Naročnina mesečno 25 Din. za inozetn-•tro 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi oL 6/111 VENEC ček. račun: Ljubljana it 10.650 ia 10.549 za inserate« Sarajevo Itv. 7565. Zagreb itv. 59.011, Praga-Dn naj 24.797 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2994, 2994 1» 2050 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2999 Izhaja vsak dan ijutraj, razen ponedeljka iu dneva po prazniku Teden Rdečega kriza Vsako leto od 20. do 26. septembra se po celi državi praznuje teden Rdečega križa. Letos je ta proslava šc posebno slovesna, ker je združena s proslavami 60-letnice Srbskega Rdečega križa, iz katerega je po prevratu nastalo Društvo Rdečega križa kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, oziroma pozneje kraljevine Jugoslavije. Rdeči križ ie državna dobrodelna organizacija, katere prvotni in še vedno' glavna namen jc, skrbeti za tiste, ki so v obrambi domovine obnemogli v naporih in bi bili prav od vseh zapuščeni ali pa prepuščeni slučajnemu usmiljenju, ako skrb za rije ne bi bilu organizirana pod enim vodstvom, ki more lajšati človeško gorje po vsem območju države. Velijo stoletij je minulo, strašne vojske so bojevali narodi med seboj in nepregledna množica ranjencev je po bojiščih vsega sveta zdiho-vala v smrtnih mukah, preden je v prvih začetkih prišlo do izraza prepričanje, da ni samo dolžnost državljanov, da branijo državo in da dajo za njo tudi zdravje in ceio življenje, ampak da je tudi dolžnost države, da tiste državljane, ki je ne morejo z orožjem v roki branili na mejah, združi in poučuje, da pomagajo lajšati gorje bojišč. In zopet je preteklo veliko stoletij, preden se je res izpeljala organizirana pomoč ranjencem, pohabljencem in vsem vojnim žrtvam in slednjič še sirotam, materam in otrokom, ki so sc zaradi varnosti države morale odpovedati zdravim moškim rokom, ki so jih doslej vzdrževale. V starem veku jc bilo sicer junaško umreti za domovino, pesniki in pisatelji so slavili mrtve junake in kiparji so jih upodabljali, da se jc mladina navduševala ob njih za nove napore, toda ranjenec je bil — razen prav redkih in osamljenih primerov zasebne pomoči — izven interesne sfere vojskujočih sc držav. Država jc nabirala vojake in jih ob-oroževula in vzdrževala, dokler so mogli biti vojaki, kogar pa je krutost orožja pahniia v onemoglo nebogljenost, iz katere si sam ni mogel pomagati, za državo ni bil več važen, kjer jc obležal, je čakal hudega konca. Z napredkom kulture je počasi rastla in sc krepila tudi zavest, da ic tudi ranjenec ali stalno pohabljeni šc vedno državljan in s strani države vreden vse skrbi in nege. V prvi šleski vojni, med Avstrijo in Pru-sijo, i. 1711.. sta se prvič pogodili obe vojskujoči sc državi, da bodo ranjence in bolnike brez ozira na lo, h kateri vojski so v zdravem stanju spadali, zdravili zdravniki obeh stremi. In tako jc vsaka vojna — tega sredstva mednarodnega obračunavamo sc šc ni posrečilo črtati i/, dolge vrste človeških nadlog, čeprav spada med tako hude, kakor »kruga in lakota« — v čimdalje groznejši luči pokazala, kako nujna je organizirana skrb za ranjencc. Toda lc počasi je človeško usmiljenje prodiralo v človeško krutost, da bi blažilo gorje in da hi sc država oddolžila tistim, ki so 7.a njo pustili na bojšču svoje zdrave sile. Sc po bilki pri Leipzigu I. 1813. jc 2000 ranjencev ležalo celih osem oni po bojiščih, nc da bi kdo komu prinesel grižljaj kruha ali požirek vode, kaj šele, da bi jiim kdo celil rane. Danes pa jc skrb za zdravje med moštvom in skrb za ranjence žc posebna stroka vojske, ki jo skoro po vseh državah vodi Rdeči križ. Zato jc: popolnoma razumljivo, da vse države smatrajo podpiranje Rdečega križa za državljansko dolžnost iti da hočejo k njegovemu delil pritegnili čim širše sloje. Z dovršenostjo vojnega oirožju raste tudi območje njegovih žrtev. Nekdaj jc bila bojna črta nekaj točno opredeljenega in skoro začrtanega, danes tc ostre meje m več. Vsa napadena država je bojno polje, povsod vojna lahko zahteva svoje žrtve, zato mora bili tudi po vsej državi organizirana skrb za nje.. To jc eden izmed najmočnejših razlogov, zakaj vsi, ki jim je skrb državljanov pri srcu in ki poznajo človeško brezobzirnost, kadar sc razboholi v vojni vihri, tako zelo žele, da bi široke množice sodelovale pri Rdečem križu m sc pod -njegovim vodstvom poučile. kako se jc mogoče kljub rafiniranosti modernega napadalnega orožja do največje mere obvarovali pred njegovo učinkovitostjo in da bi se obenem čim več posameznikov po vseh raztresenih krajih države „osposobilo za strežbo bolnikov in ranjencev. Danes ne zadostuje več nekaj sanitetnih kolon, ki se pomikajo za borbeno vojsko, obložene z vsem. sanitetnim materialom, saij je najbolj oddaljena vas nenadoma lahko v najhujšem bojnem metežu. Danes vojak ni samo tisti, ki gre v predpisani uniformi na bojno črto ali na mejo države, ampak vsak, tuzcmec ali inozemec, Id se nahaja znotraj državnih meja, oziroma bojne črte, brez ozira na spol in starost zato ludii ranjenci ne bodo prihajali samo iz vrst pravih vojakov, ampak iz vrst državljanov sploh. Prav zato je pomen Rdečega križa čimdalje večji, njegovo področje se je z vojno tehniko vred, v kateri ie poosebljena brezobzirna želja po zemlji in njenih bogastvih, raztegnilo z nekdanje omejene bojne črte na vso državo, kot korektiv človeške krutosti, kot dokaz, da oslane v človeku tudi v dobi največje razrvanosti, ko so navidez vse strasti razproščene, šc vedno nekaj dobrega in usmiljenega, s čemur hoče popraviti in omiliti, kar je mrtvo orožje hotelo uni- Napak bi bilo, ako bi gledali v Rdeccm križu samo dobrodelno organizacijo, ki malomarno čaka prve vojne, da bi šele takrat začela izvrševali svoj vzvišeni namen. Spričo velike socialne revščine, brezposelnosti in stanovanjske bede ie Rdeči križ kar po naravnem toku razmer postal splošna človeška organizacija, ki jc s svoflo dobrodelno roko vedno v akciji. Ni ga skoro leta, da nc bi tega ali onega dela človeštva zadela kaka velika naravna nesreča, takrat jc Rdeči knz vedno takoj pripravljen, da priskoči na pomoč. Tudi mi v naši ožji domovini smo bili ze večkrat, zlasti ob velikih poplavah ali požarih deležni skrbi Rdečeqa križa, kar je vse hudske množice prepričalo, da Rdeči križ ni organizacna, ki bi hranila dobrodelnost za čas morebitne voine, a m prit jo izkazuje ob vsaki potrebi, udarcc nesreče ic vedno hud, v vojnem ali mirnem stanju, in pomoč jc vedno nekaj tolažilnega. Naivecu pomen te ustanove je v tem oziru v meni mednarodnosti. Človeštvo jc po Rdečem knziii na neki način združeno v eno družino kjer brat bratu priskoči na pomoč, čeprav tu delno kontinenti in morje. Španija federalna Hude posledice za vso Evropo London, 22. septembra, b. Davi so prispele v London alarmantne vesti, da se vlada Larga Ca ballera pogaja za popolno reorganizacijo španske države, ki bo proglašena kot federativna kmečko-delavska republika. Verjetno je, da bo sedanji ministrski predsednik Caballero prevzel kot predsednik strokovne zveze predsedstvo v projektiranem narodnem svetu. Vsa državna uprava bo formalno razpuščena in bo prenesena na posamezne zvezne republike. Razen tega se bo takoj sovjetska republika sestavil vrhovni vojni svet za vso Španijo, ki bo prevzel vrhovno vojno poveljstvo nad vsemi vojaškimi silami Španije (v kolikor se nahajajo na področju, ki je še pod upravo madridske vlade). Gornjo informacijo potrjuje poluradna agencija Radio, ki trdi, da je snoči ministrski predsednik Caballero dolgo kcnferiral s predstavniki dveh najmočnejših sindikalističnih organizacij glede razve-Ijavljenja stare in sprejema nove ustave. Na ta usodejiolni korak se je moral ministrski predsednik Largo Caballero odločiti radi energične zahteve anarhističnih in komunističnih krogov, ki zahtevajo takojšnjo ustanovitev federativne kmečko-delavske španske republike po vzorcu Sovjetske Rusije. V novi republiki bo srednji stan poponoma izključen in izključeni bodo tudi vsi višji krogi, vsa cblast pa bo izročena delavcem in kmetom, ki bodo takoj pričeli s kolcklivizacijo zemlje. Anglija skrajno razburjena London, 22. sept. b. V tukajšnjih vladnih in gospodarskih krogiii so povzročile vesti iz Madrida, da namerava sedanja vlada spremeniti usta-vo in ustanoviti novo federativno kmečko-delav-sko republiko, veliko vznemirjenje in senzacijo, ker se angleški državni in privatni kapital boji ogromnih izgub, ki bi jih utrpel s takšno rešitvijo španske vlade v Madridu. Angleški privatniki iu država imajo v raznih španskih industrijskih in gospodarskih podjetjih, zlasti pa v rudnikih naloženih okoli 500 milijonov funtov iu je njih razburjenje popolnoma razumljivo. Grozi pa še druga škoda. V angleških krogih resno poudarjajo, da bi proglasitev federalne republike, ki bi se eventualno raztegnila tudi na špansko kolonije, mogla imeti usodepolne posledice ne samo zii angleške, temveč tudi za kolonije vseh ostalih držav. V Londonu so bili sicer pripravljeni na izne-nadenja, takoj ko je prevzel v svoje roke predsedstvo vlade Largo Caballero, toda potem, ko je vlada v Barceloni dovolila Levu Trockemu, da se sme nastaniti v Španiji, jo šele poslalo čisto jasno. v kakšno smer se /.na obrniti notranja poli-fika sedanje španske vlade. Iznenadenje jc prišlo skoraj nepričakovano, prekmalu. V sedanji težki dobi mednarodnega gospodarstva angleška vlada nc ho nikdar dovolila, da se v Evropi ponovi primer sovjetsko Rusijo, da j e z eno samo potezo zbrišejo v novi sovjetski državi vsi državni, komunalni in privatni dolgovi, tcin-icč se bo proti temu uprla z vsemi silami, zlasti šc, ker so poleg investiranega kapitala ogroženi šc tudi njeni kolonialni interesi zaradi nevarne preosuove notranje državne ureditve. Poleg vsega tega hi se s proglasitvijo federalne kmečko-delavske republike v Španiji znatno o in a j a I o ravnotežje na Sredozemskem morju, ker bi se pričela v vso stvar zelo aktivno vmešavati sovjetska Rusija. Nobenega dvoma ni, (la bo madridski eksperiment usodepolno deloval na bodočo politiko angleške vlade. Že snoči so opazili, da je imel zunanji minister Anthony Eden zelo dolgo konferenco s portugalskim zunanjim ministrom, vendar pa se o vsebini te konference ni moglo ničesar zvedeti. Francoska vlada v najhujših skrbeh Pariz. Proglasitev španske sovjetske republike je ludi v tukajšnjih vladnih in političnih krogih povzročila presenečenje in veliko nejevoljo. Korak Larga Caballera, ki je bil brez dvoma storjen pod pritiskom komunistov, bo imel zelo hude posledice in bo zelo poslabšal mednarodni položaj. V prvi vrsli se francoska vlada boji, da ne bi Anglija sedaj odkkrilo stopila na stran špmnskih nacionalistov in jih direktno podpirala preko Portugala. To bi potem imelo neizogibno za posledico skrajno poslabšanje odnošajev s sovjetsko Rusijo in nevarno pregrupacijo vseh evropskih oziroma mednarodnih sil. V krogih vlade se korak madridske vlade označuje kot brezprimerna taktična napaka, od kalere bo imela korist samo reakcija. Razburjenje v Parizu se ne da prav popisati in telegrafski ter lelefo- nični razgovori z Barcelono in Madridom se vršijo drug za drugim. Govori se, da se zbere ministrski svet pri predsedniku republike. Rdeči teror Pariz, 22. septembra, b. Agencija Radio poroča iz Madrida, da ie bil bivši španski minister za notranje zadeve Alfonzo Salazar obsojen na smrt. Obsodba je bila davi že izvršena. Bivšemu notranjemu ministru očita sedanji rdeči režim v Španiji, da je vedel za zaroto upornikov, da pa jo je celo zagovarjal in podpiral, namesto da bi obvestil o tem takoj legalno vlado, katere član je bil. Berlin, 22. septembra. AA. (DNB.) Iz Saint jcana dc Luža poročajo: Se zmerom je negotova usoda skupine otrok iz Saragosse in Cato-taida, ki se je že od junija meseca mudila v nekem letovišču pri Orionu. Nacionalistične čele jih po zavzetju mesta niso našle. Očividci izjavljajo, da so rdeči naložili otroke ponoči iz postelj v tovorne avtomobile in jih odpeljati v neznano smer. Ker nihče nc ve, kaj se jc tem otrokom pripetilo, so njihova starši v Saragossi v velikih skrbeh. Nacionalisti bodo dali Baskom avtonomijo London. 22. septembra, b. Vzporedno s špansko vlado v AAadridu dela tudi nacionalna vlada v Burgosu na reorganizaciji španske države. Tudi vlada v Burgosu je izjavila, da je pripravljena proglasiti Španijo kot federativno republiko odnosno zvezno špansko državo. Zaradi tega sc v San Se-bastianu že vodijo jiogajanja z baskiškimi nacionalisti. V predlogu španskih upornikov, ki imajo začasno vlado v Burgosu, se predvideva, da bo vsaka zvezna država imela v vladi po enega zastopnika. Pogajanja z baskiškimi nacionalisti so žc toliko napredovala, da je v Burgos odpotovala baski- ška delegacija, da podpiše pogajanja z generalom Francom. Ce pride med vlado v Burgosu in baskiškimi nacionalisti do sporazuma in če bo vlada v Burgosu zares proglasila zvezno državo, se bodo boji na severu bržkone končali brez nadaljnega prelivanja krvi, ker bodo baksiški nacionalisti, ki jim gre samo za avtonomijo, hitro obračunali z anarhističnimi in komunističnimi elementi v vseh severnih pokrajinah Španije, kjer hočejo pristaši rdeče fronte še vedno Idjub številnim j>orazom nu diti odjjor belim četam. Prodiranje proti Madridu Pariz, 22. septembra, b. Po vesteh iz Španije prodirajo čete podpolkovnika Yague brez posebnega odpora naprej. Za Santa Ollulio so zavzele bele čete sedaj še Marqucdo, ki leži soverozapad-no od Tolcda. Ccte podpolkovnika Vague so sedaj le še 15 km od Toleda. Miličniki so povsod v obrambi in se z velikimi žrtvami brez uspeha upirajo prodiranju upornikov. Zaradi nevarnega položaja jo vlada poslala iz Madrida močnejše oddelke, da ustavijo čete, ki prodirajo proti Tolcdu. S tem pa je oslabljena fronta pred Madridom, ki je tudi ogrožena po novi skrbno pripravljeni ofenzivi uporniških čet. Kadeti v Alcazarju sc še vedno branijo in so I nazaj. ponovno odbili nekaj naskokov rudarjev, ki ob-Icgajo trdnjavo. Na aragonskem bojišču ni bilo znatnejših lx>rb. Uporniki so odbili vse naskoke vladnih miličnikov na Saragoso in Huesco. Uporniki poročajo, da je v Barceloni prišlo do uj)ora in miličniki odklanjajo, da bi Sli nn razna l>ojišča v Saragosi in Huesci. Burgos, 22. septembra, b. Uporniške čete so zopet zasedle balearski otok Idiso. Vladne čete niso dale skoraj nobenega odj>ora. Na sektorju pri Huesci so čete generala Mol-leja prešle v ofenzivo in prebile prvo bojno črto vladnih čet. Miličniki so se umaknili za 15 km Abesinija zmešala velesilam VSe račune Italija izstopi iz zn? Ženeva, 22. septembra, c. Danes se je borba proti Abesiniji nadaljevala Abesinski problem skušajo sedaj potopiti v labirintu procedure. Vendar pa gre to zelo težko in danes se še zmeraj zdi, da so male države, ki zahtevajo v abesinskem vprašanju načelno odločitev, odnesle lepo zmago. Velesile so danes morale pristati na to, da se bo nbesinsko vprašanje reševalo še pred mednarodnim sodiščem v Haagu. Borba je trajala ves dan. Prva seja plenuma se je začela ob 10. uri pod predsedstvom predsednika zasedanja Saavedra La-masa. Seja je bila kratka; delegati Abesinije so ! bili navzoči. Skupščina jo samo sprejela dnevni reci in izvolila več pododborov, ki bodo obravnavali običajne zadeve tajništva in uprave ZN. Seja se je končala ob 10.50. Takoj nato se je vršila seja verifikacijskega odbora, ki mora skiepati o tem, ali se Abesinija izključi ali ne. Seji tega odbora je predsedoval delegat Peruja in seja je trajala nad dve uri. Delegati Abesinije so zahtevali, da morajo hiti pripuščeni k tej seji in njihovi zahtevi je bilo j ugodeno. Ko je po 13. uri bila seja končana, je bilo izdano poročilo, da je verifikacijski odbor soglasno sklenil, da s c abesinski p r o h I e m ; predloži mednarodnemu razsodišču j v Haagu. Vendar pa še vedno ni bilo odločeno, ali se i sme abesinska delegacija še udeleževati sej skup- ščine, dokler sodišče ne izgovori svoje besede. Ce bi delegacija že bila na sejah pred odločitvijo sodišča, bi to pomenilo, da si ta delegacija lasti mesto, o katerem naj odloči šole sodišče. Zato je na seji odbora bil izvoljen pododbor z Limburgom in Politisom na čelu, ki je na popoldanski seji moral sestaviti formalno noto v obliki vprašanja na sodišče in i>a o tem, ali sme delegacija biti na sejah že pred odločitvijo v Haagu. Ko je ta pododbor popoldne že zasedal, s o i z Ženeve odšli zadnji italijanski zastopniki. Bili so to delegati italijanskega prosvetnega ministrstva, ki so bili na zborovanju radiokonference Zveze narodov. Ti delegati so odšli in kmalu nato se je razneslo, da misli Italija sedaj Zvezo narodov d e f i n i -t i v n o zapustiti. Drugi pa pravijo, da je to zadnji ojiomin Zvezi narodov, da naj izžene Abe-sinijo, če hoče Italijo še šteti med svoje člane, .lutri se namreč sestane plenum Zveze narodov, ki mora na popoldanski seji z glasovanjem sprejeti na znanje j>oročilo in predloge verifikacijskega odbora. V tem glasovanju lahko plenum prevrže sklepe verifikacijskega odbora, v kolikor se na našajo na Abesinijo. Pravo zasedanje skupščine ZN se bo tako začelo najbrž šele v četrtek. Prvi ho govoril francoski zunanji minister Delbos, za njim pa bo takoj govoril Eden. Rusija nejevoljna na Francijo Teden Rdečega križa naj znova poživi misel na to veliko, obče človeško organizacijo in pred očmi vseh slojev pokaže njene velike in pomembne naloge, obenem pa naj tudi da priliko, da se v posameznikih tudi dejansko izkaže požrtvovalnost tn razumevanje njenih plemenitih namenov. Rdeči križ ni navadna organizacija, ki živi od občnega zbora do občnega zbora, ampak ic dobrodelna roka države, nad katero kot pokrovitelj bdi Nj. Vel. kralj Peter II. s svoio materjo Ni. Vel. kraljico Marijo in ki jo kot predsednik celotne ustanove vodi Ni. Vel. knez-na-mestnik Pavle. Zaradi vseh teh okolnosti teden Rdečega križa ne bo šel mimo nas kakor običajna jubilejna prireditev tega ali onega društva, ampak bo vse plemenite duhove združil pod bloqo idejo, ki je glas človeške duše, ki na vseh krajih in v vseli razmerah vpije po dobroti in lepoti. Čimbolj bo v miru prodirala med nas misel Rdečega križa o človekoljubju in usmiljenju, tem bal) se bo odmikaia oa nos grozot nosi vojne. Pariz, 22. sept. b. Zaradi nepričakovanega razvoja dogodkov v Ženevi je zavladala v tukajšnjih političnih krogih velika skrb, ker se zopet obeta mednarodna poostritev sedanjega stanja v Evropi. Poluradni »Petit 1'arisienc izjavlja, da nima nobenega smisla, da se je neguš odločil, da italijansko-abesinski spor reši mednarodno sodišče v Haagu, ker tu vendar ne gre več za pravno rešitev vprašanja, ki več ne obstoja, ker je Italija stvarni gosjiodar Abesinije. Negus je zapustil državo in pobegnil z državnim premoženjem čez mojo Abesinije, ter danes Sploh nima nobene pravice več imenovati delegacije kot vladar, lahko pa to stori samo še kot privatna oseba. Pertinax piše v »Eclio de Purist, da so najznamenitejši pravniki prepričani, da bo dalo h a a š k o sodišče n e g u š u prav. Toda Mussolini bo ge pred tem odločno zahteval priznanje novega rimskega imperija, da enkrat za vselej spravi to vprašanje s sveta. Pnrtinaxove informacije |>olrjuje >L'Oeuvre<. glasilo francoskih radikalov, ki se bavi istočasno tudi s tališčem sovjetske Rusije v Ženevi in pravi, da Litvinov ni nič več tako popustljiv napram buriujakim državam, kakor je bil preje,- kar je povzročilo splošno začudenje. Pertinax tolmači to stališče Litvinova in ugotavlja, da kljub pričakovanju sovjetske Rusije po sklepu francosko-sovjet-sko pogodbo ni prišlo do kakšnih resnejših ge-neralštahnili pogajanj me4 Francijo in sovjetsko Rusijo. Istotako so skoraj popolnoma zaspala pogajanja mod Češkoslovaško ter Rusijo. Pa tndi pogajanja mod Rusijo in Romunijo so potisnjena z dnevnega reda. Sploh debate med zastopniki sovjetsko Rusije in Romunije ter Češkoslovaške nič več ne potekajo vzporedno h francoskimi, kakor je to bilo še pred dobrim mesecem. Litvinov je torej razočaran in zato tudi ne misli več podpirati Francije v abesinski zadevi. Rusija nima neposrednega interesa na sodelovanju Italije v Ženevi, kakor ga imajo n pr. države, ki so podpisale lokarnsko |>ogodbo. ter zaradi tega tudi ne namerava plačati italijanskega sodelovanja s tem, da bi samo za las odstopila od svojih načel. Dunajska vremenska napoved: Nad|>ov|>rečn» temperatura, spremenljiva pretežno močna oblačnost. Uvedba © likvidaciji Belgrad, 22. septembra, m. Po podatkih, ki. jih Je dobil »Jugoslovanski kurir« ima najnovejši načrt uredbe o kmetijsMh domovih sledeči naslov: »Uredba o likvidaciji kmetijskih dolgov, ki so nastali pred aprilom 1932.« Uredba vsebuje 42 členov in se glasi: Kot kmetski dolgovi se smairajo oni dolgovi kmetov, ki so za časa. ko so se zadolžili, bili kraelje in katerim je poljedelstvo žc davno poklic in se pečajo s poljedelstvom tudi v času, ko stopa ta uredba v veljavo. Za kme;ske dolgove se smatrajo vse obveznosti v dinarju zasebnega in javnopravnega značaja, brez o::ira na to, s katere podlage izhaiejo in brez o-,:ra. če jih hmetje dolgujejo kot glavni dolžniki ali kot poroki. Porok, ki ni kmet, odgovarja na enak način kot kmet, ki je dolžan. Ne smatrajo se za kmetske dolgove javne dajatve, pristojbine,- ka'sor tudi ne blagovru dolgovi do 500 Din, ki so nartrli po 20. oktobru leta 1930, v kolikor niso pretvorieni v menične terjatve. Dalje se nc smatrajo za kmslske dolgove terjatve od nasledstva. Ako imajo dolgovi po 20. aprilu 1932 podlago v denarju, se smatrajo prav tako za kmet-ske dolgove. Predpisi tc urečbe ne veljajo za Narodno banko, za Državna hipe lekarno banko in za Priv. agrarno banko. Te ustanove se pooblaščajo, da v okviru svoje pristojnosti izdajo posebne odloke o olajšavah onim dolžnikom, ki bi se lahko poslu-žili. te uredbe. V ta namen bo ustanovljen pri Privilegirani agrarni banki poseben fond pod imenom Posebni fond za reguliranje kmetijskih dolgov.« Ta fond se dotira iz dohodkov, ki pripadajo državi, od razredne loterije, iz dividend !3%) dslnic Privilegirane bar.ke in iz zneska 5 milijonov Din, ki se bo vsako leto vnesel za ta iond v državni proračun. Kmetje, katerih posestvo presega 75 ha in družinske zadruge, katerih posestva presegajo 200 ha orne zemlje, bodo plačevali svoje dolgove na tale način: Skupni znesek se bo razdeli! na skupno število hektarjev. Oni de! do'ga, ki odpade na 75 oriroroa na 200 ha, bo izplačal dolžnik, ako dolg za 1 ba znaša več kot 3000 Din v roku 15 let, ako pa dolg znaša 3C00 Din, v roku 10 let s 4 in po! odstot. obrestmi. Za manjše dolgove in dolgove za ostale de'e posestva ne velja ta uredba. Tekih terjatev Privilegirana agrarna banka ne bo prevzela. Terjatve zavarovalnih zavodov, ustanov za delavsko in nameščensko zavarovanje in ustanov, ki upravljajo s pupilarnim denarjem, se bodo izplačale po predpisanem načrtu v roku 12 let z 3% obrestmi. Prva anuiteta mora biti plačana do 15. novembra 1936, a ostale letne anuitete vsako leto do 15. novembra. Privatne dolgove, ki jih zadene ta uredba, napram denarnim zavodom, samoupravnim hranilnicam, zadrugam vseh oblik, zadružnim zvezam, -okrajnim premoženjskim zakladom, prevzame priviligirana agrarna banka, ki se pooblašča, tla za račun države in po odredbah tc uredbe regulira le obveze in da izterja te obveznosti. $ predajo listin, o dolgovanju se polnoveljavno prenesejo vse terjatve na Privilegirano agrarno banko, ki bo dolgovanie kotrolirala potoni občin. -Kmetje postanejo, na ta način dolžniki Privilegirane agrarne banke. Od vsot. katere denarni zavodi, samoupravne hranilnice, zadruge vseli oblik, zadružne zveze in okrajni premoženjski zaklad, izreče Privilegirani agrarni banki, se bo odbil znesek 25%. Ta znesek morajo denarni zavodi in druge Smmazum v * Ljubljana, 22. septembra. Pogajanja med delegacijo delodajalcev in delegacijo tekstilnega delavstva so se nadaljevala v ponedeljek ves dan, do definitivnega sporazuma pu kljub ugodnim izgledom ni prišlo. V ponedeljek zvečer je delegacija delavstVa predložila delodajalcem novo predloge za mezdno tarifo, ki so jo delodajalci danes dopoldne vzeli v temeljit pretres. Razprava o predloženih predlogih v torek je trajala od 8 zjutraj do '2 popoldne in se ob ;! nadaljevala. Istočasno so imeli zastopniki delavstva svojo sejo. Kakor smo pravilno sklepali, je bila mezdna tarifa lista sporna točka, zaradi katere ho se pogajanja zavlekla. Delegacija delavstva je hotela nn vsak način doseči višje mezde za nižje kategorije in izena- Premestffive pvoZesovlev Antid Silva iz Maribora v Ljubljano. Arko Ciril iz Krlževcev na lil. realno gimnazijo v Ljubljani. Boršnik Mara iz Celja nn II. drž. realno gimnazijo v Ljubljani. Cnjnkar Tomo iz Maribora (humanistična gimnazija) na realno gimnazijo iUoium. Kanduč Hajko iz Kočevja na 111. realno gimnazijo v Ljubljani. Kocbek Edvard iz Varaždina na lil. realno gimnazijo v Ljubljani. Kordič Stjepaii iz Ljubljane v Osijek. Kozina Elizabeta iz Tuzle v Kranj. Kraiijec Rudolf iz Novega mesta v Sarajevo. .Merčuti Alojzij-iz.Kranja v Ljubljano na prvo realno i;inlhn~iS. Moiinarn Ivan'iz Phi.ln v Ljubljano na UL realno gimnazijo. . Oven Anton iz Maribora v Ljubljano na II. realno- gimnazijo. Pirnat .Josip iz Maribora (realna gimnazija) ua hiiniunistično. Pobegajlov Atmlol iz Kranja v Ljubljano na I. iv.nhio gimnazija. Pcgel.j Rvidolf iz Murske Sobote v Maribor na reabin gimnazijo. Rthar Kutini;« iz •Maribora na ljubljansko učiteljišče. Sajevic Anton iz Ljubljane (111. realna gimnazija) na I. realno gimnazijo. Smudj Zofija iz Mariboru v Burno. Vedral Ljudmila iz mariborskega učiteljišča na ljubljansko učiteljišče. Dr. Zavrtanik Peter iz III. realne gimnazije v Ljubljani na I. realno gimnazijo v Ljubljani. Žn/.ek Lojze iz mariborske realne gimnazije na humanistično islotam. Premestitve stepSenfov A Mlin .bili; Iz Negotlna v Cel je. Baraga Srečko iz Novega mesta v Maribor na realno gimnazijo. p zgoraj navedene ustanove kriti v breme vseh rezerv in v breme 50% svojega kapitala, oziroma deležev, vplačanih na dan 20. aprila 1932. V kolikor se s temi vrednostmi ne bodo ljiogle pokriti razlike, bo pokrila razliko država na ta način, tla izda obligacije. Obligacije bo izdala Privilegirana agrarna banka, garancijo pa prevzame država. Obligacije bodo nesile 3% obresti ■ in se bodo z amortizirale v roku 20 let. Vsebino oblike in način izplačila obligacij bo predpisal s posebnim pravilnikom finančni minister. Privilegirana agrarna banka bo po odbitku 50% od skupnih ugotovljenih, a ne zmanjšanih terjatev odprla za ustanove, ki so izročile terjatve, tekoči račun, iz katerega se bo denarnim zavodom in ostalim omenjenim ustanovam izplačevala letna auifeta s 3% obrestmi v roku 11 let. Obresti do 20. aprila 193'! se bodo vra-čunavale glavnemu dc!gu in tako dobljeni znesek bo služil ket podlaga za zmanjšanje dolga. Za prevzete terjatve od denarnih zavodov in zgoraj omenjenih ustanov se ustanovi pri Privilegirani agrarni banki Iond po imenom: Fond za izplačilo kmetijskih dolgov. S tem fondom upravlja upravni odbor banke. V Iond se votira vsakega leta znesek, ki se določi s proračunom, nadalje zneski, ki jih Privilegirana agrarna banka dobi z izterjavanjem obrokov, in vsi drugi dohodki banke od obvez dolžnikov-kmetov, ki jih zadene ta uredba. Stroš.o za ureditev dolgov gredo v breme fonda. Privilegirana agrarna banka se pooblašča, da more izdati dcnarr.tsn zavodom in zgoraj omenjenim ustanovan v višini njihovih terjatev posebne bone. Ti boni se bodo imenovali boni kmetskih dolgov Privilegirane agrarne banke in bodo služili denarnim ustanovam za nabavljanje denarnih sredstev potem lombarda. Dolgovi kmetov, ki jih zadene ta uredba in ki presegajo 25.000 dinarjev, se znižajo po individualnem stanju posameznega dolžnika za nejveč- 39 %. Dolžniki, katerih dolgovi znašajo preko 50% njihove imovine, lahko zahtevajo zniženie za 50%. Odlok o tem bo izdalo pristojno okrajno sodišče. Te dolgove bo plačala Privilegirana agrarna banka z obrestmi 4.5% v roku 12 let. Prvi obrok mora biti plačan do 15. novembra 1936, vsi oslali obroki pa vsako nadaljnje leto do 15. novembra. v Kmetje, ki jih zadene ta uredba, bodo placa.i svoje dolgove privatnim osebam takole: Dolgovi, ki izvirajo iz nakupa blaga na kredit ali pa iz obrta, se bodo izplačali v roku 12 let brezobrestno. Prvi obrok mora biti plačan do 15. novembra 1936. Vsi ostali obroki do 15. novembra vsakega nadaljnjega leta. Dolgovi iz oslalih pravnih naslovov se zmanjšajo za 50% in se bodo izplačali v roku 12 let z 1 odstotnimi obrestmi. Roki pačila so: prvi do 15. novembra 1936, ostali vsako nadaljnje leto do 15. novembra. Vsa obstoječa dolžniška potrdila o dolgovih se morajo zamenjati z novimi dokazili. Ako dolžnik ne plača obroka po določenem plačilnem načrtu, ima upnik pravico zahtevati naplačilo vsega zneska, ki je zmanjšan v zgornjem smislu, in to sodnim potom. Poslovanje po tej uredbi je oproščeno vseh taks. Kmetijski minister v sporazumu s iinančn'»r, pravosodnim in trgovinskim ministrom, kakor KlBi v soglasju z upravo agrarne banke se pooblašča, da i~rn pravilnik za kvršitev uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov, nastalih po 20. aprilu 1932. Pravosodni minister se pooblašča, de v sporazumu' s pristojnimi ministri izda avtentično tolmačenje predpisov te uredbe. Blum se čedalje bolj odmika od komunistov £ekslilni stroki čen.je mezd v vseh podjetjih. Nekatere tovarne so, kakor znano, svoje delavstvo slabše plačevale kot druge. Izenačenje mezd je torej razumeti lako, da ostanejo višje mezde, ki so jih že dozdaj filačevala posamezna podjetja, nedotaknjena. Ob pol 5 popoldne sta se sestali spet obe skupini v knjižnici Zbornice za TOI in se pogajali neprekinjeno do 9 zvečer. Tedaj pa jc bil sporazum glede kolektivne pogodbe, splošnega in tarifnega ileln dosežen. Zaradi sestave zapisnika se delegacija delavstva in delegacija delodajalcev danes, t. ,j. v sredo dopoldne ob polil spet sestane, nakar bo pogodba podpisana. O podrobnostih današnjih pogajanj bomo še poročali. Vest o doseženem sporazumu bo gotovo z največjim zadoščenjem sprejela vsa javnost. Pariz, 22. septembra. Skupščina radikalne stranke, ki se je imela vršiti te dni v Biarritzu, je odložena na drugo polovico oktobra, baje zaradi tega, ker je ta kraj sedaj prenapolnjen s španskimi begunci, v resnici pa zato, ker hoče vodstvo preprečiti, da ne bi na skupščini prišlo do ostrih napadov na vlado, kar bi zelo škodljivo vplivalo na ljudsko fronto, ki se itak že nevarno maje. Radikalna stranka nikakor ne misli na izpremembo politične smeri, pač pa je vznemirjena zaradi ne-' prestanih pobegov socialističnega in komunističnega delavstva v zasebno lastnino in zaradi izpod-kopavanja demokracije sploh, ki si jo dovoljuje komunistična agitacija in politična delavnost. Radikalna stranka je izdala geslo, da se je treba nepremagljivo držati leve smeri, da pa je vlada v nobenem oziru ne sme prekoračiti. Ne gre več za mezde, ampak za demokracijo Ministrski predsednik Leon Blum je sam pri-moran, da se čedalje bolj obrača proti skrajni levici, to se pravi, proti svojim lastnim »tovarišem«, kakor jih sam imenuje, Imel je shod v Poissyju, na katerem ie postavil levici svoie levice naravnost ultimatum, rekoč: »Če se bo agitacija skrajne levice v dosedanji emeri nadaljevala, in če delavci vladi ne bodo zaupali, vlada ne bo mogla izpolniti svoje naloge.« To se pravi, da hoče Blum, v slučaju, če bi se štrajki nadaljevali in zasedle tovarne, odstopiti. Socialistični ministri svojega šefa zaenkrat ne podpirajo, pač pa radikalni ministri, ki imajo' sedaj shod za shodom in v svojih govorih jasno kažejo, da ne bodo mogli z vladno levico delati dalje, ako se socialisti ne bodo popolnoma ločili od komunistov. Noibolj značilen jo bil shod vojnega ministra Daladiera, ki je najprej pribil, da bi se ljudska frnta ne bila mogla nikoli stvori t i brez radikalov in da delavstvo ne bi bilo dobilo socialnih zakonov, ako ne bi bila pri tem sodelovala radikalna stranka. Potem je dejal, da je treba prenehati z mezdnimi spori, ki jih izzivajo hujskači, predvsem pa sc ne sme ustavljati in motiti industrijska proizvodnja z zasedanjem tovarn, ker se s tem povzroča nered v produkciji in se ogroža vtudi državna obramba. Tudi napadanje posameznikov in kršenie osebne svobode ter osebne lasti je treba likvidirali. V istem smislu je govoril predsednik parlamenta C a m p i c h y, ki je dejal da nikakor ne gre za mezdna vprašanja, ki jih izzivajo skrajneži čisto brez potrebe, ker se mezde za enkrat itak ne dajo več zvišati, če nočemo spričo vedno bolj naraščajočih cen izzvali gospodarskega poloma in uničenja vrednosti franka, ampak gre za republikansko demokratično idejo. Enako je govoril trgovinski minister Bas t i d, ki je dejal, da »morejo samo ljudje, ki so neumni ko bik, želeti državnega vodstva industrije«. Pravo,sodni minister R u c a r d , ki je govoril v Epinalu, pa je izjavil, da stojimo pred odločitvijo, ali bo zmagala razredna diktatura, ali pa demokracija in da si njora vsak Francoz biti na jasnem, kaj bi za Francijo in za Evropo taka diktatura pomorila. Velika večina francoskega naroda . to stališče , meščanskih, levičarjev pČR.olnoma odobrava, ker se> zaveda, da ie mogoč uspeh socialne reformne politike g. Bitima samo, če se ne bo kršil državljan- ski mir in če se bo socialna reforma Francije nadaljevala potom demokratičnega razvoja. Toda, kakor vedno, ni večina dovolj odločna, da bi baš sedaj, ko je to nujno treba, ustavila hujskanje komunističnih vodij, ki predstavljajo plačane agente židovskega triumvirata v Moskvi. Veliko stavkovno gibanje v Lilleu je sicer ustavljeno, toda štrajki le še niso popolnoma ponehali. Tovarna za umetno svilo v Rhodiaseta pri Lyonu je še vedno v rokah delavskega sovjeta, medtem ko so stavkujoči delavci izpraznili Martinove peči v Grand-Queillu, ki so jih imeli zasedene 58 dni. Zdaj pričakujejo, da se bodo vrnili na delo predilniški delavci na zapadni meji. Stavbinski delavci v Toursu pa stavkajo dalje in v raznih manjših krajih severne Francije so izbruhnile nove stavke, katere rabijo komunisti, da bi delavstvo ne pozabilo na proletar-sko diktaturo kot na svoj končni cilj. „Kdor dela v Franciji za revolucijo, ta ie izdajalec domovine!" Jedro francoske krize obstoji v tem, da je v strahu veliki in mali kapital. Gospodarsko življenje je zaradi ostre deflacije globoko zmoteno. Visoke cene kruha, mesa, manufakture in drugih izdelkov povzroča vsem slojem največje skrbi. Ljudje 6e izprašujejo, kaj bi se zgodilo s Francijo, če bi se v njej razvnela državljanska vojska kakor v Španiji. Med Španijo in Francijo ni nobene primere. Španci se lahko šc dolgo koljejo med seboj, ne da bi bila Španija kot taka ogrožena, dočim bi vnanji sovražniki Francijo na zapadu in na jugu takoj napadli, če bi v ujej izbruhnila revolucija. Ljudstvo v Franciji je neomejen gospod v parlamentu in mu zato revolucije ni treba. To je dejal tudi Blum v Pois.syju v svoj»m jako posrečenem govoru, v katerem ie dejal, da Vsak, kdor dela na revolucijo in povzroča, da ima Inozemstvo vtis, kakor da bi se v Franciii pripravljala državljanska vojska, dela v pogubo Franciie in je prav za prav izdajalec domovine. Francija mora izvršiti eno največjih socialnih reiorm, kar jih je, samo, če se varuje demokratični red, mir in sloga. Še celo tak skrajnež, kakor je notranii minister Salengro, je v Ar-pagonu svaril delavstvo, ker ima na Španiji lep zgled, kam bi kaj takega privedlo froncosko ljudstvo. Ali ni že prepozno? Francoska javnost sicer popolnoma odobrava stališče g. Bluma in radikalno izpremembo, ki se je izvršila v gospodu Salengru, meni pa, da sta se izpreobrnila prepozno, ker ne smeta od komunistov pričakovati, da bi se dali pregovoriti v imenu demokracije, miru in sloge, ki jo komunizem ne mara, ampak smatra kvečjemu za kratek odmor na poti do komunistične diktature. Ali se bodo morali socialisti , in liberalci popolnoma ločiti od komunistom in komunizmu napovedali odlGčen boj, ali na jih bo revolucija, ki so jo nepremišljeno v svoji napačni ideologiji izzvali, požrla. To i« tudi mnenje v vodstvu a r m^ d e',, kll?je edina najmočnejša obramba Francije pred zunanjimi in notranjimi sovračniki in tudi največja nnda vse domoljubne demokracije proti naraščajočemu roverstvu Mike, koje vodja hodi po svoja navodila v tujo državo. Cs rabite dobro ©b!ek©, kupite naše blago, ker je naše blago danes boljše in cenejše kot kdaj prej. Cene našega blaga za obleke so od 120'— do 180'- dinarjev po metru Bernik Lojze iz Senja v Kragujevac. Butic Stanislav iz 1. realne gimnazije v Ljubljani nn mariborsko realno gimnazijo. Dular Jože iz Ptuja v Kranj. Fabjan Viktor iz il. realne gimnazije v Ljubljani v Mursko Soboto. Fermevc Lel.ia iz Maribora v Ptuj. Gorjanc Leopold iz Podgorice v Ptuj. .laiičič Ana iz Murske Sobote v Celje. Jesenovec Frane iz Ljubljane v MVirsko Soboto. LasluVoc Don (i I as iz Podgorice v Glino. Merluir Boris iz Ljubljane V Novo mesto. Mihelič Franc iz Kruševca v Ptuj. Novak Vera iz II. realne gimnazijo v Ljubljani na realno gimnazijo v Maribor. Ocvirk Nada iz Niksiča v Karlovec. Opeka Anton i/. Kočevja v Kranj. lVtkovšek Viktor iz Ljubljano v Maribor. Podgoruik Ljudmila jz Ljubljano v Ptuj. Popovič Milan iz Ljubljane v Kočevje. Prelunr Zora iz klasične gimnazije v Ljubljani na realno gimnazijo v IVtorlbor. Hudič Anion iz Ljubljano v Kranj. Slanojčič Milka iz Maribora v Niš. Sterle Marijan iz Ljubljane v Kranj. Tonilnc Franc iz šahe« v Maribor. Verbič Nada iz Skoplja v Ljubljano nn 11. dr?,, realno gimnazijo. Vučelič Ladislav iz Šibenika na realno gimnazijo v Maribor. ?.orgn Friderik iz Kiiiiinnova v Mursko Soboto. ?"iir Adeln iz Ljubljano v Mursko Soboto. Miloševič Miloš Iz. Ljubljane v Kranj. TitiM*e$cu-:u ie botfše Bukarešta, 22. septembru, b. l'o vesteh iz Snn Morilzii se jo Tilulesoovo zdravju znatno z boljšalo. Ko jo Titulescu nekaj ur mirno prespal. jo zavžil močno julio. Prof. Abraham je izjavil, dn jo bil šo včeraj pesimist, danes pn z veseljem gleda, kako se bolezen Titulescn boljša. Zagrebška vremenska napoved: Lahno oblačno, megleno in vetrovno. P fi P R Č Tkanine za vsak žep in vsak okus 4 in v vsakem večjem mestu Jugoslavije Državna posteč srbskim zadrugam Belgrad, 28 septembra. AA. Na predlog kmelijsikega in finančnega ministra ler no osnovi čl. 93 finančnega zakona za proračunsko leto 1936/37 je ministrski svet izdal odredbo o državnem poroštvu za kredite glavni Zvezi srbskih poljedelskih zadrug v belgradfi. Uredba se glasi: 1. Finančni minister se pooblasti, da na račun države izda poroštvo v zneskku 20 milijonov dinarjev za kredite, ki jih bo glavna Zveza srbskih poljedelskih zadrug v Belgradu izkoristila pri Privilegirani agrarni banki. Pogoji in rok lega porošiva bosla določila finančni in kmetijski minister s skupnim odlokom 2. Ta uredbo stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Novi gen. ravnatelj monopolov Belgrad, 22. septembra, m. Postavljen je za generalnega ravnatelja državnih monopolov Juro Pašič, načelnik oddelka državnega računovodstva v finančnem ministrstvu. Ljubljana : Hašh 2:2 (1:1) Danes popoldne se je vršila na igrišču Primorja prijatelj,ska tekma med Ljubljano in Haškom, ki se jc pravkar vrnil iz turneje po Švici. K tekmi se je zbralo zelo malo publike, ker je bil delovni dan in so ljudje večinoma zaposleni. Ob pol 5 se ie na igrišču pojavilo najprej moštvo I laška v postavi: Zmara, Slivak, Komstantinovič, Domačin, Pa-jevič, Matijevič, Hrubeš, Horvat, Hitrec, Kunst in Fink. Ljubljana je nastopila v postavi: Logar, Jug, Šiška, Joco, Zavrl, Boncelj, Žemljic, Šnrceli, Šlamberger, Janežič, Makovec. Moštvo Ljubljane jo nastopilo z nekaterimi novimi igralci, ki se pa niso obnesli. Današnja igra naših fantov je bili slnbn in pomanjkljiva. Ljubljana ie pred vrati Haška zaigrala celo vrsto lepih situacij. V začetku jc potekala igra v lahki premoči Ljubiane, toda Zagrebčani so sc kmalu znašli in zn čeli z hitrimi napadi ogrožati ljubljanska vrata. Tako domači kakor gostje so izpustili mnogo lepih prilik neizrabljenih. Moštvo Ljubljane ie bilo v nezadovoljivi formi in le ležerni igri gostov ■se lahko pripisuje, da je tekma ostala neodločena. V 27. minuti ic H a Sli po lep! kombinaciji prišel 1 pred vrata Ljubljane in llitrcc ie zabil prvi gol 1:0 za Hašk. Logar je bil v golu zelo dober in ic ubra- nil mnogo nevarnih žog, Zadovoljila sta tudi branilca Jug in Šiška. Napad Ljubljane pa je zaigral pred vrati Haška lepo število dobrih situacij, ki so zaradi brezglave igre ostale brezkoristne. Več ali manj uspešno igro sta vodila Janežič in Zemljič, slednji je pa skoraj vedno v odločilnem momentu odpovedal. Proti koncu prvega polčasa se je posrečilo Janežiču, da je z lepim strelom izenačil rezultat 1:1. Takoj v začetku drugega polčasa je Ljubljana izrabila zmedo pred vrati Haška in po Janežiču povišala rezultat na 2:1. Kmalu potem izrabi Hrubeš ugodno situacijo in iz 10 m pošlje žogo v mrežo Ljubljane, 2:2. Ostali del igre je potekel z menjajočimi se napadi Haška in Ljubljane. Obe moštvi sta igrali približno enako, le da je Hašk bil tehnično mnogo boljši. Da bi imeli boljša krila, bi bila njihova igra gotovo uspešnejša. V Hitrecu in branilcih je imel Hašk svoje najboljše moči, drugi so igrali povprečno. Ljubljana se bo morala zelo resno potruditi, če bo hotela v tekmah za državno prvenstvo obdržali svojo pozicijo. Današnji neodločen rezultat z bodočim nasprotnikom Ljubljane se ne more vzeli za prognozo izida prvenstvene tekme. Rcigraishe vesli Belgrad. 22. sept. m. Dimitrije Ljolič, predsednik jugoslovanskega narodnega pokreta Zbor, je napovedal za nedeljo, 27. sept. javno zborovanje v Belgradu. Belgrad, 22. sept. ni. Minister za telesno vzgojo naroda 'jo določil pomoč v znesku 35.()00 Din Jugoslovanski lalikonllolski zvezi za odhod njeno reprezentance na balkanske igro v Grčijo. Hmeli Uradno poročilo batiovinskc hmeljske komisije dravske banovine z dne 22. septembra 1936: V hmeljski kupčiji troja zanimanje iu povpraševanje dalje in to za vse vrste blaga. Cene so ostale v glavnem neizpi omenjene ler sc plačuje za najboljše blago 2'/ Din za kg, z napitnino celo nekaj več. 7.a prvovrstno blago sc plačuje 25 do 26 Din, za ostale vi sle pa od 14 do 24 Din za en kilogram. Tendenco je za najboljše blago prav čvrsta. Zatec, 22. septembra. Zanimanje in povpraševanje za prvovrstno blago troja dalje in sc to i prvovrstno blago plačuje po 20 do 34 Din zn j kilogram. Tudi v llšleku in Roudniei ie položaj neizpremenjen in sc plačuje 11 do 22 Din za kg. To milo pa res nima prav nobeno moči, moram pošteno mencali in udrihati I Kako naj perem perilo, da ostane ve dno kot novo? Drugič Ti — prinesem I_ boljše milo, mamica I k NAMAKANJE' ENSKA HVAIAV Povratek ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča iz Bratislave in Prage v Belgrad. Od leve na desno: ministri Sto?cvič, d r.Korošec, dr. Stojadinovič, dr. Spaho, general Marič in Jankovič Ob slovesni stoletnici Dav. Jenka Ze v »Ponedeljskem Slovencu« smo poročali, s kolikim sijajem so Cerkljani ob navzočnosti vseh zastopnikov naše kulture, zlasti glasbene, proslavili 100-letnico rojstva skladatelja Davorina jenka in mu ob tej priliki odkrili sredi vasi lep spomenik. Proslava je obsegala vso nedeljo, dopoldne s cerkvenim, popoldne pa s svetnim delom. Cerkveni del proslave je hotel pokazati Davorina Jenka na polju cerkvene glasbe, zato so pevski zbori zapeli nekaj njegovih pesmi, poleg mogočnega ljudskega petja, slavnostni pridigar g, .Miha Jenko pa je govoril o načelnem stališču "katoliške Cerkve do umetnosti in kulture na vseh poljih, zlasti pa na glasbenem, ki tudi našemu rojaku, Davorinu Jenku, ni bilo neznano, katerega smemo po pravici slaviti,- saj Cerkev odobrava proslavljanje mož, ki so na kakršenkoli način dvigali človeškega duha iz snovnosti v duhovni svet kulture. Popoldanska proslava pa je pokazala Davorina Jenka kot slovenskega in jugoslovanskega skladatelja, katerega delo in pomen je opisal predsednik pripravljalnega odbora stolni dekan g. dr. Kimovec v naslednjem govoru: Ce smo danes veseli vsi Slovenci da je naš največji pevec za 100-letnico rojstva1 dobil viden spominik naš največji pevec — ali ni prav če smo posebej ponosni mi, njegovi ožji rojaki Cekljanje, da je nasa zemlja rodila moža, ki je s svojim delom našo glasbo obogatil s tako odličnimi pa hkratu tako prisrčnimi deli Pa če se ga radujemo Slovenci, se z njim se veliko bolj ponašajo bratje Srbi. Saj jim je Jenko bil vse, jim je dal, jim je v glasbi ustvaril vse. Ni še davno, ko mi je ugleden srbski kapelmk razlagal: »Vi še malo ne morete vedeti, kaj je Jenko nam. Naš Jenko — tako je s ponosom poudarjal — naš Jenko nam je bil v glasbi bog. Na rokah smo ga nosili. Saj smo imeli še druge ugledne glasbenike, pa to, kar nam je bil Jenko, nam pni niso bili, kar nam je Jenko dal, tega nam oni niso m0SPad!je če Davorin Jenko bil največji slovenski in skladatelj svoje dobe, je med glasbeniki tudi še danes ko svetopisemski Savel »za glavo višji kakor kdorkoli iz ljudstva« (I Kr. 9. 2). Danes - 20 let po smrti — to veličino posebno jasno vidimo. r^n"je bil 9 nov. 1935 pri Podjedu v Dvorjan v lepi, veliki cerkljanski župniji na Gorenjskem. Ali se mar Jenkove skladbe v Jugoslaviji ne pojo in igrajo največkrat? Ali se po šolah, vojašnicah, ob najrazličnejših državnih in narodnih slovesnostih ne razlega vselej na častnem mestu napev naše državne himne »Bože pravde«? Himne, ki je tako lepa, mogočna, da dosega himne najmoč- , nejših narodov, večino njih pa kar močno presega? Ali nam prav dan za dnem ne sega globoko v ] srce Jenkova mila nagrobnica »Blagor mu, ki , se spočije«, pa naj jo pojo rajnikom v slovo veliki izvežbani zbori v mestu ali preprosti fantje j v hribovski vasi in z njo v potrta srca lijejo tolažbo? Ali je potem še treba omenjati Jenkovo ognjevito »Na prej, zastava Slave!«, ki je takrat, i ko jo je Jenko zavihtel kakor plamen švignila in zajela ves svet? Pa če so nam te in druge Jenkove skladbe tako všeč, ali vemo za njih očeta? Ali nismo taki kakor tisti odlični srbski potnik, ki je tamle v železnici glasno bral v časniku, da je Jenko uglasbil našo himno. »Kakšno himno?« je vprašal njegov enako odlični tovariš. — »Našo kraljevsko, državno, srbsko himno.« »Ce je to, je pa Jenko silno velik človek.«... Pa so te pesmi, ki se dan za dnem godejo in pojo, le redke drobtinice z bogate Jenkove mize; so le kakor drobni ocvebi, ki jih otroci skrivaj dol-bejo iz velikega kolača. Saj je jagoda dobra — toda cel Jenkov glasbeni kolač... Njegovih glasbenih del je precej nad 300. Pa jih je med njimi blizu sto daljših, obsežnejših; ene skladbe za četrt, pol ure, celo uro in več. Takih, da pevci pojo in še godci zraven godejo, pa jih še malo dosti ni. In so vesele reči, da se ti srce smeje, pa zopet resnobne in žalostne, da te pri srcu zaskeli. Mehke, božajoče, da ti je toplo v duši, pa zopet mogočne, slovesne, da te v dno duše pretrese: še nihče ni znal tako globoko v srce seči, ne tako besede z jezika vzeti. Preprosto, jasno, po naše poje, tako mehko, tako ljubo ko narodna pesem. Zato so Srbi mnogo Jenkovih pesmi imeli in jih še imajo — ne za umetne Jenkove, marveč za pristne narodne. ★ Kaj pa je Jenko v svojih skladbah slavil? Božjo naravo in njeno lepoto: Tiha luna, Lipa... Opeval je trpljenje krščanske raje pod krutimi Turki. — Kako nam je mladim študentom v srce segala: Š t o čutiš, čutiš, Srbine tužni? Vnemal je za junaške boje s sovražniki slo-vanstva — ne na krvave, ampak na boje »z uma svetlimi meči: Hej rojaki, opasujmo uma s v i 11 e meče! Pel je božjo slavo. — Dopoldne smo v cerkvi peli dve mogočni2, pravkar pa njegovo slovesno Molitev. Vnemal je za slovanstvo, za edinost, ljubezen med Slovani. Kako nas je dvigal njegov »N a -prej !« Zelo mikaven je začetek pesmi. Zložil jo je I. 1860 na Dunaju. Nemški časnik (Presse) se je iz našega slovenskega jezika norčeval, češ da je ko nerazumljivo otroško jčcanje. Jenka je to sramotenje tako vžgalo, da je zbežal iz mesta. In spotoma mu je ob koraku kar sama od sebe začela peti pesem 'Naprej, zastave Slave!« — Se tisto leto jo je pod Jenkovim vodstvom na Dunaju pelo Slovansko pevsko društvo. Vžgala je. Takoj so jo poznali vsi Slovani. Pa ali je niso celo nemški Prusi, Slovanom tako sovražni, 1. 1866. igrali ko so z vojsko šli na Češko, in zopet, ko so se zmagovito vračali domov? Ali 1. 1877 in 1878 niso Rusi prav s to pesmijo podili Turkov iz bolgarskih mest: Plevne, Sofije, Karsa? Ali je niso celo Angleži natisnili? Zares, slovenska skladba takega uspeha še ni doživela. Jenka je I. 1862. ravnatelj konservatorija liell-mesberger priporočil srbski občini v Pančevu za Eevovodjo. Pa ga je po treh letih poklicalo Prvo elgrajsko pevsko društvo za svojega pevovodja. L. 1871. je prevzel izredno težko, pa nad vse važno nalogo kapelnika in skladatelja b e I -grajskega narodnega gledališča ter hkratu nalogo dvornega kapelnika. Tam je ' .Kerubinsko pesem« in »Blagoslovljen« iz lenkove Liturgije sv. Janeza Zlatoustega. Pel je velik zbor vseh štirih zborov: iz Cerkljan Spodnjega Brnika, Lahovič, Zaloga. požrtvovalno, s silnim najjorom delal 32 let, dokler 1. 1903. ni stopil v pokoj. Užival ga je v Ljubljani, kjer je I. 1914. 25 nov. nialo poznan legel v grob. Belgrad je bil takrat razmeroma majhno mesto z nizkimi hišicami, da je moral — tako vsaj so pravili objestni Nemci — človek paziti, da ni na katero stopil in jo pohodil. Tudi orkester v operi je bil majhen, pa je moral Jenko vse velike svetovne opere, ki so potrebovale po 80—100 in več glasbenikov, predelovati za svoje maloštevilne godce. — Za vsako dramo, veselo ali žalostno igro je moral pisati uvode, pesmi, tako da je teh zapustil velikansko število. Prašaš me: Kako da Jenko svoje nezaslišane delavnosti ni razvil dotna? Kaj bi bil za nas lahko naredil! — Prašaš, dragi moj. Ali si pozabil, da se je v Talijinem hramu po ljubljanskem gledališču z opero vred tedaj šopiril tujec? Da je na ljubljanski županski stolici prevzctoval tujec? —• Ce so nam bratje Srbi za Jenka in njegovo delo hvaležni in kar skoro nevoščljivi, da je naše zemlje cvet — smo jim mi Slovenci enako hvaležni, da so temu našemu izredno odličnemu sinu dali kruha in s kruhom priliko za njegova velika dela. Kdo ve, ali bi se bil doma mogel tako razviti? Saj že iz Jezusovih ust vemo: Nemo propheta in patria — doma nihče ni prerok. Toda če je Jenko živel v Belgradu, ljubil Belgrad, delal za Belgrad je še iskreneje ljubil svoj dom. Že ko so ga mati kot dečka prvič peljali v kranjsko šolo in ga izročili gospodinji, je Marti-nek prej peš pritekel domov kakor so se mati pripeljali z vozom, ter jim je že doma iz košatega vrha naproti z drobnim glaskom3 začivkal: »Mama!« Vsake počitnice brez izjeme je preživel med nami v svojih ljubljenih Cerkljah. Starejši se boste še spominjali drobne postavice v sivi obleki, rahlo naprej nagnjene s sončnikom pod pazduho, s cigaro v roki — tako smo ga videli po vasi ob delavnikih; ob nedeljah jo je pa z družbo skoz možake zavil tudi proti cerkvi. Ko je bil še v Pančevu, se je pevsko društvo pripravljalo na veliko slavnost. Jenku se je pa sto-žilo po domu. Kar potihem izgine — Pišejo, prosijo, telegrafirajo: če te ni takoj, slavnost propade! — Pa ga ni bilč. — Ali so ga morda odpustili? Kaj še! Ko se je najedel doma in se nenadoma enako potihem vrnil, so ga sprejeli z odprtimi rokami. — Mož se je moral vendar dobro zavedati, koliko velja, da mu ni nadomestila. Sicer je bil pa silno skromen O sebi in svojem delu ga nisi slišal govoriti. Zato Cerkljanje prav nič niso vedeli, kakšen velik um se skriva v tej neznatni osebici. Nekaterim se je malo sanjalo, da tam doli pri Belem gradu, »kjer teče rdeča kri, da b' gnala mlinske kamne tri«, Srbom »muziko dela«. So ga pač imeli za neke boljše vrste »pro-garja«, popotnega godca, kakor so svoje dni po štirje, po pet — šest hodili od vasi do vasi in na svoje razklane, obtolčene instrumente pred vsako hišo eno zagodli5. a Še kot mož je imel nenavadno nežen glas, pa še prav rahlo je pogrkoval, da je bila govorica še mečja. 5 Kakor so mislili o velikem gledališkem igralcu Nacetu Borštniku. Gledat ie šel, kako slikar Koželj na mrtvašnico slika poslednjo sodbo. Nace Da, če bi bil Jenko ob nedeljah sedel za orgle in zaorglal, kakor rajnik Vavken, ki je lepo orglal in še lepše pel...! Rad se je pa v razgovorih povračal na verske reči. Je imel pač težave z Bogom in ljubi Bog pa z njim menda še večje. — Pa se je ta dolga težava nazadnje le lepo rešila. Jenko se je s svojo prisrčno pesmijo »Blagor mu ki se spočije« toliko src potolažil, jim zapel o lepšem soncu, lepši zarji v nadzvezdnein svetu — pa je Bog ob najtežji uri tudi njega potolažil, mu v svojem usmiljenju vse dolge odpustil, vse za njim popravil. — V velikem skladatelju P. Hugolinu Sattnerju je našel prijatelja, ki mu je pomagal, da je račune z Bogom srečno uredil in 22. nov. 1924 z Bogom spravljen mirno odšel skoz vrata, ki se za nami vsemi prej ali slej zapro... Odkod je Jenko jemal da je mogel toliko zglednega ustvariti? Zajemal je iz neizčrpnega vira slovenske in srbske narodne pesmi, zajemal je iz ljudske umetnosti. Njegova umetnost korenini v umetnostnem čuvslvovanju ljudstva. Delal je na tisti podlagi ,ki je od vekomaj podlaga vsaki zdravi umetnosti: iz čutenja in hotenja naroda. Oblika njegovih skladb je svetovna, te se je učil drugod; vsebina domača, narodna: preprosto, jasno ko narodna pesem mu teče napev — ali je potemtakem čudno, če je napev »Napreja« potekel naravnost iz narodne pesmi". — Model je dobil iz najboljše svetovne delavnice, potico je pa naredil domačo, da prav nikjer ne diši po tujem; tako kakršna se našemu srcu najbolj prilega. In njegove se srcu vedno tako prilčžejo! Zato: dokler bo ob zgubi dragih Jenkova milo tožeča pesem »Blagor mu« v potrta srca lila upanje, tolažbo; dokler bo Slovence razvnemal ogenj narodne zavesti ob Jenkovi vžigajoči budnici »Naprej, zastava Slave!«; dokler bo Jenkova čudovito slovesna in enako prisrčna kraljevska in državna himna v veličasten neugasen ogenj razplamenevala našo ljubezen za Jugoslavijo, za našo plemenito, visoko kraljevsko hišo, jo vžigala za našega mladega vladarja; toliko časa bo slovelo ime našega največjega pevca, največjega Ccrkljana. Naj zato ta sjiominik odkrijem v imenu Jugoslavije, ki jo je Jenko tako proslavljal, v imenu domovine, ki jo vsi tako iskreno ljubimo; naj ga odkrijem v imenu Slovenije, ki je Jenka dala Slovencem, ga dala Srbom in Jugoslaviji; naj to plemenito glavo odgrnem v imenu Jenkove ožje domovine v slavo Jenku, v ponos slovenskemu narodu, v čast naši lepi Jugoslaviji. — Zastava dvigni se! — Po tem govoru so odkrili spomenik, ki bo šc poznim rodovom pričal, do je bil tu doma skladatelj slovenske narodne in srbske državne himne. odide, slikar vpraša zidarja ki mu je sproti pripravljal presen omet: »Kdo je ta gospod?« — »Kateri gospod?« vpraša stari Nimernek. — »No ta, ki je bil pravkar tu!« — »I kakšen gospod!« Saj to ie le tisti Borštnikov Nace, ki ljudem po svetu komedije zganja.« ... Je dobri mož pač menil, da Nace po sejmih zdrobljeno steklo, žeblje in ogeni žre — « »Prijatelj, kod si hodil?« Ali n. pr. Dve utvi« — »Adijo, pa zdrava ostani!« Smrtna avtomobilska nesreča Vransko, 22. septembra. Danes zjutraj okoli sedmih se je pripetila nedaleč od razpotja, kjer se odcepi od državne ceste banovinska cesta proti Motniku in Kamniku, huda avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. V tem času je peljal šofer Planine Franc s tovornim avtomobilom, ki je last vinskega trgovca Jožefa Kralja, iz St. Petra pod Sv. gorami 23 romarjev na Brezje. Ker cesta kmalu na tem mestu naredi precej oster ovinek, je šofer Planine že precej od blizu zagledal, da mu nasproti prihaja drug tovorni avtomobil, ki je last avtopod-jetnika Rodeta iz Kamnika in ki ga je vozil šofer Franc Stancer. Ta je bil namenjen na Bizeljsko po vino za gostilničarja Vodeta Ferdinanda. Na avtomobilu so bili naloženi prazni sodi, na vrhu njih pa je sedel Sadnik Franc, doma iz Most, ki je imel s seboj štiri zaboje krtač. Polog njega jo sedel tudi Verdnik Franc, ki je istotako zaposlen pri podjetju Rode kol šofer. Poleg voznika avtomobila so bili šolski upravitelj iz Komende Štefan Trobiš, Tilka Zabret in gostilničar Ferdinand Vode. Ker je šofer zapazil v nasprotni smeri prihajajoči avtomobil, je zavil na skrajni desni rob ceste in se ustavil. Medtem pa je že privozil šofer Stancer in iz bližine 28 m zagledal nasprotni tovorni avto. Takoj je zmanjšal hitrost in hotel lepo zavoziti mimo. Toda, ker je cesta na tem mestu zelo ozka, je pri tem zadel v leseno ograjo, ki se je polomila. Rodetov avto se je prekucnil, ker je izgubil ravnotežje, v tri metre globoko potočno strugo, ki je sedaj brez vode. Avtomobil se jo dvakrat prevalil in obtičal v strugi. Verdnik Fr., ki je sedel na vrhu sodov, je skočil hitro doli, dočim je Sadnik ostal na vrhu sodov in se je tudi z njimi vred prevrnil v jx>tok. 1'ri padcu je prišel med sode in pri tem dobil tako hude poškodbe po glavi, da je bil pri priči mrtev. Ostalim, ki so sedeli v kabini, se ni ničesar hujšega zgodilo Šolski upravitelj je dobil neznatne pra-sl7.80, Budimpešta ' 60. Atene 2.90. Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, llel-singlors 6.85. Buenos-Aires 0.875- V red nosi ni papir i i Ljubljana. 7% inv. pos. 82.50-83.50, agrarji 47—18, vojna škoda promptna 366 368. begi. obveznice 67—68, 8% Bler. pos. 82.50- 83.50, 7% Mer. pos. 72.50 -73.50, 7% pos DHB 86—8«. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. |i(xs. 82.75 den., vojna škoda promptna 365—367, 9„ 10., 11. 304 den.. begi. oliv. 68 50 den., 8?„ Bler. pos. 82.50— 83.25, 7% Bler. pos. 72.75-73.25, 7% pos 1)111! 86 den., 7% slab pos. 82—83.25. — Delnice. Priv. agr. banka 239 den. Trboveljska 150—165. Isis 10 den., Osj. sladk. tov 1'22 den. Belgrad. Drž. papirji: 7% invest. pos. 84 85, vojna škoda promptna 367 367.50, begi. obvez. 68.75— 68.85 (68.90, 68.75); 67.50—67.90 (67.75), 8% Bler. pos. 83—83.75, 7% Bler. pos. 73.25-73.5, 7% pos DHB 86.50 den., 7% stab. pos. 83 den. — Delnice: Narodna banka 6550—6700 (6600). Priv. agr. banka 238-241 (241, 240). «- Žitni trj: Novi Sad. Koruza bač., srem 92—93. ban. 90 — 91, tnoka bač., srem., ban., slav. ()g Ogg 212.50— 222.50, bač. št. 2 192.50—202.50, št.'5 172.50— 182.50, št. 6 152.50—162.50, št. 7 132.50 -142.50, št. 8 97.50 r.—102.50 r., otrobi bač., srem. ban. 69—74, bač. ladja 74—75. Ostalo neizprem. Tendenca neizprem. Promet srednji. Sombor. Pšenica v prostem borznem prometu, bač okol. Sombor 142-114, bač. 131- 133, srem. 129—131, slav. 128—130, bač. iu južiioban. 130 132, gorban. 133—135, vse vagonsko blago, bač. ladja Begej slep 142 1 11, bač. ladja 'l isa šlep 142—144, rž bač 108-110, ječmen bač., srem. 63—64 kg 95—97.50. moka Otr Ogg 210 220, bač. št. 2 195—205, št. 5 180-190, št. (i 165—175, št. 7 130—140, šl. 8 100- 105. Ostalo neizprem. Tendenca čvrsta. Promet slab. -©■ Osebna vest. V ponedeljek je bil razrešen svojih dolžnosti sodnik upravnega sodišča v Celju g. dr. Jože Bavdek, ki je bil pred kratkim vpokojen; nastopil je pa službo upravnega sodnika g. Rajko Mulacek, svetnik pri kr. banski upravi v Ljubljani. — S celjske na 11. drž. realno gimnazijo v Ljubljani jo premeščena profesorica gdč. Marija Boršnik, na celjsko gimnazijo pa sta premeščena gdč. Jančičeva iz Murske Sobote in g. Antič. .©• Jezikovni tečaji društva absolventov trgovskih šid. K včerajšnji, enako glaseči se notici, obveščamo vse interesente, da se bo poleg treh nemških, dveh francoskih, italijanskega iu angleškega ter tečaja za kartotečno knjigovodstvo vršil i še tečaj za nemško stenografijo. 0 Posledica neurejenih razmer pri AVestnu. ' Poročali smo o izprtju in poznejši stavki Westno-vih delavcev. Podjetje je odpustilo vse stare delavce in začelo sprejemali delavstvo na novo. i Nazaj je bilo sprejetih veliko starih delavcev, : mnogo jih je pa ostalo brez dela, kar se najbolj ' pozna pri občutnem porastu statistike Borze dela. Po zadnjem izkazu z dno 10. septembra jo bilo prijavljenih pri celjski ekspozituri Borze dela 187 l>rezix>selnili delovnih moči, med katerimi je bilo 27 žensk. Po sedanjem izkazu pa se jo število • brezposelnih zelo dvignilo in to v prvi vrsli na I račun odpuščenih Westnovib delavcev. Število brezposelnih je namreč |>oskočilo na 422. med katerimi je 138 žensk. .& Staro munirijsko skladišče na Golovcu je kupil od g. VVestna trgovec g. Vekoslav Bornšek in gi začel podirati, tako da lio Golovec sedaj res kmalu popolnoma gol. 0 Kino »Metropol«. Danes »Metropolitan« in nov foxov tednik. aato Programi Radio Ljubljana i Sreda, :'.'). septembra: 12.011 Valčkovu lira (ploščo) — 12.45 1'oro'ila, vromo — 13.00 (as, nporml. obvoKtllii — 13.15 Simfonično slike (plošče) — 14.(Mi Vreme, borza — IS.1X1 Vsakemu ne,kuj (pester spored, iz.va.ia Itndio-orkoslor) — 18.40 MladUisku ura: Slomšek utemeljitelj naše kullnre (o priliki Slomškovemu dne), k. profsor 1'vl'bin Hoje - 10.00 0un, vreme, [Hvročila, spored, obvestila — 10.80 Nao. ura: Milro|>olit Slovan SUtniiniro-vio - povodom 100 letnice smrli (dr, Jovan Itmlonjič), ISeluTml — 19.30 Pesnil o morju (ploščo) — '.il.HI '/. na-šo-ira le.pe.ira Jadrana (tr. Vladimir ltegully) - 20.110 Plesne skladbo /.a dva klavirja — 21.111 Oporni spevi in odlomki — 22.00 ('as, vreme, poročdla, spored --■ 22.20 Narodno pesmi ob KPremljavi harmoniko. Snde-lu.joln: ir. 'rini; Šlibcrnik in li. Mirko Itemškn-r. Konec ob 23. uri. Drugi programit Sreda, '.M. septembra: Belffrnd 1: 19.50 Narodne pesmi poje .lelen« Vujunovič 20.20 Beolbovon: l'\er turu v opero Leonom — 20.30 Humor — 21.3(1 Ltibkn glasim — 22.00 Dramska sonata. — llelrjrail II. 2H.1MI Ljudski oder (dr. Vclimir PinNS). — Zagreb: 10.30 Turška tnu/.ika — 20.20 Verdi: Alzirn-, opera — 22.10 Konoort. — Praga: 19.33 .Pognalo ta glasi«, koneorl — 20.53 Iz življenja umetni,kov. — Urno: 20.55 idila v Kriini. (podlistek) — 21.10 Italijanske in špansko pesmi — 21.30 Godalni kvartet izvaja tirioKovo skladbe. — Kratiš!ava: 22.30 Slovaške postni in plesi — konoert el«!i.iisk<>Ka orkestra. — I aršavu: 21.00 Koneorl Cboipl-novili dol — 21.30 Koncert komornemu orkrslrn — 22.15 Koncert — 23,00 Plesna mii/.ika. - lludimpeiita: 20.15 Koneorl, kitaristov - 21.55 Jazz — 23.0« Komorni koncert (ploščo). — tlim: 20.IU Orkeslorski koneorl. — Milini: 20.40 Orgelski koncert — 21.111 Koncert irodbc na pihala. Ilerlin: 20.45 Kndiu-cabarcl. — Umnimi i/: Komična opera — 22.30 Pisan irlasboni pragrmni. — Poizvedovanja Zgubljeno One 20. septembra 103(1, med II. In IS. uro, sii so zpubill naočniki •/. okroglimi stekli iu škatlico /. na.piKoui: ■ (ioldslciu*, od Jelaeiua na Aškerčevi ali ua Tržaški cesti, ali na cosli po (ijincab do Dobrove pri Horjulu. Najditelj naj naočnike proti nagradi v,me Josipu Knufljn, Karlovšku orsla 15. I :gubil so je plašč MuIioi-Iiih dne 15. t. m. /«iMla.i /j nI raj na cosl.i od Šl. Vida pri Crobelnem do (Iroliclnema. Vseboval je želez, legilimucijo na ime K. I!., denarnico z okoli « 15 Din gotovino, Koiltuiinov vrani red, robeč iu škatlo vžliralle. Najditelj naj (ra odda najbližji orožniškl postaji proti najdenimi v dn nurniku. I:gnhil se Je brovir izdaje Mariolli, iu ("Vale* iuris ca.non.lci«. Najditelj naj ira odda upravi Slo proti primerni iiajdmiini. vencu1 Inozemski glas o prof. Vebru Pod naslovom .Misleča Evrjipa« je avtor knjige »Deutschlands Kultur und Religioiv dr. Ilanš Hartmann izdal sedaj novo veliko delo, neke vrste obširen informativni pregled, v katerem skuša prikazati celotno sliko filozofskega prizadevanja sodobne Evrope. (Denken-des Evropa. Ein Gang durcli riie Philosophie der Gegenvvart. Batschari-Verlag, Berlin, sir. 476.) Že iz izbire in razporedbe snovi je razvidno, da je avtorju pri srcu kar največja vseslranost, da se noče izogibati niti živemu loku dogodkov, niti abstrakcijam najbolj odmaknjenih teorij. Potem ko nam prikaže aktualno nalogo sodobne filozofije s pomočjo govorov Mussotfnija, Dielric.ha, La-landa, se takoj spusti v dosti podrobno analizo osnov prirodne filozofije, filozofije zgodovine ter psihologije z njihovimi podopredelitvanii, obdela poglavje uresničujoče filozofije« lia podlagi vrednostne. pravne in politične filozofije in naposled še »osmislujoči del filozofije« v poglavjih o verski in umetnostni filozofiji let metafiziki Zanima ga, kako individualno rešujejo le skupne probleme različni evropski narodi ter .se pomudi v ta namen pri nič manj kot štiriindvajsetih. Po zaslugi g. prof. Franca Velita je odmerjeno med njimi tudi Slovencem prav odlično meslo. Po daljšem orientatlvnem uvodu izvaja dr. Hartmann takole: »S poglobitvijo pojma doživetja se je posebno Meinongovim učencem posrečilo dvigniti psiholo-iio do resnične filozofske discipline. Podati ho-emo nekatera izvajpnja v Ljubljani delujočega slovenskega filozofa Vebrn. ki je na posebno lep in sistematičen način podal tovrstno pomensko analizo. V svojih 8 predavanjih k Filozofiji osebnosti iz letu 1933 je posvetil v predele, kalero sc sicer redko obdeluje v tej obliki. Do- l umevno ne bo lahko najti nacijonalnega poudarka iu nam ni prav nič na lem, da bi ga umetno vnašali. Zdi se nam le, da govori iz svoje visoko-pomembne duhovnosti mož iz starega rimskokatoliškega Podonavja — a čimer pa ne bodi rečeno, da gre za katoliško filozofijo. Mislim lo na način sistematičnega mišljenja, ako tolmačim Vebra poleg drugih Meinongovih učencev iz posebnosti avsl rijsko-koroško-slovenskega predela. Ker nam žal ni mogoče podati njegovih osem predavanj, ki bi zaslužila celotno izdajo, naj k izbranim odlomkom spregovorim še par besedi. — — — Kolikor se da presoditi, je Veber še dokaj bolj (kot Meinong) psihološko usmerjen — ne morda psihologistično, kajti pod tem je razumeti prav listo psihološko razstavljanje, ki rela-tivira »vrednotet in »pomene« ter jim odvzema hkrati njihovo bistveno vsebino. On izhaja marveč iz — reči smemo pač — kozmično duševnih dej-slvenosti, ki jih označuje kot vrednotenja. Vrednotenje pomeni tu nekako: »obvezno-veljavna določite vvrednoU ali pa tudi »priznanje'vrednot«. Veber tolmači tako izrecno jezik dejstev, da ga smemo ceniti kot pravi vzor resnične psihologije, ki pa na svojih mejah meri seveda v vrednostno filozofijo. Veber razlikuje predmetna, osebnostim ler hagijološka — tedaj na svetost Boga se nanašajoča — vrednotenja. Tu se javlja stopnjevanje, neka hierarhija, ki človeka prav lako obvezuje kakor je v sebi zaključena in objektivna. Karakteristično za človeško osebnost je sedaj — to jo treba prepostaviti v Vebrovo umovanje —, da ij je lastna aktivnost ter svoboda duševnosti, ki Ji omogoča odločitve napram svojim lastnim doživetjem. Tudi žival doživlja, nemara celo vrednoti, toda ne odloča o vrednostni lestvi svojih doživljajev; to pa dela človek. In še o enem pojmu moramo spregovoriti, da pripravimo uinevanje navedenih mest iz Vebro-vepa spisa. Vfnko navedenih treh vrednotenj se javlja na dva načina: reaktivno in judikativno. Reaklivini so ona, ki enostavno vplivajo ua nas, lako da smo čisto pasivni, da jih pustimo vplivati nase-^; judikativna pa so ona, kjer z vrednotenjem zavzamemo stališče z lastno odločitvijo. Te ugotovitve so uvod v nad tri strani dolg referat o Vebroveni filozofskem sistemu, kjer v res plastičnem in zgoščenem slogu podu smisel Vebrovoga učenja in razvije gori navedene misli ter konča v pomembnih stavkih: »S teh posebnih vidikov pa nam poslane jasno 10 dvojno razmerje, namreč da se zdi z ene strani genelični razvoj naše osebnosti podan v dvigajoči se črti: predmetno — osebnostno — hngijološko vrednotenje, dočim se na drugi strani ista o.s e b- 11 os t prav s tem razvojem vedno bolj odkriva v svojem normativnem bistvu ter postaja če/.dalje bolj samostojna. Tako je pa prav svetost no vrednotenje — in samo ono — na eni strani zakonita zaključna razvojna točk a, nn drugi strani pa prav tako zakoniti normativni f u n d a m e n l vse človekove osebnosti.« V tej sistematični opredelitvi človeško osebnosti vidi Hartmann krog problemov, ki se gibljejo v neposredni soseščini druge, ludi v evropski misli do filozofske višine stopnjevane psihološke discipline. Saj podaja nekako shemo osebnosti, ki jo skušajo v tipologiji do zadnjih količkov diferencirati Freud in za njim Adler, C. G. Jung, Miirker iu drugi. Tako je filozofija prof Vebra postala evropska, stopila preko naših Ozkih niejrt ter predstavlja pred vsem svetom poseben odtenek iinisleče Evrope«. —r. * Svetovna revija zn filozofijo v nclgrudii. Znani nemški filozof prof dr Arthur L i e b e r t, zdaj profesor na univerzi v Belgradu. je zasnoval posebno društvo »P h i 1 o s o p h i a . ki ima namen, združiti vso svetovne filozofe k skupnemu sodelovanju. V prvi vrsti ima namen izdajati veliko filozofsko revijo v vseh vodilnih evropskih jezikih pod naslovom P h i 1 o s o p h i a, philo-tomporis vox universa:. \ njoj hoče gojiti samo čisto znanstveno filozofijo, poročali o vseli važnejših pojavili iz celokupne svetovne filozofije brez razlike raznih metod. Predvsem pa bo skušal skrbeti za popolno bibliografijo iz lega področja ter sploh postati centralna svetovna revija svoje discipline. Kot porok za lo svoje nepristransko, strogo objektivno ter internacionalno znanstveno stališče je prof. Lieh :rt sestavil širši odbor iz. profesorjev ter vodilnih lilo zofov iz, vseh delov svrla. ki ji.'i v svojem .proglasu tudi navaja Do zdaj so že dali pristanek predstavniki 32 drŽav iz Evrope, Azije in Amerike ter čaka še na pristanek iz Italije, Nemčije, Rusijo ild. V leni širšem odboru predstavljata slovensko filozofsko misel prčfesorjn ljubljansko univerze dr. F. Veber iu dr. K. Ozvald. Dru štvo »Philosophia« je stopilo že v slik z vsemi podobnimi društvi /. namenom, da bi njen časopis priznala za oficlelno svetovno glasilo filozofov današnjega časa. Tako upa Belgrad poslali center svetovne filozofske misli, kar je vsekakor zelo zanimivo. Revija, ki bo izhajala štirikrat na leto ter bo obsegala 85—40 pol, stani z« Jugoslavijo 150 Din (prof. dr. A. Liebert, Belgrad, Dositejeva ulica 43). Vrstnik prosvetne mi« št. 7 8 prinaša raz lago enciklike sv. očeta o filmu ter poročilu o prireditvah PZ tekom letošnjega poletja, tako v Smartneni pri Kranju, v št Juriju pri Grosupljem, o Slomškovih praznikih, Blaž Potočnikovi slovesnosti, o stiških dneh ter jeseniškem taboru. Ob tej priliki podaja v širokem izvlečku govore dr. Basaja in ured. IHje. V poglavju o novih igrah govori o Zigonovi in Jalnovl novi drami ter o Meškovem Pasljonu. Končno pa ocenjuje predstavo Jurija Kozjaka« v Stični ler škofjeloško pasijensko procesijo, pri ocenjevanju katere pa je poročevalec, napravil neokusno šalo, ko se je podpisal s šifro prireditelja samega. Pravi Id. zanika avtorstvo tega poročilo, ki je sicer zonj zelo laskavo. ■ \ Bele čete v novih zmagah Španski Verdun — Ljudstvo rešeno pekla NASKOK NA RONDO Posebni poročevalec lista »Volk. Beobachter« Rolland Strunk, je bil za dan na iužnl fronti španske državljanske vojne, kjer 60 rdeči še zmeraj na ozemlju krog Malage. Tu je bil priča bojem za mestece Ronda in je s četami generala Varele vred vkorakal v zavzeto mesto. Strunk poroča o dramatičnih prizorih tega bojevitega dne. VOŽNJA K GENERALU VARELI Na južnem obrežju Španije je posebna fronta. Razvija se v ozkem, ploskem loku tesno vzdolž te 6ončne morske obale severovzhodno od Gibraltarja, krog nazobčanih gorskih grebenov do Malage in stare, kraljevske G r a n a d c. Tu med ozkimi, z večnimi slapovi in hudourniki napolnjenimi grapami, ob strmih pobočjih, obraslih s kaktejami, divjimi figami in vinogradi divja državljanska vojna prav tako kakor zgoraj v dolini reke Tajo, v gorovju Guadarrama in ob Pirenejski meji. Tu spodaj poveljuje general V a r e 1 a. Štiri in dvajset ur sem ga spremljal in sem doživel zavzetje R o n d e. Mislim, da sem videl v dolini Taja pri koloni I ,Yogue take stvari, ki ne morejo biti hujše. Grozote 1 še zmeraj pa plapola v pogledih tega moža neznanska groza prestanih ur. Pokažejo nam seznam ustreljenih talcev. 24 jih je — 24 iz iste vasi, ki ima komaj >(X) duš. Povedo nam, da so teh 24 rdeči pred dnevom v naglici po-strelili, kar tako površno, da je neki talec s tremi streli v telesu šel še 16 km naprej ponoči, ko so rablji spali in so ga poleni sredi poli ustavili in do smrti ustrelili. Vstopili smo v svoj avlo. Kmetje stoje okrog nas in kličejo: »Viva Espania!« Zavijemo navkreber proti grmenju topov, ki ga je slišati iz smeri Penarrubija. Bojišče je bolj in bolj grozotno. Orli stojijo na sinjem nebu. Razslreljeui, zapuščeni avtomobili z madridskimi in valencianskimi številkami ležijo v cestnih jarkih, zraven so mrtveci. Za Penarr ubijo, za pečinami so karlisti v rdečih čepicah. Neka baterija strelja čez sotesko tja proti postojankam rdečih. Tik kraja so Maročani, ki čakajo, da odidejo na bojišče. Za sestreljenim zidom glas topničarskega opazovalca: »Secundo piece ... i uego!« Bruni m m »Pozor! — tretji top — štiri črte plus... ogenj« Domov bi radi! Begunci iz Iruna čakajo na mednarodnem moslu v Hendayu dovoljenja, da se smejo povrniti spet v Irun. marksističnih tolp. ki so imele šest tednov v rokah Rondo in Tebo, Campillos in Penarrubio ;sledovi, ki 60 jih zapustili ti zločinci, ki jih je pa general Varela potolkel, so bili pa še hujši ko vse drugo. Fronta generala Varele je za štiri ure vožnje z avtom oddaljena od Seville. Pelješ se skozi Alealo in Ossuno po ljubki pokrajini, ki se polagoma dviga v gore. kjer je polno razvalin, samih ostankov španskih gradov iz dobe Mavrov. Sredi pokrajine se vije ozkotirna železnica, ki časih preplaši natovor-jene osličke. Na jugu stoji z oblaki obdano skalnato pogorje. Nato pa postaja vse samo bojišče. Ob vhodih v poedine kraje zapirajo vreče s peskom dohod, miličniki in kmetje pregledujejo s puškami v roki naše potne liste in stene nizkih hiš so prestreljene s kroglami. Požgani stolpi cerkva zro v deželo, koder se v dalji dvigajo ognjene stene in stebri dima. Višje se dviga cesta. V Campillosu ležijo ubiti ljudje vzdolž cestnih jarkov, marksistični miličniki v njih modrih jopičih, na stenah hiš kričijo žarko-rdeči napisi, kar vrženi tja s čopičem: »Viva la frente communistica«. In tik zraven — sveže naple-skani napisi zmagovitih belih čet. Na kočah in dvoriščih se blestijo rdeče-rumene-rdeče zastave armade. OSVOBOJENE VASI Opoldne se mimogrede ustavimo v Tebi. To je gorsko gnezdo, zapuščenih hiš z vdrtimi vrati in prestreljenimi okni. Ljudje sedijo kje med skalovjem in drgečejo od groze. Na trgu pred cerkvijo je videti jamo, sled letalske bombe, na oknu cerkvenega stolpa so miličniki, ki prežijo za sovražnimi letalci. Daleč zadaj na jugu brundajo topovi, zrak je ves v napetosti, diši po požigu in plinu. Teba je šele 24 ur v rokah belih čet. Sedem tednov so bili tu rdeči. Tik preden so odšli iz kraja, so se še po svoje maščevali. Župan prisede k nam, ves je bled, prepaden, kakor vsi ljudje iz teh krajev, ki so bili pravkar osvobojeni iz rok rdečih tolp. Videti je, kakor da ti ljudje še ne zaupajo v varnosi, življenje in sonce, videti je, kakor bi bili še vedno v senci smrti pod moro grozotnih umorov in živinskega klanja. Njih oči zro v naše oči, spet in spet nas prijemajo za roke in vedno vidimo skozi nizko okno, kako se zunaj na vaškem trgu objemajo moški iste vasi, ki so se po dolgem času spet sešli. POSLEDNJI. KI JE PREŽIVEL SVOJO DRUŽINO Zupan nam predstavi nekega dvajsetletnega člo veka. Naglo 60peč nam pripoveduje usodo njegove družine. Rdeči so ustrelili njegovega očeta in tri brate. On sam je bil ves dan v sodu olja. kjer je moral čepeti do vratu; slišal je krike svojih bratov, mile prošnje svojega očeta. Pa to je le en primer. Nad nami sika v temna pobočja in hrumi v skalovje. Mezgi pijejo pri studencu, nad katerim stoji obglavljena soha Matere božje. Vroče ozračje je polno sladkobnega duha po gnitju. Apnenasto pogorje na desni in levi. Vse je pusto, ko iztnito. Dvignemo se na planoto Senetil. Serjjentina se vije, pada, se dviga Krog na so oljčni gaji v spanju. Nato nas ustavijo str > niki. mornariška pehota generala Varele. Pred nami streljajo. Ronda! Ronda — španski Verdun Ta Ronda ima poseben sloves. Ta Ronda se imenuje na španskih frontah Verdun Španije. To ime smo spoznali pozneje, ko smo videli Rondo, to skalnato mesto, ki je obdano z navpičnimi pečinami, ki je krog njega polno barak, električnih žičnih ovir, kjer so podminirane ceste in grape, ki padajo 400 m globoko, in čigar slebri vsebujejo dinamit. Pred grapo Gualete v skrivališču za skalami, smo dobili generala Varelo. Pred nami je prasketal ogenj pušk in so regljalc mrtvaške raglje. Časih smo tudi zaslišali lirumenje topov. General ni imel časa za nas. — Prišli smo prav k napadu. Spredaj so bile že maroške čete, na desni kar-lisli in redne čete, nato miličniki iz Seville in konjenica v širokih slamnikih in nizkih škornjili. Zvedeli smo. da je cesta pred nami vsa z minami podložena, potem je most, visok 100 m, ki je tudi poln dinamita. in tako naprej je 4 km daleč do vhoda mesta. General je žc ves v skrbeh. Varela je dal povelje za naskok na ta španski Verdun. — Spredaj so več minut močno streljali. Nato je zagrmela eksplozija. Sledili smo četam krog čeri. Cesta je šla navzdol v sotesko, spodaj šumi reka. Na oni strani reke so zidovi hiš. Tudi cesto vidimo, ki je na petih mestih razdrta. Tlak ceste je ves razrušen, to je posledica min, ki so se slabo razpočile. Po teh cestah so naskočile Varelove čete, most je brezhiben, rdeči niso imeli nič več čaša, da bi ga bili razstrelili. Madridski marksisti so pobegnili, ko so zagledali prve turbane Maročanov. Na mostu čudovit dogodek. Na onem bregu je neka ženska, ki ima prestreljen trebuh in prsi. Krog pasu ima naboje, na glavi rdečo čepico, oblečena je v usnjat jopič. Vojaki jo obstopijo. Ženska more še govoriti. Edino ona je imela izmed vse tolpe toliko poguma, da je ostala. To je komunistka iz Portugalske, obstrelili so jo, ko je hotela razstreliti most. Ženska umira poleg prašnih kaktej, ki obrobljajo cesto. In ko se general skloni k njej, da bi slišal njene zadnje Španske begunce so rešili nemški pomorščaki. Nemška rušilca »Jaguar« in »Wolk sta v zadnjih dneh pripeljala več beguncev iz Španije v luko St. Jean de Lux. Na sliki jo videli, kako izroči * " mornar drobnega dojenčka beguncem v čoln. Atomobilski izvoščki za Addis Abebo. Če hočete vedeti Največjo rožo na svetu so odkrili leta 1819. Dobila je ime obeh mož, ki sta jo odkrila in se imenuje Rafflesia-Aruoldi; domačini ji pravijo »mr-hovinasta roža«. Ta rastlina, ki meri njen cvet 1 m v premeru, ki je 30 kg težka in more iti v čašo njenega cveta 4 litre vode. V Evropi je še niso mogli pripraviti do tega, da bi cvetela. To se je posrečilo enemu samemu vrtnarju na svetu, pa še ta je na Javi. 21.000 raznih vrst rastlin je samo v Indiji; na otoku Borneo jih je 11.000; na južnem Kitajskem 20.000; v Braziliji in po sosednjih državah pa 40.000. Dasi je toliko različnih rastlin na svetu, pa še vsak dan odkrivajo nove. Mesto brez davkov. V Avstraliji so slučajno odkrili neko mesto, ki nima ne občinske uprave ne policije in ne gasilcev, kjer ni treba plačevati davkov in kjer ni ne beračev ne brezposelnih in ne zločincev. To mesto, ki je za kakih 400 milj oddaljeno od Sidneya, se imenuje Koylaren-b e r r y. Avstralskim oblastem doslej ni bilo še nič znanega o tem mestu in so poslali tjakaj svoje uradnike. Prebivalci mesta so ponosni na to, da imajo izborno bolnišnico, vodovod in električno razsvetljavo. Doslej so meščani lepo in složno živeli. Prav hudi so, da so jih »odkrili« in bo zdaj konec pravljice. Avstralska vlada je že jx>slala tja razpis davkov, sedanjih in zaostalih, ki jih bo neusmiljeno izterjala. Postavila bo tudi državne urade in uradnike. »Kdaj pa tukaj jeste?« vpraša tujec v hotelu. »Zajtrk od sedmih do enajstih, drugi zajtrk od enajstih do dveh; kosilo od dveh do osmih in večerja od osmih do polnoči.« »Križ božji, kdaj si naj pa mesto ogledam?!« »Ali še veš Ivan? Lani v tem času, ko je bil najhujši mraz, sva se poročila.« »Vem; še danes me zazebe, ko se na to spomnim!« »Kako pa, da se ti je pnevmatika na kolesu razpočila?« »Kako? Cez steklenico je šlo kolo!« »Pa je nisi videl?« »Kako neki? Ko je bila pa v žepu nekega fanta!« Žena: »Lepo te prosim, Pavel, ali ne veš, da ti je zdravnik prepovedal piti pivo pri jedi? In zdaj ti stoji^frček pri pečenki!« Mož: »Saj res! — Natakar, odnesite pečenko!« »Kar noče mi v glavo, do mi gospa /.npove, nai s tako trapasto pripravo natakam steklenicc!« besede, prosi ta jiortugalska komunistka, če bi mogla dobiti duhovnika, da bi umrla no krščansko. Poslali so po duhovnika. Ženska z rdečo čepico se spove, moli in sredi molitve izdihne. KAKO JE RONDA PADLA Dalje! Ovinek za ovinkom. Pred nami se razvija bilka za Rondo. Neodprti zaboji streliva ležijo po kočah. Vmes strojne puške, ročne granate. Nekaj avlov leži pod pečinami, ki vzdolž ceste rastejo v nebo. Pri krmilu sedijo mrliči. Na 2 ktn daleč so preko ceste žičnata vrata. Na levi in desni žičnale ovire, peščene vreče, barikade. Opoldansko sonce pripeka ko ogenj. Se ena višina, nato se cesta zniža. Zagledamo pravljični razgled na Rondo. Zvoniki, slaro obzidje, navpične sirehe hiš, a preko vsega dim in ogenj. Dalje so vrtovi, sončne rože, v sredini angleška zastava hotela Victorije. To noč sem spal v tem hotelu. Nekoč je moralo biti tu lepo. Rdeči so ga uničili. Pred in za nami se gnelejo čete na ceste. Na vseh vogalih pokajo puške. Hiše so ko izumrle. Okna zaprta. Pred nami je mestni trg. Izza neke barikade planejo rdeči, slečejo čez most, v tem hipu pridrevila dva oklopna avtomobila — rdeči popadajo na mostu. In tako je iznenada konec bilk. Ogenj utihne Globoko sjjodaj pod nami šumi reka. Vojaki stojijo brez diha, vsi začudeni ob hišah in ne morejo verjeti, da je konec bilke, da je Ronda navzlic vsem oviram, njihova. Nekje se zaloputne okno in potem vzhičen krik: »Nueslro, nueslro! Naše, naše! PEKLU SO UŠLI Druga okna. Bledi, zmedeni obrazi. Vrata se odpirajo, starodavna vrata z grbi in tolkači. In nenadoma nas obstopijo ljudje: ženske, otroci, ki se jokaje pritiskajo k nam, obešajo na roke vojakov in poljubljajo zastave. Vse je omotično navdušenje, vzhičenjc. brezmejna radost. Vidimo, da so li ljudje prišli iz jiekla na luč. Da so ko v sanjah stopili v novo življenje. Ne morejo pa še verjeti, da so strahote v poslednjem tednu zares končane. Konjenica jezdi po tlaku, lopovi drdrajo mimo, toda ves la hrup splalini spričo zmagoslavnih vzklikov ljudi, ki se zgrinjajo od vseh strani k nam in zapuščajo izropane hiše, kjer je prebivala groza in 6inrt. svojo osebo, da so madridski ljudski frontaši — od tolpe Pancho Viili — tukaj v Rondi zmeraj privedli s seboj ženske in otroke obsojenccev, da je mogla družina gledati, kako so morili očeta, brata, moža. Take, ki so pred smrtjo vzklikali: »Viva Espania!«, so postrelili v noge in trebuh in jih pustili počasneje umreti, kot druge. Celo teli živčnih dražljajev so se naveličali in so položili čez 100 m globoko brezno ozko brv in na smrt obsojeni so morali zavezanih oči iti v lej vrtoglavi višini čez brv, dokler niso grorno vpijoč jjopadali v brezno. Govori! sem z možem, ki je bil 19 dni na fiodslrešju svoje hiše in ki mu je žena ponoči skozi opeko podajala vodo in kruh. VSE UNIČENO, RAZTRGANO IN ONECEDENO V Rondi so skupno ustrelili in poklali 119 duhovnikov, vse odvetnike, zdravnike, trgovce in učitelje. Vzrok za smrtno obsodbo je bilo premoženje, izobrazba, plemstvo ali kaka muha rdečih oblast-nežev. V Rondi nisem videl niti ene trgovine, ki bi ne bila izropana. Najmanjša trgovina je bila eno samo groblje, cunje in smetišče. Pred slaro-davnimi hišami so ležale umetniške slike španskih mojstrov, rokopisi, pergaitienfi, vse raztrgano, po-nečedeno, jioteptano. Vse to so storili ljudje, ki sovražijo vse, kar je tradicija, čast, čistost ali vera. Noč pokrije ta prizor. Grem, da si poiščem prenočišče. Vse višine krog mesta so v rokah belili čet. Zdaj pa zdaj poči strel. Povsod korakajo straže jjo ozkih ulicah. Prebivalstvo hvali Boga za odrešenje. ^ V Rondi so po seznamih dognali, da so marksistični rablji jiomorili 562 ljudi. Usoda deklet v sovjetskem paradižu. »Skrb« rdečih mogočnikov v Rusiji za mladino se izraža tudi s tem, da morajo dekleta pomagati gradili cesle. kakor vidimo na sliki iz Moskve. Sedel sem poleg- generala Varele, ko je delal zapisnik. Nastopale so priče za pričo, ženske in olroci, ki so poslali pred nekaj urami vdove in sirote, moški, ki so le slučajno ušli smrti, vsi ti so izpovedali, kar so videli. Teh 500 ljudi so bili rdeči ustrelili na trgu Del Torros. To bi še ne bilo tako hudo, a lo je bilo zverinam preveč dolgočasno. Tega so bili že do grla siti. To postavljanje k zidu in streljanje! Zato so si izmislili nove zabave. Zavežem se v imenu španske armade, v imenu generala Varele in njegovih častnikov, in tudi za mmmm Za številno izraze sočutja, ki smo jih prejeli pismeno lil ustmeno ob težki izgubi našega ljubljenega gospoda so tem polom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno pa naj velja naša zalivala vsem darovalcem krasnih vencev in cvctja, požrtvovalnim gg. zdravnikom, g. župniku p. dr. Angeliku To-mincu za lolažilne obiske, stanovskim gg. tovarišem pokojnika, ki so ga v tako častnem številu spremljali na njegovi poslednji poti, pevskemu društvu Sloga : za ganljive žaloslinke, kakor tudi vsem ostalim, ki so rajnkega spremili k večnemu počitku. Svela inašn zadušnica se bo darovala v petek, dne '25. septembra ob 7 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 22. septembra 1936. Žalujoča rodbena Kič ni a nek in ostaEo sorodstvo. Gostovanje v ljubljanski operi Nič ni čudno, če se je naše glasbeno občinstvo tako dobro odzvalo dveni opernim predstavam zadnjega časa, na katerih jo nastopil naš tenorist Josip Kjnvec. Saj jo to pevec po božji volji, ki s svojim polnim in mehko izdelanim glasom še vedno posreduje prave lepote umetnega petja. In to lepoto nam je dal tudi sedaj v dveh predstavah — v »Luciji di Laiumormoor« in v ./Trubadurji! Ne samo mehka, lirično označena barva pevčevega glasu, temveč tudi velika lahkotnost in prožnost oblikovanju je tista privlačna značilnost, ki poslušalca potegne 6 seboj v višavo valovanja, iu prenosno v svet lepotnih doživetij. In če se poleg tega pevec tudi v igri toliko razgiblje in pristno zaživi, kot je to storil ob tej priliki Rjaveč, je podana s tem dojenialcu možnost resničnega umetniškega zadoščenja. In nič čudno ni, če se v tako podvignjenem okviru tudi vzporedni pojavi nehote v vrednosti zvišajo in stopnjujejo v izrazu. Tako se je ob srečanju dveh mojstrov zlasti stopnjevala lepota plemenitega petja ravnatelja Be-tetta in so se v svojih mejah umetniško ra/.živeli tudi ostali pevci, kot gdč. Župevčeva, ga. Kogojeva in drugi. Predstavi sta bili sploh na dostojni višini. V. U. B. Grun: Dvojno knjigovodstvo (Operetna premiera.) Prav kmalu je prvi letošnji operetni novosti sledila druga — za češko se je postavila v spored dunajska opereta po prvotnem naslovu »Kjer ljubezen cvete«, nazvana sedaj »Dvojno knjigovodstvo«. Delo je prav privlačno po svoji zamisli. Nič noče za kričavo in vsiljivo lepotičje in blesk, temveč je skromna igra, namenjena prisrčnemu oddihu, vsa dobrodušna v svoji optimistični vsebini, prijetno navihana v dovtipnosti in, rekli bi, komorna po svoji tehnični izpeljavi tako z ozirom na odrsko zgrajenost, kot tudi v pogledu glasbene snovi, ki je sicer izrazito »šlagerska«, a nič vsiljivo pisana za skromnih pet ali šest instrumentov. Tako vsebino in obliko so ji dali — Emil in Arnold Golz, ki sta spisala besedilo, Friz Lohner-Beda, ki jc spesnil vložke in Bernard Grun, ki jo uglasbil pevske in instrumentalne točke. Tako pa jo je tudi na naš oder postavil režiser Osip Sest. Delu je vlil mnogo zasnovane dobrodušnosti, mnogo prikupne domačnosti in do-vtipnost se mu je posrečila zlasti v situacijah. Pozornost je obrnil tudi na dobroto, ki stoji liho vseskozi v osnovi igre in ji daje posebno toplino in privlačnost. S temi potezami je dejanje poživil in dosegel najboljše v drugi sliki, dočim sta prva in zadnja nekolilio zaostali bodisi zaradi primes slabše gralske spretnosti, bodisi zaradi pretirane drastike, kar je celotni 6tvari na uspehu škodovalo. Morda bi kazalo prvo in zadnje dejanje nekoliko pristriči. Glasbeno stran je vodil debutiint D. Žebre in pokazal mnogo smisla za živ ritmični utrip m tudi za lepotna sorazmerja, ki jih je znal vzpostaviti iz celotne tonovske gmote. Ker je delo skoro prej veseloigra kot opereta, je razumljivo, da sloni teža uspeha predvsem na Igralski sposobnosti, kar se je tudi dejansko občutilo kol prednost ali slabost. — Industrijalca Kohlerja je v dobri karakteristiki sicer večne, a to pot ogoljufane trgovske preračunljivosti podal g. Janko. Njegovega sina je novi tenorist g. Gorski prikupno izoblikoval v sicer malce naivnega, a simpatično dobrosrčnega, zvestega in poštenega fanta. Na pot mu hodi še delno pretiravanje in naša govorica, ki ji še ni kos, kar ji pa — upamo — z resnim delom skoro postane. — Izredno posrečen je bil lik industrijalca Ringelheima, ki ga je ustvaril g. D. Zupan. Prednost Zupanove komike leži v neki toplini in dobroti, ki vedno vabljivo mežika izza navidezne pohabljenosli komičnih kretenj in mimike, — kar je lastnost velikega igralca-komika. — Iz drame je prišla v pomoč ga. Gabrijelčičeva in je Ringelheimovi soprogi in njeni histerično-komični pojavi ustvarila prav izrazito podobo. — Njuna hči Hana je našla srečno interpretinjo v gdč. Smerkoljevi (ki se ji igralsko in pevsko ugodno poznajo vplivi inozemskega študija), ki je sicer v igri še malce nesvobodno, vendar mično izoblikovala podobo mladega, za pošteno ljubeznijo stremečega dekleta. — Glavno žensko vlogo Poldi Lechnerjeve, mlade prikupne prodajalke, ki si s svojo vztrajnostjo in prebrisanostjo pridobi v zakon mladega bogataša, je podala kot gost ga. Brumen-Lubejeva, in sicer z operetno rutino, ki pozna vsakovrstne trike in jih za učinek brezskrbno uporablja. — Knjigovodja Peter Fink,, ki je nekako osrednja osebnost v igri, jc našel v g. Pečku dobrega interpreta. G. Peček je v tej vlogi razvil zopet enkrat svojo pravo igralsko sposobnost, ki se taka, ko! se je javila v drugem dejanju, vzpne visoko (dočim pnde takoj, čim se opre na pretiravanje) in tudi umetniško pristno učinkuje. — Neznaten, a zelo prikupen je bil sluga g. Simončiča. — G. Frelih je iz sluge Lovrenca mnogo napravil, n se vendar zdi, da mu umetnost igranja ni prav blizu — (ločini se spomin jamo že prav lepili uspehov iz okvira njegove plesne umet- Bejek Janko, župn. upravitelj: Prekmurski sezonski delavci (Dalje.) Stanovanje! Spijo in sploh prebivajo v tako imenovanih barakah. Jc lo zidano poslopje, ki ima navadno dve ali l r i sobe in na sredi malo kuhinjo, shrambo in sobo za gazdo. V kuhinji spijo navadno kuharice. Okna so mala kot v boljših hlevih, tla betonirana. Nadstropna in boljša kot ta je na Širini. V teh barakah so železne postelje s slaninjačami. Nekaj jih spi še na tleh. Ta spalnica je za delavce vse: obodnica, pralnica, garderoba, žal večkrat tudi gostilna in plesna dvorana. Po stenah in na drogovih imajo obešeno obleko in perilo. Na postelji ima tudi vsak svoj kovčeg. Če gazda ni energičen, nastane takoj po prihodu v barakah nered. Mladina se »spari« in spijo kar mešano — dekleta in fantje. Letos so še v treh barakah tako pomešani. Protestiramo proti temu in se čudimo, da upravniki kaj takega dopustijo, če že gazdi niso ali nočejo biti kos tej neprevidni mladini. Če to vidimo, poleni se ne čudimo, če prihaja naša mladina iz Belja domov pokvarjena in nesrečna. Težko je z mladino, če iočeno spi, kakor so mi zatrjevali gazdi, kaj šele, če jih pustimo v eno barako. Prosimo ravnateljstvo, da naj tudi to vstavi v pogodbo, da bodo imeli gazdi lažje stališče. Neki gazda se mi je pritoževal, da jih je razganjal ob prihodu, pa niso ubogali in da mladina sama sili v pogubo. Kakor sem se pa prepričal, imajo gazdi precej oblasti in v sedanjih razmerah, ko imamo delavstva v izobilju, bi lahko gazda take pun-tarje takoj odslovil in napravil red. Če se je lo posrečilo petim gazdom, zakaj se ostalim treni ne bi. Pomešano spijo v barakah na Jasenovcu, Brestovcu in Podunavlju. Največja mešanica je menda na Jasenovcu. Tu so prekmurski Slovenci, Madjari, ostali Slovenci in Medjiniurci, tako da ima gazda res težko stališče. V nekaterih barakah pa imajo celo poročeni sanfi svojo spalnico. Delavcev spi preveč v eni sobi. V nekaterih barakah je vse zanemarjeno, umazano, vse razmetano, vse visi po stenah in drogovih, celo kose in drugo orodje. Med barako in barako je zelo velika razlika. Imen nočem navajati. Je pač tudi to odvisno od gazde. V splošnem so torej stanovanja slaba, nezdrava, premajhna. Če je nad tri milijone din za novo ravnateljstvo, bi se mogoče našel kak milijonček tudi za delavska stanovanja. Plača! Po pogodbi mora prinesti však moški s seboj koso, ženska srp, vse drugo poljsko orodje da uprava. Največ dela imajo s sladiiorno peso in žetvijo ter nilačvo. Naši delavci delajo neverjetno dosti. Delajo od vzhoda do zahoda solnca. Odmora imajo skupno 2 in pol uro, tako da delajo tudi do 14 ur dnevno in šo več. In za to naporno delo dobijo reci in piši 8 din. Ln v juliju in avgustu dobijo moški dnevno 1(1 din. Pa se skoraj vse poljsko delo dajo v akord. Tako namreč delavci bolj pritisnejo in prej opravijo delo in navadno tudi več zaslužijo. Naj le glavno navedeni: za redčenje sladkorne pese se plača od orala 160 din. V najboljšem slučaju opravi deset delavcev dnevno en oral, pa seveda v akord-nem delu nimajo dosti odmora in delajo od teme do teme. Za okopavanje pese od orala 00 din, ruvanje rope in spravljanje na kupe 180 din. Okopavanje koruze od orala 2!)—55 din — dnevno pri tenfi zasluži delavec okrog 12 din. Košerije sena in OBtale zelenjadi od orala 20 din, od orala lanu 200 din itd. Na Sokolovcu je letos dobil pri tem delil delavec dnevno 22.78 din, ker je bilo na tej upravi lelos z lanom izredno lahko delo, na drugih upravah so dobili samo 12 din. Za žetev in nilačvo se pa daje plača v žitu, ki se pa po dnevni ceni izplača. Za žetev dobijo od orala — stoječe žito — 50 kg, za poleglo 60 kg, pri mlačvi pa delavci dobijo 2%, oziroma so sedaj dosegli potom organizacije povišek na 2%% in pri žetvi na 62.50 ozir. 72.50 kg. Akordno delo ubija naše delavce, delajo z vsemi silami, da pač več zaslužijo, pa hodijo večer za večerom domov čisto izčrpani. En mesec in več se pri nilatilnici na vročeni solneu peči, požirati prah in težko delati, tO res niso šale in tako dela naša mladina, stara 16—18 let. Pri vsaki nilatilnici je dvajset delavcev. Mlatilnice so velike, v izrednih primerih nanilatijo dnevno blizu 300 metrskih slotov. Povprečno pa 180 stolov. Na nekaterih upravah so namlatili dnevno tudi le nekaj nad 100 stotov ovaa, tako da je bil zaslužek nekaj nad 10 din. Slame je letos zelo veliko, to spravljajo delavci v ogromne kupe — oslice. Posebno dvigalo nosi slamo naravnost iz lfilalilnice na oslico — kot vidite na sliki. V mesecu juliju so dobili delavci plače od 200 do 300 din in tudi več. nosti. — Nekako podobno bo tudi z gdč. Brcarjevo in z go. Japljevo. Sceno je okusno opremil scenograf nrli. Franc, koreografsko delo pa je izvršil baletni mojster inž. Golovin. V. U. Kje bodo tekmovali naši olimpijski smučarji leta t940: Na Finskem ali na Japonskem? Medtem, ko smo v Evropi žo skoraj pozabili na veličastne olimpijske slavnosli v Berlinu, plove nekje daleč po morju ladja z japonskimi olimpijskimi tekmovalci. Šest mladih hrastov nosijo s seboj, znamenje, da so si priborili v Berlinu 6 zmag in 0 zlatih olimpijskih kolajn. Samo 6 zlatih, 4 srebrno in 8 bronastih ... to se zdi sicer skromnim Japoncem odločno premalo. Ne morejo verjeli, da so dosegli v Berlinu le 8. mesto, boli jih dejstvo, da so celo Francozi in Finci, Italijani in Madžari dosegli večje števlo nagrad. Ali res niso Japonci najhitrejši plavači, mar niso bili edini, ki ko ogrožali premoč finskih asketov, ki so ogrožali premoč ameriških skaka-čev? Vendar nosijo s seboj veselo novico: 1. 1010 se bodo vršile olimpijske igre na njihovi zemlji in takrat bo revanšl Če so tekmovalci v Berlinu porušili 31) starih rekordov, jih bodo v Tokiju iz-liova, le z razliko, da bo med njimi daljša vrsta Ja|K>ncev. Če je svet občudoval mogočne olimpijske zgradbe v Grilne\valdu, bo čez štiri leta ugotovil. da so stadioni v Tokiju lepši in dovršenejši. Berlin bo le še svella etapa v razvoju modernih olimpijskih iger. KJE 110 BODOČA ZIMSKA OLIMPIJADA? Le ena stvar razburja japonske športnike: Kje lio bodoča zimska olimpijada? Med tem. ko se za zimsko olimpijado potegujejo i fine i i Japonci, je zaenkrat šci jiovseiu problematično, če so bo sploh vršila. Kakor poroča poslednja številka Der Winler-ja«, se bo lo vprašanje rešilo šele na kongresu Mednarodnega olimpijskega komiteja, ki bo 1. 1937 v Varšavi. Predhodno pa bo po-treben še sftorazuiu med MOK in Fiso glede amaterskega problema. Medtem, ko vztraja MOK na stališču, da smejo nastopili na olimpijadi samo amaterji, vztraja Fisa pri svoji zahtevi, da nastopijo tudi sinuški učitelji. Ako se obe ustanovi 110 bosla sporazumeli, tedaj bi sledilo, da Fisa onemogoči bodočo zimsko olimpijado. Kljub negolovosti so Finci, kakor tudi Jajjonci organizirali veliko propagando, da bi se jim poverila organizacija zimskih iger. Finci so med drugim izdali lepo propagandno knjigo, po kateri hočejo seznaniti svet s svojim zimskim športom. Po svoji slavni športni tradiciji bi Finci vsekakor zaslužili, da se jim poveri organizacija zimskih iger. Vendar bi bile težave s primernimi tereni, kajti oni nimajo še niti ene proge za bob in tudi ne primernih strmin za smuk. Tudi zima bi bila /a večino tujcev na Finskem preostra. Končno bi bile tudi težave z nastambo. ker nimajo zimsfco-športnih centruniov r hoteli za desettteoče tujcev. JAPONSKA IMA IDEALNE SMlšKE TEH ENE l)o nedavnega smo malo vedeli o japonskem ! zimskem šjiortu Prvi. ki je Evro[M> seznanil s i smuškimi razmerami na Japonskem, je bil Huncs i Schneider, katerega so poklicali pred petimi leli . v Japonske alpe za smuškega učitelja. Po njego-I vih jioročilih ima srednja (lionsiu) in zlasti se-1 verna Jajjonska (Hokkaido) idealne snežne razmere. V gorah, ki so do 2400 ni visoke, stojo povsem moderni finuški domovi in tudi velike sniu-ško skakalnice. Sniuški promet je v gotovih mestih prav tako velik, kakor ob časti sezone v Mtlnche-nii. V smuške centre vozi ob praznikih več posebnih vlakov, na katerih je vozna cena izredno znižana. Nekoliko vidnih dokazov o kvaliteti japonskega smuškega š|>orta je pokazal Garniisch-Partenkirchen. Skakač Iguro je spadal brez dvoma v vrslo norvešlfe elite, saj je dosegel s svojimi sigurnimi skoki (74.5 m in 72.5 m) 7. mesto in je ' bil le Poljak Marusarž od Neskandinavcav pred njimi Zelo viden jo bil tudi uspeli mlado japonske drsalke Inade, ki je dosegla 10. mesto. Da bi proučila evropske smučarske razmere, sta prepotovala lotos dva odbornika Japonske smuške zveze, in sicer baron Okura in Take Aso, skandinavske države, kjer sta si ogledala vse zimsko športne naprave. Baron Okura je finansiral gradnjo velike smuške skakalnice v Otaru v |mi-krajinl Hokkaido (severna Japonska), Take Aso pa jo bivši prvi japonski dijak na berlinski visoki šoli za telesno vzgojo. Ako dobijo Japonci zimske olimpijske igre v svoje roke, tedaj se bodo vršile v bližini univerzitetnega mesta Sapporo. Mestna občina je že obljubila svojo pomoč v višini milijona lejev. Vendar bi služilo mesto Sapporo le kot izhodišče za zimske igre, tereni sami |>n so toliko oddaljeni, da bi morali zgraditi na licu mesta novo zimsko letovišče. Po vsem leni bodo naši smučarski tekmovalci še nekaj mesecev v noizvestnosti, da-li bodo tekmovali 1. 1940 na Finskem ali na Japonskem. In če bodo zijnske igre na Japonskem, bo vprašanje zase, če bodo finančno sredstva dopuščala tako dolgo potovanje, Alja Rahmanova: 61 Tovarna novega človeka Roman. Ko je doktor Krasnov stopil v sobo. kjer so se vršila zasliševanja, je sedol preiskovalni sodnik pri svoji mizi in bral časnik. Zapazil jo doktorja, odložil počasi časnik in lini ponudil prostor. Bil je to čisto mlad človek z živahnimi, temnimi očmi in nadihom brčic na gornji ustnici. Očividno ni še dolgo opravljal posla preiskovalnega sodnika, zakaj na njegovem obrazil sla se zrcalila važnost, ki jo jc polagal na svoje delo, in ponos, da so mu zaupali to nalogo. »Bili ste član stranke? je nagovoril z mehkim, voljnim glasom doktorja. »Gotovo vesle, da vam bo odkritosrčna izpoved brez zavijanja bistveno izboljšala vašo usodo. Samo imena sokrivcev, imena tistih, ki so bili udeleženi pri zaroti, mi povejte in s tem boste rešili samega sebe!: Doktor je gledal rdeči, cvetoči obraz preiskovalnega sodnika in si mislil: ta dečko Im živel še najmanj petdeset let. seveda če se ne bo zaletel; zdrav je ko bik in zdaj hoče mene, bolnega človeka, pahniti v nesrečo! >Zakaj pa molčite? je začel zopet sodnik s sladkim, priliznjenim glasom. »Povejte mi vendar, kdo je bil udeležen pri vaši zaroti!« »Ne vem ničesar o kaki zaroti in zato tudi nimam nobenih soudeležencevl« je odgovoril sedaj doktor zamolklo. Komaj je izrekel te besede, ga jc napadel močan kašelj in kri se mu je prikazala na nstnirah. No, poglejte,« je dejal sodnik, kakor vidim sle poleg tega še bolni! Ječa je za vas zelo škodljiva ker zrak v njej ni posebno dober. No, povejte mi vendar imena sodelavcev! Odprite mi vendar svoje srce! S tem si olajšate položaj, nam pa prihranite delo! Tako, lu imate papir in pero! Tu je tudi nekaj kratkih vprašanj; mogoče boste tako dobri in bosle nanje takoj odgovorili! Da, saj res, kdo pa je bil prav za prav vaš oče? V vprašalui poli govorite vedno le o sfoji materi. Učite-■ Ijica je bila, kajne? Toda kdo je bil vaš oče? : Doktor je čutil, da je sedaj dokončno izgubljen. Da. ; lo je bila točka, vprašanje, lei sc ga je tako zelo bal. j Njegov oče je sicer že umrl, preden je sani prišel na : svet, toda kljub temu, bil je diakon! »Posrečilo se nam je ugotoviti,« je dejal sodnik, »da | je bil vaš oče diakon v vasi Gniluški! Zakaj sle v vpra-! šalili poli lo zamolčali?« »Ril je vendar mrtev, še predno sem se rodil. Vzgojila mo je mati, pozneje setn poučeval in si sam služil sredstva za svoj študij. Bil sem član stranke, mnogo sem delal zanjo ...« »No, če ste že toliko napravili za stranko, poleni vam J bo tem laže povedati mi imena sovražnikov Sovjetske države, ki jo lako ljubite!« Toda jaz sem vendar popolnoma nedolžen in ne veni prav nič o tem!« »Vaša trdovratnost vam more samo škodovali! Od-: krilo vam povem: obsodili so vas na sinit z usticlilvijo in samo brezobzirna izpoved vas lahko še reši!« Doktor se je prestrašil. V trenutku, ko je zaslišal te neusmiljene besede, je začutil, kako zelo je doslej še upal, da se vendar mora izpričali njegova nedolžnost in i da vse lo le ni tako resno, kol je bilo videti. Zakaj ste boleli uničiti svoj rokopis?« jo v mnogo mest, ki vam utegnejo zelo, zelo škodili. In dalje, vaši napadi na polilruka Sidorova, besede, ki sto jih govorili v svojem predavanju proti'zakonodajstvu Sovjetske republike, — vidite, v rokah imamo že dovolj in-dicij proti vam. Še enkrat vas poživljam, Imenujte mi Imena onih oseb, ki so se z vami zarotile proti obstoju Sovjetske države! »Nobene zarote ni, nobenih udeležencev. In očeta »imuni!« je zavpit doktor in pričel histerično ilileti. Trepetal je po vsem telesu in kri se ni u je pocedila iz ust. Preiskovalni sodnik ga je gledal z občutkom, ki jo bil mešanica sočutja in radovednosti; bil je še mlad fn bolj malo navajen lakih slik. Končno sc je doktor pomiril in obsedel na stolu, pogreznjen sam vase. Spodnja čeljust mu je negibno obvisela, v obraz pa je bil prstenosiv. 1/. prsi se mu jo Irgalo težko dihanje. »No, ali priznate?- je sodnik sedaj zopet vprašal, po možnosti še mehkeje in /.aupneje kol prej. Ko pa doktor le ni nič odgovoril, je spremenit glas in strogo dodal: »Ce ne poveste, vas moram posiliti v mokro Ječo, dokler ne priznate — ali pa boste ustreljeni! Tretje možnosti hi!« »Tovariš!« je stokal zdravnik. -Tovariš,. mokre ječe ne bom prenesel! Tuberkulozen sem in sami vidite, da izkaštjujem že kri! IS Srt e 5- £ <5Š § g C s C » u "o'o ' -M -M O u 2 B rl N N > Tinček in Tonček v Atlantidi 163. Boj med gorilo in praflovekom. Ctnn,\l l, fiMIc t »I j,.. / * Gorila je videla, v kakšni stiski je njen mladi varovanec in mu je tako priskočila na pomoč. 2e je Tinček zaslišal nad svojo glavo žvižganje bata. V strahu je pomislil: Zdaj je pa po meni! Pa ni bilo. Gorila je še v pravem trenutku zgrabila pra-človeka za roko, v kateri je vihtel bat — in tako prihranila Tinčku hud udarec. Med gorilo in pračlovekom se je vnel strašen boj, boj na življenje in smrt. Kakor dva boksarja sla se obdelavala s pestmi. Pračlovek je bil gorili dokaj trd oreh. Imel je v sebi moč za tri današnje boksarje. Nazadnje pa se je gorila raztogotila in sunila svojega tekmeca s takšno silo pod brado, da je telebnil na tla kot posekano deblo. KSILOLITNI za trgovske lokale, šole, bolnice itd., za kuhinje, kopalnice je edino primeren. 2e pred 35 leti se je uveljavil. Izvršuje ga »MATERIAL €€ LJUBLJANA Tyrševa 36 b. Tel.27-16 Zahvala Za sočutje in sožalje, ki smo ga bili deležni ob težki, nenadomestljivi izgubi naše blage, dobre, ljubljene žene, mamice, sestre, tete, nečakinje in svakinje, gospe Vide Bibrove rojj. Perhavec soproge bančnega inšpektorja se vsem in vsakomur najtopleje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, čč. sestrskemu zboru Šlajmerjevega doma, g. dr. Vilku ftpornu za zdravniško pomor, ravnateljstvu in uradništvu Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo. ter vsem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poli v tako lepem številu. Iskrena hvala vsem darovalcem prelepega cvetja in vsem, ki nam na kakršenkoli način blažili našo težko bol. so nam Ljubljana, dne 22. septembra 1936. Globoko žalujoči mož v in ostalega sorodstva. imenu svojih otrok Zahvala Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja ob bridki, tako tragični izgubi našega predobrega soproga, očeta, brata, strica, svaka, gospoda Martina Wrabl kakor tudi za poklonjeno cvetje in vence, izrekamo vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremljali na zadnji poti, naj-iskrenejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni našim duhovnikom za obiske v bolezni in slovesno spremstvo pri pogrebu, gospodu primariju in vsem drugim zdravnikom za veliko pozornost ob poteku bolezni, čč. sestram zn materinsko skrb in nego, someščanom, prijateljem in znancem za pismena in ustna tolnžila in za tako mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu; prisrčna hvala vsem gospodom za tolažilne besede ob odprtem grobu, enako pevskemu društvu »Cecilija«, ter vsem onim, ki so nas z molitvijo in nasveti podpirali v bolezni in ob smrti dragega soproga in očeta. Vsem Bog povrni! V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-i kolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.) flužbodobe Pletilje iščemo za stalno. - K. Soss, Mestni trg 18. (b) Akviziterja ;'.a zbiranje oglasov Išče Slovensko planinsko društvo v Ljubljani. (b) IEMS1I Učenec s potrebno šolsko pred-izobrazbo so takoj sprejme. Vprašati v trgovini Mikelt, Studenci, Maribor. Oroben oglas r Slvuf/iiU' posestvo ti hitro prodal če že ne z gotovim denarpm oai kupca ti s kniiiico ila. Naprodaj hiša s pekarno v centru Zagreba ali se udda v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 13999. (p) Hišo z vpeljano trgovino takoj prodam. Plačilni po-soji izredno ugodni. Kraj Industrijski, stroka mešana. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Potreben kapital« 50.000 Din« 11024 Enodružinsko hišo z zasajenim vrtom ugodno prodam v Vižmarjih pod klancem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Enodružinska« št. 14000 Lepo z večjo delavnico in velikim vrtom v Domžalah, kakor tudi lepo hišo z delavnico in velikim vrtom na Javorniku ob državni cesti — ugodno prodamo. Vzamejo se tudi hranilne knjižice. — Vprašati pri Društvu posestnikov, Ljubljana, Sa-lcndrova 6. (p) V denarnih zadevah obrnite zaupno na mojo pisarno. Solidno poslovanje. Inkaso faktur. Srečke drž. razr. loterije! KudolI Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. 10 Izjava in preklic! Podpisana Kunčič Ivana, poseatnlca v Begunjah št. 20, obžalujem ln preklicu jem, kar sem dne 9. sept. 193U ali kdaj kasneje govorila in raznašala o Božič Mariji in Gašpc-rin Frančiški iz Begunj, zlasti, da sta na kaznll-nlškem vrtu kradli čebulo in da so jih pazniki podili, izjavljam, da nimam nobenega povoda za raz-našanje takih očitkov ter so obema zahvaljujem, da ■sta odstopila od zasebno tožbe. Plačam tudi vse dosedanje stroške. Begunje na Gorenjskem, dno 15. septembra 1936. Kunčič Ivana. I a suhe slive debele, zaboj 10 kg 62 dinarjev, vreča 20 kg 105 dinarjev, Ia orehi, novi 50 kg 210 Din, Ia jedrca bela 5 kg 80 Din, razpošilja franko voznina — G. Drechsler, Tuzla. (!) Za šolarje vseh vrst obleke, pum-parce, perilo itd. v največji izberi dobite poceni pri Preslterju, Sv. Petra cesta t4. (1) Kislo zelje, repo ln sarmo, prvovrstno, po brozkonlsurenčnl ceni dobavljam vsako množino. Iloman, Ljubljana, Sv. Petra c. 81, tel. 35-3». (1 Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdkl Kari Prolog, Ljubljana — Židovska ul. In Stari trg. Telefon 2039 ✓ X PREMOG KAKBOPAKETE DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica «t. 5, Med 5 kg franko po pošti s povzetjem 72 Din, 40 kg franko po železnici s povzetjem 460 Din. Anton Milfajt, župnik, čebelar, Podravski Podgajci, Slavonija. (1) Cviček pravi, dolenjski, dobite v Centralni vinarni v Ljubljani. pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. Piccol Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. FIGE Važno! Novo 1 Dr. IVAN PREGELJ Osnovne Črtice ftnfiževne teorije broširano Din 24'— Dr. ANGELA PISKERNIK SSovarCeh slovenskega in nemškega jeziha s slovnlšklmi podatki za Slovence broširano Din 20'—, vezano Din 30'— JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA v Ljubljani 1 Kupim bukov in hrastov žlr. Ponudbe pod 4 1249 na Pu-blicitas d. d., Zagreb — llica 9. (k) za žganjekuho imam zopet po najnižji ceni v zalogi. I. ORAŽEM, LJUBLJANA-MOSTE. Staro zlato, zlato zobovge in srebrne krone kupujem no najvišjih dnevnih cenah. A. KAJFE2 urar Ljubljana, Miklošičeva 14 Kupim več rabljenih železnih ogrodij štedilnikov za vzidavanje. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Štedilnik« 14017 Frezar za les. pogon na jermen, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Cena« 14025 upravi »Slovenca«. (k) Parno lokoniobilo v dobrem stanju, s 30—35 IIP — kupim. — Ponudbo na: Rihard Hlep, p. Gornja Sv. Kungota. (b Umrl nam je danes po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, naš ljubljeni soprog, oče, brat, tast in ded, gospod Krainer Viljem železniški uradnik v pokoju v 67. letu svoje starosti. — Pogreb blagega pokojnika bo v čelrtek ob petih popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnlca se bo brala v petek, dne 25. t. m. ob osmih zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 22. septembra 1936. o Žalujoča soproga in ostalo sorodstvo. Brez posebnega obvestila. UČITELJSKI ZBOR MESTNE ŽENSKE REALNE GIMNAZIJE V LJUBLJANI NAZNANJA PRETRESLJIVO VEST, DA JE PREMINUL NJEGOV DOLGOLETNI PREDSTOJNIK, GOSPOD ANTON JUG SVOJEGA BLAGEGA, DOBROHOTNEGA DIREKTORJA BO OHRANIL ZAVOD, UČITELJSKI ZBOR IN GOJENKE V TRAJNEM HVALEŽNEM SPOMINU Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel CcS. Izdajatelj: Ivan Rakovce, Urednik: Viktor CenčiJ.