Poftnlna plačan®
Leto IX, it. 265
Ljubljana, sobote 10. novembra 1928
Cena 2 Din
•to 4. »strsj. mm
mesečne Din t$ Din «r—
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
LfvbHana, Kjiallora ulica Strr. 5/L Tctefon ftt so 7 s in «804, ponoči tudi »t. «034.
Rakapisl •• ■*• mišja.
U»bJ)an«,
S4» — Telefon it
;t Ljubljana, te. 4. — Telefon te. S49«
Podrntnid: Maribor, Aleksan. te. 13 — Celje, Aleksandroma
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
pri postnem ček. zavodu: Ljub« laaa ftt ii.8*j - Praha čialo 78.1*0. Wien, Nr. 105^41.
Ljubljana 9. novembra.
Ni ga dne, da bi preko zapadne gra-nice ne prišla vest, ki mora od nje za-boleti srce vsakega Jugoslovena. Zadnji čas se te vesti tičejo pred vsem sistematične akcije fašizma proti slovenskemu in hrvatskemu jeziku v cerkvi in pri veronauku. Tudi na Koroškem prodira nemštvo s pomočjo celovškega škofa Hefterja, ki uvaja tuje duhovnike v slovenske župnije. Kar pa se uganja v Julijski Krajini, gre preko meja člO' veških obzirov. V cerkvi, pri propovedi in celo pri najintimnejših verskih dejanjih se vsiljuje ljudstvu tuji jezik.
Ni treba, da je kdo blizu klerikalnemu mišljenju, a da ga to mora razburjati. Najprimitivnejši pojmi strpnosti in dostojnosti velevajo, da se upre človek, ki kaj drži na človeško čast in dostojanstvo. vmešavanju ali celo nasilju na tem polju. V tisoč jezikih je pisano sveto pismo, a v slovenščini se ga ne sme razlagati Slovencem sredi Evrope. V korist misijonarjem se izzvajo krize v Franciji, a duhovniki slovenske narodnosti v Italiji se preganjajo in vsiljujejo se tamošnjemu narodu tujci kot dušni pastirji, z nalogo iztrebiti materinski jezik iz občevanja ljudstva z Bogom.
Toliko se govori o svobodi in razne framazonske lože se hvalijo s svojo močjo, a za sramoto, ki jo uganja Italija nimajo besede. Te dni se je vrnil snlit-ski biskup Kvirin Bonifačič iz Rima. Glasilo klerikalcev v Zagrebu «Narodna po!itika» poroča, da je škof referiral. da papež Pij XI. vodi posebno skrb za Hrvate in Slovence v Istri in na Goriškem. Dostavlja doslovno: «Sveta stolica ne može ovoj svoioj brizi za ta-mošnje Hrvate i Slovence dati izražaja pred sirom javnošču, ali svatko mora hiti uveren o njenoj očinskoj ljubavi prema našem narodu u tim pokrajinama.*
Ko se je culo, da hočejo v Mehiki z novo ustavo razlastiti cerkvena velepo-sestva, ki so zasedla že blizu polovice vse mehikanske zemlje, in zabraniti cerkvenim redovom gospodarsko udej-stvovanje, tedaj je Sveta stolica javno zsgnala obupen krik in z njim skušala razburiti ves katoliški svet. Po vseh katoliških cerkvah sveta so molili in pridigovali ter predstavljali notranie politično borbo v Melrki kot «preganja-nje vere», dasi v Mehiki nihče noče uvesti druge vere ali količkaj ovirati dušnopastirske brige. V bližin' Rima pa tako rekoč pred nosom Svete Stolice se gode nasilja, o kojih ona «ne može dati izražaja pred sirom javnošču«: z drugimi besedami Sveta stolica noče ali pa se boji obsoditi fašistične z-očine. Sveta stolica se boji fašizma, ne boji se pa odpora jugoslovenskih katoličanov.
Sveta stolica ima pač druge skrbi. Ona razmišlja, kako naj papež dobi nevtralen izhod na morje; po Tiberi do Ostije in od tam z jahto po celem svetu. Mussolini je temu šaljivemu projektu naklonjen. Spora s fašizmom gg. kardinali zaradi očenaša na Krasu spričo takih nad ne bodo riskirali. Zdi se nam, da imajo najbolj prav oni, ki trdijo, da so Sveta stolica in fašisti, kar se tiče mržnje proti našemu jeziku, pod eno odejo. Strastni Italijani so vsi odločilni cerkveni velefunkcijonarji v Rimu, brez izjeme čutijo enako proti nam in fašizem dobro ve, da s te strani ne bo odpora. To vnovič žalostno potrjuje sporočilo škofa Bonefačiča.
Poreče nam kdo, morda pa dela Sveta stolica tajno. Čutiti o tem ni nič. Uspeh je vsekakor nepovoljen, razmere se slabšajo od dne do dne. Tajna diplomacija laških kardinalov pri ravno tako zagrizenih laških fašistih v korist slovenščini je pač stvar, v katero niti najdobrodušnejši klerikalni volilee verjeti ne more. Sicer pa bi to tajno očetovsko ljubezen moral v Slovenski Krajini kdo čutiti. V resnici se čuti tam samo udarce onih, o kojih je Sveta stolica rekla, da vrše posebno poslanstvo božje in da jih prst božji posebej varuje.
Pred tednom smo opozorili na izjavo hrvatske v «Vzaiemnosti» organizirane duhovščine proti hegemonističnemu režimu, ki se drži s pomočjo onih, ki jim je izsilila izvolitev katoliška cerkev z vsem svojim verskim in duhovniškim aparatom. Slovenska duhovščina si tudi tega ne »pa, in je vsa zamrežena v slepoto klerikalizma. Pustila je svoj na-
Nedeljska shoda KDK
v P^evaljah fdopoldne) in v Vuzenici (popoldne) <<e vršita. Govorita posl. dr. Pivko in Ivan Pucelj. Somišljeniki vsi na shod!
11 uit v 111.11
Maniu je sestavil homogeno vlado narodne
kmečke stranke
Tituiescu je odklonil ponudeni mandat za koncentracijsko vlado, nakar je Maniu dobil neomejen mandat. - Nova vlada bo danes prisegla in prevzela posle
Bukarešta, 9. novembra s. Kakor je bilo pričakovati, Tituiescu ni mogel sestaviti vlade in je danes popoldne odklonil mandat, kj mu je bil ponuden včeraj za sestavo nacionalne koncen-trac;jske vlade. Tituiescu se je še včeraj popoldne sestal z Bratianom, Ma-niom, Jorgom in Avarescom. Rezultat teh razgovorov je bil ta, da je Tituiescu v svoji današnji popoldanski av-dijencj pri regentskem svetu odklonil mandat. Obenem je regentskemu svetu priporočil, naj poveri sestavo vlade voditelju opozicije, predsedniku narod-no-kmečke stranke Maniu.
Takoj po odhodu Titulesca je bil pozvan v avdijenco Maniu, ki je že takoj Po izbruhu krize obrazložil regentskemu svetu svoje stališče in v imenu svoje stranke odklonil sodelovanje v koncentracijski vladi. Njegova avdiienca je trajala od 16. do 18. Vest o avdijenci se ie bliskovito razširila po vsem mestu. Pred palačo regentskega sveta se je zbrala velika množica ljudi, ki je manifestirala za kmečko demokracijo in nestrpno čakala na povratek Mania. Ko ie malo po 18. prišel iz palače, ga je občinstvo sprejelo z burnimi ovacija-mi. Ovacije so se stopnjevale, ko se je izvedelo, da ima Maniu neomejen mandat za sestavo vlade.
Maniu je takoj nato imel daljšo konferenco s svojima strankarskimi prijatelji. Kakor se je v poznih večernih urah izvedelo, se bo jutri zjutraj sestalo vodstvo narodne kmečke stranke, da odobri predlagano ministrsko listo. Pri tea priliki bo tudi definitivno redigiran proglas na narod. V tem proglasu bo Maniu podčrtal uspeh težke borbe kmečke demokracije in orisal program nove vlade, čigar glavne smernice so bile sestavljene in odobrene v današnji avdijenci.
Večerni listi toplo pozdravbajo zmago kmečke demokracije in naglašajo. da pomeni današen dan va?en meinik v zgodovini Romunije ter da je napočila nova doba prave svobode in demokracije.
Nova vlada, ki bo lutr' oooldne prisegla, bo sestavljena tako-le:
Ministrski predsednik in notranii minister: Maniu; zunanje zadeve: Va*da Vojvod; poliedelstvo: John Mihatege; finance: Mihael Popov?č; trgovina in promet: VirgiJ Madgear; pravosodje: Grigov Junian; prosveta: Sever Pocu; delovn' minister: Raduceanu; javna dela: Panhilapu. Kot pomočnik ministrskemu predsedniku in notranjemu ministru bo prideljen državni podtajnik dr. Lugosanu.
Poincare sestavlja vlado repMihnske zve?e
Včeraj popoldne mu je bil poverjen mandat. — Kriza bo najbrž
rešena že danes
Pariz. 9. novembra, sr. Po končani konzultaciji šefov parlamentarnih skupin je predsednik republike, upoštevajoč nasvete znova pozval v avdijenco ministrskega predsednika v ostavki Reimonda Poincareja in mu ponudil mandat za sestavo vlade. Avdi-jenca jie trajala nad dve uri. Poincarč je v razgovoru s predsednikom republike nagla-šal težave, ki ovirajo sestavo nove vlade na-cijonalne unije. Posebno je povdarjal poostritev nasprotstev med republikansko demokratsko unijo in radikali do katere je prišlo ob izbruhu vladne krize. Poincarč je končno izjavil, da bo skušal sestaviti vlado republianske zveze.
Po povratku iz avdijence je Poincare pozval na posvetovanje najprej vse bivše ministre njegove vlade. Posvetovanja so trajala pozno v noč. V politinih krogih sodijo, da bo kriza vlade rešena že jutri s sestavo nekake prehodne vlade republikanske zveze s
točno določenim programom, ki bo vseboval predvsem sprejetje proračuna.
Večerni listi povdarjajo, da si brez Poincareja ni mogoče misliti rešitve krize. Ce bi pa Poincareju kljub naklonjenosti parlamentarnih skupin vendarle ne uspelo sestaviti kabineta, obstoja verjetnost, da bo poverjen mandat Briandu, ki bo skušal sestaviti vlado levičarskega kartela. Tudi ta vlada bi bila samo prehodna. Glede na splošno politično situacijo pa prevladuje prepričanje, da bodo vse skupine razen radikalov podprle Poincareja in omogočile čim prejšnjo rešitev krize.
Pariz, 9. novembra, s. Zveza bivših bojevnikov je izročila včeraj predsedniku republike resolucijo, v kateri protestira proti nkol-nostmi, pod katerimi je prišlo do ministrske krize in izraža željo, naj bi prevzeli vlado možje, ki jih vodijo samo veliki narodni interesi.
Danes bo podpisana splošna trgovinska
pogodba s ČSR
O tarifnem del« pogodbe se
Praga, 9. novembra, h. Jutri bo podpisana češkoslovaško-jugoslovei.ska trgovinska pogodba, ki jo bosta podpisala za Jugoslavijo univerzitetni profesor in bivši načelnik trgovinskega ministrstva dr. Todorovič, za Češkoslovaško pa dr. Julij Friedmann. Konzularna konvencija je bila podpisana že pred nekaj dnevi. Trgovinska pogodba ne vsebuje oddelka o tarifih, v katerem se bodo po dosedanjih dispozicijah vršila šele po volitvah, t. j. v najboljšem slučaju koncem decembra, nova pogajana. Jutri bo zunanji minister dr. Beneš prire-
rod na cedilu, višje ceneč mrvico posvetne moči, vpliv na razdeljevanje podpor in služb, nego svoj prvotni poklic. Zato pa, vsa zasužnjena, tudi sicer nima ne pri škofih ne v Rimu nobene besede ali ugleda.
Lahko pokoljejo v Julijski Krajini zadnje slovenske duhovnike, zapro sta-riše. ki bodo z deco molili slovenski, duhovščina v Sloveniji bo preklinjala «Jutro», ne bo pustila posuti ceste v vas, ki ne voli klerikalno, gonila bo uradnike in učitelje, ki ji ne prihajajo na poklon, prodajala bo po konzumih kambrik in banatsko vino. V Beogradu pa tudi lahko počenjajo, kar hočejo, samo da ista duhovščina lahko po mili vabi razpnšča gospodarske odbor° dirigira s^avarj* in ve'ike župane H no ovoje deli nodnore za gnojne ;ame Ker Sveta stoHca pozna ta svoj materi;al. zato misli, da ji ni treba nastopiti in zato cinično lahko preko g. Bonefačiča sporoči, da «ne može svoioj brizi za Hrvate i Slovence v Istri i Gorici, dati izražaja pred sirom javnošču». Tako strašne besede že dolgo nismo slišali —» niti iz Rima,
bodo vršila ločena pogajanja
dil na čast jugoslovenske delegacije svečano večerjo, nakar bo jugosloven-ska delegacija odpotovala domov.
Pogodba vsebuje za obe državi znatne ugodnosti. Po splošnem delu pogodbe, ki bo ravno podpisan, bodo imeli češkoslovaški državliani v Jugoslaviji in obratno brez posebnih formalnosti pravico do pridobivanja in eksistence. Samo v ljubljanskem okrožju zadene ta ugodnost nič več kot ^500 češkoslovaških eksistenc nairaz'ičneiših ookli-cov. Z ozirom nato Domeni pogodba velik socijalni gospodarski napredek.
Atentator na Obregona ob*oi*n na smrt
Mexico City, 9. okt. r. Danes je bila v procesu proti atentatorju na Obregona raz* glašena 9odba. Atentator Toral je obsojen na smrt, samostanska sestra Conzeption, ki ga je nahujskala k umoru, pa na 20 let ječe.
Med Rimom in Parizom še ni soorazuma
Rim, 9. novembra s. Oficijozno označujejo vesti o napovedanem spora,z>uimu med Rimom m Parizom »a preurantiene in izjavljajo, da se Francija do-sedaj mi pokazala dovoli} naiklom.sene s?'rde •ita*wainsMi zahtev. Mnssolini.'eva ltalF'a «e ne zad^-vm-V s oHedo leče temveč vzt.ra'a. o*v>■♦•» na nato. na w*il' n^vic'. da sme F».*»n--m« zaVe-va+j kmlonValne ^mrK-nza^p. ®rti ije Italnia predela od ^nglve. ne da hi ti trio treba za to kal dati. Tudi v Timisu zahteva Kalija samo priznanje svojih pravic.
Zooet nov upravnik Belja
Beograd. 9. novembra p. Minister financ ie podipiisa'1 ukaz. s katerim postavlja za mprarvuika veteposestva Belja bfevšejfa velikega župana dr. Kasto Bugarčiča.
„Korošcev režim se mora čimprej odstraniti!"
Beograjske vesti znova napovedujejo padec dr. Korošca in njegove vlade. - Značilna izjava v „Vremenu"
Beograd, 9. novembra r. Kakor se da posneti iz izjav vplivnih beograjskih politikov in iz pisave beograjskega tiska, bi se v vrstah četvorne koalicije kai radi iznebili dr. Korošca in njegovega režima. V teh krogih vedno bolj poudarjajo potrebo spremembe sedanjega režima in nove politične linije, ki bi bolj odgovarjale potrebam države in naroda. Z vseh strani naglašajo, da je režim dr. Korošca Ie začasen, prehodnega značaja ter da je že doigral namenjeno mu vlogo.
Glavni vzrok tega preokreta v presojanju situacije s strani režimovcev pa ie iskati v neprestanih sporih in naraščajočem nasprotstvu med radikali in demokrati na eni in rad;kali ter muslimani na drugi strani. Ti neprestani konflkti v vladi onemogočajo redno vodstvo tekočih poslov, tako da sedanji režim ne more niti misliti na rešitev aktualnih in težkih problemov, ki so na dnevnem redu. Vrhu tega pa je že splošno prodrlo prepričanje, da razmere v državi sami nujno narekujejo
spremembo sedanjega političnega kur-za v cilju sporazuma med Beogradom in Zagrebom.
Za razpoloženje v vrstah četvorne koalicije je značilna izjava nekega uglednega režimskega prvaka v današnjem »Vremenu«, ki naglasa med drugim:
»Ne moremo večno bazirat' vse svoje politike na krvavem 20. iunnu, kakor to dela dr. Korošec v družbi onih ljudi, ki lahko ostanejo na krmilu samo tako dolgo, dokler traia spor med Beogradom in Zagrebom. Korošcev režim je bilo možno opravič!ti in toleriratf kratek čas, dokler ie trajalo splošno razburjenje in vznemirjenje, toda sedaj zanj ni več nobene motivacije. Ta režim se mora čimprej odstraniti, da pridemo končno na pot velik?h državnih reform, ki edine vodijo k sanaciji razmer v držav?.«
Današnji listi napovedujejo, da bo kmalu no povratku kralja iz inozemstva pričelo reševanje državne krize sl^čno onemu v Romuniji.
Monopolsko posojilo odobreno
Vcerašnja seja Narodne skupščine. — Demonstrativen odhod zemljoradnikov. — Posojilo se bo inozemskim kapitalistom obrestovalo po 40 odstotkov
Beograd, 9. novembra p. Današnja seja Narodne skupščine je bila otvorjena ob 10. dopoldne. Zapisnik je bi] sprejet brez iz-premembe. Nato je minister financ zahteval n-u.rnost za zakonski predlog o sodnih taksah.
Proti nujnosti je govoril zemljoradnik Voja Lazič, ki je zahteval, naj bi vendar skupščina preje razpravljala o vsebini tega zakona, da si bo na jasnem zakaj gre in kak-šni so nameni finančnega ministra. Vladna večina ie seveda odobrila nujnost zakonskega načrta o sodnih taksah.
Posl. Voja Lazič je nato predložil nujen zakonski osnutek o pomoči prebivalstvu, ki mu primanjkuje hrane. Zakon bi zahteval kredit v znesku 400 milijonov dinarjev, ki se naj uporabijo za izvršitev velikih javnih del. Govornik nastopa ostro proti vladnemu projektu o javnih delih v pasivnih pokrajinah. ker bi ta projekt služil le za radikalske in demokratske partizane. Minister dr. Su-botič je izjavil, da vlada sprejme nujnost Lazičevega predloga, nakar je bil predlog odkazan odboru, ki že pretresa sličen vladni predlog.
Skupščina je nato prešla na dnevni red. V razpravi je bil zakonski načrt o posojilu monopolske uprave. Finančni minister dr. Niko Subotič je podal kratek ekspoze o posojilu. Naglašal je, da so razmere na denarnih tržiščih v sedanjem trenutku izredno težke in da je zato pod temi okolnostml
posojilo vendarle ugodno. Obširneje se je nato bavil z analizo industrijske strani tega posojila, ki se bo v prvi vrsti porabilo za poravnavo letečih dolgov in obvez države iz prejšnjih let.
Posl. Voja Lazič ugotavlja, da je posojilo nenavadno težko, ker smo morali celo zastaviti monopol vžigalic, kar nas pred vsem inozemstvom predstavlja kot državo bankrota Za 90 Din bomo plačali 100 Din, vrhu tega še 6 in četrt obresti. Inozemskim up. nikom pa se še poklanja tako ogromen posel z monopolom vžigalic, da nas bo posojilo v resnici stalo nad 40%. Vlada vodi tako v zunanji, kakor v notranii politiki docela zgrešeno politiko, zato opozicija ne more glasovati za posojilo in je sklenila v znak protesta zapustiti Narodno skupščino.
Ko je posl. Lazič končal svoj govor ie opozicija korporativno zapustila dvorano Narodne skupščine. Za tem je v imenu demokratske stranke posl. Miloje Jovanovič branil posojilo. Po zaključni besedi financ-' nega ministra je hotela vladna večina tudi danes iti preko določb poslovnika teT na hitro roko sprejeti predloženi zakonski načrt. Posl. Nastas Petrovič pa je ostro protestiral proti takim metodam in predsednik je bil prisiljen, da odredi prozivko. Nato je razglasil, da je bil zakon sprejet s 169 gla. sovi proti giasu posl. Nastasa Petroviča.
Prihodnja seja bo jutri ob 10. dopoldne.
Etna še vedno bruha in uničuje
Veletok lave je uničil vso okolico. — Grozna slika opustošenja.
Strašna smrt v žareči lavi
Catania, 9. novembra, s. Delovanje Etne traja nezmanjšano dalje. Oba toka lave, ki napredujeta skozi mestece Mascali in po otoku Valonasio, sta oddaljena od kolodvora v Mascaliu samo še 250, oziroma 116 metrov. Lava se vali s povprečno hitrostjo 6 metrov na uro. Delavni minister se je z letalom odpeljal na kraj katastrofe.
Lava, ki je po razdejanju mesteca Mascalia prodirala proti morju, se je začasno ustavila pod železniškim nasipom v bližini Mascalia. Prefekt in fašistični strankin tajnik iz Catanie sta bila pozvana v Rim, da poročata o položaju v krajih, ki jih je zadela katastrofa. Vlada je izdelala načrt za zopet-no obnovo teh krajev. Občino Mascali pa bo baje v par mesecih zopet zgradila na bolj varnem mestu.
Catania, 9. novembra, d. O dogodkih v Mascaliu se še izve: Mnogo prebivalcev, ki je že zapustilo svoja stanovanja, se je neglede na nevarnost še enkrat vrnilo domov. Številne kmete je bilo treba s silo odtrgati od doma, ker bi bili raje zgoreli s svojimi hišami kot preživeli tako nesrečo. V kraju San Bucco je nekega kmeta, njegovega sina in zeta, ko so šli po orodje, v noči zajela lava in jih ni bilo mogoče več rešiti.
Kljub temu, da je lava le malo oddaljena od proge, vozijo vlaki še vedno. Lava ie zasula pokopa'išče v Nun-ziati. Med strašnimi pod obn \stmi se pripoveduje, da je na nekem pos stvu pri Mascali zajela lava tri sta-e ljudi v hiši. Raz strehe so zaman kli a'i za pomoč, dokler ni lava dosegla tudi strehe in vse pobrala s seboj. V neko drugo hišo so se vrnile žene ponoči, da bi rešile nekaj imetja. V spanju jih je zajela lava in ni jim bilo več pomoči.
Večina razdejanega sveta je bila obdelana. Oblasti so zaprosile za letalce.
ki naj bi natančno opazovali izbruhe in javili, ako bi se smer lave spremenila. Vsa poročila se ujemajo v tem, da je prišla katastrofa popolnoma nepričakovano. Letalci so ugotovili, da se je odprlo pod lavo več sto žrel, ki delujejo različno. Glavno žrelo še vedno bruha in računati je, da bo ognjenik bljuval še več tednov. Od mesteca Mascalia se vidi samo še zvonik.
Železniška proga iz Catanie v Messi« no je na več mestih ogrožena. Zvezo preskrbujejo ladje. Bati se je. da se bo katastrofa še povečala. Žareča lava se vali v glavnem toku na kraje Giarre in Fiume Freddo, ki jih ne bo mogoče rešiti. Da bi odvedli lavo v morje, so tehnične čete izkopale umetno strugo Listi Doročajo. da ie lava v 72 urah prevalila 10 km. Ker se je proti koncu tok zelo razširil in lava ohladila, se je hitrost nekoliko zmanjšala.
»Fašizem je narod in država"
Rim, 9. novembra d. Zakon o konstitaiciioina-fizaciji velikega fašističnega sveta je Mussolini v senatu podprl z obširno utemeljitvijo, da bi tafoo že v naprej zavrnil kritiko maloštevilnih nasprotnikov režima. Miussottn-i je med drugim izivaijal, da ta osnutek izpopolnjuje organizacijo in stabilizacijo režama teT sprejema vse fašistične sile v državo. Fašizem fe sedaj identičen t narodom In državo. Fašistična stranka poslane državnopravna ustanova kot aparat režima za ■vegovo pTopagandir. ter za >wlit;čno in socialno vzgoijo italijanskega naroda Kontinuiteto re*ima zagotavlja 61 13 zakona, ki pooblašča velik; fašistični svet. da v napre-j določi naslednika nwni-strškega predsednika na njegov predlog, dasi je končna odločitev pridržana kroni. Napram vladi vrši veliki fašistični svet dvojno nalogo, zveze med organiziranimi silami naroda, in rednega posvetovale« t političnih vprašanjih.
Podrobnosti iz novega državnega proračuna
Še več neposrednih davkov in taks! - Zanimivi podatki
finančnega ministra
Beograd, 9. novembra p. Finančni minister dr. Niko Subotič je nocoj sprejel novinarje, katerim je podal krajša pojasnila o novem načrtu državnega proračuna. Dr. Subotič je zatrjeval, da mu je uspelo docela izravnati proračun dohodkov in izdatkov. Proračun za leto 1929-30 bo nekoliko višji od lanskega, ker so potrebni novi izdatki «a razne zakone, ki jih je skupščina sprejela v zadnjem času, kakor n. pr. za zakon o sodnikih, ki zahteva mnogo milijonov no. vih izdatkov. Nato je minister podal novinarjem krajši pregled proračuna dohodkov. Neposredni davki so proračunanl z 1 milijardo 684 milijonov (letos 1 milijarda 673 milijonov, torej 10 milijonov več) Trošarina
so proračunane s 783 milijoni (letos 813, manj 30 milijonov). Takse 1 milijarda 159 milijonov (letos 1 milijarda 55 milijonov, več 104 milijone), Carine in ažije 1 milijarda 463 milijonov (letos 1 milijarda 651 milijonov. manj 187 milijonov). Monopoli 1 milijarda 904 milijone (letos 1 milijarda 905 milijonov, manj l milijon).
V novi proračun so prvič vnešeni dohodki iz reparacij v znesku 274 milijonov.
Proračun splošnih dohodkov (brez proračuna dohodkov državnih podjetij) znaša 7 milijard 828.953.071 Din, (letos 7.668.95S.647 Din, torej več 159.994.424 Din). Končno je minister financ izjavil, da je proračun docela realen.
SLS in svoboda tiska
Dr. Koroščeva policija pleni liste proti vsem določbam itak ri-goroznega tiskovnega zakona. — Koroščevo glasilo pa pravit
da je tiskovni zakon kriv!
Da bi zadušili glas svobodnega časopisja, ■o pričeli hegemonisli pod vodstvom notranjega ministra dr. Korošca kontiscirati in preganjati prečanske uoviue. Konfiskacije in tožbe so tako absui^ae, da juristi dvigajo roke v nemem protestu, toda režim vztraja in hoče ugonobiti vsako svobodno besedo. Sodišča imajo polne roko. Sodniki so si oču-▼ali svojo neodvisnost in svoj pravni čut in zato ni čudno, da po vrsti razveljavljajo konfiskacije in oproščajo obtožene urednike. Skoda, ki jo je režim že doslej prizadejal preeanskemu tisku, pa gre v milijone. Policijski organi plenijo, a režim ne nosi nobene odgovornosti. Ne niaierijalne, ne moralne.
Ta koufiskacijska praksa in to preganjanje prečanskega tisku se vrši s sklicevanjem na tiskovni zakon, ki je v naši državi naravnost krut. A navzlic krutemu zakonu prihajajo sodišča skoraj dosledno do spoznanja, da so konfiskacije neutemeljene, razreljav. Ijajo po vrsti skoraj vse zaplembe in tako žigosajo cinična nat>i Istra gosp. Korošca proti itak skromni svobodi tiska!
In v dobi in času take strahovite reakcije si upa glavno glasiio tiskovnega zatiralca na-
Madžarom se odpirajo oči
V madžarski reviji «Szazadunk» pri-občuje publicist Vambery članek o neutemeljenosti madžarskih nad na revizijo trianonske pogodbe in na skorajšnjo obnovitev dežel ogrske krone v predvojnem obsegu. Vambery piše na temelju izkustva, pridobljenega v Londonu, Parizu in Berlinu, da se inozemstvo zanima za Madžarsko le toliko, v kolikor ima skrb za svoj denar, naložen v madžarskih podjetjih. Madžarsko javno mnenje brezobzirno varajo nekateri politiki in novinarji. Kdor pa gre v tujino z odprtimi očmi, spozna resnico, ki se do-ma tako skrbno skriva zaradi sebičnih interesov posameznih politikov. Yambery svetuje Madžarom, da morajo doma in v inozemstvu zahtevati vedno le zaokrožitev države po~ narodnostnih mejah in varstvo manjšin. Morajo pa predvsem sami verjeti, da je to edino njih pravična zahteva. Predvojna monarhija je bila nesmisel in se je držala samo zaradi spora med Nemci in Slovenci, ki so od njega imeli korist Madžari. Ta spor ie prenehal in Nemčija nima prav njkakega interesa, da bi obnavljla bivšo podunavsko državo. Francija je na strani nasledstvenih držav, Anglija pa tudi ne bo privolila v revizijo proti volji Francijo. Zelo problematična je pomoč Mussolinija in le naivneži se lahko zanašajo nanjo.
Madžarsko revizijonistično prizadevanje se ne sme posluževati takih legend. kakor je n. pr. trditev, da bivša Ogrska ni zatirala manjšin. Ves svet ve, da se je tako zatiranje vršilo v veliki meri; toda tega ni kriv narod, marveč fevdalna oligarhija in njenih napak ne more prikriti uikaka propaganda. Madžari ne smejo misliti, da je v za-padnih državah sp'ošno razširjena nekaka posebna ljubezen do vsega madžarskega. Anglež čita prav brez zanimanja siavospeve časopisov Rotberme-reovega koncema o vrlem in viteškem madžarskem narodu in z nasmehom preide poročilo o sijajnem sprejemu sina imenovanega lorda v Debrecinu.
Anglež tudi rad zahaja v londonsko propagandno madžarsko gostilno na izvrstni paprikaš, ki ga je ob zvokih ciganske godbe, misli pa si pri tem gotovo le to. da je paprikaš vsekakor boljši od kakih kitajslkih jedi in da so ciganski godci, ki jih je čul že marsikje brez propagandnih namenov, pač dobri svi-rači. Popolnoma brezuspešen je tudi poskus one mlade Madžarke, ki je skočila v avtomobil gospe Baldvvinove, da bi ji pripovedovala o trianonski krivici. Ta poskus je samo prestrašil gospo, ki je dobila dojem. da imajo mlade madžarske dame čudno vzgojo in čudno vedenje. Zapadne države vedo dobro, da so mirovni dogovori tako tesno spojeni med seboj, da je revizija trianonske pogodbe sama le naivna fantazija.
Močna zapreka reviziji pa je kakršnokoli govorjenje o vzpostavitvi kraljestva Ba!dwin in Mussolini, Herriot in M^cdonald so od1o5no proti DOvratku Habsburžanov. V??k poskus vstoiče-nja kralja pomeni konflikt s kako velesilo. Ni večje lahkomiselnosti kakor je ta, da se pri nas vedno nadejajo revizije v nekoliko letih, ali celo v nekoliko mesecih. Res pa je. da bo treba nekoliko desetletij, preden razmere dozore
pisati uvodnik o csvobodi tiska>. In meče anonimni lažnivec odgovornost za sedaujo konfiskacijsko prakso na tiskovni zakon iz leta 1925., ki je notabene delo današnjih gospodarjev SLS, radikalov! Sodišča s svojimi sodbami izrekajo, da so konfiskacije protizakonite, klerikalci pa pišeio, da mora Korošec pleniti, ker mu tako veleva — tiskovni zakon! In «Sloveneo, namestu da bi se do srca stidil in da bi ga obli%'ala rdečica ob misli, kako globoko je padla njegova stranka, razpravlja o tiskovni svobodi z onim moraličnim cinizmom, ki ga ne poznamo pri nobeni drugi stranki ter zaključuje: <Ker pa mi ne spadamo med tiste, ki si skušajo pomagati z dvojno resnico, smatramo za potrebno, da tudi sedaj, ko smo v vladi, na-glasimo ravno tako potrebo svobode tiska, kakor emo se energično in dosledno borili za to lepo pridobitev ustavnih bojev, ko smo bili v opoziciji. In zato pravimo: svoboda tiska je neobhodna potreba in njo je treba očuvati.»
V izvrševanju tega poziva dan na dan prihajajo iz Koroščeve vlade nalogi za ■plenjenje in preganjanje asopisja . . .
za mirno revizijo mirovnih pogodb. Samo prava demokracija lahko doseže kak rezultat. Ako pa Madžarska samo čaka kakega ugodnega trenutka, da bi potem uvedla navidezno demokracijo, je v veliki zmoti. Brez odločnih pojavov prave želje po miru, ne bodo madžarska prizadevanja nikoli dobila pomoči zapadnih držav. Današnja nasilna propaganda pa temu več škodi, kakor koristi. Ne gre na eni strani govoriti o miru in pogojno podpisati Kelloggov pakt, na drugi strani pa govoriti neprestano o junaštvu ter izzivati in zasmehovati sosede z neumnimi in žaljivimi izjavami.
Današnja Madžarska z eno roko neprestano maha s palmovo vejico miru, z drugo roko pa piše članke o notrebi oborožene restavracije Velike Madžarske. Tako stanje mora prenehat' in skrajni čas je, da pride na Madžarskem na površje državnik, ki bo to razumel in iz tega spoznanja izvajal skrajne posledice. Pot. po kateri hodi današnja Madžarska, ne vodi k reviziji, temveč k ponovni katastrofi.__
Klerikalci proti klerikalcem
H. Praga, 9. novembra.
«V sedanjih volitvah moramo opustiti boj proti socijalistom, naprednjakom in brezvercem in naj se bojuje ž njimi, kdor se hoče. Mi katoliki se moramo vreči z vso silo proti našim glavnim nasprotnikom, proti Šramkovj stranki.* Tako rohne slovaški klerikalci proti češkim klerikalcem in tak boj ie proglasil na javnem shodu v Nuslah pri Pragi sam vodja slovaških katolikov popularni otec Hlinka. Nastop Hlinkov sam je bil za Prago političen dogodek in shod je posetilo nekoliko stotin radovednežev iz vseh političnih taborov, vendar je poziv k brezobzirnemu boju proti klerikalni stranki monsignora Šramka še večja senzacija. Hlinko so v parlamentu vprašaji, da-li je resnica, da je napovedal boj Šramku, kakor poročajo novine, in vodja slovaške ljudske stranke je brez ovinkov priznal, da je temu tako ter razpršil vsak dvom.
Omenjal sem že v prejšnjem članku, kako strastno borbo so začeli brezobzirni slovaški klerikalci proti češkim in kako so se vrgli ravno nad češke katolike, medtem ko so se naravnost zvezali z madžarskimi Židi na Slovaškem. Tako so se vrgli ravno na tiste, ki bi morali z njimi predvsem bratsko sodelovati. Najprej je došlo samo do pso-vanja, zdaj pa je napovedana borba na nož. Po nuselskem shodu ie to dejstvo javnosti popolnoma razodeto: Bratje v Kristu se te po! Pater proti monsinjorju.
Ravno te dni je izdal češki katoliški publicist dr. Doleža! obsežno knjigo o tem, kako v Vatikanu cenijo in uvažu-jejo delovanje in vpliv katoliške stranke in da sam papež s spoštovanjem sledi delu monsignora Šramka. Sv. oče odobrava njegovo politiko in mu potom nuncija izreka svoje sog'asje, zahvalo in b'agoslov za nadalj"!e uspešno de^o van ie za katoliško stvar.
Češki listi so to izjavo sprejeli različno. toda to ie postranskega povnena. Glavno je, da ie vodja slovaških katoličanov pater Hlinka v odgovor na to senzacijonalno vest opsoval Šramka in mu napovedal hujši boj nezo brezver-
cem. Vera, cerkev, ljudski blagor in delo za ljudstvo, vse to je naenkrat stranska stvar. Glavno ie uspeh pri volitvah, glavno je pobiti sovražnika, pa naj bo tudi veren katoličan, ako treba tudi v zavezništvu z Židom.
S čim pa se je monsignor šramek tako zameril patru Hlinki? Ali je morda postal husit? Saj ga vendar hvali sam papež! Vera in papež sta tu postranska stvar. Pater se je razjaril na mon-signorja, ker stranka čeških katolikov kandidira svoje ljudi na Slovaškem. To ograža Hlinkovo državo bolj, nego bi jo mogli ogroziti naprednjaki in brezverci, ki z njimi Hlinka lahko napravi volilni sporazum. Hlinka ne gleda nič. ako sovernike napada s prav pagan-skimi sredstvi in ako ruši solidarnost koalietje. Hlinkova stranka je v vladni koaliciji s klerika'ci monsignor.ia Šram-ka in ima ministra v tei vladi. Toda zanjo vse to ne oride v poštev tedai. kadar gre za volilni uspeh njegove lastne stranke.
Zelo poučno je tako krščanstvo in v Pragi si bodo ta pouk sigurno dobro zapomnili.
*
Zaključek zasedanja čsl. poslanske zbornice
Praga, 9. novembra h. Poslanska zbornica je danes popoldne zaključila zasedanje. Izvoljen je bil še stalni odbor, ki lahko v pomoru, da predsednik republike ne more vršiti svoje dolžnosti, zastopa predsednika. V senatu se bodo ves prihodnji teden vršila posvetovanja v plenu mu o proračunu za 1929.
Državna obrtna banka
Preskrba obrtnikov s solidnim kreditom ie prvenstvena potreba naše dežele. Obrtnik navadno ne more kreditu dati liipote-karne podlage in ne bogatili porokov. Ustanovitev državne »Zanatske (obrtne) banke* dosežena po dolgoletnem naporu strokovnih organizacij in parlamentarne delegacije SDS, je bila nujna potreba in je obetala korak naprej.
Zal pa, da se ni takoj osnovala podružnica v Sloveniji. Kljub za naše kraje neugodni obrestni meri. bi brzo poslujoč in obrtnikom naklonjeni zavod tu kmalu sigurno plasiral 10 milijonov dinarjev, ki bi nosili bogate plodove dela. Tako pa je dejstvo, da je danes za Slovenijo pri Drž. obrtni banki odo-branih kreditov 311.000 Din. v Srbiji, pa čez 60 milijonov dinarjev.
Seveda srbijans-kim obrtnikom, zlasti manjšim iz srca privoščimo kredite. Veliko število dolžnikov »Drž. obrtne banke« (12 tisoč 567) dokazuje, da se krediti razdeljujejo na široko in še dosti dobro. A misel, da se morajo krediti pokrajinam odmerjati po višini podpisane glavnice Drž. obrtne banke ni- sprejemljiva in pravična. Delnice, ki jih podpiše država, kredit Narodne banke, naložbe državnih naprav ne morejo biti podlaga, da se dodeli Srbiji večji delež kreditov, ker je slučajno tam bilo več zanimanja za delnice, ki se bodo itak dobro obrestovale, Pravilen ključ za delitev kreditov po pokrajinah je ali število prebivalstva ali pa število obrtnih obratov. Kar pa nabere podružnica sama naložb, naj jih vporabi v svojem področju. Mi to omenjamo, ker žc vidimo, kam plovemo. Gospodje v Srbiji so vzeli vse kredite in ko si Slovenija izvojuje filialko, bo denar že razdeljen. G. Bajloni je zasmehljivo odgovoril v Ljubljani, zakaj naši kraji ne dobe kreditov iz Narodne banke; dejal je. da to ne gre, ker bi jih morali vzeti Srbiji in to da ie nemogoče.
Zahtevati moramo torej, da se cela kvota ki pripada pokrajinam, zanje že sedaj rezervira.
Citamo, da se mesto filijalke v Ljubljani snuje nekaka poslovalnica. Ni prav jasno, kaj in kako naj bo to, a kakorkoli se stvar zaobrne, ne more to biti zdravo. Ce bodo kredite končno odmerjali v Beogradu, bo to praktično neizvedljiva stvar. Ce pa nai kdo za vse kredite prevzame osebno jamstvo, potem ni ravno velika umetnost, denar semkaj pošiljati. Za zgoraj omenjenih 60 mili-jonov, ki so plasirani v Srbiji gotovo ne jamči noben odbor v Beogradu. Praktično vzeto znaio iz takih polovičarskih naprav nastati take težave, da bo osnovanje podruž niče izigrano.
Vlada g. dr. Korošca seveda za to važno vprašanje ne kaže nobenega interesa. Vsa poštena javnost pa stoji ob strani naših obrtnikov, ki imajo pravico do one kvote v Drž. obrtni banki zbranih javnih kapitalov. ki jim zre po številu obratov. Naši obrtniki bodo prav storili, da zahtevajo čisto situacijo t. j. pravo filialko v Ljubljani, kakor jim gre po zakonu. _
Milijonske goljufije v Berlinu
Berlin, 9. nov. g. Tukaj in v Parizu so prišli na sled veliki goljufiji z menicami. V ospredju afere je brat sovjetskega ko* misarja Litvinova, ki je v berlinskih razpravah že večkrat igral dvomljivo vlogo. Litvinov je do spomladi deloval v Moskvi kot agent sovjetskega trgovinskega zastopa stva v Berlinu. Nedavno je prejelo sovjet* sko trgovinsko zastopstvo od Litvinova pismo, v katerem sporoča, da mu je bila kot prejemniku predložena menica, čije žu rant je sovjetsko trgovinsko zastopstvo v Berlinu, kot odpošiljatelj pa neka pokojna os«ba. Trgovinsko zastopstvo se je takoj zavedlo, da je skušal Litvinov zavesti zastopstvo v zmoto, vsled česar je ovadilo zadevo pri policijskem predsedstvu v Ber* linu i<n v Parizu. Zatrjuje se, da gredo po« neverbe v milijone. Litvinov, ki bi moral biti baje v Belgiji, je zbežal.
?0 defcM utonilo
Kairo, 9. nov. g. Ooln, v kateTern se je vozilo večje število mladih deklet pieko Nila. se je potopil. Utonilo je 20 deklic. Neki uradnik Marconijeve postaje v Abu Sagalu, ki leži v bližini, kjer se je razbil čoln. j« rešil devet deklic, vendar je umrl vsled prestanih naporov. Vzrok nesTeče le« ri najbrže v tem da je bil čoln preobtežen.
Proračunska debata v mariborski oblastni
skupščini
Po vzoru ljubljanske oblastne skupščine uvaja tudi mariborska
postavke z značajem dispozicijskega ionda. — Ostra kritika
opozicije
Posl. Grčar (soc.) se istotakc podrobno bavi s proračunom in žigosa postopanje večine, ki je v naprej odklonila vsako spremembo. To ie navaden diktat in absolutizem. Če «e tako oostopa, ie skupščina nepotrebna V imenu soc. kluba odklanja
Maribor. 9. novembra
Po otvoritvi seje preide skupščina takoj na splošno debato o oblastnem proračunu za 1. 1929. Referent finančnega odbora dr. Veble utemeljuje predlog oblastnega odbora in konstatira, da ie finančni odbor izvršil na proračunu le nebistvene izpremembe; nov je le predlog odbora, da se najame posojilo enega milijona dinarjev, ki nai služi za brezobrestno posojilo za obnovo vinogradov. Po predlogu finančnega odbora izkazuje proračun 455.000 D.n prebitka. Glede upravičenosti oblastnih davščin se sklicuje referent na druge, zlasti sosednje oblasti, ki da so istotako uvedle nove oblastne davščine. Utemeljuje zvišanje nekaterih dosedanjih oblastnih davščin (na električni tok. vino itd.) ter uvedbo novih na občo pridobnino, na uslužbenski davek in na zaposlenre inozemskih delavcev. Pravi, da so davščine enakomerno razdeljene na posamezne sta/nove. Prosi poslance, da proračun brez spremembe sprejmejo.
Posl. dr. Odič izjavlja v Imenu kh;ba KDK, da opozicija nc more imeti zaupanja v oblastni odbor in njegovo poslovanje in zaradi tega ne more glasovati za proračun. Povišanje proračuna ie v primeri s proračuni raznih drugih še večjih oblasti neprimerno visoko. Oblastni odbor ni predložil obenem tudi obračuna za na,zai in tako nc moremo presoditi, kako .le doslei gospodaril z davčnim denarjem Letošnji proračun je tudi poslabšan v tem pogledu, da postavke niso več specificirane, ampak so sumarno vnesene, kar daje možnosti za zlorabe. Večina oblastne skupščine se ne ozira na potrebe Medjimurja. ki tvori eno šestino oblasti. Od ceVotneiga proračuna bi moralo odpasti na Medjimurje naimnn; 10 milijonov, v resnici pa so postavke za Me-djimurje v p-oračunu malenkostne. Tudi razdelitev podpor iz prejšnjega proračuna sc ni izvršila objektivno in enakomerno, kakor je to oblastni odbor lani obljubil. Klub KDK nima zaupanja v oblastni odbor in bo glasoval proti proračunu.
Stvaren govor posl. Petovarja
Podipredscdnk kluba KDK posl. P^tovar se stvarno bavi s proračun-m iz gospodarskih vidikov. Konstatira. da se opozicija težko udeležuje debate, ker li ie oblastni odbor po svojem referentu že v nap.ei pritisnil pečat demagogije. Opozicija je do sedaj v vseh gospodarskih vprašanjih lojalno sodelovala in se ji ne more očitati demagogija. Stavili smo tudi sedai v finančnem odboru mnogo stvarnih predlogov. Večina je vse kratkomalo odklonila. Oblastni odbor je kakor mlad gospodar, ki stori marsikaj, česar po dolgoletni praksi več nc bi storil. Oblastni odbor ie s proračunom napravil za plačevalca skoro vseh oblastnih davščin trgovino, obrt in industrijo. Zadal pa je zopet težko tudi našega vinogradnika. kljub temu. da je mariborska oblast najbolj vinogradniška v vsej državi. Večina nalaga z novim proračunom višio oblastno davščino na vino ravno v času. ko je vimska cena padla za 50 odstotkov. S?i bo n. pr. v Ma- iboru znašalo celokupno obdavčenje vina 3.50 Din na liter, torci polovico nakupne cene. Gospodje od oblastnega odbora se radi skl:cu'ejo na Avstrijo, ne povejo pa. da ta država, ki niti od daleč ni tako vinogradniška kakor naša. ni tako obdavčila vinskega produkta in da .ie tam vinska trošarina celo maksimirana. Izgovor, da uvažamo vin? iz drugih oblasti, ie jalov, ker se v cblasti po ogromni večini konrzumirajo le domača vina in bodo letošnje cene naš:h vin še bolj onemogočile uvoz tujih. Pravi se nam. da kmetovalci dobimo dobršen del od proračuna, zaradi česar moramo na drugi strani nekaj vrniti. Konstatiram. da onih 5 milijonov D'n, ki pridejo kmetijstvu neposredno v prid iz predloženega proračuna, kr pmo ž? sami vinogradniki z oblastno doklrdo na vinsko trošarino, ki ie predvidena v iznosu 5 in po! milijona Din.
Večina je tudi vnesla postavko enega milijona dinarjev brezobrestnega posojila za obnovo vinogradnikov. To se pravi: posoditi nam hoče naš denar. Na eni strani je ta vsota veliko promalenkostna za uspešno delo v tem pogledu, na drugi strani pa bodo stroški požrli ogromen del te vsote. Zato naj se raje za pol milijona dinarjev dobavijo trte za obnovo vinogradov in se brezplačno razdele.
Povišano obremenitev električnega toka bodo zlasti podeželske e'cktrarne težko pre nesle. V pospeševali t; kmetijstva je velika nesigunost. Ne odreka oblastnemu odboru dobre volie. toda dejstvo je, dn ie v kmetijskem oddelku zaradi pomanjkanja dobrih strokovnjakov nastal nevaren va-cuum, ker mlade in neizkušene moči r.e obvladajo poslov. Ta nedostatek je povzroči! pogreške n. pr. pri semenski akciji v Prekmurju. Ni tudi nobene garancije, da se bodo proračunske vsote res uporabljale v svrhe, za katere so glasom priloženih pojasnil predvidene. Oblastni odbor pravi, da se bo držal tam zapisanih sme;nic v kolikor mu bo mogoče, odklonil oa ie in tudi v finančnem odboru ie večina odklonila predlog opozicije, nai se virmani v posameznih pozicijah, če presegajo 100 tisoč dinarjev, vežejo na pristanek f nančnesa odbora. Večina se mora zavedati, da pa-rablia oblastni odbor ne svoi in ne denar SLS. ampak davčni denar. Opozicija ima pravico do kontrole, kako se s proračunom gospodari. Vidimo pa. da večina te kontrole noče. zaradi česar je naše nezaupanje do oblastnega odbora upravičeno tem bolj, ker imamo slučaje, da so se v lans-em proračunu določeni zneski za podpore kliub dogovoru pristransko razdelili, ker se ie dalo na pr. klerikalnemu dijaškemu domu v Murski Soboti 25 tisoč dinarjev, evangeličanskemu pa samo 5 tisoč dinarjev. Tudi je v proračunu poleg izrecno navedenih 1.846.100 Din rezerviranih kreditov še skritih v raizaiih postavkah (n. pr. v postavki anuitete in obresti) naimanl poldruz milijon rezervnih kreditov, s katerimi oblastni odbor razpolaga brez kontrole. Ker večina »jitl v najmanjši meri ni upoštevala upravičenih predlogov opozicije in ker stoii na stališču. da so vse postavke predloženega proračuna nespremenljive, nai se n<<s nri-hodnje leto povabi samo za en dan. da bomo samo prikimali predlogom večine. V imenu kluba odklanja proračun
proračun
Posl. dr. Miihlsisen (Nemec) je pmti povišanju davčnih bremen in tudi odklanja proračun.
Posl. Moderndorfer (soc.) obsoja zlasti, da hoče večina nad dve tretjini vseh dajatev izžeti v raznih oblikah iz delovnih slojev. Konstatira. da so mu bile za n'e-gov volilni okrai od predsednika oblastnega odbora dane obljube, da se bo gradilo, storilo pa se ni ničesar. Nima zaupanja in odklanja proračun.
Predsednik dr. Leskovar skuša zavračati nekatere očitke zlasti glede prekmurske semenske akcije.
Posl. dr. Ogrizek (SLS) zavrača kritiko opozicije na svoj znani način.
Posl. Petovar in dr. Odič odklaniata Ogrizkove trditve Posl. Janžekovič (SLS) brani oblastni odbor zaradi razdelitve podpor dijaškim domom v Murski Soboti, češ. da ie treba verno dijaštvo (klerikalno!) bol.j podpirati nego liberalno (evangeličansko!).
Ker se ni nihče več javil k besedi, je zaključil predsednik generalno debato in obenem tudi sejo
Nočna seja
Na popoldanski seji je skupščina začel«, specijalno debato o obiastnem proračunu. Proračun izkazuje 62,881.569 Din izdatkov in 63,336.569 Din dohodkov, torei 455.000 Din prebitka.
Med rednimi izdatki je 1,060.000 Din za vrh. oblastno upravo, 346.500 Din za pokojnine in podpore, 5,308.523 Din za oblastni osrednji urad, 9,392.453 Din za javne gradnje. 5.072.329 Din za kmetijstvo. 17 milijonov 148.931 za zdravstvo. 1.528.000 D;n za socijalno skrbstvo, 42S.900 Din za kmetijsko nadaljevalno šolstvo, 954.000 za šolstvo in prosveto, 796.000 za obrt. trgovine, in industrijo, 16.114.720 Din za oblastno imovino, 3,500.000 za oblastne dolgove. 1.131.203 za razne izdatke.
Med redn;mi dohodki so 11,037.043 Din državnih dotacij. 593.526 od oblastne imovine in oblastmh zavodov 24.586.000 Din od oblastnih davščin, taks. doklad in trošarin. 1,720.000 raznih dohodkov. Med izrednimi izdatki je 1 milijon brezobrestnega posoiila vinogradnikom za obnovo vinogradov. Med oblastnimi dohodki je v ta namen predvideno najetje posojila v te višini.
Večja debata se je vršila pri proračunu za javna dela. zlasti pri proračunu za ceste in. regulacije. Zlasti poslanci iz Medi murja so se zavzemali za razna cestna in regulacijska vprašanja svo:e pokrajine.
Pri poglavju o živinoreji se ie razvila debata o ustanovitvi oblastne zavarovalnice za živino. Predsednik oblastnega odbora ie izjavil, da se ie izkazalo v drugih državah, da velike zavarovalnice ne u-pe-vajo, pač pa male lokalne zadruge. Oblastni odbor to vprašanje proučuje in bo prišel svojčas s primernimi predlogi na dan. Nato je bil spreiet predlog za uvedbo obveznega liccncirantja plemenskih merjascev v vsei oblasti.
Pri poglavju o sociialncm skrbstvu pogreša posl. Moderndorfer širših smernic z-socija1no skrbstvo. Predlaga, da vnese vsaj 30.000 Din za fond, ki ga zbirajo rudarji za primer brezposelnosti. Večina jc ta predlog odklonila.
Pri poglavju šolstva in prosvete ie predlagal posl. Grčar, naj se uvečeio tečaji zs izobrazbo učiteljev v rnkotvornem pouku. Tudi predlaga, nai se vnese v proračim znesek za podpiranje onih 20 učiteljev, ki jih je država sicer nastavila, a do novega proračuna brez plače. Večina odkloni ored-lev*
Proračun rednih in izrednih izdatkov ie bil sprejet od večine brez izpremembe tako. kakor je bil predložen.	_
Nato ie skupščina prešla na proračun dohodkov. Seja se še nadaliuie. Podoba i?, da bo tudi preračun dohodkov brez bitnih izpreanemb sprejet še nocoj.
Profesorski kongres na Sušaku
Sušak. 0. novembra, č. V nedeljo 11. t. m. in v ponedeljek 12. t. m. se bo vršil redni letni kongres Jugoslovanskega prof»snr?ke-ga društva, za katerega je že prijavljenih okoli 130 udeležencev Kongres bo trajal dva dni. nakar bodo udeleženci priredili skupne izlete. Kakor se doznava, bo treba na letošnjem kongresu izvoliti novega predsednika, ker se je dosednaji predsednik Jeremija 2i-vanovič odrekel svojemu mestu. Ker je sedanji položaj v državi zelo zapleten, bo volitev predsednika zelo delikatna. Zdi se, da bo kot najprimernejša osebnost izvoljen za predsednika socijalist Nedeljsko Divac, ki ga cenijo tudi njegovi politični nasprotniki kot objektivnega človeka.
Odmev novosadske katastrofe
Novi Sad, 9. nov. p. Meščanstvo jc še vedno razburjeno zaradi včerajšnje letalske nesreče. Le izrednemu slučaju je pripisati, da nesreča ni zahtevala večjih žrtev. Tež' ko ranjena učenka trgovske akademije So» fija Popadič, ki leži v bolnici, je še vedno v smrtni nevarnosti. Pač pa je uspelo zdrav nikom rešiti težko ranjenega mlinarja Ve; selinova. Občinski urad je poslal letalski komandi dopis, v katerem zahteva, naj se v bodoče prepove izvrševanje vsakršnih akrobacij in drugih letalskih vaj nad mest--nim teritorijem. Uradna preiskava je ugo* tovila, da gre pri včerajšnji letalski nesre« 5i za samomor narednika Sirovica, ki se je nahajal v disciplinarni preiskavi.
Hmeljski trg
£a<tc, 9. novembra h. Hmcljskii itg ie ne^*-menje*
asi Kraji in ljudje
Kralj in kraljica v Parizu
Povodom sedanjega bivanja v Parizu so našega kralja pregledali nekateri specijalisti za želodčne bolezni in ugo-
tovili povoljno stanje. Obenem je kralj porabil priliko, da mu je specijalist za zobovje izlečil zobno korenino, ki je kralju povzročala bolečine ob letošnjem bivanju na Bledu. Bivanje našega kraljevskega para je v Parizu vzbudilo veliko pozornost. Kakor se zatrjuje, namerava naš kralj stopiti tudi v stik z nekaterimi uglednimi francoskimi politiki.
Zahteve srednješolskih profesorjev
Pred jutrišnjim konsresom na Sušaku.
Jutri se bo na Sušaku vršil kongres srednješolskih profesorjev. V tam povodu je predsednik Udiuženja g. prof. Jeremija Živanovič podal beograjskim novinarjem na zadevna vprašanja naslednje informacije, ki pojasnjujejo žalostne razmere v našem srednjem šolstvu in med profesorji:
—	Da se bo letošnji kongres profesorjev vršil na Sušaku. je bilo sklenjeno lani na Cetinju. Sušak slavi letos 300-letnico svoje gimnzaije in bo kongres nekako zaključna točka te proslave. Glavni pomen sušaškega kongresa je v tem, da je to poslednji redni poskus, da kompetentne faktorje pripravimo k takojšnjemu izboljšanju položaja šole in profesorjev Poteka že deseto leto, odkar ie bil izdelan načrt zakona o srednjih šolah: prerešetavale so ga mnoge komisije in kongresi, toda uzakonitve ni in je ni. V vsem ta načrt niti ne zadovoljuje profesorjev. MateriSalno izboljšanje. ki ga pričakujemo, še ni tolikšno, da bi profesor lahko dostojno živel od svoje plače in rednih dokiad. In to je zopet velika škoda, ker se bo še nadalje ubijal idealizem profesorjev.
—	Na sušaškem kongresu bo vra glavna uprava Udruženia podala ostavko. K temu se je odločila sama. brez vsake zahteve od katerekoli sekcije. Glavna uprava smatra, da je v današnjem težkem položaju, v katerem se nahajajo profesorji sred. šol. treba nuditi možnost, da se zbero vse energije, da se naše vrste strnejo za novo borbo in — če nas bo nagnala sila — tudi za nove metode v borbi . . .
Na nadalnld vprašanja ie z. Živanovič
Ljubi j
zatrdil, da to ravnanje ni v ni kaki zvezi s sedanjimi političnimi; razmerami in je izrazil pričakovanje, da bo tudi sušaški kongres potekel dostojno in v redu. Podal pa bo pravo sliko današnjega stanja profesorjev. Ako bo ta slika mučna in neprijetna, ne bodo tega krivi zborovala. Končno je g. Živanovič pritrdil, da bo odklonil vse funkcije v upravi, ker mu je 30 let dela dovolj Za edini način izboljšanja stanja profesorjev smatra g. Živanovič naslednje:
Takojšnjo uzakonitev osnutka zakona o srednjih šolah, zagotovitev zadostnih stalnih dokiad. revizijo uredbe o razvrstitvi, takojšnje izplačilo dolžnih zaostankov, ukinitev prakse premeščeni a profesorjev po pričeiku šolskega leta in popolno izključitev partizanstva v šolstvu in v usodi srednješolskih profesorjev._
Angleška umetnost v ani
Društvo The Jugoslav Society of Great Britain, katerega odbornika s:a med drugimi tudi gg. R. W. Seaton Watson in Ro-land L. E Bryce. priredi koncem tega meseca v Ljubljani razstavo sodobnega angleškega slikarstva in kiparstva. Razstavljene bodo oljnate slike, akvareli. risbe, grafike in kipi modernih angleških umetnikov, ki so se udeležili letošnje mednarodne razstave v Benetkah. Za Jugoslavijo ie posebna komisija izbrala najboljše izmed prenosljivih angleških umetnin na beneški razstavi, ki bodo v kratkem dospele v Ljubljano, kier se razstavijo v Narodnem muzeju. Iz Ljubljane bodo dela odposlana v Zagreb in potem v Beograd na razstavo.
Prvič razstavljajo to pot umetnik angleškega naroda v Sloveniji. Ta prvi stik obeh narodov na umetnostnem polju treba toplo pozdraviti in želeti čvrstega utrjenia od-nošajev obeh narodov tudi na tem po'.ju.
Manica na odru
K premijeri ljudskega igrokaza »Prisega
o polnoči« v Radovljici.
Sokolsko gledališče v Radovljici bo imelo jutrj zopet velik praznik: premiiero romantičnega lijudskega igrokaza »Prisega o polnoči«, ki ga ie napisala Manica Koma-nova.
Mauiico že dolgo in dcbro poznamo iiz njenih povesti in novel. Skozi in skozi je narodna, pristno narodna, brez pozerstva in stiliziranja. Z njeno roko je narod sam prijel za pero in piše vse resnično in tako. kakor občuti in kakor mu je všeč. Zato pa Manico tako radi in mnogo bero. Vse ie domače, kakor je domača Manica.
Na deželi nimajo več kaj igrati in bi radi videli zopet kai novega. Saj vedno radi giedaijo »Rokovnjačc«, »Vdovo Roš.in-ko«, »Divjega lovca«, »Mik'ovo Zalo« Pa še celo »V Ljubljano io dajmo« jim ni prestara. Ali vendar ie repertoar premajhen, ker Govekar. Golar. Finžgar in Špicar ne morejo vsako leto napisa*! toliko, da bi imelj vsako zimo vsaj dve ali tri nove igre.
Prišla jim je pomagat Mamica. ki ie pričela tako srečno, da v Ljubljani mrmrajo, ker jih je Radovljica prehitela Že zaradi železniških zvez. ker bi novo igro radi videli režiserji vseh naših odrov že prvi večer. Radovljiški direktor Špicar, ki tudi nekaj razume, kakor je že neštetokrat dokazal in bo zopet v nedeljo dokazal, torej sam Jaka Špicar pravi da ie Maniona stvar taku imenitna, da so jo stari rokov-njači. divji lovec in legiijonarii sprejeli v svojo sredo z istim veseljem kakor Mi-klovo Zalo. Pa zalo se zdi radovljiškemu intendantu. ko bodo še čez dolga leta nno-rali v knjige pisati, da so »Prisego o polnoči« dali prvič na njegovem teatru. Jaka pravi tudi. da pride z njo v Ljubljano če ga povabilo. Še tako je dejal, da se pri-duši na uspeh v Ljubljani . . .
X
DXXKG
3XX
X K
X
S
X
Danes velika gala premijera
vekfilim bajnega razkošja pravljične dežele tz 1000 in ene noči.
Tajnosti Orijenta
V glavnih v legah:
Pravljični princ naš rojak SVET1SLAV PETROVIČ. — Sultanova fsvoritinja prelepa MARCELLA ALBANI. — NIKOLAJ KOLIN, D IT A PARLO, HERMAN PICHA, AGNES PETERSEN in drugi.
V carstvu mogočnega sultana. — Ljubavne noči. — Haremske tajnosti. — Razkošje sultanovega dvora. — Lepe plesalke. — Odtafeike. — Uživanje vseh zem-sfcih naslad. — Čarobna piščalka. — Začarani ples. Očarljivo! Ufa-film. Razkošno! Predstave ob 4., pol. 6. pol 8. in 9. uri.
XX X
K
Zasidrajte si takoj vstopnice osebno ali telefonlčuo na štev. 2124.
X
3XXX
ELITNI KINO MATICA g
*xx<->xxx ===xx
S tem pa nikdo noče trditi, da bi n. pr. »Lepa Vida« ne bila lepa. Seveda je, zelo lepa je za izbrane nekatere — »Prisega« pa bo všeč mnogim »izbranim nekaterim« in še tistim množicam, ki se jim pravi narod. In te množice nai bi tudi nekoliko odločevale. Rade hodijo v teater, pa je!
Vsebina novega igrokaza Je romantična, prav tako romantična, kakršno romantiko doživlja naša vas. Dramatičen dogodek je. ki se je resnično pripetil v naših krajih, da je postal med narodom povest, ki io je Manica slišala pripovedovati tako živo. da je pisala povest in napisala igro
Že večkrat se je primerilo, da se je kmečka hči zagledala v kodrastega cigana in na skrivaj malo poštemala, samo če [e bila prilika. In zvedeti ni smela živa duša. Tako je bilo tudi s ciganom Markom in Anko. Ločila sta se že. ko še nista vedela za A'binčka. Anka ga ie kupila, ko je bil Marko že za deveto goro. Kupih ie sinka seveda nekje pri oddaljeni teti, da za njega niso vedeli niti starši
Ker jo je srce bolelo za fantkom, ga je prinesla v vas in ga ie dala v rejo prevodniku Koritniku. veselemu ln dobrodušnemu sosedu brez otrok Za dober denar ga je vzel in tudi Anki verjel, da je otrok sestričin. Ker ie bila kupč:,ia ugodna, ii je možakar tudi prisegel »gKh opolnoči«, da bo molčal in vse uredil, da ne bo sitnosti in opravljanja.
Vse ie bilo narejeno prav: Anka je stregla otroku in Koritniku in se je po očetovi smrti tudi omožila s Pavlom, da hiša ni ostala brez gospodarja. Albinček ie zraste! v pravega srčkanega in b ihtnega ci-gančka ki je bil celo Pavlu tako všeč. da sta ga vzela z Anko pa svojega, ker ni bi'o otrok.
Nazadnje pa se je Pravica Izkazala. Potepuh Marko se je vrnil in resnica je prišla na dan. To pa ie ogoljufanemu Pavlu tako hudo storilo, da se ie obesil. Kako oa. to ie bilo na kmetih in davno v sedanjih zrahljanih časih bo pa Pavle morda celo pognal pamža in b^bo za ciganom in šel k advokatu zaradi ločitve. Ali bi si pustil prepisati domačijo na svoie ime. ker je bila Anka že dovo'j omehčana, oa bi bil mir besedi in Pavle gospodar pri hiši.
Manica pa ie to stvar naredila tako lepn in romantično, da bodo ljudje pr< p-edsta-vi jokali na gla« in se tud; krohotali domačim špasom Koritniknvrn in potomki Lovrinki. da se bodo kulise podirale. Pa ne samo v nedeljo v Radovljici temveč še dolga leta po vseh koncih in krajih Slovenije. Igra je namreč v resnici slika naše vasi. kako se sme:e in joče. Kakor bi osebe stopile naravnost iz avditorija na oder. tako so pogndeni tipi naših možakov in ooancev, deklet in fantov. Cigani godeio. ciganke plešejo in zapeljujejo fante fantje pa prenašajo lojtre in valujejo T*""! okni vse. kakor bi bi'o zares. Pa le vendar teater! Tn za tak teater Manici Komanovi lahko čestitamo!
Prekmurje dobi okrožno
l*v v
sodisce
Murska Sobota, v novembru Da je delokrog okrožnega sodišča v Mariboru prevelik, občuti najbolj prekmursko prebivalstvo, kadar ima opraviti z njim. V »Službenih novinah« je bij nedavno objavljen zaken o sodnikih, ki vsebuje med drugim tudi člen o ustanovitvi novega okrajnega sodišča v Gornji Radgoni in novega okrožnega sodišča v Soboti. Obe sodišči morata pričeti svojo funkcijsko dobo najpozneje dne 1. aprila 1930.
S prvim aprilom 1. 1929. je tudi ukinjena stalnost sodnikov v mariborski oblasti, ker bi se sicer prosta sodniška mesta v Soboti in Gornji Lendavi težko zas?d'.i. Znano je. da vlada med našimi akademskimi uradniki silna bojazen pred Prekmuriem. ki pa se da opravičiti samo z nepozna-njem in neumevanjem za krajevne Doseb-nosti. Seveda, če se ne bo zganila država in občina, da sezidata novo posiopje in ne-stanovanj — novim svetnikom ie oz ravno preveč udobno tu. Večie stanovme ,'e sedaj skoraj nemogoče dobit:, kar pa \h ie, so v pogledu stanovanj-ke kultuna dokaj primitivni stopmji. Na vsak način bi bilo v Ln f.resu občine da tud, v tem pogledu ukrene potrebno.
Da se z energijo dosežejo lahko "epi uspehi, dokazuje napeljava električnega toka; sa<j se vloženi kapital kaj h'tro "n.>r-tizira in dobo 'brestuje. Upamo, da bo tudi sedaj občina vse storila, da napravi iz Sobote kulturno in gospodarsko središče krajine in upam-> tudi, d\ .~n.i poglavja v zakonu o sodnikih ne ostanejo samo aprilske šaie. kakršnih si ie na*i ustavna in upravna zakjii >daja že tjFkj privjščila.
10.000 Din lomstonM«"{"■
l ZVONO-milon
perete brez vsake muke.
se izdeluje iz
zvoko-miio
najboljših in najdražjih masti. Vaše perilo bo tra;alo večno, če uporabljate
ZVONO-M LO
Za Čistost vsa-•cega komada ZVONO MILA
jamči za
O NORIIV
ft
albus" tuopnca milu
Železniški upokojenci in krščanski socijalizem
Železniški upokojenec nam piše: Sužil sem lepo vrsto let pri železnici. Zaradi nezgode sem bil leta 1918. upokojen in sem leto dni prejemal bolniške prispevke. Kot nameščenec-strokovnik sem nato prejemal naslednjo pokojnino mesečno: 1. septembra 1923 sem vsega skupaj prejel 672.41 Din. Dne 1. marca 1924. mi ie pokojnina z do-kladami zrastla celo na 694 Din. Toda že 1. aprila 1925. so me prevedli na dnevni-čarja in ugotovili, da so mu pomotoma izplačali previsoke »doklade«. Začeli so mi odtegovati in tako sem na primer 1. septembra 1926. prejel samo 337.41 Din. a zdai prejemam samo še po 328.41 Din. Zdaj so tni pričeli mesečno odte&avati še prispevek za nabavijalno zadrugo, katere član nisem nikdar bil
Takšna je torej prevedba kronskih upokojencev v dinarske! Najprej so mi odte-gavali ^pomote«, nato davke in sedaj še prispevke za nabavijalno zadrugo. Kako naj živimo? Sleherni mesec se naši bedni prejemki znižujejo z odtegljaji. Ali naj gremo živi v grob? Zima je pred vrati, družina gladu.ie. zadolženi smo vsepovsod. za-šJužka nikjer. "Oladujefno in" "žtnhzujemo. da je groza. Povejte, prosim vas. gospodje, ki danes vedrite in oblačite v Beogradu, kje ie kaj sledu o vašem krščanskem soci-jalizmu, če ne marate uvideti niti bede in obupa nas, največjih revežev?
Roparska organizacija, ki ogroža pet oblasti
Že dober mesec izvršuje nenavadno drzna tolpa rope in vlome v petero velikih oblastih: beograjski, podriniski, požarev-ski, podunavski in valjevski. Vse orožništvo je na nogah in križari za tolpo po gozdov-ju, toda banda mora bili dobro organizirana in sproti informirana o kretanju zasledovalcev.
Nedavno noč so razbojniki vdrli v občinsko poslopje v Grabovici pri Valievu ter odnesli blagajno s precejšnjim premoženjem Že naslednje jutro so biia o tem vlomu alarmirana vsa obiastva in iz Beograda je prišel na lice mesta vodit preiskavo tajnik tehnične policiie v notranjem ministrstvu Dragoljub Savič. Vsa preiskava in zasledovanje zaman. Ve se le to'i-ko, da šteje tolpa kakih 10 mož. a o n i-
Kulturni pregled
Narodno gledališče v Ljubljani
LinhltansVa drama
Sobota 10 : Zupan Stilmondski. Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20.: Dobri vojak Švejk. Izven. Nedelja U.: Ob 15. popoldne: Modri osliček Miško«, mladinska predstava. Izven. — Ob 20- zvečer: Kukuli. Izven.
Ljubljanska opera
5obota 10.: Boocaceio, opereta. Izven. Nedelja 11.: Trubadur. Izven. Znižane cene. Ponedeljek 12.: Zaprto: Torek 13.: Čarobna piščal. A. Sreda 14.: Oedipus rex. Iz komične opere. D _ D.
Šentjakobski gledališki oder
Sobota, 10 novembra »Čarodej«. Nedelja. U novembra »Čarodej«.
Mariborsko gledališče
Sobota 10.: Ob 20. »Thergse Raquin«. B. Kuponi — Zadnjikrat Nedelja 11.: Ob 15. »Gejša«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri: »On in njegova sestra«. — V korist Združenja gled. igralcev.
Mestno gledališče v Celju
Sreda 14. nov. ob 20.: >Geisha« Gostovanje mariborskega Narodnega gledališča. Operetne cene.
Dijaška predstava po znižanih renali. V
soboto ob 15. popoldne bo v drami prva dijaška predstava v letošnji sezoni, Maeterlin-ckova tragedija »Stilmondski župan«. V prizori! ev spada med največje uspehe pretekle sezone. Pričakujemo, da bo diiaštvo s svojim obiskom prizadevanja gledališke uprave primerno podprlo. Cene so znatno znižane. Stil-mondskega župana van Bellea igra g. Levar. režijo ima pa g. Ciril Debevec. — Zvečer je na sporedu Haškov jDobri vojak Švejk t v predelani in lokalizirani obliki. Sveika igra g. Cesar, režija je v rokah g. prof. festa. Predstava je izven abonmaja. Začetek točno ob 8. uri.
>Boecarcio<<: v ljubljanski operi. V .-obuto. dne 10. t. m. ob pol osmi uri zvečer se noje v opernem crledaliSeu Fuppejev-. veleza-bavna opereta »Boccaccio«. ki se odlikuje po izredno lepi Suppejevi glasbi. V trlavnih vlogah nastopijo ga Poličeva in ga Balatkova ter gg. Drenovee, Peček, Povhe in Simončič PrfHsbva ie izven gledališkega abonmaja no običajnih cenah.
Prva ponovitev mladinske igre »Modri osliček Miško« bo v nedeljo 11. t. m. ob 3 uri popoldne v dramskem gledališču. Vse. ki nameravajo to predstavo posetiti. opozarjamo, da si vstopnice pravočasno nabavilo ali rezervirajo, ker je bila premiiera do zadnjega mesta razprodana — Zvečer istega dne:
kratkočflsna francoska veseloigra >Kukuli< z go Nablocko v naslovni vlogi Režiser obeh komadov: g. prof. Šest.
Verdi: Trubadur. V nedeljo, dne 11. 1. m. ob pol 20. uri zvečer se poje v ljubljanski operi Verdijeva opera Trubadur v sledeči zasedbi: Leonoro poje ga Vilfan Kunčeva, Azu-ceno ga Thierrvjeva. Ines ga Ribičeva, Man-rica g. Kovač, grofa Luno g. Primožič, ki nastopi prvikrat v večji vlogi kot stalni član našega gledališča. Ferrando je g. Rumpelj, Ruiz g. Ilohorič, sel g. Simončič, poglavar ciganov g. Perko. Opero dirigira kapelnik g. Neffat. — Predstava je ljudska po znižanih cenah.
»Therese Raquin* zadnjikrat na mariborskem odru se vprizori v soboto, 10. novembra zvečer. Opozarjamo vse prijatelje dramske umetnosti na to zadnjo priliko, da si ogledajo to zares močno in dobro podano dramo, v kateri vstvnrja zlsnti gospa Bukšekova lik, kateri ostaja dolgo v spominu.
Na nedeljskem in pondeljskcm koncertu ^Ljubljanskega Zvonar bo g. operni pevec Julij Betetto prvi pel tri nove pesmi iz cikla '.■Božične skrivnosti« skladatelja Stanka Premrla na besedila Vitala Voduška. Zbirka obsega 16 pesmi za bariton oziroma bas 8 spremljevamem klavirja ter izide v skladateljevi založbi v kratkem. Cena ji bo 20 Din.
Smrt M. Battistinija. Iz Rietija v Italiji javljajo, da je umrl sloviti baritonist BaOisti-iii, ki je z velikim uspehom koncertiral po svetu. Bil je poleg Carusa najznamenitejši •taiijanski pevec zadnjih desetletij. Pel je z inojstersko tehniko, veliko toplino in nalur-
nostjo. Kot izrazit belcantist je naibolj ljubil Mctzarta, Donizellija in Bellinija. Njegov repertoar je bil ogromen in je obsegal tragično in komično stroko.
Nedelja v mariboskem gledališču. Popoldne priljubljena klasična opereta »Gejša« po znižani vstopnini, zvečer pa prvič v sezoni izredno zabavna burka »On in njegova sestra« v korist Združenja gled. igralcev.
Danes, v soboto. 10. in jutri 11. novembra ponavlja Šentjakobski gledališki oder vele-zanimivo detektivsko igro v štirih dejaniih »Čarodej«. Delo je napisal sloviti angleški kriminalni pisatelj Edg»r \Vallace. čisrar dela se Čita.io po vsem svetu. Pridite in si ustvarite svojo kritiko. Več ne smemo povedati. Predstavi se pričneta točno ob 20. uri. — 1'redprodaja vstopnic za obe predstavi je v trgovini gosp. Petra šterka, nasl. Miloš Kar-ničnik na Starem trgu.
Stanislavski težko obolel. Iz Moskve poročajo, da se se morale slavnosti ob 30-let-nici Hudožestvenega teatra prekiniti, ker je Stanislavski, ki je bil med slavljenei na prvem mestu, težko obolel. Dobil je srčni napad in je moral v posteljo. Nevarnosti za življenje baje ni. vendar je njegovo stanje zelo težko in resno.
An te Dukic: Iz dnevnika jednog magarca. Ta knjiga, o kateri je prinesel naš list obširno oceno pred leti, je sedaj izšla v slovaškem prevodu prof. Merke pod naslovom >Somarove zapisky«. Delo se prevaja tudi v ltalijaščino. Originalna knjiga se dobi v zagrebških knjigarnah in stane 40 Din..
hovi spretnosti je Dragoljub Savič. ki ga smatrajo za specijalista v kriminalni tehniki, dejal novinarjem: — Ti banditi so neverjetno organizirani. Ni dvoma, da imajo v vsaki vasi svoje zaupnike. Specijalizi-rali so se za občinske blagajne, ki jih odnašajo Lz srede vasi. Če jih polovimo. ne dvomim, da bo to ena največjih roparskih organizacij, kar smo jih doslej poznali.
Oficijelna lista SLS v Mostah razveljavljena
Sresko poglavarstvo ljubljanske ckolice je razveljavilo kandidatno listo dosedanjega župana g. Oražma, oficijelnega predstavnika SLS v Mostah. Lista je razveljavljena zaradi potvorbe podpisa.
Kakor znano, je bila pred kratkim razveljavljena tudi enotna delavska lista in bosta torej pri občinskih volitvah, ki se bodo vršile v tej veliki predmestni obr;ii 18. t. m., tekmovali samo 2 listi: na>rcdno-;o-spodarska in pa neka »krščansko-socijal-na«.
12 žrtev pod brzovlakom
Toda samo prašičjih.
Maribor, 9. novembra
Na železniškem prelazu msd Slovensko Bistrico in Poljčanami se je primerila močno krvava nesreča. Dunajski trzovlak je neusmiljeno pregazil voz. na katerem se je nahajalo 12 svinj, namenjenih za neko mariborsko tovarno mesnih izdelkov. P^ed železniške zapornice je voznik prišel malo pred prihodom dunajskega brzovlaka. Mislil je. da bo še dovolj časa. da prepelje voz preko proge. Čuvaj res še ni spustil zapo.nic in voznik je pognal konje, ki pa so se na tiru ustavili in nikakor niso hoteli naprej, čeprav so dotlei dovoli vztrajno vlekli težki voz. Čuvaj in voznik sta poganjala krnie, toda zaman.
V tem hipu je pridrvel brzovlak. Čuvai je razburjeno dajal znamenja, naj se ustavi. Strojevodja pa signala gotovo ni opazil. Lokomotiva je treščila ob voz. ga zdrobila v trske ter raizmesarila tudi vse svinje. Konia pa sta se še pravočasno odtrgala in zbežala v bližnji gozd. Škoda, ki jo mora utrpetj lastnik voza in svinj, je velika, ker je bilo izplačilo kupnine dogovorjeno šele povodom prevzema v mariborski tovarni.
Uotiis
GUŠTANJ. Zanimanje za shod Kmečko-demo-kraitske koalicije, ki se bo vršil jutrišnjo nedeljo popoldne na Prevaljah, je tudi med tukajšnjimi delavci veliko. Tudi tukajšnja industrija preživlja slabe čase in delavec, ki je slabo plačan, išče izhoda v boljši im paimerneijši ureditvi države. Tako ureditev pa lahko pričakuje le od energičnih in doslednih Ki udi — im take ljudi vidi le v voditeljih KDK. Dr. Pivko, ki bo v nedeljo na shodu govoril, je splošno priljubljen tudi tukaj, veliiko zanimanje pa vzbuja prihod poslanca Ivana Puclja, ki se o njem čuje mnogo simpatičnega in ga želkno spoznati tudi KoTošci.
KAMNIK. Tukajšnja podružnica Jugoslovenske Matice priredi v ponedeljek, dne 12. t. m. ob S. zvečer v »čitalnici« predavanje o položaju in tnpljeoju našega naroda pod Italijo. Predaval bo g. učkelii Dragjo Pahor iz Ljubljane. Iz prijaznosti sodeluje tudi tukajšnje pevsko dTUštvo »Lira«. Otroci nastopijo z deiklamacijami in živo sliko. Vstopnin« ni. Jutri se bodo prodajali po mestu odkupni znaki. Rodoljubi, kupujte znake in udeležite se predavanja!
CERKNICA. V našem novo zgrajenem Sofool-skem domu se pričenja polagoma živahno diru.št-veno in družabno gibanje. Med tem ko začasno ni mislSti na zunanjo dodelavo doma, se bližajo zaključna dela v notranjosti koncu. Oder je za prve potrebe zadostno .izdelan, mizarska dela so končana in ravnokar zaključuje sokolska požrtvovalnost bratov Tuirsičev ml. in star. slikarijo, lično in nad vse ukusno. Notranjost doma z galerijo je zelo prijazna. Z redno telovadbo smo pričeli že takoj po otvoritvi doma. Sedaj pa se naim obetajo razne prireditve in nastopi. Tako imamo že jutrišnjo nedeljo ob pol 20. uri Martinov večer z miičnim programom: razni nastopi, god.ba, prosta zabava, vmes pa okusna Martinova pojedina i. dr. Ker je to od otvoritve sem prva prireditev, se vsi nanjo veselijo in se obeta velika udeležba. Baje pridejo tudi gostje iz Rakeka in drugod. Saj je tudi vstopnina 5 Din zelo nizka. V bližnji bodočnosti se nam obetajo v domu še druge prireditve, kakor proslava 1. decembra. Miklavžev rn Silvestrov večer, razne gledališke predstave itd. Tako začenša vršiti naš Sokolski doni svoio nalogo kot središče družabnega dcia v Cerknici
\
Domače vesti
*	Izpremembe v državni službi. Prosvetni minister je na podlagi sklepa ministrskega sveta imenoval na filozofski fakulteti ljubljanske univerze za kontraktualnega rednega profesorja za 2 leti proti letni nagradi 60.300 Din Ivana Lunjaka. za kontraktualnega lektorja za dve leti proti letni nagradi 25.344 Din pa Nikolaja Preobra-ženskega, Fani Copelandovo in dr. Vaclava Buriaua. — Pisarniški pripravnik Josip Pe-renič pri okrajnem sodišču v Kočevju je imenovan za kanclista v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani.
*	Nova profesorja na beograjski univerzi. Svet medicinske fakultete je na predvčerajšnji seji izvolil za izredna profesorja dosedanjega honorarnega profesorja dr. Liubišo Vuloviča in dosedanjega docenta za iizikalno terapijo dr. Lazo Nenadoviča.
*	Prometno ministrstvo le odredilo, da se mora za vsako prometno nesrečo pozvati na odgovornost tudi šef železniške postaje, kjer se bo nesreča pripetila, ker so šefi postaj dolžni urediti svojo nadzoroval-no službo tako da vrše nad prometno službo stalno nadzorstvo.
*	Otvoritev brzojava ln telefona v Komendi, Dne 3. t. m. je bila pri pošti v Komendi otvorjena brzojavna in telefonska služba.
*	Zakon o državljanstvu. Sarajevska »Ve-černja Pošta» je izdala tekst novega zakona o državljanstvu z obširnim komentarjem g dr. Josipa Vesela Cena 10 Din Dobiva se v vseh knjigarnah.
*	Konferenca hotelirjev v Crikvenici. V dneh 28. in 29 novembra se bo v Crikvenici vršila konferenca hotelirjev, na kateri bodo sodelovali zastopniki institucij za pospeševanje turizma, delegat ministrstva za trgovino in industrijo, delegat velikega župana tamkajšnje oblasti in znatno število hotelirjev iz vseh pokrajin. Na konferenci bodo razpravljali o vseh vprašanjih, ki se tičejo hotelirske stroke in so važna za razvoj turizma. O sklepih konference bodo obvestili vse vodilne politike in parlamentarne klube. Udeleženci konference imajo, ako se izkažejo s povabilom, 50 odstotni popust na parobrodih Jadranske plovitbe. Baje bo dovoljena tudi polovična vožnja na državnih železnicah.
*	Himen. V četrtek se je poročil gosp. Leon Kessler, gradbeni tehnik, z gospodično Ido Volkarjevo. Bilo srečno!
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla po daljšem trpljenju ga. Mimica Č e b u I j, soproga trgovca. Pogreb bo jutri ob 2. pop. iz hiše žalosti na Gosposvetski cesti št. 13. — Na Dunajski cesti št. 17. je preminula po dolgi in mučni bolezni ga. Helena T u m a, roj. Aleš Pogreb bo jutri ob 4. pop. — Na Stari poti št. 2 je umrla po daljšem trpljenju posestnica ga. Marija Volk-Košinerl. Pogreb bo jutri ob pol 3. pop. — V Stepanii vasi št. 24 je umrla po dolgi in mučni bolezni gdč. Frančiška V r b i n c. hčerka posestnika. Pogreb bo jutri ob 4. pop. — Pokoj-nicam blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalie!
*	Planinski koledar 1929 je pravkar izšel v prav lepi opremi in z raznovrstno vsebino. Služil bo našim planinar.iem in športnikom vobče kot najpotrebnejši priročnik. Uredila sta ga znana naša turistična delavca gg. Kocbek in Rotter. Koledar se je razposlal vsem. ki so ga dosedaj naročili. Dobi se pri podružnicah SPD. ako pa tam ne. potem samo naravnost pri založniku Brunon Rotter, Maribor, Krekova ulica 5. Cena s poštnino 20 Din.
*	Umetnostna razstava slovenske socialne grafike. Da se smisel in ljubezen do naše likovne umetnosti vzbudi tudi v najširših plasteh našega naroda, je sklenil odbor Umetniške Matice, da priredi po vseh večjih krajih Slovenije razstavo slovenske socialne graiike. Ker imajo naši umetniki med svojimi graf. deli mnogo socialnih motivov, bo ta razstava zelo zanimiva in kot taka prva pri nas. Razstava bo otvoriena v Trbovljah, v centru našega delavstva, ki še nikoli ni imelo prilike uživati te pafioge umetnosti ter bo od tod prenesena v vsa večja mesta) Celje, Maribor. Kranj. Kočevje Novo mesto itd) ter v vse večje delavske revirje (Hrastnik, Zagorje, Tržič, Jesenice itd.). Ista razstava bo na jesen prenešena v inozemstvo. Na ta način bo slov. likovna umetnost gotovo mnogo pridobila. Spoznal in vzljubil jo bo narod, kar mu je bilo do sedaj (razen Ljubljane in Maribora) onemogočeno. P. n. umetniki naj čimpreje pošljejo svoje prijave. Razstava bo v januarju. Natančnejši datum bomo pravočasno objavili. Naslov: Umetniška Matica v Ljubljani. Dunajska cesta 35. — Odbor.
*	Izobešanje črnih zastav na poštah. Po naredbi poštnega ministrstva mora razobe-s:ti direkcija, izvzete pošte in pošte 1. in II reda, ob priTki državne žalosti ali smrti kake posebno odlične osebnosti črne zastave, vse druge pošte pa državno zastavo s črno tenčico na koncu droga.
*	Brezplačni poštni vežbencl se ne sprejemajo več. Ministrstvo pošte i;t telegrafa je s svojim odlokom naročilo ljubljanski direkciji, da ne sme več dovoljevati brezplačnega vežbania, ker sedanji pravilnik o sprejemanju in izobraževanju za uradnike p t. t. stroke honorarnih ali brezplačnih vežbencev ne pozna.
*	Nove cigarete. Uprava državnih monopolov je te dni izročila prometu novo vrsto cigaret «Strumica», izdelanih iz prvovrstnega tobaka, v zavojih po 20 komadov. Prodajajo se po 16 Din zavoj.
*	Najdba kipa iz Dioklecijanove dobe. Ob priliki prekopavanja na židovskem pokopališču v Beogradu so izkopali te dni zanimiv kip Iz rimske dobe. visok tri metre Poškodovan je samo gornji del kipa. Kip iz belega marniOTja je iz dobe cesarja Dioklecijana, torej približno iz leta 300 po Kristovem rojstvu, kar je razvidno iz napisa na kipu. Pričakujejo, da bodo pri nadaljnjem prekopavanju našli šfc več zanimivih •rheoloških izkopin.
*	S poneverjenim denarjem pobegnil. V
Osijeku je inkasator tvrdke Pondžerič Viljem Muller poneveril 150.000 Din ter pobegnil neznanokam. Za njim so izdali tiralico.
*	Potopljena jadrnica zopet dvignjena.
Pri otoku Hvaru se je minuli teden potopila jadrnica «Putnik» z velikim tovorom marmorja. S pomočjo pomožnega parobro-da direkcije pomorskega prometa so predvčerajšnjim dvignili potopljeno ladjo iz glo-bočine 32 metrov. Rešili so tudi večji del marmorja.
*	Na ponarejeno menico dvignil 12.000 Din in jih zaigral. V Subotici je bil pred-
včerajšniim aretiran bivši železničar Grgo Borosay, ki je ponaredi! in vnovčil menico za 12.000 Din. Falzificira! ie podpis svojega soseda Ante Cindriča, ki je že večkrat na menico vzel denar pri Jugobanki v Subotici Ko je banka Cindriču prezentirala menico, je ta iziavil, da je podpis na njej ponarejen. Policija je ugotovila, da je denar dvignil Borosay, ki ie svoio krivdo takoj priznal. Ves denar je že prvo noč zaigral.
*	Električni tok ubil delavca. V livarni železa v Osijeku si je delavec Mato Jukič skušal skrajšati pot iz enega prostora v drug prostor in se je v to svrlio popel na okno za ventilacijo, skozi katero vodijo električne žice na streho posJopia. Jukič se je pri tem dotaknil žice ter je ostal na mestu mrtev.	_
MM piti fteu
dunajskih in pariških modelov elitna izbira
F. LUKIČ, Stritarjeva ul. 9. Ceneje kot Dunaj—Pariz!
*	Sejem v Radečah. Običajni letni Martinov seiem se bo vršil v Radečah pri Zidanem mostu v torek, 13. novembra 1928.
*	Obleke kemična čisti, barva, plisira in
Jka fpiifim In« f?'>loh
*	Pri neenakem krvnem toku, boleznih srca. naduhi, razdražljivosti. živcev, migreni, slabem spanju Vam povzroča raba pri-rodne grenčice »Franz-Josef« redno telesno odvajanje, zmanjša se velik krvni pritisk in poveča odpornost. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so vodo »Franz-Josef« porabljali z velikim uspehom. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
h. 1 r'Miane
u— Seja ljubljanskega občinskega sveta
bo v torek 13. t. m. ob 5. popoldne. Na dnevnem redu so med drugim poročila finančnega odseka o odobritvi računskega zaključka mestne-hranilnice, o odobritvi naknadnega kredita 1 milijon dinariev za zgradbo stanovanjske kolonije na Vodovodni cesti, o prošnji nekega člana stavbne zadruge profesorjev tehnične šole za otvoritev kredita 12.000 Din pri mestni hranilnici z jamstvom mestne občine, o prošuiah stanovalcev 3, 4., 5. in 6. mestne stanovani-ske hiše za Bežigradom za napravo okenskih zaves ter obnovo kotlov pri štedilnikih nadalje poročila gradbenega odseka o raznih parcelaciiskih in stavbnih zadevah, poročila personalno pravnega odseka, poročilo upravnega odbora mestne elektrarne, vodovoda in plinarne o povečanju mestne elek trarne, samostojna predloga občinskega odbornika dr. Klepca o posekanju drevoreda na Mišičevi cesti ter občinskega odbornika dr. Bohinjca o preureditvi mestne knjižnice. Na dnevnem redu tajne seje je županovo poročilo o poravnavi, predlagani po vevški papirnici glede izrabe vodne sile v Medvodah, poročila personalno, pravnega odseka o raznih zadevah mestnih uslužbencev ter po-ročila obrtnega odseka o raznih prošnjah za obrtne koncesije.
u— Avstrijski konzulat sporoča, da bo generalni konzul dr Herman Pleinert dne 12. t. m. ob priliki avstrijskega državnega praznika sprejemal med 10. in 12 uro v svojih uradnih prostorih pripadnike in prijatelje avstrijske republike. Uradovauje za stranke se tega dne ne bo vršilo.
u— Dokaz delavnosti pevskega društva Ljubljanski Zvon je pač gotovo to, da po štirih letih odkar izdaja glasbeni list »Zbori< na svojih koncertih v nedeljo in ponedeljek izvaja skoro izključno skladbe iz svoie revije, ki jo z velikimi denarnimi žrtvami težko vzdržuje. Zato je gotovo dolžnost naše javnosti, da z obilnim obiskom koncertov izrazi priznanje idealnemu društvenemu delu. V nedeljo je koncert za mladino, v ponedeljek zvečer pa za vse. ki ljubiio našo lepo pesem! Vstopnice so naprodaj v Matični knjigarni.
u— «Sočani»! Društvo «Soča» bo priredilo skupno z društvom «Skrb za mladino« danes 10. t. m Martinov večer. Ker je čisti dobiček tega večera namenjen le društvenim človekoljubnim namenom, je dolžnost vsakega <Sočana», da poseti z dru-
DANES prerrriera zabave, smeha in veselja! Izvrstne pustolovščine dveh brodo-lomcev na tropičnih otokih sredi Oceana.
»MOKRI JUNAKI"
Ljubav v največji opasnosti. V džungli med levi ln divjimi zvermi. Med ljudožrei. V največjih nevarnostih. Rešitev. Smeh! Krohoti Ptisiolovno!
Izvrstni igralci.
Zabavna vsebina.
Predstave ob 4., y. 6., %8. in 9.
FORMAM
žino vred to neprisiljeno lepo. domačo zabavo s petjem in plesom. Ker je vsem vstop prost, nai vsakdo prispeva majhen dar dobrodelnemu namenu na altar. Torej <Soča-ni» in prijatelji, danes ob 20. vsi v Mestni dom na Martinovanjc. kjer nam bo res iz-borna kapljica poceni na razpolago. 2167 u— Francosko predavanje. Danes 10. t. m. ob 18. bo predaval v slavnostni dvorani univerze v Ljubljani Francoz g. prof. Blon-del, ki je občinstvu že dobro znan po svojem lanskoletnem predavanju.
u— Šentpeterskl podružnici CM družbe bosta priredili v nedeljo 11. t. m. ob 20 v restavracijskih prostorih glav. kolodvora «Martinovanje» z godbo in srečolovom.
2170
u— Beethoven. Opozarjamo občinstvo na današnje filmsko predavanje ZKD o največjem muzikalnem geniju L. Beethovnu Predavanje se bo vršilo v prostorih Elitnega kina Matice in sicer danes ob 14.30 in jutri ob 11. dop
u— Češkoslovenskž obec v Lublani. Dnešni večer venujeme pietni vzpomince zesnuleho našeho pritele a vzornčho Pra-covnika Josefa Barana. (Zvezda o osme večer).
f. ta Vili
co
se ie preselil v Tavčarjevo ulico 7, vhod Cigaletova ulica 1. Ordinira od 12.—3. za notranje, kožne in Spolne bolezn'. Humoralna terapija celotnega organizma (s proteini in osmoterapiio).
PrimarM
dr. Pogačnik
ordinira zopet redno. 13369a
u— Československa obec. Loutkove predstaven! *Kašparkovo pometlo» v nedelj 11. listopadu o 16 hodin® v sokolovne na Taboru. O hojnou učast prosi V.vbor. 2173 u_ Ljubljanska Šolska vodstva, ki do določenega roka (8. t. m.) niso naznanila števila udeležencev za nedeljski mladinski koncert «Liubljanskega Zvona». dobe vzpo-rede pri blagajni v Unionu v nedeljo od po! 10 do pol 11. ure (eno uro pred koncertom). Za reditelje je preskrbljeno, vendar so vabljeni tudi gg. profesorji in učitelji, aa pridejo z mladino na koncert.
u— Iz Mestnega središča TM. Danes 10. t. m. ob 5. pop. se "bo vrši! v Akad kolegiju IV. redni občni zbor Za članc(ice) vseh ljubljanskih abstinentskih kol udeležba obvezna! Prosim točnosti. Tajnik.
u— Filozofi! Danes ob 3 popoldne se bo vršil občni zbor Društva slušateljev fil. fakultete. Zaradi važnega dnevnega reda navzočnost vseh filozofov obvezna! — Odbor DSFF.
u— Obrtniki! Drevi ob 8. se bo vršil v vseh prostorih gostilne »Pri Novaku« na Rimski cesti Martinov večer Udeležite se te obrtniške prireditve in pripeljite s seboj tudi vaše prijatelie in znance.
u— Na občnem zboru Društva slušateljev juridične fakultete ie bil izvoljen na-slednii odbor: predsednik Mirko Potokar, podpredsednik Zdenko Bačič. tajnik Vilko Boje, blagajnik Tone Jagodic, prvi knjižničar Evgenij Srebot, drugi knjižničar Tone Stariha, odbornik Lco Krek. revizorja R. Kramberger in Jože Humer.
u— Na občnem zboru demokratskega akademskega kluba «JugoslavI|a» je bil iz-voljen naslednji odbor: predsednik Cvetko Šlibar, podpredsednik Leon Rupnik, prvi tajnik Jože Levstik, drugi tajnik Ivo Sket, blagajnik Dejan Andrič, odbornika Jože Ko-srnatin in Boris Rihteršič, revizorja Mihovi! Babic in Marjan Zajec.
u— Umetnostno-zgodovinsko društvo bo priredilo predavalni ciklus iz področja stare in nove umetnosti. Spored ie naslednji: dne 15. t. m. dr. Izidor Cankar: Slikar Albert Durer (ob štiristoletnici smrti); 22. in 29. t. m. dr. Rajko Ložar: Umetnost od impresionizma do danes (dvoje predavanj); 6 decembra dr. F. Štele: Najnovejše umetnostne najdbe na Slovenskem; 13. decembra dr. Stanko Vurnik: Kmečka likovna umetnost na Slovenskem; 10. januarja 1929 M. Marolt: Moderne težnje v cerkveni umetnosti; 17. januarja dr. B. Saria: Mi tre ji na Slovenskem; 24. januarja arh. prof. Ivan Vurnik: Težnje sodobne arhitekture; 31. januarja dr. F Štele: Ponarejene umetnine; 6 februarja dr. Izidor Cankar: Slikar Ri-hard Jakopič. Predavanja se bodo vršila ob Četrtkih med 18. in 19. aro v zbornični
Pri bolečinah v jjriu. hripavosti ebso nahod« so potrebne okusne
ANACOTMST

dvorani ljubljanske univerze. Izvajanja predavateljev bodo pojasnjevale skioptične slike. Vstopnice, ki veljajo za vseh deset predavanj, se prodajajo pri Tiskovni Zadrugi in Novi Založbi.
u— Najprijetnejša domača zabava bo drevi na »Martinovem večeru«, ki ga priredita v Mestnem domu društvi «Soča» in »Skrb za mladino«. Narodna prosveta in dejanska pomoč bratom z one strani meje pri prvem, skrb za ubogo, zanemarjeno mladino pri drugem so smotri, za katerimi stremita: kdo bi ne hotel pod njunim okriljem prebiti par veselih uric, zlasti še, ko vemo, da z vsako malenkostjo, ki jo potrošimo tamkaj, prispevamo v njene plemenite namene! Vstopnine ne bo! In nič pritiska, nič odiranja! «Sočin» priznano dobro izvežbani pevski zbor bo kratkočasil občinstvo s svojim petjem, zamenjaval ga bo v sporedu posjben, izboren kvartet, nastopil bo s svojimi izredno zabavnimi do-misleki poseben »Martinov komik* — prvič v Ljubljani — poslovala bo šaljiva pošta, poskrbljeno .ie za prav posebno dobro kapljico, v domači kavarni domača pristna kava, v domači slaščičarni domače najslajše slaščice prigrizkov, naislastnejših. kolikor si iih kdo poželi, za poskočne nožice «mtra-ra bumstrara« in za vse. prav vse, ne samo ena, temveč 2. reci in piši: dve <Mar-tinovi goski«>! «Sočani». <Skrbljani» in vsi tisti, ki s: hočete privoščiti res vesel, neprisiljeno domač, prisrčno zabaven večer: drevi v Mestni dom! Prinesite s seboj samo trohico poštenega narodnega duha: vse drusco vam bo namaknjeno!
Ko dežire
iw hitite
k tv. Anton Presker na Sv. Petra c., ki vas bo opremila za smešno nizko ceno z nepremočljivim dežnim plaščem.
u— Drevi ob 20. uri plesna vaja SK Svobode v zeleni dvorani Uniona.	2165
u— Plesna vaja jutri popoldne v hotelu Bellevue	2174
u— Pesna vaja JNAD «Jadrana« drevi ob 8. v veliki dvorani Kazine. Vabljeni vsi dijaki!
u— Dež in megla. Ljubljančani preživljamo neznansko pusto pozno iesen v znamenju sive megle, temnih oblakov in neprestanega deževja, ki namaka z vlago že itak prepojeno zemljo ponoči in podnevi. Otožno jesensko vreme ustvaria neznosno razpoloženje ki se loteva že ljudi najtrdnejših živcev. Povsod je videti same utrujene obraze. Zdi se. da si vsakdo želi spremembe vremena — makar snega, ki bi prinesel s seboj vsaj nekaj zimskega veselja. Barometer še vedno pada in tako skoro ni pričakovati lepših dni. Tako puste pozne jesen; Ljubljančani že zlepa nismo preživljali.
40 letnico
svojega delovanja je praznoval umetni in trgovski vrtnar
Franc Herzmansky s soprogo.
Iskreno častitamo. □nnapr. inacjnnr pnoGamapampaca
VEČERNI POUK
damskega kroiaštva za gdč. uradnice
atelje ŠARC
Miklošičeva cesta.
u— Policijski drobiž. V četrtek ponoči ji policija aretirala več tajnih prostitutk, ki so se nahajale v družbi raznih razgrajačev v nočnih lokalih ali na ulicah. Med prijetimi razgrajači je bilo tudi več preccj ra-bijatnih dečkov, ki se bodo morali zaradi svoie neposlušnosti zagovarjati pred sodiščem. Prijavljeni so bili naslednji dogodki: 1 tatvina kolesa. 1 sleparstvo pri prodaji mesa, 1 poročilo o popadljivem psu.
u— Okradeni športniki Iz garderobe SK •Slovan^ na Sv. Petra cesti je bilo te dni ukradenih 14 parov nogometnih čevljev, 14 parov črnih dokolenic z rdečo progo. 8 parov ščitnikov. 2 nogometni žogi. 5 črnih klotastih hlačk, 7 nogometnih dresov ter 4 belordeči rediteljski trakovi. Neznani tatovi so oškodovali športnike skupno za nad 4000 Din vrednosti.
u— Fatalna pomota. V pisarno odvetnika dr. M. v Tavčarjevi ulici je prišel predvčerajšnjim poopldne okrog 40 leten neznan moški, ki jc prosil podpore. Slučajno tedaj odvetnika samega ni bilo v pisarili, zaradi česar mu je vodja pisarne svetoval, nai se vrne pozneje Prosilec pa se za nasvet ni zmenil in je vztrajno čakal na odvetnika do večera. Dr. M. je prosilcu po svojem prihodu res takoj ustregel ter mu stisnil v roko 10 dinarski bankovec.. Prosilca, baje znanega pijančka, je zunaj, ko si je bankovec ogledal nekoliko natančneje, od pre. senečenja skoro zadela kap. saj je videl, da
Danes samo trt predstave ob 4., 7. in 9. ari.
Filmski spomenik
Kralj kraljev
Propast Jeruzalema. Zrušen.je ponosnega
Orla nimskih legij. Nepopisno navdušenje pri včerajšnji do zadnjega kotička razprodani premijeri.
KINO »LJUBLJANSKI DVOR«.
Telefon 2730.
stiska v pesti bankovec za 100 avstrijskih šilingov, ki mu ga je odvetnik podaril pomotoma Prosilec jo je z denarjem tako;
odkuiil.
Iz Maribora
a— Novi mestni avtobusi. Mestna občina je za svoje avtobusno podjetje naročila nove avtobuse znamke Austro-Fiat. V sredo je bila prva poskusna vožnja z novim avtobusom na progi Maribor-Lenart-Radgo-na-Ljutomer-Ptuj-Maribur. Poskusna vožnja z novim avtobusom je dobro uspela. Z včerajšnjim dnem je bil eden avtobusov že uvrščen v avtobusni promet na glavni mestni progj od kolodvora do vojašnice kralja Petra.
a— »Poslednji mož« v Mariboru. Trgovsko obrtna mladina bo izvajala imenovano komedijo na odru Narodnega doma 11. t. m. ob pol 17. Prijatelji društva, posebno sg. trgovci in obrtniki vljudno vabljeni. 2171
a— Ljudska univerza v Mariboru. V petek 16. t. m. bo koncertiral v veliki kaz.in-skj dvorani ljubljanski pianist, profesor Iv. Noč. Priredij je že več izredno uspelih koncertov doma in v tujini, kjer je bil sprejet z izrednimi simpatijami in pulnim priznanjem.
a— Sleparja Dirnplatza, o katerem smo že včeraj poročali, da je osleparil neko tvrdko in neki denarni zavod v Mariboru za 120.000 Din, je policija zasledovala do Gradca, kamor je tudi pristojen. V Gradcu je policija izgubila sled za beguncem. Ugotovilo se je, da je slepar imel že dalj časa načrt, izseliti se v Argentino, kjer ima sorodnike. Nadalje je policija dognala, da je odpotoval na Dunaj, kjer ga je pričakovala neka njegova mariborska ljubica. Graška po licija je za niim poslala tiralico z radijem, tako da bo slepar težko mogel pobegnit; preko velike luže.
a— Specijalist za ženske bolezni in porod dr. Benjamin Ipavic v Mariboru. Gosposka ulica 46. zopet ordinira od pol 10. do po! 12. in od 3. do 4. popoldne.	204!
a— Truplo jurista Schindela, ki si ie v nekem mariborskem prenočišču končal življenje, so njegovi starši odpeljali v rojstni kraj v, Pančevo. Vzrok tragičnega kotic mladega študenta, ki ie na beograjski un -verzi napravil vse izpite, je še vedno neznan. Starši so sina poslali v Maribor ra oddih iti si ne morejo misliti, kaj ga j« gnalo v smrt.
Iz Celia
e— Izgubljen tisočak. Šofer Franc Beri. stanujoč na Bregu 36, je 3 t. m. med plačevanjem računov v raznih tukajšnjih podjetjih in trgovinah med potjo zgubil tisrč-dinarskii bankovec. Po njegovi izpovedi bankovec izgubil med potjo od trgovine Stermecki, brivnica Grobelnik do kavani-»Merkur«. Pošten najditelj naj odda bankovec na gornji naslov ali pa na tukajšnji policiji.
e— Ukradena prašička. V sredo je obiskal tukajšnji živinski sejem tudi Miroslav Roter, posestnik in pekovski mojster iz ? Ruperta pri Gomilskom, da bi kupil dva pripravna prašička. Njegova namera se nin je kmalu posrečila in prav dobro je kupii dva mlada prašička za 350 Din. Ker pa ni imel lastnega voza, je naprosil neznanega, kmečko oblečenega fanta, ki se je ravno mislil odpeljati s svojim vrančkom s sejmišča, naj bo tako dober in prijazen ter naj mu prepelje živalici do gostilne Sko-berne, kjer naj počaka, da bo pri.šei po prašička on ali pa njegova žena. Fant je vljudni prošnji očitno zelo rad ustregel in naložil kruleča četveronožca. Kako pa je bi! začuden mojster Roter, ko je kmalu nato prikorakal s svojo ženo v Skrbernetovo gostilno, pa ni tam našel ne voznika ne svojih prašičkov. Ko pa je po dolgotrajnem brezuspešnem čakanju spozna', da je nasedel premetenemu tatu, je zadevo prijav;! policiji, ki je uvedla vsestransko zasledovanje za nepoštenim voznikom oziroma za ubogima prašičjima sirotama.
c— Tatvina kolesa. V sredo dopoldne okrog četrt na 10. uro je pustil na dvorišču ekspoziture OUZD delavec Franc Ha-berl svoje kolo, nakar je odše! za nckai minut po opravku v urad Ko se je vrnil na dvorišče, je presenečen zapazil, da ic kolo brez sledu izginilo. Ko!o znamke rPuch«, črno pleskano, je bilo last Mizarske zadruge v Gaberju in je bilo vredni? 1.300 Din.
Iz Ptuja
Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše!
j— Ptujsko gledališče. Dasi je bila hiša pri predstavi «Gejše» popolnoma razproda* na, vendarle niso bili pokriti vsi stroški. Bati se ie torej, da bo finančni uspeh pri dramskih gostovanjih še slabši. V interesu ptujske publike je. da sc šc naknadno v kar največjem številu abonira, da tako ?ura stalno in dobre gledališko sezono. Tu» di je v interesu vsakega posameznika, da se abonira, ker uživa na ta način znaten popust. Ako se ne pojavi še dovolj novih abonentov, bo uprava menda primorana. povišati vstopnino pri operetnih gostnva* njih, dočim ostane cena abenmana v vsa» kem primeru neizpremenjen.
j— Gozdovniški «Rod Deroče Reke* v Ptuju deluje zelo uspešno in je tudi v bo" doče upati na ugoden razvoj organizacije. i.\ katero so dani vsi pogoji. Red je seda! razdeljen na žensko nDružino Sester Volka« in na fantovsko »Družino Silnih Volkov*. Svoje sestanke ima rod ob torkih ob 6. is* čer v «Mladiki», na kar opozarlsm vse ne, zlasti pa one. ki se zanima io ta tah"^ niško gibanje v Ptuju. Samotni Volk, gla* var rodu.
Z Jesenic
s— Gradnja velike smuške skakalnice na Jesenicah. Agilni telovadci jeseniškega So« kola ter člani tukajšnjega «Bratstva» grade na desnem bregu Save nasproti železniški kurilnici veliko smuško skakalnico, ki bo omogočala smuške skoke do 50 m. Vrli mla* deniči delajo dan za dnem kuluk, da bo skakalnica v par dneh gotova ter ne bodo imela imenovana društva z gradnjo skoro nobenih posebnih izdatkov. Skakalnica se nahaja na senčni strani, tako, da je skoraj vso zimo stalen sneg ter bo s tem smučar« jem, katerih je v omenjenih društvih okrog 50, omogočena trenaža v smuških skokih, nakar se bo vršila še to zimo tudi tekma v tej lepi panogi zimskega športa
s— Smrtna žetev Po daljši bolezni je preminul v sredo dopoldne v starosti 58 iet g. Ivan Smolej. hišni posestnik na Savi. Pokojnik, ki je bil zaposlen kot delavec pri K1D polnih 35 let. zapušča vdovo :n števil« no družino, ki pa je večinoma preskrblje* na. Njegovi sinovi se pridno udejstvu jejo pri raznih kulturnih in telesno«vzgojnih or= ganizacijah Na Plavškem rovtu je umrl isti dan v starosti 43 let posestnik Jakob Žer« jav. p. d. Zakamnik Bolehal je že dalje ča* sa. Zapušča troje nedorasle dece, ki je te dni opasno obnlela na škrlatinki, ki že pre« cej občutno razsaja v naši občini Na Savi pri Jesenicah pa je v četrtek ponoči umrla v starosti 80 let gospa Marjeta Ambrožič, vdova po tov. preddelavcu. Naj bo bla« gim pokojnim domača žemljica lahka, tež« ko prizadetim ostalim- pa naše iskreno so« žal je!
Iz Prekmur ja
mr— Staršem, ki imajo otroke v gimna= ziji. Manj kakor po drugih zavodih v Slo« veniji je prekmursko ljudstvo v kontaktu z učitelji svojih otrok. Imajo nekateri kar nekak strah, da bi stopili v šolo in povpra= šali o učnih uspehih svojega fanta ah de* kleta. Ravnateljstvo gimnazije je sedaj ob= javilo na deski zaznamek onih ur, ko bodo posamezni gospodje razredniki povsem na razpolago staršem in varuhom učencev Naj bi ti v najizdatnejši meri izkoristili te ure — ker brez skupnega dela šole m doma so rezultati vedno le polovičarski.
mr— Sezonski delavci se vračajo. Sezon* ski delavci so se že pričeli vračati na svoje domove. Za ilustracijo kako malo se je znala uveljaviti tekom devetih let osvobo* jenja naša država med tukajšnjim ljud= stvora, zopet poučen zgled: poljski delavci, ki so se vozili iz državnega posestva Belje skozi Soboto domov, so imeli vagone okra« šene z — madžarskimi zastavicami. To niso bili Madžari, vsi brez izjeme so govorili med seboj slovenski, le potujejo in zaba* vajo se še vedno pod madžarsko barvo!
mr— Martinov večer z bogatim spoTe--dom priredi danes v soboto ob 20. v hote* 1u Dohray Kolo jugoslovenskih sester. To najbolj agilno društvo v Soboti je pridobi* lo za svoj spored tudi goste iz Ljubljane in Maribora. Po koncertnem programu pro* sta zabava.
Sokol
Sokolska župa Ljubljana. Jutri v nedeljo. 11. t. m. bo zbor društvenih načelnikov ob 9. dopoldne na Taboru (desna gornja dvorana, glavni vhod iz Vrhovčeve ulice) z izredno važnim dnevnim redom. Opozarjamo vsa društva, da je udeležba društvenega načelnika in načelnice, odnosno namestnika (ce) strogo obvezna. Istočasno urgiraino v smislu zanje okrožnice poročila v društven, delovanju, predvsem administrativnega značaja. Javi naj se nam tudi, kakšne so gospodarske prilike društva. Poročila potrebujemo nujno najkasneje clo IG. t. m. Prosimo točnost. — 2upno starešinstvo.
RABITE
TUMGSRRm Barifeve elektronke
Spori
Nadaljevanje prvenstvenega tekmovanja
Jutri nastopijo v predzadnjem kolu pr« venstvenega tekmovanja pari Slovan : Ja* dran in Slavija : Svoboda. Zelo zanimivo bo vsekakor srečanje med Slovanom in Ja* dranom, ker bo zmaga enega ali drugega odločila zadnje oz. predzadnje mesto v l.a razredu. Ker nastopi Slovan brez srednjega krilca Volkarja, ima Jadran po dosedanjih uspehih sodeč boljše šanse.
V tekmi Slavija : Svoboda je Svoboda fa* vorit- V teku dosedanje jesenske prvenst* vene sezone je nastopila sicer samo enkrat preteklo nedeljo proti Krakovu in odnesla kaj lahko zmago, pokazala pa je prav do« bro formo. V Slaviji bo pa imela hujšega protivnika, sodeč po nastopu Slavije na« prani Reki. čeravno je Slavija podlegla Kra* kovu. Obe tekmi se vršita na igrišču Ilirije, in sicer predtekma ob 13.30. a glavna tek« ma ob 15.
Službene objave LNP
(Iz seje posl. odbora 7. XI. 1928.)
Za nedeljo 11. t. m. določeni prvenstve* ni tekmi v Ljubljani se odigrata na pro« štoru SK Ilirije, in sicer ob 1330 (točno!) tekma Svoboda : Slavija in ob 15. tekma Slovan : Jadran. Služba: blagajna g. Ko* vač in SK Svoboda, rediteljstvo g. Matja* šič in po trije strogi reditelji udeleženih štirih klubov za čas obeh tekem: nastop službe nb 13. uri. Klubi se pozivajo, da na* stopijo točno ob napovedanem času. — Pr* venstvena tekma Slovan rez : Jadran rez. se odgodi na kasnejši termin.
Po dopisu medklubskega odbora v Mari« boru z dne 5 t. m. se odobre sklepi glede rediteljske službe povodom prv. tekme Ma* ribor : Rapid ki se odigra 11. t. m — Na znanje vzame da ie M. o odgodil za 4. t m nameravano medmestno tekmo Ma« ribor Celovec na kasneiši termin — Pri* jflva t>roti štirim igralcem SK Železničar oz SSK Maribor iz prv tekme Maribor • Želez* ničar se odstopi v rešitev medklubskemu odbor'), ki preimc tozadevno pismeno na« vodilo.
Verificirajo se prvenstvene tekme: Pri« morje : Slovan 4 : 0. Hermes : Slovan 6 : 0. Rapid : Ptuj 3 : 0 p .f- Maribor : Ptuj 3 : 0 p. f.. Železničar : Ptuj 3 : 0 p. f., Svoboda : Ptuj 3 : 0 p. f.
Odobri se prijateljska tekma Grafika : Amater za 18. t. m. v Ljubljani in Amater : Svoboda rez. za 11. t. m. v Trbovljah.
Kazenskemu odboru se predajo: zaradi prestopka pri prv tekmi Primorje : Jadran igr. Perko Jože (Jadran); dalje radi pre» stopkov pri tekmah Svoboda : Krakovo 4. t. m. igr Habicht Jos, Bončar Stanko (Svo» boda) in Vlaj Štefan (Krakovo).
SK Krakovo se poziva, da predloži do i3 t m. odpustnico in podsavezno izkazni« co za igr. Grabrijana Ed., ki je prijavil svoj prestop v drua klub, odnosno da do tega dne javi morebitne zadržke proti verifika* ciji navedenega igralca za drug klub
Verificirajo se po § 10 o. p tudi za prv. tekme s pravico nastopanja 9 t. m za SSK Maribor: Bandič Ivan in Marjanovič Jere* mija na podlagi predloženih predpisanih iz* jav — Verificirata -.e dalje s pravico na* stopanja 16 t m za SK Slovan: Lešek Si* mon. Klobučar Ei>on
Ker je bil SK Grafika medtem sprejet med redne člane JNSa, je posl. odbor for* malno izvedel verifikacijo svojčas za nave» deni klub čitanih igralcev in sicer: s pravi* co nastopanja 22 VII t. 1.: Acceto Dušan. Cesar Ludvik, Gotzl Miroslav. Hren Lado, Lombar Stane. Okrupa Jos.. Pallek Veko* slav. Pleveli Franc. Pukl Mirko. Pust Loj*
ze. Skalar Marjan Škrabar Lado, Trpin Jo« sip, Tršan Rafko, Turčič Djuro; s pravico nastopanja 3. VIII. t. 1.: Merkva Josip, Va» lentinčič Franc, Zdešar Franc; s pravico nastopanja 18. VIII. t. 1.: Stohr Albin, Šim» novec Leopold; s pravico nastopanja 19 X t. 1.: Cvetežar Ernest, Krušič Ivan, Roje Viktor; s pravico nastopanja 21. I. 1929: Brumen Maks; s pravico nastopanja 18. II. 1929.: Mihelič Karel. Pelicon Rudolf; s pra« vico nastopanja 18. IV. 1929.: Wohlmuth Pavel.	Tajnik II.
Službeno iz LNP Seja kazenskega od« bora se vrši danes, v soboto cb 18.30 v po« sebni sobi kavarne «Evropa», ni kar se opo zarjajo člani odbora gg. Bari. Matjašič, ing Kuljiš. Simonič in Frece Pozivi igralcev k zaslišanju so bili objavljeni včeraj.
SK Ilirija. Plenarna odborova seja se vrši v ponedeljek 12. t. m ob 20 v kavar* ni «Evropa» Naprošajo se gg. načelniki športnih in upravnih sekcij, da pripravijo za seio predpisana poročila — Tajnik.
SK l lin j a. nogom sekcija Danes, v so* boto ob 15 trening*tekma I moštva z vo« jaško reprezentanco Ljubljane. V gardero* bo pridite ob 14.30. — Ako bo deževalo, trening odpade. — Načelnik.
sim, naj prečitajo člen 61. poslovnika.
Posl. dr. Pue: cZakaj pa niste zadnjič pre-čitali člen 42., ko niste hoteli dati posl. Zupančiču besede?!«
Posl. MazoTee: <Nikar nc mislite, da vam bomo dali snovi za vaše hujskaške članks, kar vi hočete imeti. Ne boste je dobili !>
Nastalo je splošno prerekanje; hrup je bil tcl.k. da se niti ni culo. kako je pred. sednik dr. Natlačen odredil glasovanje. Predsednik pa je kljub temu ugotovil, da je sprejet predlog odseka in da ie resolucija poslanca dr Puca in tovarišev odklonjena.
Prepir ie je še vedno nadaljeval ter j« čim dalje bolj naraščal. Culi so se 1« posamezni vzkliki.
Posl. Zupaneifc: cTo je strankarski shod, ne pa oblastna skupščina!)
Posl Tratnik: <Ne bomo vam dali prilik« «a hujskanje.)
Predsednik: <Preidemo k nadaljnji točki.*
Posj. dr. Pue: <Zakaj niste sadnjič prečita-li elen 42. poslovnika?*
Predsednik: <preidemo k nadaljnji 'očki dnevnega reda.)
Posl. dr. Pue: <Pro«im be«ede.>
Predsednik: cNimate besede.)
Posl. dr. Pue: tProsim besede k poslovniku.)
V splošnem hrupu je nato dr Natlačen dal dr. Pucu besedo.
Pos). dr. Pur.: ^Ugotavljam, da debata «plob ni bila otvorjen«, Gosp. predsednik. Vi ste se sklicevali na § 61., ki izrecno predpostavlja. d« sc debata že vršj. Ce Vi tako tolmačite poslovnik, potem je najbolje, da zapustite to dvorano, ker niste vredni, da «edite v njej.»
Posl. Tavčar: <In to je <ljudska> stranka!)
Ta klic je ponovno razburil večino In nastalo je novo hrupno prerekanje, v katerem so se zlasti odlikovali klerikalni poslanci Mazovec, Gostinčar. Tratnik in drugi.
V splošnem hrupu ie predsednik nato prekinil sejo za 10 minut. Prepiranje med poslanci večine in opozicije se je nadaljeval«
tudi med odmorom
Zaključek seje
Nato sta bili v tajni seji zavrnjeni pritožbi dr. Spiller • Muysa paradi neplačanih prejemkov za julij in avgust 1928 ter dr. Ajitona Vilimka proti rsgsodbj disciplinskega sodišča oblastnega odbora.
S tem je bil dnevni rad izčrpan, predsednik Natlačen j« ie prebral odgovor velikega župana dr Vodopivca na interpelacijo posl. Novaka v zadevi kolkovanja živinskih potnih listov, nato pa sporočil tri nove predloge oblastnega odbora glede pritožbe upravitelja bolnice za duševne boleznj Hinka Logaria, ki se mu ob prevzemu v oblastno službo niso zavarovale vse pravice, pridobljene v državni službi, nadalje glede uredbe o pobiranju občinskih taks v obnjočiu ljubljanske oblasti ter glede odkupa poslopja Kranjske hranilnice in dramskega gledališča v Ljubljani od uprave Kranjske hranilnice. Vse tri predloge je odkazal pristojnim odsekom.
Nato je predsednik naznanil, da se jutri ob pol 9. dopoldne vrši v magistratni posvetovalnici seja odseka za uredbe, v po-nedeliek ob 10. dopoldne v Istem prostoru pa seja finančnega odseka, prihodnja plenarna seja oblastne skepšeine bo v srede 14. t. m. ob 9. dopoldne.
Seja je bila zaključena ob 11.15 dopoldne.
Zopet burna seja liubljanske obl. skupščine
Z nasilnim tolmačenjem poslovnika onemogoča klerikalna ve-čina opoziciji kritiko in debato
Ljubljana, 9. novembra
Danes se .ie zopet vršila seja ljubljanske oblastne skupščine. Razpravljalo se je na njej večinoma o raznih cestnih zadeval?, burna pa ie postala seja. ko ie prišel na dnevni red predlog odseka za prošnje in pritožbe, naj se odkloni znana resolucija poslancev dr. Dinka Puca, inž. Zupančiča in tovarišev. ^ kateri se obsoja umor hrvatskih narodnih poslancev v Narodni skupščini, in naj se preide preko nie brez debate na dnevni red. Ker predsednik dr. Natlačeni debate tudi res ni dopustil kljub zahtevi opozicije, ie prišlo v skupščini do ostrih prizorov med poslanci več ne in opozicije, ki ie živahno protestirala proti takemu nasPnerru postooan.iu. Predsednik dr. Natlačen ie moral sejo zaradi nemira celo prekiniti. Večina ie utemeljevala odklonitev predlagane resolucije z izgovorom, da ie oblastni odbor že po umoru 20. junija v beograjskem parlamentu izrazil svoje sožalje zagrebškemu oblastnemu odboru in vdovi pokojnega Radiča. zaradi česar da je resolucija brezpredmetna. Ako se upošteva, da predsednik dr. Natlačen na prvi seji oblastne skupščine no krvavih dogodkih v Beogradu sploh ni poročal o omenjenih ukrepih oblastnega odbora in da ie že takrat odklonil vsako debato o predlogu poslancev gospoda dr. Puca. inž. Zuoančiča in tovarišev, pri čemer je večina celo izključila poslanca inž. Zupančiča za osem dni iz oblastne skupščine potem je postona-nje klerikalne večine tem bo7i obsodbe vredno. Oblastni odbor ie sicer v prvih dneh razburjenja po krvavih dneh v Beogradu odposlal soža'ne brzojavke v Zagreb, sedai ko se čuti dovolj močnega pod okriljem dr. Korošca v Beogradu. pa ie preprečil, da bi se tudi oblastna skupščina kot taka nridnirpa vsej Došteni javnosti v obsodbi z!očina od 20. junija v Beogradu ...
Otvoritev seje
Seja Oblastne skupščine se je pričela ob 9 dopoldne. Prečitaoi so bili razni d osli predlogi poslancev in odkazani pristojnim odsekom. Med drugimi so posl Val. Poljan-šek in tovariši vložili predlog za podelitev redne podpore meščanski šoli na Rakeku ter posl. Bfajer in tovariši predlog, naj oblastni odbor vloži energičen protest na mero-dajnero mestu proti nameravani ukinitvi davčnega urada na Vrhniki.
Razna cestna dela
Posl. Novak je nato v imenu odseka za lavna dela poročal o raznih predlogih oblastnega odbora za zgraditev novih cest. Po predlogu odseka se ima zgraditi deželna jesta II. vrste Stara Cerkev—Gorenje—Križ — Stari brcg_Novi breg _ Trnovee, za kar prispeva oblastni zaklad 50 %, občine Stara Cerkev do 5 %, Mala Gora do 5 odstotkov, Stari Log 1500 Din, Zeljne 2000 Din. knez Auerspprg 50.000 Din, oslale stroške pa okrajni zaklad v Kočevju. — Zgradi se deželna cesta II. vrste Knežja Upa_Spodnji
Log, za kar prispeva oblastni zaklad 40%, občina Spodnji Log 15.000 Din. Knežja Lipa 5000 Din, ostale stroške pa cestni okrajni nastop v Kočevju. — Zgradi se deželna cesta II. vrste Lazeč—Nori Kot—Prezid z od-cepkom pri Bajterberski Dragi v smeri Stari Kot, za kar prispeva oblastni zakiad 50%, cestni okrajni zaklad pa 50%. Dogradi se deželna cesta II. vrste Mirna—Tihiboj —St. Kri«, za kar prispeva oblastni zaklad 50%, cestni okrajni zaklad v Trebnji?m 35%, občina Mirna 15%. Uvrstitev občinske poti Raior—Podsnireka med deželne resle II. vrste se odloži na poznejši čas.
Preloži se deželna cesta II. vrste Drašiti — Repii-a. za kar prispeva oblastni zaklad 50%, cestni okrajni zaklad v Metliki o0%, Nadalje se prelože klanec na deželni cesti II vrste Kumpmatelj—Vrčiee, klanci na leželni cesti II. vrste Metlika—Vojar^-Boš-Jakovo, klapci na deželni cesti |I. vrste >lanma «as_ Rado vira, klanci na deželni ce-=<ti II. vrste štrekljevee—Luža. klanci na deželni cesti II. vrste Podzemelj—črešnjover —Krvavei vrh. klanci na deželni cesti II vrste Krvavči vrh—Lokvica. klanci na deželni cesti U. vrste v Gradaeu pri kolodve-ru, za kar prispeva oblastni zaklad 50%. cestni zakladi pa po 50%.
Zgradi se deželna cesta II- vrste Črna— Kranjski Rak do meje mariborske oblasti-za kar prispeva oblastni zaklad 50%, cestni okrajni zaklad v Kamniku 21%, občine Kamnik 12%, Gozd 6%, Županje Njive 1%, Mekinje 3%, Stranje 3%, Bistričiea 2%
Cesta Stemarje do etika z novo cesto pri Plevni in odcep deželne ceste proti Jeprci na Bitnje do stika z novo cesto ▼ škofjeloškem cestnem okraju, se izločita iz kategorije deželnih cest.
V	debati je posl. ing. Zupančič povdar-jal, da predloženi predlogi o zgradbah novih cest v odseku niso bili dovolj utemeljeni in da člani odseka niso imeli prilike videti načrtov in stroškovnikov nameravanih zgradb.
Govorili so še poslanci Bukovec, Maier, Eppieh, Peterlin, Nemanic in Tratnik. Tudi posl Majer se je -pritoževal, da odsek za javna dela ni imel^na razpolago nobenih načrtov o novib cestnih zgradbah. Celo referent sam je bil o posameznih zgradbah napačno poučen, ker je na odsekovi seji navajal druge številke stroškov, kakor pa na današnji seji.
Pri glasovanju so bili končno vsi predlogi odseka soglasno sprejeti, predlogi posameznih poslancev pa so bili večinoma odkazani oblastnemu odboru v proučitev.
Klerikalna večina ponovno odklanja obsodbo beograjskega umora
Nato je poročevalec odseka za prošnje in pritožbe posl. Tomaiin poročal o znanem predlogu resolucije poslancev dr. Puca, ing Zupančiča in tovarišev, v katerem se ob soja umor narodnih poslancev dne 20. ju nija v beograjski Narodni skupščini.
Poročevalec Tomatin je v svojem poročilu omenjal, da je svoječasno oblastni odbor že vse storil, kar je bilo potrebno in umestno v tej zadevi. Zato smatra večina predloženo resolucijo za nepotrebno, zaradi česar predlaga, naj se preide preko nje na dnevni red.
O odsekovem predlogu predsednik dr. Natlačen ni dopustil debate. Predsednikovo postopanje je zrevoltiralo opozicijo, ki je pričela burno protestirati.
Posl. dr. Puc: <Predlagam, da se otvori debata.)
Predsednik dr. Natlačen: <0 tem ni debate.*
Posl. dr. Puc: <To je škandal.)
Predsednik dr. Natlačen: <Gosp. doktor, člen 61. poslovnika naše skupščine določa: <Ako se stavi med debato predlog, da se razprava odloži ali da se preide na dnevni red, ima o tem predlogu besedo samo poročevalec. Nato se o njem glasuje brez debate.)
Posl. dr. Pne: <To je sicer vse prav, ampak to. kar ste napravili, je svinjarija!)
Posl. Zupančič: cRes je to!)
V	dvorani je pri tem na6tal silen hrup in prppir, v katerem je posebno kričal poslanec Mazovec. Predsednik je še povečal hrup t neprestanim zvoneujem. Nemir je trajal da* Ije časa.
Predsednik: cGospode od opozicije pro-
VREMENSKO POROČILO
Meteorološki /azvod t ki"*-';,,,: 9. novembra 1928.
Višina baroni""a 308.8 m.
iv rx
OH!-
opazovanja
ubija na . darlbor '.aareh Beograd koplje Split
■Sarajevo . ^tihrovnik
tfarom
753 0 '52 7 751 9 53 1
/57 3
-'50 3
tempei.
106 90 10 0
12 0
170
t Si ■•* e	Mnei vetu	ec •o — « 1
> ~~	in br/.ln?	
> M X	" me»rib	8*
93	S\V 1	10
	1	10
100	ssw -t,	10
85	SSE 2	10
9	i rT Ki	10
te5	SE U	10
fatiavio«-
»/rst*
mpsrl* <JeJ megla det Je i iri dr} del
nun d«. /. ur«
78
4-0 0-5 10
0.5
N-rivišia temperatura dane« v Liubliani 11.0 C, najnižja 9.0 C. Solnce vzhaja ob 6.49, zahaja ob 16.38, lu»na vzhaja ob 3.33, zahaja ob 15.37.
Dunajska vremenska napoved za soboto: Najprej še oblačno, hladno in deževno vreme. V 2 ali 3 dnevih toplejše in boljše vreme.
Gospodarstvo
= Seja glavnega upravnega odbora Narodne banke v Beogradu se je vršila te dni (*od predsedovanjem guvernerja Bajlonija. Med drugim je bilo na dnevnem redu poročilo Bajlonija o posojilu uprave državnih monopolov. Bailoni je izvajal, kako se bo s tem posojilom povečala državna zaloga Narodne banke in zagotovila stabilizacija dinarja, ter je poudarjal da se bo ves denar iz švedskega posojila porabil izključno le za izplačilo državnih letečih dolgov preko Narodne banke Glavni odbor je zatem sprejel načelni iklep • ustanovitvi oddelka ea kontrolo kreditov. Odobrila se je zadevna začasna uredba. izdelana v sporazumu z denarnimi zavodi. Od januarja prihodnjega letj bo začel po-»lovati ta oddelek v kreditnem področju r«. n-trale, potem pa se bo postopno uvedel tudi v območja vseh podružnic Narodne banke.
= Fosija <r našem paroplovstm. Tekom meseca oktobra t. 1. so se vršila v Londonu pogajanja med Atlantsko plovidbo Račič. d. d., in Jngoslovensko-amerikansko plovidbo, d. d., glede fuziie. ki so dovedla, kakor smo že včeraj poročali, do sklepa, da se obe družbi združita v novo, ki se bo imenovala Jugo-doveuski Llovd. d. d. Skupno imata obe največji naši pomorski družbi 24 velikih pre-kooceanskih parnikov s skupno tonažo okrog 200.000 ton nosilnosti. Obe družbi zaposlujeta blizu 1000 mornarjev. Fuzionirani Jugoslo-venski Lloyd, d. d., imata sedaj skupno družbeno glavnico 1 milijona funtov sterlingov lli 25 milijonov zlatih, odnosno 275 milijonov papirnatih dinarjev. Tako velike glavnice nima pri nas nobena druga družba Upravni odbor tvorijo: predsednik Nikola Mihanovič. podpredseduik Pasko Baburica, Božo Banac. Frano Petrinovič. dr. Miše Kolin in dr. Niko Marioovič. Generalni upravitelj je Božo Banac. Ta fuzija pomeni napredek v našem pomorstvu.
—	Sodelovanje med zagrebško In beograjsko borzo. Med zagrebško in beograjsko borzo s« zadnje čase vršijo pogajanja zaradi ,»zjega sodelovanje v efektnem prometu. Po vzorcu fagrebške borze je tudi beograjska borza pred pol letom ustanovila borzni obračunski (žirovni) zavod in je s tem dana možnost za medsebojni žirovni efektni promet. ki bi se p°znete razširil na inozemstvo. Olajšave prometa, ki bi se s tem dosegle. bi gotovo pripomogle k oživljenju efektnega prometa na obeh borzah. Dosegla bi se občutna pocenitev nrometa: zlasti pa bi nazadovali stroški izročanja efektov (dobave) med Zagrebom in Beogradom. Tudi pogajanja dvojnib kavcij (v Zagrebu in Beogradu) pri terminskem prometu bi lahko, če «e tozadevni predpisi izenačijo, odpadlo.
—	Povišanje želez tarif ta les v Avstriji. V zvezi s »nlošnim povišanjem železniških tarif v Avstriji bodo. kakor poročajo z Dunaja, tudi železniške tarife za les prav občutno povišane Tako bo znašalo povišanje pri okroglem lesu do 2.5 m in pri pragovih v notranjem prometu do 200 km 13—
i vi 200—700 km pa 9—11%. pri okroglem lesu preko 2.5 m in brzojavnih drogovih do 550 km 10—15%, preko 550 km 6%. Tarifa za dovoz okroglega lesa do žag se bo pove* csla za 14%. tarifa za drva. jamski in brusni les za 16%. izjemna tarifa za rezan les za 11% in za jamski les ter drva za 13%. Kakor pri nas bo torei tudi v Avstriji povzročilo precejšnjo škodo lesnemu gospodarstvu
= Zakon o konvenciji za zaščito indn<*rij-*ke svojine in rakon o aranJmann glede mednarodnega registriranja tvorniskih ia trgovinskih ii*nv sta objavljena v »Uradnem listu« od 8. L m.	i
e Nerazpoloienje zagrebških gospodarskih krogov ia inotem. posojilo eagrebške oblasti. Zagrebški gospodarski krogi se deloma izjavljajo nroti sklenitvi posojila v znesku 5 mil i ionov funtov šterlingov. ki ga namerava najeti zagrebška oblast za reguliranje rek. izsuševanie močvirij in razne gradbe. Trde. da se ne bndo mogle plačevati anuitete, ker so davkoplačevalci že tako preobremenjeni. Prav take domnevajo, da ni mogoče re?iti vprašanja tako velikega posojila prej. dokler ni rečena tudi kriza države.
—	Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14 t. m. ponudbe glede dobave 100 komadov je-klenozičnih krtač: do 15. t m. glede dobave 2500 kg peresnega jekla in 50 m» borovih r.loW do t7 t. m. glede dobave 800 kg karbolne In 600 k t solne kisline. 250 kg mangan kita. 100 ko kleja ter glede dobave kopalnih eob: do 19. t. tU	dobave 12.000 kg kalcinirane Sode in 750 kg Azbestnih vrvic. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 500 kg steklarskega kleja in 50.000 kg nega$M«ga apna. Prometnokomercijalni oddelek direkcije dr-
žavnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. t m. ponudbe glede oddaje lestev in ognie-easnih kavljev v popravilo. Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave 20.000 kg pločevine; do 18. t m- pa glede dobave 5000 kg presnega jekla. Pogoji so na vpogled v Zbornici za TO I v Ljubljani.
Borze
9. novembra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zelo slab Največ je bilo prometa v devizah na Prago, Curih, Dunaj. Privatna ponudba je krila le malo povpraševanje po Newyorku in Trstu, vse ostalo pa Narodna banka. Trst je dalje malo popustil.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda malo čvrstejsa. Za december se je trgovala po 439. Od bančnih vrednot so zabeležile zaključke: Union 56.5. Jugo 88.5, Praštediona 920, Srpska 151. Od industrijskih vrednot so bili čvrstejši Vagon, ki se je zaključil po 75, Trbovlje (zaključene po 410) in Dubrovačka. Slavonija se fe trgovala po 6.25. Isis po 22.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.85. Berlin 0—13.565 Bruselj 0—7.9142, Budimpešta 0 do 9.93, Curih 1094.10—109710 (1095 60), Dunaj 7.9959—8.0259 (8.0109). London 275 72 do 276.52 (276.12), Newyork 56.85—57 05 (56.95), Pariz 0—222 42. Praga 168.37—
Zagreb. Dunaj 7.9959 — 8 0259, BeMin 13.55 — 13.58, Budimpešta 9.915 — 9.945, Milan 297.147 — 299.147. London 275-72 do 276.52, Newvork 56.816 - 57.016. Praga 168.37 _ 169.17. Curih 1094.10 _ 1097.10, Pariz 221.42 — 223.42.
Curih. Zagreb 9.12?5. Pariz 20.2975. London 25.195. Milan 27.21, Praga 15.40. Dunaj 73.075. Budimpešta 90.61, Berlin 123.75, Bruselj 72.2, Amsterdam 208.55, Varšava 58.25, Bukarešta 3.13. Sofija 3.7325, Madrid 83.775.
Dunaj. Beograd 12.48 — 12.52, Berlin 169.20 — 169.70, Budimpešta 123 86—124.16, Bukarešta 4.2725 — 4.2925. London 34.45 do 34.55. Milan 37.2050 — 37.3050. Nf>wyo-k 710.15 — 7]2.65, Pariz 27.7450 - 27.8450, Praga 21.04 _ 21.12, Sofija 5.113 — 5.153, Varšava 79.62 — 79.90. Curih 136.68—137.18.
Efekti.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 433 — 434, kasa 483 — 434, za november
0	— 435, za december 439 — 439.5, za februar 446 — 447.5, brez kupona 416 — 417, investicijsko 85.75 — 86, agrarne 53.5 — 54; bančne vrednote 17.5 — 18, Kreditna 85—0, Union 56.5 — 58. Jugo 88.5 — 90, Ljubljanska kreditna 127 — 128, Praštfdiona 920 do 925. Srpska 151 — 152. Zemal.iska Sarajevo 135 — 140. Etno 160 — 180; industrijske vrednote: Gutmann 200 — 205. Slaveks 100 do 103. Slavonija 6 — 6.5, Drava 530 — 545, šečerana 475 — 480, Vagon 75 — 78. Vevče 110 — 113, Isis 21.5 — 22, Dubrovačka 500 _ 505. Trbovlje 487-5 — 492.5, Union 305 — 320. Ocean ia 255 — 300.
Beograd. Vojna škoda 433 _ 433.5. investicijsko 85.5 — 86.5, agrarne 53 — 54.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna bom (9. t. m).
Les: Tendenca neizpremenjena. Zaključki:
1	vagon bukovib plohov, 1 vagon drv in l vagon oglja. — Deželni pridelki: Tendenca neizpremenjena. Brez prometa. Tečaji napram včeraj popolnoma nespremenjeni.
Novosadaka blagovna borza (9. t. m.). Tendenca n-e-ispremenjefla. Cene necizpremen-jene. Promet: 123 vagonov pšenice, 1 ječmena, 12 turščice, 19 moke, 7 vagonov otrobov. P S e n i-c a : bašk« in sremska 240—242.5; banatsk« 237.5—240. Ječmen: baikj 255—260; pomladni 2S5—290; baranjsk.i pomladni 2°5—300. Oves 217.5—252.5. T n r š č i c a : baška, december-januar 250—252.5; februar - marc 277.5—282 5; marc-april 2S0—285: april-maj 2«2.5—287.5; baška sušena 275—280. Moka: »Og« tn »Ojtž« 350- 360: »2« 330—340; »5« 310—320; »6« 270 do 280; »7« 255—265; >8« 20S—275. Otrobi: bres spremembe. Fižol: 900—920.
Dunajska borza za kmetijske produkte (8. t. m.). Pad«c tečajev na ameriških tršiSčih je bil povzročit tudi znatno pocenitev na bwMn»pe5taii-»M termftiafci bwzi Kljub temu pa te ostal oi nivo dunajske bom nespremenjen čeprav 90 se zahteve napram prednjem« dnevu znižale ta 1 do 1.5 £e$kosk>vaŠikeira vinarja. Kupčija v moki le bila dalje slaba in zaradi teza v žitu tudi po nižjih cenah skoro ni b3o prometa. Domač« pšenic« se le ponujala P« do ?6.?5 Si lmsn s postaj«. V drugem žitu m v turičici j-bi še manjši promet. Glede na neznaten j»ro*n« m uradne notic« niso spremenile
Iz življenja In
Hirohito, stoštiri in dvajseti japonski cesar
Danes se začno enajstdnevne svečanosti kronanja japonskega cesarja v Kiotu. — Šest in sedemdeseto kronanje v središču
buddhizma.
ka. Ta je bil cesar Jimmu Tenno in je živel 1. 2600 pred Kristom. Od te do* be, glede katere pa so zgodovinarji v dvomih, izvira rod sedanjih japonskih cesarjev; dokazne listine o njih pa se* gajo vsekakor zelo daleč nazaj: v 60 leto pred Kr. r.
Sedanje kronanje v Kiotu je po šte= vilu šestinsedemdeseto Japonci visoko spoštujejo tradicijo in se ne odmak: nejo od nje niti za las. Kronanje se vrši kakor nekoč v davnih časih v ce* sarskem gradu, v dvorani Shi*shiu*den za ceremonije. Tej dvorani bi rekli po naše «dvorana nebes in skrivnosti« Ce* sarski grad ie obdan od krasnih gajev vanj pa vodijo stopnice, ki so do vrha obraščene z mahom. V niegovi bližini stoji budistični samostan Zen. kjer spe menihi na slami.
Insignije japonskega cesarja so dru= gačne kakor ostalih monarhov Japonci ne poznajo cesarske krone, marveč zr^ calo, ki simbolizira iasnost v dejanjih, niz biserov, ki pomeni plemenitost in velikodušnost, in meč. simbol junaštva S temi atributi stopi japonski cesar na prestol.
Kajpada so svečanosti zvezane z ve* liko gostijo, na kateri iedo povabljenci iz pozlačenih srebrnih skled. Te odne< so v spomin na znameniti dogodek do mov Mnogo se pri kronaniu tudi pleše Predvaja io se zelo stari plesi iz 4 in ^ stoletja, ki so iih Japonci ohranili do danes ter so delom* aziiskeča deloma pa drugega izvora. Pri teh plesih udar jaj^ navadno samo na boben ki io fan-tastir -> poslikan, pokrit r rdečim pre= grinjalom in predstavi iaioč na eni strani solnce, na drugi pa luno.
Cesar Hirohito
V cesarskem Kiotu, središču bud* dhizma, ki je bil več nego tisoč let tudi prestolnica japonskega cesarstva, se danes začno ceremonije kronanja mla* dega cesarja Hirohita. Novi mikado je stoštiri in dvajseta mladika na drevesu svojega rodu, o katerem pripovedujejo Japonci, da izhaja naravnost od bogov. Ob času, ko je bila današnja Japonska še kapljica slane vode, pripoveduje pravljica, je dobila Kraljica Solnca vnu*
Goreča reka se vali proti Messmi
Izbruhi Etne se stopnjujejo. — Lavo hočejo speljati v morje. Nasioi se podirajo sproti in ne zadržujejo prodirajočih mas. —
Messina v nevarnosti.
Etna piše Siciliji vnovič strašno uso* do. Prve dni novembra se je začela z močno detonacijo mogočna erupcija ognjenika, ki so jo smatrali v začetku za pojav lokalnega pomena. Iz vulkana se je sipal pepel, potem so se jeli dvis gati stebri dima, slednjič se je še od* prla zemlja. Iz žrela je začela vreti las va. Odprtina, o kateri ni nihče priča« koval, da bo tako usodepolna za cve* točo pokrajino, leži 2800 nad morjem v tako zvan; Levji dolini. Odtod se je la* va prvič zlila po bregu na\rzdol v ši* rini dveh km. Istočasno je začelo rah* lo bobneti pod zemljo. Že to je navda* lo prebivalstvo s strahom. Strahopetni ljudje so takoj začeli pospravljati stva* ri, da se v slučaju potrebe lahko umak* nejo.
Na žalost se je pokazalo, da bo tre* ba res po najhitrejši poti z doma. A po prvem strahu je prišlo nekoliko to* lažbe: bruhanje je popustilo in ljudje, ki so si postavili šotore na prostem, so se že hoteli vrniti v hiše. Kar se oglasi iz podzemlja novo bobnenje. Na hribu Frumentu so se odprla
tri nova žrela.
Tudi silovitost bruhanja se je poveš čala. xMesto pepela je letelo iz žrel ka* men je, za njim pa lava, ki se je jela valiti iz odprtine, dobro znane po učin* kih iz 1. 1865. To žrelo, ležeče med hri* boma Frurnento in Sartorio so imeli vulkanologi že za ugaslo. Ker leži od* prtina na ravnem, je začela lava raz* meroma naglo prodirati V kratkem ie napredovala za tri kilometre. Pri tem so bili uničeni krasni gozdovi v Ceriti in Cubaniji. kjer so športniki še letos poleti taborili v krasnih okrevališčih.
Goreče mase so se usmerile proti Fomazzu Valile so se v širini treh km. Tu so dosegle višino, oziroma nižino 1000 m nad morjem. Prevalile so torej dalekc pot! V kakih nadaljnjih dva; najstih urah je dosegla lava kraj Ma-gazzoni. Napredovala je s hitrostjo 300 m na uro Dosegla je prva človeška bivališča pri Alfiu Južni odcepek jo je ubral proti Cavagrandi.
Kraji, skozi katere se je valila gores ča reka. so izredno rodovitni; v njih uspeva
najboljši kostanj in oreh.
V nekaj urah je bilo vse to uničeno. Šele sedaj so se zganile oblasti, ki so prišle do prepričanja, da je nesreča mnogo večja, kakor se je domnevalo. Duhovščina v ogroženih krajih je ve* lela odpreti cerkve na stežaj in ljudje so se začeli zbirati k procesijam. Žana= šali so se na božjo pomoč. Zaman! Ne duhovniški ornat ne z gostimi pajčo* lani zastrta lica žena in deklet niso iz* prosila milosti Erupcije niso končale, nasprotno, so se povečale. Kmalu ie bil ogrožen kraj Mascali. ki šteje 10 tisoč prebivalcev. Domačini so tu postavili spomenik padlim vojakom, ki so ga ho* teli blagosloviti prihodnio nedeljo Od* kritja pa niso učakali. Morali so od-prCt<' n sreči okna in vrata ter bež«>fi da si ohranijo vsai golo življenje Ri pošto, kraj s 15 tisoč prebivalci, je zaradi uničenja Mascaliia brez vode. Tudi njega bo treba vsako uro eva* ku:rati. Kraji Fiumefreddo. Nunziata in Carabba so že v neposrednem stiku s smrtjo. Če ne prenehajo izbruhi ta. koj, bodo izročeni poginu.
Mascali izginil z zemlje
Lava se pomika takoj, ko izstopi iz žrela, s hitrostjo 270 do 300 m na uro. Pozneje se pomikanje skrči za eno tres tjino, dokler ne doseže končne počasnor sti 30 metrov. Iz odprtih žrel bruhajo vedno nove mase. Da bi jih zajezili, so začel: ljudje graditi jezove in kopati iarke ki naj bi lavo speljali v morje?' Toda nasipi se rušijo in lava ne napre* duje po žlebovih.
Prebivalstvo se mukoma trga 1 hiš in n xčr ubogati povelj, ki velevajo, da je treba rešiti življenje. Na pokopa* lišču v Mascaliju je bil te dni pokopan mrlič, katerega sta hoteli dve ženski z oziror* na katastrofo odnesti drugam. Pri odpiranju groba je tudi nji dve do* letela smrt...
Vulkanologi sodijo, da bo izbruh dol= gotrajen in ne izključujejo da bi uteg= nila zadeti katastrofa tudi Mesnino.
Pravi brezdomovinč^k
Na angleškem parniku «Andalusia», ki j. plul pod angleško zastavo na Oceanu, je bilo nedavno rojeno dete. čigar oče je Francoz, mati pa Crkinja Porod se je izvršil dve uri poprej nego je parnik prispel v Buenos Aires. Ker je ladja plula pod britansko zastavo, prihajajo kot domovina novega občana v poštev sledeče države: Argentina. Francija, Grška, Anglija in Španija, slednja zlasti kot izhodišče potn.škegf parnika Vendar se nobena od imeno* vanih držav ne briga za malčka, ki bo morai iskati svojih pravic po očetu in materi ter bo najbrže dobil grško ali pa argentinsko državljanstvo. Imel bi pa p avico zahtevati državljans; o tu* di v Franciii Angliji in Španiji toda
do tistega časa je menda še daleč. Prav« da bj rešena brez njegove udeležbe na tem plebiscitu.
Homeopatija oficijelno priznana
V	Berlinu se je pripetilo nekaj, kar bo morala zabeležiti moderna medicis na v svoje anale. Na ondotni univerzi se je ustanovila stoFca za homeopati« jo, katen je alopatsko zdravljenje že od nekdaj nasprotno. Stolica je bila podeljena prof dr. F.rnestu Ba -nier* ju, ki je otvoril svoia predavanja v za* četku tega tedna. Njegovo predavanje ie bilo hkrati prvo predavan ie iz ho* meopatske stroke na berlinskem vse* učilišču
Spor za oficijelno priznanje homeo* patskega zdravilstva je trajaj več nego sto let. Zdaj je končan Želeti bi bilo. da ne le v prospeh medicinske znanos sti. ampak tudi v prid trpečih bolni* kov.
Najprej „Tannhauser", potem strel v glavo
V	Ne\vyorku se je pripetil nenavaden samomor. Nečak znanega milijarderja Vanderbilda, Nos! Morris, si je pognal kroglo v glavo. Študiral je na vseučilišču. Zvečer si je kupil vstopnico za predstavo Wagnerievega «Tann-hauserja« Glasba in igra sta ga tako presunili, da se je po predstavi zaprl v svo.io sobo ter si pognal v glavo kroglo >z samokresa.
Domači so ga našli s prestrel enimi senci Na mizi. poleg samomorilca ie ležalo pismo s tem-le besedilom: <Tann-hauser ni imel dovolj moči. da bi se ustre il, iaz pa imam ta pogum Življenje je bedno in ni vredno, da ga človek nosi».
„ZeppeIini" bodo krajši in obilnejši
Dr. Eckener, o katerem smo poro* čali, da je zahteva! za Zeppelinove tvornice 120 milijonov mark nemške državne podpore, popravlja nekatere navedbe, ki so jih priobčili listi povodom njegovega zadnjega poleta.
Predvsem ni točno, da je «L.Z. 127.» doigral kakor se je ponekod pisalo Dr. Eckener je odločen z zrakoplovom še enkrat leteti čez Ocean in se nadeia, da bo tudi topot dobro odrezal. Pre* pričal pa se je, da so potrebne za transs c^enirrsrki ^^^et' mnogo močnejše zračs ne ladjer Zato bodo novi «Zeppelini» krajši kakor je «L. Z. 127 « in obilnejši v premeru, opremljeni pa bodo tudi z močnejšimi stroji.
Že sedanji tip «ZeppeIina» je dovolj trd za prekomorske polete. To se je pokazalo posebno na povratni vožnji pri Novi Fundlandiji. Kljub temu bo ena prvih nalog Zeppelinovih tvornic, skrbeti za tako konstrukcijo, spričo katere se zrakoplov v nobenem prime* ru ne pretrga. Za redni promet čez Ocean ne smatra Eckener sedanjega «Zeppelina» kot najidealnejše sredst- j. dasi poleti ž njim še enkrat čez Atlan* tik, čim bo rešeno vprašanje goriva, s katerim niso tenutno založeni v Fried* richshafnu.
Filmska cenzura v Italiji
Človek bi časih res mislil, da Italija uvaja metode, ki so bile nekoč doma v cesarski Avstriji. Zdaj je prepove* dala film, ki prikazuje zmagovite voj* ske antantinih držav. Motivacija te prepovedi je kaj originalna. Pravi nam* reč, da se na ta način zmanjšujejo za--sluge italijanske vojske in ubija patri* jotični duh italijanskega ljudstva Pa tudi drugače ne povzdigujejo takšni fil* m: duha prebivalstva, ki ni naklonjeno strahotam vojne. Mislimo, da tiči baš v tej bojazni in strahu povod za pre* pove rečenega filma. Italijan je bil stra jpeten vedno, kadar se je bilo treba udariti zares.
Druga prepoved se tiče filma ki je prikazoval napolitanske ulice. Ti kraji so nehigijenični. umazani, polni bera* čev in roparjev ter kažejo ondotno
ljudstvo v pozi sladkega brezdelja — il doice far niente — kakor imenujejo to Italijani. Fašističnega režima je tega sram, zakaj odkar je na krmilu, ni mo» gel zatreti navad in običajev, ki niso nič kaj laskavi za vlado, preporajajos čo 40 milijonsko ljudstvo.
Peking izumira
Usoda Aten, Kartage. Jeruzalema in deloma Rima nas uči, da doseže tudi velemesto svojo kulminacijo. čas, ko začne propadati, dokler ne zatemni popolnoma njegova slava. Kakor je bilo nekoč z Rimom, je sedaj s Pekingom. Nacionalistična vlada, ki je premagala severno vlado, ima,o-o sedež v Pekingu, je povzdignila v prestolnico Nan-king in ie zada a s tem Pekingu smrten udarec. Koliko trpi mesto radi tega ukreja. izhaja iz teh-Ie cejstev:
V Pekingu so zadnje čase zaprli *500 velikih trgovin. Znabit: bi se to nadaljevalo do absurdnosti, da ni poseg!a vmes policija, ki je do nadaljnega zabran^a to prakso. Nad 6000 družin ie zapustilo mesto, vs'ed česar je zelo padla stanarina. Nastopilo ie popolno uboštvo. širi pa se razbojništvo in ropanje Na tisoče ljudi strada, pomanikanje. ki tare ljudi, pa ie naravnost nenonisno.
fino, ceno in točno! Suknje in obleke po meri iz našega ateljeja ni mogoče prekositi! DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA
Raztreseni trobentač
Za jugoslovanski pater*: št. 956 od 1. avgusta 1922 na:
«Sastavljeni rebrasti ele.rienat za uredjaj za izmenjivanje to-plote»
(»Zusammengeseitzter Ripptnkorper fur Warme-ai*stausGhvorrichtungen») se iščejo kupci ali odjemalci licenc. Cenj. ponudbe na: ing. Milan Š u k 1J e, Ljubljana, Selenburgova ulica 7. 13360-a
Zastopstvo
prvovrstne znamke avtomobilskih in stroj/n.rh olj se odda za vsa večja mesta Slovenije. Pro-tokolirani trgovci na prometnih mestih naj naslove svoje ponudbe pod «Zast upnik » na Publi-citas. Zagreb. Gundulieeva 11.	13352
3
Za inštalaterska in monterska dela v Baranji, v neposredni bližini Osiieka ščemo za trajanje dela
5 izkušenih elektromonterjev 5 izkušenih monterjev telefonskih central in aparatov
Najboljše sile lahko računajo pozneje na stalno namestitev.
Oglasiti se dne 10., 11., 12. novembra izmed 7. in 10. uro zjutraj v hotelu «Štrukelj» pri vratarju.	13362-a
=H=J0
M-*tn x)ffr»hn> tavat UDČItU L.JUliljan»
Vsem sorodnikom, prijatc.Vem in znancem naznanjamo pretuž-no vest, da je naša srčno ljubljena hčerka, sestrica, teta in svakinja, gospodična
raneiška Vrbinc
hčerka posestnika
v petek, dne 9. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previden a s tolažil svete vere. boguvdano preminula.
Pogreb drage pokojnice se vrši v nedeljo, dne 11. novembra 1928 ob 4. uri popoldne od doma žalosti. Ste panj a vas št. 24, na [»kopališče k Božjemu grobu v Stepanji vasi.
Štepanja vas. dne 9. novembra 1928.
Globoko žalujoči ostali.
Naša srčno ljubljena mamica, stara mamica, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa
Oik-Košmerl
posestnica
je danes 9. t. m. po dolgem in težkem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, boguvdano za vedno zatisnila svoje blage oči.
Pogreb nepozabne pokojni ce se vrši v nedeljo, dne 11. novembra 1928 ob pol 3". uri popoldne iz mrtvašnice, Stara pot It. 2, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 9. novembra 1928.
Globoko žalujoči ostali.
Kdor ogla<u e, ta napndue!
H^l
■k. V-.:i 'ViM -
Mastni no^ret'D' lavoo JUtm« m n uljauji
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša srčno ljubljena, predobra soproga, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa
MIMICA ČEBULJ
soproga trgovca
dne 9 t. m. po daljšem trplijeroju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Oosp^r-du zaspala.
Po-g'eb nepozabne pokoj-nice se vrši v nedeljo, dne 11. novembra 1928 ob 2. uro popoldne iz hiše žalosti, Gosposvetska cesta št. 13. na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 9. novembra 1928. 13365	GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Zahvala.
Za obile pismene in ustmene dokaze iskrenega sočutja povodom prerane smrti našega nepozabnega papana, gospoda
Josipa Bara na
se vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebna zahvala pa bodi izrečena darovalcem krasnega cvetja im vencev, gg. pevcem za ganljive žalostinke in končno vsem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili njegovi zadaja poti V LJubljani, dne 9. novembra 1928.
Žalujoči ostali.
na
t
Mestni ooerr»>hni cavod Občina Ljubljana
Petek, dne 9. novembra ob 4. ufi zjutraj je preminula po dclgi in muk t polni bokzni najina predraga mati, gospa
Heleno Turna POi. /Slej
Zemeljske ostanke blage pokojniice prenesemo iz hiše žalosti. Dunajska cesta št. 17, k večnemu počitku oa pokopališče pri Sv. Križu v nedeljo, dne II. novembra 1928 ob 4. uri popoldne. LJubljana«Praga, dne 9. novembra 1928.
ANA, hčerka.	FERDINAND, sin.
barvala, trt, ur* iicoit^jv malih-j*, jA>dabu tu^OgiasrUfodr
cUUk Jutrw' huM/anA,. Prtj€rTunta*+.T<U lsLZf92
Vjt, prtslojbiyi» upada?
& oMiuA * uamčthmr.jir-4% oflaLT* prusboM* čih*M> m£nK. parbu*. Iror Atbuc* OailfOJU^sl tt//x
JLali,&glo*rL, ku/luZijo o parrvdz*jajLnj* m- roa^aJL i	<Lopt*<nraAfO. o^LaJt* brp&uriupc* al*>
n* ncurusv*. ob6utjrloa~ uroka btstda go par--- Afcy> J r%kia*uu#a inačaja/- waka bistdns Dut, - Ha}» manjši TJi+sak Di*, 5-s Pritl&jbinn, ta* /CfrvDutJ\ I najy'A uusik VU> to*-, Vrufojbuuv ut iifro Jfa,
1
Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din 2.—. Za naslove kličite telei. štev. 3492, 2492 ter ekspozituro v Šiški telei. štev. 3203.
Podružnica DUTRA v Celiu
■■^■■1 Kocenova ulica 2
^nrpfpitiA ma1e °§lase' inserate ter vse vpvllia druge objave v priot čitev.
Daie naslove in druge informacije tič ičih se malih o^asov.
Mnilvdef*
Pletiljo
i lastnim strojem, sprejmem Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«.	41306
Čevljar, pomočnika
za tuašana dela takoj sprejme Josip Prešeren, Ljubljana VII, St. 65. 41369
Več mizarjev
za tovorfce ;n potniške vozove »prejme takoj Fabrika Vagona Jasenica A D , Smeti. Palanka.	41241
Radio amaterja
izšolanega, sprejmemo kot praktikauta v elektrotehn pisarno. Ponudbe na oglas oddelek «Jutra* pod šifro ♦Radiotehnik«.	40S93
Absolventko
trgovske šole
% dobrimi spričevali, zmožno nemškega jezika, sprejmemo kot praktikantinjo v tehnično pisarno Ponudbe na oglasni oddelek »Jutr.i» pod •Začetnica 93». 4(«804
Stenotipistinjo
ali stenotipista
popolnoma veščega sloven-fke in nemške stenografije ter strojepisja, išče za poslovalnico v Zagrebu
voietvrttka iz Slovenije. — 1'onudbe s popisom življenja, dosedanjega službovanja ter prepisi spričeval }>od €Perfektna sila« na oglasni oddelek »Jutra«.
41183
Kuharico
* »pričevali, iščem za Beograd. Naslov v og'as. oddelku »Jutra«. 413S3
Spretno navijalko
»prejme F. M. Rozmane, frrojno pletenje, Židovska ulica 7.	41390
Natakarico
sorejmem takoj v Hrenovi eiici št. 24.	41375
Kuharico
perfektTio išče za takoj dr. Sava Nedeljkovič. me-tni fizik. Zemun. Mesečna plača 500 Din.	413S8
IMetnje
brez stro"a in z lastnim Ftroj«m Za nogavice in telovnike sprejmemo. Naslov T oglas. oddelku »Jutra«.
41370
Učenca
ir. boljše kmečke hiše. ki ima veselje do trgovine, močnega in poltenega — Mprejme takoj v trgovino Ivan Gruber, Šoštanj Fant ir. Gornje Sa vinske dolino ! ima prednost. Priložnost, da takoj prične obiskovati ' dvorazredno trg. šolo
41333
Trg. vajenca
poštenih staršev, z dobro šolsko izobrazbo, sprejme pri prostem stanovanju in brani M. Berda}.-, Maribor.
41324
Potnik za damsko perilo
po meri. za privatne stranke, išče zastopstvo pod »Prvovrstno 40u0> na Ogla«, oddelek »Jutra«. 41301
Potnik manufakture
z» privatne stranke, išče prvovrstno hišo v zastopstvo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Seriozn0 2000». 413 «0
Potnike (ce)
s 30 % zaslužka, brez konkurence za Vaš rajon. p~i vpeljavi štirih novih, vsakomur potrebnih predmetov v ma-ah. Ponudbe takoj na: Generalno zastopstvo. Toplice, Dolenjsko. 41332
Gospodična
s petletno pisarniško prakso, zmožua eiov. in nemške stenograJije. slovenskega, nemškega in srbohrvaškega jezika v govoru in pisavi, verzi ran a t knjigovodstvu. želi v kakršnemkoli kraju primerne službe. Cenjene ponudbe pod šifro »Knjigovodkinja» na oglas, oddelek <Jutra>. 41349
Absolventinja
trgovske šole išče primerne službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41343
Trgovski učenec
15 let ftar. poštenih kmečkih staršev, želi priti v kako boljšo Specerij-ko trgovino. s hrano in stanovanjem v hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra»
41329
Boljše dekle
išče službo k otrokom. — Ponudbe na oglas, oddelek <Jutra» pod »Zanesljiva in poštena».	41424
JUeivrnt*
Potnike
sprejmemo za popolnoma nov predmet. Naslov v oil. oddelku «Jutra» 41119

Velik dobiček
Sprejmemo moške in ženske v vseh mestih za razprodajo novega [>atenta. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra» pod šifro »Rapid».
41268
Boljša šivilja
se priporoča za vsakovrstna dela po jako nizki ceni Gre tudi na dom. event. tudi na deželo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
41170
Pletilja
dobi delo telovnikov na dum. Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 41372
Zastopnike
proti fiksni plači ali proviziji sprejmemo za prodajo vrednostnih papirjev na mesečna odplačila L° r*s-ni in agilni naj se javijo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vstrajen«.	41341
Rač. uradnik
išče za popoldanske ure zaposlitve. — Ponudbe na oglas. ofblelek »Jutra* po 1 značko »Delo«.	413G4
Učenko in
prodajalko
fprejmDm r papirno trgovino. Ponudbe n3 oglasni oddelek »Jutra« pod šifro •Poštena 17».	41402
Uradnika fco)
E najboljšimi referencami in daljšo prakso iščemo za takojšen nastop. Ponudbe osebno. Naslov v oglasnem Oddelku »Jutra«. 41412
O. Th. Rotraan:
Komerc. uradnik
slov., nemški, erbohrvat-'ki in italijanski kcirespon-dent, p-rfekten knjigovodja, z večletno inozemska prakso, išče mesta v Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod šifro »Reprezentativen« na oglasui oddelek Juir.v 413S4
Trgi. pomočnik
star 1!) let. izučen manu-fakturne in konfekcijske stroke, išče službo. Ponudbe na ogla-ni oddelek «Jutra« pod »Pošten in zmožen«.	41335
Pletilja
želi (najraje v Ljubljani) službo za takoj, kjer bi imela hrano in stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41391
Prigode porednega Bobija
Vesela opičja zgodba
Med tem se je vršil na oni strani zidu kaj ljubezniv prizoreek: teta Mari in stric žorž sta sedela skupaj pri kavi, nedaleč od njiju pa se je pripravljal vrtnar, da bi vsadil drevo. V ta namen je moral naprej izkopati jamo.
Pozor!
1 Duevni in večerni tečaj za prikrojevanje damskih oblek se vrši pri strokovno izprašani učiteljici ter lastnici modnepa salona Rozi Medved, Ljubljana. Mestni trg 24/111 (nasproti Rotcv-ža). Kroji »e izdelujejo po meri.	41091
Angleščino
in francoščino
poučuje diplom, učit. na Sta.rem trgu 3/II, desno
41367
V^otlam
Pozor!
Volno in bombaž kupite najceneje pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana. Stari trg št. 12 Ln Zidovsika ulica 4 234
Puhasto perje
razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg po Din 38 kg — Izkoristite priliko dokler traja zaloga L Brozovič. Zagreb, Ilica 82. kemična čistilnic* perja.	183
Perje
kokošje, purje in gosje, naravno in s strojem čiščeno dobavlja T vsaki množini K Vajda. Cakovne. Medji-murje. Telefon 59. 3. 60 229
Ia trbovelj. premog
in lepa, suha bukova drva
kupite najugodneje pri tvrdki Frane Slovšal Raz-lagova ulica 30.	173
Peči na žagovino
najboljšega sistema, »elid no izdelane — zajamčeno brez dim^ in smradu ne da hi se dis voda od ža-govine tekla zunaj pefi in po ceveh, akoravno je ža govina mokra, pošiljam za 8 dni ni poskušnjo in vza m«m vsako peč nazaj, ako ne nga.ia Cena za 6 ur z enkratnim napolnjeniem 3t>0 Din, za 10 ur 450 D:n — Rihard J a k e I j. Slovenj gradeč.	41078
Strojno pletenje
kompletno, prodam Vzor časti in navarini »troji v zelo dobrem stanju Naslov v oglasnem oddtlkn »Jutra«.	40712
l>ooiače klobase
pristne, danes in jutri ter vsako na-I*ijno soboto in nedeljo Se priporoča Joško Jeiačin. Dolenjrka ce^ta
36ISO
Gabrove sadike
za živ plot prodam več t,l-soft komadov Cena po Ho sovoro. fvan Gole. Zasip št 44, pošta Bled. 41162
Zdravniški
instrumenti
dobro ohranjeni, poceni na prodsj. Naslov r o^la^nem oddelku »Jutra«. 41135
Koks
suh. po 80 Din 100 kg — vedno v zalogi v mestni plinarni.	261
Hladilna naprava
na ogljikovo kislino, majhna. zelo usodno nar-ro-dsj. Interesenti jo lahko ogleda io v pivovarni Fnirn v Ljubljani.	41261
Javorjeve deske
žagane. 30 mm. približno 2 m* prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
4142?
Vosovi
Enovprežni voz in sanke
ugodno neprolaj r Boho-
Auto «Fiat»
dvotonsKi, lovurui, 45 k.«. dobre, polue gume, z dvo-kolesmui priklopnim vozum Skupui tovur tio 5000 kg. V»e v dobrem, takoj po-rabnam stauju.
osebni auto «Ford»
štirlseUežiii, i eiektr. razsvetljavo m Samopagonum, brezhibno delujoč
poltovorni auto
za tež" do 800 kg. vendar brez motorja — z dobro pnevmatiko
posamezne dele za auto - motor
znamke N. A. G. Komplet no napravo za izdelovanj' olja (mlin, 10 stop., b lese nih preš, z vsemi drugimi potrebščinami, v najboljšem, kot v novem stanju
acety!enov aparat
za 15 luči
kripo za kočijo
e fino usnato streho in novo prevleko, v najboljšem »tauju. zelo ugodno proda A. Beršnjak, Stična ' 41262
Avtomobil
Fiat. tvpe 510 Torpedo, 6—7«edežni. v brezhibnem stanju poceni proda Ivan Leon. ZagTeb, Nikoličeva ul. 9.	41354
2 potn. avtomobila
malo rabljena, v izborn^m stanju naprodaj pri tvrdki Lampret in drug. d. z o. z., Ljubljana. Dunajska o. št 22.	41416
Žamanje v povezi
ali kolobarje kupim m« sečno 1 vagon. Ponudb* ua oglas, oddelek «Jutra» pod «Suho».	41205
Bukova drva
i navedbo cene ponudite družbi »Ilirija«, Ljubljana Viiharjeva ulica. 41U90
Božičnih drevesc
več vagonov in v s a k o množino
fižola
kupim proti takojšnjemu plačilu. — Za fižol samo povzorčene ponudbe t zad njo ceno "a naslov: Praznik. Zagreb. Kanal 41271
'Kapital
Komanditista
ali tihega družabnika s 100.000 Din iščem za tvor-nico. Mogoče tudi sodelovanje. Ponudbe pol šifro »Ljubljana 8» na oglasni oddelek «Jutra». 41383
Kompletno mesnico
z delavnico, na prometni cesti Ljubljane, radi opustitve obrti oddam. Dopise pod »Mesnica« na og!a?ni oddelek »Jutra«. 41350
Lokal
pripraven za delavnico, kakor tuli sobo z 2 posteljama. * posebnim vhodom odd sni takoj na Celovški cesti 41.	41393


Patent divani
v modernih vzorcih pliša. otomane v vseh barvah in kvaJitetah goblena od 5 do 850. vse last=n prvovrsten izdelek, kupite najugodneje pri tvrdki Rudolf Sever, Marijin trg štev. 2.
47
Omaro za knjige
iz trdega le"*. « steklenimi vrati kupim. Ponudbe na poštn; predal 15S
41250
2 pisalni mizi
dobro ohranjeni, kupimo za tehnično pisarno Ponudi* z opi«om in ceno n^ oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pinalnik«.	40S93
Spalnico
češnjevo in hra-tuvo jedilnico. politirano proda Ivan Novak, Vižmarje — pri postaji.	41203
Spalnico
iz orehovega	lesa. kom pletno. lepo in	dobro ohranjeno prodam	na Starem trgu 22/1 4110S
Sobna oprava
kompletna j» naprodaj v Kožni dolini 11/26. 413sl
Spalnica
iz trdegn lesa. mize. stoli in kra-na plišasta preproga 3.50 x 4 5o poceni naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	41373
Pohištvo
za spalnico in kuhinjo — rabljeno in drugo naprosi na Kodeljevem štev. 250.
4134£
V Prevaljah
naprodaj ob glavni cesti ležeča, solidno zidana ter za vsako obrt uporablj;va pritlična hiša s 4 stanovanji Za kupca je stanovanje takoj prosto. Poleg hiše se nahaja precej obširen rrt. Kupnina zna^a 150.000 Din — Natančna pojasnila daje notarska pisarna v Prevaljah.
Dvonadstropno hišo
krasno, t dvoriščno hišo in lepim vrtom, t centru Celja prodam z* 430.000 Din Hiša se dobro obre--tuje — Istotako prodam
graščin, posestvo
95 oralov, pri Celiu. kra-*en dvor in drusrn po*topie za 700 000 Din. K Breznik. Celje. Dolgopolje štev t.
41266
TT:
Blago za športno obleko
ugodno prodam Naelov v ogla-nem oddelku «Ju'r«» 41257
Kožuh, ovratnik
in oianšete. dov. črn po-ceni prod"n. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
41377
Moško zim. obleko
za starost. 1S-20 let Ur kratko zimsko sukn'0 s kožuhovina.stim ovratnikom ter nekaj dobro ohranjenega moškesra perila r<o nizki ceni naprodaj v Ilirski n'icj št. 20, desno — parter.	413S7
Enonadstropno hišo
t napeljanim vodovodom in elektriko, t bližini centra kupim. Ponudbe z navedi«« cene na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifre »IIišJ>
40981
Trgovci, pozor!
V najem, oziroma u« vež-ietno odplačilo prodam novozgrajeno enenad^tropno hišo. prpravno MUo *a trgovino mešane stroke. — Hiša stoji na jako promet nem kraju blizu ceste na leželi K«! »e ni popovo m, cotovs. jo lahko !v'<>v »ame šele » 1 junijem Pogoji jako ugodni — Istotaro niMoiiji večja množina
jesenovega lesa
pripravnega za pohištvo ali kolar-ka d-la Sa-lov pove oglasni oldelek »Jutra«
41169
Stavbna parcela
na zelo prometnem kraju v Ljubljani naprodaj Naslov pove oglasni oddebk «Jutra»	41089
Hiša
in poleg hiše še 500 m1 vrta naprodaj za 70.000 Din, event. »e tudi odda v najem Naslov v orla« oddelku »Jutra«. 41355
Majhno trgovino
s trg onremo. v bi zini Celja vzame v najem mlad samostojen sro^pod Na«'°v pove podružnica »Jutra« v Celiu pod rnačko «Pamo ■»tojen št 29».	41523
Maihno hišo
s sadnim vrtom kun;m v bližini meeta Celja La.š'<n ali Rimskih toplic — pr;-nr:*vnn ra ^-'."M-jkolenca Pod riTro »1/1.000« na podružnico »Jutra« v C»lju. 41121
Hišo
na prome,nem prostoru erlavni c«*t! oddam v ra-.inm. — Oddajni proton: vinska k'et. 4 sobe kuhinj,* in prifkline. Mesečna 500	« po-
gojem, da obdrži ohrtnl •1'ost-or kakor je že bil — Pnia*nila daje T,.b»wTitu''i ».Tutra«. Celovca cesta 53 41429
Tvorniško poslopje
manjše
s parcelo 1500 m'
posebno
delavnico s stanovanjem
prodam, oz oddam Resnu
družabništvo možno
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41126
Skladišče
v bližini glavnega kolodvora oddam s februarjem v najem Naslov v oglas, oddelku »Jutra« 41380
Priložnostni nakup!
Dobro idoč hotel, rnstav rant. kazino in kino, no vozidano. t vso opremo #e radi -mirtnega slučaja da v najem v Crv«-nki pod ugodnimi nosroii Po^redo
valcu nagrada! Edr Webet. Orvenka. Bačka 41130
Trgovci, pozor!
V najem, oziroma na veg let prodam novo zgrajeno enonadstropno hišo. pripravno damo za trgov'no mešane stroke Hiša stoji na jako prometnem kr-iju blizu cerkve na deželi. Ker še ni popolnoma gotova, jo lahko prevzame šole t 1. junijem. Pogo.ii zelo ugodni Istotam naprodaj večja množina
jesenovega lesa
pripravnega za pohištvo ali
kolareka dela. Na-lov pove oglasni oddelek »Jutra».
41169
fUHH>i>an}a
Prazno stanovanje
2 sob, lepo, v centru mesta. s posebnim vbodom, s souporabo kopalnice in elektrike, oddam za 15n0 Din mesečno. Ponudbe na ogla«, oddelek «Jutra» pod • Lepo stanovanje«. 41119
Halo!
Domače koline dobite v gonilni »Koroški doni». Poljanska c«sta 11. Izbrana štajerska in dalmatinska vina. — Vsaki dan radio koncert.	41366
Pozor!
Na Martinovo nedeljo k Mii'lerja za B- žicrad na krvave klobase in pečene gosi. — Če jih pride cel milijon. vsak dobi svoj porcijon.	41397
PrUUfki
Ia jabolčnik
se proda po 3 Din od pro-ducenta. postaja Pesniea-Maribor. isti proda tudi •<ort muškatelca. silvanca. framinca in burgundca K Breznik. Celje. Dolgo polje št 1.	41265
Trčen med
cvetlični. v*ako količino kupuje po dnevni ceni čebelarska zadruga v Zicrre bu. Pa'motičeva ulica n B 41340
'i/;
Opremljeno sobico
solnčno in zračno oddam
takoj na Resljevi eesti — Naslov i oglasnem oddelku »Jutra«.	41312
V Mariboru
■sprejmem 2 molilni go«p° dični ali 2 dijakinji mešč šol na stanovanje in brano po 500 Din mesečno Naslov pove ogla-ni oddelek «Jutra».	41252
Dvosobno
stanovanje
moderno, s pritiklinami — elektrika, vodovod, plin. centralna kurjava, telefon, v novi vili na Vrtači oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra». 413S2
Stanovanje
•3 »ob, predfohe, kuhinje, pralnice in drugo, je na razpolago »olilui stranki v novj hiši, nasproti vho'a nove cerkve t Šiški. Kdor išče mimo, suho in solnčno -tanovanje. naj povpraša istotam v L nadstropju
41371
Celtno. ozir. plahto
n»premoo'.jivo, staro, a dobro ohranjeno, v velikosti odeje, k u p i m takoj. Ponudbe n* oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Nepre-močljiva«.	41365-a
ričevj ulici 10.
41328
Jelšo
rezano ali okroglo kupim.
Ponudbe n4 ogla-ni oddelek »Jutra« pod «JelSa»
41818
železne cevi
rablj«ne, dobro ohranjene, okoli 4 eole široke, dolg« vsaj 3—4 metre ter rab Ijene rezervoar" kup'mo Ponulbe naravnost. Difav nomii favodu r.a umobolne. ?tenjevec pri Zagrebu
41190
Maihen lokal
za skladišče, r bližini kolodvora iščem. Ponudbe na oclasni oddelek »Jutra« r*vl »Skladišče«.	4129«
2 lepi pisarn, sobi
v Selenpurgovj ulici oddam Naslov v oglasnem oddelka •Jutra..	41238
Lokal
v bližini Karlovske hi Do-Ion jske e«rt* U8en t* takoj «11 • febmarjem Ponudbe m ojrl^el oddelek «Jutra« pod lifro «Lnk»l» <117?
Lokal
2 prazni	% pn«ehn'm
vhodom oddam Poizve »« na Go«posv»t«ki cesti 1^'n 41178
Stanovanie
1'po, na periferiji Ljub ljane. ki obsega 4 sobe. kuhinjo, 3 shrambi, pred 5oho, pralnico, drvarnico, del podstrešja in velik kos vrta. z vodovodom in elektriko oddam začetkom 1. 1929. Ce«a po dogovoru N* željo za daljšo dobo. Naslov v ogla-npm oddelku »Jutra«.	41356
Stanovanje
? «oh in kuhinje oddam (najraje stranki brez otrok) s 15. nov alj 1. d»<\ v
bližini postaje, v novj h:ši. N»«!rv pove Oglas, o I del "V »Jutra«.	41351
Stanovanje
2 sob in kuhinje, s pritiklinami. » »lektr. rar.vrt-ljavo. iščem za taVoi Stanovanja blizu »rtiljerijske vojašnice alj gl. k o1 o dvora imajo prednoH. Po-nudbe na o?1as. oddelek »Jutra« pol •I>upaJ*k»».	4136S
Stanovanje
na bližnji periferiji L|ub-Ijane, obstoječ« it 6 velikih sob. verande. kopalnice, kuhinje in vseh pritikl'n. kakor tudi vrta. oddam takoj ali z januarjem — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41171*
Stanovanje
3 »ob, kuhinje, verande, vrta, pralnice, pritiklin t elettr. razsvptljavo. v vili blizu Tivolija odda® takoj za zmerno ceno. proti več letni najemnini ali aoraz* mernemn 10 % posojila — Pripravno tudi za trgov:no in obrt Ponudbe t na ved-bo let. ozir kapital* na poStni predal 199. 41420
Opremljeno sobo
elegantno, se.parirano. išče s 1. decembrom gospod — Cenjene ponudbe na o<rlas. oddelek »Jutra« pod šifto »Solnčno».	41400
Opremljeno sobo
veliko in lepo. » posebnim vhodom takoj oddam solidnemu co-podu ali dami Jenkova ulica 12. 41197
Opremljeno sobo
t souporabo kuhinje, v cen tru mesta išče s 1. decembrom mlad zakonski par (državna uradnika). — Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Mesec december«.	41109
Prazno sobo
parketirano. s posebnim vhodom in električno raz >vetljavo oddam Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra« 41131
Sobo
e separatnim vhodom oddam takoj gospodu Na-lov v oglasnem oddelku Jutra 41376
Prazno sobo
veliko in zračno, z balkonom, po«ebnim vhodom, elektriko in štedilnikom po nizki ceni takoj oddam — Na*lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41352
Opremljeni sobi
elegantni, t vhodom iz 'topnišča oddam takoj na Poljanski cesti 12. 41360
Sobo
? pospbnim vhodom, event. e hrano želi uradnik. Po-nudhe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod -Uradnik«.	41322
Sobo
v bližini garnir.ijs.kf bolnice oddam go-podu. Por.ve se v Grahlovičevj ulici 2S.
41353 1
Sobo
i »ep. vhodom oddam s
15. nov. v ulici Stare pravde št. 5/1.	41357
Sobo
oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».
41363
Sostanovalca
sprejm in z v.-o o?krbo pri <cdišču Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 41230
Opremljeno sobo
lepo, « posebnim vhodom iz stopnic, za uporabo prenočevanja, v mestu išče trgovec. Ponulbe na ogl. oddelek »Jutra» pod šifro ♦Lepo«.	41221
Prazno sobo
s predsobo, posebnim vhodom, elektriko in souporabo kopalnice, v sredini mesta takoj odda m. Ponudbe pod šifro »15 november, na oglasni oddelek «Jutra».	41404
Opremljeno sohn
lepo, * posebnim vhodom takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra»
41414
Sobo
z eiektr. razsvetljavo takoj oddam. Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra». 414f'9
Sobo
oddam v Beethovnovi ulici št. 15/111. de.-ne stopnice 41417
Lepo sobo
v sredini mpst» oddam gospodu. Na-lov v ogla-nem oddelku «Jutra». 41403
m
»J!
Radko, Skoplje
Res ste kavalir. Iskrena Vam hvala. Pismo pravočasno došlo. — Pozdrave Marion i P1'P.	41374
Dobri plesalki
elegantni, nepoznani v Ljubljani, želita znanja z dvema gospodoma, v svrho po-sečanja plesnih vaj. Dopise pod «lntelisent» na ogla-ni oddelek »Jutra«. 41344
Hallo Celje!
•LEPA BODOČNOST 39»
Blagovolite dvigniti pismo l>od šifro — kj« Vam je znano.	413S9
Kari
vrni se domov, dela dosti, pomota pozabljena, drugače uničiš moje življenje. — Franca.	41365
»Zvezda«
Zakaj ni odgovora — kaj misliš, da se norčujem Če odgovora ne bo, se obrnem drugam Jasna.	41337
Hotela bi
da me ta oglas seznani z inteligentom 30—45 let — v svrho dopisovanja v dol-arih jesenskih večerih Oni, ki je nanžit sveta in <i hoče le še male zveste 22-letne prijateljice, na; pošlje neanonimni svoj dopis pod šifro »November 127« na oglasni oddelek »Jutra« 41342
Nesebičnega
prijateljstva
želi simpatičen samotar srednjih let. nadpovprečne izobrazbe, z istotako. četudi starejšo. neodvi.-no »amsko damo. po možrio-ti ljubiteljico umetnosti. Ljubljančanko ali iz bližnje okolice Dopise n» oglasni oddelek ».Iutra» pod šifro »Tihi večeri».	41297
»OLLA« je kot dokazano že desetletja vodilna kot najstarejša tn dokazljivo tudi najzanesljivejša.	130
Mehke besede
globokt duše želim Dopise pod »Ve.rjanko» na oglasni oddelek »Jutra». 41338
[SlZIilLLLi
Notni material
za salonski orkester, vel. orkester in piha'no godbo (koncertni in plesni komadi) ceno naprodaj. Na-lov v oglasnem oddelku Jutra.
41362
Razpošiljalnica gramofonov in plošč
H K e n d a, Ljubljana,
Mestni trg št 17 Vam po
'.alitevi pošlje zelo zanimiv cenik proti znamki za 2 Din 4tn'>67
Oboe
dobro ohranjen instrument kupim. Ponu lbe z navedbo cene in firme pod »Godba, na ogla-ni oddelek »Jutra« 41401
Nemški bokser
psica, 3 Vi mesecev stara. kra.-en eksemplar, jeleno rujave barve, z rodovnikom. naprodaj v Koleziij, vila Kanaria.	41295

Mlada psica
volčje pasme, je ušla. — Oddati jo je na naslov: \Yidmayr, Ljubljana. Kri-ževniška ulica 2. 41418
Stružnico za železo
JEgalisierilrehbank) rabljeno, stružna dolžina 1000 do I5IIO mm kupim Pcnudbe [>od «Egalisierdrebbank» oa oglat-ni oddelek «Jut>-:..»
40709
Pletilni stroj
Jaequai(l / dvobarvno karto zaradj selitve ugodno naprodaj Kujk-c dobi delo — Bohoričeva ulica št. 10.
41327
Krojači in šivilje
Kroje p<> najnovejši modi raz|K)š'lja za dame iD gospode Knafeij Alojzij, strokovni učitelj. Ljubljana. Križevniška ulica 2. 41164
Parkete
hrastove dobavlja najugodneje teT kupi
hrastove hlode
Alojzij Kane. Meogež.
41217
Šivalni stroj
dobro ohranjen, kupita. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.	41199
V komisij, prodajo
ali po dogovoru vzamem kak dobro idoč predmet v jvojo staro, dobro vpeljano delikatesno trgovino v ccntru me-sta. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Pris|K-vek k lokalu..
41201
Modni «alon
„M1RA"
Križka (Rodež) se prporoča cenj. damam za izvrševanje oblek, plaščev in kostumov po najnižih cenah.
Florijanska ulica 6.
Bolnim
slabim, nervoznim, ki se brzo utrudijo in ovene (možje, žene, otroci.)
Zdravje človeškega organizma se ohrani Ln povrne samo s pomočjo zdravih njegovih žlviie-njetvornih žlez, «ki vl:ivajo v kri specijalne fer-mente energije, ki povraoajo razno spodobnost pri organizmih staničia, pronoseči skozi ta žar mladostne sile in občutka polnega života«. (Dr. S. Voronov.)
Sicer se ruši razmena materije in organizem se osnoii s stopti razinene (sečne kisline i. dr.), se predčasno utrudi, vene in utniira. No po nasičenju organizma s fermenti energije. (»Kale-fluid« D. Kakničen.ka) vzetimi iz žleze močne živali, »se organizem naglo popravlja od vsake bolezni in njegova delovna sposobnost, slabot-nos.t m celo smrt se podaljša in odloži na mnoga leta«. (Dr. S. Voronov.) GG. zdravnikom pošljemo gratis-f-ranko radi p>0-
skušnje z bolniki »Kalefluid«. Brezplačno se pošlje vsakemu literatura o »Ka-kflukhi« z opazovanji mnogih profesorjev in zdravnikov.
Obrniti se je na: Beograd. Sumadijska št. 33, Miloš Markovič.
Zahtevaff-e samo pristni »Kalefluid« D. Kalcni-čenka, na čigar etiketi so označene nagrade (Grand prix, velike zlate kolaijne) ki jih je dobil na razstavah v Parizu, Londonu, Bruslju, Rimu i. dir.; varujte se ponaredb, če hočete poskrbeti za svoje zdravje in z delotn pridobljeni denar. »Kalefluid« D. Kaleničenka se dobi v vseh baii-ših apotekah, drogerijah vseh držav in se pošlje proti povzetju.
čitajte »Ponedeljek"
Dijaka
sprejmem	na stanovanje. —
Elektrika	in poseben vhod.
Na.«lnv v	oglasnem oddelku
•Jutra«.	41427
Kedaj bodemo li srečni in zadovoSfni?
V mesecu novembru, ko se bode pričelo žrebanje glavnega in milijonekeea V. razreda srečk Drž. razredne loterije.
Zakaj bo v tem 6asu
mnogo isnenadenja in senzacije sa celo bodočnost?
Km bode zadeto mnogo milijonov dinarjev, ter padejo veliki dobitki v prvi rrttl na doplačilne sreflte. kater«? ima ie samo v mah množini na rapolago Slavna povlaSSena in Sirom ;'ele .Tiiaiiflavije poznana najsrečnejSa kolektura
Aleksandra R. pavlovid, Beograd, Obilicev Vcnac 35. Cel. 15-25
<»l«*enri M plan pa ie dane« naročite po dopisnici eno doplačilno srečko, katere cena je v primeri « ogromnimi dobitki zelo nizka ter stane Vi 500 Din, H 250 Din, yK 123 Din.
Sinclair Gluck:
Zlati panter
47
Prizor mi je jel nehote ugajati. Vedel sem, da more biti to prijetno razpoloženje samo učinek omamnega strupa. Čeprav sem bil pokusil le malo jedil in pil le malo vina, je bil učinek presentljiv. Zato sem vzlic prigovarjanju devoike in služabnika prestal uživati jed in pijačo.
Videl sem, kako je nekaj moških v moli bližini izkazovalo svojim tovarišicam že kar preveč pozornosti. Očividno je bilo to vsaj tu v dvorani prepovedano, zakaj opazil sem, kako so jim služabniki vljudno, toda odločno zabranili nadaljne izgrede.
Kmalu nato so nekateri moški vstali in opotekaje se odšli protj velikim vratom, oprti na svoje spremljevalke. Očividno so preveč pili. Pogled na te moške mi je vdahnil pametno tnisel.
Polagoma sem se jel delati pijanega, smejati se kakor bedak in zaljubljeno gledati svoji družici v obupane in prezirljive oči. Nato sem kar moči negotovo vstal.
»Dajva, pojdiva drugam,« sem rekel.
Takoj je vstala in se oprijela mojega komolca. Opiraje se nanjo, sem kolovrati) k velikim vratom, in ko nama jih je sluga odprl, nazaj v dvorano, iz katere so bili dohodi v spalnice.
»Kie ie vaša soba?« me je vprašala spremljevalka.
Preden sem utegnil odgovoriti, se je pojavil pred nama Kitajec, odvedel naiu v mojo sobo in zaprl vrata za nama.
Dekle me je takoj peljalo k divanu. Nerazločno blebetaje sem se zlekni] vznak. Bodite tako dobri, dete, in dajae mi nekaj blazin pod glavo,« sem poprosil.
Izpolnila mi je željo, čeprav je komaj skrivala ogorčenje. Ko se je pri tem sklonila k meni. sem šepnil čisto tiho: »Ne ustrašite se!
Brezumno upanje se je zasvetilo v njenih očeh. Med popravljanjem blazine je zašepetala na uho, tako tiho, da sem jo komaj razumel: »Da!«
»Tako je prav, dragica,« sem rekel z bedastim nasmeškom. »A zdaj bi rad spal. Ali hočete ostati še malo pri meni?«
»Ali na:j vam kaj zapojem?« je vprašala.
»To bi bilo zelo lepo. Začnite prosim!« sem rekel in legel z napol zaprtimi očmi kar moči udobno na divan.
Devojka je vzela lutnjo, k je visela na steni, prisedla k meni in jela tiho peti; njen glas mi je segal do srca. Zasopel sem globlije in mirneje ter se napravil, kakor da spim, nadejaje se, da bo razumela ta migljaj in me pustila samega.
Res je kmalu nato odšla in utrnila luč. Obležal sem nepremično, še oči se nisem upal odpreti.
Čez kako uro, ki se mi je zdela dolga kakor cel teden dni, mi je zdajci posijala na trepalnice luč, znamenje, da je nekdo v sobi.
Ležal sem z obrazom proti steni: šele zdaj sem upal nekoliko odpreti oči. Pred menoj je ves'la slika in v njenem steklu se je zrcalila postava in obraz nepričakovanega gosta. Ta gost je bila Stopala je proti meni!
Toda do mene ni prišla, zakaj luč je mahoma spet ugasnila. Za-čul sem pridušen vzkrik in lomastenje nemega boja.
To je bilo preveč za moio mirnodušnost. Obrnil sem se na divanu in zagledal skozi odprta vrata svoje sobe skupino postav, ki so se molče borile med seboj. Nato so se vrata zaprla.
Skočil sem k vratom, odprl jih in planil v dvorano. Ko sem pogledal vanjo, je bila že prazna.
Po kratkem obotavljanju sem se kakor pijan opotekel v svojo sobo. Nisem se še upal. da bi pričel iskati. In kako bi tudi našel svojo pot v tem labirintu?
Vrnil sem se k ležišču in se godrnjaje spet prepustil navideznemu spanju. Vzlic vsemu so doslej ravnali z menoj kakor z gostom.
Po tem takem je bilo še zmerom upanje, da uidem. Toda trdno sem bil namenjen, da se poprej poučim o značaju tega obrata in o ljudeh, ki so ga imeli v rokah. Nato sem tiho obležal in jel čez nekaj časa smrčati, da bi mi bilo čakanje mani pusto.
XIX. POGLAVJE.
Svidenje.
Dolga čaas sem se delal, kakor da spil. Naposled sem se oiunačil in pogledal na svetlikajoči se številnik svoje ure. Videl sem, da je šele pol enajstih.
Pojedina je bila zdavnaj pri kraju, toda ostale zabave so se gotovo nadaljevale. Ali so voditelji podjetja vobče kedaj hodili spat? Njih čudovito dobro organizirana nadzorovalna služba ni kazala, da bi bilo tako.
Nisem se upal misliti na to, kar mi ie bil Mallardi povedal o vrtovih. Pri pojedini nisem bil videl ne svoje sestre ne Natalije, čeprav sel si ogledal vsako dekle posebej; tudi med plesalkami ju ni bilo. Morda sta bili po tem takem pri kaki drugi zabavi, nemara v igralnicah, ako ne celo — v vrtovih. Na to poslednjo možnost se vobče nisem upal misliti.
Ko sem se v malem predsobju razstal z Mallardijem, sem bil še trdno uverjen, da vedo on in ostala tolpa vse. kako in kaj je z menoj. Tudi pojavljen.ie gospe Favvcetteove me je bilo potrdilo v tem mnenju. A če je bilo tako, zakaj so me potlej tako dolgo pustili pri miru? In zakaj so bili prijeli gospo Fa\vcetteovo ter jo spravili iz moje sobe ?	p
Ali sem imel tu kakega prijatelja? Ali so se samo igrali z menoj? Morda se je bila gospa Fa\vcetteova sprla s temi ljudmi in je hotela, da bi ji pomagal? Ali me nemara res niso sumničili in so bile tiste Mallardijeve besede samo po naključju tako namigljive. Izključeno ni bilo niti to. da je gospa Fawcetteova iskala koga drugega, ko je prišla v mojo sobo.
Proda se
lončena peč
2 m visoka, 43 cm v kvadratu, sesalka za pran tepa »Ltix« kompletna, ses.alka za prav (šipa »E iektion« kompletna. Vpraša se Miklošičeva cesta 15/1. _13319
PARNI KOTEL
ca 15 — 20 m2
PARNI STROJ
ca 15 - 18 PS
rabljen, toda v popolnoma dobrem stanju, kupimo. Ponudbe z detajlnim opisom in ceno na Jugomesse, Zagreb. Zrinievac 20. pod »PARA«. 13326
Huria očesa
Na jboliše 9 istvo »roti kurjim očesen CLAVEN ie mast
skladišče » lekarnah
drogerijah ali oa» ravnost 12 tvornice ir glavnega skladišča
M. Hrr\w -
lekarnar SISAFL
Pristne francoske čepice
prvovrstne kvalitete
velike Din 39 male Din 36
cepice
z elastiko
Din 15
jL Šinkovec naši. K. Soss
Prva in najstarejša trgovina s klavirji A. Fiedler & sin,
A. Fiedler & sin
Gradec (Graz), Štajersko, Bismarckplatz 2
najbogatejša Lzbera vetetvrdk BOsendocfer, Stingl-Original, Pallik, Nemetschke-pianinov itd Plačilne olaišave tudi v inozemstva.	12'
Ali ste že čitali
Pustolovščine dobrega vojaka Švejka
ki so vzbudile po vsem svetu velikansko zanimanje v knjigi, v filmu in na odru. V slovenščini jih izdaja
Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani
Prvi zvezek velja broširan Din 46.—, vezan Din 56.—. Drugi zvezek izide v kratkem.	236
3S1 vrsta
25—28 Din 39,— 29—34 Din 49.—
3S1 vršita 35—42 Din 4y.-310 vrsta 35—42 Din 69,-
381 z zaponko
25—2S Din 49
Doma so Vam potrebni topli komod-ni čevlji, da Vam nudijo občutek udobnosti in domačega zadovoljstva,
Z našo zimsko kolekcijo «Mikado» čevljev omogočamo Vam največjo izbero za zelo nizke cene.
Kupim hišo
z nekaj zemljišča, v ceni do 50.000 Din,
ne nad 5 kilometrov oddaljeno od železnice. Ponudbe pošljite do 20. t. m. na L. Knez, Radovljica.	13329
•<D0R OP AŠUJE,
TA NAPRFnnjF
a MRavatas « » *» » *» Kmmmmvmmmmmp
'Zahtevajte od $vojega trgovca da prodaja
Jt originalno
ugobanal* p dtent- moko
pri kateri bo sicev nekoliko manjc zasluzil pac pa
Urejuj« L)»»oni. tUvljca Urtnja zs luuzorcij tjutra* AouU tW>uiit»i. L* ftasodut u*k.*riK d, O. ta* usiemerja tnu* Jezer**. U ■»eratm Ooi je--*jgo»orer A.iojnj Nove- V«