Telefon št. 74. Posamna Številka 10 h. P* poŠti prejeman: za celo lelo naprej 28 K — h pol leta » 13 » — » četrt » » 6 » 50 » meneč » 2 »20» V upravnlštvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » četrt » » 6 „ — » mesec » 1 »70» Za pošiljanjenadom 20 h na mesec. •■'.v--:-*' Političen list za slovenski narod. Naročnino In Inserate sprejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vra«ajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niškib ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemši nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 33, V Ljubljani, v sredo, 11. februvarija 1903. Letnik XXXI. Državni zbor. Dunaj, 10. svečana. Znižanje državnih obresti Danes pred sejo je češki klub sklenil, da konverzijo avstrijske rente izloči iz obstrukcije. Zbornica je vsled tega slabo obiskana, galerije skoraj prazne, ker je izjemoma v zbornici mir in na dnevnem redu suhoparno finančno vprašanje. Že v dveh člankih sem vsaj približno pojasnil finančno stran tega vprašanja. Tudi današnji govorniki v tem oziru niso odkrili novih razlogov niti proti niti za konverzijo. V tem pač soglašajo vsi, da je čas ugoden za znižanje obresti od starega državnega dolga, kako daleč pa naj sega to znižanje, to previdno prepuščajo modrosti gospoda finančnega ministra, ki je znan kot veščak v finančnih vprašanjih. Češka govornika dr. P i e d 1 e r in K a f t a n sta sicer stvarno govorila, toda odprto bta pustila vprašanje, katera obrestna mera naj se določi za novo državno rento. V imenu »Slovanske zveze" je govoril dr. P 1 o j, ki je kot strokovnjak razpravljal vprašanje. V prvi vrsti je obžaloval, da se ne konvertuje vsa 4'2 odstotna renta v znesku 5026 milijonov kron, temveč le 3620 milijonov. V tem pogletlu je tudi zakon nejasen, ker še vedno ni rešeno vprašanje, v koliko so Ogri dolžni prispevati v poplačilo starega državnega dolga. Govornik dalje pogreša v poročilu samem jasnih in stvarnih nagibov, ali hoče finančni minister znižati obresti na 4%, na 3-75 ali na 3 5$. Konverzija na 3 5 % bi se mogla priporočati le tedaj, ako se more izvršiti al pari; sicer morajo škodo trpeti dobrodelni zavodi in mnogi zasebniki, ki imajo svoje novce naložene v državni 4 2 odstotni renti. Samo vojaške kavcije znašajo 24 milijonov krcn. Ko je ogrska vlada minolo leto znižala obresti od ogrske rente, je za določeno dobo let pustila občinam prejšnjo obrestno mero, da jih preveč ne oškodi. Treba je tudi uvaževati, da je avstrijske rente nad 1300 milijonov v inozemstvu in bi bila naša valuta v nevarnosti, ko bi vsi ti državni upniki zahtevali izplačilo v gotovini. Pač pa meni g. dr. Ploj, naj se začasno znižajo obresti na 4%, torej za 20 vin. od 100 K, čez 6 let pa avtomatično na 3-75%. Tako bi lastaiki državne rente mogli o pravem času vladi naznaniti, da so zadovoljni tudi b to konverzijo ali da zahtevajo izplačilo v gotovini. Konečno naglaša govornik, da se konverzija ne more izvršiti brez velike finance in da bode treba bankam za sodelovanje šteti primerno provizijo. Jaz si ne prilaščam v tem vprašanju sodbe, a jih je gotovo večina poslancev, ki bi radi dobili pojasnilo, v koliki meri je potrebno sodelovanje bank in koliko bi vsaj približno znašala provizija. Ako bi provizija raznim bankam znašala 180 ali celo 240 milijonov, kakor se sliši in čita, potem smelo trdimo, da država kravo zamenja za kozo. Čemu toliko krika za krompir ▼ oblicah ? V tem oziru smo tudi od gosp. finanč. ministra zastonj pričakovali pojasnila. Vlada mora molčati z ozirom na občutljivost borze. Pač pa je g. dr. vitez B o h m zatrdil, da je Btrah pred konverzijo neopravičen. Is tega zagotovila smemo sklepati, da vsaj za sedaj finančna uprava ne miBli znižati obrestne mere pod 4%. Vsa druga pojasnila hoče finančni minister s svinčnikom v roki dati v odseku. B i a n k i n i se je kot dalmatinski poslanec odločno izrekel proti vsaki obrestni meri pod 4%, ker bi bili v Dalmaciji razni zavodi, dežela in občine jako prizadeti in prikrajšani na stalnih dohodkih. Tako ima samo društvo sv. Demetrija v Zadru, čegar naloga je višja ženska izobrazba, nad 1 mil. denarja naloženega v državni renti. Mesto Dubrovnik ima še iz benečanskih časov do 10 milij. imetja, naloženega v vrednostnih papirjih. Če se torej obresti znižajo od 4%, trpela bode Dalmaoija ogromno škodo, dobička pa na drugi strani ne dobi nobenega, ker tudi cenen kapital ▼ Dalmaciji ne pospeši industrije, dokler dežela ne dobi potrebnih železnic. Poslan. P r a d e je v imenu nemške ljudske stranke jako spretno zagovarjal, da se avstrijske vlade pri vsaki novi nagodbi udajo vedno večjim ogrskim zahtevam. Mi moramo Pradeju le pritrditi, ker istina je, da so Ogri vedno na konju, dočim ga Avstrijci love za rep. Uzemimo le dva slučaja. Avstrijska vlada je v pozni Silve-strovi noči sklenila novo nsgodbo z Ogri. Poznejša zgodovina bode govorila, kako in zakaj. Na vprašanje »kako«, pa moremo že danes odgovoriti, da more biti pl. Szell zadovoljen sam seboj. Tako bodo skupni carinski dohodki ne glede na kvoto zginili v vreči za skupne potrebščine. Okroglo pa znašajo v Avstriji čisti carinski dehodki nad 90 milijonov na leto, na Ogrskem pa 10 do 14. Torej plača takoj Avstrija nad 80%, Ogri niti 20%. Drugo dejstvo : Avstrija in Ogrska sta bili avstro-ogrski banki dolžni 80 milijonov goldinarjev. Ogri so kratko rekli: Plačaj, švaba! Kurzni dobiček je nato znesel 4 milijone, banka sama je odpisala 16 milijonov, ostalo je torej Se 60 milijonov tega dolga. Avstrijski finančni minister — na imenu ni ležeče — je plačal 30 milijonov, ostalo je še 30 dolga. In sedaj bo naši sosedje bili toliko milostivi, da so prevzeli 9 milijonov ali 180.000 gold. na leto v 50 enakih obrokih. Kdor zna, pa zna, to moramo Ogrom pu- Btiti. Ko je pa avstrijski parlament opetovano sklenil, naj se opuitd državne mitnice, takoj ^ finančna uprava ugovarjala, češ, da ne dobi pokritja za 2 milijona kron iz državne mitnine. Govorili so še A x m a n n, dr. B y k , B e r g e r in dr. M e n g e r. Dr. Byk je v imenu poljskega kluba priporočal znižanje obrestne mere pod ker bi se b tem vobče znižale obresti od dolgov. S strogo kmečkega stališča mu moramo pritrditi, ker kmečka zemljišča v istini donašajo ob dobrih letinah 3, k večjemu 4%, tudi ako ne vračunamo delo domačih rok. Omenil pa sem že zgoraj, da bi le zamorca umivali, ko bi zvišali državne dolgove vsled provizij. Saj ne vemo, kaj nam prinese že bližnja pomlad. Berger pa je v imenu vsenemške stranke izjavil, da se protivi pod 4 % znižani obrestni meri. Tako je zbornica danes končala prvo branje konverzijskega zakona, ki se je izročil proračunskemu odseku. Finančna uprava pa pravi: Bis dat, qui cito dat. To je v tem vprašanju istina. Čimpreje je to vprašanje rešeno, tem manj bode zmede mej občinstvom in špekulacije na borzi. Pohlevno vprašanje pa je vendar le umestno: Kakor znano, prihrani si avstrijski finančni minister 13 milijonov kron na leto, ker s 1. septembrom t 1. odpadejo sladorne premije. Brez najmanjšega dvoma dovoli avstrijski parlament konverzijo 3620 milijonov avstrijske rente. Obresti se torej znižajo na leto za 7,200 000 kron, ako se določi kot nova obrestna mera 4 odstotke. Torej dobi finančna uprava okroglo 20 milijonov na leto. Kam pojde ta prihranek? O tem nas morda že danes ali jutri pouči vojni odsek, ako odobri novi vojni zakon. Ali bi ne bil že skrajni čas, da država občinam plačuje primerno odškodnino za posle v prenešenem delokrogu? To vprašanje je že davno zrelo za rešitev. Mnogi župani in njihovi tajniki že nimsjo drugega dela in posla, nego odgovarjati orožnikom, okrajnim glavarstvom, davčnim uradom itd. Drugo vprašanje je: Kdaj se v A v-striji zniža h i š n o r a z r e d n i davek, ki je »unicum« v vei Evropi? Na deželi vzame ta davek do 33 odstotkov in v mestih 45 do 50 odstotkov od dohodkov. Tretje vprašanje: Ali bode finančna uprava znižala sladorni davek? To sicer niso državne, a so ljudske potrebe. Makedonija. »Memorial Diplomat que« poroča iz Londona, da se jako živahno pošiljajo depeše med zunanjimi ministerstvi v Londonu, na Dunaju in y Petcrburgu glede reform, ki jih ima Turčija izvršiti v Makedoniji. Ruski generalni konzul v Sofiji Bah-metev je še v Peterburgu, kamor ga je poklical car, da mu natančno poroča o dogodkih v Makedoniji. Z njim je šla tudi njegova soproga, katera si je pridobila med Bolgari in Makedonci mnogo hvaležnosti zaradi skrbi, katero je posvečevala ves čas nesrečnim begunom. Gospa Bahmeteva popisuje stanje makedonskih begunov tako: LISTEK. Slovaška omladina. Novela. — Spisal Svetozar Hurban Yajansky. Poslovenil V. P. (Dalje.) Veselo je švigal plamen ček. Posamezni listi so Be krčili, rdečili, cela knjiga je bila v plamenu, bolze neizrekljive radosti, solze tajne zmage so zableščale v devinih očeh. »To je moje prvo delo 1« dejala je ter ae srčno in veselo zasmejala. Tu prihiti v sobo Lacko. »Pripravi mi perilo, Linica,« zaklical je veselo, .grem v mesto za par dnij.« Deva se je ustrašila. »Aj, aj, ti še kuriš v tako vročem letu 1 Kaj pa?« is poteguil je na pol sežgan list iz ognja. Linica mu ni mogla zabraniti. »Oj, tvoji verzi! Kaj to pomeni? Daj se poljubiti, dragri sestra, daj se objeti!« Lacko je objel svojo sestro, ta je pa skrivala vroče liee na njegovih prsih. »Zdaj ne boš več kazila našega čistega 4 / a/ / . iv' slovaškega zraka ? Izvrstno! Zata sestrica, izvrstno I Zdaj pa hitro k delu!« Oči mlade deve so zabliščale naglega, močnega žaru. Njen brat se nič več ne norčuje iz nje. Kliče jo k delu, k važnemu narodnemu delu, ki popolnoma odgovarja onim idealom, kateri napolnjujejo zdaj njeno dušo! Ona se bo udeležila pri velikem delu, pri osvobojenju stiskanib, zaničevanib, zanemarjenih ! Zdravljenje mačkov, skrb za kanarčke in sočutje z vrabci se umakne resnemu, važnemu delu ! To je bilo preveč naenkrat Glavica se ji je vrtela---Njeno občutljivo Brce ji je bilo tako močno, tako smelo, da je moral slišati strogi brat njegovo burno utripanje. »K delu, pravim!« rekel je Lacko hitro, s poudarkom, nestrpno. Linica ga je pogledala zaupljivo, ljubez-njivo. Čutila je v sebi dovolj močij; nič se ni ustrašila spojiti se z mladima neustrašenima moiema, ki sta se pripravljala na grčavo pot bojev, zatajevanja in trpljenja. »Tri ali štiri srajce mi daj, Linica, pa bitro!« Leniča je obstala, kakor okamnela. Po- tem je zajokala glasno : kajti zadnje bratove besede so jo zopet vrgle iz višave njenih mladih, še le pred kratkim vzniklih idealov hipoma v temote prozaičnega stanovanja. .. IV. Mladeniča Bta se hotela odpeljati v Za-vodje. Štefan ni umel izcela, kaj namerava tovariš. Pa njegova odločnost mu je bila všeč. Udal se je torej njegovemu bistremu razumu in njegovi trdni volji. Ko sta že konja nestrpno razgetala pred hišo, je prišel v vežo tudi stari Kralovsky z dolgo pipo v ustih. »Tedaj se hočeta vendar odpeljati ?« dejal je mladeničema. »Le jedna stotnija mojega polka bi zadostila — pa bi bil konec vsem vašim otroškim trudom.« »Oho, ljubi oče«, odgovarjal je tiho Lacko, »pred našim trudom zbeži cela armada — neumnežev in sebičnežev. Za stot-nije mi uprav malo skrbimo. Mi jemljemo stvar sumarno. Malenkosti niso v našem programu«. »Ne mešaj, Laoko, ne mešaj«, odvrnil je dobrosrčno stari dosluženec, »mi ljudje smo opice! AfTentheater, mein Sohn! Jedna opica je smešnejša in dovtipnejša — ta dobi več orehov. In potem, ali je vredno se truditi, premišljati in zidati vetrne gradove? Stopite raje doli, pa se napite z menoj v svetem miru! škoda vašega truda, kozarec vina je boljši!« »blišal boš o naju iz Zavodja«, rekel je mrzlo Lacko, vzel v roke vajeti in švignil z bičem. »Norca!« mahnil je z roko stari vojak, »uganjal sem tudi neumnosti, dokler sem bil Se kadet —«. Linica je zaslišala očetove besede, stoječ za steklenimi durmi. »Nista norca, oče!« potegnila se je zanju z odličnim, ginjenim glasom, »hočeta biti v narodu več kakor lenuha in nekoristna požeruha!« Kralovsky se je kar začudil. Pogledal je na hčerko: Odkod oni škrlat na obrazu, odkod oni ogenj v očeh? Kaj se je zgodilo s Linico, katera je bila vendar vedno vesela, vedno nagajiva ? Kakošno so te besede i njenih otroških karminovih ustnic? (Dalje.) »Grozni strah, ki je zavladal med prebivalstvom zaradi turškega nasilja, je gnal ljudstvo, da je začelo bežati. Vse je bežalo, kdor se je mogel le gibati, ne glede na to, da leži v gorah visok sneg in vlada strupen mraz. Ljudje so bežali, kakorini so ravno bili: brez priprav, brez gorke obleke; možje in otroci so skoro vsi gologlavi. Brez dvoma jih je mnogo zmrznilo. Mnogo jih je pribe-žalo v Bolgarijo premraženih, raztrganih, z aevajočimi ranami. Nekateri so imeli nohte izdrte z žarečimi kleščami. Dvema otrokoma, enemu 1 */« letnemu in enemu dietnemu, so Turki raztrgali usta. Dva druga otroka so Turki oslepiti s tem, da so ju držali k ognju toliko časa, dokler se jima niso oči razpo-čile." Ruski listi pišejo vedno odločnejše za Makedonijo. Ze se nabira po uredništvih denar, in javno mnenje je vedno bolj za vojsko proti Turkom. Sploh je položaj danes skoro ravno tak. kakor je bil pred osvoboditelj no vojsko L 1875. Dopisnik »Pans Nnuvelles" poroča, da je tudi katoliški nadškof na Bolgarskem Me-nini izjavil, da je splošni vstanek v Makedoniji spomladi neizogiben. Novi veliki vezir se ne nadeja ničesar od »reform«. .S. Petersburgskija Vedomosti« priobču jejo oklic makedonskega vstaškega odbora, ki poziva vse svoje pododbore na delo za prihodnjo spomlad. Posebno jih poziva, naj nabirajo tudi denarnih sredstev, obleke itd. Člani Mihajlovskega vstaškega odbora so od. šli v razna bolgarska mesta, kjer prirejajo shode in nabirajo denar. Polkovnik Jankov je govoril v Plevni. Iz Makedonije prihaja vtdno več beguncev na bolgarska tla. Bolgarska se je obrnila do Turške, naj Turčija beguncem dovoli prest povratok, a Turčija ni nič odgovorila. Bolgarska je radi oboroževanja Turške v silnih škripcih. Na eni strani ima medene obljube Lambsdorffovih reform, na drugi strani pa ji grozi Turčija. Radi oboroženja Turške je bolgarsko prebivalstvo silno ogorčeno in zahteva od vlade, da stori proti temu odločne korake. Ker je bolgarska vlada vezana na LambsdorlTove rbier, godbo zložil Jaqu»s Oflanbach. * Operni pevec Naval, naš rojak, poje 23. t m. v Bosendorferjevi dvorani na D u n a i u , kjer priredi pevski večer. * Skrivnost krščanske umetnosti. Marcjuis Cnspolti je pred kratkim predaval v Parizu o »skrivnosti krščanske umetnosti«. Rekel je med drugim: »Vsi veliki krščanski umetniki so bili ponižni. Ideja Dantejeva izvira iz ideje Frančiškove. A'i bomo mi doživeli preporod in probujenje krščanske umetnosti v XX. stoletju? Povračanje k dušev-nosti v izrazu nam dajo upanje. Drugo znamenje, da se poživi krščanska umetnost, je veliko versko gibanje, katero je sicer še nejasno, a je vendar očitno. A pred vsem jo treba, da se umetniki vtope v onega duha ponižnosti, ki je navdajal Fra Angelica, Frančiška in Danteju. I i tega bo vzraala nova visoka umetn"Bt. « Izpred sodišča, Ne v č , zakaj ga je, V Pavlinovi gostilni v Mostah pili so fantje iz Mengša, katerim se je pridružil tudi Nande Lap. delavec iz Most. Vračajoči se skozi vas Suho-dole zapaziM so Mengšani, da tečejo fantje iz Most in Ž a j za njimi, na kar so tudi ti stekli. Pri tej priliki brez vsakega povoda in brez prepira sune Lip z odprtim nožem Mengšana Jožefa Šusterja v hrbet in ga po tem še s pestjo parkrat po glavi udari, kar tudi sam priznava. Sodišče mu je priznalo 4 meseca težke ječe. — Kamenje je deževalo. V Fakinovi gostilni na Bal-skem bili so zvečer dne 6 junija pr. I. pre mogarji židane vole. Iz gostilne grede sta dva polomila Smukov plot. To pa lastniku Martinu Smuku ni bilo všeč, posebno ga je pa razburila opazka premogarja Franceta Borštnarja, zakaj da on trpi, da se mu taka škoda dela. To pa je junaka Smukovega plota, Jakoba Zoreta, tako razburilo, da sta sta z njegovim tovarišom jela kamenjo metati proti Bjrštnarju. A tudi z nasprotne strani je jelo dežiti kamenjo. Jakobu Zorcu priletel je kamen n« usta ter mu izbil pred nje zobe. Delavec T>ne Peško in Ivan B:ir štnar sta bila v tem boju posebno prizadeta in še o Martinu Smuku se je trdilo, da je nosil kamenje v predpasniku. Zore je trdil, da dobro vč, da ga je kamen, vržen od Peskota, zadel na usta ; kot priča zaslišani orožnik je pa pri obravnavi odločno izpovedal, da bo je po končanem boju Zore sam izrazil, da storilca ne pozna. Ker je bilo dokazano, da sta se Peško in Ivan BorStnar dejansko udeležila boja, obsodilo ju je sodišče vsneega na štiri tedne ječo. Martina Smuka pa je sodišče oprostilo. — Za lopato sta se ruvala. Jože Go« gala, hlapec na Dovjem, je v tovarni za cement zmetaval premog. Ker pa ni imel svoje lopate, vzel si je Matevž Koširjevo. Na tega poziv, naj da lopato nazaj, pričel je Gogala kleti ter sunil z njo Koširja v ramo. Začela sta bb ruvati za lopato, in ko je Košir rekel, da gre zadevo naznanit poslovodji, žugal mu je Košir, da ga mora Se danes za-klati, če je prav tri leta zaprt. Obdolženec se zagovarja s pijanostjo; obsojen je bil na štiri mesece težke ječe. — O t i nesrečna ljubezen. Delavec Andrej Rant se je zagledal v Lebnovo deklo Je-rioo. Ker pa ta ni marala zanj, pretil ji je že preje, da ji bo nekaj naredil. Zvečer dne 3. januvarija je vrgel skozi okno v njeno spalnico kamen, kateri je priletel s tako silo, da je Jerica vsled strahu par dni bolehala. Gogala pravi, da je neko veliko skalo s tako močjo vrgel ob tla, da je zmrznjena zemlja odškropila in prebila okno. Ker ta izmišljeni zagovor ni obveljal, obsojen je bil na štiri mesece težke ječe. — V Ameriko jo je pred tremi leti popihal Janez Jernejčič iz Slivoe pri Rakeku, ne da bi bil čakal nabora ; sedaj se je pa vrnil sam nazaj ter bo moral to nadomestiti, kar je zamudil, vrhu tega je bil pa še obsojen na deset dni zapora in na 10 kron denarne globe. Kazne stvari. Najnovejše od raznih strani. Š t r a j k v Kadiksu. Arsenalski delavci in pekovski pomočniki so stopili v štrajk, železniški delavci se jim pridružijo.— S t r a j k v Barceloni. O poskusu, da bi se polastili delavskih voz, je prišlo med štrajkovci in redarstvom do spopada, v katerem sta bila ranjena po strelih iz revolverja en redar in en voznik. Eaega štraj-koveev so zaprli. — Atentat na p a -trijarha Ormaniana. Provzročitelj atentata na patrijarha Ormaniana, Kačikijan, in eden njegovih sokrivcev sta obsojena na smrt Od štirih soobtoiencav so trije obsojeni v razne kazni; dva od njih v dosmrtno ječo. En soobtoženec je rešen obtožbe. Štirje poslednji so priznali, da jim je bil namen, izsiljevati denar iz armenskih odličnjakov.— Važna iznajdba. Kakor javlja »Agen-zija Stelani«, je neki delavec imenom B»ra-bino v Rimu iznašel napravo, b katero se lahko najde mesto, kjer sa je kaka ladija potopila in sa ladija lahko vidigne. — O pro-Š č e n i morilec. Porotno sodišče v BesBtorczebangu je oprostilo posestnika Chal-muleka, ki je umoril ljubimca svoje žene. — Slepar s p 1 e meni t ašk i m i diplomami. V Pragi se začne te dni pravda proti Jožefu Mejtskemu, ki je pona rejal plemenitaSke diplome. Pravda bo trajala kake tri tadne. /uslišanih bo mnogo prič, med njimi tudi češki miniBter Rezek. — Izseljencev v Ameriko je iz Avstro - Ogrske vBak dan 500 do 600. — Časopis na morju. Reuterjev brzojavni urad oddaja sedaj potom Marconije-vega brezžičnega brzojavljenja na morje nekaterim ladijam svoje brzojavke, katere potem obesijo na ladije v salone, da so potem potniki, ako tudi visoko na morju, obveščeni o najnovejših stvareh. — Strašna rodbinska drama. V Tablatu pri St. Gal-lenu je naki Miiller ustrelil svojih pet otrok, svojo ženo in sobe vsled bede. — Potres so čutili, kakor se poroča iz Sirakusa - Mo-dica. — Zadavil je v Vratislavi delavec E-nst Vollmann deklico Klaro Jargosch in ji oropal 10 kron. — Ruski H u m -b e r t. V Petrogradu so prijeli nekega Nikolaja Mihajlova, ki ie osleparil na »ličen način, kakor pariški Humbertovi, ljudi za 11 milijonov rubljev. — Napadalec na belgijskega kralja, Rubino, je bil v Bruselju obsojen v dosmrtno ječo. — Velika povoden j. Ie Glasgo\va se poroča: C!yde je izstopila preko bregov. Škode jo več tisoč funtov šterlingov. Hiše so se porušile, ceste so pod vodo. — Sodnik slepar. Sodni svetnik Soos v Budimpešti je v aodni preiskavi, ker je raznim strankam izsilil denar in jih ogoljufal v uradu. Princezinja Lujiza je pisala bavarski' princezinji Terezi pismo, v katerem pravi, naj saški dvor hitro odloči o njeni usodi' ker življenja prostovoljne jetnice na more dolgo prenesti. Iz Draždan se poroča, da je v nekem ondotnem hotelu princezinja že naročila sobe. Obravnavo o ločitvi zakona so prekinili, ker bodo zdravniki prej izdali izjavo o duševnem položaju prince z i n j e. Zdravniki so označili njen duševni položaj kot »psychopathia hysterica« in pravijo, da se svojih dejanj ni zavedala. S tem hočejo ugladiti pot do sprave in do njenih otrok. Zdravniki pravijo, da utegne prezgodnjo poviti in da bi potem nastala nevarnost Z3 mater in otroka. Giron bo šel v Ameriko in ima ža vožnji listek (!). Menda je to tudi v pogojih, za katere je dobil pol milijona Irantov. Sicer pravi, da so nikakor za vedno no poslavlja. Princezinji še vedno piše, a ta teh pisem ne dobi več v roke. Stariši princezinje so stavili Sledilno milo z znamko „jalen" je izredno dobre kakovosti, je jako izdatno ----------------- ■ in zajamčeno čisto. Naprodaj je po vseh boljših prodajalnicah tacega blaga. 62 25-4 Paziti je na gorenjo varstveno znamko. princezinji naslednje pogoje : 1 Gironu se mora popolnoma odpovedati. 2. Stariši določajo, kje sme princezinja odslej bivati, in tudi določijo osebe njenega spremstva. Kralj saški noče baje o sporazumljenju nič slišati in hoče, da se ne ie prestolonaslednik, ampak tudi njegovi otroci, katerim je mati princezinja Lujiza, izključijo od prestolo-nasledstva. Prestolonaslednik svoje žene ne more pozabiti. Iz Amerike so došle princezinji večja denarne pošiljatve. Sv. oče ji je pisal pismo, v katerem ji daje očetovske nauke in svarila. Drugi viri zopet poročajo, da je Giron dobil od princezinje Lujize v Bruselj pismo, v katerem mu naznanja, kje in pod kakim imenom bo stanovala v Švici. 0 tej aferi dohaja v svet toliko nasprotujočih si vesti, da ni iragoče poizvedeti resničnega položaja Radi afere so v Draždanih odpovedane vse cficijelne predpuetne veselice. Neki ameriški impresarij je ponudil Gironu pet sto mark za vsak večer, kadar se pokaže obč n-stvu. Res amerikansko! Giron bode svoje doživljaje spisal in izdal v posebni knjigi; priredil jih bo bržkone v prav senzacionalen roman. Svetovaclavska. Na zadnjem zborovanju se je trdilo, da se da konkurz odvrniti samo v slučaju, ako člani zlože še dva milijona kron. jVlesčans^i J^lub danes ob pol osmi uri s ve čer prcdpustni zabavni večer. Svira vojaška godba. Tftlttor&ka m brzojavna Krško, 11. febr. Strašanska razburjenost med liberalci, grozovita nevolja nad Romihom. Za danes odločena volitev tretjega razreda preložena na 19. februarija. Priprava za volitev nezakonita. Imenitna blamaža veleučenega doktorja in župana! Dunaj, 11. febr. (C. B.) Vojni odsek je nadaljeval nadrobno razpravo o kontingentu vojaških novincev. Dunaj, 11. febr. „Slovanska zveza" je imela danes sejo, v kateri je sklenila, da bo glasovala proti vojni predlogi. Dunaj, 11. febr. (C. B.) Nadvojvo-dinja Elizabeta, mati španske kraljice-vdove, obolela je za vnetjem desne plučne polute. Nevarnih znakov doslej ni. Dunaj, 11. febr. (C. B.) Budgetni odsek poslanske zbornice je razpravljal o konverziji'rent. Finančni minister je podal zaupna pojasnila. Dunaj, 11. febr. Danes ima sejo od 10. ure dopoludne do 6. ure zvečer proračunski odsek, ki bode rešil predlogo o konverziji. Tudi vojni odsek ima danes sejo. Poslanska zbornica bo jutri in v petek skoro gotovo obravnavala o konverzijski predlogi. Konjice, 11. februv. Notar Kocbek od mrtvouda zadet umrl. Pogreb bo v petek. Semlin, 11. febr. (0. B.) Srbska kraljeva dvojica je na potu v Krušedol dospela sem. V cesarjevem imenu jo je pozdravil ban. Bruselj, 11. febr. Giron je danes nenadoma odpotoval v Genf. Pred od- hodom je dejal, da mora preprečiti, da bi prinoezinjo Lujizo zaprli kakor prin-cezinjo Koburško v blaznico. Bruselj, 11. febr. Giron je pozval dva gospoda, s katerima je hotel v kavarni igrati karte, na dvoboj. Ko se je Giron gospodoma predstavil, sta gospoda odložila karte in mu pokazala hrbet. Bruselj, 11. febr. Bivša carica meksikanska Karlota je imela včeraj jako hud napad njene bolezni. Danes ji je nekoliko odleglo. Draždane, 11. febr. Napram vestem, da se je zasedanje posebnega sodišča, ki razsoja o ločitvi zakona prin-cezinje Lujize, preložilo, se poroča, da bo sodišče imelo sejo jutri ob 10. uri dopoldne. Petrograd, 11 febr. Nedaleč od vasi Sudak v oRraju Sebastopol so roparji umorili rodbino, obstoječo iz sedmih oseb. in jo oropali. Zofija, 11. febr. Vojni minister je odredil, da se oni, ki so bili potrjeni 28. preteklega lijeseca na naborih, takoj odpokličejo v vojake, ker preti Bolgarski nevarnost radi mobilizacije turške vojske. Zofija, 11. februv. Sarafov, o katerem so nekateri listi poročali, da je odpotoval v Pariz, je z močno četo udri v ilakedonijo. Beligrad, 11. febr. Eezervisti so dobili povelje, naj bodo pripravljeni za slučaj mobilizacije. Neapolj, 11. febr. Pravda Krup-pove rodbine proti laškemu socialno-de-mokraškemu listu »Propaganda" se vrši 17. t. m. Lise bo zagovarjalo več odvetnikov. London, 11. febr, H katastroli na družabnih otokih se poroča, da je v valovih zginilo 15.000 ljudij, mej njimi mnogo Evropejcev. Pariz, 11. febr. Vojni minister je častnikom strogo prepovedal, da ne smejo nič poročati časnikom o ponovljeni Drey-fusovi aferi. Tanger, 11. febr. Vrše se zopet hudi boji mej četami marokanskega sultana in pretendentovimi četami. Pretendent je dobil pomoč od meje Sahare, odkoder je s četami prikorakal njegov sin. MRANČIŠKA JOŽEFA* GRENKA VODA Je edino prijetno užitno . naravno čistilo. Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746-0 mm a J Cas opa-O j zoran j a 8 tanje barometra. t mm. I Tempe-ratum j po | Vetrovi. Celsijn ' Nebo « d S S M ► »S 10! P tvoA 753-8 3-0 | si. sever oblačno 0, 7". 111 . fljutr. I (b' II —3 4 I si. jug I megla |2. popol.j 746 2 I 6 8 I sr. svzh. | del. obl. SredDja včerajšnja temperatura 2*7° normale, —0- Stavbišča na prodaj. ZemljiSče v Ljubljani, Škofijska pri stava imenovano, katero ima 54.347-542 površine, je na prodaj bodisi celotno ali pa po parcelah, kakor jih je mestni magistrat odobril. Več se iz\6 pri gospodu Josipu Jegliča, ravnatelju »Gospodarske zvez e". 167 l-l JIH registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. i, v Knezovi Hiši, obrestuje hranilne vloge po 110 (J5_24 4X L odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od o. do 12. ure dopoldne. Poštnega liraniliiičnega urada št. 828.40(5, Telefon štev. 57. i« <5*rd) Emajlirani higijenični I®> IJ se vsi I mm i I se dobivajo najcenejše pri Karol Kavšek-a nanl. ^ehneides' d % eroviek 164 4-i Ljubljana, Dunajska cesta 16. tfomi jelejninar in jpeceri$t, vojaščine prost, Želi sedanji prostor prameniti; blagohotne ponudbe pod .,zvest 7U" na upravništvo tega lista, 151 4—3 —— Dobiva se v vseh knjigotržnicah —— MALI VITEZ Pan Volodijevski Zgodovinski roman, spisal H. Sienkiewicz * Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. Roman izide, bogato ilustriran, v 20 do 25 se-šitkih po 40 h. Vsakih 14 dni se izdaja en sešitek. ————— Založila knjigarna ——— Kleinmayr & Bamberg v IJubljani. 111 20-4 Senzačni liker* fflonfe Crisfo ppve vrste. | Velika posebnost med likerji čudovitega okusa kirepealo za želodee. « Na prodaj v vseh boljših prodajalnicah s kolonijalniin blagom in delikatesami. Josip Arclileb in drug desHI. na par v PRAGI. Odlikovan 8 84 prvimi svetinjami. 136* 20-20 Prva tržaška destilerija za konjak Camis&Sfock v Barkovljah pri Trstu priporoča domači zdravilski konjak po francoskem sistemu samo v izvirnih steklenicah, z nadzorstvenim zamašenjem preiskovalnice za živila in sledila Dunaj IX, Spitalgasse 31, ki je odobrena od vis. c. kr. ministerstva notranjih zadev. 1 steklenica 5 K, l/, steklenice K 2 60. V Ljubljani se dobiva pri tvrdkah: J. Jebačin, Kham & Murnik, S Kordin 22 30-11 A. Lilleg, A. Sarabon, Viktor Schiffrer, F. Terdina iMUjatslj in odgovora! arilnik: •f..l|M«l|.ŽItalfc. Xiak .fUtolilk« Tiskarna* v Ljubljani.