Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemali velja: Za oelo leto prodplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali vclj.i: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 9 gld., za on mesee 1 gld. V Ljubljani na doin pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in okspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. ce se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se no vračajo, nofrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStro je v Seraeniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/„6. uri popoltidne.
Stey. 286.	V Ljubljani, v ponedeljek 17. oktobra 1887.	Letnilc
Iz državnega zbora.
7j Dunaja, 16. oktobra.
Slovanska zadruga.
Stara „Presse" 14. t. m. v večernem listu poroča, da se je sostavila mladočeška »slovanska zadruga", kteri je pristopil tudi dr. Gregorec. Namen jej bode, braniti veljavo slovanskih jezikov nasproti nemškemu in delati na izvrševanje § 19. temeljnih zakonov. Ker je ta zadruga sama na sebi preslaba, da bi mogla v zbornici kaj predlagati ali interpelirati, zavezala se je z italijanskim injužno-tirolskim klubom v vzajemno podpiranje ter je s tem prvim korakom prebila svoje glavno načelo. Vsled te zveze bode morala ta zadruga namreč podpirati tudi prizadevanje italijanskih poslancev za italijanščino, ki je pa ravno proti nam Slovencem na Primorskem skoraj še silnejša in brezobzirnejša, kakor nemščina. Le pomislite, kako italijanska stranka v Istri ravna s slovenskim in hrvatskim prebivalstvom, in kaj počenjajo lahoni v Trstu, pa bote pritrdili mojim besedam. Nerazumljivo je toraj, kako se morejo možje, kterim je slovanska narodnost prva iu edina skrb, pajdašiti s tako protivuimi elementi, kakoršni so strogi Italijani; na drugi strani pa je ravno tako nerazumljivo, kako se morejo katoliški duhovniki Bazanella, Gen tii i ni in dr. Gregorec tesneje združevati z ljudmi, kterim je vera deveta briga, ki načeloma nasprotujejo katoliški iz-reji mladine in kterih listi proslavljajo in priporočajo pravoslavno rusko vero ter bi vse katoliške Slovane najraje spravili v razkolništvo. Strast človeku jemlje vid in razum, toraj se tudi nedoslednosti omenjene zadruge ni čuditi. Bomo videli, kaj poreko k temu koraku svojega poslanca slovenski volilci na Štajarskem, ki so nedavno z odobravanjem sprejeli njegovo državnozborsko, večinoma neresnično in s premislekom popačeno poročilo.
»Presse" v svojem omenjenem spisu naznanja, da bodo tudi Dalmatinci pristopili slovanski zadrugi, ki bode imela okoli 20 udov. Toda dalmatinskih poslancev ni ne jeden mislil na izstop iz Hoheuwartovega kluba, še manj bi se jim pa sedaj
LISTEK.
Iz potnih spominov.
(Konec.)
Ze poprej sem se vozil po laških vozeh in sedaj sem zopet v drugem razredu laške železnice. To priliko porabim, da spregovorim nekoliko o teh kupojih. Od Benetk do Vidma sem sedel v takem „kimpeži", da sam sebi nisem verjel, ali sera res v drugem razredu ali ne. To je navaden voz tretjega razreda s tem razločkom, da je na leseno klop položena tenka žimnata blazinica. Pri desnem oknu sem pogrešal tudi zavese. Kaj pa stoji napisanega na steni? V laškem, francoskem, angleškem iu nemškem jeziku je nabito sledeče, v Bologui meseca aprila tekočega leta natisneno svarilo na steni: „Dio Herrn Reisenden sind ersucht sich selir in Aclit zu nehmen, weder den Kopf, noch die Ar m en zvvischen die Stationen vou Pittecio und Vajoni von
sanjalo pristopiti k mladočeški zadrugi, ko je nastalo tako srdito uasprotstvo med češkim klubom in mladočeškimi separatisti. Dalmatinci ravno tako dobro vedo, kakor naši slovenski poslanci, da morejo le s podporo češkega, poljskega, Hohenvvarto-vega in Liechtensteinovega kluba kaj doseči, da bi se pa v mladočeški zadrugi te podpore ne mogli nadejati, kakor se je pokazalo v petek pri Gre-grovem predlogu. Borba med češkim klubom in Mladočehi se pa še čedalje bolj poostruje, kakor se je pokazalo pri dopolnilni volitvi v Pribramu, kjer je po velikem trudu zmagal staročeški kandidat Stejskal s 1174 glasovi proti 96G, ki jih je dobil mladočeški kandidat Tilšer, ki je bil že v prejšnji dobi nekoliko časa državen poslanec. Ta zmaga staročeške stranke dala je v Pragi nekterim mlado-češkim rogoviležem povod, da so se zbirali pred hišami, kjer se vredujejo »Politik", »Hlas Naroda" in „Narodny Listy", in so kričali: »Hamba dr. Riegru, hamba Stejskalu, slava Tilšerju!" To nedostojno ravnanje proti tako zaslužnim in v najbrit-kejših okoliščinah potrjenim in skušenim voditeljem češkemu klubu ne more biti po volji; zato tudi nikakor ne more podpirati svojih mladočeških nasprotnikov v državnem zboru. Vsled vzajemne zveze med češkim in drugimi desniškimi klubi pa tudi poslednji ne smejo in ne morejo pritrjevati predlogom, kterim se proti vi češki klub, ki sam pozm'i potrebe, zahteve in koristi naroda češkega, in se z vsemi sredstvi za nje poteguje, ne da bi ga še le mladočeška zadruga na to opominjala. Ni se toraj nadejati, da bi mladočeška slovanska zadruga v državnem zboru kaj veljala, zato se ji trezni iu razumni poslanci, ki hočejo kaj doseči, ne morejo pridružiti in zato se je tudi Dalmatinci nečejo okleniti. S pomočjo Tridentinskih Italijanov mladočeški zadrugi še ni mogoče sprožiti kako interpelacijo, ker je v ta namen potrebnih 15 podpisov; obojih skupaj je pa dozdaj le 14, namreč 7 slovanskih in 7 italijanskih poslancev, kterih pa dostikrat ni tukaj in ki bodo prej ko ne svojo zvezo z mladočeško zadrugo brez pomisleka zopet raztrgali, ko bodo sprevideli, da se zaradi te zvezo ne bodo mogli več zanašati ua podporo drugih desniških klubov. Udje raznih klubov pa smejo praviloma le z dopuščenjem
den "\Vagenfeustern hinauszustrecken, um die dort bestehende Geriiste auszuweichen." Znamenite pri vsem tem so napake, ki so jih potniki zasačili v raznih jezicih. Iz poprav na steni se spozrni, da so poleg napak v nemškem jeziku tudi v laškem tri, v francoskem jedna, v angleškem pa do sedaj še ni nobene. Morda do takrat še ni zašel tega voza noben Anglež, ki bi se mu bilo poljubilo angleško svarilo popravljati.
Laško solnce vedno bolj pripeka skozi okno. Mi dva s sopotuikom pa sa oziraje po nepripravnem vozu vprašava, če se bomo v tej-le laški beračiji peljali celo na Avstrijsko? V Vidmu jih je bilo menda vendar-le preveč sram, tako opravljen voz druzoga razreda poslati v deželo našega cesarja, zato nam odkažojo druge, nekoliko boljše vozove. Sedeži so nabasani menda z morsko travo in prevlečeni s črnim blagom, umetno spletenim iz žime in prtenih uiti. Na sredi ni naslonil. Sprevodniki tudi niso tako uuiformovani kot pri nas. Bolj domačo temno obleko imajo s svetlimi gumbi in črn-kasto kapico na glavi.
svojega kluba podpisovati od vnanjih poslancev sprožene interpelacije. To dovoljenje se daje pri jako važnih zadevah ali zaradi posebnih razmer včasin vsem udom, ali pa le posameznim poslancem, kakor je bil n. pr. češki klub nekterim dovolil podpisali Vašatjjevo interpelacijo zaradi prepovedanja taborov, včasih se pa odreka. Vsekako je toraj nova slovanska zadruga jako dvomljive vrednosti in brez vsaktere odločnejše veljave.
Trinajsta parlamentarna zveza.
Razuu mladočeške slovanske zadruge osnovala se je te dni še neka parlamentarna zveza, ki so jo napravili Dunajski demokratje, Schonererjevci iu drugi samci samo v ta namen, da se bodo naši voditelji pri volitvah v razne odseke tudi na nje ozirali. Drugih skupnih koristi ti poslanci nimajo in bodo kakor doslej hodili vsak po svojem potu. Državna zbornica ima toraj s to najnovejšo zvezo trinajst klubov in zadrug, namreč: 1. Poljski, 2. češki, 3. IIohenwartov, 4. Liechtensteinov, 5. uemško-avstrijski, 6. nemški, 8. Coroninijev, 9. Tri-dentinski, 10. slovanski klub, 11. nemška svobodua, 12. nemško-narodna, 13. samška zadruga.
Naučni minister
že dolgo ne bode imel miru. Kakor sem že uuidan omenjal, pretresali so slovenski poslanci interpelacijo, ki jo hočejo zaradi šolskih zadev v državnem zboru staviti in ki jo bodo menda že v prihodnji seji izročili. Ravno tako so pa tudi Dalmatinci sostavili interpelacijo zaradi razpusta gimnazije v Kotoru, ki bi jo morala vlada vzdrževati že iz vnanjih političnih razlogov. Na tej gimnaziji se namreč izobražuje velik del črnogorske mladeži. Naši vladi bi moralo biti to jako po volji, in ko bi črnogorska mladina ne prihajala sama, morala bi jo še vabiti v svoje učilnice in skrbeti za to, da se v njih navzarae prijateljskega duha do Avstrije in da ga kolikor mogoče med črnogorskim narodom širi. Črnagora je sicer majhna ali za nas jako važna državica, ker nam kot nasprotnica lahko napravlja veliko sitnosti in hudih zadreg. Zato nam ne sme biti vse eno, ali je Črnagora Avstriji prijazna in vdana ali odtujena, ali se ozira v Avstrijo ali v Rusijo, marveč
Furlanija, po kteri smo se vozili to jutro, je prav dobro obdelana, rodovitna zemlja. Slična je ne-J preglednemu vrtu. Povsodi se vidijo njive, travniki in ceste obsajene z drevesi, po kterih se spenja žlahtna vinska trta. Ker ni gozdov vmes, je vse bolj enolično. Hiše so povsodi zidane in krite večinoma z vzboknjeno opeko.
Enoličnost gorenje-italijanskih krajev pa kmalu mine, ko se peljemo od Vidma proti G e m o n i. Še se vidijo lepa polja, zelo prodnate vode, pa tudi visokim, zelo strmim goram se bližamo vedno bolj. Na vsakem kolodvoru vlak ne obstane. Na potu iz Vidma proti Gemoni me naenkrat prestraši trojen kratek žvižg iz „lukamatije". To je znamenje nevarnosti, mislim si iu grem k oknu vprašat sprevodnika, kaj to pomeni. Ta me brž pomiri. Ne vem, kaj na Laškem pomenja trojni žvižg, vendar to sem zapazil, da smo se potem vozili nekoliko časa dosti bolj počasno, kakor poprej. Morda pa zato tii pa tam naredo kaj tacega, da se potniki vzdramijo, če kdo ravno zaspi. V mojem kupeji so je neki zaspan Lah brž vzdramil.
bi morali po vsi moči skrbeti, da svoj vpliv med črnogorskim narodom razširjamo in ga čedalje tesneje na-se navezujemo. To se najlaglje in najvspeš-neje godi v šolah, ker so mlada iu nepopačena srca najpripravnejša za blage in nežne čute iu se brez vsaktere težave navzamejo duha in načel, ki jih pri svojih tovariših in soprebivalcih opazujejo. Ko bi toraj v Kotoru še ne imeli gimnazije, bi jo previdna vlada še le ustanovila in njeno obiskovanje črnogorskim sosedom kolikor mogoče polajševala. Velika politična napaka bi toraj bila, to gimnazijo odpraviti, zatoraj imajo dalmatiuski poslanci prav, da se za njen obstanek potegujejo. Preden se državni zbor razide, bodemo v tem oziru vedeli, kako in kaj, ker so vse stranke v tem edine, da more biti kriza pred razhodom poravnana. Kedaj bode sklenjen državni zbor, ne ve se še zdaj; neki list pa je včeraj omenjal, da bode menda poleg delegacij zboroval do 11. novembra.
koiitvertovanje kranjskega zem-Ijišcno - odveznega dolga.
(Spisal deželni poslanoc dr. A. Mosche.)
(Ivonee.)
Vprašanje o varni naložitvi hranilničnih gotovin je danes že pekoče, iu to še nerešeno vprašanje muči tudi kranjsko hranilnico.
Človeku ni treba biti posebno bistroumnemu, ako liočo uvideti, da je pri današnjih časih zelo poželjenja vredna naložitev enega dela mobilne zaklade v dobrih in varnih deželnih papirjih.
Za kranjsko hranilnico bilo bi to na vsak način koristno in za deželo tudi, ker bi ostale obresti v deželi in ker bi se lahko posojilo spečalo pod ugodnejšim izplačilnim kurzom in z manjšimi stroški.
Samo ob sebi pa spečanje tega posojila ni v zvezi s tolikimi težavami. Od obstoječih zemljiščno-odveznih obligacij jih je blizo za 3 milijone, ki so vinkulovane.
50/0ne obresti od teh znašajo po odbitem davku za kuponu . . gl. 141.750 00 in 4°/0 obresti od teh s premijami
vred........ gl. 132.300-00
kar bi imelo za posledico izgubo v
znesku .......gl. 9.450-00
pri obrestih, ako bi se te obligacije zamenjale z noviiu deželnim papirjem, tedaj pri treh milijonih le 9.450 gl., to je tako neznaten znesek, zaradi kterega bi se gotovo ne hoteli današnji posestniki obligacij izpostavljati trudu in nevarnosti, ktero bi imeli pri novem nalaganji svojega denarja. Ni nemogoče tedaj, da bode večina posestnikov starih obligacij mirno pripustila zameno starih z novimi papirji. Mislimo, da je to bistvena okoliščina, na ktero se bo moralo ozirati pri razpečavanji posojila in ua ktero se bo mogla ozirati kranjska hranilnica, ako se bo v veliki meri vdeležila novega posojila.
Različna pa so mnenja o vprašanji, ali je s pravnega stališča opravičena kranjska hranilnica vde-ležiti se te finančne operacijo.
Nikakor ne bomo priznavali, da po pravilih ni dopuščeno pečati se hranilnicam s prevzemanjem deželnih, okrajnih iu občinskih posojil, pač pa hočemo, da pustimo v interesu stvari na strani pre-
Gemono, prav mično, nekoliko v breg pozidano mestece, prištevam na prvi pogled najprijaznejšim krajem, kar sem jih sploh kedaj videl.
Na postaji „Perla Carnia" prižgo luči v vozu, če tudi je solnce razlivalo na potnike poluo svojo svetlobo. Kmalo spoznamo potrebo luči. Kajti odslej smo se vozili iz prerova v prerov, kakor miška iz luknjice v luknjo. Vseh prerovov je menda 26, Nekteri so precej dolgi. Pri enem sem zapazil, da smo se vozili dve minuti skozi. To sem se razveselil, ko zagledam napis: P o u t e b a ! Kakor sva se dogovorila z onim Moravcein, podala sva se brž v restavracijo, da izdava zadnji laški denar.
Laško kolodvorsko poslopje je nizko in malo prostorno. Vse drugačen vtis pa napravlja naš kolodvor. Menda so Avstrijanci nalašč postavili tako lepo in prostorno poslopje, da so pokazali Lahom, češ: imamo še zmiraj groš! Kratek, lesen most veže italijansko kraljestvo in avstrijsko cesarstvo. Na prvem konci so laški „iblajtarji", na drugem pa avstrijsk financar prebrskuje potnikom kovčege. V Pontablu sva počivala do polu dveh popoludne. Tam imajo
pirno točko, edino le konštatovati, da jim je dopuščeno nalagati svoje denarje v vrednostne papirje, ki zadostujejo pravilom.
Ako je gotovo, da bodo deželne obligacije take in da bodo mogle le take biti, bilo bi pa deželi veliko poinagano s tem, če bi bila poprej sigurna kranjske hranilnice, da bo pri nji spečala določeno večje število obligacij. Zoper tako podporo ne bo se moglo niti pravno niti dejanjsko ugovarjati.
Konečno še nekaj besedic nasprotnikom.
Mogoče, da se motimo; pričakujemo nasprotnih izpeljav in pouka; ako nam dokažejo zmoto, opravičijo naj nam jo z našim domoljubjem in z ono navdušenostjo, ki navdaja mislečega človeka, ko zasleduje dobro idejo.
Pri tem vprašanji nismo poznali niti političnega niti narodnega antagonizma. Ne prisvajamo si ničesa. Zaradi tega pa priznavamo radostno, da ideja o konvertovanji ni nova, ni naša iznajdba, ter da je mogoče načrt naš zboljšati. Objektivnost naša ne pozna mej in radi prepuščamo vsaktoremu zavest in slavo, daje storil za deželo kaj koristnega; zaradi tega pa izrekamo tudi svoje odkritosrčno obžalovanje, da se koristi, obsežene v dogovoru z dne 29. aprila 1876, že davno niso bodisi s konvertovanjein dolga, bodisi potom poračunanja z državo porabile v oni dobi, ko še ni vladala današnja večina v deželui zbornici, kar bi se bilo takrat tem lažje zgodilo, ker so dotični, ki so sklepali pogodbo, vendar morali vedeti, ktere koristi so v nji skrite. Deželi Kranjski bilo bi to le na korist. Tako pa moramo biti v zadnji uri zadovoljni z ostankom onih koristi. Vsaj te reši naj nam osoda mila!
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. oktobra. Notranje dežele.
Odgovor na interpelacijo češkega kluba čuli bomo prej, nego smo se nadejali. „N. Wr. Tagbl." poroča, da bo že jutri objavil pl. Gautsch dotični odgovor vsled sklepa ministerskega sveta.
Postava glede vojaškega nabora za leto 1888 razdelila se je dne 14. t. m. med državne poslance. Potrditi se mora za to leto vojaških novincev 55.922 za stalno vojno iu mornarico, iu 5592 mož za uadomestovalno rezervo.
„Triester Ztg." čudi se opravičenim zavzetjem, zakaj Tržaškega župana tolikokrat ni videti pri veselicah in druzih prilikah, kjer se odločuo kaže avstrijsko - patrijotični značaj večine Tržačanov, ko ga vendar nikdar in nikjer ne manjka tam, kjer ro-govilijo Italijanissimi. To je pokazal mož o priliki pogreba zagrizenega irredentovca Jurettiga (Jure-tiča!). Ponosno je korakal župan za rakvo pri tem sprevodu, ki je bil povsem demonstracija v veliko-italijauskem smislu. Tri dni poprej pa so pogrešali Tržačanji svojega prvega mestnega očeta pri veselici, ktero so napravili v čast cesarjevega imendana. Pač žalostno, da gospodujejo taki ljudje v najodličnejšem mestu južne Avstrije!
Iiosenski in hercegovski narod odkril bo dne 24. t. m. v Bosenskem - Brodu cesarjev spomenik na istem mestu, kjer je cesar pred dvemi leti stopil prvi pot na bosenska tla.
V n an je države.
Črnogorski izseljenci, kterih ni sprejela srbska vlada, vračajo se v domovino svojo čez Sandžak.
tudi posebno sobo, da se potnik malo očedi. Tudi jaz stopim noter, da se otresem laškega prahu in odpravim železnične saje raz obličja. Omijem se sam, služabni duh pa parkrat potegue čez pleča s krtačo in mi hitro računi 20 kr. No, pa sem kazal spet vsaj tako zunanjost, da sem si upal na Trbiž.
Vozovi se močno uapolnijo. Hitro zdrčimo mimo Naborjoške trdnjave skozi ozko dolino in dospemo srečno okoli treh popoludne na T r b i ž. Kmalu dobim nekaj znancev.
Na večer pa se snideva tudi z onim znancem, ki jo je pripihal ravnokar s krožnim listkom čez Linec, Dunaj, Gradec, Maribor, Beljak, spet na Trbiž in domu. To je bilo govorjenja! Vsak bi bil rad hitro vse povedal, ko bi mogel. Zato si pa sedaj pripovedujeva polagoma, kako je bilo tiste dni na Laškem in Avstrijskem. Meni se zdi prav dobro, da som srečno prišel čez mejo, ko še ni bilo ničesa čuti o koleri. Ko bi se bil vozil pozneje, moral bi se bil dati morda še prekajati kako tri dni na meji.
Oba vkupaj navadno skleneva svoj pogovor z domačim rekom: Povsodi dobro — doma najboljše 1
Beda teh siromakov je velika. Prosili bodo neki. naj jim dovoli bosenska vlada, da se smejo naseliti kje v zasedenih deželah.
Bolgarska vlada žrtvuje vsako leto veliko svoto za vojaško izvežbanje, med tem ko je ravno sedaj zdatno zmanjšala ustanove, ktere plačuje v inozemstvu učeči se mladini. Vojaška šola pričela je svoje tečaje. Veliko obiskovalcev se je letos zgla-silo; mnogoštevilni abiturijentje vstopili so kot kadetje, poleg tega pa obiskuje to šolo nad sto častnikov, ki so bili takim izjemoma imenovani v zadnji vojski in ki morajo napraviti svoj reden častnišk izpit. — Ako ima „Pol. Corr." prav, prosil jo metropolit Klement pri knezu Ferdinandu za av-dijenco, da mu bo mogel izraziti svoje lojaluo mišljenje nasproti prestolu. V Sofiji vzbudila je ta okoliščina veliko začudenje; splošno je tam mnenje, da je to prvi korak k spravi Caukovcev s sedanjo vlado. — Listi pečajo se mnogo s Cankovom. Dokazujejo mu, da jo neznačajen. Začetkoma bil je prijazen Francozom in osobito njihovemu verskemu obredu, pozneje pa je postal pristaš Rusije. Toda dolgo ni trajalo, da je začel Ruse sovražiti; predrzno je rekel takrat pred ruskim konzulom Hitrovom: „Mi Bolgari nočemo od Rusov niti medu, niti žela." Ko je prišel Kaulbars v Sofijo, predrngačil je zopet svoje muenje ter postal najtesnejši prijatelj ruskega generala in komisarja. Sedaj živi pod ruskim pokroviteljstvom v Carjemgradu. Vendar pa pravijo časopisi, da bi bilo napačno obsojati moža naravnost zaradi te omahljivosti; Cankov je po njihovem mnenji le zvesta podoba svojih sovremenikov.
„Svet" spodbuja rusko vlado, naj postopa odločneje, ker jej ne more pretiti zaradi tega nobena nevarnost. Knez Bismarck ni več oni čarobnik, ki je pred kratkim k sebi pozival ruske diplomate, da bi se mu klanjali. Ker mu je na tej strani spodletelo, zvablja k sebi Crispija. Car je osvobodil s svojo mogočno besedo rusko diplomacijo nemške more ter jo zbudil k novemu življenju. Brez ruske pomoči pa bo postal stvaritelj najnovejše zgodovine navaden mešetar, ki glede sredstev ni posebno zbirčeu. — Car odložil je oclpotovanje svoje iz Kodanja za nekoliko časa, ker je drugi njegov sin, veliki knez Jurij, zbolel na osepnicah.
Bolezen nemškega prestolonaslednika se je shujšala. Osebe, ki so imele priložnost ž njim govoriti, so zapazile, da v enomer s siluo težavo požira in da ga vsak dan proti večeru trese mrzlica. Slab je neki tako, da more potovati le zelo počasi. Ako-ravno so se zopet prikazali prvotni simptomi bolezni, ne da se operovati. Mackenzie-jeva učenost in umetnost se ni obnesla. Dvorni krogi Beroliuski slutijo, da ima cesarjevič neozdravljivega raka.
Razpor med francoskim vojnim ministrom in generalom Boulangerjem se je poojstril. Boulanger dobil je 30 dni zapora zaradi neosnovane izjave svoje o Ferronu. Časopisje večinoma odobrava to kazen ter celo trdi, da ne bo zadostovala minister-skemu sovetu. Vrbu tega je pa v proračunski komisiji konštatoval poročevalec Cavaignac, da je general Boulanger v mesecih decembru in januariji odkazal za vojaško obleko teritorijalne armade osem milijonov, akoravno kamora tega ni privolila. Zagovarjati se bo moral toraj tudi zaradi te nepostavne samostalnosti. Govori se, da bo za zmeraj odložil orožje ter da se bo dal voliti v karaoro. Mogoče pa mu celo tega ne bo treba storiti, ker so tudi, ki mislijo, da ga bo vlada sama izpustila iz službe. — V Caffarelovo neprijetno zadevo zapleteni Wilson dokazal je svojo nekrivdo. Zahteval je, naj sodnik gledo njegove osebe skupno zasliši ženski Rattazzi in Limousiu in nemškega barona Kreitmayerja. Vsi ti trije obstali so v prisotnosti AVilsonovi, da so ga po krivem obdolžili, ker so mislili, da bo sodnija zadušila to zadevo, ako bo ž njo v dotiki tak od-ličujak.
' Italijanski ministerski predsednik poročal je uradno v ministerskem svetu dne 8. t. m., da ga je v Friedrichsruhe knez Bismarck sprejel prisrčno in veličastno. Rekel je, da more zagotovljati po tem, kar je čul od kaucelarja, da je evropski mir utrjen za dolgo časa.
Angleški delavci so z vsakim dnem bolj zbegani. Sočijalisii pridno netijo ogenj, plamen pa, ako se dvigne v žarečem svitu proti nebu, pogoltnil bo uajbrže kurjače same. Vendar pa delajo vladi ti delavski nemiri mnoge preglavice. V petek zbralo se je zopet ua Londonskem Trafalgarsquare veliko število delavcev, ki so brez služb, od koder so vrstoma odšli pred Mansion-house, palačo lordmajor-jevo. Poslali so deputacijo k lordmajorju, ta pa je ni hotel sprejeti, češ, no uvidi kaj naj koristi tak razgovor. Vsled tega navstala je velika razburjenost mej izgredniki. Pretili so, da bo lordmajor sam kriv, ako bo vzbudila njegova osornost resne nemire. Začeli so ga izsikavati mej groznim vrišem in šundrom, potem pa so se pomikali prepevajo marseljezo proti vzhodnemu predmestju, kjer je bilo razobešenili mnogo rudečih iu črnih zastav. Pred vredništvom „Stand-ard-a"so zopet razgrajali, slednjič pa se je vendar posrečilo policiji odstraniti zastave ter razkropiti razposajalce, kterih mnogi so imeli frigiške čepice, znak revolucijskega mišljenja. Sploh pa jo bil ta izgred silnejši in nevarnejši, kakor vsi prejšnji.
Turčija še vodno ugiblje in tudi no bo ničesa odločnega sklenila, dokler no poizvo natanko o izidu italijansko - nemških dogovorov v Friedrichsruhe. Vlada se boji, da sta Crispi in Bismarck po-
glavito sklepala tudi glede Tripolisa, po kterem hrepeni Italija. Turčija je neki brzojavno naročila svojim zunanjim zastopnikom, naj jej v tem oziru kolikor mogoče hitro pošljejo pojasnitve, da izve, kaj je resničnega na tej bojazni.
Na Španskem v Barceloni izzvati so hoteli nekteri agitatorji s pomočjo tamošnje delavske krize vstajo, da bi potem mogli sredi nemirov napasti borzo. Poveljnik provinciji pa jo preprečil ta naklep s tem, da je združil žandarmerijo v onih krajih, kjer so se bali izgredov. Sedaj je zopet vse mirno.
Izvirni dopisi.
S Pohorja, 10. oktobra. Vendar enkrat zopet krepka beseda: „Lasciate ogni speranza!" Pri ta-košnih okoliščinah, ko se tako odločno, ali bolje brezozirno z nami postopa, treba je vendar kaj odločnega reči, pa tolikanj gotoveje še tudi kaj odločnega storiti.
Pravi poslanec ne ravnil toliko po svojej volji, nego po volji svojega naroda. Ako je bilo poslancem glede naroda kaj obljubljenega, ob času obroka pa so se le pomaljale pesti, da, še celo rogovi, na poštenega moštva javno sramoto, narodnosti dotični pa v javen posmeh, imajo pač sedaj č. g. poslanci dolžnost: preiskati celo reč natančneje. Če se damo še dalje tako za nos voditi, potem pač ne zaslužimo imena — narod. Doslednost in mož-beseda, bili ste glavni značaj naših očetov, ter ste imeli veljavo, ko nam še niso nemška peresa praskala in zapisovala naših pogodeb, niti nam predpisovala tako težkih krvnih in denarnih dolžuostij; ničvredni vnuki bi bili, ako to najlepšo svojo doto zapravimo še za manj, nego li za skledo leče!
Cita se po raznih listih, kako srčno so Poljaki sprejemali ekscelencijo. To že zvoni jako neugodno, kajti celo srce moči je dati le možaku, ne pa ve-trnjaku. Posledice iz tega pohoda se sicer še ne dado povsem prerokovati, pa ako bodo le nam neugodne, spomnili se bodemo lahko znanega poljskega reka: „aby sir le j kobiecie podobač, dosyč jest, powiedzač jej jakie pochleboi'istwo 1" Da, ne tajimo, da so bile take priliznene besede (pochle-beilstvva) govorjene tudi nam Slovencem, ko je bilo treba držati prestol Taaffejevega ministerstva, pa ukanili smo se iu tako se bo vtegnilo tudi Poljakom zgoditi. Sploh pa narod, kterikoli, nikdar ne sme dovoliti, da bi se ž njim ravnalo kakor s žensko, kterim se je sedaj tej, sedaj onej navajen laskati — podlež! Slovenci bodemo pri vresničenji teh slutenj gledč Poljakov zopet za jedno skušnjo bogatejši, pa „vzdali bomo se na se in kljuse svoje", ter stali na strani Cehov, s kterimi smo po delovanji proti-avstrijskega „schulvereina" javnemu iz-narodenju izpostavljeni. Raje toraj s Cehi k opoziciji — ako treba — nego ostati še dalje pri ta-košnom kimanji, pa za tako plačilo! Nad 50 sinov slovenskih starišev ni moglo biti letos sprejetih v gimnazijo; 50 starišev, davkoplačevalcev, to je tudi nekaj, zlasti če se uvaža, da je pravemu zastopniku naroda žuljava kmetska roka toliko vredna, kakor ministrova, ki mu jo podil v rokavici.
Blaženi nemški jezik, pač si v resnici privile-govan! Brez tebe ni rešitve, sicer bi te ne bilo treba razširjati na vsakoršne načine.
Mehkota naša nas ne pripelje nikamor drugam, nego li v pogin. O kterem narodu čitamo toliko prijenjevanja v zatiranji, nego baš o slovaškem, toraj čujmo tudi posledico tega prijenjevanja. Učitelj Karol Salva v Klenovci izdaja letos že tretje leto učiteljski list „Dom a škola", četrto leto „l)omovega kalendar"-ja iu prvo leto „Prijatelja dietok". On izdava to iz ljubezni do prosvete svojega mlroda, pri malomarnosti potujčevanoga občinstva že itak v svojo gmotno škodo, pa kaj je storila madjarska vlada! Obsodila ga je, da mora kot »pisatelj z dohodkom" plačati od vsega tega letos 355 gld. dohodninskega davka, koji znesek bil je potom ekse-kucije tudi iztirjan, v očitnem protivji s zakonom, po kterem jo pisatelj, kot izobraževalec naroda, davka prost. To se je zgodilo sicer Jutra Iluuga-riam", pa bilo je mogoče le vsled samo popustljivosti. ki jo že takošna, da se tam niti volitev nihče več ne vdeležuje. Pač lep vzgled za nas, kam ta popelje!
Toraj ura je tukaj, da pokaže posebno izbranec naroda, da za tako puhlo peno, naš ponos, naša prava niso na prodaj, da hočemo, ali pošteno in častno živeti, ali pa junaško umreti z orožjem v roki v
boji za omiko našega nilroda, ki je pravo deveto čudo v Evropi v devetnajstem stoletji! „Lasciate ogni speranza!" — Ko bomo pa popustili vse n&-deje, ako jih le res moramo, znali pa bomo tudi biti še poprej popolnem drugi!
S Ptuja, 11. oktobra. Predrznosti tukajšnjih nemčurjev se mora človek le čuditi, kajti razumeti mu je tako ni mogoče. V domačem življenji je navada, da če ta ali oni kjersižebodi brco dobi, nič več tjekaj ne sili, vsaj ne, če je pri zdravi pameti. Pri naših uemčurjih to ni veljavno. Znano je, da so letos propadli pri volitvah v okrajni zastop. človek normalno razvitih možgan bi mislil, da jim mora ta poraz vendar zadostovati, da se ne bodo več vtikali v reči, ktere jim nič več mari niso. Kaj še! Propadli odbor šel je in je sklical na včerajšnji dan 10. t. m. veliko odborovo sejo. Ali ni to nesramno? Kje ima pravico za to? Slovencev ni bilo k seji, temveč so poslali jako odločon ugovor, ki so ga podpisali gg. dr. Ploj, dr. Jurtela, A. J ure a in o. II rti š. V tem ugovoru so slovesno protestovali, kako da si drzne stari odbor skli-cavati veliko sejo, ker je že nov odbor izvoljen. Nemci se za ta protest niso brigali, temveč ga djali „ad aeta" in sklepali brez Slovencev. Sklenili so, da se napravi v Ptujskem okraji pletarska šola, za kar bo prevzel okraj tretjino stroškov proti temu, da druge dve tretjini prevzamete dežela in država. Občinam sv. Marka, Pobrš, Brežice, Dravci, sv. Lovrenec na Dravskem polji in Dragovče dovolila se je podpora po 80 gold. za nakup plemenskih bikov. Dvema babicama se je dovolila podpora po 60 gld. Prošnja mitniškega zakupnika Jan. Pod-hostnika, da bi se mu nekoliko zakupnine odpustilo, odložila se je na poznejši čas. Račun za leto 1886. se je odobril in se je dal odboru abso-lutorij. Prošnji občin sv. Lovrenec in Nova Štifta za odpis zemljišč se niste uslišali. V okrajni šolski svet izvolili so petero zastopnikov in to: gimnazi-jalnega ravnatelja Tschaneta, dr. Mihelitscha, V. Piska, vse s Ptuja; Franca Soštariča iz Št. Vida in Jan. M ar i nič a od sv. Urbana, vse pristaše nemškoliberalne stranke.
Domače novice.
(Duhovske spremembe v Larantiiiski škofiji.) Celjski v i k a r je postal g. France Irgl. Nemški pridigar in katehet v Celji g. Martin Matek; kaplan v Žalcu g. Adam Grušovnik, do zdaj farni oskrbnik v Vitauji. G. Jos. Zičkar praznuje svojo inštalacijo v Vita nji kot ondašnji župnik v nedeljo 2 3. oktobra.
(Modro gospodarstvo naših „Nemcev-Ivranjcev".) Kranjska hranilnica, še vedno v izključljivih rokah stranke, ktera se sama „Neince - Kranjce" imenuje in vse sovraži, kar je slovenskega, sklenila je, kakor se „N. Fr. Pr." iz Ljubljane 14. t. m. poroča, v svoji zadnji skupni seji pretočeni petek zvečer, kupiti Virantovo hišo za 73.000 gold., da se ustanovi tam povodom štiridesetletnice vladanja presvetlega cesarja obrtna šola. Učni jezik na tej šoli biti mora po ustanovitvi nemški, in na Virautovem vrtu zidalo se bo nemško deželno gledišče. — Ali ni res tako gospodarstvo naših ljubeznjivih Nemcev modro, ki nas kar h krati osrečiti hočejo z dvema dobrodelnima napravama? Da, z veseljem pozdravili bi ta sklep kranjske hranilnice, ko bi se pri njem ne pokazala zopet tista strankarska z a-m r z a do vsega, kar je slovenskega, kakoršna je vendar, kar morajo sami spoznati, kranjska dežela. Ali je morda to nemška spravljivost, da hočejo gospodarji kranjske hranilnice naše groše proti nam obračati? Ali uaj jim na ljubo slovenski posli in slovenski posestniki, kterih večinoma žulji so v kranjski hranilnici, zidajo nemško šolo in še celo u e m š k o - deželno gledišče? Kako ua-sprotje je to! Saj vendar nemško- deželno gledišče nikdar biti ne more v Ljubljani, ker dežela naša ni nemška. Ako si pa hočejo naši politični strankarji, kar bi pri hranilnici nikakor biti ne smeli, iz svojih g r o š e v nemške šole in nemška gledišča zidati, slobodno jim, a z našimi žulji naj pa nikar ne de'ajo zdražb. Kranjske hranilnice preostanki morali bi se za drugačne, zares deželne potrebe obračati, potem bi morda naši nasprotniki ne bili več tako vročekrvni, a s tujim kapitalom se je kaj lahko ponašati.
(»Glasbena Matica") imela je svoj letošnji občni zbor minulo soboto. Nova pravila so se sprejela. V odbor so voljeni: Dr. vitez B 1 e i w e i s , D r e n i k , dr. F e r j a n č i č , dr. G r o s , Ohm vitez J a n u-š o v s k y , J u v a n e c , dr. H u d n i k , Pater-noster, Ravnikar (predsednik), R a z inger , Stegnar, Svetek, Vale n ta, Venca j s F a j g e 1, Gregorčič, Starec, Šuštaršič, in Z i r o v u i k.
(Dijaški ustanovi) izpraznjeni ste pričetkom šolskega leta: 4. in 8. mesto Jernej Sallocherjevih ustanov po 50 gl. na leto. Pravico do teh ustanov imajo dijaki Ljubljanskega gimnazija. Nadalje je izpraznjeno eno mesto cesar Franc Josipovih po mestni občini Ljubljanski ustanovljenega štipendija po 50 gl. Pravico do te ustanove imajo ubožni v Ljubljano pristojni dijaki na c. kr. veliki realki.
(Stekel pes) priklatil se je z dežele v mesto včeraj in oklal več psov ter ljudi popadal; pred g. Ferlinčevo gostilno mu je slednič mestni redar glavo odsekal iu s tem nadaljne nesreče zabrauil.
(Umrla je) v petek v Kranj i ženska, znana pod imenom „0vinka", stara štiri mesece manj nego sto let; bila je do zadnjega bistrega duha.
(Cesarjevih Rudolf in Štefanija) prideta v Celje dne 27. oktobra t. 1. ob lltll. uri dopoludne. Ogledala si bodeta mesto. Konjerejsko društvo sklicuje tudi konjsko razstavo, na kteri se bo med posestnike lepih konj razdelilo 31 premij. Te premije zložili so skupaj nastopni okraji: Okraj Šmarije dal je 6 daril, Celje 5, Šoštanj 5, Vransko 4, Laški Trg 3, Gornjigrad 3, Slovenji Gradec 2, vsak z opazko, da se darila razdele le med konjerejce do-tičnega okraja. Poleg teh daril razdelile se bodo j tudi državne srebrne in bronaste svetinje. Dalo jih je c. kr. poljedelsko miuisterstvo in priznalne častne diplome.
(K slavnostni gledališki predstavi), ktera bo v Gradci dne 25. t. m. na čast cesarjeviču Rudolfu in Štefaniji, dobile so povabila le one družine in oni dostojanstveniki, ki kaj reprezentujejo. V ložah sedelo bode najvišje dostojanstvo z gospemi in gospiesuni, v parterji drugi reprezentantje in po galerijah pa njihovo ženstvo. Navadni ljudje nimajo pristopa.
(Vjetnika), ki sta pred štirinajstimi dnevi ušla iz Celjskih ječ pri ondašnji okrožni sodniji, že so dobili, enega v Celji, druzega pa v Ptuji. Menda ju bodo sedaj bolje spravili.
(Toča) vsula se je 11. t. m. okoli poludne čez Podčetrtek in okolico na Stajarskem ter je segla tudi čez mejo tjekaj na sosedno Hrvatsko. Zjutraj na vse zgodaj jelo je deževati. Ob enajstih je gromelo ter se bliskalo, in kmalo na to vsula se je toča. Padlo jo je po nekterih krajih po 3 do 4 cm. na debelo. Veliko škodo je napravila gospodarjem, ki imajo vinograde, kajti nobeden ni bil še trgal, ker grozdje ni bilo dozorelo. Sedaj seveda vsak pohiti, kolikor more; škoda je vendar-le občutljiva.
(Železniški ravnatelji) imeli so minuli teden, 13. t. m., v P ulj i veliko konferenco ob predsed-ništvu generalnega ravnatelja državnih železnic, sek-cijskega načelnika barona Czedika, na ktero so se sošli ravnatelji vseh avstro-ogerskih železnic.
(Preselil) se je iz Komna v Gorico c. kr. notar Josip Kavčič. Gorica ima sedaj enega odličnega narodnjaka več. Svoji k svojim!
(Pobegnil in vtonil.) Neki dr. Levin Rej-čevič jo bil zatožen požiganja ter je pobegnil v Carjigrad. Taraošuji avstrijski konzulat pa ga je prijel in odpravil z Lloydovim parnikom „Aglaja" v Trst, oziroma v Zagreb. Blizo Krfa pa je skočil Rejčevic v morje ter skoraj gotovo vtonil.
(0(1 fare pri Kostelji 12. okt.:) Prvi sneg smo zagledali danes zjutraj na gori Drgomelji onkraj Kolpo. Popoludne pa ga je zakrila siva megla, da nam ga za nekoliko časa pokaže še več. Veseli ga ravno nismo, ali bolje je, da se ga poprej privadimo, kakor kasneje.
(Prav je tako!) Goriška „irredenta" hotela je napraviti ondi umrlemu velikemu Tržaškemu „irre-dentovcu" Henriku Juretiču, vredniku lista „Iu-dipeudente", veliko nagrobno slavnost. Goriški okr. glavar, c. kr. dvorni sovetnik baron Rechbach, pa je slavnost odločno prepovedal in je svojo prepoved podprl z razlogom, da si Juretič za Gorico ni pridobil nikakih zaslug, da tudi za blagor države ni prav nič storil vse svoje življenje, pač pa so ga osobui nazori kazali v jako slabi luči kot sovražnika javnega reda iu avstro-ogerske države. Dotični
odbor, ki si je v glavo vtepel, da se slavnost mora prirediti, pritožil se je na c. kr. cesarsko namest-ništvo v Trst, kjer mu bodo pa meuda prav tisto povedali, kar je zvedel pri g. Rechbachu.
(Nove deželne postave) načrtu, s kterim je deželni zbor kranjski predrugačil nektere točke glede izvrševanja lovske pravice, podeljena je Najvišja sankcija.
Razne reči.
—	Velikega jastreba ustrelil je neki lovec ob cesti blizo Mostara v Hercegovini. Peruti so široke 2 m. 60 cm.
—	Najjedrnatejši slog. Vojvoda Bucking-hamski, grof Bochester, lord Dorset in več drugih odličnjakov bilo jo zbranih pri pesniku Drydenu. Pogovarjali so se o slovstvu, med drugim tudi o jedrnatosti sloga, to je o umetnosti, da se zapiše misel jasno in razvidno, pri tem pa kolikor mogoče na kratko, z malimi besedami. Sklenili so poskusiti se v tem oziru, a ker se ni hotel nikdo meriti z Drydenom, imenovali so ga sodnika, ki bo razsodil, kdo je med njimi prvak v jedrnatem slogu. Lord Dorset vzel je v roke svinčnik ter je bil v eni minuti gotov; zložil je papir ter ga položil pod sve-tilnico na mizo. Vsi drugi pa so si ubijali glavo ter grizli peresa. Določeni obrok je pretekel in Drydeu je v razsodbo prečital list za listom, potem pa rekel: „Priznavati moram, da so na teh listih zelo lepe misli v kolikor mogoče kratki in jasni obliki. V najjedrnatejšem slogu pa so pisane besede lorda Dorseta. Sodite sami!" Dryden je prečital lordov listič: „Prinoscu tega izplačam 500 šterliugov. Dorset." — Vse se je smejalo, tvarina in oblika bili ste jim enako všeč.
—	Lovska. Pri „lovcu" snide se vsak večer lovska družba, kjer se zaplete navadno pogovor o lovskih dogodkih, razni sreči, premetenosti lovskih psov in prekanjenosti druzih živali. Lovec A., ki je na glasu posebno dobrega kvantača, pripoveduje o svoji „Dijani", ktera je tako razumna in izučena, da mu služi prav za deklo. „Kar ji naročim", pravi A., „vse mi natanko izvrši, ne da bi le za trohico pozabila." „To je že res lepo", pravi B.. ki je mnogo sveta obredel, „toda še senca ni proti raz-umuosti slonov, ktere sem imel priliko občudovati v Indiji. Ondi je imel moj prijatelj starega slona že veliko let pri hiši. Premetena žival mu je opravljala vsa dela, kakor hlapec. Zvečer mu je gospodar navadno naročil opravila za drugi dan. Ker je bil pa slon, kakor sem prej rekel, že bolj pri letih in ga je tu pa tam spomin zapuščal, napravil si je vselej, preden se je naslonil, vozal na rivec, da bi česa ne pozabil." — Lovec C. vpraša svojega soseda D., če pač ve, zakaj zajec pred belim psom bolj beži, kakor pred črnim ali sploh lisastim? „Menda zato", pravi lovec D., „ker zajec misli, da je beli pes slekel suknjo in golorok drvi za njim."
Telegrami.
Dunaj, 17. oktobra. Cesar podelil je generala topništva Baueru povodom njegove službene petindvajsetletnice veliki križec Leo-poldovega reda z vojskino dekoracijo viteškega križca.
Dunaj, 17. oktobra. Deputacija od cesarja milostno sprejeta. P o k 1 u k a r izročil prošnjo deželnega odbora in zlasti povdarjal, da pri nas ni duševnega proletarijata, ker manjka duhovnov, sposobnih uradnikov in zdravnikov; cesar so zagotavljali, da jim je izobraženje našega naroda pri srci, in obljubili, da bodo dali natančno preiskati razmere.
Kodanj, 16. oktobra. Dobro poučeni krogi mislijo, da bo car odpotoval v 8 ali 14 dneh čez Warnemunde ter da bo obiskal cesarja V i 1 j c 1 m a.
Sofija, 17. oktobra. Tukajšnje občinske volitve izvršilo so se brez nemirov; izvoljeni so večinoma vladi prijazni kandidatje.
TremeiiNko sporočilo.
C *	>
g Cas Stanje	ah
3	3 a
--Veter Vreme J2-* S
„..„..„.,„.,;.. zrakomera toplomera	o™
opazovanja T mm po Celziju	»g
T.-uTzjut. 724 50 + 4'8	si. szup. oblačno 0I a
15 2. u. pop. 725 10 + 5 0	si. vzh. „	?
9. u. zve«. 727-81 + 3'8	sr. vzh. dCir'
7. u. zjut. 730 65 + 2 0	si. zap. do/, - n
16.2. u. pop. 733-58 + 4 5	„ „ ™
9. u. zvec. 735-58 + 3-0	„ oblačno ae/'
Cne 15. Dež skoraj celi dan, zvečer mrzel veter. Dne IG. eoli dan dež z preneliljajem. Srednja temperatura 5-5° in 3 0° C., za 7-1° in 8-5° pod normalom.
Dunajska borza.
(Teleifratično poročilo.) 17. oktobra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81 gl. 20	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ (s 16% davka)	82 „ 50	„
4 % avstr. zlata renta, davka prosta . . .	111 „ 80	„
Pap;rna renta, davka prosta......96	„ 10	„
Akcije avstr.-ogorske banko ......	885	„ —	„
Kreditne akcijo ....................283 „ 50	„
London.............125	„ 25	„
Srebro .............-	„ —	„
Francoski napoloond. . ...............9	,. 91	„
Cesarski cekini......................5	„ 93	„
Nemške marke .......• . .	61	„ 35	„
Žalostnega srca naznanjam vsem sorodnikom, prija eljeni in znancem, da jo Vsegamogočnemu bil sklep, preljubega mi očeta
JURIJA FERTIN-a,
Kraljiča z Breznice,
po daljši, a ne hudi bolezni, previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče, v 76. letu dne 13. oktobra poklicati k sebi v boljše življenje.
Truplo predrazega rancega smo izročili 15. t. m. zjutraj materi zemlji na Brozniškem pokopališči k večnemu počitku.
Nepozabljivega očeta priporočam vsem prijateljem in znancem — osobito prečastiti duhovščini, ktero s cela nenavaden spoštovatelj so bili blagi pokojnik do zadnjega trenutka, v molitev in blag spomin.
Na Breznici, v soboto dne 15. oktobra 1887.
Ignacij Fertin,
kapelan v Starem Trgu pri Poljanah.
'JOIOOKj
Resnici čast!
Dokler ne poidejo, oddajamo od danes naprej zelo velike, debele, široke, nerazrušljive
konjske plahte,
100 cm. dolge, 130 cm. široke po gl. 1-50 komad, iste posebno lino gl. 175, žoltodlakc vozne plahte
s G raznobojnimi črtami in bordurami, 190 cm. dolgo, 135 cm. široke gl. 2 80, 195 cm. dolge, 155 cm. široke, dvojno močne in debele, najlinojše gl. 3 25 komad.
Pošilja so proti povaictji. "^C
(1)	Naslov:
„Waarenliaus zur Monarchie",
Wien, III., Hintere Zollamtsstrasse 9 L. Z.
Št. 12309.	(i)
Dijaška ustanova.
S pričetkom šolskega leta izpraznjeno je pri mestnem magistratu eno mesto cesar Fran Josipovih po mestni občini Ljubljanski ustanovljenih štipendij po 50 gold. na leto.
Pravico do teh štipendij, ktere podeljuje mestni odbor Ljubljanski, imajo ubožni, v Ljubljani pristojni ali ko bi tacih ne bilo, sploh na Kranjskem rojeni, tukajšnjo realko obiskujoči dijaki.
Prošnje s krstnim in ubožnim listom in s šolskima spričevaloma zadnjih dveh semestrov vložiti je
«lo SO. novembra letos
potom realkinega ravnateljstva pri podpisanem magistratu.
Mestni magistrat Ljubljanski
15. dan oktobra 1887.
Št. 12531.
Dijaške ustanove.
(i)
liiiiHovalec.
Gospodarski list s podobami.
Štev. XIX. tega najboljšega, največjega in najcenejšega slovenskega gospodarskega lista prinaša sledečo vsebino:
Janez Mesar. — Bor to vsi sadjarji! — Razne reči. — Gospodarsko novice — Vprašanja in odgovori. — Uradu o vesti c. kralj, kmetijske družbe kranjske. — Tržno cene. — Inserati.
„Kmetovaleo" izhaja dvakrat na mesec na celi poli, ter stane za celo leto 2 gold. Gg. učitelji in šolsko knjižnice dobivajo list za polovico cene.
* (18)	H	B-ja t £
priobčeni v „K m o t o v a 1 c u" i m aj o n a j b o 1 j š i I ► vspeh, kajti list jo razširjen posebno po deželi, zlasti pa v premožnejših kmočnih krogih. Zelo priporočljiv « jo „Kmetovalec" za objavljenja pri nakupu ali prodaji 4 ^ gospodarskih pridelkov, izdelkov ali potrebščin.
> gpggggggpgggppg^ ■
Št. 16750.
Ustanove.
d)
S pričetkom tekočega šolskega leta izpraznjeni ste pri mestnem magistratu 4. in 8. mesto Jernej Sallocherjevih ustanov po 50 gl. na leto.
Pravico do teh ustanov, ktere podeljuje župan Ljubljanski, imajo dijaki Ljubljanskega gimnazija, ki so na Kranjskem rojeni, ubožni, lepega zadržanja in pa pridni.
Prošnje, kterim jo priložiti krstni in ubožni list, potem spričevali zadnjih dveh semestrov vlože naj se
do J80. novembra letos
potom gimnazijskega ravnateljstva pri podpisanem magistratu.
Mestni magistrat Ljubljanski
15. dan oktobra 1887.
Za 1887 leto ima magistrat Ljubljanski podeliti stedeče ustanove:
1.	Jan. Bernardiui-jevo v znesku 80 gold. 35 kr.
2.	Jur. Thalmeiner-jevo v znesku 86 „ 26
3.	J. Jak. Schilling-ovo v znesku 73 „ 50 1
4.	Jan. Jost. Weber-jevo v znesku 82 „ 52 "
do kterih imajo pravico hčere Ljubljanskih meščanov, ki so revne, poštenega obnašanja in so se letos omožile.
5.	Jan. Nik. Kraškovič-evo v znesku 75 gold. 60 kr., do ktere ima pravico Jiči ubogega meščana, kmeta, rokodelca ali delavca Št. Peterske fare, ki se je letos omožila.
6.	Jak. Aut. Fancojevo v znesku 71 gld. 40 kr., do ktere ima pravico uboga, poštena nevesta meš-auskega ali nižjega stanu.
7.	Jos. Feliks Sinu-ovo v znesku 48 gl. 30 kr., do ktere imata pravico dve najbolj revni deklici iz Ljubljane.
8.	II. Ant. Raab ovo v znesku 200 gld. 4 kr. Do ene polovice to ustanove ima pravico ubožna in poštena vdova Ljubljanskega meščana, do druge polovice pa ima pravico ubožna, dobro odgojena in že zaročena hči Ljubljanskega meščana po poroki.
9.	Jan. Krst. Kovač-evo v znesku 151 gl. 20 kr., ktera se ima razdeliti med štiri v Ljubliani bivajoče revne očete ali vdove-matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami krivi.
10.	Helene Valentini-jeve v znesku 84 gld., ktero je razdeliti med otroke v Frančiškanski fari v Ljubljani rojene, ki nimajo starišev in še niso 15 let stari.
11.	Ustanovo za posle od neimenovanega dobrotnika v znesku 50 gld. 40 kr., ktero je razdeliti med štiri uboge posle, ki več delati ne morejo in so na dobrem glasu.
Prošnje za te ustanove vlože naj se s potrebnimi prilogami vred
<lo SO. novembra \HH7
pri podpisanem magistratu.
Mestni magistrat Ljubljanski
15. dan oktobra 1887.
>«2 O ai
'5
o M -G
c3
M
•P*
>32 •rt
'o
n
a
>CD
m «2
o
rH
C«
°	«
73	"
o	et
"a	W
i-	^
£	S
o	"—s
Pred kratkim izišli 15. zvezek nomškoga zabavnika „Doutscher Hausschatz" ima mstopno vsebino: Durch das Špiol. Roman von Robert v. VVerneek. (Fortsetzung.) — Heinrich Wadsworth Longfellow, ein moderner Romantiker. Von J. K. Lojenne. — Dor Riiuber. Godicht von A. Sehupp. — Friedrich Overbeck. Kino Lebensskizzo von Dr. Hohler. (Sehluss.) — Cardinal Mariano Rampolla, dor jetzige papstliohe Staatssekretiir.
—	Im alton Hause. Von M. Marjan. (Fortsetzung.) — Bunto Bliitter. Kin letztor Strauss von Franz Alfred Muth. — Das Unlioil in Zug. — In dor Sommerfriseho. Dom linglisclion nacherzahlt von A. Buren. - Ueber die dcutscho „Ilolzzeit".
—	Rundschau. — Allorloi. —
„Deutscher llaussohatz" je največji katoliški zabavnik s toliko poučljivo in raznovrstno vsebino, da ga bo težko enak list dosegel.
Cena ni previsoka. Volja v „Kntol. bukvami" v Ljubljani 4 gld. po pošti projoman.