ffmataing platan* t gatetM.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
92.
kos.
V LJUBLJANI, dne 15. novembra 1933.
Letnik
IV.
589. Uredba o velikosti nagrad dnevničarjev izselniške službe v inozemstvu v breme izselniškega fonda.
590. Dopolnitev pravilnika za izvrševanje zakona o zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev.
591. Navodila za sestavo obč. proračunov za prorač. 1. 1934./35.
592. Navodila za sestavo proračuna mestnih občin za proračunsko leto 1934.
VSEBINA:
593. Odločba o nakupu semenja detelje in lucerne v notranjem prometu.
594. Izvoz semenja lucerne in detelje iz naše države.
595. Uvoz semenja kulturnih rastlin iz Madžarske.
59<j. Telefonski promet z inozemstvom.
597. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
589.
Na osnovi §§ 32. in 33. v zvezi s § 3. zakona o izseljevanju se predpisuje ta-le
uredba
o velikosti nagrad dnevničarjev izselniške službe v inozemstvu v breme izselniškega fonda.*
Clen 1.
Nagrada dnevničarjev izselniške službe, dodeljenih Po § 3. zakona o izseljevanju na službovanje diplomatskim in konzularnim zastopništvom v inozemstvu, se odreja po vrsti službe, ki jo opravljajo, in državi, kjer službujejo, in to po naslednji razpredelnici;
aporedna itevilka	Vrsta službe	Evrop- ske države	<0 (0 s? s •Se 5	Severna Amerika in Kanada
NI "		Ivic. frankov na		mesec
I.	Dnevničarjem e popolno fakultetno izobrazbo, če vrše dolžnost, ki ustreza tej kvalifikaciji, odnosno če vrše dolžnost izselniškega odposlanca ali njegovega pomočnika 		2G0-—	570'—	580'-
11.	Dnevničarjem s popolno srednješolsko izobrazbo, če vrše dolžnost pomočnika izselniškega odposlanca 		200'—	550'—	5G0'
in.	Dnevničarjem, ki vrše službo zva-ničnika, odnosno arhivarja, dak-tilografa, zunanjega poročevalca (korespondenta — zunaj sedeža odposlanstva), neglede na kvalifikacijo 		150'-	180' -	190'—
IV.	Dnevničarjem, ki vrše službo slu-žitelja	\ . .	80'-	90'-	95' —
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 3. novembra 1933., št 252/LXXIII/720.
V prednji razpredelnici v švicarskih frankih odrejene nagrade se izplačujejo v veljavi tiste države, kjer je dotieni uslužbenec na dolžnosti, po borznem tečaju na dan izdaje naloga za izplačilo.
Člen 2.
Po vsakem drugem letu neprekinjene in neoporečne izselniške službe se nagrada lahko poveča, in to:
a) dnevničarjem	pod	zap.	štev.	I.	razpredelnice
(člen 1.) za 10'— šv.	fr.;
b) dnevničarjem	pod	zap.	štev.	II.	razpredelnice
(člen 1.) za 5-— šv. fr.;
c) dnevničarjem	pod	zap.	štev.	III.	razpredelnice
(člen 1.) za 5-— šv. fr.;
č) dnevničarjem	pod	zap.	štev.	IV.	razpredelnice
(Člen 1.) za 3'— šv. fr.
Člen 3.
Dnevničarji, odnosno uslužbenci, ki so imeli doslej naslov »honorarnega uradnika« in ki se zatečejo na dan uveljavitve te uredbe v državni službi z večjo nagrado, obdrže dotedanjo nagrado; roki za povečanje nagrade iz člena 2. pa se morajo računiti od dne postavitve in od najvišje začetne nagrade, določene za dotično vrsto službe v razpredelnici člena 1.
Tisti uslužbenci, ki se zateko na dan uveljavitve te -uredbo z manjšo nagrado od nagrade, določene v razpredelnici člena 1., prejemajo od 1. dne prihodnjega meseca izza uveljavitve te uredbe nagrado po prednji tabeli člena 1.
Prevedba dosedanjih nagrad, določenih v dolarjih, v švicarske franke se opravi po razmerju 1 dolar — 5'18 švicarskih frankov.
Člen 4.
Ob premestitvi dnevničarja iz države v inozemstvo dobiva do Učni uslužbenec prejemke po razpredelnici v členu 1. od dne nastopa dolžnosti v inozemstvu.
Ob premestitvi dnevničarja iz inozemstva v državo dobiva dotični uslužbenec od dne nastopa dolžnosti pri izselniškem uradu v državi prejemke po uredbi 0. br. 22.480 z dne 14. decembra 1931*
Člen 5.
Ta uredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 30. maja 1933.; St. br. 16.508.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje: Ivan Pucelj s. r.
S prednjo uredbo je izrekel soglasnost gospod minister za finance z odločbo št. 41.833/1 z dne 6. oktobra 1933.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, odsek za izseljevanje in doseljevanje, v Beogradu, dne
25.	oktobra 1933.; St. br. 40.584/33.
(Ta uredba je objavljena v št. 250 »Službenih novin« z dne 1. novembra 1933. in je od tega dne v veljavi.)
590.
Dopolnitev
pravilnika za izvrševanje zakona o zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev z dne 23. septembra 1931. pod Min. broj 60.367/11, izpremenjenega dne 1. maja 1933. pod Min. hroj 27.230/2.**
V členu 1., prvem odstavku,*** je črtati za besedo »Madžarske« veznik »in« in postaviti vejico, za besedo »Avstrije« pa dodati: »in Portugalske«.
Ta dopolnitev stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 13. septembra 1933.; št. 55.693/2.
Minister za kmetijstvo dr. Lj. Tomašič s. r.
•<
* »Službeni list« št. 113/8 iz 1. 1932.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
19. septembra 1933., št. 213/LXIV/642. — Pravilnik glej »Službeni list« št. 573/76 iz 1. 1931., izpremembe in dopolnitve pa »Službeni list« št. 274/42 iz 1. 1933.
591.
Na osnovi § 104. zakona o občinah z dne 24. marca 1933. predpisujeva ta-le
navodila
za sestavo občinskih proračunov za proračunsko leto 1934./1935*
UVOD.
Glede dosedanjih različnih predpisov o občinskem gospodarstvu vobče je ustvarjena sedaj, ko je zadobil moč novi zakon o občinah, možnost, da se pri največjem številu občin (izvzemši tiste mestne občine, ki so omenjene v § 136. zakona o občinah) vse delo tako pravnega kakor tudi tehničnega značaja izenači in postavi na novo in umnejšo osnovo. Na ta način se bo olajšalo dosedanje postopanje pri občinskem gospodarstvu glede kontrolne — nadzorne in glede izvršilne oblasti. V bistvu je postavil novi zakon o občinah gospodarstvo na skoraj ista načela, na katerih sloni danes državno gospodarstvo. Dasi obseza pojem »občinskega gospodarstva« v glavnem vprašanja o občinskem proračunu, o občinski imovini in o občinskih javnih davščinah, je tem navodilom namen, da napotijo skladno s § 104. zakona o občinah pristojne občinske organe predvsem na tiste predpise zakona o občinah, ki govore o občinskem budžetiranju, o sestavljanju in usva-janju občinskih proračunov in poslovanju v tem pogledu, ker se morajo uravnati druga omenjena finančna vprašanja s posebnim pravilnikom, kakor to sicer tudi predpisuje navedena določba zakona o občinah.
OBČINSKI PRORAČUN.
1.	Poglavitna načela.
Občinski proračun je po § 95. zakona o občinah v glavnem načrt občinskega gospodarstva za leto dni naprej. Kot tak mora obsezati za to dobo vse prejemke in vse izdatke, ki se dajo določiti. Najsi je proračun v bistvu takšno določanje, je vendar njegova najvažnejša lastnost ta, da je realen, odnosno mora biti razlika med preliminiranim in izvršenim proračunom kar moči majhna. Sposobnost budžetiranja je poglavitno v tem, da naredi to razliko kar moči majhno. Kolikor manjša je razlika med preliminiranim in izvršenim proračunom, toliko je proračun realnejši — boljši; kolikor večja je razlika, toliko je proračun nerealnejši in toliko slabši. Če je ta razlika večja od 10%, velja, da proračun ni dobro sestavljen, da ni točen. Drugo poglavitno svojstvo proračuna je to, da mora biti uravnovešen, odnosno razhodki morajo biti kriti z dohodki, kakor to izrečno določa § 95. zakona o občinah. Brez tega načela izgubi proračun vsakršno svojo vrednost. V tem pogledu si je treba prizadevati, da ustrezajo dohodki in razhodki v proračunu, kolikor je najbolj mogoče, pravemu stanju
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
3.	novembra 1933., št. 252/LXXIl/722. — Zakon o občinah gl. »Službeni list« št. 229/35 iz 1. 1933.
t
stvari. Proračunsko ravnotežje se mora izvesti predvsem s tem, da se znižajo razhodki.
Razen teh občnih svojstev obstoje tudi še naslednja načela dobrega proračuna: enotnost, popolnost in preglednost. Tudi v občinskem proračunu je treba izvesti načelo proračunske enotnosti. To je finančno-tehniški sistem, ki mu je namen enakomerna zadostitev vsem občinskim potrebam. Vsi občinski dohodki so nedeljiva celota. Kot takšni spadajo v eno občno, skupno občinsko blagajno, iz katere se morajo poravnavati vse občinske potrebe, ki so tudi nedeljiva celota. Vsem vrstam občinskih potreb je treba zadostiti enako, t. j. vsaki po njenem značaju in nujnosti. Za važnejše potrebe se izda več, za manjše manj. V zvezi s tem načelom je treba stalno upoštevati tudi tako zvano načelo proračunske popolnosti. To pomeni, da zahteva pravilno budžeti-ranje, da so vnešene v proračun vse vrste občinskih dohodkov in razhodkov, in to v popolnem — kosmatem (brutto) znesku, brez nikakršnega odbitka. To se nanaša zlasti na dohodke. Občinski dohodki se torej ne smejo deliti na važne in na postranske in se zato, ali prav zbog tega, ker so postranski ali majhni, ne postavljati v proračun. Takšen način gospodarjenja bi nasprotoval temu načelu budžetiranja. Ne zadošča pa, samo vnesti vse dohodke in razhodke v proračun, ampak jih je treba vnašati po nekem sistemu, ki je najpraktičnejši in ki je obsežen v teh navodilih. Proračun mora torej biti v svoji celoti pregleden. Obrazec, izdelan v teh navodilih, omogoča lahek in lep pregled občinskega proračuna. Kar je poleg preglednosti najvažnejše, proračun mora biti obenem tudi praktičen; kajti proračun učinkuje že s samim svojim izvrševanjem zelo na knjigovodstvo, ki naj zapisuje vsako njegovo, tudi najmanjšo, izvršitev. Zato je bil dosedanji način budžetiranja po »računskih poglavjih« v večini naših občin nepraktičen, ker se je pojavljala ista partija, n. pr. potni stroški, kurjava, razsvetljava, upokojitve itd., tolikokrat, kolikor računskih poglavij je dotični proračun imel. Nedvomno pa vpliva tak sistem slabo na pravilno in preudarno knjiženje in izvrševanje proračuna. V državnem proračunu so proračunska poglavja dopustna, ker je proračun velik, zlasti pa tudi zato, ker ima država skoraj za vsako proračunsko poglavje posebno računovodstvo. Občine, za katere bi bil tak način gospodarjenja drag, si tega ne morejo dovoljevati in zato se budžetiranje po posebnih proračunskih poglavjih prepoveduje.
2.	Računsko in proračunsko leto.
Občinsko proračunsko leto je tista doba, za katero je odobren občinski proračun, za katero so odobreni proračunski razhodki in dohodki. Računsko leto je tista doba, v kateri se morajo zaključiti računi o razhodkih in dohodkih proračunskega leta.
Po § 95. zakona o občinah se proračunsko in računsko leto začne in konča hkrati s proračunskim in računskim letom po državnem proračunu. Glede trajanja občinskega proračunskega in računskega leta po tem predpisu velja isto, kar velja glede trajanja proračunskega in računskega leta po državnem proračunu. Po predpisu § 86. finančnega zakona za leto 1933./1934.
traja državno proračunsko leto od dne 1. aprila do dne 31. marca; potemtakem velja ta odredba tudi glede trajanja občinskega proračunskega leta. Kar zadeva trajanje državnega računskega leta, je to predpisano v členu 13. finančnega zakona za 1. 1928./1929* in potrjeno v § 85. finančnega zakona za leto 1933./1934. Omenjeni člen 13. se glasi: »Odredbe členov 74., 75., 76., 77. in 78. zakona o državnem računovodstvu so razveljavljene; na njih mesto pa stopa nova odredba,, ki se glasi: »Po preteku proračunskega leta se ne smejo angažirati izdatki in tudi ne otvarjati krediti. Iz kreditov, otvorjenih do konca proračunskega leta, se izdajajo naredbe in nalogi za izplačilo do konca četrtega meseca po preteku proračunskega leta; izplačila pa se vrše do konca petega meseca prihodnjega proračunskega leta, toda samo na redno likvidirane račune. Po tem roku se ne smejo učinjati izdatki iz proračunskih ali naknadnih in izrednih kreditov.« Po tem zakonskem predpisu traja državno računsko leto do dne 31. avgusta, odnosno pet mesecev dalj ko proračunsko leto. Ker je pa občinsko računsko leto v svojem trajanju po § 95. zakona o občinah izenačeno z državnim računskim letom, mora potemtakem tudi občinsko računsko leto trajati pet mesecev dalj ko proračunsko, odnosno do dne 31. avgusta.
Glede pojma računskega leta samega vobče veljajo torej, ker ne govori zakon o občinah o njem izrečno, isti predpisi, kakor za računsko leto po državnem proračunu, odnosno navedeni predpis člena 13. finančnega zakona za leto 1928./1929. Poglavitno načelo, po katerem se je torej treba ravnati, je to, da se po preteku proračunskega leta ne morejo več angažirati razhodki. Angažiranje razhodkov (izdatkov) po občinskem proračunu vrši pristojni občinski organ z vsako svojo odločbo, ki ima za občino za posledico izdatke, odnosno, z vsako svojo odločbo, ki ustvarja za občino obveznost. Odločba tega organa glede občinskega proračuna mora torej obstajati tudi takrat, kadar je ustvarjena obveznost z zakonom, uredbo ali sodno sodbo. Angažiranje pomeni torej odločbo pristojnega občinskega organa, naj se raz-hodek, določen v občinskem proračunu, izvrši. To ne pomeni obenem že likvidacije in izplačila ustvarjene obveznosti. To svojo pravico angažiranja izvršuje pristojni občinski organ po občinskem proračunu samo do izteka tega proračuna, odnosno do dne 31. marca. Ce se kakšen razhodek po odobrenem proračunu, ki je redno angažiran, ne izplača pred dnem 31. marca, se lahko izplača v breme proračuna, v katerem je angažiran, do dne 31. avgusta, a to samo takrat, kadar je izdana naredba za dejansko izplačilo pred dnem 1. avgusta, odnosno do dne 31. julija. Izza dne 1. avgusta se torej tudi po redno angažiranih razhodkih ne more več izdati dejanska naredba za izplačilo v breme proračuna, v katerem se je angažiranje opravilo.
Treba je torej pri trajanju računskega leta kakšnega proračuna dobro razlikovati tri ločena dejanja. Prvo, angažiranje razhodka, ki se lahko izvrši do dne 31. marca, in to je podano, ko se ustvari za občino obveznost; drugo, dejanska naredba z a izpla-
čilo angažiranega razhodka, ki se lahko izda do dne 31. julija, in to je posledica končnega obračuna — likvidacije ustvarjene obveznosti, ko se namreč natančno ve, koliko je treba izplačati; in tretje dejanje, dejansko izplačilo, ki se lahko izvrši najkesneje do dne 31. avgusta, seveda če je angažiranje v redu in naredba za izplačilo izdana do dne 31, julija. Izza dne 31. avgusta se ne more izvršiti nobeno izplačilo več v breme minulega proračuna. Po sklepu računskega leta se vidi iz končnega računa uspeh budžetiranja.
Če izkazuje zaključni račun presežek dohodkov nad izplačanimi razhodki, se mora uporabiti ta presežek dohodka po § 93. zakona o občinah predvsem za izplačilo obveznosti iz prejšnjih let, če je kaj takih obveznosti.
3. Rokovi za izdelavo predloga proračuna
za leto 1934./1935. in njegova odobritev.
Po §§ 83. in 96. zakona o občinah sestavi občinski proračun občinska uprava, in to najkesneje tri mesece pred začetkom proračunskega leta, odnosno do dne 31. decembra vsakega leta. Preden se predloži izdelani predlog proračuna občinskemu odboru v odločitev, se mora razgrniti po § 96. zakona o občinah skozi dobo petih dni na občni vpogled grajanstvu. Vsak član občine kakor tudi vsakdo, ki plačuje od kakršnegakoli dohodka v občini državni neposredni davek, neglede na to, ali je v dotični občini davčna uprava ali ne, ima pravico, napraviti v določenem roku k predlogu proračuna svoje pismene pripombe, ki jih mora odbor obravnavati, ko sklepa o predlogu proračuna.
Občinski odbor mora izdati sklep o predlogu proračuna in ga poslati po § 97. zakona o občinah z morebitnimi izpremembami vred nadzornemu oblastvu — sreskemu načelniku. Sreski načelnik pošlje proračun, če znaša stopnja doklad v predlogu proračuna do 50°/o, a ga ni po § 98. zakona o občinah pooblaščen odobriti, pristojnemu oblastvu — banski upravi v odobritev. Ce pre-seza stopnja doklad 200°/o, ga mora predložiti ministrstvu za finance, in to tako v prvem kakor v drugem primeru najkesneje do dne 15. februarja 1934. Če se nadzorno oblastvo — sreski načelnik ne strinja s sklepom občinskega odbora (§ 97.), odnosno če občinski odbor ne usvoji pripomb nadzornega oblastva, pošlje to predlog proračuna s pripombami vred zaradi odobritve pristojnemu oblastvu najkesneje mesec dni pred početkom proračunskega leta, odnosno do dne 1. marca 1934. Če ne odobri pristojno oblastvo prejetega predloga proračuna najkesneje do dne 15. marca (§ 98.), odnosno do dne 1. aprila (drugi odstavek § 98.), velja predloženi proračun za odobrenega. Če se predlog proračuna vobče ne odobri, veljajo odredbe tretjega odstavka § 98. zakona o občinah.
4.	Tehnična sestava občinskega proračuna.
Vsi občinski dohodki in razhodki, najsi obstoje na kakršnikoli osnovi in so kakršnekoli vrste, se morajo vnest’ v proračun. Tu je torej upoštevati tudi vsa občinska podjetja, občinske ustanove in sklade, najsi obstoje po katerikoli osnovi. Po šestem odstavku § 95. za-
kona o občinah izkazuje občina svoja gospodarska podjetja, ustanove in sklade lahko tudi v posebnih proračunih, ki jih mora .priložiti občinskemu proračunu; toda tudi tedaj mora izkazati v občinskem proračunu sumarni znesek omenjenih podjetij, ustanov in skladov. To izkazovanje se vrši na strani dohodkov, če izkazujejo ti presežke dohodkov, ali pa na strani razhodkov, če dobivajo od občine subvencijo, odnosno dotacijo, kakor to izrečno predpisuje § 106. zakona. Občinski proračun mora torej biti celota.
Če obstoje posebni deli, o katerih je govora v § 120. zakona, se morajo proračuni takih posebnih delov priključiti občnemu občinskemu proračunu kot njegov poseben dodatek; tudi zanje veljajo isti proračunski predpisi.
A. Razhodki.
Po § 95. zakona o občinah se vnesejo v proračun pregledno vsi razhodki po granah: osebni (prejemki občinskih uslužbencev, prispevki v pokojninski sklad, nagrade častnim organom itd.) in stvarni (materialni — potrebe uradov, davek od občinskih nepremičnin in podjetij, odplačevanje dolgov in obresti, vzdrževanje občinskih zgradb, cest, ulic, mostov, stroški za razsvetljavo, oskrbovanje z vodo, zdravstveni ukrepi, šolske in policijske potrebe itd.).
Razhodki se delijo po značaju potreb, ki jih povzročajo, na redne in izredne. Redni razhodki so tisti, ki jih povzročajo občinske potrebe, ki se pojavljajo stalno, bodisi vsako leto bodisi periodično. Delč se po § 95. na osebne in stvarne (materialne). Osebni razhodki so tisti redni razhodki, ki izvirajo iz občinskih uredb, s katerimi so uravnana službena razmerja občinskih uslužbencev. Stvarni (materialni) razhodki so tisti redni razhodki, ki omogočajo skupaj z osebnimi razhodki, toda v mejah stvarnih potreb, redno in stalno delovanje občine kot urada, zavoda, naprave, podjetja itd. Izredni razhodki so tisti, ki jih povzročajo občinske potrebe, ki se pojavljajo občasno.
Vsi osebni razhodki kakšne občine se izkažejo v proračunu osredotočeni, neglede na strokovno grano, v katero spadajo, vendar pa tako, da se dajo jasno raz-videti zneski osebnih razhodkov poedinih strok (glej obrazec). Kar zadeva materialne razhodke, se je ravnati mimo ostalega povsem po pravilniku o trošenju pisarniškega in drugega materiala, rabi pribora in oprave v državnih uradih in ustanovah in o uporabljanju kreditov za poštno-telegrafsko-telefonske stroške št. 55.900/11 z dne 18. maja 1932. Ta pravilnik je razglašen v »Službenih novinah« št. 117/LI1I/363 z dne 25. maja 1932.*
Vsi razhodki po občinskem proračunu, tako osebni kakor materialni, katere povzročajo posli občin iz § 76. zakona o občinah, morajo biti razdeljeni na proračunske partije, in to po zaporednih številkah. Partije se morajo deliti na pozicije, te pa na podpozicije, in se navajajo po redu in strokah tako osebnih kakor v materialnih razhodkih, na primer, tako-le:
92- kos.____________________________________________________________________________________________ 1081
Predlog proracuua razhodkov in dohodkov
občine .........—>■..............:..................   sreza	  za	leto	1934/35.
Šte- vilka				Predlog za leto 1934./35.		Odo-	Razlika	3^ o k £ 25 ° c « =•=	
<D		RAZHODKIIN DOHODKI		Znesek pozicij	Znesek partij	breno za leto 1933.	predlaga za leto 1034./35.	O O O £ n °* oTcoiS S O o — 'Z O' ee ° - a 3 ^	Pri- pomba
	o ‘S							T? ® Id — « cii e. t*	
a	a				d	i n a r j	e v		
		A. RAZHODKI.							
		Redni razhodki.		*)					
		A. Osebni razhodki.							
1	i	Prejemki občinskih uslužbencev: Občno upravno oblastvo Predsednik	 5 članov uprave		 . Beležnik (tajnik, sekretar itd.)	 Podbeležnik	 Blagajnik 	 2 pisarja (po 9.600)	 Arhivar	 2 služitelja (po 6.000)	 4 čuvaji (po 7.200)		30.000	— 96.000	— 18.000-— 12.000-— 19.200-— 9.600"— 12.000"— 28.800-—						
		10 stražnikov (po 7.200)		72.000-—	312.000					
	2	Osebna in imovinska varnost Predstojnik policije	 15 redarjev (po 12.000)		24.000-— 180.000-—	204.000					
	3	Narodna prosveta Direktor občinske gimnazije . . . . . 4	profesorji (po 24.000)	 2 učitelja (po 18.000)	 Suplent	 Služitelj	*	 Gradbena stroka 2 cestna nadzornika (po 12.000) .... 5	cestarjev (po 7.200)		96.000-— 14.400-— 6.000’—						
				182.400					
			24.000"— 36.000"—	60.000					
	5	Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo Šef kmetijske postaje	 Učitelj kmetijske šole ........ Veterinar	 4 čuvaji gozdov — parka (po 12.000) . . 2 logarja (po 9.600)		24.000-— 18.000-— 24.000-— 48.000-— 19.200-—	133.200					
	6	Narodno zdravje Zdravnik 		 Babica	 Bolničar		30.000-— 12.000-— 12.000-—	54.000					
	V	Socialno skrbstvo Upravnik hiralnice ......... Pisar — računovodja		 2 služitelja (po 7.200)		24.000"— 14.400"—	50.400					
	8	Trgovina, industrija, obrt in turizem 3 učitelji obrtnih in trgovinskih tečajev ^ (po 18.000)	 Učiteljica gospodinjske šole	 2 služitelja (po 6.000)		54.000"— 12.000-—	84.000					
	9	Občinsko gospodarstvo Upravnik občinskih nepremičnih posestev Knjigovodja	 Nadzornik lovišča in ribolova	 Služitelj		 5 nadničarjev (po 6.000)		30.000-— 24.000-— 18.000-— 6.000'—	108.000	1,188.000	1,200.000 150.000	— 12.000		
2		Pokojnine: a)	Uradnikov		 b)	Služiteljev		 . c)	Čuvajev, stražnikov itd		60.000"— ■20.000-— 30.000-—		110.000		- 40.000		
		Takšno preliniiniranje razhodkov za pokojnine velja samo še za to proračunsko leto 1934./1935.; v tem času se morajo ustanoviti pokojninski skladi po § 88. zakona o občinah in prenesti izplačilo pokojnin na sklade.							
		Za prenos . . .			1,298.000	1,350.000	- 52.000		
* Vsote so vnesene zaradi primera.
** V ta stolpec je vnesti številke za razhodke 1)0 partijah, za dohodke pa tudi po pozicijah. Če gre za razliodke, je treba prečrtati besedo »prejeto«^ če gre pa za dohodke, je prečrtati besedo uporabljeno«.
Šte- vilka			Predlog za leto 1934./86.		Odo-	Razlika	3 O Bi V	
o U	o ’Š	RAZHODKI IN DOHODKI	Znesek pozicij	Znesek partij	breno za leto 1933.	80 predlaga za leto 1934./35.	S.-H Sge-g CO « O O CO •— ~ a a®** 5 g o c.5 * — — "a 3 03 « 5 ^ ^ e T* ® ij *- rt .5 ^ 0.60 Z. •=	Pri- pomba 1
«3 O*	c.			d	n a r j e v			
3		Preneseno . < .		1,298.000	1,350.000	— 52.000		
	1 2 S	Narodna prosveta		30.000 40.000	70.000	80.000	- 10.000		
4 5	1	Napredovanja in periodični poviški: Kreditov za to vrsto razhodkov ni vnesti v proračun; marveč morajo banovinski sveti poskrbeti, da spravijo takoj uredbe o občinskih uslužbencih v sklad s § 263. zakona o uradnikih. Nagrade pogodbenim uradnikom in dnevničarjem: Občno upravno oblastvo	36.000		»			
	2	Narodno zdravje Pogodbeni zdravnik	 24.000'— Dnevničar — bolničar	 12.000'— Itd		36.000	72.000	81.000	- 9.000		
6		Posebne nagrade in doklade: Navesti jih je po strokah in pozicijah, če jih je kaj, in na kateri zakonski osnovi in kakšne so nagrade, odnosno doklade. _						
		Osebni razhodki skupaj . . .		1,440 000	1,511.000	— 71.000		
7	1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1 2 3 4 5 6 7 8 1	B. Materialni razhodki. Občno upravno oblastvo: Razhodki za vse stroke službe: Službene novine	 Poštne, telegrafske in telefonske takse	 Vzdrževanje pokopališča . . 		 Stroški nabora . 			 Vzdrževanje in nabava občinskih tehtnic ......	20.000 6.000 14.000 5.000 500 6.000 2.000 10.000 2.0T0 1.500	67.000	• 70.000	— 3.000		
8		Osebna in imovinska varnost: Najemnine za prožniške postaje in njih vzdrževanje . Razsvetljava ulic 		 Prispevek v sklad za zidanje zgradb za sreska načelstva Vzdrževanje gasilskih čet	 Prispevki gasilskim društvom 	 Pokončevanje steklih in divjih živali		18 000 2.000 12.500 10.500 40.000 6.000 4.000	92.000	99.000	- 7.000		
9		Narodna prosveta: Vzdrževanje šole (označiti ime ali kraj šole) — po proračunu te šole . . 	 Vzdrževanje šole (označiti ime ali kraj šole) — po pro-	90.000					
	2 a		80.000	170.000	180.000	- 10.000		
10		Finančna stroka: Anuitete Državni hipotekarni banki . . . . • . • Tu je izkazati odplačila in obresti — anuitete — po občinskih posojilih in drugih obveznostih v smislu § 94. zakona o občinah. Razen tega se mora v besedilu te partije označiti in izkazati: kdaj je		80.000	80.000 t	—		
		001? nastal; kolikšen je trn prvotni aoitt, koiiku je doslej poplačanega: koliko še ostaja in v katerem						
								
		Za grenos . . .		409.000	429.000	-20.000		
Šte- vilka			Predlog za leto 1934./35.		Odo-	Razlika	s 2.S.S «=r	%
					breno za leto 1933.		§■$2 > “a o © £ ■» ° * e". Ž ® -’C> Č - 43 a.	
9 !!T*	s ;n ‘o	razhodkiin dohodki	Znesek pozicij	Znesek partij		predlaga za leto 1934./35.		Pri- pomba
								&•
	G.			d l n a r l		e v		
		Preneseno . . .		409.000	429.000	- 20.000		
11	1 2 3 4 5	Po predpisih § 94. zakona o občinah se smejo najemati posojila samo za izredne potrebe in praviloma za trajne namene, ki se ne dajo ostvariti iz rednih letnih dohodkov po proračunu kakšne občine. Posojila se torej ne smejo nikdar in nikoli sklepati zaradi pokritja primanjkljaja po proračunu in za tiste raz-bodke, ki so v proračunu določeni. Pred sklenitvijo posojila mora najti občina potrebno pokritje in določiti vnaprej načrt, po katerem 6e na] opravlja anuitetna služba, odnosno odplačevanje. Ko se eventualno prosi za odobritev posojila, mora predložiti občinska uprava razen sklepa občinskega odbora pristojnemu oblastvu tudi še to-le: razpored posojila, načrt, kako je sklenjeno posojilo odplačevati, pregled prej sklenjenih in še ne poplačanih posojil, ostvarjene dohodke v tekočem letu do dne, ko se prosi za posojilo, pregled nezaloženih občinskih dolgov, če jih je kaj. in naposled, če gre za izvestno podjetje, od katerega se pričakuje znaten dohodek v najkrajšem času, donosnostni račun. Brez teh prilog se zahteve za odobritev posojil po pristojnih oblastvih ne vzamejo v postopanje. Gradbena stroka: Vzdrževanje in poprava občinskih cest ...... Vzdrževanje in poprava občinskih mostov	 Vzdrževanje in poprava občinskih zgradb	 Vzdrževanje občinskih parkov	 Vzdrževanje in nabava telefonskih jamborov in drugih objektov in naprav		30.000 16.000 20.000 10.000 10.000 10.000					
	6 7		5.000 10.000					
	8 9		6.000	116.000	120.000	- 4.000		
12	JO 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10	Itd.	 Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo: Vzdrževanje kmetijskih šol in tečajev	 Kmetijske in živinske razstave, ekskurzije in tečaji . . Pospeševanje kmetijstva	 Pospeševanje sadjarstva		 Pospeševanje vinogradništva		 Pogozdovanje goličav	• • Zatiranje živalskih, sadnih in trtnih bolezni	 Pokončevanje divjih živali in drugih škodljivcev , . .	20.000 20.000 20.000 10.000 5.000 6.000 5.000 5.000 2.000	92.000	95.000	- 3.000		
13	1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11	Narodno zdravje: Vzdrževanje občinskih bolnic in ambulanc ..... Nabava zdravil in obvezilnega materiala	 Dopolnitev zdravniških instrumentov	 Bolnični stroški (v drugih bolnicah) ....... Zatiranje kužnih bolezni	 Stroški propagande za narodno higieno ...... Vzdrževanje studencev, vodnjakov in drugih vodovodov Stroški za odpošiljanje v Pasteurjev zavod	 Podpora Rdečemu križu		 .	40.000 10.000 8.000 7.000 10.000 10.000 15.000 5.000 10.000 10.000	125.000	135.000	- 10.000		
14	1 2 3 4 5	Socialno skrbstvo: Vzdrževanje hiralnic		 Podpora invalidom		 Podpora siromakom in nezaposlenim		 . Podpora človekoljubnim društvom in napravam . . .	30.000 10.000 10.000 10.000	60.000	60.000			
15	1	Trgovina, industrija, obrt in turizem: Vzdrževanje obrtnih, trgovinskih, gospodinjskih in vajenskih šol in tečajev		40.000					
			40.000	802.000	839.000	- 37.000		
		Za prenos , . .					1	
Šte- vilka		- — - ■ 					 - ■ : 		Predlog za leto 1934-/35.		Odo-	Razlika	i^šgog: 3 o o. £ S£o = a =?			—
.2* ♦3	®	RAZHODKI IN DOHODKI	Znesek pozicij	Znesek partij	breno za leto 1933.	predlaga za leto 1934./35.	ij CC —a © 0 8« ;r- ■© ~ « S -3 & 3 r§2!s«i	Pri- pomba
								
a.	.			d	in a r j			
		Preneseno . . .	40.000	802.000	849.000	— 37.000		
	2 3 4 5 6	Podpora trgovinskim, obrtnim, gospodinjskim in vajenskim šolam m tečajem	 Najemnine za šolska poslopja	 Nabava šolskih potrebščin	 Pospeševanje turizma		10.000 12.000 8.000 20.000	90.000	95.000	— 5.000		
IB •	1 2 3 4 5 6 7 8	Občinsko gospodarstvo: Vzdrževanje in obdelovanje občinskih zemljišč . . . Vzdrževanje občinskih gozdov	 Vzdrževanje in ukoriščanje kamenolomov	 Vzdrževanje lovišča	 Vzdrževanje ribolova	 Davek na občinska posestva	 Takse ........ 		40.000 10.000 fi.000 5.000 4.000 3.000 2.000	70.000	• 75.001'	— 5.000		
17	1 2 3 4	Dotacije, podpore, štipendije in subvencije: Dotacija za pokritje presežka razhodkov nad dohodki električne ceijtrale	1	 Dotacije za pokritje presežka razhodkov nad dohodki občinskih kopališč . 		 Štipendije 		BO/00 20.000 12.000	92-000	98.00C	6.000		
18	1 2	Nepričakovani razliodki: Kredit za nezadostno preliminirane materialne razhod- ke po vseh strokah proračuna . j	 Kredit za nepričakovane materialne razhodke po vseh strokah . J ...... 				30.000 20 000	. 50.000	50.000			
		Iz te partije se ne morejo vršiti osebni razhodki.						
		Materialni razhodki skupaj . . .		1,104.000	1,157.0 0	— 53.000		
		Razhodki skupaj			2,544.000	2,6e8.000	- 124.000		
		V razhodkih se morajo zavarovati krediti v proračunu za tiste potrebe, o katerih govori § 14. . zakona o občinah.						
		B. DOHODKI.						
< 1		Ko se izdeluje predlog proračuna dohodkov, je treba uporabljati največjo pozornost in obzirnost. Zajamčeni morata biti znosnost in pravičnost bremen: zato je treba strogo upoštevati plačilno moč grajanov. Za merilo v tem pogjedu rabijo ostvar-jeni dohodki v letu 1933 in samo v mejah teh zneskov se, je gibati, Stopnja doklad ne sme biti ; nikdar in nikoli večja od stopnje, ki je odobrena za tekoče leto. Uvesti nove davščine ne bo dovoljeno: nasprotno, tudi pri obstoječih se izvrši revizija in se tiste, ki so pogosto in večinoma previsoke in ne ustrezajo vrednpsti proizvodov in uslug. ,za katere se pobirajo, ukinejo ali znižajo. Vse vsote v proračunu dohodkov morajo biti realne. To se nanaša zlasti na zaostale in neubrane dohodke in doklade iz prejšnjih let. Raču-niti je samo s tem, za kar se zanesljivo ve, da se da izterjati. Redni dohodki: Občinska doklada (primanjkljaj dohodkov proti razhodkom, ki se mora pokriti iz naslova občinske doklade) v	 Sem spada vsota občinske doklade, predpisane na osnovi državnega neposrednega davka za minulo leto, t. j. za proračunsko leto 1934./1935. se		1,044.000	1,658.000	- 14.000	•	
		pisan za leto 1933. Ta osnova ne velja za nove						
		Za prenos . . .		1,644.000	1,658.000	- 14.000		
Šte-
vilka
RAZHOD KI IN DOHODKI
o
o.
Predlog za leto 1934./35.
Znesek
pozicii
Znesek
partij
Odobreno za leto 1933.
Razlika
se
predlaga za leto
1934./35.
es C
bo'*©
- — - - © c ©
C XI
= g« 5 ^ J? c £ S. m 2 s:
dinarjev
Pri-
pomba
1
2
3
4
5
6
7
8 9
10
11
12
13
14 lv 16
Preneseno . . .
člane — občane, ki se med letom 1934. priselijo iu sprejmo v članstvo občine. Tem je predpisati občinsko doklado po ugotovljeni osnovi in izvršenem predpisu državnega neposrednega davka za leto 1934. Zato mora biti doklada enotna za vse oblike neposrednega davka in za vse davčne obvezance iste občine.
Dohodek od taks:
Tržnina...............................................  .	.
Od živinskih potnih listov.......................  ,	*	.	.
Tehtarina.........................................,	.	.	.
Zavzemanje hodnikov . . . «................................
Manipulacijska taksa.......................................
Taksa na pse  .............................................
Taksa na lovske karte.....................................
Taksa na ribolovske karte..................................
Taksa na prevozna sredstva............................  .	.
Dimnikarska taksa.........................................
Od bobna (taksa)..........................................
Od tramvajskih in avtobusnih kart..........................
Od mesarskega zakupa......................................
Od tobačnega zakupa.......................................
Po zakonu o taksah  ......................................
Itd....................................................  .
Dohodek od trošarine:
Trošarina na alkohol (vino, žganje. Špirit, rum. liker
in druge alkoholne pijače)..............................
Trošarine na brezalkoholne pijače (sadne sokove i. dr.)
Tlakarina.................................................
Trošarina na vse ostalo blago — predmete..................
Odkupnina za osebno delo: Dohodek od posestev:
Dohodek od zemljišč  ......................................
Dohodek od lovišča.............................
Dohodek od ribolova.......................................
Od najemnin za občinske zgradbe in druga posestva
Od zakupa pravic in posestev...............................
Itd........................................................
Razni nepričakovani dohodki:
Sem je vnesti n. pr. subvencije, darila, podpore, dohodek od prodane občinske imovine itd., ki jih je izkazati po vrstah v posebnih pozicijah.
Dolgovani dohodki:
Dohodek od neizterjane občinske doklade iz prejšnjih let.....................................................
Presežek dohodkov nad razhodki pri občinskih gospo darskih podjetjih.......................................
Sem se vpišejo presežki dohodkov nad razhodk listih občinskih gospodarskih podjetij, ki imajo svoj posebni proračun.	__________
Dohodki skupaj
REKAPITULACIJA:
A. Razhodki skupaj dinarjev . . . .
B. Dohodki skupaj dinarjev , , , ,
60.000
15.000
30.000
95.000
20.000 10.000
7.000
3.000 20.000
5.000
2.000 8.000
15.000
10.000 10.000
100.000
20.000
10.000
70.000
180.000
20.000
5.000
15.000
10.000
1,644.000 1,658.000 - 14.000
310.000
200.000
90.000
230.000
50.000
20.000
2,544.000
2.544.000
2.544.000
350.000
230.000
100.000
250.000
80.000
2,668.000
2.668.000
2.668.000
- 40.000
- 30.000
- 10.000
- 20.000
- 30.000 + 20.000
124.000
124.000
124.000
Po tem obrazen morajo postaviti občine ▼ svoj predlog proračuna po svojih potrebah vse svoje razhodke, odnosno dohodke, kolikor jih dotična občina ima, in to po vrstnem redu, označenem v obrazcu.
5.	Finansiranje za dobo od dne 1. januarja do dne 81. marca 1934.
Glede na to, da se začne proračunsko leto po teh proračunih hkratu s proračunskim letom po državnem proračunu, morajo finansirati občine za mesece januar, februar in marec 1934. po odobrenem proračunu za leto
1933.	Po § 147. zakona ostanejo proračuni, odobreni po dosedanjih predpisih, v veljavi do pričetka novega proračunskega leta. Finansiranje se vrši po načelu dvanajstin, potrebne izpremembe pa se izvršujejo po § 100. zakona o občinah. V zaključnem računu za leto 1933. je treba finansiranje za te tri mesece ločeno izkazati.
6.	Virmiranje in naknadni kredit.
Po predpisu § 100. zakona o občinah je občinska uprava dolžna, finansirati po proračunu tako, kakor je odobren, t. j. krediti, odobreni za določene potrebe, se sinejo uporabljati samo za te potrebe. Prekoračitve po-edinih postavk in prenosi iz ene postavke v drugo niso dopustni brez odobritve pristojnih oblastev, ki so določena za to po § 100. v zvezi s § 98. zakona. Tu je treba uvaževati, da so po zakonu dovoljene samo tiste ne-obhodne prekoračitve, odnosno dovoljeni samo prenosi iz ene postavke v drugo, t. j. iz ene pozicije v drugo pozicijo, ki se nanaša na istovrstne izdatke. Prekoračitve poedinih partij in prenosi iz ene partije v drugo niso dopustni. Za takšne po zakonu priznane prekoračitve je treba vselej zaprositi pristojna oblastva predhodno in pravočasno za potrebno odobritev pred storjenim izdatkom. Izvršene prekoračitve brez predhodne odobritve po pristojnih organih se ne bodo priznale, ampak obremene računodajnika in nakazovalca. Vsako zahtevo o prekoračitvi morata spremljati zadost’’- azlo-žitev in mnenje nadzornega oblastva, če naj zahtevo odobri banska uprava, odnosno mnenje banske uprave, če je za to potrebna odobritev ministrstva za finance. Pripominja se, da se iz partije »Nepričakovani razhodkk ne smejo opravljati osebni izdatki.
Tako opravljeni izdatki, najsi so naknadni ali pa izredni krediti, se morajo izkazati v zaključnem računu v posebnih stolpcih. Ob prekoračitvi se mora izkazati v zaključnem računu celotni znesek partije.
V zaključnem računu se morajo izkazati tudi tisti proračuni, ki se sklenejo na osnovi § 99. zakona; tudi za tč veljajo vsi ti predpisi v teh navodilih.
7.	Priloge k predlogu občinskega proračuna.
Vsakemu občinskemu proračunu se morajo priložiti naslednje priloge:
a) Zapisnik in sklep občinskega odbora o predlogu proračuna ob točni označbi skupne vsote dohodkov, raz-hodkov in predpisane občinske doklade s točno stopnjo.
b) En izvod odobrenega proračuna iz minulega leta z odobrilno klavzulo pristojnega oblastva.
c) Poedinični pregled občinskih dolgov in terjatev za prejšnja leta.
č) Pregled ostvarjenih dohodkov in opravljenih raz-hodkov za tekoče leto, napravljen po vrstah in mesecih.
d) Proračuni gospodarskih podjetij, naprav, zavodov, ustanov in skladov, kolikor se sestavljajo ločeno Od občinskega proračuna.
e) Pritožbe — utoki zoper predlog proračuna, če jih je kaj.
f) Imenski spisek vseh občinskih uslužbencev s pregledom skupnih letnih prejemkov za tekoče leto.
_ g) Uredbo o občinskih uslužbencih.
h) Poslednji odobreni zaključni račun.
i) Ekspoze — pojasnilo proračuna. Nadrobnejša raz-ložitev vseh razhodkov za vsako partijo posebej.
j) Izkazi — potrdila davčnih oblastev o predpisu neposrednega davka.
8. Sklep.
Po § 97., drugem odstavku, zakona o občinah morajo biti vsi predlogi proračuna za leto 1934./1935. poslani v odobritev najkesneje do konca meseca februarja
1934.
Predloge občinskih proračunov, po katerih mora izdati odločbo ministrstvo za finance, pošljejo kraljevske banske uprave v odobritev samo, če se s pregledom proračuna in vseh prilog ugotovi, da so se občine povsem po teh navodilih ravnale. Drugače se morajo nepravilno sestavljeni predlogi proračuna, ki niso v skladu s predpisi teh navodil, vrniti dotičnim občinam, da jih spravijo v sklad ustrezno tem navodilom.
Pripominja se, da je, razen že spredaj razloženega, namen teh navodil, da se pri doslej različnem načinu budžetiranja ustvarita enoličnost in ena vrsta enotnega občinskega budžetiranja vobče, kakor tudi, da se s sistematskim razporedom razhodkov in dohodkov obsežejo vsi tisti primeri, ki so doslej obstajali, a ni bilo zanje nikakršnih predpisov.
O tej priložnosti opozarjam na strogo varčevanje v njegovem osnovnem pomenu pri določanju potrebnih kreditov za vse grane občinske uprave. Občne finančne razmere velevajo neizogibno, da se ta prizadevanja pri izdelavi občinskih proračunov dosledno izvedejo. To pa
zato, ker se dajo s skupno akcijo na vseh poljih javnih državnih in občinskih financ najprej doseči pozitivni uspehi in ker se ostvari na ta način prizadevanje kraljevske vlade, da se znižajo fiskalne obremenitve samoupravnih teles, predvsem občin, do skrajne meje možnosti. Tudi med tem proračunskim letom 3e je pokazalo, kakor že med predhodnim, da se občinski proračuni zelo slabo izvršujejo, vse to pa, ker je dohodkov manj, nego je bilo usvojenih. To dejstvo mora biti odločilno pri sestavi občinskih proračunov za leto 1934./1935. Potemtakem je vsako potrebo najskrbneje oceniti in ničesar, kar ne bi bilo neobhodno, ni vnesti v proračun.
Posebno pozornost je obračati na osebne razhodke. Treba je skrbeti, da se vse nepotrebne in odvišne osebe izločijo iz občinske službe. Oddelke in odseke, ki nimajo značaja neobhodne potrebe, je ukiniti, sorodne pa spojiti in na ta način tudi osebje in osebne razhodke zmanjšati.
Pri sestavi proračuna je treba tudi skrbeti, da prejemki osebja, obdržanega v občinski službi, nikakor ne presežejo prejemkov, ki so odobreni s proračuni za leto
1933.,	odnosno se morajo določiti po uredbi, ki jo je izdati po § 85. zakona o občinah. Tudi ob tej priliki opozarjam na svoj razpis, ki sem ga poslal pod štev. 7546/V1I z dne 15. julija 1933. vsem banom in jih zaprosil naj se zmanjšajo osebni prejemki.
Pristojni organi, ki so pooblaščeni za pregled in odobritev občinskih proračunov za leto 1934./1935., morajo skrbeti, da od teh navodil ne bo odstopkov. Drugače nosijo odgovornost po zakonu o uradnikih.
Ta navodila se naj natisnejo v »Službenih novinah«, gg. bani pa se naj zaprosijo, da opozore v svojem območju občinske uprave, da se morajo strogo po teh navodilih ravnati.
Za tiste občine, ki so naštete v § 136. zakona o občinah in na katere se ne dajo uporabiti predpisi omenjenega zakona, sem predpisal posebna navodila o sestavi proračuna.
Proračunski oddelek ministrstva za finance naj skrbi za natančno izvrševanje teh navodil in naj daje potrebna tolmačenja, če se pokaže za to potreba.
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r.
Minister za notranje posle Živ. A. Lazič s. r.
Tz ministrstva za finance — proračunskega oddelka >— v Beogradu, dne 1. novembra 1933., št. 10.757/VII.
592.
Na osnovi člena 33. uredbe o oblastnih in sreskih samoupravnih proračunih, ki je uzakonjena s členom 308. finančnega zakona za leto 1927./1928., člena 15. zakona o državnem računovodstvu, točke 10. § 6. zakona o organizaciji finančne uprave in člena 6./3. zakona o ureditvi vrhovne državne uprave predpisujem ta-le
navodila
za sestavo proračuna mestnih občin za proračunsko leto 1934.*
1.	Poglavitna načela.
Občinski proračun je v glavnem načrt občinskega gospodarstva za leto dni naprej. Kot tak mora obsezati za to dobo vse prejemke in vse izdatke, ki se dajo določiti. Najsi je proračun v bistvu takšno določanje, je vendar njegova najvažnejša lastnost ta, da je realen, odnosno mora biti razlika med preliminiranim in izvr-, šenim proračunom kar moči majhna. Sposobnost budže-tiranja je poglavitno v tem, da naredi to razliko kar moči majhno. Kolikor manjša je razlika med preliminiranim in izvršenim proračunom, toliko je proračun realnejši — boljši; kolikor večja je razlika, toliko je proračun ne-realnejši in toliko slabši. Če je ta razlika večja od 10%, velja, da proračun ni dobro sestavljen, da ni točen. Drugo poglavitno svojstvo proračuna je to, da mora biti uravnovešen, odnosno razhodki morajo biti kriti z dohodki. Brez tega načela izgubi proračun vsakršno svojo vrednost. V tem pogledu si je treba prizadevati, da ustrezajo dohodki in razhodki v proračunu, kolikor je najbolj mogoče, pravemu stanju stvari. Proračunsko ravnotežje se mora izvesti predvsem s tem, da se znižajo razhodki.
Razen teh splošnih svojstev obstoje tudi še naslednja načela dobrega proračuna: enotnost, popolnost in preglednost. Tudi v občinskem proračunu je treba izvesti načelo proračunske enotnosti. To je finančno-teh-nični sistem, ki mu je namen enakomerna zadostitev vsem občinskim potrebam. Vsi občinski dohodki so nedeljiva celota. Kot takšni spadajo v eno občno, skupno občinsko blagajno, iz katere se morajo poravnavati vse občinske potrebe, ki so tudi nedeljiva celota. Vsem vrstam občinskih potreb je treba zadostiti enako, t. j. vsaki po njenem značaju in nujnosti. Za važnejše potrebe se izda več, za manjše manj. V zvezi s tem načelom je treba stalno upoštevati tudi tako zvano načelo proračunske popolnosti. To pomeni, da zahteva pravilno budže-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
3.	novembra 1933., št. 252/LXXII/723.
tiranje, da so vnesene v proračun vse vrste občinskih dohodkov in razhodkov, in to v popolnem — kosmatem (brutto) znesku, bez nikakršnega odbitka. To se nanaša zlasti na dohodke. Občinski dohodki se torej ne smejo deliti na važne in na postranske in se zato, ali prav zbog tega, ker so postranski ali majhni, ne postavljati v proračun. Takšen način gospodarjenja bi nasprotoval temu načelu budžetiranja. Ne zadošča pa, samo vnesti vse dohodke in razhodke v proračun, ampak jih je treba vnašati po nekem sistemu, ki je najpraktičnejši in ki je obsežen v teh navodilih. Proračun mora torej biti v svoji celoti pregleden. Obrazec, izdelan v teh navodilih, omogoča lahek in lep pregled občinskega proračuna. Kar je poleg preglednosti najvažnejše, proračun mora biti obenem tudi praktičen; kajti proračun učinkuje že s samim svojim izvrševanjem zelo na knjigovodstvo, ki naj zapisuje vsako njegovo, tudi najmanjšo, izvršitev. Zato je bil dosedanji način budžetiranja po »računskih poglavjih« v večini naših občin nepraktičen, ker se je pojavljala ista partija, n. pr. potni stroški, kurjava, razsvetljava, upokojitve itd., tolikokrat, kolikor računskih poglavij je dotični proračun imel. Nedvomno pa vpliva tak sistem slabo na pravilno in preudarno knjiženje in izvrševanje proračuna. V državnem proračunu so proračunska poglavja dopustna, ker je proračun velik, zlasti pa tudi zato, ker ima država skoraj za vsako proračunsko poglavje posebno računovodstvo. Občine, za katere bi bil tak način gospodarjenja drag, si tega ne morejo dovoljevati in zato se budžetiranje po posebnih proračunskih poglavjih prepoveduje.
2.	Proračunsko leto.
Občinsko proračunsko leto je tista doba, za katero Je odobren občinski proračun, za katero so odobreni proračunski razhodki in dohodki.
Proračunsko leto se začne dne 1. januarja in se konča dne 31. decembra istega leta.
Če izkazuje zaključni račun presežek dohodkov nad izplačanimi razhodki, se mora uporabiti ta presežek dohodkov predvsem za izplačilo obveznosti iz prejšnjih let, če je kaj takih obveznosti.
3- Tehnična sestava občinskega proračuna.
Vsi občinski dohodki in razhodki, najsi obstoje na kakršnikoli osnovi in so kakršnekoli vrste, se mora;o vnesti v proračun. Tu je torej upoštevati tudi vsa občinska podjetja, občinske ustanove in sklade, najsi obstoje po katerikoli osnovi. Občina izkazuje svoja gospodarska podjetja, ustanove in sklade lahko tudi v posebnih proračunih, ki jih mora priložiti občinskemu proračunu; toda tudi tedaj mora izkazati v občinskem pro-
računu sumarni znesek omenjenih podjetij, ustanov in skladov. To izkazovanje se vrši na strani dohodkov, če izkazujejo ti presežke dohodkov, ali pa na strani razhodkov, če dobivajo ob občine subvencijo, odnosno dotacijo. Občinski proračun mora torej biti celota. Če obstoje posebni deli — oddelki, se morajo njihovi predlogi proračuna priključiti splošnemu občinskemu proračunu kot njegov poseben dodatek; tudi zanje veljajo isti proračunski predpisi.
A. Razhodki.
V proračun se vnesejo pregledno vsi razhodki po strokah: osebni (prejemki občinskih uslužbencev, prispevki v pokojninski sklad, nagrade itd.) in stvarni (materialni — potrebe uradov, davek od občinskih nepremičnin in podjetij občine, odplačevanje dolgov in obresti, vzdrževanje občinskih zgradb, cest, ulic, mostov, stroški za razsvetljavo, oskrbovanje z vodo, zdravstveni ukrepi, šolske in policijske potrebe itd.).
Razhodki se delijo po značaju potreb, ki jih povzročajo, na redne in izredne. Redni razhodki so tisti, ki jih povzročajo občinske potrebe, ki se pojavljajo stalno, bodisi vsako leto bodisi periodično. Dele se na osebne in stvarne (materialne). Osebni razhodki so tisti redni razhodki, ki izvirajo iz občinskih uredb, s katerimi so uravnana službena razmerja občinskih uslužbencev. Stvarni (materialni) razhodki so tisti redni razhodki, ki omogočajo skupaj z osebnimi razhodki, toda v mejah stvarnih potreb, redno in stalno delovanje občine kot urada, zavoda, ustanove, podjetja itd. Izredni razhodki so tisti, ki jih povzročajo občinske potrebe, ki se pojavljajo občasno.
Vsi osebni razhodki kakšne občine se izkažejo v proračunu osredotočeni, neglede na strokovno grano, v katero spadajo, vendar pa tako, da se dajo jasno raz-videti zueski osebnih razhodkov poedinih strok (glej obrazec). Kar zadeva materialne razhodke, se je ravnati mimo ostalega povsem po pravilniku o trošenju pisarniškega in drugega materiala, rabi pribora in oprave v državnih uradih in ustanovah in o uporabljanju kreditov za poštno-telegrafsko-telefonsko stroške št. 55.900/H z dne
18.	maja 1932. Ta pravilnik je razglašen v »Službenih novinah« št. 117/LIII/366 z dne 25. maja 1932*
Vsi razhodki po občinskem proračunu, tako osebni kakor materialni, morajo biti razdeljeni na proračunske partije, in to po zaporednih številkah. Partije se morajo deliti na pozicije, te pa na podpozicije, in se navajajo po redu in strokah tako v osebnih kakor v materialnih raz-hodkih, na primer, tako-le:
Predlog proračuna razhodkov in dohodkov
mestne občine ..............i..............sreza .......................
za leto 1934.
Šte-
vilka
RAZHODKIIN DOHODKI
Predlog za leto 1934.
Znesek
pozicij
Znesek
partij
Odobreno za leto 1933.
Razlika
se
predlaga za leto 1934.
o k	£
2 2 5 C (d s'" v	«q
>o S-g
V £2-i t- cc.
o,o>g v cd o
“ w * S >
"g
e
dinarjev
Pri-
pomba
A. RAZHODKI.
Redni razhodki.
A. Osebni razhodki.
Prejemki občinskih uslužbencev:
Občno upravno oblastvo Predsednik (mestni načelnik, župan) . . 30.000 Podpredsednik (podnačelnik, podžupan) . 96.000
Beležnik (tajnik, sekretar itd.).................18.000
Podbeležnik....................................  14.400
Blagajnik......................................  12.000
2 pisarja (po 9.600)............................ 19.200
Arhivar...........................................9.600
2 služitelja (po 6.000)......................... 12.000
4 čuvaji (po 7.200)............................. 28.800
10 stražnikov (po 7.200)........................ 72.000
Osebna in imovinska varnost
Predstojnik policije............................ 24.000
15 redarjev (po 12.000)........................ 180.000
Narodna prosveta Direktor občinske gimnazije....................... 30.000
4 profesorji (po 24.000)........................ 96.000
2 učitelja (po 18.000)	.  .................... 36.000
Suplent....................................14.400
Služitelj...................................6.000
Gradbena stroka 2 cestna nadzornika (po 12.000)	....	24.000
5 cestarjev (po 7.200)..................... 36.000
Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo
Šef kmetijske postaje...................... 24.000
Učitelj kmetijske šole.....................18.000
Veterinar.................................. 24.000
4 čuvaji gozdov — parka (po 12.000) . .	48.000
2 logarja (po 9.600)....................... 19.200
Narodno zdravje
Zdravnik................................... 30.000
Babica.....................................12.000
Bolničar...................................12.000
Socialno skrbstvo
Upravnik hiralnice......................... 24.000
Pisar — računovodja........................12.000
2 služitelja (po 7.200).................... 14.400
Trgovina, industrija, obrt in turizem
3 učitelji obrtnih in trgovinskih tečajev
(po 18.000)............................. .	54.000'
Učiteljica gospodinjske šole.............. 18.000'
2 služitelja (po 6.000)................... 12.000'
Občinsko gospodarstvo Upravnik občinskih nepremičnih posestev	30.000
Knjigovodja............................... 24.000'
Nadzornik lovišča in ribolova.................. 18.000'
Služitelj.................................. 6.000'
5 nadničarjev (po 6.000).................. 30.000'
Pokojnine:
a) Uradnikov.......................... . , . 60.000'
b) Služiteljev........................  ...	.	20.000'
c) Čuvajev, stražnikov itd............... 30.000'
Za prenos . .
312.000
204.000
182.000 60.000
133.200
54.000 50.400
84.000 108.000
1,188.000
110.000
1,298.000
1,200.000
150.000
1,350.000
12.000
- 40.000
— 52.000
* Vsote so vnesene zaradi primera.
** V ta stolpec je vnesti številke za razhodke po partijah, za dohodke pa tudi po pozicijah. Če gre za razhodke, je treba prečrtati besedo »prejeto«:; če gre pa za dohodke, je prečrtati besedo »porabljeno«..
Šte- vilka			Predlog za leto 1934.		Odo-	Razlika	= k 2 H 3 ® d- £ o ° c - c *r	
e 'Z t,	01 'S N	RAZHOD KI IN DOHODKI	Znesek pozicij	Znesek partij	breno za leto 1933.	se predlaga za leto 1934.	2 c e O oM- 3 ^ •* £2 o Z * c C _j ~ ^ 3 c "S £ oj * E	Pri- pomba
P.	O.			d	i n a r j	e v		
3		Prenešeno . . , Stanarina: Občno upravno oblastvo	 Narodna prosveta			1,298.000	1,350.000	- 52.000		
	1 2 3		30.000 40.000	70.000	80.000	— 10.000		
4		Napredovanja in periodični poviški: Kreditov za to vrsto razhodkov ni vnesti v proračun, marveč je postopati v tem primeru po § 263. zakona o uradnikih.						
5	1	Nagrade pogodbenim uradnikom in dnevničarjem: Občno upravno oblastvo Pogodbeni uradnik	 24.000"— Dnevničar	 12.000"—	36.000					
	2	Narodno zdravje Pogodbeni zdravnik	 24.000"— Dnevničar — bolničar	 12.000"—	30.000	72.000	81.000	- 9.000		
6		Posebne nagrade in doklade: Navesti jih je po strokah in pozicijah, če jih je kaj, in na kateri zakonski osnovi in kakšne so nagrade, odnosno doklade.						
								
								
		Osebni razhodki skupaj . . .		1,440.000	.1,511.000	-71.000		
		B. Materialni razhodki.						
7	1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11	Občno upravno oblastvo: Razhodki za vse stroke službe: Potni in prevozni stroški		 Pisarniški material	 Kurjava pisarn 			 Razsvetljava pisarn	 Službene novipe	 Poštne, telegrafske in telefonske takse	 Vzdrževanje pokopališča	 Stroški nabora .... ... 	 Vzdrževanje in nabava občinskih tehtnic ...... Čiščenje pisarn	 Itd 		20.000 6.000 14.000 6.000 500 6.000 2.000 10.000 2.000 1.600	> 67.000	70.000	- 3.00		! •,
8	1 2 3 4 6 6 7 8	Osebna in iinovinska varnost: Najemnine za orožniške postaje in njih vzdrževanje . Porotniške dnevnice	 Razsvetljava ulic	 Prispevek v sklad za zidanje zgradb za sreska načelstva Vzdrževanje gasilskih čet	 Prispevki gasilskim društvom	 Pokončevanje steklih in divjih živali 		 Itd		18.000 2.000 12.500 10.600 40.000 5.000 4.000	92.000	99.000	- 7.00		
9	1 2 3	Narodna prosveta: Vzdrževanje šole (označiti ime ali kraj šole) — po proračunu te šole	^	 Vzdrževanje šole (označiti ime ali kraj šole) — po proračunu te šole 		90.000 80.000	170.000	180.000	- 10.000		
10		Finančna stroka: Anuitete Državni hipotekarni banki	 Tu je izkazati odplačila in obresti — anuitete — po občinskih posojilih in drugih obveznostih.						
		Razen tega se mora v besedilu te partlie označiti in izkazati: kdaj je dolg nastal; kolikšen ja bil prvotni dolg: koliko je doslej poplačanega, koliko š6 ostaja in v katerem času je treba dolg DODalnoma Doplačati.						
		Za prenos ... 1		| 409.000	| 429.000	| - 20.00		
Šte- vilka			Predlog za leto 1934.		Odo-	Razlika	o k £ 2 O O a Jj C--	
.£	'5	RAZHODKI IN DOHODKI	Znesek pozicij	Znesek partij	breno za leto 1933.	predlaga za leto 1934.	aaSo y d °	Pri- pomba
a &	o o.		dinarjev					
		Prenešeno . . .		409.000	429.000	— 20.000		
		Posojila se smejo najemati samo za izredne potrebe in praviloma za trajne namene, ki se ne dajo ostvariti iz rednih letnih dohodkov po proračunu kakšne občine. Posojila se torej ne smejo nikdar in nikoli sklepati zaradi pokri-						
		tja primanjkljaja po proračunu in za						
11	1 2 3 4 5 6	tiste razhodke, ki so v proračunu določeni. Pred sklenitvijo posojila mora najti občina potrebno pokritje in določiti vnaprej načrt, po katerem se naj opravlja anuiletna služba, odnosno odplačevanje. Ko se eventualno prosi za odobritev posojila, mora predložiti občinska uprava razen sklepa občinskega odbora pristojnemu oblastvu tudi še to-le: razpored posojila, načrt, kako je sklenjeno posojilo odplačevati, pregled prej sklenjenih in še ne poplačanih posojil, ostvarjene dohodke v tekočem letu do dne. ko se prosi za posojilo, pregled nezaloženih občinskih dolgov, če jih je kaj, in naposled, če gre za izvestno podjetje, od katerega se pričakuje znaten dohodek v najkrajšem času, donosnostni račun. Brez teh prilog se zahteve za odobritev posojil po pristojnih oblastvih ne vzamejo v postopanje. Gradbena stroka: Vzdrževanje in poprava občinskih cest	 Vzdrževanje in poprava občinskih mostov	 Vzdrževanje in poprava občinskih zgradb	 Vzdrževanje občinskih parkov	 Vzdrževanje in nabava telefonskih jamborov in drugih objektov in naprav	 Poprava ulic		30.000 15.000 20.000 10.000 10.000 10.000					
	i 8	Poprava in uvedba vodovoda 		5.000 10.000					
	9 10	Čiščenje rek, potokov, vodnjakov itd		6.000	116.000	120.000	- 4.000		
12	1 2 .3 4 5 0 7 8 9 10	Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo: Vzdrževanje kmetijskih šol in tečajev	 Kmetijske in živinske razstave, ekskurzije in tečaji . . Pospeševanje kmetijstva	 Pospeševanje živinoreje	 Pospeševanje sadjarstva	. . . , . Pospeševanje vinogradništva	 Pogozdovanje goličav	 Zatiranje živalskih, sadnih in trtnih bolezni	 Pokončevanje divjih živali in drugih škodljivcev . . .	20.000 20.000 20.000 10.000 5.000 5.000 5.000 5.000 2.000	92.000	95.000	- 3.000		
13	1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11	Narodno zdravje: Vzdrževanje občinskih bolnic in ambulanc	 Nabava zdravil in obvezilnega materiala Dopolnitev zdravniških instrumentov ....... Bolnični stroški (v drugih bolnicah)	. Zatiranje kužnih bolezni	 Stroški propagande za narodno higieno . . » - * » A sanacija vasi	 Vzdrževanje studencev, vodnjakov in drugih vodovodov Stroški za odpošiljanje v Pasteurjev zavod ..... Podpora Rdečemu križu	 Itd. 		......i*##.	40.000 10.000 8.000 7.000 10.000 10.000 15.000 6.000 10.000 10.000	• 125.000	135.000	— 10.030		
14	1 2 3 4 5	Socialno skrbstvo: Vzdrževanje hiralnic	, « Podpora invalidom		 Podpora siromakom in nezaposlenim	 Podpora človekoljubnim društvom in napravam . . .	30.000 10.000 10X100 10.000	60.000	60.000			
15	1	Trgovina, industrija, obrt in turizem: Vzdrževanje obrtnih, trgovinskih, gospodinjskih in vajenskih šol in tečajev . 			40.000					
		Za p-tenps . . .	40.000	802.000	839.00C	- 37.000J		
Šte- vilka			Predlog za leto 1934.		Odo-	Razlika se predlaga za leto 1934.	i/j jis: 2 25 ® = ai-c	
'."Z? »m	’3 'n	RAZHODKIIN DOHODKI	Znesek pozicij	Znesek partij	breno za leto 1933.		M »So t C S	Pri- pomba
o.	o.			d	i n a r j	e v		
	2 3 4 5 6	Preneseno . . . Podpora trgovinskim, obrtnim, gospodinjskim in vajenskim šolam in tečajem	 Najemnine za šolska poslopja . • 		 Nabava šolskih potrebščin	 Pospeševanje turizma		40.000 10.000 12.000 8.000 20.000	802.000 90.000	839.000 95.000	-	37.000 —	5.000		
16	1 2 3 4 3 6 7 8	Občinsko gospodarstvo: Vzdrževanje in obdelovanje občinskih zemljišč . . . Vzdrževanje občinskih gozdov	 Vzdrževanje in ukoriščanje kamenolomov	 Vzdrževanje lovišča		 Vzdrževanje ribolova	 Davek na občinska posestva	 Itd		40.000 10.000 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000	70.000	75.000	— 5.000		
17	1 2 3 4	Dotacije, podpore, štipendije in subvencije: Dotacija za pokritje presežka razhodkov nad dohodki električne centrale . * . . 		 Dotacije za pokritje presežka razhodkov nad dohodki občinskih kopališč	 Štipendije		60.000 20.000 12.000	92.000	98.000	- 6.000		
18	1 2	Nepričakovani razhodki: Kredit za nezadostno preliminirane materialne razhod- ke po vseh strokah proračuna	. . Kredit za nepričakovane materialne razhodke po vseh strokah		 .	30.000	50.000	, 50.000			
		Iz te partije se ne morejo vršiti osebni razhodki.						
		Materialni razhodki skupaj . . .		1.104.000	1,157.000	- 5?.'XX)		
		Razhodki skupaj		4	2,544.000	2,668.000	- 124.000		
1		B. DOHODKI. Ko se izdeluje predlog proračuna dohodkov, je treba uporabljati največjo pozornost in obzirnost. Zajamčeni morala biti znosnost in pravičnost bremen; zato je treba strogo upoštevati plačilno moč grajanov. Za merilo v tem pogledu rabijo ostvar-jeni dohodki v letu 1933. in samo v mejah teh zneskov se je gibati. Stopnja doklad ne sme biti nikdar in nikoli večja od stopnje, ki je odobrena za tekoče leto. Uvesti nove davščine ne bo dovoljeno; nasprotno, tudi pri obstoječih se izvrši revizija in se tiste, ki so pogosto in večinoma previsoke in ne ustrezajo vrednosti proizvodov in uslug, za katere se pobirajo, ukinejo ali znižajo. Vse vsote v proračunu dohodkov morajo biti realne. To se nanaša zlasti na zaostale in neubrane dohodke in doklade iz prejšnjih let. Raču-niti je samo s tem. za kar se zanesljivo ve, da se da izterjati. Redni dohodki: Občinska doklada (primanjkljaj dohodkov proti razhodkom, ki se mora pokriti iz naslova občinske doklade)	 Sem spada vsota občinske doklade, predpisane na osnovi državnega neposrednega davka za minulo leto. t. *j. za proračunsko leto 1934. se vzame za osnovo državni neposredni davek, predpisan za leto 1933. Ta osnova ne velja za nove	....	1,644.000	1,658.000	- 14.000		
		člane — občane, ki se med letom 1934. priselijo in						
		Za prenos . . .	| 1,644.000		1,658.000	- 14.000		
Šte- vilka			Predlog za leto 1934.		Odo-	Razlika	i > & O £* 3^,’° C A ti s a ir.	
o	S 'o -0	RAZHODKI IN DOHODKI	Znesek pozicij	Znesek partij	breno za leto 1933.	predlaga za leto 1934.	*Šco>tSc o UCO —fl 's z 5c * ^ giSlsšš	Pri- pomba
CL	-			d	n a r j e v			
		Preneseno . . .		1,664.000	1,658.000	— 14.000		
		sprejmo v članstvo občine. Tem je predpisati občinsko doklado po ugotovljeni osnovi in izvršenem predpisu državnega neposrednega davka ža leto 1934. Zato mora biti doklada enotna za vse oblike neposrednega davka in za vse davčne obvezance iste občine.						
2	1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16	Dohodek od taks: Tržnina	 Od živinskih potnih listov	 Tehtarina	 Zavzemanje hodnikov	 Manipulacijska taksa	 Taksa na pse 	 Taksa na lovske karte	 Taksa na ribolovske karte	 Taksa na prevozna sredstva	 Dimnikarska taksa	 Od bobna (taksa)	 Od tramvajskih in avtobusnih kart	 Od mesarskega ?akupa	 Od tobačnega zakupa 			 Po zakonu o taksah	 Itd			60.000 15.000 30.000 95.000 20.000 10.000 7.000 3.000 20.000 5.000 2.000 8.000 15.000 10.000 10.000	310.000	350.000	- 40.000		
3	1 2 3 4	Dohodek od trošarine: Trošarina na alkohol (vino, žganje, špirit, rum, liker in druge alkoholne pijače)		 Trošarine na brezalkoholne pijače (sadne sokove i. dr.) Tlakarina	 Trošarina na vse ostalo blago — predmete		100.000 20.000 10.000 70.000	4 200.000	230.000	- 30.000		
4		Odkupnina za osebno delo:			90.000	100.000	- 10.000		
5	1 2 3 4 5 6	Dohodek od posestev: Dohodek od zemljišč	 Dohodek od lovišča	 Dohodek od ribolova	 Od najemnin za občinske zgradbe in druga posestva . Od zakupa pravic in posestev		180.000 20.000 5.P00 15.000 10.000	230-000	250.000	— 20.000		
6		Razni nepričakovani dohodki: Sem je vnesti n. pr. subvencije, darila, podpore, dohodek od prodane občinske imovine itd., ki jih je izkazati po vrstah v posebnih pozicijah.						
7		Dolgovani dohodki: Dohodek od neizterjane občinske doklade iz prejšnjih let			50.000	„ 80.000	— 30.000		
8		Presežek dohodkov nad razhodki pri občinskih gospodarskih podjetjih	 Sem se vpišejo presežki dohodkov nad razhodki tistih občinskih gospodarskih podjetij, ki imajo svoj posebni proračun.		20.000	—	+ 20.000		
		Dohodki skupaj . . .		2,544.000	2,668.000	- 124.000		
		REKAPITULACIJA:						
		A.	Razhodki skupaj dinarjev ...... ... B.	Dohodki skupaj dinarjev			2.544.000 2.544.000	2.668.000 2,668.000	- 124.000 -124.000		
								
Po tem obrazcu morajo postaviti občine v svoj predlog proračuna po svojih potrebah vse svoje razhodke, odnosno dohodke, kolikor jih dotična občina ima, in to po vrstnem redu, označenem v obrazcu.
4.	Sklep.
Vsi predlogi proračuna za leto 1934. morajo biti poslani pristojnim oblastvom v odobritev najkesneje do dne 1. decembra t. 1.
Vsakemu občinskemu proračunu se morajo priložiti naslednje priloge:
a) Zapisnik in sklep občinskega odbora o predlogu proračuna ob točni označbi skupne vsote dohodkov, razhodkov in predpisane občinske doklade s točno stopnjo.
b) En izvod odobrene a proračuna iz minulega leta z odobrilno klavzulo pristojnega oblastva.
c) Poedinični pregled občinskih dolgov in terjatev za prejšnja leta.
č) Pregled ostvarjenih dohodkov in opravljenih raz-hodkov za tekoče leto, napravljen po partijah in pozicijah.
d) Proračuni gospodarskih podjetij, naprav, zavodov, ustanov in skladov, kolikor se sestavljajo ločeno od občinskega proračuna.
e) Pritožbe — utoki zoper predlog proračuna, če jih je kaj.
!) Imenski spisek vseh občinskih uslužbencev s pregledom skupnih letnih prejemkov za tekoče leto.
g) Uredbo o občinskih uslužbencih.
h) Poslednji odobreni zaključni račun.
i) Ekspozč — pojasnilo proračuna. Nadrobnejša raz-ložitev vseh razhodkov za vsako partijo posebej.
j) Izkazi — potrdila davčnih oblastev o predpisu neposrednega davka.
Predloge občinskih proračunov, po katerih mora izdati odločbo ministrstvo za finance, pošljejo kraljevske banske uprave v odobritev samo, če se s pregledom proračuna in vseh prilog ugotovi, da so se občine povsem po teh navodilih ravnale. Drugače se morajo nepravilno sestavljeni predlogi proračuna, ki niso v skladu s predpisi teh navodil, vrniti dotičnim občinam, da jih spravijo v sklad ustrezno tem navodilom.
Pripominja se, da je, razen že spredaj razloženega, namen teh navodil, da se pri doslej različnem načinu budžetiranja ustvarita enoličnost in ena vrsta enotnega občinskega budžetiranja vobče, kakor tudi, da se s sistematičnim razporedom razhodkov in dohodkov obsežejo vsi tisti primeri, ki so doslej obstajali, a ni bilo zanje nikakršnih predpisov.
Ob tej priložnosti opozarjam na strogo varčevanje v njegovem osnovnem pomenu pri določanju potrebnih kreditov za vse stroke občinske uprave. Občne finančne razmere velevajo neizogibno, da se ta prizadevanja pri izdelavi občinskih proračunov dosledno izvedejo. To pa zato, ker se dajo s skupno akcijo na vseh poljih javnih državnih in občinskih financ najprej doseči pozitivni uspehi in ker se ostvari na ta način prizadevanje kraljevske vlade, da se znižajo fiskalne obremenitve samoupravnih teles, predvsem občin, do skrajne meje možnosti. Tudi med tem proračunskim letom se je pokazalo, kakor že med predhodnim, da se občinski proračuni zelo •labo izvršujejo, vse to pa, ker je dohodkov manj, nego
je bilo usvojenih. To dejstvo mora biti odločilno pri
sestavi občinskih proračunov za leto 1934. Potemtakem je vsako potrebo najskrbneje oceniti in ničesar, kar ne bi bilo neobhodno, ni vnesti v proračun.
Posebno pozornost je obračati na osebne razhodke. V predlog proračuna se ne smejo vnesti nikakršna nova mesta ali nepopolnjena prazna mesta po sedanjem proračunu. Ce se izprazni med izvrševanjem proračuna kakšno mesto, ki je neobhodno potrebno, se mora za popolnitev tega mesta pred nastavitvijo zaprositi odobritev pristojnih oblastev, To se mora določiti v finančnih pooblastilih, odnosno v uredbi za izvrševanje proračuna za leto 1934. Razen tega je treba skrbeti, da se vse nepotrebne in odvišne osebe izločijo iz občinske službe. Oddelke in odseke, ki nimajo značaja neobhodne potrebe, je ukiniti, sorodne pa spojiti, in na ta način osebje in osebne razhodke zmanjšati.
Pri sestavi proračuna je treba tudi skrbeti, da prejemki osebja, obdržanega v občinski službi, nikakor ne presežejo prejemkov državnih uslužbencev istega čina in iste kvalifikacije. Tudi ob tej priliki opozarjam na svoj razpis, ki sem ga poslal pod št. 7546/V1I z dne 15. julija 1933. vsem banom in jih zaprosil, naj se zmanjšajo osebni prejemki občinskih uslužbencev.
Krediti se nikakor ne smejo prekoračiti brez predhodne odobritve ministra za finance. Prav tako se ne smejo opravljati brez predhodne odobritve ministra za finance virmiranja pied poedinimi partijami proračuna. Virmirati se vobče ne sme med osebnimi in materialnimi razhodki.
Gotovina v denarju ali vrednostnih papirjih, ki se je zatekla ob sestavi predloga proračuna, se ne sme vnesti v proračun dohodkov. Kolikor ta gotovina ni angažirana in sestavlja občinsko imovino, mora služiti predvsem za povračilo neumestno ubranih dohodkov, za razne odpise, za izredne razhodke in za izplačila obveznosti iz prejšnjih let. Za vsako uporabo gotovine je treba predhodno dobljene soglasnosti ministra za finance.
Pristojni organi, ki so pooblaščeni za pregled in odobritev občinskih proračunov za leto 1934., morajo skrbeti, da od teh navodil ne bo odstopkov. Drugače nosijo odgovornost po zakonu o uradnikih.
Ta navodila se naj natisnejo v »Službenih novinah«, gg. bani pa se naj zaprosijo, da opozore v svojem območju mestne občinske uprave, ki so omenjene v § 136. zakona o občinah,* da se morajo strogo po teh navodilih ravnati.
Proračunski oddelek ministrstva za finance naj skrbi za natančno izvrševanje teh navodil in naj daje potrebna tolmačenja, če se pokaže za to potreba.
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r.
Iz ministrstva za finance — proračunskega oddelka — v Beogradu, dne 12. oktobra 1933., št. 10.195/VII.
♦
593.
Nakup
semenja detelje in lucerne v notraniem prometu.1
Da se olajša nakup semenja detelje in lucerne v notranjem prometu, na predlog oddelka za rastlinsko proizvodnjo meni poverjenega ministrstva odločam:
Odločbi mojega predhodnika št. 54.920/11 z dne 5. oktobra 1932.a in št. 70.317/11 z dne 18. novembra 1932. se razveljavljata.
To odločbo je razglasiti v »Službenih novinah« in jo vročiti vsem kmetijskim poskusnim in kontrolnim postajam, vsem banskim upravam in upravi mesta Beograda.
Ta odločba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 16. oktobra 1933.; št. 67.486/11.
Minister za kmetijstvo dr. Lj. Tomašič s. r.
594.
Izvoz
semenja lucerne in detelje iz naše države.3
Da se olajša izvoz semenja lucerne in detelje iz naše države, na predlog oddelka za rastlinsko proizvodnjo meni poverjenega ministrstva
odločam:
Moja odločba št. 34.769/11 z dne 8. julija 1933-4 se razveljavlja.
To odločbo je razglasiti v »Službenih novinah« in vročiti ministrstvu za finance — oddelku za carine, ministrstvu za trgovino in industrijo, ministrstvu za zunanje posle, vsem kmetijskim poskusnim in kontrolnim postajam, vsem banskim upravam in upravi mesta Beograda.
Ta odločba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 16. oktobra 1933.; št. 67.487/11.
Minister za kmetijstvo dr. Lj. Tomašič s. r.
595.
Uvoz
semenja kulturnih rastlin iz Madžarske.5
Na osnovi poročil in predlogov kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Zagrebu št. 2445 z dne 6. avgu-
1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. oktobra 1933., št. 247/LXXI/709.
* »Službeni list« št.	689/86 iz 1.	1932.
s »Službene novine	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
28. oktobra 1933., št. 247/LXXI/710.
4 »Službeni list« št.	520/80 iz 1.	1933.
5 »Službene novine	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
28.	oktobra 1933., št. 247/LXXI/711.
sta 1932. in št. 2981 z dne 15. februarja 1933. ter kmetijske poskusne in kontrolne postaje v Topčideru Pov. št. 9 z dne 20. julija 1933., na osnovi točke 7. odločbe štev. 18.300/11 z dne 2. aprila 1932. — »Službene novine« št. 90 z dne 19. aprila 1932.1 in da se prepreči vnašanje biološko oporečnega semenja v našo državo, odločam:
Pri uvozu semenja kulturnih rastlin katerekoli vrste in za katerikoli namen iz Madžarske se zahteva vselej certifikat oranžne (rumene) barve in se odslej ne sprejemajo več certifikati modre barve.
Če semenja ne spremlja oranžni certifikat, marveč modri, je tako semenje podložno kontroli po predpisih pravilnika in norm o kontroli semenja kulturnih rastlin št. 7509/III z dne 17. oktobra 1922. — »Službene novine« št. 298 z dne 12. decembra 1922.’ in njegovih izprememb in dopolnitev št. 70.076/11 z dne 9. decembra 1930. — »Službene novine« št. 66 z dne 16. januarja 1931.3
Ta odločba stopi v veljavo 30 (trideset) dni od njene objave v »Službenih novinah«.
To odločbo je vročiti državni tiskarni zaradi objave v »Službenih novinah«, ministrstvu za finance, ministrstvu za zunanje posle, glavni kontroli, vsem kmetijskim poskusnim in kontrolnim postajam, vsem kraljevskim banskim upravam in centrali industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije v Beogradu.
V Beogradu, dne 19. oktobra 1933.; št. 55.361/11.
Minister za kmetijstvo dr. Lj. Tomašič s. r.
596.
Telefonski promet.4
Upostavljen je telefonski promet:
1. Rimske Toplice — vsi kraji v Angliji, izza dne 10. septembra 1933.; taksna enota za navaden triminutni pogovor v korist jugoslovanske uprave znaša 3’— zl. fr.; tranzitne kakor tudi terminalna taksa v korist angleške uprave pa zavise od kraja v Angliji, s katerim se opravlja pogovor;
2. Braslovče — vsi kraji v Belgiji, izza dne 10. septembra 1933.; taksna enota 8'90 zl. fr.;
3. več krajev v Jugoslaviji—več krajev v Italiji, izza dne 1. oktobra 1933.; taksna enota:
Ljubljana — Sistiana 1*50 zl. fr.;
Bled, Šoštanj, Radeče pri Zidanem mostu — Venezia (Mestre) in Radeče'pri Zidanem mostu—Padova 2-55 zl. fr.;
Bled — Riccione, Radeče pri Zidanem mostu—Bologna, Firenze, Monza in Morbegno 3-15 zl. frankov;
Radeče pri Zidanem mostu — Genova, Torino in Vina v o 3-75 zl. fr.;
1 »Službeni list« št. 387/38 iz 1. 1932.
* »Uradni list« št. 107/21 iz 1. 1923.
3 »Službeni list« št. 62/9 iz 1. 1931.
4 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
19.	septembra 1933., št. 213/LXIV/649 (ad 1. in 2.), z dne 25. septembra 1933., št. 218/LXVI/660 (ad 3. do 5.), in z dne 5. oktobra 1933., št. 227/LXVIII/676 (ad 6. do
8.), z dne 17. oktobra 1933., št. 237/LXIX/693 (ad 9. in 10.).
4. Konjice — Oberwart in Radegund (Avstrija), iz/a dne 1. oktobra 1933.; taksna enota 2-70 zl. fr.;
5. Črnomelj — Graz, izza dne 1. oktobra 1933.; taksna enota 3-45 zl. fr.;
6. Travnik — Fiume, izza dne 10. oktobra 1933.; taksna enota 2-85 zl. fr.;
7. Bled —Ledenit zen in St robi (Avstrija), izza dne 1. oktobra 1933.; taksna enota Bled—Ledenitzen 1-50 zl. fr., Bled—Strobl 3'45 zl. fr.;
8. Tržič — Launsdorf (Avstrija), izza dne 10. oktobra 1933.; taksna enota 1-50 zl. fr.;
9. Žalec — vsi kraji v Franciji, izza dne 20. oktobra 1933.; taksna enota v korist jugoslovanske uprave 1’35 zl. fr., ostale takse po kraju v Franciji;
10. Žalec — vsi kraji v Belgiji, izza dne 20. oktobra 1933.; taksna enota 8'90 zl. fr.
597.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 212 z dne 18. septembra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 19. avgusta 1933. so napredovali: za p. t. uradnike VI. položajne skupine:	Vindirš Magda, Žnidarič
Antonija in Pečenko Lidija, pri pošti Ljubljana 1, Fabijančič Ana in Gela Viktor, pri pošti Ljubljana 2, Megušar Antonija, pri pošti Ljubljana 3, Mozer Olga, pri pošti Ljubljana 4, Mozetič Marija, pri pošti Murska Sobota, Jamnik Iva, Mohorčič Marija in Živko Amalija, pri pošti Maribor 1, Dekleva Helena in Makuc J o s i p i n a , pri pošti Maribor 2, Sila Terezija, pri pošti Maribor 3, Pfefferer Hildegarda pri 10. terenski p. t. sekciji Maribor, Modic Vida, pri pošti v Medvodah, Dvoržak Josip in S m odi č Rafaela, pri pošti v Ptuju, G r i z o 11 Jerica, pri pošti v Rušah, Leithgeb Albina pri pošti Rogatec, Ulbl Kornelija, pri pošti Slovenska Bistrica, Babkov Terezija in Tori Marija, pri pošti Trbovlje 1, Bizjak Marija, pri pošti Celje, Jarh Pavla, pri pošti Šoštanj, Š r a j Janko, pri pošti Lesce, M e i x n e r Hinko, pri pošti Trebnje, Rihard Leopold, pri pošti Ljubljana 2, vsi p. t. uradniki VIL položajne skupine istih pošt in telegrafov; za računskega uradnika VII. položajne skupine Stanič Ivan, pri dravski direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani, doslej računski uradnik VIII. položajne skupine iste direkcije; za p. t. uradnike
VII.	položajne skupine G o r e č a n Ivan, pri pošti Vojnik, Kocjančič Marija, pri pošti Vič, Lednik Ivan, pri pošti Grobelno. Glažar Josipi n a, pri pošti Velike Lašče, Pupis Justina, pri pošti Dolnja Lendava, Ušeničnik Vida, pri pošti Domžale, Lenko Ana, pri pošti Žalec, Kočevar
Hedvika, pri pošti Murska Sobota, šume Valter, pri pošti Slovenjgradec, 'A v t r a t a Angelina, Conka Josipina, G o m i š č e k Ana, Hočevar Marija, Lampič Leonija, Levstek Marija, Pirc Ana, Povše Ljudmila, Remic Marija, Šubic Mira, T a 1 e r Albina, Jovanovič Ljudmila in Turk Franjo, pri pošti Ljubljana 1, F a g a n e 11 i Marija, pri pošti Celje, Fridl Marija, pri pošti Novo mesto, Gozd-nikar Valerija, pni pošti Maribor 1, Gr im s Marija, pri pošti Planina pri Rakeku, Jugovič Marija, pri pošti Marenberg, Kroflič Anton, pri pošti Pragersko, Krajc Ivana, pri pošti Stari trg pri Rakeku, Sir mik Leopold, pri pošti Ljubljana 2, Mohorčič Marija, pri pošti Ljubljana 3, Porenta Marija, pri pošti Ljubljana 4, Videm-šek Karla, pri pošti Ljubljana 5, Veselko Ana, pri pošti Ljubljana 7, Peternel Ivana, pri pošti Škofja Loka, Petrič Marija, pri pošti Rimske Toplice, Senica Olga, pri pošti Šoštanj, Toplak Angela, pri pošti Ptuj, Truger H e d v i g a, pri pošti Kočevje, Vatovec Ana, pri pošti Maribor 2, Zdolšek Elizabeta, pri pošte Črna pri Prevaljah, Zupan Angela, pri pošti Tržič, vsi p. t. uradniki VIII. položajne skupine istih pošt in telegrafov.
Številka 214 z dne 20. septembra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 8. septembra 1933, so bili odlikovani na predlog ministra za notranje posle: z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje: Zadravec Jakob, posestnik in industrialec iz Središča ob Dravi, z redom Jugoslovanske krone V. stopnje Rupnik Franjo, uradnik Pokojninskega zavoda v Ljubljani in dr. T a j n š e k Vinko, banovinski zdravnik združene zdravstvene občine pri Sv. Pavlu pri Preboldu; z redom sv. Save IV. stopnje: dr. Bohinjec Joža, ravnatelj okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Juvan Rudolf, uradnik mestnega načelstva v Ljubljani in Tavčar Ivan, uradnik Delavske zbornice v Ljubljani; z redom sv. Save V. stopnje Kravos Vladimir, tajnik Narodne strokovne zveze v Ljubljani.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 16. septembra 1933., štev. Kns 2173/33, na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o tisku razširjanje in prodajanje številk 7—9 občasnega tiskopisa »Socialna misao« za september
1933.,	ki se tiska v Zagrebu.
Številka 215 z dne 21. septembra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. julija 1933., štev. 51809/1, je napredoval za višjega veterinarskega pristava sreza kočevskega v VIL položajni skupini Drolc Joža, veterinarski pristav VIII. položajne skupine istega sreza.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
8.	septembra 1933., štev. 115061/2, je bil premeščen, na prošnjo v dravsko finančno direkcijo v Ljubljani za računskega inšpektorja VI. položajne skupine Ferman-t i n Franc, računski inšpektor iste položajne skupine moravske finančne direkcije v Nišu.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik iD urednik: Pohar Robert- v Ljubljani. Jiska in zalaga: Tiskarna Merkur d. d. * Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 92. kosu IV. letnika z dne 15. novembra 1933.
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII.	No. 6006/3.	2740—2—2
Razglas.
V poslopju »Mlinostav« blizu kolodvora Škofja Loka namerava škofjeloška predilnica, d. z o. z., urediti predilnico bombaža s skladiščem in stanovanji. Podrobnosti so označene v predloženih načrtih.
O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z., §§ 84., odst. 2, 89., odstavek 3., gradb. z., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava
v četrtek, dne 16. novembra 1933., s sestankom komisije ob 13. uri pri kolodvoru Škofja Loka.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled, s pozivom, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. novembra 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
U 9/32.	2768
V imenu Njeg. Veličanstva kralja!
Okrožno sodišče v Mariboru kot vzklic-no sodišče je vsled naredbe z dne
26.	septembra 1933., s katero je bila določena vzklicna razprava, razpravljalo dne 5. oktobra 1933. pod predsedstvom s. o. s. Zemljiča Ivana v navzočnosti s. o. s. dr. Kotnika Franca, s. o. s. dr. Travnerja Vladimira in s. o. s. Kramerja Emila kot sodnikov in odv. pr. Škarabota Mirota kot zapisnikarja v prisotnosti državnega pravdnika dr. Jančiča Ivana, obtoženca Pečuha Alojzija o vzklicu, katerega je vložilo državno tožilstvo zoper razsodbo sreskega sodišča v Ormožu z dne 28. marca 1933., opr. št. U 9/32—8, in po predlogu državnega tožilca, da se naj vzklicu ugodi, dne
5.	oktobra 1933. razsodilo tako:
Vzklicu se ugodi, izpodbijana sodba razveljavi, in izreče, da je Pečuh Alojzij, roj. 27. junija 1899. v Bučečovcih, srez Ljutomer, pristojen v Rucmance, stanujoč v Ormožu št. 44, oženjen, trgovec s poljskimi pridelki, brez premo-
ženja, sin Janeza in Matilde roj. Pod-platnik. že kaznovan, kriv,
da je tekom meseca junija 1932. v Ormožu prodajal raznim strankam drva in pri tem zahteval višjo ceno, nego je ona, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček, ki ne sme biti večji od 25%;
s tem je zakrivil prekršek po čl. 8. zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije in se obsodi po istem členu, odst. 3., oziraje se na zakon z dne 31. decembra
1929.,	št. 107.278, Ur. 1. 22. kos iz 1930., na 1 (en) dan zapora in 50 Din denarne kazni, nadomestljive v primeru neizterljivosti z enim dnevom zapora; po § 389. kpr. na povračilo stroškov kazenskega postopanja; po čl. 19. zakona o pob. draginje življ. potrebščin in brezvestne špekulacije z objavo sodbe v »Službenem listu Dravske banovine«.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. V.,
dne 5. oktobra 1933.
* .
0 176/33—2.	#	2736—3—2
Poklic dedičev neznanega bivališča.
Trojnar Ana, rojena Pukšič, posestnica v Cogetinci h št. 35, je dne 18- septembra 1933. umrla. Poslednja volja se ni našla.
Gosp. Trojnar Otilija, katere bivališče sodišču ni znano, se pozivlje, da se tekom enega leta od danes naprej zglasi pri tem sodišču. Po preteku tega roka se bo obravnavala zapuščina z ostalimii dediči in z gospodom Poljancem Ludvikom, posestnikom v Cogetin-cih, ki se je postavil za skrbnika odsotni Trojnar Otiliji.
Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., dne 27. oktobra 1933.
*
J 679/33—7.	2770
Dražbeni oklic.
Dne 11. decembra 1933. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 31 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Črmošnjice Koč., vi. št. 73.
Cenilna vrednost: Din 1787*75.
Najmanjši ponudek: Din 1191'82.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Novo mesto, dne 2. novembra 1933.
Va I 931/33—6.	2764
Dražbeni oklic.
Dne 12. decembra 1933. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Vič, vL št 704.
Cenilna vrednost: Din 177.026’—.
Najmanjši ponudek: Din 88.513’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani', odd. Va,
dne 3. oktobra 1933.
I 272/33—7.	2666
Dražbeni oklic.
Dne 15. decembra 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 2 dražba nepremičnin: I. hiša, hlev, skedenj, svinjak, vrt, 22 raznih zemljiških parcel, II. njiva in III. njiva, ad I. zemljiška knjiga k. o. Krška vas, vi. št. 189; ad II. zemljiška knjiga k o. Krška vas, vi. št. 934; ad III. zemljiška knjiga k o. Krška vas, vi. št. 1055.
Cenilna vrednost: ad I. Din 43.330*30, ad II. Din 7.611’60, ad III. Din 2.404’80.
Vrednost pritikline: Din 3580*—.
Najmanjši ponudek: ad I. dinarjev 28.885’—, ad II. Din 5.074’40, ad III. Din 1.603-20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Krškem, odd. II., dne 29. septembra 1933.
I 210/33—5.	2601
Dražbeni oklic.
Dne 15. decembra 193 3. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: kmetsko posestvo s hišo štev. 9 na Šmohorju, z gospodarskimi poslopji ter planinsko kočo zemljiška knjiga Slivno, vi. št. 29.
Cenilna vrednost: Din 76.542’—.
Vrednost pritikline: Din 7610-—.
Najmanjši ponudek: Din 51.028’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mo<dp več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Laškem, dne 19. oktobra 1933.
*
E V 5178/32—18.	2704
Dražbeni oklic.
Dne 15 decembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 16 dražba nepremičnin: hiše v Rožni dolini c. VIII/26 s prizidkom, drvarnico, ograjo in barako (baraka baje last vrtnarja Simčiča Rudolfa), zemljiška knjiga k. o. Vič, vi št. 1207.
Cenilna vrednost: Din 140.689-20.
Pritiklin ni, bremen v smislu cenilnega reda tudi ne.
Najmanjši ponudek: Din 70.344-60.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani,
dne 20. oktobra 1933.
jj;
I 202/33—7.	2411
Dražbeni oklic.
Dne 16. decembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kot. vi. št. 20, 128, 331, Brezje, vi. št. 63. Petrova vas, vi. št. 453.
Cenilna vrednost: Din 67.858-12.
Vrednost pritikline: Din 7.850-—.
Najmanjši ponudek: Din 46.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
. Sresko sodišče Črnomelj, odd. II.,
dne 14. septembra 1933.
*
I.	243/33—7.	2459
Dražbeni oklic.
Dne 16. decembra 1933. dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Obrh, vi. št. 459.
Cenilna vrednost: Din 26.634-05.
Vrednost pritikline: Din 1.882-50, ki je upoštevana v gori označeni cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: Din 17.760'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-Ivenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi Se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Črnomlju, odd. II.,
dne 28. septembra 1933.
*
1 78/33—8.	2693
Dražbeni oklic.
Dne 16. .ecembra 1933. dopoldne ob devet i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sabočevo, vi. št. 640, 641, zemljiška knjiga Borovnica, vi. št. 1378, in zemljiška knjiga Log, sodni okoliš Ljubljana, vi. št. 353.
Cenilna vrednost: Din 40.036-50.
Najmanjši ponudek: Din 26.710-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodi.-.ce na Vrhniki, dne 31. oktobra 1933.
*
J 533/33—8.	2784
Dražbeni oklic.
Dne 18. decembra 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 31 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Golobinjek, vi. št. 42 in 43.
Cenilna vrednost: Din 22.181-05.
Najmanjši ponudek: Din 1.511-— (po odbitku bremen Din 19.915-—).
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Novo mesto, dne 25. oktobra 1933.
*
I 60/33—16.	2779
Dražbeni oklic.
Dne 18. decembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 20 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Gradac, vi. št. 75, 270 in 341.
Cenilna vrednost: Din 47.700-—.
Najmanjši ponudek: Din 31.800-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Metliki,
dne 29. septembra 1933.
E 719/33—26.	2715
Dražbeni oklic.
Dne 18. decembra 1933. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 31 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Hraše, vlož. štev. 313.
Cenilna vrednost: Din 196.092-—.
Najmanjši ponudek: Din 130.728-—.
Vadij: Din 19.609-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Radovljici, dne 31. oktobra 1933.
J 403/33—9.	2777
Dražbeni oklic.
Dne 18. decembra 1933. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 31 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stara žaga, vi. št. 153 in 83.
Cenilna vrednost: Din 9.973-05.
Vrednost pritikline: Din 88-—.
Najmanjši ponudek: Din 6.648-70.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Novo mesto, dne 9. oktobra 1933.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna firma:
1085.
Sedež: Ljubljana—Glince.
Dan vpisa: 4. novembra 1933.
Besedilo: Tovarna hranil in pražarna Adria« L. & M. Krebelj, družba z o. i.
Obratni predmet: Izdelovanje raznih vrst kavinih surogatov, zlasti sladne kave pod značko »Adria« in žitne kave, praženje zrnate kave, mletje raznih dišav in kave, izdelovanje in predelovanje hranil in razpečavanje navedenih proizvodov in predmetov.
Družbena pogodba z dne 30. oktobra 1933.
Družba je ustanovljena za nedoloče* no dobo.
Visokost osnovne glavnice: 100.000 dinarjev.
Na to vplačani zneski v gotovini: Din 100.000-—.
Poslovodje:
1. Krebolj Mara, trgovska sotrudnica,
Glince, Cesta XI/2a.
2. Krebelj Ljudmila, trg. sotrudnica, ondi.
3. Lajovic Janko, knjigovodja v Ljubljani, Erjavčeva cesta 4/II.
Za uamestovanje upravičen: Družba ima dva ali več poslovodij. — Tvrdka družbe, ki je lahko od kogarkoli napisana, natisnjena ali s štampiljko ali s strojem vtisnjena, se podpisuje na ta način, da pristavita po dva poslovodji kolektivno vsak svoj lastnoročni znak pod besedilo tvrdke ali pa eden poslovodja in en prokurist, postavljen za celokupno podjetje, kolektivno na isti. način, vendar tako, da mora prokurist svojemu podpisu pristaviti vedno pro-kuro označujoči pristavek. — Istotako zastopata družbo vedno po dva poslovodji kolektivno ali pa en poslovodja in iia navedeni način postavljeni prokurist.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 3. novembra 1933.
Fi 611/33. — Rg. C V 136/1.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
1086.
Sedež: Kranj.
Dan vpisa: 4. novembra 1933.
Besedilo: Franc Crobath, družba z omejeno zavezo.
Glasom notarske izjave z dne 30. oktobra 1933. se je izpremenila točka »Prvič« družbene pogodbe.
Obratni predmet odslej:
Trgovina z mešanim manufakturnim in raznim blagom ter industrija perila in splošne konfekcije.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 3. novembra 1933.
Fi 617/33 — Rg C I 43/51.
*
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 4. novembra 1933.
Besedilo: Mehanična delavnica Kucler & Ko., Ljubljana.
Izbriše se javni družabnik Stanko Kucler, zbog česar je prenehala javna trgovska družba.
Lastnica tvrdke je odslej Soršak Jerica.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 3. novembra 1933.
Fi 610/33 — Rg A VII 97/4.
Konkurzni razglasi
1038.
St. 16/33—4.	2774
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini zapuščine pok. Lušina Antona, borznega senzala in posestnika v Ljubljani, Wol-fova 10.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Stanovnik Ivan. odv. v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri okrožnem so
sodišču dne 30. decembra 1933. ob 9. uri v sobi štev. 140.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 9. novembra 1933.
*
Por 18/33—2.	2765
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o ii no vini dolžnice Ane Kolterer-Petriček, slaščičarne v Ljubljani, Aleksandrova cesta 6.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik: dr. Knaflič Vladimir, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišču v Ljubljani, soba št. 140, dne 16. decembra 1933. ob pol desetih.
Rok za oglasitev do 10. dec. 1933. na okrožno sodišče v Ljubljani.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. novembra 1933.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 2776 kraljevine Jugoslavije
Stanje 8. novembra 1933. Aktiva.	Dinarjev
M etui na
podloga . 1.912,461.479-77 (+ 2,314.977‘29) Devize, ki niso vpodlogi 80,391.218-14 (+ 1,100.199"39 > Kovani novec v niklju 188,429.856"50 (— 2,086.157"—) Posojila . . 2.173,337.279-77 (—11,647.132-36) Vrednostni
papirji . .	13,320.000"—
Prejšnji pred-
jemi državi 1.718,966.555"16 (-j-	196.227"24>
Začasni pred-jemi gl. drž.
blagajni .	600,000.000"—
Vrednosti re-
zervn. fonda 46,906.904-81 Vrednosti ostalih fon
d,ov ...	6,716.631-30	(-j-	1.300--)
Nepremičnine ... .	160,993.648-39	(-j-	339.443’42)
Razna aktiva 211,211.250"64 (-j- 1,001.774'90'
7.062.735.124-48
Pasiva.	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000-—
Rezervni
fond . . .	69,241.034-96	(+	471.705-75)
Ostali fondi 8,582.789-73 (+	2.053-50)
Novčanice v
obtoku . . 4.322,226.220 — (—20,290.110-—) Obveze na
pokaz . . 1.059,847.670-80 '+34,150.617-51) Obveze z rokom . . . 1.090,340.000-— (- 5,960.000-—l Razna pasiva 332,497.408-99 č—17,153.633-88)
7.062.735.124-48
Obtok in obveze . . . 5.382.073.890"80 Celotno kritje . . . 35-53°/»
Preds. št. 55/33.	2792
Vabilo na izredni občni zbor delegatov Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani,
ki se bo vršil
v ponedeljek, dne 18. decembra 1933. ob 15. uri popoldne v sejni dvorani mestnega načelstva v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika.
2. Volitev 12 članov načelstva in 12 namestnikov.
3. Volitev 4 prisednikov za razsodišče in 4 namestnikov.
4. Volitev 2 preglednikov (revizorjev) za preizkušnjo računskega zaključka in 2 namestnikov.
5. Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 14. novembra 1933. Predsednik Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani:
Dr. Baltič s. r.
Opomba. Občni zbor je sklepčen, ako je od vsake skupine službodajalcev in nameščencev navzočna vsaj' 1/* izvoljenih delegatov. Ako je občni zbor nesklepčen, se mora vršiti v 6 tednih drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa potem o predmetih dnevnega reda veljavno brez ozira na število na-vzočnih članov (§ 34.. t. 4. statuta).
Sklepa se z absolutno večino oddanih veljavnih glasov (§ 34., t. 5. statuta).
*
Štev. R U 584/28.	2788
Štev. R U 582/28.
Agrarni primer: Šmihel.
Agrarni primer: Vrtače.
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni delitvi skupnih zemljišč;
a) posestnikov iz Šmihela,
b) posestnikov iz Vrtače.
Načrt o nadrobni delitvi skupnih zemljišč, ki so vpisana k a) pod vlož. štev. 217 k. o. Šmihel, sodni okraj Žužemberk, k b) pod vi. št. 121. k. o. Sela-Šumberk, sodni okraj Trebnje, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. oktobra 1887., kranj. dež. zak. št. 2 iz
1.	1888.,
od 23. novembra do dne 6. decembra 1933. k a) v občinski pisarni Žužemberk, k b) v občinski pisarni Zagradec, razgrnjen na vpogled vsem deležnikom.
Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval: k a) dne 23. novembra 1933. od 10. do 11. ure, k b) dne 23. novembra 1933. od 13. do 14. ure v hiši g. Franca Zajca, Šmihel.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugo-
dišču v Ljubljani, soba štev. 140, dne
25.	novembra 1933.. ob 11. uri.
Oglasitveni lok do 15 decembra 1933. Ugotovitveni narok pri podpisanem
Kritje v datu . . . 33"35°/„
Obrestna mera:
po eskomptu............................7%%
po lombardu..................... 9%
vore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 23. novembra 1933. do 22. decembra 1933. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije I. vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
Ljubljana, dne 11. novembra 1933. Komisar za agrarne operacije I.: Pokorn s. r.
*
Štev. 266/11—1933.	2786
Razpis.
Uprava bolnice razpisuje v skrajšanem roku 10 dni četrto pismeno licitacijo za dobavo živil in drugih potrebščin v času od 1. decembra 1933. do 31. marca 1934.
Licitacija se bo vršila v sredo, dne
29.	novembra 1933., ob 11. uri dopoldne
v Novem Celju.
Podrobni pogoji se dobe istotam.
Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju,
dne 7. novembra 1933.
*
Št. 269/1-1933.	2780	3—1
Razpis.
Uprava bolnice v Novem Celju razpisuje nabavo:
100 parov sandal za ženske,
50 parov čevljev za ženske. Podrobnosti in pogoji se dobe pri upravi bolnice v Novem Celju. Ponudbe, kolkovane s 5'— Din, se sprejemajo najkesneje do 30. novembra 1933. Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju, dne 9. novembra 1933.
•j.
Štev. 12699/11.	2785
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje za Prometno rudarsko upravo v Zabukovci na dan 29. novembra 1933. ob 11. uri dopoldne dobavo 400 m’ jamskega lesa.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 10. novembra 1933.
*
Štev. 12853/11.	2781
Razpis.
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje na dan 30. novembra t. 1. ob
11.	uri dobavo:
1.200 kg terpentinovega mila,
4.000 kg koruznega zdroba,
1.600 kg bučnega olja,
1.400 kg svinjske masti,
360 kg sirove kave »Santos Primes«,
3.000 kg riža »fcarolina Diamante«. Dobavni pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje,
dne 11. novembra 1933.
Vložna štev. 3822.	2700 3—3
Razpis nabave.
Za nabavo kuriva v času od 1. januarja 1934. do 31. marca 1934. se razpisuje ustna licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje istega soglasno s §§ 4. do 9. pravilnika za nabave bolničnega inventarja, in sicer
dne 11. decembra 1933. za 250 m’ suhih bukovih drv.
Licitacija se bo vršila ob enajstih v pisarni za trg. ponudbe.
Pogoji in navodila za udeležbo pri licitaciji se dobijo istotam.
Uprava drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici, dne 1. novembra 1933.
*
Štev. 1510/33.	2772
Objava.
Odbor Advokatske komore v Ljubljani objavlja, da se je gospod Zdolšek Anton, advokat v Celju, dnč 11. novembra 1933. 'odpovedal izvrševanju advokature.
Za njegovega prevzemnika pisarne po § 44/f adv. zakona je odbor imenoval gospoda Stante Jerneja, advokata v Celju, Prešernova ulica 15.
V Ljubljani, dne 11. novembra 1933.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
2778
Dividenda Trboveljske premogokopne družbe za leto 1931.
Na občnem zboru delničarjev dne
30.	junija 1932. določena dividenda za poslovno leto 1931 v znesku Din 15'— za delnico se bo izplačevala od 1. decembra 1933. dalje pri družbeni bla#-gajni v Ljubljani.
Ljubljana, dne 11. novembra 1933. Upravni svet Trboveljske premogokopne družbe.
*
Vabilo na prvi občni zbo»*
Prvi občni zbor »Zaščite« reg. zadruge z o. z. v Ljubljani, bo v nedeljo, dne
26.	novembra 1933. ob 9. uri dopoldne v zadružnih prostorih v Ljubljani. Ma-sarykova c. 14/11., palača »Grafika«, z naslednjim
dnevnim redom:
a) poročilo predsednika načelstva,
b) čitanje pravil, njihova eventualna iz-prememba,
c) volitev načelstva in nadzorstva.
Č) odobritev ustanovnih stroškov,
d) slučajnosti.
V primeru nesklepčnosti se skliče v smislu § 31. zadruž. pravil v teku treh tednov z istim dnevnim redom drug občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati.
Odbor.
*
27o6
Kranjska industrijska družba v Ljubljani. Vabilo na 64. redno glavno skupščino delničarjev,
ki bo v torek dne 28. novembra 1933., s pričetkom ob 18. uri, v prostorih Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Poslovno poročilo za leto 1939;/33.
2. Poročilo pregledniškega odbora in sklepanje po njegovem predlogu o raz-rešnici, ki naj se izreče upravnemu svetu.
3. Sklepanje o računskem zaključku in o uporabi čistega dobička.
4. Volitev pregledniškega odbora.
5. Vclitev članov upravnega sveta.
Gospcdje delničarji se naprošajo, da polc-že svoje delnice najkesneje do ' štetega 21. novembra 1933. v polog pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah ali pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani ali pa pri Dunavski banki v Beogradu, ter da si istotam dado izročiti svoje izkaznice.
UPRAVNI SVET.
*
2738—3—2
Poziv upnikom.
Osrednja čipkarska zadruga v Ljubljani, r. z. z o. z., je sklenila razdružitev in je prešla v likvidacijo. .
Upniki se pozivljejo, naj v zakonitem roku prijavijo svoje terjatve.
Ljubljana, dne 6. novembra 1933.
Likvidacijski odbor.
*
2752
Objava.
Izgubil sem orožni list za nošnjo puške dvocevke, izdan pri sreskem načelstvu v Laškem pod štev. 5836 z dne 15. novembra 1929., zabeležen pod reg. štev. 98, ter ga proglašam za neveljavnega.
Laško, dne 30. oktobra 1933.
Žveplan Ivan iz Brodnice.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik; O. Mibalek v Ljubljani.