SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogrsko: V* leta K 2*— Va leta K 4*— celo leto K 8*— za inozemstvo :	„	„ 2 50	„	„5 —	„	* 10 —		Uredništvo in upravništvo : Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitr.o vrsto enkrat 20 vin. — Pri večkratnih objavah primeren popust	
Leto II.	Posamezna številka 18 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 6 kron.		Štev. 48.
Vsak naročnik dobi letos brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1913. Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino						
Vojna na Balkanu.
1. Od Turkov zažgana vas pri Bitolju. 2., 3. Srbski princ Aleksander jezdi zmagoslavno na čelu srbske vojske v Bitolj. 5. Turske grozovitosti : Pred Srbi bežeči Turki napadejo mirne prebivalce, jih mučijo, ter pomore starčke, žene in otroke. 4. Podivjan Arnavt (Albanec) ustreli krščanskega zdravnika, ki mu hoče obvezati rano.
Po posebnih slikah za Slov. Ilustrovani Tednik.
DR. VELIMIR DEŽELIČ :
V službi kalifa.
Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Z dovoljenjem pisateljevim prevel Sta-rogorski.
.— Obljubljaš 11, da boš živel nedolžno kakor dete in da ne boš niti v sanjah mislil na ono, katero si včeraj videl? .. .
Strezinji se je izvil vzklik:
— Ti veš? '
Ali mali starec se je vzravnal, pogledal mladca z izzivalnim pogledom in dejal povsem mirno:
— Fatima!
To ime je tako omamilo Strezinjo, da je postal rdeč kakor rak.
— Kdo ti je rekel, da sem včeraj videl Fatimo?! Kako veš to?
Starec se zvito nasmehne.
— Jaz vem vse.
— Potem si strašen človek in začel se te bom bati.
— Ni potrebno. Ne želim ti nič hudega, nego samo tvojo srečo.
— Take besede je rekla tudi kača Evi v raju.
— Ti misliš, da sem kača — se nasmeje starec.
— Kača ali vrag ali si pa z njimi v zvezi. Vseeno. Ali eno je resnica. Čudim se, kako si zvedel o Fatimi.
— O vem še več.
- Kaj?
Da ti Fatima ugaja, da si sanjal o nji celo noč in da komaj čakaš, da jo zopet vidiš ?
— Resnica. Sicer pa to ni noben čudež. Ti veš, da sem jo včeraj videl, zato ti ni težko uganiti, da me je očarala.
Koga bi pa tudi ne očaralo to divno, svetlo, božansko dete? Ljubiti njo je sreča in slast. Dobiti njo, pomeni dobiti kraljestvo. Ali ni tako?
Ali starec zmaje z glavo.
— In vendar ti pravim, ako se ne boš ogibal nje, ne boš prišel na stezo modrosti. Ti se moraš povsem odreči svetovnim vezem.
— In ti misliš, da je Fatima taka vez. To je žaljenje božanstva, ki je stkalo njeno telo iz eterske snovi. Nji se naj odrečem? Nikoli ... — Vzklikne Strezinja.
— Tedaj se ločijo najina pota. Kamena modrosti ne najdeš nikoli.
— Ali zakaj bi ne dobil Fatime in kamena modrosti? Ali je Fatima nekaj hudega?
—; Nisem rekel, da je nekaj hudega. Ali trdim, in jaz sem star filozof, da je onim, ki se hočejo vzpeti po stopnicah modrosti, potrebno najprej, da brzdajo svoje strasti in zlomijo želje telesa ter zavladajo materiji. Magijci svojega časa so zahtevali od svojih učencev popolno spolno čistost. Globočine skrivnosti prodere le oni, ki popolnoma obvlada samega sebe.
— Strašne so tvoje besede. Praviš, da me naučiš razumevati glas prirode. A glej ! Jaz razumem glas prirode. Cvetje mi duhti in solnce mi sije šepetajoč ime: Fatima. Ptička išče družico, vse govori in priča o ljubezni in jaz jo naj zavržem ? Povej mi, zakaj ima Fatima tako sijajne oči, zakaj so njena usta tako rdeča, zakaj njene prsi valovijo, kakor valovi morja? Ali mar samo zato, da gine brez ljubezni? To ni
mogoče. Ljubezen ni nič hudega. Ljubezen je od Boga.
— Tudi cvet strupenih rož je lep, a nosi,smrt. Lepšega telesa od pantrovega ni. Ali mu boš podal roke v objem?
In kaj ima Fatima s tem?
— Ona je roža in panter ... — odvrne stari Gabir.
— Modrijan moj, tega ne verjamem. Imel jo bom vedno za biser, rožo in zvezdo.
Gabir zmaje porogljivo z ramami.
— Ta biser se raztopi v kisu bridkosti, roža povene v ledu starosti in zvezda utrne v temi blodnje.
— Ona je vredna zlata.
— Ali je to resnica? .
— Tvoje besede so besede smrti.
•— A rode življenje.
Protivim se jim.
— Ker se protiviš modrosti.
— Ne verjamem jim.
— Kaj škoduje solncu, ako trdi slepec, da ga ni?
Štihi! Matej, c. in kr. avstr, mornarski učitelj topništva na vojni ladji „Cesarica Marija Terezija“, ki je sedaj pred Solunom in odpluje pred Carigrad.
Zvest naročnik „Slov. Ilustr. Tednika“.
— Misliš, da sem slepec?
— Hujši si od slepca. Zakaj ti imaš oči, pa ne vidiš, imaš ušesa pa nečeš, da bi slišal.
— Ali vendar sem prijatelj modrosti.
— Si zraven vira, a nečeš piti žive vode.
— Ker mi ne pustiš.
— Odreci se Fatime.
— Ne morem.
-— Beži tedaj od mene.
— Kam?
— Odkoder si prišel.
— Ne morem.
— Kaj ti brani?
— Želja, ki me je vedla preko gora in vodav
— Želja za znanjem je lepa stvar, ali ti si bojazljivec, ker se ne upaš preskočiti plotu, ki te deli od nje.
— Upam se.
— Ali pusti Fatimo.
— Ne morem.
— Vse stori lahko oni, ki hoče. Skušaj jo pozabiti. Ali hočeš?
Strezinja je žalostno povesil glavo in djal s tužnim glasom :
— Skušal bom.
IX.
Komaj je spregovoril te besede, se za-čujejo na vratih silni udarci.
Stari učenjak skoči preplašen pogledat, kdo je in minilo je dokaj časa, da se je vrnil. Ko se je vrnil, je na kratko povedal, kaj je. Wadlia el Ameri je dal iskati Strezinjo po celi Kordovi, z željo, da pride takoj k njemu, ker ima nekaj važnega zanj.
Strezinja je takoj odšel.
Med potom je razmišljal, kaj bi moglo biti tako važnega, da ga mogočni Wadha kliče.
Vendar se mu je dozdevalo po ulicah nekam čudno. Kordova je bila pokoncu, ulice polne ljudi v gručah, in vse te gruče so se vedle nekako čudno. Videl je, da živo razpravljajo o nečem, kako živahno mahajo z rokami in da so jim lica mrka.
Ali se je v državi zgodilo nekaj važnega, ali so slutili zelo važne dogodke?!
Resnično, malo časa se nahaja v Hi-spaniji med poganskimi Mauri, vendar je videl že dokaj dogodkov. Ali se sedaj vnovič kaj spleta? Ali se nočejo niti sedaj urediti odnošaji kalifata?
Wadha mu je sporočil, da ga kliče v važnem poslu. Ali kak važen posel naj izvrši on med tem tujim narodom, on, ki ne pozna niti odnošajev, niti običajev, niti jezika?
V skrbeh, kaj ima priti, stopi pred Wadho el Amerija.
Ta ga pozdravi zelo ljubeznjivo. Vendar je Strezinja na njegovem obrazu opazil nekako skrb in vznemirjenost.
— Nestrpnivo te čakam, Strezinja. — To so bile prve besede mogočnega hadžiba.
—	Kje si tako dolgo?
— Nisem kriv, silni hadžib. Takoj, ko sem dobil vest, da me pričakuješ, sem hitel k tebi. Nisem torej kriv, ako me tvoji sluge niso našli.
— Uvidevam — reče Wadha el Ameri
—	ti v resnici nisi kriv. Vsekako moraš odslej v svojem stanovanju, ali pa naravnost sporočiti, kje se v katerem času nahajaš.
— Mar sem pod redarstvenim nadzorstvom? — se nasmehne Strezinja.
— Ne, ali škodilo bi ne, ako bi te dal pod nadzorstvo straže.
— Ali sem nevaren državi?
— Tega nisem rekel. Ali ti imaš mogočnega zaščitnika.
— Katerega vsi ljubijo.
— Nisi rekel prav. Moraš reči, katerega se vsi bojé.
— Tudi to je resnica.
— Da, boje se me ! Ali tudi to moraš vedeti, da oni, katerih se ljudstvo boji, niso varni svojega življenja.
— Ti se menda ne bojiš?
— Ali izgleda tako človek, ki se boji?
—	reče Wadha ponosno in dvigne glavo še višje. — Za sebe se v resnici ne bojim.
— Za koga pa?
Priporočamo domačo tvrdko
H. Suttner,
ki je največja, domača tvrdka
te vrste na slovanskem jugu. Kdor potrebuje uro, verižico, uhane, prstan itd., naj piše po cenik. Velik bogato ilustrovan cenik dobi vsakdo zastonj in poštnine prosto. Pišite po dopisnici : H. Suttner v Ljubljani 5, Mestni trg štev. 25.
Nizke cene! ------------------------------------------ Postrežba solidna in točna!
Nova bolgarska armada se poslavlja v Sofiji pri odhodu k Četaldži.
(Po posebni fotografiji za Slov. llustr. Tednik.)
— Za tebe.
Strezinja ga začudeno pogleda.
— Ti se šališ, mogočni hadžib. Zakaj se bojiš za me? Tukaj sem tujec. Nikdo me ne pozna. Nikdo mi ni storil kaj žalega, nikomur nisem storil kaj žalega jaz.
— Morda se varaš.
— Kako te naj razumem?
— Lahko. Ti si Hrvat, torej rojak hrvatske telesne straže. Dovolj za one, ki sovražijo telesno stražo, da sovražijo tudi tebe. Ti si moj varovanec, in to je dovolj za one, kateri sovražijo mene, in kateri s trudijo zaman, da bi mi storili kaj žalegr Veš, da besna in divja druhal, ki ne dc seže gospodarja hiše, razbija okna in njr gove dvorjane pobija.
— Mogoče je res — odvrne Strezinj. — vendar ti rečem, da vsakdo, ki me na pade, nah ti na trd oreh. Ti si Hrvat i veš, da Hrvati niso bojazljivci.
— To je tudi vzrok, da sem te klica’. Uprav takega človeka, kakor si ti, potre -bujem. Izbral sem te, da mi opraviš važer posel in če ti uspeje, veruj mi, ne bo ti žal. Imam sicer dovolj ljudi v svoji telesni straži, ki bi lahko opravili ta posel, ki sem ga namenil za te, ali svoje ljudi zelo po-
Umorjeni španski ministr. predsednik Canalej.-1'.
trebujem. Vrh tega si ti tujec in te nikdo ne pozna, a moji ljudje so preveč znani. Vpraša se sedaj samo še, ali se hočeš spustiti v tako pustolovščino.
— Pustolovščino nazivlješ delo, ki mi ga nameravaš poveriti. Dobro. Jaz se pustc-lovja ne bojim. Ako ni pri tem nič takega, s čemer bi se omadeževal, izpolnim tvojo voljo. In veruj mi, da bom napel vse moči, da opravim svojo misijo dobro in srečno. Dosedaj še nisem mogel dokazati svoje sposobnosti, ali naj te to ne moti.
— Dobro oko imam in sem opazil — reče Wadha, ostro gledaje Strezinjo — da si vrl mož. Sicer si pa pokazal že s tem, ko si se odločil na tako daljno potovanje ter prišel sem k nam, da tvoj pogum ni samo na jeziku, nego tudi v srcu. Naposled je ta tvoja prva misija objednem tudi glavni poskus, če si sposoben za kaj. izvršiš jo srečno, vzraste tvoje ime v mojih očeh, ako je ne izvršiš povoljno, meni ne bo v nesrečo. Akoravno je tvoja misija važna, vendar ne bo vse izgubljeno, če ti spodleti. Večja nesreča je za tebe, zakaj ti nosiš glavo v torbi.
— Dovoli, plemeniti hadžib, da se za svojo glavo pobrigam sam. Povej mi samo, kaj naj storim.
— vuj torej. Ali poprej ti moram razjasniti nekatere stvari. Ti morda niti ne veš, da razun hrvatske telesne straže v Kordovi še obstoji druga telesna straža, katero nazivljejo afriška telesna straža. To je strašna vojska. Da se Afrikanci in Hrvati ne ljubijo, to boš takoj razumel, ako ti povem, da obe vojski tekmujeta. Ali to ni ono, o čemer treba, da govorim. Povedal sem ti samo, da boš vedel.
Ti Afričani so dobili namreč ukaz, da se imajo odstraniti iz Kordove, ker je to želja kalifa Al Mahadi Bilaha.
— In tvoja — doda Strezinja.
— In moja. Dobro si pogodil. Dokler so Afričani tu, me vedno motijo v mojih osnovah. Naša volja je — Wadha je naglasil „naša“ — naša volja je, da se to vojaštvo oddalji od Kordove.
— In tvoja volja bo brez dvoma izvršena.
— O tem sem uverjen. Vendar so tu zapreke.
— Kake?
— Ali misliš, da bodo vodje afrikan-skih čet zadovoljni z našim ukazom?
— Gotovo ne.
— Mi smo to takoj vedeli, da se Afričani ne bodo dali z lahkoto izgnati iz mesta, v katerem so imeli tako moč. Vendar se nismo nadejali, da bi se uprli z orožjem naši volji. Ali danes imamo že vesti o tem. Tajni vohuni so mi javili, da imajo tajne sestanke. Neki njihov vodja, Hešam ben Soliman je rekel, da bo on sam na čelu ogorčenih Fenetov in Berberov obkolil Alkazar. Tudi svetlega kalifa in mene nameravajo vjeti, in kaj potem z nama store, to so že določili. Usurpatorja, kakor nazivljejo našega kalifa, usmrtijo na mestu, a za me, svojemu staremu prijatelju, so določili večje zabave. Ali pustimo to, mislim, da pečejo zajca, ki je še na polju.
Strezinja se nasmeje.
— Ne ugovarjal bi temu primeru, ako bi bil res zajec. Bolje pa je, da rečeš, oni kupčujejo z glavo leva, ki stopa ponosno in svobodno.
(Dalje prihodnjič.)
Oddelek Bolgarov v boju pri Drinopolju.
(Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr.Tednik.)
Vojna na Balkanu.
Aleksander Pilenta, ruski vojni dopisnik, je poslal bolgarski vladi kot očividec avtentično poročilo o grozovitostih, ki jih
je izvršilo turško vojaštvo v vasi Ajvali, ki leži 10 kilometrov zahodno od Lile Bur-gasa. Vas je bila zasedena od bolgarskega eskadrona. Prebivalstvo je bolgarsko vojaštvo pozdravilo z velikim navdušenjem kot osvoboditelje. Toda pridrveli so trije polki turškega vojaštva in bolgarska konjenica se je morala iz vasi umakniti. Turki so takoj začeli prebivalstvo masakri-rati, da je kaznujejo za izkazane simpatije Bolgarom. Videl sem 241etno Magdaleno Anastasovo, ki je imela z bodalom prebodeno roko, razentega pa še šest strelnih ran. — Janula Teodorova j,e bila s sabljo usekana čez rame. Obe sem fotografiral. Vsega skupaj so v Ajvali Turki pomorili sto žen in otrok, med temi tudi dojenčke. V sosednji vasi Alpii so Turki, ko so se umikali, odvedli s seboj 11 bolgarskih deklet in pomorili okolo 500 oseb. Vojsko, ki je izvrševala te grozovitosti, je vodil Tor-gut paša, ki se je prej proslavil z okrutnostmi v Albaniji.
Od čataldških utrdb ni nikakih zanesljivih poročil. Vse je zavito v tajinstveno meglo. Gotovo je pa resnično, da so vsa poročila turških in Turkom prijaznih nemških listov o turških zmagah pri Čataldži zlagana. Pesnica pa je, da se vrše manjši boji in da čakajo Bolgari na ojačenja. Iz Sofije je odšla sveža armada — 50.000 mož -— te dni pred Čataldžo. Tudi Srbi in Grki so poslali del svoje armade pred Ca-taldžo Bolgarom na pomoč. In preden dospejo vse te armade tako daleč na vzhod, posebno pa še sedaj, ko so pota vsled deževja in snega zelo slaba, bo preteklo 8 do 10 dni. Potem pa se bo bila pri Čataldži bitka, kakršne še ni bilo, kar stoji svet, kajti stalo si bo nasproti ogromno vojaštva, ker tudi Turčija pošilja dan za dnem nove čete tja. Da se onemogoči ta strašna bitka, so se začela pogajanja med Bolgarijo in Turčijo zaradi premirja, oziroma sklenitve miru.
Vrhovni poveljnik Skadra Riza-beg je izjavil, da ne bo mesta predal. Skader ima 26.000 dobro izvežbanih vojakov in živil baje še za tri mesece. Utrdbe okrog Skadra
in zlasti na Tarabošu so zelo dobre in imajo baje še zelo mnogo streliva. Črnogorski artileriji pa primanjkuje municije in torej po cele dneve nič ne strelja. Vzrok pa je ta, da so vsled deževja vse steze raz-
močene, da je prevoz zelo težaven. Črnogorci pa vkljub velikim oviram upajo spraviti v najkrajšem času dovolj streliva svoji Skader oblegajoči armadi ter se pripravljajo na odločilen udarec, da tudi na tem bojišču končajo vojno. — Dne 21. t. m. je prišla vojska srbskega brigadirja Janka Vukotiča Črnogorcem na pomoč. Obe vojski sta se radostno pozdravili. Divno je bilo gledati te vzor-junake, ki jim ni žal samega sebe, da pokažejo, da so pripravljeni dati življenje za domovino.
Tiste avstrijske kroge, ki tako hujskajo na vojno zoper Srbijo, j,e zelo potrlo, da se čedalje bolj jasno vidi, da Nemčija nima korajže, da bi »z blestečim, orožjem« podpirala zahteve Avstrije. Vladni listi Nemčije pišejo, da se glede jadranskega In albanskega vprašanja ne more prej kaj go-
tovega določiti, dokler se glede tega ne doseže sporazum z velesilami oziroma dokler se ne izjavi Rusija. »Magdeburger Zeitung«, jako vpliven list v Nemčiji piše, da imajo tam vtis, da avstrijska politika preveč računa na Nemčijo ter spominja potem na Bismarkov izrek, da Balkan ni vreden kosti niti enega pruskega vojaka. Tudi drugi vplivni listi v Nemčiji svarijo Avstrijo, kajti čim bi ta pričela, bi bila svetovna vojska neizogibna, kajti vse velesile se pripravljajo na vojno, da so pripravljene za vsak slučaj.
Rusija je baje mobilizirala že poldrug miljon vojaštva in tudi Francija se resno pripravlja na vojno.
»Kölnische Zeitung« poroča: Pred par dnevi so dobili vsi aktivni nemški častniki tajno okrožnico, v kateri jih vprašajo, če bodo v slučaju vojne zopet vstopili v aktivno službo. Poleg tega so dobili prejšnji teden vsi aktivni in rezervni častniki v velikih mestih poziv, da naj se udeleže predavanj, na katerih so jim častniki generalnega štaba kazali skioptične slike pokrajin, kjer bi se vršila vojna. Tudi so baje pozivnice za rezerviste v vojnem ministrstvu popolnoma pripravljene in je treba samo še pripisati datum, kdaj se morajo zglasiti pri svojih polkih.
Zaradi avstrijskega k o n z u 1 a P roch a s k a v Prizrenu so hujskali nemški listi Avstrijo na vojno zoper Srbijo. Ker Prochaska dolgo ni dal nikakega obvestila, so mnogi mislili, da se mu je res kaj pripetilo in tudi mi smo o tem v zadnji številki pisali. Čedalje bolj s,e je vse vznemirjalo. Srbska vlada pa, ki si ni bila svesta glede Prochaske nobene krivde, je predlagala Avstriji, naj odpošlje ta posebnega svojega zastopnika, ki naj gre v Prizren, poišče Prochasko in preišče zadevo. Avstrija je koj poslala konzula Edla v Belgrad. Od tod mu je dala srbska vlada na razpolago poseben vlak, da se je odpeljal v Skoplje. Še v torek 26. t. m. zjutraj so priobčili nemški listi med drugimi tudi »Neues Wiener Journal«, da Edi ne more najti Prochaske, ker zagotovo ve, da je umorjen. Popoldne istega dne pa je Edi brzojavil avstrijskemu ministrstvu za zunanje zadeve na Dunaj, da je dospel iz Prizrena v Skoplje Edlu nasproti Prochaska živ i’n z’d r a’v. Nemški hujskači so zopet bogatejši za eno blamažo.
Bolgarski častnik daje ujetim Turkom cigarete. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.)
Pogled na zahodno utrdbo Lozengrada. Ujete turške čete pred odhodom v bolgarsko ujetništvo.
(Po posebni fotografiji zaSlov. II. Ted.)
Za a 1 b a n s k i p r e s t o 1 se pogajata neki princ Viktor Napoleon, katerega baje podpirata Italija in Francoska in egiptovski princ Ahmed Fuad, ki je rektor arabskega vseučilišča v Kairu v Egiptu. Oba princa sta baje potomca albanskih rodbin, delujeta na to, da pridobita velesile za se. Ahmed Fuad se je peljal celo na Dunaj, da bi pridobil avstrijsko vlado za se in Viktor Napoleon skuša s pomočjo nekega svojega prijatelja pridobiti med drugimi tudi bolgarskega carja Ferdinanda. Med tem pa,
dov trpeli naši predniki. Svetovna zgodovina nam pa pripoveduje to-le: Po boju na Kosovem polju 1. 1389., ko je padlo srbsko carstvo, in po boju pri Ternovu 1. 1392., ko je padlo bolgarsko carstvo, so Turki neusmiljeno klali kristjane. Ko je bil kralj Žiga 1. 1396. od Turkov pri Nikopolju premagan, je dal sultan Bajazit obglaviti 10.000 vernikov. L. 1453. so Turki pod sultanom Mohamedom II. zasedli Carigrad in so posekali brez števila kristjanov. L. 1815. so Turki zopet osvojili Belgrad, obglavili 150 odličnih Srbov in petdeset jih
Bolgarska pehota v bitki pri Čorlu. (Po posebni fotografiji za Slov. II. Tednik.)
— Abadie kotiček.
„Kako le vzdržite tako dolgo v tem gnezdu?“
„O čisto dobro, kadim pač cel dan abadi-cigarete ! “ — —
nosti imajo tam svoje poročevalce. Te dni sta dospela v Belgrad Jolo Noče iz Newjorka iz severne Amerike in Katsutsi Utse iz Tokija na Japonskem, ki obveščata dva japonska dnevnika „Osaka Majniki“ in „Tokio Atsi-nitsi“.
Na vojno.
Po Katarini Ivanovej za Slov. Ilustrovani Tednik poslovenil prof. A. B e z e n š e k.
Kako močno zdaj bije Oj, majkino srcé !
Iz lica radost sije,
A v prsih je gorjé.
Skrivej si solze briše,
Ko gre njen sin od hiše.
ko si delata ta dva upe ter iščeta podpornikov, prodira srbska armada čedalje bolj proti Jadranskemu morju ter si z mečem v roki pridobiva kos za kosom Albanije. Princa Viktor Napoleon in Ahmed Fuad tekmujeta in se prepirata, kateri ima večje pravice do albanskega prestola in zgoditi se njima zna po znanem pregovoru : »Kjer prepirata se dva, tretji dobiček ima.«
Zadovoljna Dolenjca. Ta slika predstavlja dva vesela Dolenjca iz vinorodne krške okolice, ki se kot najboljša prijatelja vračata od zidanice ali hrama pri vinogradu. O Martinovem so pretočili mošt in od tega časa se zbirajo prijatelji po zidanicah, da pokušajo novo vino in pristna vinska kaplja spravi vse v najboljšo voljo.

Vložniki denarja v posojilnicah, hranilnicah in bankah, naj se ne dado zbegati po brezumnih govoricah, da bo baje država v slučaju vojne zaplenila naložen denar. To je nemogoče 1. ker nimajo denarni zavodi denarja nakopičenega v svojih blagajnah, temveč ga imajo varno posojenega in vknjiženega na posestvih, hišah in obrtih in 2. ker je po mednarodnem pravu zasebna in občinska lastnina tudi za časa vojske nedotakljiva. Denarja, ki je naložen v posojilnicah, hranilnicah in bankah ne more torej nikdo vzeti in tudi vojska ne in celo sovražniki ne.

Črtice z Balkana.
Kaj pravi zgodovina o turških grozovitostih ? Zgodovina slovenskih dežel je pravzaprav le zgodovina bojev naših pradedov s Turki. Po stoletjih v narodu še niso pozabljene muke, katere so za časa turških napa-
nataknili na kole. L. 1822. so Turki poklali 20.000 Grkov, po bolgarski vstaji 1.1876. so pomorili 12.000 Bolgarov. Spomini na te dogodke delajo balkanske narode junaške. Kristijani vedo, da bi jih Turki klali po stari navadi, ako jih ne premagajo. Prišel je čas osvete. Iz Drinopolja so si Turki, nekdaj podjarmili Balkan. Sedaj so pa od balkanskih narodov Turki obkoljeni v Drinopolju. Prijazno pa povsod ravnajo balkanski kristjani s turškimi vjetniki in ranjenci.
Poročevalcev raznih inozemskih listov je vse polno na Srbskem in Bolgarskem. Vsi večji listi iz vseh delov sveta in vseh narod-
Še enkrat zatrepeče Vznemirjeno srcé Od tuge in od sreče . . .
Pa spet zavede se:
Za dom in vero djade Edin o,|kja!r i m a dje.
Srcé več ne trepeče Od tuge in gorja.
V očeh solza leskeče,
Na licu je zarja,
Ker gre njen sin v boj sveti. Bog daj mu slavo žeti !
Sofija oktobra 1912.
voljke za vojsko. Bile so sprejete in sedaj nosijo moško vojaško uniformo, da jih od moških ni moči spoznati. Odlikovale so se že v večih bitkah. Takih slučajev je že več. Tudi ženske hočejo v boj za svobodo bratov in sester in da maščujejo 500 letno trpljenje svojega naroda nad krvoločnim Turčinom.
Zvonovi v novi cerkvi sv. Aleksandra v Sofiji, ki so jih dobili letos spomladi iz Moskve na Ruskem, se sedaj ubrano glase. S temi zvonovi zvone le ob posebnih svečanih prilikah, a sedaj dan za dnem. Ko pride poročilo o kaki zmagi Bolgarov, zazvone zvonovi pri sv. Aleksandru in prebivalstvo Sofije zazna takoj o novem uspehu hrabrih Bolgarov. Zvonovi pri sv. Aleksandru so postavljeni v spomin osvobojenja Bolgarov izpod turškega jarma leta 1878., a sedaj pojo osvobojenje Bolgarom v Turčiji. Ti zvonovi so velikanski, največji tehta 11.750 kg in meri v premeru 2 metra 65 cm, drugi zvon tehta 6006 kg in meri 2 metra 27 cm, tretji zvon tehta 3027 kg; potem je še pet drugih manjših zvonov v sorazmernih velikostih in vsi ti
L.
Ujeti Turki v Libercah na Češkem. (Na avstrijska tla ubegle Turke je avstrijska vlada prepeljala v Liberce ter jih tam internirala v vojašnicah.) (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednika )
Junak. Turška kroglja prebije roko bolgarskega vojaka. To ga celo ne moti, ampak še bolj ohrabri, da se maščuje hudo za svojo prelito kri. Ko pridejo sanitetni vojaki in ga hočejo potegniti iz reda, v katerem se je boril, se jim noče udati. „Jaz sem zdrav,“ obrne se v stran, „zakaj me zadržujete? Imam še eno roko zdravo, a ta je dovolj močna, da drži puško.“ Sanitetni vojaki ga pa vendar izvlečejo iz bojnega reda in ga zaprejo v bolnišnično sobo. Drugo jutro so vsi njegovi tovariši začudeni, ko vidijo, da ranjenec stoji spet med njimi v redu na svojem mestu, pripravljen da gre, čim čuje povelje, spet v boj proti sovražniku.
Mesto vinogradov — Lozengrad. „Grad“ je mesto, „loza“ trta. Loza je znana beseda za trto tudi v slovenščini. Lozengrad je mesto vinogradov. Opisujejo mesto, da je krasno. Tam je prelito obilo slovanske krvi, po vinogradih je prelita in zemlja napojena ž njo. Iz nje izraste vino zmage !
Avnavti, za katere se Avstrija tako zavzema, da bi bila skoraj začela s Srbijo vojno, so divji narod. Neki Arnavt je v bolnišnici zabodel zdravnika Stefanoviča, ko mu je preiskoval rano. Zdravnik je vendar dobrotnik ranjencev in skrajna podivjanost mora biti sovraštvo do dobrotmka-zdravnika. V belgrad-skih bolnišnicah ležijo Arnavti, ki se ne puste umiti in ne preobleči, čeprav so zamazani in razcapani. Drugi zopet nočejo ničesar užiti, predno stražniki pred njimi ne okusijo, ker se v svoji neumnosti boje, da jih bodo zastrupili z jedili ali pijačo. Sodijo pač sami po sebi, ker ne morejo umeti, da bi sovražnik ravnal z ranjenci usmiljeno in dobrosrčno. Arnavti so napram zdravnikom in strežnicam skrajno nezaupni, vsled česar je njih zdravljenje jako otežkočeno. Pa tudi zdravniki in strežniki morajo biti zelo previdni. Ko so te dni postavili nekega Arnavta na stol, da bi mu potegnil zdravnik kroglo iz telesa, je padel Arnavtu iz žepa nabasan browning-revolver, ki ga niso prej našli pri njem, vkljub
temu da so mu skrbno preiskali vso obleko in mu preobrnili vse žepe. — In za take divjake bi naj Avstrija žrtvovala stotine in tisoče naših vrlih vojakov, ki bi naj padli v bojih, če res pride do vojne med Avstrijo in Srbijo?! Ne le z narodnega, temveč tudi z obče človeškega in posebno še z avstrijskega stališča je upravičeno, da protestiramo zoper vojno hujskanje nemških časnikarskih šovinistov.
Ženske v balkanski vojni. Ne le da strežejo ženske v bolnišnicah, spremlja mnogo žen balkanske armade, da pomagajo pri pripravljanju in delitvi živeža, donašajo strelivo itd. Da celo z orožjem v roki ^se dejanski udeležujejo bojev. Pri Pečovi na Bolgarskem so se oglasile 3 krepke deklice^ kot prosto-
zvonovi so ubrani tako, da soglašajo v najlepšo harmonijo. Zvonenje teh zvonov posluša s posebnim veseljem vsakdo radi njih krasne harmonije, Bolgari pa jih poslušajo še posebno radi, saj jim pojo uresničenje njihovih davnih želj in prošenj — osvobojenje bratov izpod turškega jarma.
Kako radi gredo Bolgari na vojsko. O tem nam priča sledeča resnična dogodba, ki se je vršila te dni v Sofiji in katera je dokaz, kakšen bojni duh veje med Bolgari. Pri šestem polku so imeli dopolniti eno družino (bataljon). Vojaški zdravniki so pregledali natančno vse moštvo, ki je imelo vstopiti v dopolnilne vrste polka. Zdravniki so zabeležili 5 mož v starosti med 45—50 letom, ki so bili popolnoma nesposobni za vojaško službo. Medicinska komisija je odločila, da se morajo osvoboditi. To se jim je naznanilo. In ko slišijo ti možje, da ne smejo stopiti v vojaške vrste, se vsi razjočejo ter pravijo : „Jočemo se, ker ste nas izločili iz vojaških vrst. Mi se hočemo vojskovati ! Kaj porečejo
Čuječnost
je obvarovala že marsikatero nesrečo. Človek se mora tudi čuvati, da si ohrani zdravje. Ne sme se n. pr. čakati, da mala bolečina v rokah in nogah postane skrninasta bolezen, ker se nahajajo vendar dobri, preizkušeni izdelki, ki so se že tisočkrat obnesli in morejo marsikatero zlo že v postanku udušiti. Tozadevno izpoved, ki je prava, nahajamo v pismu, ki jo je naslovila Nj. ekscelenca baronica Helena Freytag-Loring-
hoven, roj. baronica Buxhoeveden, Gorica, Corso Verdi 36, na lekarnarja E. V. Fellerja. Glasi se : „V posebno zadostilo mi je, da Vam pošljem danes priloženo, ravnokar prejeto karto znane pisateljice Pavle Marije pl. Egger Schmitzhausen. Iz nje razvidite, da je postalo domače zdravilo Fellerjev fluid z znamko .Elsafluid“ za eno novo glasnico bogatejše. Dama je bila pred nedavnim pri meni in ker je tožila o strašnih, nevralgičnih bolečinah, sem ji dala eno stekleničko. Za malo dni po prvem poizkusu dojde ta živahna zahvala za očitno sijajni rezultat. Težko čakam na poročilo o učinku fluida pri kneginji Carolath, kar
Vam bom takoj poročala*. Slišali smo že večkrat, da kratka uporaba tega izdelka zadostuje, da nekatere bolečine takoj odstrani. Poizkusite tudi Vi, če imate nahod, ste hripavi, zasliznjeni in težko dihate, trpite na glavobolu ali zobobolu, Fellerjev fluid, z znamko „Elsafluid“. Ta izdelek bi moral biti vedno v hiši, da je mogoče zlo takoj ustrahovati. Fellerjev fluid z znamko „Elsafluid* je bolje danes naročiti kakor jutri ; za naročitev je natančno napisati : Lekarnar Feiler v S tubici, Elsatrg št. 280 (Hrvatsko). 12 malih in 6 podvojnih ali 2 specialni steklenici stanejo franko 5 kron.	----------d,
zdaj v naši vasi, ako se vrnemo ? Vi ste nam tukaj v kasarni cel teden dajali državno hrano, a zdaj ne da bi mogli državi kaj koristiti, nas spodite.“ Se dolgo so prosili možje, izobčeni iz vojaških vrst, s solzami v očeh, naj bi jih vendar sprejeli za vojake. A ni se jim prošnja izpolnila. Zato so si drugače pomagali, samo da se ne morajo vrniti domu; šli so se zapisat kot prostovoljci v makedon-sko-odrinsko četo, s katero so šli preko meje v boj proti Turkom.
Razdelitev evropske Turčije (pojasnilo k zemljevidu). Zvezne balkanske države so že sestavile nov zemljevid Balkana, ki je razven par točk, predvsem glede albanskega ozemlja in koščka evropske Turčije pred Carigradom, že skoro definitiven. — Bulgarija dobi jugoiztočni del evropske Turčije, predvsem Macedonijo in Trakijo. Zapadna meja bi bila nekako črta: Kjustendil, Kriva Palanka, Kočana, Štiplje, Prilep, Negotin, Pošarsko, Man-dalovo, Janiča, zaliv Rendin. Istočna meja pa je še zelo negotova. Pričakovati so trije načini istočne meje; prvi bi bila črta: Karabu-run-Viza-zaliv Saroš. Če si pa pribori Bulgarija Carigrad, bi bila meja Marmarsi«) morje in ožini Bospor ter Dardanele. Zelo verjetna pa je tudi možnost, da bi bila meja črta: Karaburun, Derkoš, Čataldža, B. Čekmedži. Kakor pa že rečeno je vzhodna meja še zelo negotova in jo bode odločil šele izid bojev ob utrdbah Čataldže. — Črna gora dobi nekako to ozemlje, kar ga je dosedaj zavzela, to je črta : reka Bojana, Skadar, Peč, Berana, Plevlje. — Grška bi dobila poleg več otokov še polotok Kalkidike in ozemlje severno sedanje Grške do črte: zaliv Rendin, Janiča, Mandalovo, Pošansko, ob srbski meji do Bi-tolja in Ohrida, med ohridskim jezerom in jezerom Presba, čez mališko jezero, Korica, Kilifaseri, Badeioni, Argirokastron, Valona. — Srbija dobi ozemlje, katero je že imela v davnih časih do usodnega leta 1389, ko se je bila nesrečna bitka na Kosovem polju. Meja bi bila nekako sledeča: Kjustendil, Kriva Paianka, Štiplje, Prilep, Negotin, Bitolj, Ohrid, Elbasan — reka Škumbi. Tej nameri se pro-
čistega albanskega ozemlja pravzaprav ni več. Temu se pa protivijo Avstrija, Italija in Nemčija, zato je vsa stvar glede Albanije za sedaj še zelo nejasna. Italija in Nemčija zahtevata celo, da naj se razteza neodvisna Albanija med Janino, Bitoljem in Lešom. — Zelo kočljiva točka je vprašanje glede Soluna in to se reši bržčas na ta način, da se ga proglasi za prosto luko. Tudi glede Carigrada obstoji sličen projekt v slučaju, da ga zavzemo Bulgari.
NOVICE.
cud]
C. kr. češki častniški klub se je ustanovil v Pragi, ki pa ni našel milosti v očeh kornega komandanta. Prestavil je člane kluba takoj iz Prage na vse strani monarhije in celo v najbolj oddaljene kote. Nemškim čast-kom pa nikdo ne brani, da se zbirajo v svojih nemških klubih.
III. slovenski protialkoholni kongres je
preložen s 17. novembra na 29. in 30. december. Vzrok je ta, ker sedaj vojska vso pozornost in zanimanje nase obrača. Tudi je odšel dr. Krajec, ki je imel na kongresu predavati, v Belgrad na pomoč. Do takrat je upanje, da se povrne in nam morda ve povedati kaj zanimivega iz Srbije, kjer je protialkoholno gibanje močno razvito. Kongres je tudi zato preložen na božične počitnice, da se ga bodo lažje udeležili učitelji in kate-hetje, za katere bodo v pondeljek 30. decembra posebna predavanja.
Elektrika kot živilo. Na kongresu za unapredovanje znanosti v Nimesu je izjavil profesor Bergonier iz Bordeauxa, da je mogoče z jakim električnim tokom stalno nadomeščati človeško hrano in pijačo, zlasti ona živila, ki dajejo človeškemu telesu potrebno toploto. Profesor Bergonier je zatrdil, da je s to metodo dosegel mnogo lepih uspehov pri ljudeh, katerih želodec ni mogel dobavljati telesu potrebne hrane. Pri ljudeh, ki so bili vsled prenapornega dela oslabljeni, je s pomočjo eliktričnega toka odstranil živčno
y‘finire
* • *•... -•»■■-V-J
v /
ìxFS-w,	..
« X **	° '• ■
o
^ Pri sr-n "	*1 a.Hjuslendil
Meiđ Turčije pred i/ojno.
Pričakovana nova meja ctrzav Balkan,	*/
je obtjuaeno л olovan.
she zveze	i foz GrhiJnieòanjj г
Mozm mej! med i Aliantiak h i Phan,
Bolgarijo in Turčijo '	<•,
'S -
(Тгжа
«Ј,	\ њчгје
; 't
I
I Ж: ' U

'pije
Bolgarsko
0 Plovdiv
Ч-Ч./)	oLvreorJ
^ Mein i A
7?arenj /,//<- /•'/ ло,	rtI'>

/fosn (i o
r.T-'ilvi ^
de <& Cj v. V
IÌHì'SASa, ü _


.	«••.'W4VV1V
BrubdQ
X.
.... --
Vr -	д 05
__________
С^г-Ч-.	jSpöiMidi	CAi-35./

Kako si nameravajo balkanske države razdeliti evropsko Turčijo.
tivi Avstrija, katera noče prepustiti Srbiji pristanišč ob Adriji (Sv. Ivan Medijski in Drač) in zahteva, da naj pripada to ozemlje „neodvisni Albaniji“. Na zemljevidu je označen košček neodvisne Albanije, to je ozemlje med reko Škumbi in črto Ohrid-Valona, tako je določila Balkanska zveza. Srbija in Grška si pa nameravate deliti tudi še ta košček Albanije, ker so Albanci močno mešani na severu in vzhodu s srbskim in bolgarskim elementom in na jugu pa z grškim, tako da
napetost, vrnil sposobnost za delo in bledico v obrazu je kmalu pregnala zdrava barva. — Ali bodo agrarci grmeli zoper elektriko !
Hudomušen tat. V Kodanju je prišel v čakalnico sodnika mož s pismom. Pismo je oddal slugi s prošnjo, naj je takoj izroči sodniku, ker je v pismu važno poročilo. Sluga vzame pismo in je nese k sodniku. Sodnik odpre pismo. Pismo je imelo kratko vsebino: „Ali pač pojde?“ Sodnik obrača pismo na vse strani in maje z glavo. Potem ukaže
slugi, naj pokliče moža v sobo. Sluga gre v čakalnico, a mož je izginil, a z njim tudi dragocena kožuhovinasta suknja sodnikova. Tam, kjer je prej visela suknja, je bil pritrjen listič z napisom: „Šlo je!“
Turški major — ropar. V bolnišnici v Sofiji je umrl neki turški major in so našli v njegovem žepu dve ušesi z dragimi ženskimi uhani, ki jih je gotovo porezal kaki imovitejši kristjanki.
Društvo natakarjev na Bolgarskem šteje 720 članov in od teh jih je odšlo na vojsko 700.
Zagoneten umor. Policija v Cikagi išče morilce, ki so pred kratkim umorili krasno in bogato gospo. Umdrjenko so našli v bližini Bridgeporta s petimi strelnimi ranami v glavi. Gos; a je pred nekaj tedni nastopila na shodih proti trgovcem z dekleti in je naznanila policiji tudi več imen teh trgovcev. Najbrže so ti izvršili umor ali pa najeli morilce.
Zadovoljna Dolenjca iz krške okolice pri povratku iz zidanice.
Enajst oseb je utonilo v soboto v nbi na Ogrskem. Osem moških in štiri ženske so se hoteli s čolnom prepeljati čez zelo narasli Szamos. Čoln se je prevrnil in vseh dvanajst oseb je padlo v vodo. Rešil se je le en mož, vsi drugi so utonili.
Za kaj porabljajo stare časnike na Kitajskem. „National Review“, ki izhaja v Šan-gaju prinaša zanimivo statistiko o uvozu starih časnikov ha Kitajsko. Leta 1911 je bilo uvoženih 1918 ton starih evropskih časnikov v vrednosti 292.360 mark. Kitajci cenijo bolj papir evropskih časnikov nego svojih ter ga uporabljajo kot tapete v svojih hišah. — Evropski časniški papir je posebno trden in brani stenicam iz zidu, ki so velika nadlega po kitajskih hišah. Papir rabijo tudi za spodnjo obleko po zimi.
Nune in otroci zgoreli v goreči sirotišnici. V S. Antoniju (Teksas) je v sirotišnici nastal požar. Pet nun, med njimi tudi prednica, je zgorelo, ko so reševale otroke. Zgorela sta tudi dva otroka.
Slovenska šola v Clevelandu. V Ameriki v Clevelandu stavijo krasno šolsko poslopje za slovensko šolo. Poslopje je do prvega nadstropja že dogotovljeno in v nedeljo 20. okt. t. 1. je bila lepa slovesnost — blagoslovljenje vogelnega kamna — kateri slovesnosti je prisostvovala ogromna množica clevelandskih Slovencev. Navzoča so bila vsa slov. društva z zastavami. Cerkvene slavnosti je opravil clevelandski škof z asistenco, ki je tako odlikoval vrlo slovensko naselbino.
Dvakrat umrl. Pred okrožnim sodiščem v Novem marofu se vrši zanimiva zapuščinska razprava. L. 1902. so našli na šetališču v Petrinji ubitega človeka. Dognali niso, je I li bil ubit, ali se je izvršil samomor. Iz nekih
pisem so dognali, da je mrtvec Evgen Vogl, doma iz Krapine. Mati Voglova je bila o nesreči obveščena prepozno in je bilo truplo že pokopano, ko je došla k pogrebu, tako da ni mogla dognati identitete. Pri pokojniku so našli nekaj gotovine, ki so jo izročili materi kot edini dedinji. Mati je živela v trdni veri, da je umrli njen sin. L. 1909. pa je dobila nenadoma od pomorskega urada na Reki sporoči'o, da je bil njen sin Evgen Vogl ubit 12. decembra 1908 ua angleškem parniku „Trafalgar“ v Newcastlu v prepiru z mornarji. Pri njem so našli istotako listine na ime
Hvaležnost. Priletna gospodična Agneza je padla v vodo in ko jo je rešil neki mož, ga je strastno objemala in poljubovala, da se ji je kar izvil iz rok in pobegnil. Vsa obupana je povpraševala Agneza za svojim rešiteljem, a nikdo ji ni znal povedati, kdo da je bil. — Čez nekaj časa pride Agneza v neko prodajalno kupit 4 metre podloge za svojo obleko. Ko ji trgovec meri, ga pogleda in spozna v njem svojega rešitelja. Vsa vesela vzklikne Agneza : O, vi ste me rešili gotove smrti, kako sem vam hvaležna ; veste kaj, kar pet metrov bom kupila.
Ni prav slišal. Profesor učencu : Povejte mi, kako se izračuni obseg trivogelnika. — Učenec (mrmraje): Profesor je pač osel, kako naj jaz to vem. — Profesor: „No, povejte bolj glasno, znabiti je bilo prav.“
Resnično. „Smelo trdim, da se moji odjemalci še nikdar niso pritožili nad mojimi izdelki.“ — B.: „Kaj pa izdelujete?“ — „Mrtvaške rakve.“
Srbski vojaki tretjega poziva (priletni možje).
t (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr. Tednik.)
Evgena Vogla iz Krapine. Ubiti mornar je imel do 1000 K gotovine, ki so jo angleške oblasti poslale sodišču v Novem marofu, da izroči denar materi. Med tern je izvedel erar za zadevo in zahteva denar zase kot sporno zapuščino. Sedaj se razpravlja, kdo izmed ubitih je pravi Evgen Vogl, ali je umrl dvakrat ali enkrat, ali nikoli.
Za kratek čas.
Prijateljski svet. Lajtnant pregleduje omaro, predno dobi novega postreščka. Notri najde listek, ki ga je pisal prejšnji strežaj sedanjemu. Zapisano je bilo tole: „Ljubi Matevž, Ti boš imel prav dobrega gospoda, in če boš čevlje in gumbe lepo snažil, ne boš nikdar kregan in Ti bo prav dobro. Smodk pa nikar ne jemlji — ta vrag ima seštete ! “
Po judovsko. Prvi jud : Ali ne bo ta kupčija preveč umazana? — Diugi jud: Kaj pa misliš ! ? Saj bo čisti dobiček zelo lep!
Razumljivo. No, končno je našel moj fant poklic, kjer ima delo zelo rad, tako rad, da bi ga kar snedel ? — In kaj je vaš sin? — Slaščičar.
Uspevajoča trgovina. Prvi trgovec : Moja trgovina zelo uspeva, povsod že imam zastopnike in potnike ; da celo v Ameriki že imam enega. — Bankir: A kaj to, od mene sta pa že dva blagajnika v Ameriki.
Katere ovce več snedo, črne ali bele? — Bele,
ker črne ovce so le redke.
Dobrota tobaka. Če tudi vsi zdravniki dokažejo, da je tobak škodljiv, ne opustim kadenja, kajti tobak je vendar-le zelo velika dobrota. — No, kakšna pa? — Kakor hitro si prižgem doma svojo pipo, odide tašča iz sobe.
V lekarni. Kmet: Dajte mi pet metrov obveze. — Lekarnar: Kaj se je pa zgodilo? — Kmet : O nič, ampak jutri bo žegnanje pri nas.
Učeno povedano. Profesor kmetijstva: „Gotova resnica je, da kmetovalec brez živinske soli dandanes ne more več živeti.“
Potolažil jih je. No, ali je poslanec odložil svoj mandat, ker so mu volilci izrekli nezaupnico na shodu? — Ne, ni odstopil, pač pa je zborovalcem kupil — sodček piva.
Težavna igra. Tujec : Kaj pa je tej družbi tam, da delajo takšne obraze ? — Gostilničar: Veste, tobak so nuhali ter se dogovorili, da plača vso cebo isti, ki bo prvi kihnil in sedaj se vsak boji prvi kihniti.
Licitacija. Odda se: 1. pozlačen polume-sec z vrha stolpa cerkve sv. Sofije v Carigradu ; 2. obrabljen status quo; 3. Zlati rog (privesek gospe Evrope) ; 4. več haremov, ki so zgubili gospodarje ; itd. Reflektanti se vabijo, da se z glase kakor mogoče kmalu pri gospodarici Turčiji v Carigradu.
Dandanašnji posli. Pomisli, moja dekla je šla na ples, pa z mojo obleko! — Prijateljica : To še ni tako hudo, ampak moja kuharica je šla na ples celo z mojim možem.
Pred sodiščem. Zagovornik sodnikom : „Če se že en sodnik lahko moti, kaj šele trije!“
A.: „Koliko je ura?“ — B.: „Dvanajst!“
—	„Hvala, sem mislil, da je že več!“ — B.: „O, pri nas ni nikdar več kakor dvanajst, potlej se začne zopet od kraja ! “
V	gostilni. „Oštir, koliko sodčkov piva potočite na dan?“ — „Šest!“ — „Lahko jih boste še več, če nam boste dajali manjše porte.“
V	šoli. Profesor: „Kaj spada k testamentu ? — Dijak : „Mrlič in pa premoženje !“
Sama se zastrupila. A: „Ali že veš, da je stara Vrbičevka na smrt bolna — pravijo, da se je zastrupila.“ — B : „Gotovo se je v jezik vgriznila !“
Dobra primera. Zemlja je skoraj v vseh jezikih ženskega spola, in to je popolnoma prav, ker se nikakor ne da dognati, koliko stara da je.
V	šoli. Učitelj : „Kaj je obrekovanje?“
—	Učenec: „Če kdo nič ne naredi, pa kdo to okoli pripoveduje.“
Popis tatu v tiralici. Lasje : rujavi, oči : plave, nos: navaden, posebna znamenja : svojemu očetu zelo podoben.
Far j n e Lactéé Nestle
..........
;	\é ". r
Ч,-ЛАТ* .	/V. v., ;V.
F..	^
AUMENTCOMPLETpour les ENFANTS
mas ■ allestite, otroke in bolnike м Moden.	^5
Vsebuje pravo planinsko mlako.
бкаЦјп K L80 v vsaki lekarni in drogeriju
O « e
Krasne svile za bluze, baržune za obleke in
iiiiiiiiiiiiniMiiiiiii 1 Л j O £4 s~t	iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii
MIHI Hilli lili Ulili II	J. d O V/VV   Illlllllllllllllll
priporoča
modna in športna trgovina
A. Perschè,
	Ljubljana	
	Pred Škofijo št. 21.	
	и	a	
S	a a #1 « « « « a		
e e a
„Za svobodo in ljubezen“
je naslov velezanimivega krasnega romana z Balkana. Spisal je roman odličen slovenski pisatelj, ki je prepotoval ves Balkan in ki so mu razmere tam dobro znane. V romanu „Za svobodo in ljubezen“ so z veščo roko opisane krute razmere, ki so vladale na Balkanu pod turškim jarmom. Divji zatiralci slovanskega življa na eni, junaški vstaši (komite) na drugi strani, krčevita napetost dejanja — vse to bo gotovo vstreglo mnogostranskim željam po kaki lepi in zanimivi povesti z bližnjega juga, ki jih slišimo tolikokrat iz krogov svojih bralcev. Da pa ne pokvarimo čitateljem veselja, izdamo za danes samo še to, da se vije med temno in viharno scenerijo našega prihodnjega romana kotrdeča nit nežna ljubezen mladih src, ki se po mnogih genljivostih in pretresljivih prigodbah pribori do zaslužene zmage. — Kdor hoče v letu 1913. čitati velezanimiv roman o naših bratih in sestrah na Balkanu, naj se naroči na „Slov. llustrovani Tednik, ki stane le 2 K
za četrt leta, za en mesec pa smo 70 vinarjev.
Za pomoč pripravljen. „Žalibog Vam ne morem nič podariti, ne morem namreč v žep.“ „O, tu pa lahko pomagam; bom pa kar jaz ven vzel!“

Božične in novoletne
razglednice
na debelo in drobno priporoča najceneje
L. PEVALEK,
niiiiiiiiiiiiiiii Ljubljana, iiniiiiiinuiii!
Reklamni koledarji najceneje.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIII
0
11111111111111111111111111111111
IImìììì,
POZOR! II
POZOR! Kdor hoče imeti
lepo električno razsvetljavo
naj se oglasi pri trgovskem zastopniku
Francu Železniku,
v Ljubljani, Sodna ulica štev. 6, I. nadstr.
Največja in najcenejša zaloga električnih
„Ergo Wolfram“ žarnic
lllllliniìliiiiiUi::
Premog
izborni češki, ki prekaša vse tu se nahajajoče vrste premoga, v velikih, srednjih ali manjših kosih, se vsaka množina vagonov takoj odpošilja po izvanrednih cenah. — Prodajna pisarna češkega premoga in salonskih briketov
J. PAULIN, Ljubljana, Nova ulica št. 3.
Ш		a 				la
É]	Veliko izbiro najmodernejše pristne kožuhovine po znano nizkih cenah priporoča modna in športna trgovina A. Perschè Pred Škofijo 21		E
[I	3	a	0
pit
>GO
c3
a
CD
02
O
Рч
hd
o
G/2
CD
СГ
go
G/2<
c+
CD
C-h
£D

CD
go
I Vaše ebliéje |
== bo krasno, čisto in fino kakor alabaster. jjj Ш Pike, pege, izpuščaje, rdečico obličja in nosu, Ш Ш sive in rumene lise in vsak neprijeten ne- ЕЈ; É;! dostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Via- E:; Ul dicca balsamin“. Steklenica K 2 60. Vladicca EjE lil bals. crem. K 2' Rationell bals. milo K P20. EEE ÉÈÉ Učinek je opaziti že po enkratni rabi. EEE
Ш = Neprijetne dlačice = iij
ÌÈÉ z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- :;E ÉÈÈ lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- EEE ljivi „Sattygmo“. Steklenica K 2"5U	:E:
Bujno polnost-krasno
= oprsje = I
doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri- EEE znalni dopisi zdravnikov in dam šo na raz- EEE pelago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino EEE krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste-klenice univerzalnega sredstva Et- Admille EEE z navodilom 5 K. K temu posebni kremni EEE izvleček „Viadieco“. K 2'—.	EEE
- Sixri la. =5e ===== i
dobijo takoj lepo stalno barvo, črno, kosta- EEE njevo ali blond (cena 4 K). Barva drži mnogo EEE mesecev.	EEE
Nadalje se dobe .toaletni preparati“ Ш Rosin, ki narede takoj rožnato polt. Steklenica EEE 1-50 K. Rosin, tekoči puder, beli, rožnati ali EEE rdeči. Steklenica 2 K. Puder kot prašek, zelo EEE fin, beli, rožnat ali rdeč. Škatljica 1 K. P - EEE daja in razpošilja edino ord. kosm. laboratorij jp
W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752. 01
(Pozor na razna iz tujine priporo.čena slaba EEE in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov EEE se jamči.	ili
Ne kupujte druzega zoper
kašelj
I
hripavost, katare, zasliženje in dušljivi kašelj, kakor fino okusne
Kaiserjeve prsne karamele
s „tremi jelkami“. 5900 notarsko poverjenih izpričeval, zdravnikov in privatnikov gotov uspeh. Zavoj 20 in 40 vin. Škatlje 60 vin. se dobiva v vseh lekarnah in mirodilnicah.
Obnovite naročnino!
25.000 ur. 1 ura 2 50 K.
pariške najnovejše fasone 36 ur idoča. Prima pozlačena 18 karat, se ne razločuje od zlata, s 3 letno garancijo za samo 2'50 K, 2 uri 4'80 K, 5 ur 11 30 K, 1 pariška pozlačena verižica najnovejše fasone 50 vin., 3 verižice V25 K. Rizika ni Če ne ugaja, denar nazaj Pošilja se proti povzetju od
A. Kapelusz, Krakov
(Avstrija). Dietelsgasse 57.—580.
Zavod sv. Nikolaja v Trstu
ulica Farneto 18.
! Zavetišče in oskrtovalnica ! ! za brezposelne služkinje !
Zavod se vzdržuje od milodarov samih, vsled tega se ga priporoča v vsestransko podporo.
Moč in zdravje

stalno dober po-čutek doseže lahko vsakdo, ki si da poslati zastonj in poštnine prosto zdravniška navodila, prebere vsebino in se ravna po danih navodilih. Le na tak način si je mogoče ohraniti svojo telesno in duševno moč in odpraviti najhujše posledice živčne oslabelosti, histerije in pomanjkanja krvi, prehitre oslabelosti, hujšanja, pozabljivosti, trudnosti pri delu, bolezenskih in tes-nost povzročujočih srčnih pojavov, brezspolnosti, glavobola, bolezni v hrbtu in členih, oslabelosti vsled mrzličnih in težkih bolezni, želodčnih in črevesnih bolezni, če nimate teka ali ste zaprti itd. hitro, zanesljivo in stalno. — Zahtevajte torej brezplačno knjigo z zdravniškimi nasveti, ki Vam jo pošlje poštnine prosto Nutriteli-podjetje Budapešta VI., Hajós utca 3, abt. 179.
J ..	■' v-,---
i
vs:
Ш
Ш
•v

à
,;fX,
A


Tvrdka Bilina & Kasch nasi.
M. Schubert
Ljubljana, Ždovska dl 5
Priporoča svojo veliko zalogo glaze in raznovrstnih drugih rokavic, modno blago, parfumerijo, galanterijo, ročna dela, kakor tudi vse kirurgične potreščine kilne pasove — ravnodržalec itd. po najnižiih cenah. Snaženje vseh vrst rokavic. Moderna predtiskarija. Postrežba točna in ::	solidna. Vnanja naročila se točno izvršujejo. ::
Izdelki solidni.
Zmerne cene.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Fr. Kapus, Ljubljana
Marije Terezije cesta štev. 11.	Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, :::	podobe, zrcala, otročje vozičke itd. :::
П Spreiemai°se t"di n
Ш=г! opreme hotelov.	Ш—Ш
' г-'
W
жнш^-лтм -W;:'
WŽ ar
•	'>■	- 'S
;	-	^	',..v ^	.
. «e .	..""	-'-^2-
Črnogorci junaki : Ded, oce in sin. (Po posebni fotografiji za Slov. Ilustr.
Tednik.)
Mnogo bolnikov
še ne ve, da se dajo oslabelost živcev, histerija, duševna in telesna utrujenost, brezspanost, če kdo nima veselja do dela, zgodnja oslabelost, nervozne srčne, želodčne bolezni, molitve v prebavljanju, glavobol in zdražljivost, mrtvoudnost, kakor tudi mnoge druge bolezni, ki se ne dajo ozdraviti z ničemer drugim, odpraviti z zdravljenjem z elektro-vitalizer.
Kdor išče zdravja in okrepitve, naj čita to jako zanimivo zdravniško knjigo, ki obsega 64 strani in je krasno opremljena in s slikami pojasnjena ter opisuje prednost tega zdravljenja.
(Za žene posebna izdaja,)
To dragoceno knjigo Vam pošlje na željo zastonj in poštnine prosto ali pa jo dobite, če obiščete sami
Elektro-Vitalizer, zdravniški ordinacijski zavod
I Budapešta VI., Andiassy-ut. 27, Mezzanin 179.
Gregor Jenko
čevljarski mojster,
Ljubljana,
Sv. Petra nasip štev. 43.
se priporoča v izvršitev vseh v njegovo stroko spadajočih del kakor tudi popravilo galoš.
Srebrno plaketo. — Dunaj 1910.
Vsakršno perutnino in nje piščeta, golobe, sobne ptice, kunce, svinje, pse itd. ozdravite sigurno s „Palma“. To že v premnogih slučajih najza-dovoljnejše učinkujoče sredstvo dobite poštnine prosto, če pošljete 1 K poštnih znamk (za veleposestvu zadostuje letno le 4 K) — J. E. Weixl, Maribor, Zofijin trg, Štajersko.
Slaščičarna, pekarna in kavarna
iiiiimiiimiiii
iiiiiiiiiiiiniiii
1111111 ii 111111111 iiiiiiiiiiiiniiii
]. ZRLRZMIK
:: LJUBLJRMR :: Stari trg štev. 21.
Priporoča sl. občinstvu svojo veliko zaloga za Miklavža ter obeskov za božično drevesce.
m
©
:s®i:
Novo jesensko in zimsko blago za ženske obleke pri
R. Miklauc
Ljubljana,
Stritarjeva ulica štev. 5.
Vzorce na zahtevo. Cene nizke. Postrežba znano dobra.
ШШШШ	I*!!
\ posteljno perje in puti	
Kg sivega skubljenega K 2 prima K 2 80, belega K 4-
—, boljšega K 2 40, pol belega belega K 4'—, fine prvovrstnega K 7* , 8'— in 9 60.
belega finega K 10 -
ega mehkega puha K 6' Sivega puha K 6*—, 7'—, prsnega puha K 12*—, od pet kg naprej franko,
Dovršene napolnjene postelje
iz gostega, trpežnega, rdečega, modrega ali belega ini et (nanUing) blaga. 1 pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 vzglavnicama. vsaka, 80 cm dolga, GO cm široka, zadostno napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem K IG’—, s pol pubom K 20 —, s pub perjem K 24 —. Posamezne pernice K 10’ -, 12’—, 14 —, IG’—. Posamezne vzglavnice K 3’—, 3’50, 4’—. Pernice 200X140 cm vel. K 13 —, 15 -, 18 —, 20 —. Vzglavnice 90X70 cm velike K 4 50. 5’ -, 5’50. Spod pernice iz najbolj, gradla za postelje 180X110 cm velike K 13’ -, 15—, razpošilja od K 10’— naprej franko, proti povzetju ali naprej vplačilu
Maks Berger, Dešenica 219/a Češki les.
Nikak riziko, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. Itogati ilustrovani ceniki vsega postelnega blaga zastonj.
Izprašani optik FR. P. ZAJEC :: LJUBLJANA, Stari trg št. 9. ::
priporoča svoj dobro urejeni
optični zavod
očala, ščipalca, daljnoglede, to-plomerje i. t d.
Nadalje priporoča svojo veliko zalogo švicarskih ur, zlatnine in srebrnine, gramofone od 25 K naprej tudi na mesečne obroke.
Plošče vseh vrst in v vseh jezikih do K 2’50 naprej. Ceniki brezplačno —
= Teodor Korn =
poprej
Henrik Korn
pokrivalec streh in klepar, vpeljalec strelovodov ter instalater vodovodov
LJUBLJANA, Poljanska cesta 8
priporoča se p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim Skriljem, z asbest, eementnim Skrilj e m (Eternit) patent Hatsohek, z izbočeno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterij aka-kleparaka dela v priznano solidni izvreitvi. — Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Kuhinjska oprema. Hišna oprava.
Za vsa v svojo stroko spadajoča dela se priporoča
I. ZAMLJEN
čevljarski mojster
Ljubljana, Gradišče št. 4.
Zaloga izgotovljenih čevljev ter izdelovanje gorskih in telov. čevljev.
Trgovci, peki!
Drože (kvas) iz odlikovane slovenske tovarne drož IV. SUBAN, Trst - Vrdela, so dosegle dosedaj vsepovsod najboljši sloves. Naročajte pri narodni trvrdki, ki -----------------vam postreže po konkurenčnih cenah.----------------------
Opozarjamo vse čitatelje, ki naroče znamenite Fellerjeve „Elsa-krogljice“ in „Elsafluid“, da napišejo naslov natanko kakor je v oglasu v „Ilustr. Tedniku“, namreč E. V. Feiler v Stubici, Elsatrg št. 280. Pazite, da vpišete štev. 280. Glej oglas!
Veliko denarja si prihrani le tisti uradnik, trgovec, obrtnik, kmet in delavec, kateri kupuje le v pošteni trgovini in dobro blago za obleke, perilo, posteljno opravo, odeje, koce, zimske srajce, zimske robce, svilne robce itd. Slabo blago pride veliko dražje kakor dobro, ker se mora večkrat kupovati in večkrat šivilje in krojače plačevati. Če hočete biti dobro in z dobrim blagom postreženi, potem kupujte vedno v domači trgovini I. N. Šoštarič Maribor, Gosposka ul. 5. Seveda ne smete to trgovino zamenjati z drugimi, ki se tudi tako glasijo, pišejo pa Schosteritsch, Schusterschütz, Schusteritsch itd., ker pravilno je samo 1. N. Šoštarič, Maribor, Gosposka ulica 5.
Kinematograf „Ideal“ na Franc Jožefovi cesti v Ljubljani ima jako zanimiv spored, same dobre, zelo učinkovite privlačne resne in šaljive točke.
Gospodarstvo. Prvo stremljenje vsakega gospodarja mora biti blagostanje v družini in preskrba za starost. Dolžnost vsakega družinskega očeta, najsi bo odvisen od kakršnegakoli zaslužka, mora biti, da zagotovi s svojimi prihranki sebi in svoji rodbini prihodnjost. Najpripravneji, najmo-derneji in najidealnejši način varčevanja se doseže le z življenjskim zavarovanjem, katero vsakemu najtopleje priporočamo. — Kot posebno kulantno zavarovalnico priporočamo banko „Slavijo“. Banka „Slavija“ je slovanski zavod, ki zavaruje po najnižjih cenah, razdeljuje ves čisti dobiček .'zavarovancem ter razpolaga z različnimi zelo ugodnimi načini. Posebno priporočljivo je zavarovanje za slučaj doživetja in smrti z znižujočimi se premijami. — Z vsakršnimi pojasnili radevolje .in nemudoma postreže generalni zastop banke „Slavije“ v Ljubljani.
Skrajni čas je že, da takoj obnovite naročnino, kajti s prihodnjo številko vstavimo list vsem, ki še niso poravnali naročnine.

Sukneno blago
za moške obleke se kupi najbolje pri
R. Miklauc
v Ljubljani.
Velika izbira. Zanesljive cene. Na zahtevo se tudi izdelovanje oblek preskrbi.
Najboljši češki nakupni vir. Naročila oš 5 kg naprej franko.
Ceno posteljno perje !
1 kg sivega dobrega pulje-nega 2 K; boljšega 2 40 K ; prima polbelega 2 8u K; belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6'4o K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K.
Zgotovljene postelje
menega nankinga, pernica 180 cm dolga, /20 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm široki, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; n »pol pub 20 K ; pub 24 K ; posamezne pernice 10, 12, 14 in 16 K, zglavniee 3, 3 50 in 4 K. Pernica 200 cm dolga, 140 cm široka 13, 14 70, 17-80, 21 K, zglavnlca 90 cm dolga, 70 cm široka 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradia, 180 cm dolga, liti cm široka 12 80 in 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko.
Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar.
S. BENISCH, Dešenice 180, Češko.
Natančneji cenik gratis in franko.
Najmodernejša lasna dela se izdelujejo v frizerskem salonu
And. Rojic
Trst, Acquedotto 20.
Naročila izven Trsta po vzorcu so točna, gotova in po zmernih cenah.
Moji gramofoni in godbeni automati
so vendar le najboljši.
A. Rasberger,
Ljubljana, Sodna ul. 5. Prva in največja zaloga gramofonov,automatov, plošč, šivank itd.
Wern dio ve infanterijske puške
vzorec 67/77 za krogle, kal. 11'2 mm, nese 2200 korakov K 8*50, 50 patron 8 K — Ista puška prirejena za šretlje kal 28, na 50 korakov dobro uravnana, le K 12-—, 50 patron K 5- -. — Prepogljiva puška za na potovanje, pri kateri se z enim pritiskom na sprednjem kopitu, da zložiti jeklena cev, kal. 16, jako pripravna za nošo na nahrbtniku le K 36— Floubertove puške, kal. 9 mm, za krogle in šretlje, fino delo, nosi daleč in z močjo, poka prav malo, K 24 —.
Fridrik Ogris
puškar
Šmarjeta-Rožna dolina
Koroško.
lazilo za lase
HUl-K/^-inStnrTTRlI KJM 1)
V. Plachota
Iv. Ravnihar
urar in trgovec z zlatnino ::	in srebrnino ::
Linlljaia, St. Petra c. 44.
Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim eno ::	leto.	::
Lastna delavnica za popravila in vsakršna nova dela.
napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Lepodvorski ul.št. 222 ali pa v trafiki pri cerkvi. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Steki, po 2 K in po 3 K. Pošilja se tudi po pošti Izborno sredstvo za rast las.
Zadostuje samo ena steklenica.
civilni in vojaški krojač Vegova ulica št. 2 priporoča se slav, občinstvu za obilna naročila. Postrežba solidna in točna. Cene jako zmerne.
' j m'I ц а~гсгтпп»ттгуг-
Zastonj
dobi vsak, ako naroči 1 poštni zavoj po 5 Ztg"
Richterjeve zdravilne žitne
kaVP lep uPoral,ni predmet iz nikelja, na»c, aiuminjja in drugega, kakor kor-
bica za kruh, doze, piskre, pisalne orodje, album, svečnike in drugo. — 1 zavoj franko po poštnem povzetju K 4 brez nagrade pa samo K 3 40. — pred Božičem na željo božična drevesca z angeljskim zvenenjem ali okraske za božično drevo, punčke in različne druge igrače.
KARL RICHTER, Lewin 44
(Češko).
IWovo!	Zelo važno	Movo!
vsako gospodinjstvo vsak hotel vsako kavarno itd.
X
"Velikost štev. 1 Iv 3 SO.
"Velikost štev. 3 z
gonilnim kolesom Iv 15-—.
universal-gospodarski mlin
za
vsako slaščičarno vsako gostilno vsakega mesarja itd.
Velikost štev. 3 K
Velikost štev. -4? z
m otorni m obratom
Iv 50-—
------------ postav, zavar. v vseh kulturnih državah.-------------
Ta mlin je neomejene trpežnosti ter ima dosedaj od drugih mlinov še nedoseženo prednost da zmelje 1 kg maka brezhibno v 3 minutah, med tem, ko drugi mlini mak le zdrobijo. Univerzal-gospo-darski mlin zmelje sladkor, kavo, riž, poper, cimet, vanilijo itd. v doslej še nedoseženi finosti ki se poljubno določa z vijakom. Snaži se higijenično kar enostavno.
Zastopstvo za Avstro-ogrsko ;
Eduard Schnobl, Dunaj VII. Burggasse 111.
Iščejo se zastopniki.
R. D1EHL, veležganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane štajerske slivovke, tropinovca, brinovca, borovničarja, vinskega žganja in domačega n	konjaka.	::
Angleško skladišče oblek Qe BERN AT O VIČ Na3ve9a zaloga oblek
Ljubljana, Mestni trg štev. 5.	::	Cene zelo nizke. ::	Postrežba točna. z3 gospozdaedame^deSice"1-^^
Stampilije
vseh vrst za
urade, društva, tigovce itd
ANTON ČERNE
graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij
Ljubljana, Stari trg 20
Ceniki franko.
MODISTINJA
LJUBLJANA
STARI TRG ŠTEV. 21.
Priporoča cenjenim damam svojo zelo povečano zalogo damskih in otroških klobukov.
Popravila najceneje.
M. Zor, tapetnik
in oblastveno konces. pokon-cevalec podgan, miši in mrčesa
Ljubljana, Sv. Petra cesta 38.
se priporoča v pokončavanje podgan, miši, ščurkov, rusov, stenic, molov itd. z različnimi, novoiznajdenimi, povsem zanesljivimi sredstvi v zvezi s posebno metodo. Uspeh ob lastni intervenciji zajamčen. Izpričevala na .". .’. razpolago. .'. л
Gospod Miroslav Zor je z dobrim uspehom uporabil svoj preparat v pokončanje podgan in miši v hiši „Nemškega vite. reda* v Ljubljani Mrčes se je popolnoma izgubil. Edvard Polak 1. r Ljubljana dne 9. januarja 1912.
Pozor! Pozor!
Pristne oljnate in suhe barve na debelo in drobno
Premeri & Jančar
Ljubljana
Dunajska cesta štev. 20. Izborne emajlne glasure, laki, firneži, čopiči itd.
Podpirajte domačo trgovino.
Agitirajte in pošljite naročnino!
Obvarujte
svojo obleko prahu in poškodb !
Specialni zavod za higienična stanovska oblačila
M. JELLETZ
Dunaj L, Domgasse 5.
Izdeluje stanovska oblačila za vse poklice. — Zahtevajte zastonj in poštnine prosto ilustriran cenik z vzorci in navodilom za mero. Za brezhibno umerjenost in trpežnost se jamči. Zmožni zastopniki se v vseh krajih sprejmejo.
t e v* g-osstilne.
Vljudno naznanjava, da sva preselila svojo
gostilno pri Rusu
iz Marije Terezije ceste št. 8 na Pred igriščem št. 1. (Pod gabrom) sedaj pri „Rusu“. Se priporočava s spoštovanjem A. M. Rus.
A	Velika eksportna zaloga
/jV dvokoles, šivalnih in L/kmetijskih П	strojev, gramo-
^on.ov’ orkestri-
Mehanič. delavnica.
— Prodaja na obroke. — Ceniki franko. —
Pri Batjel-u, Gorica,
Stolna ulica št. 2—4.
Oglašujte (inserirajte) v Slovenskem Rustrovanem Tedniku !
Tratnik' Zlata kaplja v Ljubljani C1U Ltyl Ud 11 lllv Sv. Petra cesta štev. 27.
Zračne sobe — izborno vino — fina kuhinja. Nizke cene.	Dobra postrežba.
Knjigoveznica R. Feldstein
v Ljubljani, Radeckega cesta št. 12
===== se toplo priporoča.	---
[Al	□БЕ 1	::<зп	|A|
I	Veliko zalogo in		1
1	ugodne cene naj-		P
	dete pri nakupu		S
M	blaga za obleke		a
—	pri		
	R. Miklauc		
	Ljubljana,		
	Stritar leva ulica št. 5.		
	ra ra		
	Ustanovno leto 1869.		
		S	Al
m	
> c	Izgotovljene obleke za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manufakturni trgovini Ljubljana Pi*i SRofll zrav. škofije
$	
Ü
$2®
Ш
m
8
Sr
li
Ш
Mri
m
m
Zastopstvu le prvovrstnih tovaren in priznano najboljših koles KINTA modeli 1912
v
Karel Camernik&Ko.
Ljubljana, Dunajska cesta št. 9-12.
Specialna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli.
Mehanična delavnica prvega razreda za vsa v to stroko spadajoča dela in popravila.
Garaža za avtomobUe. — Zaloga pnevmatikov ia avtomobile, motorje in kolesa.
Popravila pnevmatikov potom vulkanizira^ja. Bencin in olje za vse vporabe.
Izposojevalnica koles.
Šola za vožnje z vsemi vozili.
Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago.