din 10. Grelec vode (bojler) 15 11. Grelci posode 29 12. Pralni kotel s kanalizacijo za odvod dima 12 13. Običajna železna peč do 2 m cevi 17 14. Peč sistema Lutz in pod.: a) brez pečice 17 b) z eno pečico 23 c) z dvema ali več pečicami 29 č) izredno velika 44 15. Pekovska peč na premog ali drva: a) navadna, vštevši dimnik, kanal in duške 58 b) dimnik peči (poda) za vsako nadstropje 15 16. Pekovska parna peč: a) z eno etažo (pečjo) 91 b) z dvema ali več etažami 120 17. Etažna peč za centralno gretje, vštevši dimne odvode 36 18. Centralne ogrevalne naprave, vštevši dimne odvode: a) z majhnim kotlom, do 8 m' ogrevne površine (do 9 členov) 65 b) s srednje velikim kotlom, do 12 m* ogrevne površine (do 14 členov) 120 c) z velikim kotlom, nad 15 m! ogrevne površine (nad 14 členov) 150 19. Odpiranje, zapiranje in čiščenje lončenih peči, z materialom: a) majhna ali srednja peč 210 b) izredno velika peč 240 20. Izžiganje dimnikov, z materialom 210 21. Pregled dimnikov v novih stavbah: 1. prvi pregled: a) v pritličnih hišah do 4 dimnikov 60 b) za vsako nadaljnje nadstropje 12 c) v hišah z več kakor 4 dimniki 48 č) za vsako nadaljnje nadstropje 12 2. drugi pregled: 50% popusta od cen iz točke 21 a) do č) 3. tretji pregled: 75% popusta od cen iz točke 21 a) do č). 2. člen Za dimnikarska dela, ki so združena s posebno nevarnostjo ali ki se opravljajo po posebnem naročilu strank, se sme zaračunati največ do 30% pribitka na veljavno tarifo. Za vsa dimnikarska dela, ki se opravljajo ob nedeljah in državnih praznikih, kakor tudi za nočno delo, t. j. v času od 22. do 6. ure, in nadurno delo se sme zaračunati do 50% pribitka na veljavno tarifo. 3. dien Čiščenje dimmilkov v uporabi je obvezno emkrat mesečno. Čiščenje štedilnikov in peči je neobvezno, štirikrat letno pa se mora izvršiti kontrolni pregled. Za kontrolni pregled štedilnikov in peči. ki jih dimnikar ne čisti, se plača 50% veljavne tarife iz 1. člena tega odloka. Ce dimnikar dela ne izvrši ali ne opravi kontrolnega pregleda, ni upravičen zahtevati nobene pristojbine. Za dimnikarska dela, ki niso našteta v 1. členu tega odloka, se določi odškodnina sporazumno med strankami na podlagi zamude časa. 4. člen Za dela, ki jih dimnikar opravi v oddaljenosti nad 2 kilometra od sedeža svojega obrata, sme zaračunati 20% pribitka na veljavno tarifo, v oddaljenosti nad 5 km pa sme znašati pribitek 40%. Dimnikar mora na zahtevo plačniku dimnikarskih storitev in tarifnih storitev izstaviti plačilno potrdilo z navedbo dimnikarskih storitev in tarifnih postavk. 5. člen Kršilci predpisov iz 1., 2., 3. in 4. člena tega odloka se kaznujejo z denarno kaznijo do 2000 din po predpisih temeljnega zakona o prekrških, če za kršitve po drugih predpisih ni zagrožena strožja kazen 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. PO 510/6-54 Kamnik, dne 1. junija 1954. Predsednik LO MO: Alfred Janko 1. r. Turistično takso plača vsak turist, pa naj prenočuje v državnem, zadružnem ali privatnem podjetju oziroma gostišču proti plačilu ustrezne najemnine za prenočišče. Planinske postojanke so oproščene plačevanja turistične takse. II Sredstva, ki se bodo zbrala s turistično takso, se bodo uporabljala za komunalne in turistične graditve v mejah 5. člena uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek. m Plačila takse so oproščene osebe, ki jih kot svoje zavarovance pošilja na zdravljenje Zavod za socialno zavarovanje, in invalidi, ki pridejo na območje mestne občine Škofja Loka na zdravljenje po zdravniški odredbi. Ljudski odbor mestne občine Škofja Loka lahko dovoli še nadaljnje oprostitve in olajšave v plačevanju turistične takse s posebno odredbo. IV Turistična taksa znaša v glavni sezoni 20 din, izven sezone pa 10 din. Glavna turistična sezona traja od 16. junija do 31. avgusta. V Gostinska podjetja iu gostišča morajo odvajati pobrano turistično takso ljudskemu odboru mestne občine Škofja Loka. VI Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS« Št. 674/1-54 Škofja Loku. dne 18. maja 1954. Predsednik LO MO: Svetko Kobal 1, r. 404. Na podlagi 2. odstavka 23. člena zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin v zvezi s 3. členom uredbe o pravici ljudskih odborov, da lahko predpisujejo takse in prometni davek (Uradni list FLRJ št. 19/53) izdaja ljudski odbor mestne občine Škofi Loka na XXII. redni seji dne 18. maja 1954 ODLOK o turistični taksi za osebe, ki se mudijo kot turisti na območju mestne občine Škofja Loka 1 Turistična taksa se pobira od nočnin turistov. Turist je vsakdo, ki nima v Škofji Loki stalnega bivališča in prenočuje tu vsaj enkrat. POPRAVEK V objavi uredbe o obrtnih strokah, za katere se izdajajo obrtna dovoljenja za zasebne obrtne delavnice po prostem preudarku (Uradni list LRS, štev. 24-79/54) je v 1. členu izpadla točka 33, ki se glasi: 33. rafinerija dragih kovin« Št. 695/3-54 Ljubljana, dne 10. julija 1954. Izvršni svet Ljudske skupščine LRS Sekretariat za zakonodajne zadeve V odloku o ureditvi gozdarske službe v okraju Kranj (Uradni list LRS, št. 26-383/54) se napačno vstavljena prva vrsta 1. člena pravjlno glasi: »Pri okrajnem ljudskem odboru Kranj« Uredništvo Izdaja »Uradni list LRS» — Direktor In odgovorni urednik: dr. Rastko Močnik — tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« — vs) v Ljubljani — Naročnina: letno 800 din — Posamezna številka: 8 .din 'o 8 «tram vsake nadaljnje 4 strani 4 din več, po pošti 8 din več — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Erjavčeva ulica lir ooštn pred-1: 3"R — Telefon uprave 23-579 - Čekovni račun: G01-«Z«-157 URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik XI Priloga k 27. kosu r dne 15. julija 1954 Štev. 27 V naši založbi je izšel PRIROČNIK ZA STROKOVNE IZPITE USLUŽBENCEV DRŽAVNIH ORGANOV Opozarjamo na to priročno študijsko knjižico, ki vsebuje v skladu z izpitnimi programi ter do sedaj izdanimi pravnimi predpisi' za splošni del strokovnega izpita snov iz organizacije in delovnega področja državnik organov, iz upravnega in upravnokazenskega postopka ter upravnih sporov, glavna načela o gospodarskih organizacijah in družbenih službah, o uslužbencih državne administracije in delovnih razmerjih in o socialnem zavarovanju. Priročnik, ki je zarodi razprodane doslej izišle tovrstne literature nepogrešljiv pripomoček za uspešno pripravo na izpite, je predvsem namenjen uslužbencem z nižjo in srednjo strokovno izobrazbo. Knjižici so dodani tudi viri, ki jih je treba v pripravi za izpit črpati poleg podanega gradiva v priročniku. Strani 148, cena 190 din. Hazgiasi in objave Sprememba rodbinskega imena Št. IV-2022/1-54 4302 Z odločbo Državnega sekretariata z& notranje zadeve LRS, št. IV-2022/1 z dne 25. VI. 1954 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba imena Strmšku Jakobu, roj. 2. VI. 1935 v Žičah, dijakuTSŠ v Ljubljani, v »Rado«. St. IV-2165/1-54 4219 Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, št. IV-216511 z dne 17. VI. 1954 je bila dovoljena sprememba priimka na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih Markovič Zagorki, roj. 23. IX. 1929 ^ Skoplju, državljanki FLRJ, delavki v Drešinji vasi 15, v »Šalej«. Državni sekretariat za notranje zadeve LRS Register gospodarskih organizacij Okrožna sodliia razglaiajoi Vpisi 1148. Besedilo: Zadružna mlekarna, Šoštanj (Kajuhova ulica). Poslovni predmet: Nakup, prodaja in predelava mleka in mlečnih izdelkov, nakup in prodaja jajc, živinske krme in stelje. Izdelava in prodaja umetnega ledu in sladoleda. Ustanovitelj: Okrajna zadružna zveza Šmartno ob Paki. Začasni direktor: Palir Ivan. Za Podjetje podpisujeta: Palir Ivan in Melanšck Jožica, Šoštanj, Gabrke, skupaj. Celje, 29. junija *954. Zt 62/54 2098 1149. Besedilo: Trgovsko podjetje »Pri tekstilcu I«, Prebold. Gospodarska delavnost: Trgovanje na drobno z živili in gospodinjskimi potrebščinami, mešanim industrijskim blagom, tobačnimi izdelki, vžigalicami in potrebščinami, drvmi in premogom. Ustanovitelj: Trgovsko podjetje »Savinjski magazin«, Žalec. Direktor: Špeglič Franc, ki je obenem poslovodja. Poslovalnica: Trgovina »Pri tekstilcu II«, z isto gospodarsko delavnostjo. Poslovodja: Potočnik Olga. Zt 67/54 2167 Besedilo: Trgovina »Rimski hram«, Šempeter. Gospodarska delavnost: Trgovina z živili in gospodinjskimi potrebščinami, mešanim industrijskim blagom ter gradbenim materialom, in potrebščinami, drvmi in premogom ter gradbenim materialom. Ustanovitelj: Trgovsko podjetje »Savinjski magazin«, Žalec. Poslovodja: Kosu Peter. Zt 68/54 2169 Celje, 5. julija 1954. 1150. Besedilo: Gostinsko podjetje Soča. Poslovni predmet: Gostinstvo. Ustanovitelj: Obč. LO Bovec, odločba z dne 18. V. 1954, št. 333/21-54. Direktor: Brelih Maks. Zt 94/54-2 2036 Besedilo: Gostinsko podjetje, Trenta. Poslovni predmet: Gostinstvo. Direktor podjetja: Kikelj Julko. Ustanovitelj: Obč. LO Bovec, odločba z dne 18. V. 1954, št. 333/2-54. Zt 74/54-5 2035 Besedilo: Trgovsko podjetje »Tobak«, Tolmin. Poslovni predmet: Nakup, prodaja in distribucija tobačnih izdelkov. cigaretnega papirja, vžigalic, taksnih in poštnih vrednotnic na debelo in drobno. Ustanovitelj: Glavni odbor Zveze vojaških vojnih invalidov Slovenije v Ljubljani, odločba z dne 12. VI. 1954, 11-40/54-54. Direktor: Vencelj Oton, ki podpisuje v obsegu pooblastil, določenih v pravilih podjetja. Gorica, 25. junija 1954. Zt 96/54-2 2043 1151. Besedilo: Pekarna s trgovino v Bovcu (št. 177). Poslovni predmet: Peka in prodaja kruha. Ustanovitelj: LO mestne občine Bovec, odločba z dne 21. VI. 1954, št. 406/2-54. Direktor: Stres Ivan, upravnik, ki podpisuje samostojno, v obsegu pravil podjetja in Ostan Boris, računovodja, ki sopodpisuje vse finančne listine. Zt 104/54-4 2089 Gorica, 29. junija 1954. 1152. Besedilo: »Karmin«, Ljubljana (Resljeva cesta 1). Gospodarska delavnost: Trgovina z barvami in laki, kemikalijami, ščetarskimi izdelki in priborom za čiščenje obutve. Ustanovitelj: Delavski svet trgovskega podjetja »Mavrica«, Ljubljana, odločba št. 405 z dne 18. VI. 1954. Direktor do konstituiranja: Palje-vec Cveto, Ljubljana, Trubarjeva C6st& S Zt 102/54 - Rg III 696/1 2080 Besedilo: »Orient«, Ljubljana (Titova 14). Gospodarska delavnost: Trgovina z barvami in laki, kemikalijami, ščetarskimi izdelki in priborom za čiščenje obutve. Ustanovitelj: Delavski svet trgovskega podjetja »Mavrica«, Ljubljana, odločba št. 405 z dne 18. VI. 1954. Direktor do konstituiranja: Zoran Ivan, Ljubljana, Celovška 105. Zt 104/54 — Rg III 698/1 2082 Besedilo: »Plavica«, Ljubljana (Wolfova 12). Gospodarska delavnost: Trgovina z barvami in laki, kemikalijami, ščetarskimi izdelki in priborom za čiščenje obutve. Ustanovitelj: Delavski svet trgovskega podjetja »Mavrica«, Ljubljana, odločba št. 405 z dne 18. VI. 1954. Direktor do konstituiranja: Pogačnik Kristo, Ljubljana, Smoletova št. 13. Zt 103/54 — Rg HI 697/1 2081 Besedilo: Trgovsko podjetja »Tobak«, Ljubljana (Likozarjeva 8). Gospodarska delavnost: Nakup, prodaja, distribucija tobačnih izdel- kov, cigaretnega papirja, vžigalic, taksnih in poštnin vrednotnic na debelo in drobno. Ustanovitelj: Glavni odbor zveze vojaških vojnih invalidov Slovenije v Ljubljani, odločba štev. 11-40/33 z dne 12. VI. 1954. Direktor do konstituiranja: Kramarič Radoš, Ljubljana, Novi blok št. 15, Šiška. Zt 105/54 — Rg III 699/1 2083 Ljubljana, 28. junija 1954. 1153. Besedilo: Trgovsko podjetje »Zvezda«, Kamnik (mesto št. 97). Gospodarska delavnost: Prodaja prehranskih in industrijskih predmetov na drobno. Ustanovitelj: LO mestne občine Kamnik, odločba št. G-961/54 z dne 25. VI. 1954. Direktor do konstituiranja: Kumer Ivo, Kamnik, Sutna 41. Zt 119/54 — Rg II 126/1 2112 Besedilo: »Cement-Opeka«, Ljubljana, trgovina za promet na drobno in na debelo (Šmartinska cesta 21). Gospodarska delavnost: Trgovina z nekovinskim gradbenim materialom (cement, apno. mavec, vse vrste zidne in strešne opeke, pesek, salonitni izdelki, cemetni izdelki, hera-klit, štukaturna trstika, keramične ploščice za peči). Ustanovitelj: Delavski svet trgovskega podjetja »Kovina«, Ljubljana, z dne 21. VI. 1954. Direktor do konstituiranja: Kolarič Franjo, Ljubljana, Resljeva 22/1. Zt 118/54 — Rg III 706/1 2124 Besedilo: »Elektropromet«, Ljubljana, trgoVina za promet na drobno (Ljubljana, Stritarjeva 7). Gospodarska delavnost: Trgovina z elektromehaničnim materialom. Ustanovitelj: Delavski, svet trgovskega podjetja »Kovina«, Ljubljana. Direktor do konstituiranja: Pajntar Jakob, Ljubljana, Lavričeva 3. Zt 117/54 — Rg II! 705/1 2123 Besedilo: Trgovsko podjetje »Galeb«, Ljubljana (Stritarjeva 6). Gospodarska delavnost: Trgovina z galanterijskim, modnim, in konfekcijskim blagom na drobno. Ustanovitelj: Delavski svet trgovskega podjetja »Merkur«, Ljubljana, odločba 'z dne 23. VI. 1954, št. 340/54. Direktor do konstituiranja: Mastnak Mara, Ljubljana, Lončarska 8 b. Zt 122/54 — Rg III 708/1 ' 2126 Besedilo: Restavracija »Nafta«, Lendava. Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, strežba s toplimi in hladnimi jedili, postranska delavnost pa prevoz z enim parom konjske vprege. Ustanovitelj: Podjetje za proizvodnjo »Nafte« v Lendavi. Podjetje zastopa Šimonka Anton, upravnik, sopodpisuje Paller Anica, knjigovodja, v računskih in finanč- nih zadevah, v mejah zakonskih določb. Maribor, 21. junija 1954. Reg. št. 105/1 2024 1154. Besedilo: »Opekarna«, Pragersko. Poslovni predmet: Izdelovanje opeke vseh vrst. Ustanovitelj: OLO Maribor okolica. Direktor: Goričar Jože, ki bo podpisoval samostojno, v okviru zakonskih določb. Za bančno poslovanje podpisujeta Zabukovšek Robert, računovodja, vse listine denarnega, materialnega obračunskega in kreditnega pomena, in Win-disch Ljudmila, blagajnik, v odsotnosti direktorja oziroma računovodje, oba po zakonskih določbah. Maribor, 24. junija 1954. Reg št. 337/11 2025 1155, Besedilo: »Opekarna«, Rače. Poslovni predmet: Izdelovanje vseh vrst opeke na industrijski način ter prodajanje izdelkov lastne proizvodnje. Ustanovitelj: OLO Maribor oko- lica. Direktor: Gradišnik Franc, kj bo podpisoval samostojno, v okviru zakonskih določb, Poljanec Franjo, gl. računovodja, ki bo podpisoval vse listine računskega in finančnega pomena, in Vreže Franc, knjigovodja, ki bo podpisoval v odsotnosti direktorja oziroma gl. računovodje. Maribor, 25. junija 1954. Reg št. 378/11 2158 1156. Besedilo: Zadružno kmetijsko 'gospodarstvo »Muropolje«, Mota pri Ljutomeru. Poslovni predmet: Kmetijska proizvodnja vseh panog kmetijstva, vinogradništva, sadjarstva in živinoreje, predelava in prodaja lastnih kmetijskih proizvodov, vzgoja trsnega in sadnega materiala za potrebe posestva in prodaje. Ustanovitelj: Okrajna zadružna zveza v Ljutomeru. Direktor: Peterka Jože, polje- delec. Maribor, 26. junija 1954. Reg št. 141/V 2077 1157. Besedilo: Trgovsko podjetje »Jelen« v Mariboru, Partizanska 21. Poslovni predmet: Trgovina z usnjem in usnjarskimi ter čevljarskimi potrebščinami, z vrvarskimi izdelki, sedlarskim in jermenar-skim blagom. Podjetje je nastalo iz poslovne enote, ki se je izločila na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja »Jelen« z dne 21. VI. 1954 v samostojno podjetje. Reg št. 121/11 2145 Besedilo: »Kovina«, trgovina z železnino, gradbenim materialom in kemikalijami, Murska Sobota. Titova 9. Poslovni predmet: Nabavlja in prodaja železnino, kovinske izdelke; kolesa, šivalne stroje in potrebščine; kmetijski stroji; orodje, umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin; naftni derivati, mazivna olja in masti; čebelarski material in potrebščine; barve, laki, kemikalije in potrebščine;- gradbeni material; steklo, porcelan in keramika; vrvar-ski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute; izdelki iz gume, kavčuka in plastičnih mas; elektrotehnični material. Podjetje je nastalo iz poslovne enote, ki se je izločila na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja »Železnina« v Murski Soboti v samostojno podjetje. Poslovodja: Sabotin Franc, ki podpisuje za bančno poslovanje samostojno, in Hradil Olga, računovodja, v računskih, finančnih in bančnih zadevah, oba v mejah zakonskih določb. Reg št. 108/1 2140 Besedilo: »Pseskrba«, trgovina s špecerijskim blagom Murska Sobota, Zvezna 4. Poslovni predmet: Trgovina z živili in gospodinjskimi potrebščinami, s steklom, porcelanom in keramiko, s tobačnimi izdelki in vžigalicami, alkoholne in brezalkoholne pijače, parfumerijsko in kozmetično blago. Podjetje je nastalo iz poslovne enote, ki se je izločila na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja »Preskrba«, Murska Sobota z dne 9. VI. 1954 v samostojno trgovino. Poslovodja: Kovač Franc, ki podpisuje za banko samostojno, sopodpisuje Novak Kristina, računovodja, v računskem, finančnem in bančnem poslovanju, oba v okviru zakonskih določb. Reg št. 113/1 2135 Besedilo: »Runo«, trgovina z usnjem in čevlji v Murski Soboti, Titova 14. Poslovni predmet: Trgovina z obutvijo, usnjem in usnjarskimi potrebščinami, z izdelki gume, kavčuka in plastičnih mas, s sedlarskim in jermennrskih blagom in vrvar-skimi izdelki. Podjetje je nastalo iz poslovne enote, ki se je izločila na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja »Preskrba« v Murski Soboti, v samostojno trgovino. Poslovodja: Poredoš Karel, ki podpisuje za banko -samostojno, in Novak Kristina, računovodja, ki podpisuje v računskih, finančnih in bančnih zadevah trgovine, oba v okviru zakonskih določb. Reg št. 115/1 2132 Besedilo: »Tehnopromet«,. trgoy1' na s tehničnimi predmeti, Murska Sobota, Trg zmage 5. Poslovni predmet: Nabavlja in ffrodaja železnino, kovinske izdelke, kolesa, šivalne stroje in potrebščine; motorna vozila, nadomestne dele in potrebščine; kmetijske stroje in orodje, umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin; izdelke iz gume, kavčuka in plastičnih mas; usnje, sedlarsko in jermenarsko blago in potrebščine; vrvarske izdelke, izdelke iz konoplje in jute; naftne derivate, mazivna olja in masti; glasbila, radijske aparate in potrebščine; ribiški material in potrebščine; športne potrebščine; elektrotehnični material; pohištvo; sanitarni in instalacijski material; fotografske in optične aparate in potrebščine. Podjetje je nastalo iz poslovne enote, ki se je izločila na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja »Železnina«, v Murski Soboti v samostojno podjetje. Poslovodja: Györek Jožef, ki podpisuje za banko samostojno, in Hra-dil Olga, računovodja, ki podpisuje v računskih, finančnih in bančnih zadevah, oba v mejah zakonskih določb. Reg št. 110/1 2131 Besedilo: »Vesna«, trgovina z galanterijo, Murska Sobota, Trg zmage št. i. Poslovni predmet: Trgovina z galanterijo, s kratkim ter pletenim blagom, konfekcijo in športnimi potrebščinami, parfumerijsko in kozmetično blago, pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine. Podjetje je nastalo iz poslovne enote, ki se je izločila na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja »Preskrba« v Murski Soboti v samostojno trgovino. Poslovodja: Škrilec Franc, ki podpisuje za banko samostojno, in No-vak Kristina, računovodja, ki bo podpisovala, v računskih, finančnih 'n bančnih zadevah, oba v mejah zakonskih določb. Reg št. 114/1 2136 Besedilo: »Zarja«, trgovina z manufakturnim blagom v Murski Soboti, Titova 21. Poslovni predmet: Trgovina s tekstilnim blagom in tekstilno aalante-rijo, z galanterijo in s kratkim ter Pletenim blagom. Podjetje je nastalo iz poslovne enote, ki se je izločila na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja »Preskrba« v Murski Soboti z dne VI. 1954 v samostojno podjetje. Poslovodja: Beznec Ludvik, ki Podpisuje za banko samostojno, in jNovak Kristina, računovodja vse listine računskega, finančnega in pancnega pomena, oba v mejah zakonskih določb. Reg št. 112/1 2143 v Besedilo: »Železo«, trgovina z železnino, gradbenim materialom, Kemikalijami in kurivom. Poslovni predmet: Nabavlja in prodaja železnino, kovinske izdelke, Kolesa, šivalne stroje in potrebščine; kmetijske stroje, orodje, umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin; naftine derivate, mazivna olja in masti; barve, lake, kemikalije in potrebščine; gradbeni material; steklo, porcelan in keramiko, elektrotehnični material; vrvarske izdelke, izdelke iz konoplje in jute; izdelke iz gume, kavčuka in plastičnih mas; sanitarni in instalacijski material; drva in premog ter odpadke. Podjetje je nastalo iz poslovne enote, ki se je izločila na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja »Železnina«, Murska Sobota v samostojno podjetje. Poslovodja: šlebič Mihael, ki podpisuje za banko samostojno, in Hradil Olga, računovodja, ki podpisuje v računskih, finančnih in bančnih zadevah, oba v mejah zakonskih določb. Reg št. 109/1 2130 Besedilo: Veleblagovnica »Žila«, Slovenj Gradec, Trg svobode 3. Poslovni predmet: Prodaja na drobno, mešanega industrijskega blaga, živil in gospodinjskih potrebščin, tekstilnega blaga, trikotaže, pletenin in konfekcije, opreme in potrebščine za obrt, železnine in elektromateriala, kemikalij, stekla, keramike in porcelana in gradbenega materiala. Podjetje je nastalo iz poslovne enote, ki se je izločila na podlagi sklepa delavskega sveta trgovskega podjetja »Zarja«, Slovenj Gradec dne 29. V. 1934 v samostojno trgovino. Poslovodja: Dakskobler Franc, ki podpisuje za banko samostojno, Jovan Vili, komercialni vodja, in Krištovič Lojze, knjigovodja, v računskih, finančnih in bančnih zadevah, vsi v mejah zakonskih določb. Reg št. 16/VI 2142 Besedilo: Trgovina »Živila«, Žerjav št. 19, p. Črna pri Prevaljah. Poslovni predmet: Nakup in prodaja mešanega industrijskega blaga, živil in gospodinjskih potrebščin, tobaka in tobačnih izdelkov, vžigalic in potrebščin. Podjetje je nastalo iz poslovne enote, ki se je izločila na podlagi sklepa delavskega sveta trgovskega podjetja »Peca«, Črna v Črni z dne -27. III. 1954. Poslovodja: Bračun Janko, ki podpisuje za banko samostojno, in Drofenik Edi, knjigovodja trgovine, ki podpisuje v računskih, bančnih in finančnih zadevah, oba po zakonskih določbah. Reg št. 15/VI 2099 Maribor, 30. junija 1954. 1158. Besedilo: Trgovsko podjetje »Povrtnina«, Maribor, Jurtičeva 8, odkupna postaja Križevci pri Ljutomeru. Poslovni predmet: Odkup sadja, zelenjave in poljskih priaelkov. Ustanovitelj: Trgovsko podjetje »Povrtnina«, Maribor, Jurčičeva 8. Poslovodja: Gaberšček Anton. Maribor, 3. julija 1954. Reg št. 144/11 2176 Spremembe Okrožna lOdlSča razglašajo: 1159. Besedilo: Gostinsko podjetje v Soči. Vpiše se sprememba poslovnega predmeta: Gostinstvo s sezonskim poslovanjem. Gorica, 16. junija 1954. Zt 36/54-9 1948 1160. Besedilo: Državno avtopodjetje »Transport«, Ilirska Bistrica. Besedilo odslej: Avtopodjetje »Transport«, Ilirska Bistrica. Gorica, 19. junija 1954. Zt 92/54-2 2037 1161. Besedilo: »Belinka«, tovarna elektrokemičnih izdelkov, Dol pri Ljubljani. Sedež odslej: Soteska ob Savi. Rg 97/6 2051 Besedilo: Krajevno splošno mizarsko podjetje, Mengeš. Besedilo odslej: Splošno mizarstvo, Mengeš. Rg I 24/4 2050 Besedilo: Mizarska delavnica »Lom« v Tržiču. Z odločbo LO mestne občine v Tržiču, št. 245/2-54 z dne 18. V. 1954 je podjetje prešlo v likvidacijo. »Likvidacijska firma: kakor doslej, s pristavkom »v likvidaciji«. Likvidator: Brezar Milena, uslužbenka LO MO Tržič. Za likvidacijsko firmo podpisujeta: Brezar Milena, likvidator in Zaplotnik Stefan LO MO Tržič, skupaj. Rg II 34/3 2053 Ljubljana, 24. junija 1954. 1162. Besedilo: Krajevno trgovsko podjetje St. Ilj v Slovenskih goricah. Besedilo odslej: Trgovsko podjetje »Gorice«, Št. Ilj v Slovenskih goricah. Izbrišeta se Suhodolčan Vida in Rakef Janez ter vpišeta: škof Vida, računovodja, Brave Stanko, predsednik u. o. Maribor, 4. junija 1954. Reg št. 240 1821 1163. Besedilo: Mestno podjetje »Remont«, Dolnja Lendava. Besedilo odslej: »Remont«, gradbena obrt, Lendava. Izbriše se Vidmar Ida roj. Potočnik in vpiše Paller Deziderij, novi imenovani knjigovodja, ki bo podpisoval v mejah zakonskih določb. Maribor, 17. junije 1954. Reg. št. 98/1 20(27 1 1164. Besedilo: ObPinsko obrtno podjetje »Remont«, Beltinci. Besedilo odslej: Gradbeno obrtno podjetje »Graditelj«, Beltinci. Reg št. 124/111 2018 Besedilo: Okrajna opekarna, Nem-čavci. Besedilo odslej: »Opekarna«, Nem-favci. Reg št. 52/1 2021 Besedilo: Krajevni mlin in žaga, Skakovci. Besedilo odslej: Mlin in žaga, Skakovci. Reg št. 70/11 2019 Maribor, dne 22. junija 1954. 1165. Besedilo: Kmetijsko gospodarstvo, Drvanja. Izbriše se Lorenčič Slavko in vpiše: Šajhar Mariju, novi imenovani knjigovodja, ki bo podpisoval v vseh računskih in finančnih zadevah, v mejah zakonskih določb. Maribor, dne 25. junija 1954. Reg št. 546/11 2069 1166. Basedilo: Občinska mesnica in klavnica, Hodoš. Besedilo odslej: Mesnica in klavnica, Hodoš. Reg št. 146/IIT 2074 Besedilo: Občinski mlin, Hodoš. Besedilo odslej: Mlin, Hodoš. Reg št. 148/111 2073 Besedilo: Občinska žaga, Hodoš. Besedilo odslej: Žaga. Hodoš. Reg št. 99/11 2072 Besedilo: Krajevna žaga. Ma- čk ovci. Besedilo odslej: »Žaga«, Mačkovci. Izbrišeta se Temlin Viljem in Kuplen Janez ter vpišejo: Tanacek Aleksander, poslovodja, Gjergjek Karel, predsednik in Ki-selak Ernest. Reg št. 65/11 2071 Besedilo: Mestno kamnoseško podjetje Maribor, Ptujska cesta 42. Besedilo odslej: »Splošno kamnoseško podjetje«, izdelki iz naravnega in umetnega kamna. Reg št. 11 2075 Besedilo: Gradbeno podjetje, Slovenj Gradec. Izbriše se Sterkuš Berta in vpiše: Hictaler Julijana, novi imenovani knjigovodja, ki bo podpisoval vse listine računskega in finančnega pomena skupaj z ravnateljem oz. računovodjem, v mejah zakonskih določb. Reg št. 4/VI 2076 Maribor, dne 26. junija 1954. 1167. Besedilo: Mestni uslužnostni servis, Maribor, Kneza Koclja 5. Besedilo odslej: »Agencija MI«, podjetje za propagando in reklamo ter druge usluge. Reg št. 238 2147 Maribor, 29. junija 1954. 1168. Besedilo: »Mesnine«, Ptuj v Ptuju. Besedilo odslej: »Mesnine« obrtno proizvajalno podjetje Ptuj, Na pristanu 3. Poslovni predmet odslej: Nakup in klanje živine, prodaja mesa in izdelovanje mesnih izdelkov, prodaja živine v zaklanem stanju. Vpiše se Fijavž Vlado, komercialist, ki bo podpisoval v odsotnosti direktorja ali računovodje. Maribor, 1. julija 1954. Reg št. 167/III 2164 1169. Besedilo: Lesno predelovalno podjetje, Prevalje. Besedilo odslej: Lesno predelovalno podjetje kmetijske zadruge, Prevalje. ' Maribor, 3. julija 1953. Reg št. 10/VI-3 2166 Izbrisi 1170. Besedilo: Gostinstvo, Bovec. Zaradi razdelitve na dve podjetji. Zt 93/54-3 2033 Besedilo: Gostinsko podjetje Soča. Zaradi razdelitve na dve podjetji. Zt 36/54-12 2045 Gorica, 19. junija 1954. 1171. Besedilo: Zastopniški biro Import-Company, Ljubljana. Zaradi pripojitve h gospodarski organizaciji »Intertrađe«, podjetje zn mednarodno trgovino v Ljubljani (Rg III 159-S). Rg 111 165/2-5 2084 Ljubljana, 28. junija 1954. tl 72. Besedilo: Šnajder Stanko, državni obrtni mojster v Mariboru, Partizanska 81. Zaradi prenehanja poslovanja dosedanjo firme. Maribor, 26. junija 1954. Reg št. 188 2079 Razglasi uradov in ustanov Okrožna sndl^ia r-zglaSalo: S p i < m c m b e 1173. Besedilo: Uprava stanovanjskih zgradb, Dravograd. Besedilo odslej: Uprava stano- vanjskih zgradb, občina Dravograd. Izbrišejo se podpisniki Ozvatič Franc in Erjavec Ivan in vpišejo: Šnnbl Gašper, upravnik, Prosenjak Leopold in Kajzer Ivan. LIpravnik podpisuje v vseh zadevah samostojno, v finančnih zadevah pa skupaj z enim izmed pooblaščencev. OLO Slov. Gradec, 5. maja 1954. Št. 1919/1-54 1403 Zadružni register Spremembe 535. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Jurklošter. Izbrišejo se Pompe Milan, Spitaler Ferdo, Petan Polde in Jančič Cenko. in vpišejo novi člani upravnega odbora: Leskovšek Janko, drž. uslužbenec in Ocvirk Franc, žagar, Lahov graben, Rajh Frido, Brodnice in Belej Ivan, Paneče, delavca. Celje, 10. maja 1954. Zadr VII 59/14 1453 536. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Jernej. Izbrišejo se Pučnik Anton, Ribič Alojz, Tomažič Ignac, Leskovar Ivan in vpišejo novi člani upravnega odbora: Cvahte Ludvik, kmet, Petelinjek, Škrabi Janez, kmet, Zg. Laže. Küster Franc, kmet. Jernej, Trunki Florjan, delavec, Zg. Laže, Polh Ivan, kmet. Brezje. Sovič Vinko, delavec, Jernej. Celje, 17. junija 1954. Zadr VII 165/6 1983 537. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Dole pri Litiji. Na občnem zboru 14. III. 1954 so se spremenila zadružna pravila. Upravni odbor sestavlja 5 do 13 članov. Glavni delež se poveča na 500, družinski na 100 din. Izbrišejo se Kotar Jernej, Kotar Ignac, Teka vec Jože, Podlogar Franc in vpišejo novi člani upravnega odbora : Kotar Milan, Mala Goba, Zgonc Franc, Preženske njiv<$ Ribič Stanislav, Bistrica, Jesenšek Franc, Sp. Jelenje. Zupan Janez, Podgorca, Vrtačnik Mirko, Dole, Prijatelj Hinko. Hude ravne, Fakin Martin, Bobneči vrh, Zupan Blaž, Prelesje, Intihar Anton, Dole, Povše Stanko, Javorje. Za podpisovanje se pooblašča Logar Milka, knjigovodja KZ Dole. Celje, 24. junija 1954. Zadr Vil 27/8 2010 538. Besedilo: Kmetijska zadruga z o-j.. Rečica ob Savinji. Izbrišejo se Turnšek Anton, Veneli Ivan, Koren Jože, Žunter Martin, Jurjevec Ivan in Rakun Franc in vpišejo novi člani upravnega odbora: Strašek Ivan, Rečica ob Savinji. Rakun Ivan, Št. Janž, Pečnik Jože, Brdo, Žmavc Alojz, Zg. Pobrežje. Casl Ivan, Dol. Suba, Krančič Ivan, Trnovec in Jeraj Alojz, Rečica, kmetje. Za podpisovanje se pooblaščajo: Strašek Ivan, Zvir Alojz, Jeraj Alojz in Rakun Ivan. Zadr VII 92/6 2104 Besedilo: Stanovanjska zadruga z o. j., Zagorje ob Savi. Nu občnem zboru 3. IV. 1951, se je spremenil drugi stavek 22. člena pravil. Upravni odbor sestavlja 9 članov. Izbrišejo se Kenda Vida, Garan-tini Vinko, Kolenc Alojz in vpišejo novi člani upravnega odbora: Ahar Ferdinand, rudar, Stanko Vilma, gospodinja, Zagorje, Urankar Franc, rudar, Šuštar Konrad, rudar, Kisovec, Drnovšek Franc, niizar, Zagorje. Zadr VII 42/22 2105 Celje, 29. junija 1954. 559. Besedilo: Kmetijska zadruga z. o. j; Črniče. Izbrišejo se člani upravnega odbora Slamič Alojz. Batagelj Oskar, Slamič Marija, Rebek Stanko in Brecelj Maks in vpišejo novi izvoljeni člani: Randulič Matija, upokojenec. Črnice 29, Cigoj Maks, Malovše 70, Marc Franc, Gojače 7, Vrtovec Zvonko, Gojače 46, Košuta Franc, Ravne 8, kmetje. Gorica, 11. junija 1954. Zadr VII/15-16 1937 540. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. J-, Temnica. Izbrišejo se člani upravnega odbora Rogelja Franc, Kavčič Stanko, Stepančič Danilo in Trampuž Peter, vpišejo pa novi izvoljeni člani: Kavčič Jožko, Lipa 10, Trampuž Brane. Temnica 38. Kavčič Jožef, Lipa 25, kmetje, in Rogelja Zdravko, delavec. Temnica 18. Gorica, 16. junija 1954. Zadr V/40-13 1968 541. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. ]•. Dol-Vrhovlje. Na podlagi sklepa občnega zbora * dne 6. III. 1954 so bila sprejeta nova pravila. Zadruga združuje vse kmete v cilju povečanja in izboljšanja kmetijske, proizvodnje, pospeševanja gospodarskega, kulturnega ,n prosvetnega življenja na vasi sploh. Zadružni delež znaša 500, družinski delež pa 80 din. Upravni °dbor šteje 5 do 9 članov. Izbrišejo se člani upravnega odbora Ravbar Miroslav, Ravbar Ivan jn Tavčar Janko, vpišejo pa novi 'zvoljeni člani: Sanj Jožef, uslužbenec, Voglje 27, L-olja Elizabeta, kmetica, Vrhovlje |5, Jelušič Franc, kmet, Vrhovlje 9. Križman Albin, kmet. Vrhovlje 5, 1'určinovič Miroslav, uslužbenec, Vrhovlje 37, Gerlam Ivan, kamnosek, Voglje 18. Za podpisovanje pri banki sta pooblaščena Sanj Jožef in Purčinovič Miro. Gorica. 17. junija 1954. „ Zadr Vl/66-7 1957 542. Besedilo: Kmetijska delovna za-dn-ga »Srečko Kosovel«, Temnica. Na podlagi sklepa izrednega obč- nega zbora 1. XI. 1953 je zadruga prešla v likvidacijo. Besedilo, kakor doslej, s pristavkom »v likvidaciji«. Člani likvidacijske komisije so: Žvanut Anton, podpredsednik OZZ Šempeter, Jenčič Hubert, uslužbenec OLO Gorica, Golob Franc, kmet, tehnik OZZ Šempeter, Laharnar Anton, pravnik, Gorica, Humar Jožko, tajnik OLO Gorica, Tribu-šon Alojz, uslužbenec OLO Gorica, Stepančič Danilo, kmet, Temnica 42, Rogelja Franc, kmet, Temnica 48, Rogelja Ema, gospodinja, Temnica 7. Gorica. 19. junija 1954. Zadr VII/114-13 1971 543. Besedilo: Kmeitjska zadruga z o. j., Staro selo. Na občnem zboru 14. III. 1954 je bila sprejeta sprememba pravil. Prostovoljno se združijo v kmetijsko zadrugo kmetje iz okoliša Staro selo, Robič in Svino. Zadružni delež znaša 500 din. Član odgovarja za obveznosti zadruge z lOkratnim zneskom vpisanega enkratnega deleža. Upravni odbor šteje 9 članov. Izbrišejo se člani upravnega odbora Stergar Franc, Stih Henrik, Koren Stanko, Uršič Janko, Uršič Lenko, Berginc Jožef in Benko Ivan, vpišejo pa novi izvoljeni člani: Kranjc Mirko, Staro selo 46, Benko Ludvik, Staro selo 4. Antih Ivan, Staro selo 37, Kranjc Andrej, Staro selo 7, Lukan Franc. Staro selo 14, Benko Alojz, Robič 39, Konavec Janko, Svino 5, Kranjc Ivan, Svino 8, Melan Alojz, Svino 21, kmetje. Za podpisovanje so pooblaščeni Benko Ludvik, Antih Ivan, Kranjc Andrej in Kranjc Mirko: za podpis tromesečne inventure pa Benko Ludvik in Melan Alojz, člana u.o. Gorica, 21. junija 1954. Zadr VIT/2-28 2055 544. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Štorje. Na podlagi sklepa občnega zbora z dne 21. IT. 1954 se vpiše sprememba pravil. Član odgovarja za obveznosti zadruge z lOkratnim zneskom vpisanega enkratnega deleža. Izbrišejo se Bevčič Pavla, Majcen Slavko in Žiberna Stanislav, vpišejo pa novi izvoljeni člani upravnega odbora: Rebec Andrej, železničar, Ma jcni 5, Čeh Franc, kmečki delavec. Štorje 62, Lah Draga, nameščenka, Štorje 8. Za podpisovanje pri banki je pooblaščen Koblar Drago, poslovodja. Štorje 3. Gorica, 25. junija 1954. Zadr VII/60-16 2056 545. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Lokev. Na podlagi sklepa občnega zbora z dne 11. IV. 1954 se vpiše sprememba pravil. Član odgovarja za obveznosti zadruge z lOkratnim zneskom vpisanega enkratnega deleža. Izbrišejo se člani upravnega odbora Ban Jožef. Sila Anton, Gorane Franc, Mljač Marija, Škabar Franc in Mljač Jožef, vpišejo pa novi izvoljeni člani: Jankovič Anton, Prelože 20, Pavlovič Jože, Lokev 135, Mljač Jože, Lokev 11 in škibin Franc, Prelože 4, kmetje, Mire Rudolf, delavec, Lokev 221. Za podpisovanje je poleg članov upravnega odbora pooblaščen še Placer Boris, poslovodja. Lokev. Zadr VI/53-22 2090 Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Vreme. Na podlagi sklepa občnega zbora obeh zadrug z dne 5. II. 1954 in 7. III. 1954 se Kmetijska zadruga Barka priključi tej zadrugi. Zadr VII/34-16 2091 Gorica, 28. junija 1954. 546. Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom, Boh. Bistrica. Izbrišejo se Medja Jakob, Medja Franc, Ogrin Franc, Fajfar Alojz, Arh Jakob. Zupan Jakob, Ravnik Janez, Podlipnik Janez, Mencinger Alojz. Cerkovnik Janez in vpišejo novi člani upravnega odbora: Sušnik Jože, obratovodja, Brod 1, Kramar Franc, klepar, Boh. Bistrica 168, Cerkovnik Jože, Savica 1. Rozman Martin, Bitnje 3, Šilar Alojz, Boh. Bistrica 39, Rozman Valentin, Ravne 13, Leban Janez, Brod 19, kmetje, in Čop Jože, upok., Kamenje 25. Zadr V 46/5 2062 Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom, Sorica. Izbrišejo se Kejžar Janez, Fajfer Peter, Valentinčič Alojz, Trojar Karl in vpišeta nova člana upravnega odbora: Markelj Franc, gozdni delavec, Zg. Sorica 3, Golja Avgust, kmet, Sp. Danje 5. Zadr VT 30/9 2061 Ljubljana, 24. junija 1954. 547. Besedilo: Okrajna zadružna zveza, Radovljica. Izbriše se Ogrin Franc in vpiše Zupanc Martin, kmet. Bob. Srednja vas. Ljubljana, 1. julija 1954. Zadr V 169/7 2153 Izbrisi 548. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j.. Barka. Zaradi priključitve h Kmetijski zadrugi Vreme. Gorica, 28. jupjja 1954. Zadr VTI/20-6 2092 Razne objave Razpisi St. 627 4471 Rektorat Univerze v Ljubljani razpisuje dve mesti asistentov za zoologijo pri zoološkem inštitutu prirodoslovno-matematične fakultete. Prošnje se sprejemajo 14 dni po objavi v »Uradnem listu LRS«. Prorektor: Dr. Gorazd Kušej 1. r. St. 628 4470 Rektorat Univerze v Ljubljani razpisuje mesto laboranta v biološkem oddelku priroroslovno-mate-matične fakultete. Prošnje se sprejemajo 14 dni po objavi v »Uradnem listu LRS«. Prorektor: Dr. Gorazd Kušej 1. r. St. 646 4503 Rektorat Univerze v Ljubljani razpisuje na pravni fakulteti mesto sekretarja pravne fakultete. Pogoj fakultetna naobrazba, po možnosti diploma pravne fakultete. Prošnje s potrebnimi prilogami je treba vložiti do 20. julija 1954 na rektoratu univerze v Ljubljani. Rektorat Univerze v Ljubljani razpisuje na novo ustanovljenem inštitutu za kriminologijo na pravni fakulteti mesto enega ali dveh znanstvenih sodelavcev, enega asistenta in ene administrativne moči. Prošnje s potrebnimi prilogami je treba vložiti do 20. julija '954 na rektoratu univerze v Ljubljani. Prorektor: Dr. Gorazd Kušej 1. r. Poziv npnikom in dolžnikom 4229 Na podlagi odločbe ljudskega odbora mestne občine Ptuj, št. 1/7-906/1, 907/1, 908/1 z dne 19. VI. 1954 preidejo Trgovsko podjetje »Preskrba« Ptuj z vsemi svojimi poslovalnicami, Trgovsko podjetje »Izbira« Ptuj z vsemi svojimi poslovalnicami in Trgovsko podjetje »Železnina« Ptuj z vsemi svojimi poslovalnicami zaradi reorganizacije obstojenih trgovskih podjetij po uredbi o trgovanju ter trgovskih podjetjih in trgovinah s 30. junijem 1954 v likvidacijo. Priglasitveni rok: do 31. VII. 1954. Likvidacijska komisija 4143 Kmetijska zadruga z o. j. Krajna, Murska Sobota je po sklepu občnega zbora z dne 27. II. 1954 prešla v likvidacijo. Priglasitveni rok: 14 dni od te objave. Likvidacijski odbor St. II 1106/3-54 3944 Odrejena je redna likvidacija podjetja Mestna čevljarska delavnica Ljutomer. Priglasitveni rok: 14 dni od te objave. Likvidacijska komisija Izgubljene listine preklicujejo Andrejek Anton, »Gradis«, Ravne na Koroškem, osebno izkaznico, reg. št. 40428, ser. št. 122138, izdano v M. Soboti. 4437 Bauman Matija, Peč — baraka, p. Grosuplje, osebno izkaznico, reg. št. 22711, ser. št. F-0724021, izdano v Trbovljah. 4401 Bevc Anton, Brezje 1, p. Trebelno, osebno izkaznico. 4435 Bezgovšek Jurij, Lahomše 2, osebno izkaznico, reg. št. 26293, ser. št. 0680714. 4504 Božank Ana, Kot 9, p. Prevalje, osebno izkaznico, reg. št. 5037, ser. št. 0269747. 4158 Bratec Alojz, Lahov graben 57, osebno izkaznico, reg. št. 213, ser. št. 0637523. 4505 Bremšak Marija, Kamnik, osebno izkaznico, reg. št. 17979/52, ser št. F-0155021. 4462 Breznik Ljudmila, Pavlovci 1, osebno izkaznico, reg. št. 20375, ser. št. 0262685. 4506 Celhar Marija, Radohova vas 45, Pivka, osebno izkaznico številka 7799. 3980 Cerar Ana, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 55393/51, ser. št. F-0077703. 4494 Cilenšek Julijana, Pečovnik 25, osebno izkaznico, reg. št. 17947, ser. št. 0608249. 4508 Colner Anton, Orešje 6, Bizeljsko, osebno izkaznico, reg. št. 6769, ser. št. 0372079. 4473 Cvetrežnik Alojz, Pečovnik 32, osebno izsaznico, reg. št. 12554, ser. št. 0602687. 4507 Černe Jože, Ljubljana, Kozarje 25, osebno izkaznico, reg. št. 19844/50, ser. št. F-0124154. 4495 Čevnik Franjo, Celje, izkaznico rezervnih oficirjev, reg. št. 3313, ser. št. PU 0001/Š, prometno knjižico in vojaško knjižico rezervnega oficirja. 4510 Črnko Mladen, Ruše 35 pri Mariboru, osebno izkaznico, registr. št. 44762, ser. št. 0879880. 4459 Čuješ Stefan, Šentjur 88, osebno izkaznico, reg. št. 37949, ser. št. 0675459. 4509 Darian Tomaž, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 33128/51, ser. št. F-0055438 in študentsko izkaznico MV5, izdano v Ljubljani. 4575 Djordjevič Štefka, Titov trg 23, Kranj, osebno izkaznico št. 0516014, izdano v Foči. 4159 Dolinšek Ivan, Celje, osebno izkaznico, ser. št. 0595024. 4511 Drenšek Zdenka, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 94298/51, ser. številka F-0116608, izdano v Ljubljani. 4402 Drokšič Anton, tovarna aluminija, Kidričevo 9, osebno izkaznico, reg. št. 9721, ser. št. F-07^3031. 4474 Eilec Ana, Vranji vrh št. 37 pri Velki, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, registr. št. 28465, ser. št. 0175478, objavljen v Uradnem listu LRS, ker se je našla. 4454 Erjavšek Ciril, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 80716/51, ser. št. F-0103026, in poklicno šofersko izkaznico, izdano v Ljubljani. 4422 Fajt Gabrijel, Goričak 6, p. Zavrč, osebno izkaznico, reg. št. 28131, ser. št. 0241441. 3518 Ferderber Albin, prom. knjižico za avtomobil, št. S-584. 4512 Ferenčak Matilda, Slov. Bistrica, Kolodvorska 21, osebno izkaznico, reg. št. 0212311, ser. št. 33201. 4369 Fišer Štefanija, Šmartno pri Slov. Gradcu 69, osebno izkaznico, reg. št. 25948, ser. št. 0361258. 4392 Fras Zora, Maribor, Studenci, Sokolska 44, osebno izkaznico, reg. št. 27940, ser. št. 0034631. 4458 Gajšek Olga, Vrbno 45, osebno izkaznico, registr. št. 41063, ser. št. 0689202. 4513 Geodetski zavod LRS, Ljubljana, prometno knjižico tovornega avtomobila, reg. št. STT-506. 4496 Gjerkeš Agata, Ljubljana, Titova št. 6, osebno izkaznico, reg. št. 20838, serijska št. 0247148, izdr .o v Lendavi. 4423 Gomboc Franc, Ivanci 6, p. Bogojina, osebno izkaznico, reg. št. 2945, ser. št. 00844)55. 4306 Gütlicher Ernesta, Bukovžlak 43, osebno izkaznico, reg. št. 8188. 4551 Gracej Franc, Planina 21 pri Slov. Bistrici, osebno izkaznico, reg. št. 15467, ser. št. 0769287, izdano v Poljčanah. 4460 Grobelšek Alojz, Celje, osebno izkaznico, reg. št. 7780, serijska Št. 0780239. 4514 Grobelšek Angela, Celje, osebno izkaznico, reg. št. 7790, serijska št. 06780249. 4513 Habot Blaž, Dolga gora 42, osebno izkaznico, reg. št. 3931, ser. št. 0791301. 4516 Hanže Franc, Trbonje pri Vuzenici, osebno izkaznico, reg. št. 16300, ser. št. 077610. 4488 Hanže Štefan, Trbonje pri Vuzenici, osebno izkaznico, reg. št. 16550, ser. št. 0277860. 4489 Hladnik Franc, Ljubljana, Pržanj. osebno izkaznico, reg. št. 14621, ser. št. 0330222. 4478 Hotel Slon, Ljubljana, evidenčno tablico osebnega avtomobila znamke »Chevrolet«, št. S-1089. 4376 Henigman Angela, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 95305/51. ser. št. F-0117615, 4424 Intihar Zofka, Bled, Zagorica 52, osebno izkaznico, reg. št. 13193, ser. št. 0822103. 4160 Ivanuša Gizela roj. Galac, Lendava, Partizanska 31, osebno 'z'£aJ'," nico, registrska št. 5664, serijska »(• G-0228374. 4162 Jakelj Vinko, Celje, osebno j*' kaznico, registrska št. 589, serijska št. 0590651. 4517 Janžek Franc, Janžev vrh 39, p. Slatina Radenci, roj. 1. XII. 1910, osebno izkaznico, registrska štev. 1555/1. 4395 Jarc Martin, Trčova 52 pri Malečniku, osebno izkaznico, registr. št. 40619, ser. št. *6679677, knjižico za *olo, št. 5464, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Maribor. 4447 Kastelic Franc, Brezovi dol 30, P- Zagradec, osebno izkaznico. 4434 Kaučič Marija, Ihova pri Benediktu, osebno izkaznico, registr. št. 46348, ser. št. 0196302. 4449 Kavčič Matilda, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 16667/50, ser. St. F-0038977. 4403 Kek Milan, Veliko Črnelo, p. Stična, osebno izkaznico, serijska štev. 0010225. 4423 Kerec Roman, Maribor, Gosposvetska 19, pomočniško spričevalo Soboslikarske in pleskarske stroke, izdano od Obrtne zbornice v Mari-ooru, 12. VI. 1949. 4461 Kikl Vilko, Maribor, Orožnova 3, ^sebno izkaznico, reg. št. 44729, ser. st. 0046915. 4453 . Klančar Janez, Vrhnika, osebno 'zkaznico, reg. št. 40898/51, ser. št. f-0148908. 4377 Klobčar Elizabeta, Trnov hrib 44, osebno izkaznico, reg. št. 19125, ser. st. 0654638. 4522 Knavs (Filipa) Anton, zdaj v Delnicah, osebno izkaznico, registr. št. 57808/51, ser. št. 0060118, izdano v Ljubljani. 4475 , Korber Rudolf, Polzela, osebno izkaznico, registr. št. 29768, ser. št. 0640278. 4520 u Kovač Franc, Zibika 3, osebno izkaznico, registrska št. 5441, ser. št. 0784000. 4518 , Kovač Mihaela, Prevoje, osebno Iskaznico, registrska štev: 0467108 'n sindikalno izkaznico, izdano na Viru. 4463 • Kramar Verona, Trn'i 148, p. Crensovci, osebno izkaznico, reg. št. 20701. 4415 Kramar Janez, Ljubljana, Kar-rovška 15, osebno izkaznico, reg. št. “0183, ser. št. F-0112493, in osebno izkaznico, reg. štev. 90182, ser. štev. r-01l24<)2 na ime Kramar Jožefa, lstotam. . 4687 Kranjc Vinko, Leskovec 10, oseb-JJo izkaznico, reg. št. 14740, ser. št. 0638650. 4321 Krefelj Franc, Bočna 115, sočno dovoljenje na ime Krefelj dediči, gt. 82/1279. 4146 Krušič Vera, Polule, osebno izkaznico, registr. št. 14769, serijska st. 0605075. 4519 Kunej Ana, Osredek 19, p. Pod-sreda, osebno izkaznico, registr. št. 925L ser. št. 0375561. 4416 Kuralt Stane, Ljubljana, Bitenčeva 7, osebno izkaznico, registr. št. 24237-50. 4426 ' Kurnik Feliks, Košaki 16 pri Ma-iGradis«, Ravne na Koroškem, osebno izkaznico, reg. št. 28149, ser. št. 0367059. 4438 Robič Silva, Ljubljana, Cojzova 1, osebno izkaznico, reg. št. 67849/51, ser. št. F-090159. 4407 Roj Marjan, Celje, osebno izkaznico, reg. štev. 5341/1, ser. štev. 0117651. 4543 Rosepstein Telesfor, Slov. Konjice, osebno izkaznico, reg. št. 45200, ser. št. 0047386. 4541 Rozina Milan, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 85319-52, ser. št. F-0107629. 4382 Rozman Alojz, Vrlipeč 11, p. Mirna peč, osebno izkaznico, ser. štev. 0339172. 4432 Rudman Alojz, Ljubljana, Hrenova 5, osebno izkaznico, reg. štev. 14791, izdano v Novem mestu. 4383 Rutar Silva, Kompole 39, osebno izjkaznico, reg. štev. 9701, ser. štev. 0678516. 4540 Sajevic Ivan, Pečovnik 50, osebno izkaznico, reg. štev. 15583, ser. štev. 0605889. 4547 Sajovic Franc, Srednja vas, p. Šenčur, osebno izkaznico, reg. štev. 13690, ser. št. 0481000, in izkaznico za kolo. 3969 Salobir Ivan, Kranjče 16, osebno izkaznico, reg. štev. 12340, ser. štev. 0686158. 4544 Satler Ivan, Ljubljana, osebno izkaznico. reg. št. 65461/51, ser. št. F-O087771. 4498 Setničar Frančiška, Suha 34, p. Škofja Loka, osebno izkaznico, reg. št. 37149, ser. št. 0214159. 3970 Simon Adeli, Ravne na Koroškem ob Meži št. 4, osebno izkaznico, reg. št. 7594, ser. št. G-0272304, izdano v Slov. Gradcu. 4439 Skuk Marija, Ljubljana, osebno izkaznico (za obmejni pas), reg. št. 36111/51, ser. št. F-0058421, izdano v Ljubljani. 4467 Skrt Marija, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 7984, izdano v Gorici. 4466 Slivnik Franc, Krnica 83, p. Gorje pri Bledu, osebno izkaznico, reg. št. 18504, ser. št. 0809414. 4398 Slokan Alba, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 98531/51, ser. št. F-0120841. 4481 Slokan Avgust, okrajni veterinar, Brestanica, avtobomilsko tablico št. S-102. 4236 Točaj Franc, Šmartno 38, osebno izkaznico, reg. štev. 53181, ser. štev. 0678298. 4554 Tomc Ludvik, Videm 22, Krško, osebno izkaznico, reg. št. 17256, ser. št. 0395566. 4491 Tomšič Rudolf, Domžale, Krakovska 15, osebno izkaznico, reg. štev. 25067, ser. št. F-0470977. 4386 Trelc Rozalija, Ljubljana, Ciril Metodova 16, osebno izkaznico, reg. št. 9160, ser. št. 0167464. 4482 Turnšek Frančiška, Prekopa 17, osebno izkaznico, reg. št. 8935, ser. št. 0674750. 4557 Turnšek Ivan, Ostrožno 80, osebno izkaznico, reg. št. 1964, ser. št. 0593307. 4555 ' Srpčič Marija, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 33114/50, ser. št. F-0746424, izdano v Trbovljah. 4384 Stanek Lovro, Stahovica, osebno izkaznico, reg. štev. 9808/1, ser. štev. G-0066610, in vojaško knjižico, iz-. dano od vojaškega odseka Ljutomer. 4385 Stanič Anton. Izola, Via Tamare 12, cona B-STT, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. št. 6159, ser. št. 0309041, objavljen v Uradnem listu LRS, št. 23/54, ker se je našla. 4499 Stenovc Peter, Predoslje 35, Kranj, osebno izkaznico, reg. št. 12027, ser. št. 0188337. 4477 Staroveški Edvard, Podčetrtek, osebno izkaznico, reg. št. 7333, ser. št. 06778092. 4546 Sčančar Franc, Murska Sobota, Stara n. 2, osebno izkaznico, reg. št. 48350, ser. št. G-0130060 in sindikalno izkaznico. 4420 Simunič Luiza, Bukovžlak 43, osebno izkaznico, reg. št. 8187. 4550 Škaper Avgust, zdaj SGP »Zidar«, Kočevje, osebno izkaznico, reg. št. 16755, ser. št. 0097465. 4237 Škoberne Albin, Celje, osebno izkaznico, reg. štev. 8974, ser. štev. 0599160. 4548 Šmit Feliks, Remšnik 40, p. Podvelka, osebno izkaznico, reg. štev. 31915, ser. št. 0173899. 4444 Soline Franc, Glinje 4, osebno izkaznico, reg. štev. 56479, ser. štev. 0693824. ‘ 4555 Špan Antonija, Dobro polje 1, osebno izkaznico, reg. št. 27288, ser. št. 0684649. 4549 Štempihar Andrej, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 6387/51. 4429 Stupica Franc, Jurjeviča 46, p. Ribnica, osebno izkaznico, reg. štev. 10150, ser. št. F-0556460. 4105 Šuhelj Jurij, Štore, osebno izkaznico. reg. štev. 26587, ser. štev. 0681008. 4552 Šuštar Jernej, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 0459729, izdano v Kamniku. 4500 Talič Vihida Salih, Ljubljana, SGP, Slovenija ceste, osebno izkaznico, reg. št. 23/54, ser. št. 1106902, izdano v Sanskem mostu, Bosna. 4501 Uhan Pavla, Kočevje 298, osebno izkaznico, reg. štev. 3367, ser. štev. 0549677. * 4446 Vilčnik Franc, Trbovlje, Voden-ska 53, osebno izkaznico, reg. št. 4524, ser.ašt. 0717834. 4472 Virant Anton, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 93087/51, ser. št. F-0115397. - 4387 Vodlak Eleonora, Ljubljana, Belokranjska 16, osebno izkaznico, reg-št. 74423/51. ser. št. F-0096733. 4502 Vrana Florjan, Celje, osebno izkaznico, ser. št. 0684109. 4558 Vrečun Jože, Ožbald 20, osebno izkaznico, reg. štev. 52197, ser. štev. 0677313. 4559 Weiss Štefanija, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 74626/51, ser. št. F-0096936. 4468 Zidar Rudolf, Dragomilo 6, osebno izkaznico, reg. št. 4104, ser. št. 0786454. 4560 Zlodek Konrad, Vitanje, osebno izkaznico, reg. štev. 48148, ser. štev. 0658260. 4561 Zupan Oton, Ljubljana, osebno izkaznico, reg. št. 24397/50, ser. št. F-0046707. 4368 Zupanc Ivana, Celje, osebno izkaznico, reg. štev. 11387, sef. štev. 0599520. 4562 Železnik Anton, Ig 103, vojaškb knjižico, izdano od vojaškega odseka Ljubljana okolica. 4389 Žgajner Anton, Rogaška Slatina, osebno izkaznico, reg. št. 17222, ser. št. 0770942. 4563 Žitko Jelka, Ljubljana, Poljanska 87, osebno izkaznico, reg. štev. 58100/51, ser. št. F-0080410. 4430 Žmitek Ivan, Sv. Ana nad Tržičem, osebno izkaznico, reg. štev. 9548/51, ser. št. F-455858, izdano od OLO Ljubljana okolica. 4469 Žnidar Francka, Bohinjska Bistrica 45, osebno izkaznico, reg. štev. 16401, ser. št. 0808311. 44°8 Žolger Marija, Celje, osebno izkaznico reg. štev. 213, ser. štev-0590924. 4?64 Žurej Avgust. Vizore 14, osebno izkaznico, reg. štev. 18212, ser. štev-0662282. ‘t56b Žveglič Helena. Braslovče, osebno izkaznico, reg. štev. 82, ser. štev-0637382. ^ Izdala »Uradni Ust LRS. — Direktor In odgovorni urednik: dr Rastko MoCnfk - Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani