85. številka.
Ljubljana, v četrtek 16. aprila.
XVIII. leto, 1885.
uhaja vsak dan »veoer, izirači nedeljo in praznike, ter velja po pošti prejeman za a vstrij sk o-ogerske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 jrld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljttbljmio brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. aa četrt lota 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za meHec, po  0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiiistopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jeilenkrat tiska, po f> kr., Se se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi nai se izvole Irankovati. — Rokopisi so ne vračajo.   Uredništvo in upravništvoJe v Frana Kolinana hiši, ^Gledališka stolba". Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari.
Predzgodovina rusko-angleškega spora.
Vlani februvarja meseca so Turkmeni poprosili Rusov, naj jih vzemo pod svoje varstvo. Istega meseca v 29. dan je lord Granville do ruske vlade poslal vprašanje, kaj li nameravajo za v bodoče Rusi kot sosedje Afganistana. Giers na to odgovori, da ruska vlada ne reče ni tako ni tako, ker se takšne izjave rade pogrešno tolmačijo in bi tudi tukaj utegnile povod dajati neprestanim tožbam proti Rusiji. V 23. in 24. dan t. m. je bil Lessar v Penždehu; tamošnji Turkmenci so ga prosili, naj jih car vzame pod svoje varstvo proti Afgancem. Lessar je ta pot prošnjo odbil. Dva dni pozneje predloži angleški poslanec Thornton Giersu ruskega generalnega štaba karto, ki mejo Afganistana kaže ob Paropamisu. Giers odvrne sleherno odgovornost za to karto. Tiste dni je indijska vlada svetovala emiru Afganistana, naj mesto Penždeh posetle, češ, tako naredi konec razpravam mej komisijami. Emir namreč sam ni znal, je-li Penždeh njegov ali ni, in zato je povprašal v Indiji.
Aprila meseca so Sarik-Turkmenci lovili sužnje po Perziji in ugrabili 18 osob v okolici Mešeda. To se je v Kalkuto zvedelo še le junija meseca. V 29. dan t. m. predlaga Granville, naj komisija rusko-angleško-afganska določi mejo od Kodša-Salehe na zahod. To Giers odobri, toda tako, da ne sme biti pri komisiji nobeden afganski komisar. Ob jednem izreče željo, naj se najpoprej ustanovijo kot vodila gotova narodopisna in politična načela. Temu pa se je v 28. dan maja uprl lord Granville, češ, naj se čas ne trati in vse naj se prepusti navodu. Tiste dni pride deputacija Turkmcncev iz Sarika v Askabad na severni meji Perzije in ponudi svojo zemljo Rusom. Knez Pondukov-Korzakov jih znova zavrne.
V 9. dan junija prinesejo „Times" članek iz urada indiške vlade, v katerem se zopet poživlja emir, naj posede Penždeh. Abdurraman posluša in pošlje v 21. dan t. m. posadko proti Penždehu. Rusi na to opomnijo kabinet angleški, naj ne razdira svoje obljube, naj ne dopušča, da bi Afgani silili v kraje, ki izven Afganistana ležijo, pod Dost Mohamedom in Sir Alijein. Angleška vlada se je udala zahtevi, da se v komisijo ne kliče Afganca
LISTEK.
Pariz v Ameriki.
(Francoski spisal Kune Lcfebvre.   Poslovenil * * * Stat noininis umbra.).
Šestnajsto poglavje.
Volitev. — Sobota. Dalje1
Ne, gospod nadzornik, odvrnil mi je, mi bi le izgubili. To je jeden izmej onih navihanih sleparjev, ki se s štirimi konji vozijo prek srede naših zakonov, vender se nikdar ne vtaknejo. Zase ima besede cenovnika.
A duh postave je zoper njega, odvrnil sem mu; njegova trditev je brezumna.
Pri nas, gospod nadzornik, zakon nema duha. Vsak pozna le njegovo besede. Ko bi hotel sodnik tolmačiti zakon, postal bi, pravijo, zakonodajalec. Pravo in čast državljanov bi potem ne bili nikdar zavarovani.
Nevedneži! vskliknil sem. Še A B C zakono-dajalstva ne poznate! Če se v prepiru mej zaseb-
in na to je Rusija nasvetovala, naj se navod vkupni vzdigne iz Kodša-Saleha ter določi severno mejo teritorija, ki je bil nekdaj dejanski pod roko Dost Mohameda in Šir-Alija. Če bi šla mnenja navskriž, poroča naj se v Peterburg in v London. V 2 8. d a n junija so Afganci posedli mesto Penždeh. Oiicijalno počilo o tem so v Peterburgu dobili sto-prav sredi septembra meseca.
V 25. dan julija je angleška vlada predlagala, naj se mejna komisarja snideta 13. dan oktobra v Saroku. Rusija pa je le hotela shod v Kodša-Sa-lehu. Anglija ne odjenja. V 13. dan julija je v angleških časopisih bil razglas, da je mejnim komisarjem postavljen sir Peter Lumsden in v 9. dan avgusta se je to uradno poročalo v Peterburg ter tudi, da je mejni komisar dobil nalog, ozirati se na politične odnošaje mej rodovi in skrbeti, da emira ne obremenijo s težavnimi okraji. Rusija odgovori, da je Anglije dolžnost, Afgance odvračati od svojevoljnosti in da naj se hitro doženejo glavna vodila za postavljanje mejnikov. Le-to je London zopet odbil in le poročil ruski vladi, da Peter Lumsden septembra meseca odide v Sarak.
Lumsden res v 4. dan septembra ostavi London. Dva dni pozneje je Giers v tretjič oznanil svoj odpor proti posedbi Penždeha od Afgancev; taka samovoljnost mora skaziti določitev meja. Svojim mejnim komisarjem je imenoval generala Ze-lencija ter mu naročil, naj se drži načel zemljepisnih in narodopisnih. V 25. dan obišče sir Lumsden Dondukova-Korzakova v Tinisu, tu se je zopet poudarjal ruski odpor zastran Penždeha.
Sredi septembra meseca zvedo v Peterburgu vso resnico o Penždehu in Giers v 1. dan oktobra meseca nasvetuje, naj se imenovana komisa; ja janu-varja meseca snideta v Pul i-Katumo. (Jasno pa naj se kaj dogovori glede meja prepornega ozemlja.
V 24. dan oktobra meseca odide mala truma Rusov proti Pul-i-Katuinu, nekoliko potlačit tamošnje Salir-Turkmence in dejanski odgovarjat na posedbo Penždeha.
V 7. dan novembra je sir P. Lumsden došel v Sarak. Angleški kabinet je načeloma bil za to, da se določi neko preporno ozemljijo, a mejnike naj bi mu postavila mejna komisija. V isti čas se je 80 afganskih jezdecev iz Penždeha bližalo v Sari-
nikom in državno denarnico pokaže dvoum, mora pač dvoum na korist biti le državi, ki splošno korist zastopa?
Nikdar ne, gospodine, odvrnil je cestninar. Zmeraj razsodijo državljanu na korist. Država mora imeti že dvojno pravico, da pravdo dobi.
Kaj je storiti pri toliki podivjanosti? Zmaknil sem z ramami ter ukazal kočijažu daljo peljati.
Prišedši v mesto mislil sem, da se je za moje odsotnosti popolnem premenilo. UJice in trgi so bili prazni; za nami so ulice zaprli s velikimi verigami, ki so promet zavirale. Na oknih čudovit pogled; na vseh oknih so se videli zvrščeni črevlji, podplate kazoči mimoidočim, ko bi bilo sploh kaj mimoidočih. Par takih črevljev z očmi opazujoč zasledel sem nazadnje človeške noge in prav nazadnje život člo-veSk, na glavi stoječ in s cigaro v ustih, katere višnjevi dim se je kviško valil. Pojasniti si neseni mogel, kako pregreho pač kaznujejo s tem mučnim stanjem; a od Zamba, kaj premeteno izprašanega. sem izvedel, da je to le kaj priljubljeno kratkoča-senje. Vsako saboto večer se Yankee na ta način skuša povzročiti si kapljo, kar se mu časih tudi posreči.   Koliko modrejši smo pač mi Franeozje; mi
Jasi. Vrliovnik Alihanov je zavoljo tega poveljnika v Penždehu ostro posvaril in opomnil, da bode sam stopil proti Pul-i-Kiftiju, če bodo Afganci silili v Turkmensko. Turkmenci so se oborožili, toda se zopet povrnili. Tedaj je tudi iz Peterburga šlo v London naročilo, naj se gotovo določi preporno ozem-ljije; ruska vlada je le-to oznamenila mej Sarakom in Parapamisom. Angleški kabinet na-to odvrne v 25. dan decembra, da južne meje za to ozemljijo ne odobri, zlasti ne, da bi Penždeh in Pul-i-Katuma ležala izven Afganistana.
V januvarji so Afganci zopet stopili proti Sari-Jasiju. Koncem tega meseca je Rusija odposlala Lessarja v London, da bi angleško vlado poučil, kako daljeČ se po ruskih mislih razprostira Turkmensko.
V 3. dan februvarja do.de Lessar v London in oznameni črto preko llarez-Ilias-IIaman-i-Beji in na severu od Meruhaka do Murgaba držečo črto za mejo Turkmenskega. Takrat je tudi ruski poslanec v Londonu protestoval zoper drugo posedbo Sari-Jasija od Turkmencev ter izjavil, da bode Rusija poslala svoje vojake na severno mejo Afganistana, ki se Rusiji vidi prava, ako Turkmenci tam ostanejo. Koj na to Rusi posedejo Zulhikar, Akrobat in Pul-i-Kifti. Angleška vlada je hotela, da se Rusi umaknejo nazaj; ni obveljalo. London je na to za severno mejo Afganistanu predlagal črto od Sir-Tepe do Sari-Jasija, na jugu pa naj bi se preporno ozemljijo raztezalo do črte Harezllias Haman i-Beji-Meruhaka.
V 2. dan aprila odgovorila je Rusija, da mora obstajati pri Paropamisu, tu da je južna meja pre-pornemu ozemljiju.
O rusko-afganski bitki dne 30. marca je najprvo poročal Lumsden jako pristransko. Še bolj zavito je bilo poročilo angleškega kapitana Yateja. Drugo poročilo Lumsdenovo je bilo boljše, po njem je opravičeno postopanje generala Komarova nasproti Afgancem. Sam Komarov pa je 1, dne aprila v Peterburg poročal to-le:
„V 25. dan marca meseca se je nekoliko naših čet bližalo od Daš-Keprija k ruskemu bregu reke Kušk. Blizu mosta namerim na okop, pose-den od Afgancev. Da ne bi prišloj^ujpopada, postavim svoje čete pet „verst" daljecod Afgancev.
se k večjemu v gledišči nastavljamo nevarnosti, da bi se zadušili!
Prišedši domov sem želel ta srečni dan radostno končati; za to sem prosil Suzano in Henrika, da bi mi zapela priljubljeno pesen iz Don Juana; L a ci darom lo mano. Suzana me je pogledala in obledela.
Kaj pa ti je, dete drago? Ali si bolna?
Ncsem, očka, odgovorila je; a vaša zahteva me je prestrašila. Ali hočete vse mesto nadražiti pod naša okna? Ali hočete ugonobiti naše dobro ime? Ali ste izpozabili, da se je sobota začela in da nič ne sme več motiti miru Gospodovega?
Mili Bog, mislil sem, ali je nas ta izdajalec Jonatan premenil v žide, ko je nas prestavil sem v Ameriko? Ne zameri, dete drago! rekel sem Suzani, bil sem ves raztresen. Dogodki današnjega dne so mi zmešali glavo. Idi v sobo za učenje ter mi prinosi mojega imenitnega Ilippokrata; rad bi se nialo zvedril z grškim čitanjem. PaC ni nič bolj okrep-čalnega.
Mesto odgovora vsela se je Suzana meni na kolena, položila je svoje roke na moje čelo, poljubila me je ter rekla: Ubogi oce, kako ste pač trudni!
1199
V 26. dan marca sem se pričel razgovarjati z angleškim kapitanom Vatejem- Ko se Afganci uverijo, da jih mi nesmo mislili napasti, začeli so se nam od dne do dne bližati. V 17. dan marca odpošljejo proti oddelku naših čet, ki je bil poslan v zaslombo ogledu, tri oddelke, strelila in oddelek konjikov. Njih drznost in ošabnost sta rastli očitno. V 28. dan marca posedejo višavo nad levo stranjo našega šotora, začno graditi navale in postavijo konjike zad za niišo vojsko, tako tudi jeden piket za jeden streljaj dalječ od našega pregaza. V 29. dan marca pozovem ostro poveljnika Afgancev, da morajo levi breg reko Kuška in desni breg reke Murghaba do le-tega izliva v reko Kušk ostaviti do večera, a v odgovor dobim, da se poveljnik afganskih čet ne umakne za reko Kušk, ker mu tako svetujejo Angleži. Pošljem mu na to drugo, prijazno pisano za-sobno pismo in ga znova poživljam. V 150. dan mami stopil sem, da poudarim svoje reklamacije, z oddelkom čet proti poziciji Afgancev in mislil sem, da se Stvar mimo zvrši, toda streljanje afganskih topničarjev in napadi njih konjikov se me primorali, da sem šel v boj, čegar izid je znan."
Odkar je v Evropo došla vest o tem spopadu, merijo tudi dopisi mej rusko in angleško vlado zgolj na to, da se pojasnijo dogodki ob reki Kušk. Kat-kovljevo glasilo meni, da bi se sedaj, ko ni Afgancev več v prepornem mestu Penždehu, laglje dognalo sporazum ljenje glede afganskih meja.
Ne molčimo več!
Oni gospod deželni odbornik in član c. kr. de-Želuegu šolskega sveta, ki je v včeraj šnej .številki odgovarjal mojemu prvemu članku, priznal je vse ono, kar sem jaz — in to smelo trdim, v smislu mnenja ogromne večine narodnih volilcev Ljubljanskih — očital imenovanima korporacijama.
Deželni odbor — uotate bene! narodni deželni odbor — doslej še ni izdal dežel uim uradom naredbe, da mora njihovo notranje uradovanje biti slovensko; take naredbe ni izdal, dasi so ji nekateri narodni deželni uradniki izrecno želeli in zanjo opominjali. Ako je kljubu temu pri nekaterih deželnih u adih tudi notranji uradni je/jk — kar jo vender naj-poglavitnejša stvar — slovenski; zasluga je to — kakor sem že v svojem prvem članku poudarjal — le dotičnih uradnikov. Pri večini deželnih uradov pa je notranje uradovanje še popolnem nemško in to kljubu lanskemu deželnozborskemu sklepu.
Poudarjal sem, da so svoje dni neniškutarji, prišedši v deželnem odboru v večino, kar čez noč izdali naredbo, da se mora v deželnih uradih povsod in izključno uradovati nemško in znano nam je, da so nekateri uradniki, ki so se po tem ukazu upali vender le semtertja kaj malega pisati slovensko, dobivali ostre pismene graje. Naš — poudarjam: naš, narodni — deželni odbor pa prepušča dobroj volji deželnih uradnikov, da uradujejo slovensko ali pa ne. Tega pa ne pomisli, da si s tem kruši svojo avtoriteto.
In zunanje uradovanje? — To je, kakor zagotavlja gospod deželni odbornik, navadno slovensko. Prav ste imeli, gospod urednik ! da ste podčrtali besedo „navadno".   S tem nam je tudi vse
povedano. Referati katere izdeluje jeden deželni odbornik, so slovenski, ostali večino ma nemški. Lahko bi navajali izglede. Kakošno je po takem uradovanje s c. kr. uradi, lahko presodi vsak sam.
Popolnem opravičeno je tedanji narod naš ima dolžnost zahtevati, da deželni odbor glede slovenskega uradovanja v notranjem in unanjem poslu spoštuje slovenski jezik ter mu odkaže gospodujoče mesto.
Da deželni šolski svet po inicijativi narodnih njega členov, kateri imajo, kakor dotični gospod priznava, v njem res večino, obravnava in sklepa glede slovenskega pouka imenitne stvari, veseli me. Obžalujem le, da o teh sklepih tako malo čujemo in čutimo. Jaz zvesto pregledujem zapisnike, ki se o sejah c. kr. deželnega šolskega sveta priob-čujejo v „Laibacherici"; a o kacih v narodnem našem oziru imenitnih predlogih in sklepih doslej še nesem našel v njih. Zakaj se to iz njih izpušča? Će drugi sklepi te korporacije neso tajni, zakaj bi morali biti ti? In ker se nikdo iz narodne večine ne oglasi, da bi zahteval popolnejših zapisnikov, opravičeno je, žal! le preveč mnenje, da takih imenitnih predlogov in sklepov sploh še ni bilo; Bog daj, da bi se motil!
Ker sem pa že jedenkrat izpreg0V0r.il, naj nadaljujem Občujoč poslednje dni zavoljo mestnozbor-skih volitev z volilci Ljubljanskimi, čul sem od njih vsa ta očitanja, katera sem naštel v svojem prvem in, katera bodem naštel v današnjem listu. Volilci so, to poudarjam zopet, iznenađeni in nevoljni. Zal! da oni. katerih se prav za prav tiče, premalo občujejo z njimi. Morebiti bi ostre besede volilcev vender imele kaj uspeha; če jih bodo imele moje besede, je jako dvomljivo.
Toda o stvari.
Trgovskoobrtnijska zbornica ima že nekoliko let narodno večino. Uradovanje njeno pa je do danes še nemško in celo večina narodnih njenih odbornikov se v avnih sejah samo nemskutarskim odbornikom na ljubo poslužuje nemškega jezika.
Večina odbornikov v trgovsko-ohrtnej zbornici morebiti misli, da je glavna važnost te institucije volitev v deželni zbor. Napačno mnenje. Prvo in najpoglavitnejšo je, da tudi ta korporacija postane slovenska de facto in ne le de nomine. Če pa v jezikovnem oziru ostaja vse pri starem, potem je pač opravičeno, ako se zavedni narodni volilci nevoljno povprašujejo, kje je pri izvoljenih odbornikih načelo.
Poglejmo sedaj še na mestni magistrat. Tri leta je že, odkar je mestni zbor sklenil, da ima postati v mestnih uradih slovenski jezik uradni jezik. Izvzeti so bili le trije uradniki, a tudi tem se je naložilo, da si morajo prizadevati v kratkem osvojiti si slovenski jezik. A kako se izvršuje sklep mestnega zbora? Večkratne njegove urgencije zavoljo njegove izvedbe to dokazujejo jasno dovolj. Pogrešamo potrebne energije in tako se more zgoditi, da nasprotujejo mestnega zbora sklepom posamični uradniki in še celo p rak ti kan tj e. Ravno v poslednjem času bilo je živahno dopisovanje z mestnimi šolskimi ravnateljstvi zavoljo zidanja nove šole. Vse to dopisovanje pa je bilo nemško; nemško, dasiravno je n. pr. gospod ravnatelj Praprotnik že davno podal zadostnih dokazov, da
prav dobro slovenski ume. Je U tedaj Čudo, ako se mej mestnimi učitelji Čujejo sarkastične opazke o takem ravnanji pod kontrolo narodnega mestnega zastopa stoječega magistrata?
S tem končam. Povedal sem dosti za vsacega, ki hoče faktično stanje stvari spoznati. Povedal sem pa vse iz dobrega namena, da bi se jeziku našemu konečno vsaj po onih samoupravnih zborih in korporacijah, v katerih ima narodna stranka večino, priborila veljava.
Morebiti se mi bode očitalo, da sodim prehudo in da zahtevam preveč najedenkrat. Kdor bi govoril tako, ta bi hotel, da se zdravemu narodu našemu daje hrana njegova použivat v medicinskih dozah; strup nemščine pa da se mu tudi nadalje še dovaja v morilnej množini.
Politični razgled.
\otraiij<k dežele.
V Ljubljani 15. aprila.
Sedanji državni xl»or še ni sklenen, že se govori, kedaj se snide novi. Po nekaterih poročilih bode že sklican v septembru ali pa žo v avgustu v kratko zasedanje. Tedaj bode rešil adreso na prestolni govor in budgetni provizorij in volil v delegacijo. Potem se snidejo deželni zbori. Pravo zasedanje državnega zbora se pa začne kakor navadno v novembru.
II r* a i si* a vlada in ban sam sta sedaj v veliki zadregi. Srbi, ki so doslej podpirali vlado, so se začeli po robu postavljati in utegnejo še veče neprijetnosti napravljati vladi, kakor jih celo opozicija. Njih poslancev jo dosti v saboru in mej njimi so mnogi dosedanji najodličnejši pristaši in zagovorniki vlade. Će se pridružijo opoziciji, pa vladna stranka pride v manjšino. Zraven tega so ti poslanci jako jedini mej seboj. Lani je vlada obljubila Srbom, da bode zanaprej pri sestavi budgeta ozirala se ravno tako na pravoslavne kakor na katolike. Vendar je letos vse ostalo pri starem. Na Hrvatskem iu Slavonskem biva nad 500.OOO pravoslavnih in 1,200.000 katolikov, v budgetu za bogočastje se je pa določdo 245.000 gld. za katolike in 10.000 za pravoslavne iz deželnih dohodkov. Srbi so takoj Spomnili vlado na lansko obljubo m so preračunili, da ni se pu številu prebivalstva moralo dovoliti najmanj 57.000 gld. pravoslavnim za njih cerkve. Tako, kakor je pa sedaj, pa pravoslavni plačujejo za ver« ske potrebščine katolikov. Sicer je letos vlada potem nekaj malega več dovolila Srbom in tudi storila neke obljube, katere jih pa nikakor neso zadovoljile. Katoliki pa v ravnopravnost pravoslavnih nečejo privoliti. Izgovarjajo se, da katoliška cerkev daje državi več pravic in ima tudi zgodovinska prava, katerih pravoslavni neinajo.
Zadnji čas se na O^ersUvui kaže neko posebno sovraštvo Madjarjev do druzih narodnost'j. Vse prepočasi se njim te narodnosti madjarijo. Zato so sklenili ustanoviti mej Slovaki društvo, ki bode ondu širilo madjarizacijo, na Sedmogradskem so pa tako društvo že osnovali. Na vsak način hočejo zatreti vse, kar ni madjarsko. Vsak pojav kakega druzega narodnostnega gibanja zmatra se za državi nevaren. Zadnji čas so se širile vesti po listih o narodnih zarotah proti ogerskej državi. Poslanec Babes je o tem celo interpeloval v zbornici poslancev. Kakor slišimo, bode mu Tisza odgovoril, da vladi ni nič znanega o takih zarotah, da pa hoče strogo in neprizanesljivo paziti na narodne rovarje in Ogerskej sovražne agitatorje. — Pravosodja minister Pauler boleha. Ko stopi hov pokojninski zakon v veljavo, dal bode najbrž svojo ostavko zaradi slabega zdravja.
Glejte, matif^opolnem je izpozabil, da se v saboto večer le sveto pismo čita.
Gotovo, bil sem Žid, in tega vender nesem vedel. A v tem sem zopet nekoliko dvomil, ko sem 8v. pismo odprl, v tem našel svete evangelije ter v ,evangeliji sv. Marka lehko čital: Sobota je ustvarjena za človeka, ne pa človek za saboto. Te besede so mi prebudile premišljevanje; a da bi nikogar ne razžalil, ohranil sem za se svoje misli, pustil ženski zamakneni v nju pobožno berilo ter sem šel v vrt.
Večer je bil prelep, drevesa so razširjala svojo zeleno streho, sobice je zahajalo za zlatim oblakom : vse me je vabilo sanjariti. Utrujen sem bil, stopil sem v kitajski kiosk, vlegel se na naslonjač ter cigaro prižgal. Poleg mene je bil prazen vrtni stol, položil sem noge prek naslonila ter na svojo sramoto zapazil, da amerikanska šega ima vender svoje dobro.
Skrit za lopotnicami vrtne hišice sem počival ter prav brezmiselno oči uprl v Zambo, ki je v kotu vrta pesek drobil, da bi nože ž njim snažil. Nabore dečko bil je ves zamaknen v svoje delo, ko je Marta prišla iz kuhinje kot pajek, ki na muho preži.
Sin Ilamov, kaj pa tu delaš ? rekla je ter mu kladivo iz rok iztrgala.
Drobim kamenje, gospica Marta, kot vidite. Nesrečnež, vzkliknila je, ti prelomiš sveto saboto.
Zambo je utekel z žalostnim obrazom; vzdihuje šel je mimo mojega počivališča; kar je zagledal hišno mačko, ki je ravno miš vjela.
Pazi! pazi, paša, rekel jej je smehljaje; če boš v soboto lovila podgane, v ponedeljek te bode Marta obesila.
Smij al sem se že neumnemu zamorskemu obrazu, ko ste se dve osebi na klop pred kioskom useli, tako blizu meni, da nesem nobene besede nju pogovora zgrešil. Izpoznal sem ljubeznivega Seta, ki je samoto in tihoto sabotnega večera porabil, da je zali Marti govoril lep govor.
Draga sestra, govoril je s smešno resnobo ter vsako besedo povdarjal, so tri stvari, ki mi zmeraj največe čudenje vzbujajo. Prvič, da so otroci dovolj neumni, da mečejo kamenje in palico v drevesa ter ž njimi klatijo sadje; ko bi otroci hoteli ostati mirni, prišel bi dan, ko bi sadje samo doli padalo. Drugič, da so ljudje sploh in Amerikanci posebej dovolj neumni in hudobni, da se mej seboj vojskujejo in more; ko bi ostali mirni, umrli bi na prav naravni način. Tretjič in zadnjič, da mladeniči
prav nespametno svoj čas izgubljajo s tem, da letajo za mladimi devojkami, s katerimi se hočejo oženiti; ko bi ostajali doma ter si bi kaj prisluže-vali, letale bi mlade devojke za njimi. Kaj praviš k temu, Marta?
Set, jaz pravim, da imaš ti modrost kralja Davida, a tudi njegovo ničemurnost.
Marta, vzkliknil je kvakar z ljubeznivim glasom, ti si res toli duhovita kolikor lepa.
Set, odgovorila je Marta zasopljena, ti pač ne misliš kaj govoriš.
In ti, Marta, odvrnil je drugi, ti ne govoriš, kar misliš.
Dobro! rekel sem prav tiho; v Ameriki se vender ljubijo. O tem vabljenji sobote še sanjal nesem. Ta branjevski narod, ki vse preračuni ter le živi, da se obogatuje, se je za dan v tednu samega obsodil k prisiljenemu pokoju, a, le zato, da ta dan mladosti in ljubezni dolg poplačuje. Poslušajmo, kako bo mojster Set svojo ljubezen naznanil.
Po tisoč ovinkih je zaljubjeni kvakar dospel do besede, katera se je, kot je bila podoba, že davno pričakovala.
Marta, rekel je ter je globoko in dolgo vzdih-nil, Marta, ali me ljubiš! (Dalje prih.)
— Liberalna stranka je sklenila glasovati za spremenjeno predlogo o reformi gospodske zbornice.
Viiaiijc drža ve.
Včeraj je srbski kralj odpotoval v Niš, da bode osobno otvoril skupščino. Zborovanje skupščine bode trajalo samo do 15. maja.
Ruski listi so vsi zahtevali, da naj Anglija odpokliče Lumsdena. ako hoče se še dalje pogajati zaradi meje v AIvanini a mi. Sedaj se pa iz Pe-trograda tudi poroča, da je Giers sam to zahteval od angleške vlade. Sicer ja ruski listi ne pišejo preveč vojevito, čutudi so vsi zato, da naj Rusija varuje svojo čast. Dobro pa tudi pretresujejo vse težave, ki čakajo Rusijo v tem boji. „Ruskij Kurjer" pravi, da sedanji politični položaj ni ugoden, da bi Rusija začela tako vojno. Francija bi sicer v tej vojni ostala neutralna, ker ima dovolj dela v Ton-kingu. Italija bi se gotovo pridružila Angliji. Avstro-Ogerska bi pa porabila to priložnost, da v škodo Rusije razširi svoj upliv na Balkanskem poluotoku. Turčija se tudi bolj obrača na angleško stran in odprla bi morske ožine angleškim oklopnicam. Na severu bi angleško brodovje napravilo mnogo škode Rusiji. Nemški kancelar Bismarck bi pa skušal porabiti to priložnost, da bi povekšal svoj priljubljeni Vaterland z ruskimi pribaltijskimi deželami. Tro-carska zveza bi tedaj Rusiji ne dala nobene podpore. Poleg tega bi pa vojna tudi v ekonomičnem oziiu mnogo škodovala Rusiji. Jednako trezno pre-sojujejo sedanji položaj tudi drugi ruski listi. Posebno Nemčiji nič ne zaupajo. Anglija je na Rusko-Poljsko poslala več agitatorjev, da bi tam podpihali ustanek. Njih delo bode pa brez vsega vspeha, ker sami Poljaki nečejo nič slišati o tem. Skušnje so Poljake dovolj poučile, da z ustajami ni moči ustanoviti nekdanje svoje države, in da bi njim vsak tak poskus le škodoval. Poljski listi sami najhujše obsojajo tako angleško počenjanje. — Rusija se sedaj posebno prizadeva, da povekša svoje brodovje na Črnem morji. Tako je sedaj pomorsko minister-stvo dovolilo velike denarne podpore zasebnikam, kateri hočejo graditi ladije v Črnem in Azovskem morji. — Od Perzije je zahtevala Rusija pojasnila, zakaj da so zaprli Eyaba kana. Sicer pa Perzija jako omahuje, sedaj se nagne na angleško, sedaj zopet na rusko stran. — Generala Wolseleya bodo Angleži poklicali iz Afrike, da prevzame kako povelj-ništvo, ko bi prišlo do vojne z Rusijo.
V kratkem se bode belgJjuk ima zbornicama predložil načrt, da kralj belgijski postane tudi kon-giški vladar. To pa, da kralj postane vladar Kon-gijcev, se ne bode prav nič dotikalo njegove odgovornosti kot kralj Belgijcev, kakor tudi dežela sama ne bode prevzela nikake odgovornosti in nikakih dolžnostij za zadeve ob Kongu.
Dopisi.
Iz Truta 14. aprila. [Izv. dop.] Od leta 1868 pa do sedaj ni še bilo v Trstu in okolici živahne-jega gibanja mej lahonsko in našo narodno stranko, kot jo sedaj. „Cikorija" hodi po okolici in pridiga neskončno ljubezen (?!) do okoličanov. Mauroner sam daruje nialikom po več litrov vina, pa ne pove nikdar, da je pri Garibaldiji služil in da črti Avstrijo. Rad bi spodrinil Nabergoja, priporoča se povsod, naj njega volijo itd. Od druge strani prireja shode politično društvo „Edinost", kateri „Cikorijo" stotero odvagajo, kajti ako je le pet Cikorijašev v kaki krčmi in njej štirimi stenami proti Nabergoju in Kranjcem zabavljalo, precej imajo lokalni lahon-ski časniki polne predala o velikanski demonstraciji, ter da se je klicalo živila Concordia in Mauroner.
Laško politično društvo imelo je včeraj svoj čredni občni zbor. Burgstaller imel je priliko, da je pri tem zboru sam sebi slavo pel ter se zopet za kandidata ponudil. Ko ga je tukajšnji posestnik in sodar Fran Dolenec opozoril, da vedno le o Tržaških treh poslancih govori, Nabergoja pa še ne vzame v misli, odgovori Burgstaller, da je Naber-goj pod drugo zastavo in ima druge namene, njemu pa je jedino le mesto Trst na srci (?). Ali teško bode Burgstaller zopet voljen v III. razredu, kajti on je obljubil ostati pri Hohenvvartovem klubu, a je uskočil v Coronirijev klub. Zatoraj uradniki v Trstu pozor! Človek, ki dano besedo prelomi, ne zasluži zaupanja, temanj, ker je Burgstaller še celo plemenitaš, a ni mož beseda. C. kr. uradniki po Tržaških uradih naj pomislijo, da je tudi njim ob-ljuboval zlate gradove — pa kaj je za nje storil? Ničesar. Za prihodnje volitve naj se zberejo uradniki, ker oni imajo odločitev v tem razredu, moža značaj nega, ne pa „ šviga švaga čez dva praga".
Čudna stvar, pa resnična: Naš mestni magistrat votoval je v tajni seji 500 gld. podpore nekemu Zenateju, ki je iz Avstrije pobegnil in se v Rimu šola. To podporo dobival bode 5 let. Vidi se lahko iz tega, da naš lahonski magistrat izreja Ober-danke onkraj Jadre, vidi se iz tega, da je magi-
strat podporo 500 gld. za pet let Zenateju dal, da ta korporacija v Trstu dela, kar hoče, da se v višjih krogih ne brigajo za take malenkosti. Bog ve, ali se bode isti Zenati po Oberdankovem potu vrnil v Trst z bombami o priliki kake slavnosti. Davkoplačevalci plačujemo krvave žulje v mestno blagajno, a magistrat trosi za izdajice, kateri so se odtegnili z begom vojaščini, ali so pa iz stalne vojne pobegnili. V Trstu se ne bode toliko časa na bolje obrnilo, dokler ne dobomo pravega namestnika, že ta slučaj je povoda dovolj, da bi vlada morala razpustiti mestni zbor, ter vzeti v svoje roke magistrat le jedno leto. Zagotovljeni smo, da bi se pri administraciji prihranilo na tisoče goldinarjev, kateri so zdaj v raznih rubrikah za lahonske namene izdani bili
Za nemško parobrodno črto delajo se priprave. Komarov je na afganski meji tako zaropotal, da so se celo Tržaški židje ustrašili. Borsa je nekaj dni sem burna, boje se vojne mej Angleži in Rusi, splošno mnenje pa je, da bi bil čas, da se ošabni Albijon malo po prstih udari, ker je na kvar svetovnemu trgovstvu.
Tukajšnje pekovsko društvo „Zarija" imela je minulo soboto občni zbor zaradi zadruge. Obžalovati je, da so se pekovski mojstri, zgolj Slovenci, toda malo izobraženi, odločno ustavljali zoper slovensko uradovanje, le mala izjema (3 mojstri 2 Italijana in jeden Nemec) izrekli so se ugodno za zahteve delavcev. Tako je, kjer ni omike. Naši rojaki dohajajo v Trst, potem se nauče par besed laški, pa že slovenski več govoriti nečejo.  Iz učenca postane pomočnik in ko ie potem pekovski mojster, kakoršnih imamo mnogo v Trstu naših domačinov, so v pravem pomenu slovenske zgube.   To naj j služi v izgled onim pomočnikom, kateri mislijo ke-i daj gospodarji postati, da ne bodo delali sramote I svojemu narodu, kakor starokopitneži in neobra-i ženci.
Domače stvari.
— (Dopolnilne volitve v mestni zbor.) K današnji volitvi I. razreda prišlo je 75 volilcev.
t Izvoljeni so gg.: Henrik Ničman s 73, dr. Josip Stare z 72, Ivan Velkovrh z 72, Jos. Tomek s 70 glasovi.
— (Presvetli cesar) podaril je občini Kamci pri Mariboru za razširjenje šolo 200 gld.
— („F r e m d e n b 1 a 11") piše: Poslanci ne i bodo imeli nobene formalne seje več, ampak povabili se I bodo, da pridejo v 22. dan t. m. opoludne v cesarski I dvorec poslušat prestolni govor.
— (Čitalnica v Ptuj i) imenovala je v občnem zboru v 13. dan t. m. vladiko Stross-maverja svojim častnim članom.
— (Osobne vesti.) Presvetli cesar dovolil je, da g. dr. J. Kula vic, kanonik in vodja semenišča v Ljubljani, še obdrži naslov dvornega kaplana. — G. dr. Mihael Napotnik, duhovnik Lavantin-ske škofije, imenovan je dvornim kaplanom. — C. kr. okrajnega glavarja Mahkota imenovala je občina Grosuplje svojim častnim občanom.
— (Potno predavanje o kmetijstvu) imel bode tajnik c. kr. kmetijske družbe in potovalni učitelj Gustav Pire v nedeljo 10. t. m. dopolu-dne po službi božji v Kncžaku v šoli in ravno tako popoludne po cerkvenem opravilu v Št. Petru v šolskem poslopji.
— (Prememba v posesti.) h zapuščine po Franu Novaku (Miklavu) kupil je danes na prostovoljni dražbi g. Tomaž Ločni k ar z Viča domačijo na Glincah št. 5 za 8400 gld.
— (Kukavico,) oznanjevalko spomladi, čuH so danes in včeraj na gorenjem Rožniku.
— (Rop.) Predvčeraj zvečer proti 9. uri na-pal je neznan tolovaj Jakoba Prosena, novinca 17. peš-polka pri „Pekovskem križi" na Dunajski cesti, ubodel ga trikrat z nožem ter vzel mu škornje in culico. Jakob Prosen, iz Adergasa v Kranjskem okraji, šel je po Dunajskej cesti na novo službo k „Urbančeku", kar se mu pridruži neznanec, ki ga nekaj časa spremlja. Pri sv. Krištofu obrne se neznanec navidezno proti Ljubljani nazaj, a kmalu steče za Prosenom, ga trikrat zabode, oropa in zbeži. Prosen šel je dalje, akoravno je močno krvavel, naposled pa se je zgrudil na cesti, kjer sta ležečega našla dva gospoda. Prenesli so Prosena v deželno bolnico. Policiji se je včeraj posrečilo, da je prišla na sled drznemu roparju, k; je Prosena teško poškodoval in oropal. Ta je že večkrat zaradi tatvine kaznovani delavec Mežan.   Prijeli so
' ga na Viči in pripeljali v Ljubljano, takoj v bol ,
nico k nevarno ranjenemu Prosenu, pri katerem je ravno takrat bila sodnijska komisija ter ga za-slišavala. Prosen je Mežana takoj spoznal in odločno rekel, da je Mežan tisti, ki ga je ranil in oropal. Mežan pa je vse odločno tajil. Policiji, ki se je v tem slučaji res izvrstno skazala, posrečilo se je včeraj zvečer, da je našla vse oropane stvari in sicer v g. Peterce kozolci, kjer je imel Mežan svoje navadno ležišče. Mežana izročili so danes deželni sodniji.
--(Tatvine.) V tovarni za lim odnesli so včeraj lopovi veliko svinčeno cev, vredno 35 gld. Sumna tatvine sta dva iz službe odpuščena delavca. — Iz predsobe g. Bernarda v Slonovih ulicah ukral je neznan tat Mici Ilovarjevi iz Šmartina jerbašček z raznim blagom, vkupe v vrednosti za 8 gld.
— (O lanski letini) izdalo je c kr. poljedelsko ministerstvo povprečen izkaz, iz katerega je razvidno, daje v Cislitaviji največ žita nažela Češka, namreč: 4,913.000 hehtolitrov pšenice, 9,487.O<>0 rži, 6,837.000 ječmena, 11,367.000 hI. ovsa. Največ koruze (1,202.000 hektolitrov) pridelala je Š t a-jerska, največ vina (1,148.000 hektolitrov) pa Dalmacija.
— (Razpisano) je mesto kanclijskega pristava (X. razred) eventuvalno mesto kanclista pri c. kr. okrožni sodniji v Celji. Prošnje do 29. t. m. Znanje slovenščine potrebno.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 16. aprila. „\Viener Zeitung" objavlja avstro italijanski dogovor o ribarenji v Gardskem jezeru. Nadalje imenovanje cesarjevima Rudolfa vrhovnim imajiteljem prvega ulanskega polka. Cesarjevo ročno pismo na nadvojvodo Viljema ponavlja najtoplejo zalivalo cesarjevo in izraža priznanje za njegovo popolnem strokovjaško in požrtvovalno delovanje kot generalni nadzornik topničarstvu. Cesar podelil je v priznanje vspešnega, izvrstnega delovanja: Baronu Becku, načelniku generalnega štaba, veliki križ Leopoldovega reda; generalnemu nadzorniku konjice grofu Pejačeviču in generalnemu ženijskemu nadzorniku baronu Sa-lissoglio red železne krone tretje vrste z vojno dekoracijo.
Peterburg 15. aprila. Pomorsko minister-I stvo odredilo je, da se sestavi iz topnjač in torpe-! dovk brodovje v varstvo finskih obalij.
Portsinouth 15. aprila. Admiralstvo pozivlje vse pomorske penzijoniste, ki še neso petdeset let stari in bi hoteli ustopiti v aktivno službo, da svoje prošnje predlože.
London 15. aprila. „Pall-Mall-Gazettea kon-statuje, da se je od včeraj položaj zboljšal. Veliko je upanja, da se angleško-ruske diference v malo dneh uravnajo.
Razne vesti.
4: (Torpedi in okloptiice.) Pred nekoliko dnevi končalo je francosko vežbalno brodovje svoje zimske vaje in se usidralo pri Villefranche. Kakor navadno bile so vaje mej oklopnicanu in torpedov-kami in določilo se je, da je oklopnica premagana, ako se jej torpedovka približa na 50 metrov, ne da bi jo zapazila. V 8. dan t. m. o polunoči dal je admiral baron Duperre svojim oklopnicam znamenje, da bodo torpedovke pričele napad ter je svoje brodovje razpostavil v bran, v dve vrsti, admiralsko ladijo v sredi. Ladije so električno razsvetljevale vse morje na okolu, topničarji in strelci bili so pripravljeni in vse je iskalo nevidnega sovražnika. Kar pokažejo ob VaL uri jedva 40 metrov od ladij torpedovke rudeče svoje svetilke. Akoravno je bil napad napovedali, in na prenesečenje niti misliti ne bilo, se je vender popolnem posrečil in da je šlo za res, razletelo bi se bilo vse brodovje, izimši admiralsko ladijo, v vzduh. Te vaje kažejo, kako nevarno orožje so torpedi.
* (Osveta.) V Grohotu na Šolti v Dalmaciji pripetil se je čuden dogodek. Ivanka ltuić ljubila je nekega mladiča iz iste vasi, a ga potem popustila, hoteč z njim igrati jednako igro, kakor pred njim s 5 - 6 drugimi. A zapuščeni mladič maščeval se je. V 7. dan t. m. pričaka nezvesto devojko \n\ vodnjaku, jej odreže obe kiti., ter zbeži.
•'' (Redka svečanost.) V mestu Lod&vd na Francoskem praznovala sta letos Fanzaut-Mathieu in Marija Ana Jeaunc Bernis sedemdesetletnico svoje poroke. Mož porodil se je v 28. dan bru-mairea III. 1., žena v 16. dan brumairea VI. 1., a poročila sta se v 16. dan januvarja 1815. Pri sprevodu v stolno cerkev peljal je najmlajši petnajstletni sin mater, najstarša (19 letna hči pa očeta. Za temi pa so se vrstili drugi otroci, vnuki in vnurki ' in mnogobrojni sorodniki in prijatelji.
Narodnogospodarske stvari. O osobnej veresiji.
Spisaj Robert Bezek. (Dalje)
Taka društva preskrbe leliko svojim drultve-niko.u razprodajo uplačanega denarja in trjatev v knjigah zabeleženih; na ta način ostala bi trgovčeva veresija v resnici veresija: kajti nihče ne bil bi prisiljen obvezati svojo osobo in premoženje za posojilo; a z druge strani bi vsekako razpolagal upnik s svojim denarjem pri zavoda naloženim že pred zapalim obrokom: se ve da mora biti zmerom dovolj novcev v blagajnici
Člen 8. Posebna vsota osobne veresije so moderna zavarovalna in oskrboval na dr ust v a. To so zavodi od kapitalistov na poseben dobiček ustanovljeni, a po vladi po privilegijah obdarjeni. Zaupljivost uzbujajo pa radi tega, ker se zanašajo ali na dolgo življenje ali na naglo smrt društveni-kov. Sredstvo, po katetem se vabijo ljudje za ustop, je denarna vsota, katera se izplača v razmerji z Vplačilom, ali v glavnici ali v rentah, in sicer o priliki zavarovane osobe ali o kakem drugim bodočnem slučaji. Pri životnih rentah (Leib-renten) obečajo se pa obresti presezajoči uplačane glavnice, katere se pa mogo izplačati le radi tega, da pripadejo obresti, pristoječe poprej umrlim soudeležencem, p reži več i m udom, mej tem ko postane uplačana glavnica bankina imovina, ali pa jo zahtevajo določeni dediči, katerim se glavnica izplača, se ve da le proti premiji. Bistveno načelo jednacih bank je tedaj dobička-rija po društvih kapitalistov smeru-joča okoristiti se po dolgem življenji ali nagli smrti udov.
Dobiček izvirajoč iz tacega razmišljevanja pripade izključljivo društvu; nasprotno prevrača se izguba v priličnom porušju na zavarovance, kateri se zaman nadejajo obečane svote; več potov izgube tudi uplačila.
Če se imenujejo jednaki zavodi veresijski, take so ravno v nasprotnem smislu: v resnici so uložniki upniki, mej tem ko ti zavodi razmišljujejo osobnost udeležencev. Nikoli se ne izplača svota presezajoča posamezna uplačila vkupe; kajti vzdrževati se morejo take banke le tedaj, kedar se jo udom več novcev pobralo; kakor se jih mislilo izplačati.
Običajno se hvalisajo ugodne posledice zavarovalnih in oskrbovalnih društev za one stanove, kateri neso kapitalisti živeči le izključljivo ob dnevnem zaslužku. Preživeči so baje osigurani za posebne slučaje v življenji, navzlic temu, da se je plačala nesmrtna zavarovalnina; brez teh zavodov tega ne bi bilo mogoče. Če si pa stvar natančnejše ogledamo, prikaziva se tudi mračna stran tacih zavodov. Sigurno izvira dobiček iz zavarovalnice, kateri se izplača kot zavarovana glavnica ali kot redna renta (slična obrestim) udovi in njunim obrokom o nenadnej očetovej ali gospodarjevcj smrti. To izplačilo preseza res svoto uplačanih obrokov: ali dobiček izplačan takim srečnim nesrečnežem o d v z e t j e le u p 1 a č i 1 u o s t a 1 i h zavarovancev, kateri morda še žive in radi tega škodo trpe. Po vrhu naložiti morajo ti zavodi tudi rese r v ni zaklad, kateri naj se množi z rastočim številom so-udov; a ker se ta zaklad polni zopet le po uplačanih ulogah, tak se je svota osleparnega denarja zopet pomnožila: vzemimo, da se uplačila razdele mej ustanovnike in ude, tak se uložnikom ipak več odvzame, nego povrne.
Gotova večina jamči za svote plačane srečnim nesrečnežem: ona zalaga zaklade z imenitnimi doneski na veliko škodo proiz-vodstvu, z izključljivo korist razmišljavib, od slučaja odvisnih zavodov; ali prav za prav na korist malobrojnih bankinih ustanoviteljev, kateri uložene svote v lastnih raztnišljijah uporabljajo.
Vrhu tega se morejo udeleževati zavarovalnih bank za življenje, le ljudje razmerno v dobrih od-nošajih živeči; kajti delavcu prostaku so le sport; vsaj ne premore toliko prihranenega denarja.
Tako je tedaj zavarovanje za življenje, zopet le privilegij posameznikov, kateri se okoristijo na stroške množine; ali privilegij premožnih posameznikov, kajti revež nema nič od tega.
(Dalje prili.)
11 /h e cene i IJ ubijani
dne 15. aprila t. 1.
(Nov Izkaz tfiiNiiilcov) jo izšel v založbi Dunajske anonciJBkc ekspedicije Henrika Schaloka, mesto, \Vollzeile št. M, in se razpošilja inzerujočemu" občinstvu. Ta izkaz se odlikuje po Bvojej elegantnoj vnanjo-eti in po svojej vsebini, [uzcrentom bode zvest, zanesljiv < oditelj, kajti sestavil so je po \ovlotirili praktičnih skušnjah in najiiatatičncjih poizvedbah. Ta priro"ni Izkaz ne Davati le politidnib dnevnikov in tcil ikov tor strokovnih listov Avstro-Oger*kih in drugih evropskih držav, temveii vseh držav civilizovanili iueodov na Remiji. Tešijo se na zahtevanje, ako so naprej zanj pošlje 60 kr., večini inze-reutoiu tudi zastonj.
Tujci:
1"). aprilu.
Pri Mora*: Bruck z Dunaja. — Dr. Pogatsehuigg iz Gradca. — Schopit/. h Trsta.
Pri »1*11*1: Baumgarteu, Buchor. Gtossler, Aiiascii, Keicli, Banak, Solnvarzer, Jahn, Schulhof, Stciner, VVagner •L Dunaja. . ,..
Pri HVMlrijMkem cesarji i Nuart m. Kadinljice — Tomaže vič, (iiil \t Kranja.
		?l- k:.	Špeh povojen, kgr. .	sLfkr.
Pšenica, bktl.  .   . .		6(83		-iti«
Rež,	i» ...	r> M	Surovo maslo, ,	-|84
Ječmen,	» ...	510	Jajce, jedno ....	-1 2
Oves,	» ...	356	Mleko, liter ....	— 8
Ajda,	M ...	■t 87	Goveje      meso, kgr.	- u
Proso,	N ...	r. sr.	Telečje ,	— tio
Koru/.a,	» ...	B 58	.Svinjsko       , „	—'6-
Krompir,	n ...	2 86	Koštrunovo   „ _	— 3*
Leča,	1 ...	8 -		— 60
Grah,			Golob......	— 17
Fižol,	9         «     » .	8'50	Seno,  100 kilo   . .	1!96
Maslo,	kgr. .	-|94	Slama,   ,            . .	1 61
Mast,	TI	-82	Drva   trda, 4 Q metr.	7 50
Speh (Hlev		— (52	,   mehka,   „ „	520
Meteorologijo poročilo.
1 1 »	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm. ■	Temperatura	Ve-tro vi	Nebo	Mo-krina v mm.
! S i •« o. ■ « i r-i	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73311 mm. 732 23 mm. 732 8J mm.	51° C 164aC 9 0'C	si. j VB. si. zali. si. jz.	megla jas. ja0.	000 mm. •
Srednja temperatura 102°, za 1'1° nad normulom.
HDvLuajslsa "borza
dne 10. aprila t. 1.
(Izvirno telegratično poročilo.)
Papirna renta..........80 gld. 75 kr.
Srebrna renta..........81
Zlata renta........... 105
5°/0 marčna renta.........96
Akcije narodne banke....... 8'^ti
Kreditne akcije......... 283
London.......... . 125
Srebro........... —
Napol........... 9
0 kr cekini   .  . ....... 5
Nemške marke........61
4°/0 državne srečke iz I 1854 250 gld 126
Državne srečke ll 1 1861        100 gld 1K9
4°/0 avstr zlata renta, davka prosta    . 104 Odrska zlata renta 6°/,   . V*3 „    papirna renta 5°/0 .88
5*/i štajersko zemljišč odvez oblig 104
Dunava reg srečke 5% 100 gld 114
Zomlj ODG* avstr 4l/io/0 zlati zast listi 124
Prior ohlig Elizabetine zapad železnice 113
Prior oblig Ferdinandove sev železnico 106
Kreditno srečke   .  .      .      100 gld 177
Rudolfove srečke.....10  „ 1H
Akcijo anglo-Mvstr. banke        120   „ 95
Trammwayilru5t. velj. 170 gld a v.    . 212
20 10 15
80 40
91
87 30 75 25 70 50 70
50 50
50 75 50
Povsko
D limariji isće
Natečaj.
društvo „Zvonimir"
v   Spi j «'»11 v
(217-1)
ki zna klavir in orglanje. Kdor želi kaj natančnejšega izvedeti, naj se obrne na podpisano upraviteljstvo.
V S p 1 j o t u t dno 13. aprila 1885.
Upraviteljstvo pevskega društva „Zvonimira".
Travnik se da v najem.
Tako imenovani Zaloijev travnik s menico illeube-lialtnissi vred, ki je pri njej, da se na jedno ali pa več let v najem.
Ta travnik je pri 4.1 ■ iii<■ iili. tik Tržaške ceste, meri 10 oral, 1074 sežnjev m daje odlično seno. — Kaj več pove
g. Jane/. Piriial,
v Ljubljani. Kolodvorske ulice št. 24, (209—2) 1. nadstropje, na levo.
na
Dne SI. ji|iriln t. I. po|ioludne (d) 2. uri sc bo vršila prosi o t olj na jut nsi ilritžhll IiImo v Dolenjem liOKiiiei na Notranjskem, ki jo streljaj od železniške postaje oddaljena, tik cerkve, katera je i.a vsako obrt pripravnu.
Bila ima pritlično: 1 kovačnico, 1 prodaialnico, 1 shrambo za zalogo (magazin, 2 kleli, 1 hlev; v nadstropji j 6 prostornih sob. 1 kuhinjo in ! prednjo sobo. (212—2)
(218)
•1    i       Svarim vsacega, naj ne posoli I 1111 I  JuJe nobenemu ne denarja, ne de-III'   narne vrednosti na moje ime, ker u* J"*u 1   za take dolgove nisem plačnik. V Žužemberku, dne 15. aprila 1885.
Martin Bajulc, davk. kontrolor.
Krčmar se išče
na deželo, na neko ugodno mesto.
Kaj več pove iz uljudnosti upravništvo ^Slovenskega Naroda". (219—1)
V rudniku Ilirske živosrebrno-rudniške družbe pri sv. Ani pri Tržiči (210—2)
je prosto mesto nadstojnika
(Stelger). Prosilci, kateri morejo svojo praktično spretnost in zmožnost pri rudništvu s prav dobrimi spričali dokazati in so zmožni nemškoca in slovenskega jezika, naj uložč svojo prošnje do 30. aprila pri obratnem ravnateljstvu
(Hotriebsiiirectioii) oim-ojene družbe v Tržiči na Gorenjskem. Mesečna plača 45 gld.. prosto stanovanje, kurjava in svečava.
Priporočilo.
Za prihajajočo
pomladansko sezono
priporoča podpisana tvrdka svojo bogiito in raznovrstno zalogo francoskega in angleškega blaga najnovejšo mode, izdeluje obleko po najinodnejšcm in najrazličnejšem kroji ter jako solidno iti po zmerni, ieni. S spoštovanjem
(i48-io) F. Casermann.
p
Salicilna ustna voda,
aromatična, upliva oživljajoče, zapreci pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 velika steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, upliva lelo oživljajoče in napravi
zobe klesteče hole, a 30 k . Vsa navedena sredstva ima vedno sveža v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna „pri samorogu" JULIJ pl. TK\IiO< £Y-j;i
na Mestnem trgu v Ljubljani.    (43—10*
Poročilo velike važnosti!
Zanesljivo in radikalno ozdravljenje
epilepsije
(padavice)
z novim, temeljito izkušenim sredstvom.
Dočim so je tudi po neprestanoj porabi bromove/a kalija le v redkih slučajih moglo konstafovati ozdravljenje te bolezni, so je sedaj posrečilo pripraviti zdravilo, ki je pokazalo največje vspehe, zanesljivo in radikalno pomaga v \seh kroničnih slučajih ter le zategadelj velikega pomena za vse •bolnike, ki so dozdaj zastonj iskali poin< či proti tej Htrušnej bolezni.
Mnogobrojna spričevalu In premije od osob vseh : tanov.
Za ozdravljenje potrebna zdravila z vodilom, kako jih rabiti, razpošiljajo se v originalnih zavitkih proti poštnemu povzetja ali predpoši\Jatvl zneska
20 frankov ali 16 murk. (110-8) Naročila naj se adresujejo neposredno na me.
S. lticl)K<iil£i&'<*r, specijalist. Berlin S., Brandenlnirgslrasse U5.
J* BUDIMSKA
d&6 czy
GRENČICA, J
katero so analizovali in označili deželna akailemija v Pudim-pešti, profesor dr. Stiilzel v Monakovem, profesor dr. llardy v Parizu \\\ profesor dr. Tichborne v Londonu, priporbAŠjo profesor dr. (Jebhanlt v Budimpešti in nedavno profesor dr. Rokitansky v Inomosta, profesor dr. Zeissel na Dunaj! in profesor dr. Sigi v Stuttgartu in druge medicinske kapacitete zaradi njegove bogate vsebine lithioim; posebno uspešno ko uporabna prj trdovratnih boleznih prebavi Inih organov in zapretji vodo ter se pred vsemi znanimi grenčicami posebno i/ti-diio priparoča. — Popiva se po vseh špecerijskih prodajalnicah in prodaluluiculi mlneralmh voda, kakor tudi skoraj v vseh lekarnah in drognerijah, vedno na novo natočena. — Prosi se, da se zahteva Izrecno Budimska Rak6ozy i213—1)
Lastniki: bratje Loser v Budapešti.
Izdatelj in odgovorni urednik: Iv a u Železni kar.
Lastnina in tisk -Narodno Tiskarne'
■
35