Leto VIII, štev. 22 Ljubljana, sreda 26. januarja 1927 Poitnlna oavšaflrana. Cena 2 Din д Izhaja ob 4. «jutraj. aa Stane mesečno Din as'—; za Inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica štev, 5/I Telefon štev. 7a, ponoči tudi štev. 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo : Ljubljana, Preiemora ulica *t. 5+. — Telefon št. 36. inseratnl oddelek s Ljubljana, Preier-nova ulica št. — Telefon St. 49a Podruînid: Maribor, Barvarska ulic. it i. — Celje, Aleksandrova ceata. Račun pri poStnem ček. zavoda : L|ub-јала št. 11.84a - Praha «slo 78.180. Wien, Nr. ios.S4(- Ljubljana, 25. januarja. Kar so slutili poznavalci mednarodnega klerikalizma, se je zgodilo. Potek sedanje vladne krize v Nemčiji je izvrsten poduk za tiste, ki še verujejo v možnost klerikalne načelnosti in so se dali slepiti od demokratičnih, socijal-nih in republikanskih gest takozvanib katoliških strank Komaj nekaj dni je minilo, odkar je glavni predstavnik klerikalizma v Nemčiji, centrum, г velikim glasom povdarjal svojo neomajno vernost republiki, weimarski ustavi in svojo so-cijalnost ter z ogorčenjem odbijal sleherno misel o kakšnem paktu z nem-ško-nacijonalno stranko, predstavnico monarhistične veleagrarske, težkoin-dustrijske, protestantovske reakcije. Isti dr. Marx, ki je bil pri predsedniških volitvah kandidat republikanske demokracije proti maršalu Hindenburgu in je pred par dnevi prosil pomoči pri so-cijalistih. sestavlja sedaj po Hinden-burgovem nalogu vlado meščanskih desničarskih strank. Najmočnejša skupina te nove Marxove vlade bodo baš nemški nacijonalci. Res je sicer, da je katoliški centrum izdelal nekakšen program za svoja pogajanja z nemškimi nacijonalci, v katerem se načelno povdarja vdanost republiki, ustavi, locarnski politiki in Društvu narodov. Tudi se v njem govori o socijalno-politični zakonodaji in o tem, da se mora zagotoviti dostop v državno brambo pravim, ustavover-nim sinovom naroda. Toda to so zgolj formule, ki jih je centrum izdelal bolj za svoje delavske volilce kot za kapitaliste okoli grofa Westarpa. Da je temu res tako. potrjuje dejstvo, da odločnost centrumaške deklaracije vedno bolj* peša. Pri prvi redakciji je še sodeloval vodja levega krila dr. Wirth. ki je že enkrat zapustil katoliški centrum radi njegove omahljivosti ln brez-načelnosti. V plenumu parlamentarnega kluba je izjava že izgubila precej svoje ostrine. Vladni program, kakršnega je izdelal Marx, pa je, komaj še sramežljiv spomin. Ce bi se morale posamezne točke smatrati resno, kako naj bi pogajanja med republikanskim, socijal-riim csntrumom in monarhističnimi in kapitalističnimi nacijonalci tako hitro napredovala? Sam dr. Marx je izjavil, da upa v ugoden izid svojih razgovorov in da stojimo pred vstopom nemških nacijonajlcev v vlado. Zaman se katoliški centrum izgovarja, da ni odstopil od svojih načel, marveč da so to storili nacijonalci. Vsakdo ve, da slednji na vso moč tišče v vlado in so za to ceno pripravljeni začasno pokoriti se tudi neljubim geslom. Saj so se njihovi ministri v kabinetu dr. Luthra tudi strinjali s politiko; ki je dovedla do locarnskih pogodb, takoj nato pa jih je stranka dezavuirala. Tudi sedaj bodo nacijonailci. če sprejmejo Marxov vladni program, tiščali figo v žepu. Glasilo njihovega radikalnega krila «Deutsche Zeitung» to kar odkrito priznava. Od vseh Marxovih točk smatrajo nacijonalci kot resno in obvezno samo tisto, ki govori o zahtevi po čim prejšnji in končnoveljavni izpraznitvi Porenja. V početku se seveda še ne bodo mogli protiviti formalnemu nadaljevanju locarnske politike, vsaj toliko časa ne, dokler bo prinašala koristi samo Nemčiji. Kadar bo napočil čas. bodo še itak vedno mogli pokazati svojo pravo barvo. Za sedaj pa jim gre predvsem za to, da se dokopljejo do oblasti in da se nemška notranja, so-cijalna in. gospodarska politika kroji po njihovem okusu. Zategadelj zahtevajo zase notranje ministrstvo, ki jim ga je Marx baje že obljubil. Sedaj polagoma prihaja na dan, zakaj so se nemški klerikalci tako brž prelevili iz strogih levičarjev v pohlevne desničarje. Po posredovanju iz Vatikana in na pritisk visoke duhovščine skušajo za svoj odstop od demokratičnih načel doseči nadomestek na cerkvenem polju. Z nemškimi nacijonalci se pogajajo o konkordatu z Vatikanom in o načrtu šolskega zakona, ki naj bi zagotovi! klerikalizmu vpliv na pro-ljudsko stranko, ki se diči kot pred-Ijudstvo stranko, ki se diči kot predstavnica liberalizma, strah pred možno kulturno reakcijo, če pride do uresničenja klerikalnih načrtov, bo našla glavno odgovornost baš ljudska stranka, ki je odklanjala podporo socialistov in z vsemi silami delovala za današnji desničarski kurz. Kriva pa je tudi socijalna demokracija sama. ki je iz strahu pred komunistično konkurenco, zrušila prejšnjo, kolikortoliko znosno vlado srednjih strank, v kateri so sedeli tudi demokratje. Razgnano komunistično zborovanje Osijek, 25. jan. n. Komunisti so hoteli včeraj prirediti v Vukovaru javen shod. Ko je pni govornik začel razpravljati o sovjetski Rusiji, je policijski komisar takoj razpustil shod. Delavci pa se niso hoteli raziti in so vzklikali Rusiji. Policija je pri» jela tri in jih takoj obsodila na 14 dni za» pora m na izgon iz Vukovara, Debata o zunanji politiki Minister ne da ekspozéja, ker se še ni «vživel v svoj resort»! Ostra kritika opozicije. Splošna zahteva po parlamentarni kontroli. Vlada noče o njej nič vedeti. Obračun s falzffikati poslanca Kulovca Beograd, 25. januarja, p. Za danes popoldne je bila sklicana seja plenuma finančnega odbora, ki bi imel razpravljati o budžetu ministrstva zunanjih poslov ter ministrstva notranjih del. Pred sejo je zaprosil minister dr. Nin-ko Perič predstavnike opozicije za sestanek, na katerem jim je izrazil svojo željo, naj sprejmejo na znanje njegovo odločitev, da ne poda ekspozeja o zu-nanje-političnem položaju na današnji seji, ker se še ni popolnoma vživel v svoj resor, ampak da bo storil to v plenumu Narodne skupščine ob priliki de-finitivne diskusije o budžetu. Opozicija je sicer protestirala, vendar ie njegov sklep vzela na znanje Seja finančnega odbora se je pričela ob 16.30. Pred prehodom na dnevni red je sporočil predsednik Radonjič. da je reduciranih v prometnem resoru 343 oseb in da je prihranjeno na osebnih in materijalnih Izdatkih 78,256.246 Din. Pred debato o budžetu ministrstva zunanjih del sporoča minister dr. Nin-ko Perič. da bo podal svoj ekspoze v plenumu Narodne skupščine in da bo govoril sedaj samo o budžetu. Pravi, da je budžet zelo reduciran. Osobje tega resora se ne more več reducirati. Na račun materijalnih čzdatkov je reducirano 800 tisoč dinarjev. Vlada predlaga nekatere manjše spremembe, med drugimi, da se ustanovi nov konzulat v Argentiniji. Diskusijo o budžetu je otvoril poslanec Smodej. ki napada bivšega ministra Ninčiča. da je kaznoval dva uradnika, ker sta dajala iz ministrstva zunanjih del zaupne akte nekemu poslancu SI S. (Gre za znane faizificirane prepise dr. Žerjavovega pisma, glede katerih bivši minister Kulovec še do danes ni upal vložiti tožbe radi očitka, da je lagal. Op. ur.) Poslanec Sečerov ostro kritizira zunanjo politiko, zahteva parlamentarni odbor za njeno kontrolo in parlamentarni odbor za kontrolo izdatkov dispo-zicijskega fonda. Naše ministrstvo je financiralo Ahmed bega Zogu. dokler je bil v izgnanstvu, on pa nas je kljub temu izdal in napravil pakt z Italijo proti nam. Poslanec Stankovlč iz grupe Ljube Jovanoviča zahteva, da se rešijo razna obmejna vprašanja z Madžarsko in Ru-mun|jo. Poslanec Demetrovič (SDS) smatra, da g. minister zunanjih del s tem da ne da ekspozeja dela isto kot predsednik vlade. t. j. beži od parlamenta. Gospod dr. Ninčič je priznal krah svoje politike, ko je podal svojo ostavko. Za to politiko pa ni bil kriv samo dr. Ninčič. temveč tudi g. Uzunovič in sploh cela vlada RR, ki pa je polom likvidirala na jako originalen način s tem. da je vrgla Ninčiča raz palubo. Vse drugo je ostalo pri starem. G. Uzunovič misli, da ni treba nikomur za to odgovarjati, zato pa šef druge vladne skupine gospod Radič neprestano govori o zunanji politiki na škodo države. A na škodo države je tudi, da po vseh velikih dogodkih prošlih dni ne spregovori besede o orientaciji naše zunanje politike. Mi nikakor ne smemo pustiti, da se upropašča oni veliki kapital, ki nam ga je izvojeval naš narod z velikimi žrtvami v pretekli vojni. Nato kritizira govornik organizacijo naših konzulatov in poslaništev v Egiptu in Južni Ameriki. Zahteva ustanovitev poslaništva za skandinavske države, od katerih kulturnih držav bi se mogli mnogokaj naučiti. Naše zunanje ministrstvo je izredno drago, njegovo delovanje pa je naravnost škodljivo. Dispozicijski fond je za našo kmetsko državo vse prevelik, od njega pa nimamo nič koristi. Zemljoradnik Joca Jovanovič je ugotovil, da nimamo dobrih odnošajev ne do Italije ne do A!ban:je in tudi ne do Grčije. Bolgarske. Madžarske. Francije in Anglije. V pogodbi z Italijo smo Prestolonasledniško vprašanje v Bolgariji Beograd, 25. jan. p. «Novosti» prinašajo vest, da so se začeli bolgarski politični kro. gi baviti z vprašanjem prisege kralja Bo» risa, ki je še ni položil in tudi s prestok* nasledstvom. Gotove politične skupine za» htevajo sedaj, naj kralj priseže na ustavo in naj se reši zadeva njegovega nasledstva. V to svrho ee v kratkem skliče veliko na» rodno sobranje. Čsl. dobrovoljci Briandu Pariz, 25. januarja (pa). Povodom deset» letnice proglasa zaveznikov so se stari če» škosiovaški vojni dobrovoljci zahvalili Bri. andu. ki je vključil v zavezniški program tudi obljubo glede neodvisnosti češkoslo» vaške države. strašno popustili in ji dali toliko konce-cij na škodo našega naroda, v zameno pa je naše razmerje s to državo tako napeto, da je že skoraj sovražno. Glavna razloga za naše neuspehe v zunanji politiki sta tajna diplomacpa in delovanje brez parlamentarne kontrole. Država se je obvezala materijalno, moralno in celo z ljudskimi žrtvami, parlament pa ne ve ničesar o tem. G. Jovanovič je potem kritiziral dispozicijski fond, ki nikakor ne odgovarja svoji nalogi. Naglašal je velik hrup. ki ga je zadnje čase povzročilo po vsem svetu vprašanje odgovornosti za svetovno vojno in so celo nas napadali. Zato se mora objaviti naša modra knjiga z dokumenti, ki naj ovržejo našo odgovornost. Posl. dr. Pivko o Kulovčevem falzffikatu Dr. Pivko je ppvzel besedo v osebni stvari, odgovarjajoč na izvajanja poslanca Smodeja, ki je rekel, da je zunanje ministrstvo odpustilo dva uradnika zaradi denuncijacij. To nikakor ni res. Iz arhiva zunanjega ministrstva sta bila ukradena dva dokumenta. Poslanec Smodej: prinašajo razgovor z dr. Korošcem in ga vprašujejo, ali je zadovoljen z izidom nedeljskih volitev. Dr. Korošec je diplomatično odgrv-voril, da govore številke mandatov. Glede ministrskega predsednika Uzunoviča in njegovih izjav o vstopu klerikalcev v vlado, je dejal, da so listi že prinesli pogoje SLS, ki 80 v glavnem točni. Dr. Korošec pa smatra, da vprašanje vstopa njegove stranke v vlado sedaj ni aktualno. SDS je dobita 102 mandata Pribičevic o porazu radikalov In pisje povdarja važnost porasta Beograd, 25. januarja p. Današnja »Reč« poroča, da je dobila samostojna demokratska stranka naslednje mandate pri volitvah v oblastne skupščine: Вабка oblast 3, beograjska 8, bitolj-ska 1, bihačka 3, vrbaska 5, dubrovač-ka 2, zagrebSka 3. ljubljanska 6. mariborska 6 moravska 1, osiieška 11, po-dunavska 3, primorska krajiška 31, ra-ška 1, sarajevska 1, splitska 7, srem-ska 8, travniška 1, tuzlanska 1. skupno 102 mandata. Med navedenimi niso všteti mandati iz Srbije, Bačke in Banata, kjer so nastopale liste SDS skupno i drugimi skupinami. Manjkajo pa tudi še defini-tivni rezultati iz nekaterih srezov. Beograd, 25 januarja r. Pri zadnjih skupščinskih volitvah so dobili radikali v Sre-mu nad 41.000 glasov, pri sedanjih volitvah pa kljnb silnemu terorju tamkajšnjega velikega župana samo 24.000, torej za 16.000 manj. Radičevci so dobili pri zadnjih volitvah kljub Obznani v Sremu 27.000, sedaj pa samo 15.000, dočim so samostojni demokrati porastli od 9000 na 12.500, čeprav niso več v vladi. V mandatih pà to razmerje nikakor ni zadosti Izraženo: radikali so dobili 20, radičevci 11, a samostojni demokrati saimo 6 mandatov. Beograd, 25. Januarja r. Vsé beograjsko časopisje na^laša porast glasov samostojnih demokratov pri volitvah v oblastne skupS8ne kot karakterističen simptom. Zlasti »Politika« povdarja, da so izšli iz volilnega boja samoštolfli demokrati močno ojačenL Karakteristično je, da celo radikalno »Vreme» v uvodniku opozarja na uspeh samostojnih demokratov na račun radičevcev, kar je zelo simptomatično" ln obenem radičevcev. Beograjsko časo-SDS. Zanimivi rezultati iz Srema tudi popolnoma logično. Beograd, 25. januarja r. Svetozar Prlbi-čevič navaja v razgovoru z novinarji sledeče karakteristične momente pri sedanjih volitvah: Radikali so popolnoma izgubili teren med Srbi v Vojvodini; našli so pribežališče sedsfj pri Madžarih in Nemcih. Radikali so biii strašno potolčeni v Bosni ln Hercegovini, posebno v Bosanski Krajini. V Dalmaciji so bili dobesedno razpolovljeni. Glede radičevcev je karakteristično, da je dobil Radič pri sedanjih volitvah komaj polovico dosedanjih glasov. Izguba g. Radiča ni sicer tolika v mandatih, kakor v kroglicah. Značilna sta poraza radikalov v Beogradu in klerikalcev v Ljubljani. Obe plemenski stranki sta doživeli poraz v svojih centrih, Radič pa je prenehal biti absolutni gospodar v Zagrebu. Dve demokratski krili imata sedaj v oblasti Beograd la Ljubljano. Za Radiča sta usodepolna dva poraza: V starem hrvatskem mestu Sisku ln v srezu Čabru, v katerem ni niti ene srbske h'še. Obe postojanki sta krepko v rokah samostojnih demokratov, ki so zmagali tudi v raznih drugih hrvatskih krajih, kakor v varaždinskem srezu, v Čakovcu in Prelogu in tako načeli Radičevo gospod-stvo v Hrvatskem Zagorju in Madjimurju. Pribičevič je ilustriral nato uspehe SDS po posameznih oblastih ia v posameznih mestih, naky je nadaljeval: Razume se, da bi bil rezultat še popolnoma drugačen, ako bi se izvršila protiposknšnja hi bi morali radikali in radičevci iz opozicije na Volitve. a Uzimovič, ki je jako zaljubljen v svoj uspeh, še ni šel nikdar v svojem življenju kot opozicijonalec na volitve. Dvomim, da bi bi! on tako dobre volje, ako bi izvedel jaz svobodne in <3ste volitve. Narodna skupščina se je zopet sestala Včerajšnja seja je bila zgolj formalnega značaja. Tudi za današnjo sejo ni nobenega stvarnega gradiva invalidskega zakona in predlog zakona o srednjih šolah. Med silnimi protesti opozicije je podaljšala vladna večina anketnemu odboru rok delovanja za 10 0 418 1.673 Maribor (levi bt) 415 L426 Murska Sobota 3.404 5345 Ptuj 793 2399 Sloveajrradec 162 873 Šmarje 784 L771 9.124 19.067 (- 9.943) PREGLED * SDS UffcUasaka oblast * 301 Mariborska oblast 4- 2.316 rh 2416 SLS Ljubljanska oblast — IJM5 Mariborska Oblast — 2.936 — 3571 Radičevci Ljubljanska oblast — 3319 Mariborska oblast — 9.915 ■ — 13,732 Politične beležke Klerikalne metode pri agitaciji Z dežele nam pišejo: Kakor vsakokrat pri volitvah so klerikalci uganjali po deželi toi tokrat nečtrveno agitacijo. Kdor je bfl-doslej Še mnenja, da je za klerikalce vera sveta stvar, se ie mogel prepričati, da je vera samo kler. agitacijsko sredstvo, ki se da obračati kakor že kaže. Politlkajoči podeželski župniki so na naravnost mojstrski načm spojili vero in klerikalno stranko to kadar je kazalo odnehati so popolnoma odnehali z vero v prid klerikalni stranki. V bližini Ljubljane je tik pred volitvami in na dan volitev hodil župnik od farana do fa-rana in naletel je seveda na demokrate, o katerih klerikalci navadno pišejo — verujejo itak ne — da so nasprotniki vere. In župnik jim je govoril in lih prepričeval: nič ni treba moliti, nI se treba postiti, ni treba hoditi k maši, kaj šele k spovedi, glavno je, da vržete kroglico v skrinjico SLS! To so metode predlnteranske dobe in spadajo v dobo »odpustkov»: Sobald das Geld in Kasten kllngt, die Sede in den Himrnel springt Saj se razumemo! Stvar je ta: Klerikalnim kolovodjem ie vse sveto ia Istočasno si upajo vse sveto podirati ia podreti Gre jiffl samo za doseg njihovih (Sijev in če je treba zatajiti najsvetejše, z lahko vestjo z-atžje, pa naj bi bila magari dogma sama. Seveda, ml smo pa brezverci in sicer samo zato, ker ne mečemo kroglice v klerikalne, škofovske skrinjice! Zatajili so ga Iz Celja nam pišejo: Združeni klerikalci in radikali so razposlali voHlcem tiskane pozive, da naj se volitev udeležijo, na katerih je podpisan za slovensko ljudsko stranko predsednik dr. Anton Ogrizek, za narodno radikalno stranko pa namesto predsednika Stenneckega dr. Goričan. Ne-popularnost predsednika Stermeckega je celo v klerikalnih in radikalnih vrstah tako velika, da sc se bali postaviti pod vabilo njegovo ime in so ga utajili ter podpisali namesto njega raje manj znanega dr. Goričan a. Pa tudi s slednjim nimajo sreče. Njegovi lastni volilci so že. pred volitvijo godrnjali, češ kakega človeka volijo, ki ne zna govoriti in ni v občinskem odboru vsa leta odprl ust! No. saj bodo te zadrege rešeni. ko pa mora odstopiti svoie mesto profesorju Cestniku, sam pa se pripravlja za župana in se v družbi svojih vernih že pusti danes nazivati »gospod župana Toda, gospod župan, medved 3e še v planini. Morda Je le bolj sigurno obdržati oblastni mandat? Zopet eden od radičevskih švindlov Pred volitvami v oblastne skupščine je bil eden od glavnih Radlčevih šlajerlev, da je treba reducirati vojsko ia da bo HSS poskrbela, da se črta pri proračunu ministrstva vojske in mornarice »saj ena mili" Jarda«, češ se'Iak ne more prenesti ogromnih bremen, ki se ma nalagajo za vojne Izdatke. Seveda je bilo vse to Radičevo govorjenje prazen švlndel, kar se je včeraj tudi promptno pokazalo, ko so radičevci strumno in disclp'inirano glasovali za 2350 milijonski vojni budžet Naravno je, da bodo sedaj, ko. so budžet sprejeli, radičevci znova tožili, knUka vojaška bremena nalaga država sel Jaku. Napoved splošne stavke na naših univerzah Zagreb, 23. januarja- n. Dijaki zagrebške tmiverae so izdali danes komuniké, v katerem pravijo: Ako se merodajni krogi ne pobrigajo pravočasno in ne prekličejo svoje odločitve glede medicincev, pride prav lahko do neljubih posledic, ker so dijaki pripravljeni, upreti se z vsemi sredstvi proti krivici, ki se jim godi. Na današnji konferenci, na kateri so bili zastopani vsi dija-Ski klubi brez razlike, eo manifestirali voljo dijaëhra, da se najodločneje zoperstavi poskusu vlade. V znak solidarnosti z medicin-ci proglašajo splošno stavko, ki naj traja toliko časa, dokler dijaki ne dosežejo uspeh. Romunski aeroplan pristal na * Hrvatskem Jaška, 25. jan. n. Dopoldne se je spustil na tla v bližini mesta rumunski aeroplan » kapitanoma Popescom in Jonescom. Letalo je prišlo iz Italije iz Vidma, v megli p«i je izgubilo smer. Ob 3. popoldne bi mora» lo pristati v Bukarešti Armijsko povelj» stvo v Zagrebu je takoj poslalo na pomoč letalskega poročnika Vasiča z več vojaki Rumunska letalca sta se popoldne odpelja* la v Zagreb in se javila armijskemu povelj» ništvu, zvečer pa sta se vrnila semkaj, da se pripravita za nadaljnl polet proti Ru» muni ji. Razvoj dogodkov na Kitajskem Berlin. 25. januarja, (be.) Angleška vlada Je izdala komunike, v katerem izjavlja, da angleške čete ne bodo branile kantonski armadi vbod v mesto Sanghaj. Angleške čete ne bodo rabile orožja toliko časa, dokler ne bodo napadene ali dokler ne bo nevarnosti za življenje angleških podanikov. London, 25. januarja, (lo.) Osmega febru arja se sestane parlament Vlada pripravlja sedaj vsebino kraljevega govora. Najvažnejši del prestobega govora se bo bavil g političnim položajem na Kitajskem. Ker se je že večji del ministrov vrnil na Angleško, se vrši v kratkem plenarna seja vlade. London, .25. januarja, (lo) Danes odide v Sanghaj gene rahli major John Duncan, ki je določen za poveljnika tamkajšnjih obramb nib čet Te čete so sestavljene iz divizije pehote, ki pa je začasno brez zadostne arti-Ijerije. Delhi 25. januarja, (be.) Od tu odidejo na Kitajsko štirje pehotni bataljoni 1a stet-nija strojnih pušk. Ugoden finančni položaj v Franciji Pariz, 25. јзпиагја. (pa) Pred finančno komisijo zbornice ie očrta i ministrski predsednik Ppincaré.finančni položaj v franc:;. Ko je prevzela njegova vlada finančno ministrstvo, ie razpolagala država pri francoski banki z miliionora frankov kredita. Vlada je pri t orni obupnem položaju tako; pričela z energično sanacijo državnin financ in s pomočjo zunanjih in notranjih posojil odvrnila preteči polom. Navzlic temu jc ostala vlada odločna nasprotnica vsake inflacije. Finančni poiožaj se je naglo boljšal tako da je lahko vlada že 3Û. septembra popolnoma vrnila Francoski banki dovoljene predujme. Vsled velikih nakupov deviz, v inozemstvu, se n: samo posrečila popolna vzpostavitev Morga novega fonda temveč se ie celo pomnožila. Vrhu tega poseduje državni zaklad dovoljeno količino deviz, d* v vsakem primeru odbije napad na francoski frank. Končno je Poincare dokazoval, da posojila, ki so bila izdana v Švici in na Nizozemskem, ne pomenjajo porasta državnih doigov, ker so državne železnice plačale državnemu zakladu z dohodki iz teh émisai vse predujme, katere :e dovolHa država železnicam vse od leta 193*1. Rusija se ne udeleži gospodarske konference v Ženevi Ženeva. 25. jan. d. Ruska vlada odklanja povabilo k udeležbi na mednarodni gospo» darski konferenc^ ki jc sklicana za 4. ma -ja. To je sporočila dne 19. t m. s posebno noto, čije ton je zelo oster. Nota veli, da določa nota Društva narodov od 22. de • cembra 1936 Ženevo kot kraj gos-podarskn' konference. V tem vidi ruska vlada jasno svrho, da se Rusija izključi od vsake mož-nosti sodelovanja. Zato ne more sovjetska vlada smatrati te note niti kot povabilo h konferenci in še manj. da bi mogla raa» pravljati o njenih predlogih ali imenovati svoje zastopnika Sklicanje španskega parlamenta Madrid, 25. jan. d. V kratkem izide de kret o sklicanju parlamenta, s katerim je kljub velikim oviram prodrl Primo de Rivera. Parlament bo imel veliko manj pra» vic, kakor je doslej napovedano. Na dan objave dekreta zapusti bivši ministrski predsednik Sanchenz Guerra Španijo v znak protesta in se namerava naseliti v Parizu, kjer bo objavil manifest ko pro. test proti kršitvi ustave, Id jo sankcionira kralj. Delal bo tudi proti diktatorju Riveri ir. celo proti monarhiji na Španskem. Pri otvoritvi parlamenta je računati z demon» stracijami. Zbornica bo imela dvakrat na teden plenarne seje. Baje otvori parlament kralj sam. Delavci bodo imeli.v tej zbora:« ci 44 poslancev. Konec vojaške kontrole nad Nemčijo Berlin, 25. januarja. Medzaveaniška vojaška kontrolna komisija v Berlinu je rvoje praktično delo končala s sklenitvijo določb o izgotavljanju in izvozu vojnega materijala. Ta komisija se dne 31. januarja odpokliče iz Berlina v smislu ženevskih dogovorov. O vojaških stvareh ee bo v bodoče veleposlanika konferenca direktno pogajala z nemško vlado. Voditelja italijanskih socijalistov zadela kap Rim, 25. januarja, o. Agentura Radio Na« z.onale poroča, da je bivšega voditelja ita» lijanskih socijalistov Filipa Turatija. Id je pobegnil v Francijo, zadela kap. Zdravniki so mu predpisali da ima odpotovati na jug. Turati je zato odpotoval v Charqmrancc, kjer ostane delj časa. Italijansko-rumunska trgovinska pogajanja Rim, 25. januarja, a Semkaj jc dospela rumunska delegacija za pogajanja z Italijo v svrho sklenitve trgovinske pogodbe. Njen načelnik je državni podtajnik Macolceco. vodja italijanske delegacije pa poslanec Suvich. (Lep Italijan! Ur.) Dopoldne-sta vc sestala načelnika obc-h delegacij in ac do« menila o pričetku in programu razprav. Posledica politične klofute Ženeva, 25. anuarja (be). Madžarski ne» vinar Justh, ki je oklofutal na lanskem za» sedanju Društva narodom grofa Bethlena, je bil obsojen na 24 dni zapora, 500 fraa» kov globe in na izgon za dobo desetih let iz Švice. Zaporno kazen je žc prestal v preiskovalnem zaporu. Izvoz nemških polfabrikatov Berlin, 25. januarja (be). Nemška narod» na industrija bo iz patrijotičaih razlogov sprejela dogovor med nemškimi delegati in medzave-zniško kontrolno komisijo slede izdelave in izvoza polfabrikatov. Usoda grškega pilota Sofija. 25. januarja (pa). Tukajšnji grild poslanik jc prejel od svoje vlade nalog. a*i intervenira v prilog grškemu pilotu, ki јл pristal v megli na bolgarskem ozemlju. Boi-gari so pilota takoj zaprli in zaplenili le« . talo. . . . Poljski židi proti Ben Hurju Bislystok, 25. januarja (pa). Židovske mase so napadle tukajšnji kino, v katerem se je predstavljal Ben Hur. Ranili, so rav, catdja in zažgale Elm, katerega jc preklel židovski rabin. Nov planet Pariz, 25. jan. (be) Na španski zvezdami so odkrili v ozvezdju Hidre nov planet, K • se popolnoma drugače giblje, kakor ostali doelej znani asteroidi. Mesto Volišče Oddanih glasov i. soc. 1L SLS.H8S Hemci Ш. SKS, JOS IV. SDS I 539 108 306 20 105 H 495 98 256 21 120 III 610 102 317 21 170 IV 616 106 278 23 209 v 536 210 224 15 87 VI 672 265 281 17 108 VII 463 194 186 10 73 VIII 531 253 174 9 95 IX 414 192 143 8 71 Skupaj • 4.876 1.528 2.165 144 1.038 L. 1925 5.310 898 1.204 624 806 "Neme 724 x<" d. 248 Srez Maribor — desni breg. Volišče Oddani glasovi t. SLS ti SOC. 111 SKS IV. SDS V. Sernot Д03 65 21 Činžat JO 4 3 Črešnjevec 211 118 43 21 . 27 2 Dogoše 212 101 91 4 15 1 Fram 222 95 47 53 27 0 Laporje 227 185 23 4 13 9 Lehen 41 15 9 0 11 6 Limbuš 219 43 123 7 45 1 Makole 287 264 1 14 5 3 ------ ■ 285 264 7 10 2 2 Pečke Pobrežje 379 82 216 9 70 2 Podova 152 94 8 30 18 2 Poljčane 291 194 40 5 48 4 Račje 165 76 15 23 50 1 Ruše 473 135 228 Г 103 2 Slivnica 279 191 27 17 42 2 Slovenska Bistrica 454 280 ч 8 115, 47 Spodnj3 Hoče 241 167 57 2 14 1 Spodnja Ložnica 162 139 2 1 5 15 Spodnja Polskava 159 74 21 23 32 9 Sv. Marjeta na Dravskem polju 198 67 5 j 18 2 Sv. Lovreoc na Pohorju 243 163 34 2 27 17 Studenci I. 277 42 200 11 20 4 Studenci IL 368 71 235 16 45 1 Studenice 223 172 9 8 31 3 Šmartno 95 72 2 16 4 1 Tezno 367 104 280 7 44 4 Tinje 150 129 2 3 3 13 Zgornja Polskava 116 76 4 28 7 1 Skupaj 6.599 3.478 1.671 417 882 151 L. 1925 7.666 3.636 831 1.753 599 102 Srez Maribor - fevi br es. Volišče « Oddam glasovi t. SLS n. Rad. Soc. lil. IV. SDS Cerkvenjak v Stov. goricah 604 504 10 5 85 Crmlenšak 173 158 1 0 14 Gočova 102 75 1 0 28 Jarenina 321 261 32 3 25 Kamnica 247 197 18 22 10 Krč ©vina 229 87 31 73 38 Lajtersberg 199 89 17 83 10 Nova cerkev 202 145 35 3 19 Selnica ob Dravi 276 135 59 71 11 Selnica ob Muri 235 212 1 5 17 Spodnja Sv. Kungota 106 77 5 5 19 Svečina 162 98 2 1 62 Sv. Ana 403 334 1 1 67 Sv. Barbara 288 243 19 1 25 Sv. Marjeta ob Pesnici 220 168 31 6 15 Sv. Trojica v Slov. goricah 297 212 10 6 69 Sv. Benedikt 371 332 0 1 38 Sv. Duh na Ostrem vrhu 104 37 32 1 34 Sv. Jakob 478 469 5 1 3 Sv. Jurij ob Pesnici 133 60 32 0 3 Sv. Jurij v Stav. goricah 475 452 1 3 19 Sv. Križ 168 142 3 0 23 Sv. Martin pri Vurbergu 256 214 15 3 24 Sv. Peter 309 168 23 15 3 Sv. Rupert 146 113 3 0 30 Št. Ilj 264 229 1 2 32 Sv. Lenart 309 193 2 7 107 Zgornja Sv. Kungota 192 102 25 2 63 Skupaj 7.170 5.506 415 320 929 L. 1925 &5Q5 5530 304 303 493 Mesto ■■ IJCa Volišče 1 š •«3 09 ■a « S M l. MRS, Ш in Remci 11. Soc. 111. Brnet IV. SDS I. 625 331 33 16 245 II. 610 37 5 233 335 Skupaj 1.235 666 70 21 478 L. 1925 1.246 251 123 10 392 Nemci 296 Srez Celje, okolica Volišče Oddan glasovi i. SLS 11 SKS HI I SjC. IV. Bernot V SDS VI. SKS Braslovče 355 226 49 4 5 64 7 Breg 572 395 10 34 18 108 7 Gabrje 467 168 10 150 35 88 16 Dobrna 311 291 2 11 2 4 1 Drami je 168 86 53 0 1 45 1 Frankolovo 173 137 17 1 1 16 1 Gomilsko 150 62 34 3 1 47 3 Griže 310 171 35 49 16 32 7 Kalobje 213 143 69 Nova cerkev 149 114 27 Petrovče 285 171 47 47 11 Polzela 304 263 31 Št. Jurij ob juž. žel. I. 124 68 40 Št. Jurij ob juž. žel H. 372 293 43 15 Št. Jurij ob Taboru 254 183 60 Sv. Lovrenc p. Prožinom 121 93 12 Sv. Pavel pri Preboldu 372 177 67 47 70 Sv. Peter ob Savinji 256 183 28 40 Škof j a vas 357 188 66 68 16 17 Šmartno v Rožni dolini 198 194 Teharje Velika Pirešica 290 176 40 54 15 318 294 Vojnik 201 152 13 25 Vransko 361 252 38 66 Žalec 355 135 181 24 Št. Rupert 251 221 28 Motnik 70 51 11 Špitalič 83 67 14 0 Trojane L'. 1925 241 216 12 Skupaj 7.699 8.555 5.170 5.510 928 466 464 580 264 795 940 Srez Ptuj. o 78 519 S > ] II Ш IV Vol šče ™ o 43 tn ■o « O "Sc SLS Soc. SDS SKS Breg 293 166 82 33 12 Cirkovce 247 205 3 13 26 Dornava 267 221 22 8 16 Gradišče .71 •22 0 38 11 Jiršovci 197 177 8 6 6 Krčevina 218 150 18 46 4 Leskovec 275 195 1 11 68 Nova cerkev 193 109 30 34 20 Polenšak 106 93 3 8 2 Ptuj I 220 63 57 97 3 Ptuj II 189 53 55 76 5 Ptujska gora 234 158 7 23 46 Ragoznica 278 183 69 24 2 Sela 181 108 10 20 43 Sv. Bolfenk 59 26 5 21 7 Sv. Barbara v Halozah 198 91 12 52 43 Sv. Marjeta niže Ptuja 341 304 21 14 2 Sv. Andraž v Slov. goricah 240 210 2 12 16 Sv. Lovrenc na Dravskem polju 258 161 2 15 80 Sv. Lovrenc v Slov. goricah 308 274 9 5 20 Sv. Marko 679 588 18 65 8 Sv. Urban 123 105 6 4 8 Št Vid » 147 56 1 39 51 Trnovska vas 171 152 2 11 6 Vurberg 238 226 5 7 0 Za vrč 213 198 2 11 2 Zlatoličje 345 225 27 7 86 Brebrovnik 208 181 2 25 0 Hardek 187 164 5 12 6 Ormož 310 150 16 128 16' Savci 254 215 1 37 1 Središče 457 189 3 178 87 Svetinje 277 192 4 79 2 Sv. Lenart pri Veliki Nedelji 333 289 6 33 5 Sv. Miklavž 199 155 7 32 5 Sv. Bolfenk pri Središču 242 166 3 22 51 Sv. Tomaž 229 197 2 28 2 Velika Nedelja 367 287 4 52 24 Skupaj 9.352 6.704 530 1.326 792 Oblasti, srezi in mandati V 33 oblastih s 429 volilnimi edinlcaml i« izvoljenih 1207 poslancev. Slovenija z Medjimuiiem in Kastvom. 1.) Ljubljanska oblast s Kastvom 13 sre-zov in 2 mesti, 53 mandatov. 2.) Mariborska oblast z Medjimurjem, H. srezov in 2 mesta, 64 mandatov. Skupno ima Slovenija v dveh oblastnih skupščinah 27 srezov in 4 mesta, 117 mandatov. Hrvatska in Slavonija. o.) Primorsko-kraiiška oblast 24 srezov in 3 mesta, 62 mandatov. 4.) Zagrebška oblast 20 srezov in 4 mesta, 80 mandatov. 5.) Osješka oblast. 19 srezov in 6 mest, 77 mandatov. 6.) Sremska oblast 10 srezov in 6 mest, 40 mandatov. Skupno v štirih oblastnih skupščinah 73 srezov in 19 mest. 259 mandatov. Srbija ta Vojvodina. 7.) Bačka oblast, 9 srezov in 3 mesti, 59 mandatov (vsi iz Vojvodine). 8.) Beograjska oblast 13 srezov in 6 mest 76 mandatov (od tega 59 iz Vojvodine). 9.) Podonavska oblast 10 srezov in 3 mesta, 38 mandatov (18 iz Vojvodine). 10.) Podrinjska oblast. 6 srezov ln 1 mesto, 18 mandatov. 11.) Valjevska oblast 5 srezov. 1 mesto, 13 mandatov. 12.) Šumadiiska oblast, 7 srezov in 1 mesto, 26 mandatov. 13.) Moravska oblast, 6 srezov in 1 mesto, 9 mandatov. 14.) PožarevaSka oblast, 10 srezov in 1 mesto, 22 mandatov. 15.) Timoška oblast, 9 srezov in 2 mesti. 25 mandatov. 16.) Niška oblast, 11 srezov in 3 mesta, 43 mandatov. 17.) Vranska oblast, 7 srezov in 2 mesti, 25 mandatov. 18.) Kosovska oblast, 12 srezov in 3 mesta, 37 mandatov. 19.) Skopijanska oblast, 9 srezov in 4 mesta, 34 mandatov. 20.) Bregalniška oblast, 6 srezov in 1 mesto, 11 mandatov. 21.) Bitoljska oblast, 14 srezov in 6 mest 37 mandatov. 22.) Raška oblast, 11 srezov m 3 mesta, 27 mandatov. 23.) Užiška oblast, 13 srezov in 1 mesto, 21 mandatov. 24.) Krirševačka oblast 5 srezov in 1 raesto, 16 mandatov. Skupno ima Srbija z Vojvodino v 18 oblastih 163 srezov in 43 mest, 5447 mandatov—od tega v sami Vojvodini 3 oblasti, 24 srezov in 10 mest s 136 mandati. Črna gora z Boko Kotorsko tvori 25.) Zetsko oblast s 13 stezi in 4 mesti, 33 mandatov. Dalmacija s Krkom. 26.) Splitska oblast s Krkom 10 srezov ln 3 mesta, 49 mandatov. 27.) Duhovniška oblast 5 srezov in 2 mesti, 12 mandatov. Skupno ima Dalmacija v dveh oblastih 15 srezov, 5 mest in 61 mandatov. Bosna in Hercegovina. 28.) Tuzlanska oblast, 10 sTezov in 3 mesta, 42 mandatov. 29.) Sarajevska oblast. 7 srezov in 1 mesto, 29 mandatov. 30.) Mostarska oblast, 9 srezov in 2 mesti, 26 mandatov. 31.) Travniška oblast, 10 srezov in 2 mesti, 28 mandatov. 32.) Vrbaska oblast, 9 srezov in 3 mesta, 43 mandatov. 33.) Bihačka oblast, 6 srezov in 1 mesto, 22 mandatov. Skupno ima Bosna in Hercegovina v 6 oblastih 51 srezov in 12 mest s 190 mandati. V celi kraljevini je 33 oblasti in 87 mest, odnosno v celoti 429 volilnih edinic, ki volijo 1207 mandatov. Povprečno torej pride na eno oblast 10 do 11 sreaov in 2 ali 3 mesta s 36 do 37 mandati. Največje eo oblastne skupščine: zagrebška (80 mandatov), beograjska (76) in osijeSka (77), najmanjše pa bregalniška (11), dubrovniška (12) in valjevska (13). Ustava ter zakon o oblastni in srezki samoupravi določata, da po 10.000 volilcev zastopa 1 oblastni poslanec. Pri sedanjih volitvah v oblastne skupščine je služila za podlago 6tatistika prebivalstva iz I. 1921. Ker je tedaj bilo v kraljevini SHS 12,712.789 prebivalcev, bi morale vse oblastne skupščine imeti 1271 mandatov. Toda previški nad 10 tisoči v posameznih srezih, manjši od 5000, za katere se ne računa mandat, so presegli svote od 5000 dalje, ki dobijo mandat in je vseh oblastnih mandatov v državi samo 1207. Po Številu poslancev Narodne skupščine (315), kjer 40.000 prebivalcev ima po enega poslanca, bi moral« biti mandatov v oblastnih skupščinah štirikrat toliko, torej 1260. Sledi, da ee razdeli v oblastnih skupščinah nekoliko manj mandatov, kakor bi to zahtevalo razmerje 1 pr> ti 4 kot relacija skupščinskih mandatov napram oblastnim. Tudi iz tega je razviden velik napredek SDS, ki jé dobila daleko več oblastnih mandatov, kakor iznaša če tvora o število njenih poslancev v Narodni skupščini. Ker ima SDS v celoti 102 oblastna mandata, izmed katerih posamezni zastopajo po 10 tisoč prebivalcev, znači, da za SDS stoji okroglo pol milijona dnš. DIVJI LOVEC Srez Šmarle pri Jelšah. Volišče Oddani glasovi L SLS U. SKS Ш SDS IV. Soc. V. Brat Buče 169 149 15 3 0 2 Dobje 220 214 4 i 0 i Koprivnica 64 33 15 16 0 0 Kostrivnica 212 199 10 2 0 1 Kozje 223 132 58 27 1 5 Križe 68 54 11 3 0 0 Loka pri Žusmu 140 105 22 12 0 1 Mestinje 290 172 79 35 1 3 FilStanj 234 136 91 3 3 1 Podčetrtek 156 94 12 48 1 1 Podsreda 117 70 22 23 0 2 Ponikva 249 191 12 37 7 2 Prevorje 127 79 46 1 0 1 Rogaška Slatina 252 123 38 66 23 2 Rogatec 271 123 45 97 5 5 Sedlarjevo 120 63 54 3 0 0 Slivnica 131 59 32 38 0 2 Sv. Ema 311 249 20 35 4 3 Sv. Florijan 162 84 3 72 1 2 Sv. Križ pri Slatini 323 230 55 25 11 2 Sv. Peter pod Sv. gorami 291 120 66 93 1 U Sv. Stefan 109 95 3 11 0 0 St Vid pri Planini 203 184 17 5 0 0 Št. Vid pri Grobelnem 102 85 2 14 l 0 Šmarje I. 121 72 1 47 1 0 Šmarje II. 356 280 42 29 2 3 Žetale 254 154 8 89 1 2 Stoprce * 114 110 I 2 0 1 Skupaj 5.389 3.656 784 837 63 49 L. 1925 6.827 4.138 1.747 557 72 31 Srez Liutomer. Volišče li 13 ra O "5 SLS S v. Soc. Apače 173 140 28 0 5 0 Cezanjevci 226 183 8 3 31 1 Cven 239 159 51 19 8 2 Drobtinci 73 58 12 0 3 0 Gornja Radgona 429 328 17 5 71 8 Ivanjci 390 320 32 2 35 1 Ključarovci 288 205 Î5 2 42 4 Ljutomer 285 119 41 5 i os 15 Mala Nedelja 369 213 118 5 32 1 Murščak 216 187 15 6 8 0 Okoelavci 151 116 31 l 2 1 Orehovci 244 163 48 3 29 1 Plitvički vrh 235 208 14 4 9 0 Presika 276 241 10 8 12 5 Radenci 317 245 32 4 34 2 Stara cesta 121 92 3 2 23 1 Stara Nova vas 224 180 16 6 21 1 Videm 476 380 70 4 21 I Vržej 300 166 23 7 103 1 Skupaj 5.032 3.703 604 86 594 45 L. 1925 5.839 3.723 400 561 51 Srez Prelog Volišče — ^ 5 « •o ш -t HPS Ц HSS Ш SDS ,V NRS Domašinec 452 35 344 62 U Dekanovec 395 93 245 54 3 Dol Dubrava I. 330 7 288 30 5 Dol. Dubrava II. 282 7 241 31 3 Dol. Vidovec 345 13 227 104 1 Draškovec 377 U 299 64 3 Goričan I. 309 91 119 94 5 Goričan II. 295 72 127 89 7 Hodošan 379 27 248 99 5 Kotoriba L 258 108 124 18 8 Kotoriba II. 185 78 95 9 3 Kraljevac 483 119 280 75 9 Legrad 368 3 279 80 6 Mala Subotica 555 55 ' 372 120 8 Paovec 507 115 318 70 4 Prelog I. 349 115 117 89 28 Prelog II. 330 95 159 50 26 Sv. Juraj u Trnjti 341 42 255 39 5 Sv. Marije 287 51 135 98 3 D. Mihaljevac 193 10 139 44 0 Skopaj 7.020 1.147 4311 1329 143 9.001 480 1.998 E. 19» Srez Konjice Volišče > 1 3 i. II 1IL IV o " SLS SKS Soc SDS Cadram 350 271 1 42 36 Hudina, hiša št 38 121 100 18 0 3 KebeU 123 119 2 0 2 Konjice I 318 250 19 35 14 Konjice II 292 198 8 22 64 Loče 309 241 20 22 26 Prihova 261 247 5 4 5 Stranice 78 47 23 1 7 Sv. Kunigunda 157 151 1 3 2 Sv. Jernej 157 120 14 13 10 Spitalič 171 137 8 4 22 Vitanje 247 191 35 , o 21 Zreče 194 147 5 15 27 Skupaj L. 1925 2.778 2.219 159 161 239 3.425 2239 237 120 334 Srez Slovenisradec Volišče jc c > ee c "o V) ■o ra O tu l SLS 11. SOC. 1IL SKS IV SDS Pameče 127 166 4 0 7 Podgorje 188 124 17 5 42 Razbor 103 87 3 0 13 Slovenjgradec 331 217 12 12 90 Stari trg 223 195 6 3 19 Sv. Andraž pri Velenju 165 154 3 0 8 Sv. Vid nad Valdekom 78 43 1 32 2 St. Ih nad Velenjem 182 145 28 1 8 St llj poj Turjakom 338 222 87 20 9 St. Janž na Vinski gori 123 103 10 9 1 Št Janž pri Dravogradu 224 178 42 2 2 Skale 280 157 115 2 6 Šmartno pri Slovenjgradcu 212 172 23 9 8 Šoštanj 544 275 5 111 Topolščlca . 208 127 45 27 9 Velenje 478 ■267 169 4 38 Sv. Florijan 131 98 0 31 2 Skupaj 3.935 2.680 71S 162 375 L. 1925 6.584 3.584 620 850 586 Sre? Cakovec S tv.i v Vil volišče oddanih i HSS ii. HPS dl NRS iv SDS Udruž trg. 1 vi. Sov. Nikt- čev yl 'SO OOlt Klub Belica 675 594 20 2 55 1 3 0 Cakovec trg L 366 57 16 18 136 112 26 1 Cakovec trg II 381 79 10 7 110 148 21 6 Cakovec 485 307 9 9 123 27 6 3 Pustakovac 445 337 5 5 59 34 4 1 Macinec 398 53 53 1 286 5 0 0 Gor. Mihaljevac 383 256 V i 5 0 4 Mursko Središče 344 105 57 16 81 50 31 4 Selnica 372 237 80 11 30 9 i 4 Nedelišče 591 283 78 5 154 50 0 21 Podturen 313 221 4 3 70 13 1 1 Sivica 212 150 4 2 52 3 0 1 Strahomirfec 269 66 0 6 126 67 3 1 Sv. Juraj na Bregu 457 311 66 14 61 4 1 0 Sv. Martin na Muri 538 310 85 12 108 14 0 9 Strigova 502 340 93 13 43 10 1 2 Safarsko 509 384 75 5 31 5 1 8 Vratišinec I. 321 97 61 3 144 11 3 2 Vratišenec П. 241 151 63 4 19 4 0 0 Skupaj L. 1925 7802 9600 4338 816 139 741 1766 572 1852 102 68 20 Srez Dol na Lendava. Volišče S » 1 S SLS li. HSS Ul SKS IV. SDS V NRS Beltinci 620 508 60 3 47 2 Bogojina 530 504 9 8 9 0 Bratonci 449 412 3 10 21 3 Čentiba 521 46 385 4 79 7 Crensovci 878 803 18 4 27 26 Dobrovnik 380 24 69 1 253 33 Dolnja Lendava 391 46 280 11 48 6 Gabrje 547 139 353 2 45 8 Gomil ica 372 «j*to 9 5 8 2 Kobilje 220 74 44 12 77 13 Odranci 479 423 8 2 44 2 Turnišče 504 426 56 13 7 3 Velika Polana 354 319 14 7 U 3 Skupaj 6245 4.072 1.308 82 676 108 C. 1925 7.152 3.668 2.064 16 551 200 Iz centralne volilne pisarni SDS Zmaga v Ljubljani je nad vse lepa in častna. Napredovali smo v številu kljub temu, da je bila udeležba slabša, dočim so nasprotniki padli prav občutno. Toda vseeno smo ugotovili, da bi bila naša zmaga lahko še mnogo lepša in večja. Veste, koliko naprednjakov ni šlo volit? Naravnost presenetljivo število: 2714! Kako veličastna bi bila zmaga, ako bi se bil udeleži! volitev vsak na-prednjak! Skoro 7000 glasov bi bil naštel Napredni blok! In ali ni škoda tistih glasov, ki so padli v skrinjico takozvanih radikalov ali celo radičeveev? Skoro 700 naprednih orlasov ie šlo v izgubo tudi tu! Po naših računih v Ljubljani ni več klerikalnih glasov, kakor 2500 do 2600. Nad 700 glasov je še vedno dobila niih lista od komunistov vsled česar je bil izvoljen g. Rojina. dočim je g. Sedej propadel. Zares tragikomični rezultat politične nerazsodnosti Nas pa uče te volitve da more Ljubljani škoditi samo cepljenje in malo-dušnost. Napredni blok mora vsled tega postati v Ljubljani podla ea za združenje vseh resnično naprednih sil! Nekdaj in danes Celle 35. januarja Med imeni, na katera je padla v nedeljo sramota sodelovanja z Nemci proti narodnim ljudem, čltamo tudi ono dr Gvidona Serneca. ki je v svojem prejšnjem življenju nastopal vedno skrajno nacijonalno. in ki so mu vsi drugi narodni ljudje bili premalo nacljonalni, dokler ni iz osebnih razlogov prestopil v rad'kalno stranko in pregovoril svojega starega častitljivega očeta, pokojnega dr. Josipa Serneca, da je šel tudi on v radikale. To je isti dr Gvidon Sernec. ki smo ga bili vajeni videti ob slavnostnih prilikah v sokolski srajci, isti dr. Sernec, katerega sestro je ob priliki po-seta Cehov v Cellu opljuval na cesti Nemec dr Evgen Negri. V nedeljo Je dr Gvidon Sernec z onimi, s katerimi se je bojeval njegov oče cek> življenje, polagaj roko v isto skrinjico Istočasno z njim se je postavil v vrsto z Nemci tudi nekdanji starosta Celjskega Sokola in sedanji predsednik Celjske posojilnice d. d. dr Josip Vrečko, zet odličnega larodnjaka Kapusa in zavedne narodne žene gospe Albine Kapu-sove, ki smo ga bili tudi vaieni ceniti kot narodnega moža. dokler ni zašel, potem ko le svoje Javno delovanje ie davno zaključil, med slovenske radikale Spominjamo se, kako je dr Josip Vrečko vodil pravdo proti »Deutsche Wacht«. ki ga ie napadla kot nacijonalnega Slovenca, ramo ob rami z dr. Dečkom in dr Hrašovcetn Spominjamo se. kako je prvi prijel za stol in ga dvignil, ko je grozilo, da bodo Nemd nb posetu Cehov v Celju vdrli v Narodni dom. ter ie vabil druge, da naj storilo Isto te se postavijo proti Nemcem. Spominjamo se. kako smo ga slišali na banketu ob vsesokol-skem zletu v Celju govoriti o potrebi skrajne izvedbe gesla »Svoji k svoliro« To je bilo seveda davno pred vojno, ko smo bili še dan za dnevom napadeni za vsako slovensko besedo od istih celjskih Nemcev in lažlnemcev. s katerimi se sedaj vežejo zaslepljene! Nek Janji veliki liberalec in ul-tranarodnjak dr Dragotin Vrečko je pri-hitel s svojo kroglico и klerlkalno-nemško skrinjico. Indirektno so podprli to zvezo ravnatelj Smertnik, dolgoletni sokolski delavec, nadalje sokolsk' župni načelnik Jerin in dru-ki so raje videli zmagati klerikalce in Nemce, kot da bi oddali svol glas zasov-raženlm demokratom DIVJI LOVEC Slovenske občine, pozor pred izseljenci iz Nemčije! V zadnjem času se obrača mnogo* občin v Porenju, kjer živijo naši izsellenci-rudar-li, na njihove domovinske občine v Sloveniji, da bi prevzele uboge slovenske rudar-le, ki več ne morejo delati v svojo nadaljno oskrbo Nemške občine obljubljajo da plačajo tem rudarjem in njihovim rodbinam pot do jugoslovenske meje. t J. do Špilja ali Beljaka. Naše občine navadno na to pristanejo in čim zazna ?a to nemška vlada, jih začne izganjati iz dežele. Prizadetih se ne vpraša, ali hočejo iti prostovoljno ali ne. Ce nočejo iti. jih brezobzirno izženejo s pomočjo policije Ko pa so enkrat zunaj izven mej Nemčije, le nemška država po tam veljavnih zakonih oproščena plačevanja raznih pokojnin, starostnih in invalidnih rent našim ljudem v inozemstvu Tamkajšnji zakon namreč državi zabranjuje plačevati tujim državljanom, ki sanujejo izven njenih mej, kakršnekoli rente aH pokojnine Ker smo bili z neke strani na to opozorjeni, svetujemo našim občinam, naj bodo v bodoče v tem oziru skrajno previdne in nai take prošnje, ki jim prihajajo od nemških občin, kratkomalo odklanjajo Izjeme bi bile dopustne le v slučajih, če dotlčne družine v Izselitev v Jomovinsko občine same privolijo. Ker pa v večini slučajev ni tako, skuša nemška država, da se tujih za delo nesposobnih državljanov na tak način od-križa, da II potem ni treba tem revežem plačevati raznih rent in pokojnin v tujino, t i. k nam. v njihovo domovino Kaboo „lian Raster ' nova- pošiljatev svežega blaga » najfinejših kvalitetah prispela. k LJUBLJANSKI DtfOR lel. 3a7 ino LIL DAGOVER, CONRAD VEIDT, EMIL JANN1NGS, LILIAN HALL-DAVIS, GEORG ALEKSANDER. v sijajni «UFA» komediji: Velik zabavni uspeh „Ufa" velefilma LJUBA V JE SLEPA Ceorad Veidt, prvič v komični vlogi t Conrad Veidt... pomislite kot prevarani ljubavniki Oglejte si gaj Danes ob: 41. pol fit, pol 8. in 9. uri. Preskrb.te si vstopnice v pcedprodaji od 3. ure pop. daijel Srez Murska Sobota. Volišče 5 > = O *o « S* i. SLS IL HSS Ш. SKS IV SDS V. NRS VI. Zagorski Bodonci 493 38 401 8 43 3 0 Cankova 385 238 80 9 56 1 i Domanjšovci 173 4 58 83 19 7 2 Fokovci 468 41 351 15 60 1 0 Gederovci 226 158 24 11 30 3 0 Gornja Lendava 420 243 51 24 94 5 3 Gornji Petrovci 502 47 63 83 305 3 1 Krog 459 406 U 3 34 5 0 Kupšinci 296 133 87 14 59 2 1 Kančovci 162 34 114 2 10 1 1 Križevci 344 3 191 12 133 4 1 Kruplivnik 331 100 195? 27 7 2 0 Kuzdoblanje 402 181 17 88 101 5 10 Markovci 238 144 7 27 55 2 3 Martjanci 383 166 171 14 29 2 1 Moščanci 196 14 162 11 3 5 1 Murska Sobota 433 130 146 27 98 28 4 Pertoča 400 251 49 21 66 8 5 Pečarovci 335 143 152 21 J7 1 1 Predanovci 252 15 110 46 79 I 1 Pucinci 264 26 124 28 82 4 0 Sv Jurij I 113 45 9 7 48 3 1 Sv. Jurij II 396 171 79 20 120 3 3 Šalovci 284 33 87 33 177 14 • 0 Tišina 297 227 17 14 39 0 0 Skupaj 8.252 2.991 2.756 648 1.704 113 40 L. 1925 10.186 2.622 4.385 22 948 58 47 Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Sreda, 26.: «Ugrabljene Sabinke». B. Četrtek. 27.: Zaprto. Petek. 28.: «Pri lepi krčmarici». D. Sobota, 29.: «Slabe vest». Delavska pred« stava po znižanih cenah. Izv. Ljubljanska opera Sreda, 26.: »Figarova svatba«. C. Četrtek. 27.- Zaprto. Petek, 28.: «Ples v maskah». E. Mariborsko gledališče Sreda, 26.: «Aimée». A. Kuponi. Četrtek. 27.: Zaprto._ Eazstava Bore StefanovWa v Beograda. V nedeljo se je otvorila v Beogradu slikarska razstava Bore Stefenoviča. Slikar je predvsem dober krajinar, ki ljubi mračne tone in barve Izšel je iz impresijonizma. Med srbskimi starejšimi slikarji pokazuje Bora Štefanovi« v zadnjih letih največji ua-predek. Njegova razstava v salonu cCvijeta Zuzorič» obsega 50 slik. Konrert «Muzičkog društva, v Beogradu. Pod vodstvom dirigenta Pere Krstida je priredilo beograjsko cMuzičko društvo» te dni svoj simfonični koncert. Na programu so bile kompozicije skladateljev Joksimoviča, Pau-novida in Kretiča ter Beethovnova «Eroiea». Ofl domačih skladateljev so se izvajala naslednja dela: Krstičeva «Patetična uvertura», Paunoviéev «Preludij in fuga» ter Jok-gimovičeva «Kosovska carica» Zagrebška filharmonija je imela v nedeljo. 23. januarja svojo šesto letošnjo glasbeno matinejo, na kateri se je izvajala Beethov nova «Peta» in Berliozova «Fantastična» simfonija. Orkester je vodil znani in priznani kapelnik Milan Sachs, ki je obe deli podal monumentalno in izčrpno. Petindvajsptletnica odrskega delovanja Pavla Rasberserja. V kratkem bo slavil 25 letnico svojega delovanja igralec in režiser mariborskega gledališča gosp. Pavel Rasber-ger. Jubilant deluje v Mariboru že od pre vrata sem in nastopa večinoma kot karak-terni igralec, ki je imel zlasti v nekaterih komedijah lepe uspehe. Sodeluje tudi v operetah. Lani je izdal knjižico «Humor na odru», ki vsebuje razne komične speve in je posebno priljubljena pri podeželskih dile-tantih. Gosp. Rasberger je deloval dolga leta tudi na ljubljanskem odru V Mariboru se bo proslavila njegova 251etnica s Straus-sovo opereto «Cigan — baron». Literarni večer Antona Podberška se je vršil snoči ob precejšnji udeležbi omladine in literatov v Mestnem domu Predavatelj je prebral tri eseje: V prvem je razmotri-val vprašanje, kaj je bistvo slovenske narodne duše in odgovoril, človečnost, njen izraz pa je umetnost V drugem je kritiziral najnovejše literarne pokret e med om lad ino in označil kol pozitivno smer «Kritiko», v tretjem pa se je dotaknil slovenskega gle dališkega vprašanja in povdaril potrebo enovitejšega repertoarja. Predavanje je našlo med poslušalci živahen odziv in zadelo tudi na ostro kritiko ter se je vršila pozneje daljša debata. Literarni večer » Hovem Sadn. V torek, dne 25. januarja se je vršil v Novem Sadu literarni večer, na katerem so čitall svoje proizvode člani PEN-kluba iz Beograda Recitirali so: Desanka Makslmoviéeva, Gustav Krklec, Todor Manojlovid. Sibe Mlličič in M Kamošin. 75letniea smrti Jana Kolarja Včeraj je preteklo 76 let, kar je umrl sloviti pesnik Jan Kolar, čigar «Slavy dcera» je imela ve lik vpliv tudi na slovensko romantiko, zlasti na Stanka Vraza in njegov ilirski krog. Slo vak Kolar spada med največje narodne bu-ditelje zapadnih Slovanov in ie eden izmed velikih prerokov slovanske vzajemnosti. Zadnji* v teioni cVefni mlarienit». V torek, 25. t. m ee uprizori zadnjič v tej ee zoni na mariborskem odru zabavna veseloigra «Večni mladenič» z gostom Danilom \ naslovni ulogi. na kar še posebej opozarjamo cenj. občinstvo. Sokol Sokol Moste vabi vse članstvo in narodno občinstvo na izredni občni zbor, ki bo v četrtek 27. t m. ob 8. zvečer v telovadnici na Selu. Ker je občni zbor «klicen predvsem zato. da razniotrimo, al' naj društvo obstoja še nadalje In kako nai si obstoj ca-sigura, prosimo vse zevedno narodno občinstvo, da se občnega zbora udeleži Zdravo I 187 Sokolftbo društvo v Ljutomera ima svoj letni občni zbor v nedeljo, dne 80. januarja ob 2. popoldne v veliki dvorani Sokolske-ga doma. — Udeležba obvezna. Vremensko noročilo Meteorološki zavod т Ljubljani, 25. januarja 1927. Višina barometra 308.8 m Kraj Cas Barom. femoer. Rel masa v % Sm r vetra m br'ina v m Oblac-•uSl 0-10 Vrsta padavini ot» opazonniu v mm do 1 ure vam» j 72 1 89 WSW 13 11 iiegla Lnib jas.a . -1 i. 14-1' -3-8 84 SW 05 1J megla d/ОГеС) ) 14. 772 7 02 78 SW 05 9 n 773 5 t. vi 80 NNE 03 10 Maribor . 5. 77 0 — 20 9 NW 15 10 meela Zag'eb . i 7 m -6 10 92 S 13 10 03 b ograd . 8. '7П-С 00 96 NE 3 10 snee 0.7 Saiajevu . i. 7/04 00 98 mirno 10 sneg 3.0 4k r>l|t . >'68 9 -i 0 97 mirno 10 Duorovnik / 64-4 60 8 NE 3 5 S nt . . /. 671 30 55 NE 13 10 megls Praha . . ■ • r 721 -5 0 - mirno 10 Solnce vzhaja ob 7.28, zahaja ob 16.57; mesec vzhaja ob 10.41, zahaja ob 11.0: Naivišia temperatura danes » Ljubljani 06 najnižja - S t Povprečni barometer danes » Ljubljani v>š a 56 mm ko« včeraj. Dunajska vremenska napoved za sredo:: P,res posebnih padavin, v vzhodnih krajih nekoliko hladneje. Tržaška vremenska napoved « srede: Lahni vetrovi s rasnih (trasi; nebo večinoma jasno; temperatura od 2 do 7 stopinj; morje mirne. Domače vesti ♦ Slobodan Jovanovič — časten član. Zagrebška univerza je izvolila g. Sloboda-na Jovanoviča, profesorja državnega prava na beograjski univerzi za častnega člana ♦ Pogodnosti glede vožnje na državnih železnicah. »Službene Novine« z dne 22. t m. objavljajo pravilnik o pogodnostih glede vožnje na državnih železnicah in ladjah v državni eksploataciji. Novi pravilnik ie z dnevom objave v »Službenih No-vinah« stopil v veljavo. Doslej izdane karte ostanejo veljavne do roka, ki je v njih določen. ♦ Švicarsko poslaništvo v Beogradu obsega od 1. januarja 1927 teritorij Srbije, Črne gore, Macedonije. Vorvodine in Sre-ma. Švicarski konzulat v Zagrebu pa obsega od 1. ianuarja 1927 teritorij Hrvaške, Sloveniie. Slavonije (razun Srema) Bosne ln Hercegovine teT Dalmacije. ♦ Novo poslople za tehnično fakulteto v Beograda. Načrt finančnega zakona za proračunsko leto 1927-28 določa za nadaljevanje gradnje novega poslopja za tehnično fakulteto beograiske univerze nov kredit v znesku 7 milijonov dinarjev. Gradnja bo dovršena letošnjo iesen. ♦ Pogozdovanje gollčav. V ministrstvu za šume m rudnike je podpisan pravilnik o pogozdovanju goličav. ki ga ie nedavno dovršila posebna strokovna komisija. Pravilnik« ie s vrh a, da olaiša delovanje za pogozdovanje teT postavi to važno panogo na zdravo podlago. ♦ Asanacija vasi v Sloveniji. Kakor poroča »Zdravje« v ravnokar izišli prvi letošnji številki, bo ministrstvo za narodno zdravje nadalievalo asanacijo vasi v Sloveniji. V programu ie v tekočem letu asanacija Cerkelj ln Zupeče vasi v krškem okraju ter ureditev ljudskega zdravilišča v Gaberju pri Celju. Asaniralo se bo tudi več vodnjakov in studencev v krajih, kier je nastopil v preteklih letih trebušni legar. Asanaciijska dela bo vodil Higienski zavod v Ljubljani. ♦ Šolske poliklinike. Ministrstvo za narodno zdravje je vneslo v svoj projekt bud-žeta za prihodnje proračunsko leto večji kredit za osnovanje šolskih poliklinik v vseh onih večjih krajih, kler te ustanove dcslej še niso bile osnovane. Šolske poliklinike se bodo osnovale najprej v onih krajih, кјет je največ šolske dece in so slabe zdravstvene razmere. ♦ Subvencije glasbenim šolam in aru-štvom. Prosvetno ministrstvo je vneslo v svoj projekt budžeta za 1. 1927-28. kredit 180.000 Din za subvencije glasbenim šolam in društvom. Ta kredit se razdeli: Glasbeni šoli v Sarajevu 100.000 Din, glasbeni šoli v Osjeku 20.000 Din, glasbenima šolama v Ljubljani ln v Mariboru 40.000 Din m glasbenim društvom v Dalmaciji 20.000 Din. ♦ Kongres geografov v Varšavi Letos v juniju se bo vršil v Varšavi kongres slovanskih geografov in etnografov. Zadnji tak kongres se ie vršil 1. 1924. v Pragi ta mu je bil predsednik pokojni Jovan Cvijič. ♦ Himen. V Ljubljani se je poročil v soboto g. dr. Hinko Lučovnik. asistent na ju-ridlčni fakulteti ljubljanske univerze, z gospodično Vero Praunseisovo v Ljubljani. - Dne 17 t. m. se ie poročil v Ljubljani g. Pavel Jeras. železniški uradnik iz Črnuč, z gospico Fanko Malnerjevo iz znane rodbine Malnerjeve iz Slatnika-Žlebiča pri Ribnici. Bilo srečno! ♦ Smrtna kosa. V Mokronogu je umrl dne 24. t. m. po kratki bolezni gospod Jože Tekavčič, deželni sodni svetnik, brat dvor. svet. g. Ivana m ljublj. odvetnika g. dr. Frana Tekavčiča. — V Ljubljani ie preminul v pondeljek v 69. let« starosti g. Štefan D o v g a n, drž. uradnik. Pogreb bo danes, ob 4. pop. iz hiše žalosti v Medvedovi ulici v Šiški. — V Šoštanju je umrl dne 24. t. m. v 63. letu starosti g. Ivan Kocbek, orožniški stražmojster v pok. Pogreb se bo vršil danes. — V Ljubljani so pokopali v pondeljek gospo Marijo SI a pni čar. roi. Urbane. — Preminul je v Ljubljani g. Ludvik T i SI e r. Pogreb se bo vrštf danes, ob 2. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice Blag jim spomin, žalu-loč'm naše iskreno sožalie! ♦ Občni zbor organlzaciie absolventov elektrotehnične delovodske šole v LJubljani Dne 23. januarja se ie vršil II. občni zbor Organizacije abs. el. del. šole, na ,katerem je bil Izvoljen sledeči odbor: predsednik A. Cckert, podpredsednik A VarSek, blagajnik A Kuštrin, tajnik R. Keržišnik. odborniki: J. Kos, F. Narobe tn F. Zakell. namestnika Peterlin F. ta Baumkircher S. Obenem naznanjamo vsem el. tvrdkam in podjetjem, da se naj v slučaju potrebe tehničnih moči obrnejo na naslov: Organizacija absolventov elektrotehnične delovodske šole v Ljubljani, Resljeva cesta 29/11. 140 ♦ Tečaj za starešine oddelka' finančne kontrole ki se le vršil v Ljubljani, je zaključen z dobrim uspehom. Istočasno se Je enak tečaj otvoril v Beli Cerkvi v Banatu za vso kraljevino. Tudi iz ljubljanskega inšpektorata je bilo odposlanih v ta tečaj 9 kandidatov, ki pa so bili izbrani povečini Iz Kranjske, kar vzbuia nezadovoljstvo med ostalimi iz štaierske. Bilo ie namreč precej prosHcev. ki imajo pogoje za sprejem v ta tečat. vendar pa niso Imeli te sreče k'jirb trdnemu prepričanju, da bodo sprejeti, ker so Kak imeli v baš zaključenem tečaja prednost njihovi tovirlil to Kranjske. ♦ Vojni Invalidi ln vdove, pozor! Podpisani desetčlanski odbor krajevne organizacije UVI v Ljubljani, rešujoč sklepe javnega shoda z dne 16 t. m. v Ljubljani, poziva vse one vojne invalide in vdove, člane našega udruženja, katerih upravičene prošnje na svoje odbore podružnic, na prejšnji IO od nas na sedanji Oblastni odbor v Ljubljani so bile brez razlogov ali zadostne utemeljitve odklonjene, in vse one, ki čutijo da se jim je prizadejala društvena krivica od posameznika ali odbora — da v interesu razčiščen ja vsak tak slučaj točno popišej ■ (kaj so prosili in s čim je prošnja bila odklonjena), priložijo naj po možnosti odgovore, s katerimi se prošnja odklanja Navesti ie vse podatke in ako je potreba tudi priče in tako opremljeno do-pošljejo naj pripo'očeno na predsednika podpisanega odbora Franca Kolerja, Ljubljana, Karlovska cesta 7 Krivice, ki bodo očitne se bodo d»le na razpravo javno in pri prihodnjem občnem zboru OO in tam se bo zahtevalo, da se krivce društveno kaznuje odnosno odpravi iz našega udruženja. Da ne bo pomote ali da ne bo ta objava služili za tarčo tistim, ki pravijo, da člani nimajo pravice revidirati delo svoie organizacije, pojasnjujemo, da so vsakokratni odborniki pri OO obenem člani naše krajevne organizacije UVI in da oni vodijo posle udruženja za celo Slovenijo in ker so naši č.ani ne glede na to. kako so prišli kot odborniki v OO, je naša dolžnost, da zasleduj-mo njihovo delo enako kot vsakega našega drugega člana, ne da bi s tem hoteli kryšati njih funkcijo in mandat, katerega so sprejeli. To pa. kar delamo. delamo v interesu celokupnega članstva. Za odbor: Predsednik Fr. Koler; zapisnikar Stanko Češnovar. ♦ Selške dostave pri pošti Jarenina. Pri pošti larenina v mariborski oblasti ie brla nedavno uvedena selska dostava in sicer ob pondelikih. sredah in petkih v vasi Vu-kovski vrh, Polička ves, Srobotje, Kozji rep in Vukovski dol: ob torkih, četrtkih ln sobotah v vasi Va.igen, Zmrz'ek, Polički vrh, lareninski dvor in Jareninski vrh: ob pon-deljkih, sredah in sobotah pa v vasi Jareninski dol in Jareninski vrh. ♦ Potovanje »Putnika«. Društvo za promet tujcev »Putnik« priredi koncem avgusta večjo ekskurzijo, in sicer od Zagreba čez Inomost, Curih, Luzern, Basel. Pariz, Marseille, Nico in Benetke. Odhod bo 27. avgusta ta bo potovanje trajalo do 14. sept. ♦ Sanacija ladjedelnice v Kraljeviči. Sušaško parobrodarsko društvo »Vesna«, ki ima koncesijo za prevažanje naših iz-seliencev v Ameriko in iz Amerike v domovino. je kupilo od družbe »Hamburg-Amerika Line« velik porobrod. ki bo dobil ime »Beograd«. Ima 12.000 ton, prevozi v eni uri 14 morskih milj in je povsem moderno urejen. Na ladh' bo zaposleno izključno jugoslovensko osobje. Ugodnemu zaključku se bližajo tudi pogajanja za sanacijo ladjedelnice v Kraljeviči ter je tej ladjedelnici zagotovljen obstoj. ♦ Analfabetskl tečaji. Ministrstvo prosvete ie poslalo vsem oblastnim prosvetnim oddelkom odlok z zahtevo, da se bolj intenzivno dela na snovanju anaifabetskih tečajev za odrasle nepismene. Želja ministr stva ie. da se število tečajev za nepismene letos podvoji ♦ Izlet v južnosrbske planine. Prejeli smo: Ministrstvo za trgovino in industrijo namerava prirediti v maju izlet v južnosrbske planine in vabi člane kluba »Skala« k člmvečli udeležbi. Izlet ima namen, da se pripravi vse potrebno, da se tudi v teh Planinah. ki so turistom skoro še nepoznane, sčasoma ustanove planinske postojanke in organizira turistovski promet. Izlet bi trajal približno en mesec ali več in bi ministrstvo poleg 75% vozne ugodnosti šlo tudi v ostalem udeležencem po vseh močeh na roko In vsestransko poskrbelo za telesno varnost. Pozivamo člane, da izkoristijo to redko priliko čimnajbolj In udeležbo prijavijo članom klubovega odbora najkasneje do četrtka zvečer. Na poznejše prijave se ne bo oziralo — Odbor TK »Skala«. mm imm ♦ Velika tatvina na železnici. V noči od 20 na 21. t m. so doslej neznani z!ikovci iz tovornega vlaka, ki ie iz Subotice vozil v Sombor. odnesli 14 vreč moke m drugega blaga v vrednosti 200.000 Din. Zlikov-ci so med vožnjo zmetali blago iz vagona na progo. Čuvajte se šoanske bolezni! Kot obrambno sigurno sredstvo proti gripi ee uporablja neštetokrat z najboljšim uspehom preizkušene ANGINOL TABLETE „MEDICA" Dobivajo se v vsaki lekarni. * Strogi ukrepi proti tatvinam v vlakih. Glede na vedno pogostejše tatvine v vlakih je prometno ministrstvo odredile najstrožjo, opreznost in kontrolo. Vlakovodja, oziroma kondukter. kateremu se tekom enega meseca pripeté dve tatvini, bo kot nezanesljiv takoj odstranjen od potniških vlakov. Obenem ie strogo zabranjeno kro« šnjarenie po vlakih tudi osebam, ki so kupile vozni Fstek. * Železniški uradnik, ki ni vedel za svo. le sreča Kakor znano, je srečka državne razredne loterije štev 97.706 zadela dobitek v znesku 200.000 dinarjev. Lastnik te srečke je uradnik pri železniški direkciji v Sebotici. Šele te dni je zvedel aa svojo srečo, ker je bil pozabil, da je kupil srečka Igral je prvič v razredni loteriji in so ga tovariši le težko pregovorili, da ie kupil srečko. * Lenard pL Ghiczy in brata Preraru r zaporu. Kakor poročajo s Sušaka, reški tribunal nadaljuje preiskavo proti bratoma Premru. Kakor kaže potek preiskave, Lenard pl. Giczy najbrže ni imel zveze z bratoma Premru. Giczy je izjavil, da sta brata Premru svojedobno posredovala pri prodaji njegovega posestva, ni mu pa bilo znano, da sta nevarna vlomilca. * Tragična smrt matere. V Zagrebu je žena krojača Andreja Petrišiča bolehala že dalj časa na tuberkulozi, vsled česar se je po zdravniškem naročilu iz skupne sobe preselila v kuhinjo. Sedemletnega sinka, ki je vedno spal pri rrjej v postelji, so ločili od nje. Na ubogo ženo je vse to delovalo tako deprimirajoče, da se je v soboto zjutraj v kuhinji obesila in tako naredila konec svojemu trpljenju. * Voz ga Je poškodoval V gozdu nad Kamnikom je v pondeljek popoldne, pri nakladanju hlodov hlapec pri lesnem trgovcu Piršu, France Žebac, tako nesrečno pade! na zmrzli gozdni poti, da je za trenotek izgubil zavest. Tisti hip pa ga ie zadelo še vozno kolo in mu prebilo lobanjo. Nesrečneža so morali nemudoma prepeljati v ljub Ijansko bolnico. * Nesreča z revolverjem. 23 letni poljski delavec France Košmerl iz Sodražice se je v pondeljek igral doma z nabitim vojaškim revolverjem. Po nesreči pa se mu je orožje sprožilo in ga je krogla ranila v levo nogo. Košimerl je bil, dasiTavno težko ranjen, še toliko pri moči, da je revolver skril, nakar so prihiteli domači, ki so poklicali zdravnika. Na njegovo odredbo so poškodovanca nato prepeljali v ljubljansko javno bolnico. * Grozna smrt vsled dlnamlta. V herce-govinskem selu Skorupu le v hiši seljaka Gjorgje Stojiča eksplodiral dtaamit. Eksplozija je bila strahovita ter je na kose raztrgala Gjorgja in njegovo ženo Stano. Hiša je pogorela do tal. Kako je eksplozija nastala, ni znano, niti se ne ve. odkod je Gjorgje dobil dtaamit. Domneva se, da je z dinamitom ubijal ribe. * Drzen roparski napad v Novem Sadn. V Novem Sadn je b»I v nedeljo zvečer izvršen drzen roparski napad. Neznan moški, ki je imel obraz zavezan s krvavo ruto, je vstopil v stanovanje trgovca Maksa Hajoša ter zahteval od žene. ki je bila sama doma. naj mu izroči ves denar. Prestrašena žena mu je dala 800 Din. nakar se je ropar odstranil, ženi pa še prej zagrozil, da jo ustreli, ako W pred potekom ene ure zapustila stanovanje. * Velika rodbinska tragedija. Rodbino seljaka Rebiča v Dolnji Dubravi je zadela grozna usoda Lansko leto je Reblču pogorela hiša in gospodarsko poslopje. Komaj O Florjani Tri dni zi an sem t< iskal povsod Z iaj Te imam in ves zravrian ter zdrav, sem čvrst go pud. S Edina izdelovalni« E. Jeras in drug, Ljubljana-Moste. Brezplačne vzorce od INDIAN PASTE za čevije dobite v vsaki trg« vin Čuvajte se Španske bolezni! Kot posebno uspežno protisred-stvo proti španski bolezni (gripi) $0 uporabl ah že I. i918 n 1919 v Svid, Franciji in Angl'ji Anacot « pastile drja Wanderj«. Dobite jih v vseh lekarnah. JOSEPHINE BAKER najlepša kreolka sveta, za ka» tero nori ves Pariz PRIDE te dni v spremstvu najboljšega komika sveta, slavnega CKarfie Chaplina v ELITNI KINO MATICA si ie Rebič nekoliko opomogel od te nesreče, zadela ga je sedaj že druga. Njegova najstarejša sina. Marko in Miča, ki sta bila železniška uslužbenca in edina podpora siromašnemu očetu, sta prišla domov, da skupno s starši proslavita božične praznike. Da bi bila zbrana vsa družma, sta šla po svooj sestro, ki je omožena v Perjašici. Na pot sta vzela seboj tudi mlajšega brata Dušana. Ko so v čolnu veslali preko narasle reke Mrežnice, se je prevrnil čoln m so vsi trije utonili. Mati je vsled nove nesreče zblaznela. ♦ Chipre krema Calderara je najboljša. 60 * Čajanka! Ste že poskusili čajne mešanice Čajanka in Globus vanilijin sladkor. Poskusite, potem ne kupite več drugih znamk. Iz Liubljane •— Klerikalni denuncljant. V nedeljo je napadel »Slovenec« magistratnega uslužbenca, češ da je agitiral za Napredni blok ter seveda — po starem vzorcu — poziva komisarja, naj nastopi proti njemu. Agi-tirali so eni in drugi in na naravnost nesramen način baš klerikalni agitatorji. Tem naj bi bilo sevedi vse dovoljeno,. napredni uslužbenec pa naj bi ne smel imeti svojega prepričanja. Na tega. ki ni hotel zatajiti svojega mišljenja, lete izmišljeni očitki ter se mu očitajo zlagana dejstva. To je klerikalna svoboda v praksi — apel na vladnega komisarja pa seveda ni denuncijant-stvo! Fej jih bodi, hinavcev! u— Življenje in umiranje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fi-ziikata se je v dobi od 15. do 21. januarja rodilo v Ljubljani 37 otrok (19 moškega io 18 ženskega spola), umrlo pa je 13 moških in 17 žensk, skupaj torej 30 oseb in sicer: 6 za ostarelostjo, 5 za jetiko, 3 za boleznijo na srcu, 2 za pljučnico, 2 za rakom, 3 za prerojeno slabostjo, 1 za trebušnim legar-jem, 7 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 oseba pa je izvršila samomor. Izmed umrlih je 10 oseb doseglo starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih je obolelo 10 oseb: 6 na ošpicah, 3 na dušljivem kašlju in 1 na škrlatinki. Obolenj na influ-enci izkaz ne omenia. u— Geografsko društvo v Ljubljani vabi vse geografe in prijatelje geografije na svoj Občni zbor, ki bo v petek, 28. t m. ob pol 6. popoldne v prostorih geografskega instituta univerze (levo, II. nadstropje, zadaj). Pri slučajnostih se bomo pogovorili tudi glede udeležbe II kongresa slovanskih geografov na Poljskem. u— Največja koncertna dvorana v Evropi je Albert-Hall v Londonu. V dvorani je prostora za okrog 5000 posetnikov. Ta ogromna dvorana je bila nabito polna, ko je imel pred kratkim časom v njej svoj violinski koncert znameniti virtuoz Vaša Pfi-lH>da. Umetnik uživa tako ogromen sloves, da je posetil njegov koncert tudi angleški kralj. Koncert Vaše Pïihoda bo v Ljubljani 3. februarja ob 20. zvečer v Unionski dvorani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. 3015 u— Koncert gojencev konservatorija. Danes zvečer ob 8. uri se vrši v Filharmonič-ni dvorani koncert gojencev konservatorija, na katerem nastopijo gojenci prof. Šlai-sa in prof. Ravnika. Program je popolnoma koncertnega značaja in obsega sledeče točke: Tartini: Sona'a v g-molu za violino in klavir; Saint-Saens: Koncert v h-molu, za violino in klavir; Chopin: Poloneza v o-mota (klavir); Smetana: a) Slavnost čeških kmetov, b) Salonska polka (klavir); Debussy: En Bateau; Dawes: Melodija; Krička: Uspavanka za violino in klavir. Ravnateljstvo opozarja starše gojencev glasbene šole ln konservatorija na ta koncert, kolega poset je za konservatoriste obvezen. Cene so izredno nizke, sedeži po 10 In 5 Din, in se dobivajo v Matični knjigarni. 3014 u— Opozarjamo še enkrat na Svetosav-sko svečano besedo, ki se vrši dne 27. t m. na Taboru. Ta večer se bo cestna železnica ustavljala na križišču Šentpeterske ceste in Škofje ulice na ovinku, odkoder je ugoden dohod do Tabora. Preskrbljeno je za ta večer z vsestranskimi dobrimi in cenenimi ok renči H. n— Društvo »Treznost« ima svoj redni sestaneik danes 26. t. m. ob pol 7. zvečer v klavirski sobi moškega učiteljišča v Ljub Ijani s sledečim dnevnim redom: i.) Predavanje br. Cerkvenika. 2. Protialkoholni kongres v Ljubljani. — Vabimo vse abstinente № prijatelje našega pokreta. u_ Poskušen vlom. V soboto na večer se Je pojavil pred vratmi stanovanja Angele Rižnarjeve v Gradišču št I. neznan »kllučkar«. ki Je skušal po tatinski praksi vlomiti v stanovanje s pomočjo ponarejenega ključa. Lopov« bi se morda njegov namen posrečil, da ni bH preveč plašljiv. Ustrašil se ie namreč ropota, ki ga Je povzročil eden hišnih stanovalcev, ko Je prišel na hodnik, in pobegne Pri še nezaklenjenih hišnih vratfh na cesto, kler le izginil v temo. u— Prva seja celokupnega danskega komiteja za I reprezentančni ples slušateljev ljubljanske univerze et vrši v petek, dne 28. t m. ob v damsM sobi kavarne Zopet - nova banka v Ljubljani ! u— Policijske prijave. Od ponedeljka na torek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 slučaj kaljenja nočnega miru, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek obrinega reda, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 6 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bili izvršeni 2, in sicer: 1 radi razgrajanja in 1 radi tatvine. u— Za »Ples v slovanskih nošah« dne 19. februarja prihajajo vsak dan nove prijave udeležencev v narodnih nošah in obeta biti to najlepši večer letošnjega predpu-sta. u— Plesne vaje tehnikov akademikov se vrše izjemoma danes, v sredo v dvorani »Kazine«. Začetek ob 8. 138 u— Najmodernejše toalete ter vse za iz-gotovitev is:ih si lahko preskrbite pri tvrd-ki P. Magdič Ljubljana, ki proti natančnemu naročilu tudi pošlje po pošti. 136 u— Črno-bela reduta. Sprevod mask na lanski črno-beli reduti je pomenil za Ljubljano nevsakdanjo zanimivost, ki je udeležencem še dolgo osiala v spominu. Za letošnjo črno-belo reduto se pričakuje še večjega obiska mask (lani jih je bilo nad 300), ki bodo v svitu čarobne razsvetljave vrele v dvoran" in se formirale v impo-zanten sprevod Opozarjamo že sedaj, da letos ne bo nobenega zavlačevanja s sprevodom in da se bo ves program razvijal točno po vnaprej določenih navodilih. Navodila za reduto se bodo pravočasno objavila. — Odbor črno-bele redute. Iz Maribora a— Narodni poslanec dr. Pivko se je včeraj odpeljal v Beograd k zasedanju Narodne skunščine. a— Na Svetosavski zabavi v četrtek dne 27. januarja bo izvajal moški zbor »Drave« najprej himno Sv. Save, potem koroške Adamiča in Sonca, v katerih ie kapelnik »Drave« g. prof. Sweiger priznan mojster. Nastopijo pa tudi baritonisti mariborske opere, g. Neralič in gdč. Kocuvanova ter tenorist Peter Burja, nadalje virtuozlnja na klavirju ga. Apihova ob spremljevanju orkestra vojne muzike in ga Brandlova. tako da bo nudil večer izreden umetniški užitek. a— Nova avtoproga Maribor-Ruše. Znani mariborski avtotaksometer g. Ivan Vôl-ker, ki ie zaprosil že v pretečenem letu za koncesijo za prevažanje oseb na progi Maribor-Ruše. bo takoj po rešitvi iste pričel z rednim prometom. Omnibus bo odhajal dnevno dvakrat iz Marfbora in obratno iz Ruš. Stalališča bodo: Maribor-glavni kolodvor, Studenci pri Mariboru, Liinbuš, Bistrica in Ruše, po potrebi tudi Pekre in Laznica. Cena 1 Din za km, tako da bo stala vožnia iz Maribora v Ruše 12 Din. a— Društvo državnih policijskih nameščencev, podružnica v Mariboru vabi vse svoje člane na redni občni zbor. ki bo dne 8. in 9. februarja v dvorani gostilne »Ve-trinjski dvor« vaskokrat ob 17. uri. a— Dar Ljudski knjižnici. G. dr. Mirko Černič, primarij kirurgiškega oddelka splošne bolnice v Mariboru, je ponovno daroval Ljudski knjižnici večjo zbirko slovenskih. hrvatskih in srbskih knjig. Vivant sequentes! Iz Celja e_ Najbolj zadovoljni z izidom oblastnih volitev v mestu Celju so celjski Nemci. Saj bodo morali sedaj njihovi zavezniki radi-, kali in klerikalci v vseh narodnih in gospodarskih vprašanjih plesati po njihovi volji. Zato pridno širijo po mestu vest. da so oni sami prispevali za kleroradikalnega kandidata nad polovico vseh oddanih glasov. Koliko je resnice na tem. se da težko dognati, ker reklamirajo za se tudi take ljudi, ki so hkrati organizirani pri njih in v radikalni stranki. In takih kavalirjev ni malo. Odločno kot Nema" so nastopili pri teh volitvah vsi državni uradniki, ki jih je prevzela ob prevratu iugoslovenska uprava kot naše nacijonalne nasprotnike iz stare Avstrije. Dolgo časa so se kazali kot lojalni meščani, sramotna zveza naših ljudi z Nemci pa je povzročila, da začnejo zopet očitno kazati svoje nemške rožičke. Miren slovenski uradnik je mogel v avstrijskih časih dobiti kako borno službico k večjem v najbolj težavnih in eksponiranih krajih, na takozvanih »Strafposten«. Pri nas pa nemško uradništvo našim dobrim nacijonal-nim ljudem ne odjeda samo boljšega kruha, ampak nastopa kompaktno proti narodnemu celjskemu prebivalstvu pri vsaki priliki ter stoji pri "agitacijah celo v prvih vrstah. Tu bo treba enkrat železne metle. Na slovenski narodni strani je bilo le malo takih, ki na dan volitve niso vršili svoje nacijonalne dolžnosti. Majhen procent je bil teh omahljivcev napram oni veliki množica, ki NC 8. im 9. uri. KINA IDEAL v viharnih časih ni zapustila svoje nacijonalne in jugosiovenske zastave. e— Planinski sejm. Savinjska podružnica SPD priredi svoj III. planinski sejem dne 12. marca v Celjskem domu v korist obnove vsled povodenj porušenih potov, cest in mostov v Zgornji Savinjski dolini. e— Tombola Udruženja vojnih invalidov v Celju. Kakor vsako leto, priredi tudi letos Udruženje vojnih invalidov veliko javno tombolo dne 8. maja 1927. Udruženje prosi vsa celjska društva, da ne prirejajo ta dan drugih prireditev. e— Obrtni ples. Občeslovensko obrtno društvo v Celju priredi v torek, dne 1. februarja zvečer v vseh prostorih Narodnega doma velik obrtni ples. Ta prireditev je vsako leto pritegnila veliko celjskega občinstva ter obeta tudi letos veliko neprisiljene zabave. Čisti dobiček Je namenjen za podporo potrebnih vdov in sirot. e— Nesreča pri delu. V Westnovi tovarni v Gaberju se je zgodila v pondeljek popoldne težka nesreča. Delavec Maks Vovk je prišel pri delu z roko pod strojno rezilo, katero mu je čez dlan odrezalo roko. Kakor se čuje, je zakrivil to nesrečo neki sodelavec vsled neprevidnosti. Iz Krania r— Številke iz dosedanjih voMev v Kra» r.ju. Zanimive so naslednje številke, ki nam kažejo politično orijentiranost kranjskega prebivalstva, ki je socialno zelo diferenci» rano. Pri ustavotvornih volitvah 1. 1920 je dobila JDS 275. SLS 73, socijalisti 66, SKS 3, pri skupščinskih volitvah L 1923 SDS 314, SLS 97. socijalisti 45. SKS in radikali 39. pri občinskih volitvah I 1924 SDS 375, SLS 90, gospodarska stranka 112. pri skup» ščinskih 1. 1925 SDS skupaj z radikali pod Narodnim blokom 456, SLS 112. socijalisti 20 in SKS 10, pri nedeljskih pa SDS sama 431, SLS 110, SKS z radikali 23, socijalisti 20. Ti rezultati jasno izpričujejo dejstvo, da je SDS kljub vsemu obrekovanju ne le obdržala svoje pozicije, temveč jih sedaj že z ozirom na predlanski Narodni blok in r.a nedeljsko večjo abstinenco krepko afir« mirala. Značilen je padec klerikalcev. «Slo» vencev» dopisnik naj sedaj še enkrat po« natisne svoje «proroške» Farbarije, ki jih je prinašal zadnje dni pred volitvami. Naj nam privošči to zabavo za kratek čas, sebi pa za pametnejše ure. r— Še o nedeljski kroniki. Lepa solnčna nedelja je bila v glavnem posvečena volit» vam. Sicer pa ta fakt ni motil kranjskega ii.eščana. Mnogo ljudi je obiskalo Sv. Jošt in zlasti Šmarjetno goro. Na Sv. Joštu, kjer je pol metra ugodne smuke, je vadilo lepo število smučarjev. V Narodnem domu po» poldne pa je pripovedovala ga. ŠkerIj»Med» vedova iz Ljubljane zgodbe o Riki«taki«ta» viju iz džungle ter bo ostala v neizbrisnem spominu številne in zadovoljne dece. Manj zadovoljni so bili gostilničarji radi volilne prohibicije. Zato pa je bilo povsem mirno ir brez incidentov. r— Koliko Kranj pokadi in popije. V pre« teklem letu je bilo v Kranju prodanega in razpečanega tobaka najrazličnejših vrst, največ cigaret, v skupni vrednosti 6.501 773 Din, v Tržiču pa za 1,992.965 Din. — V drugi polovici 1. 1926 je bilo v 42 gostilnah, točilnicah in vinskih trgovinah prodanega v Kranju 134.944 litrov vij^. Semo še 5 dni treia inventurna razprodaja raznovrstnega blaga in tkanine v manu akturni ugovini JOSIP ŠLIBAR, Lub^ana na Starem trsu št. 21 poleg Zalaznlka Iz Trbovelj t— "Naznanila zemljiških sprememb. Davčni urad v Laškem razglaša, da bo sprejemal 14., 15. in 16. februarja naznani» 1г> o izvršenih zemljiških izpremembah. t— Pred rudarskim pogajanjem. Med de lavstvom vlada močno zanimanje za poga» janja s TPD, ki se bodo vršila v četrtek. Danes se vrši sestanek zaupnikov, na kate* rem se imajo zavzeti smernice za delega* cijo II. rudarske skupine t— Zgraditev socijalnih objektov v Tr: bovljah Še nujnejše kot klavnica in hitrej» še odpomoči potrebno je, da se čimprej zgradi moderna hladilnica, kjer bi obrtnik brezskrbno in čisto shranjeval meso in pri ! pravilni temperaturi onemogočal razkroj incsa. Bila bi v splošno korist. — Tržni dnevi v Trbovljah so lepo obiskani, po* sebno pb plačilnih dneh. Prostor na občin» skem zemljišču jc idealen, potreben bo le še 'nv-sticije manjšega kapitala za enotnv zgradbo prodajalnic, škarp itd. Vsekakor pa mora biti orincio p-1 vzoru drugih mest, koncentrirati vso prodajo živil na tem pro» štoru. Tako izginejo obcestne barake, ka» tere tudi v sanitarnem pogledu niso neopo» rečne, ne glede na estetično stran, in se olajša kontrola, poslovanje konsumenta in pr<- lucenta. V nrastniku se obnesejo tržni dnevi s? io ori kemični'tovarni, kjer je pri» moren prostor na razpolago in promet si» cer majhen, vendar pa za Hrastnik zado» sten. Županstvo naj bi posvečalo v tekočem Župan^t o naj bi posvečalo v teKočem letu večjo pažnjo živilskim sejmom, nave« zalo naj bi domačina na domači trg in pri» vabilo tudi tuje k"~ce, kar bi bilo le v do» brL domačin..n. Poleg tega bi bili veliki, dcr ri obiskani se:mi občini lep vir do» hodkov. Petintridesetletnica smrti Ivana Železnikarja Pred 35 leti, dne 26. januarja 1892, je umrl v Ljubljani Ivan Železnikar, eden najodiičnejših slovenskih novinarjev, dolgoletni glavni urednik «Slovenskega Naroda». Rojen je bil 28. decembra 1839. v Štiški vasi pri Cerkljah na Dolenjskem. Svojo mladost je preživel v Ospu v Istri, kjer je bil njegov stric Ivan župnik. Osnovno šolo je posečal v Kopru, gimnazijo pa v Ljubljani, kjer je leta 1858. maturirail. Tu je bil njegov sošolec še sedaj na Okroglem živeči upokojeni gimn. profesor Tomo Zupan. Ker ni imel za študiranje potrebnih gmotnih sredstev — stric župnik mu je umrl že za časa gimnazijskih študij, — je prevzel mesto domačega učitelja v Zeschkovi obitelji v Ljubljani, kjer je ostal dve leti. Tu si je toliko prihranil, da je leta 1860. odšel na Dunaj študirat pravo. Prihranki so bili kmalu porabljeni in Železnikar je prav tako stradal na Dunaju, kakor številni slovenski dijaki pred njim in za njim. Pomanjkanje vsakih sredstev ga je prisililo, da je leta 1863. zapustil Dunaj in vstopil kot notarski kandidat v pisarno notarja dr Rateya v Slovenski Bistrici. Tu je ostal par let in ves ta čas pridno dopisoval v «Novice», kasneje pa v Janežičev «Glasnik» in «Slovenski Gospodar». V svojem poklicu se ni čutil srečnega. Bil je borbena natura, zato mu je bila pisarniška služba presuho-parna. Takrat so slovenski rodoljubi na Štajerskem osnovali v Mariboru «Slovenski Narod», katerega uredništvo je prevzel Tomšič. Ustanovitev prvega naprednega slovenskega lista je pozdravil Železnikar z največjim navdušenjem in postal njegov glavni sotrud-liik. Ko je Tomšič umrl, ie prevzel uredništvo «Slov. Naroda» 2eleznikar, toda bil je za tiste čase preborben, zato se je moral umakniti Jurčiču. Šele po Jurčičevi smrti je Železnikar zopet prevzel redakcijo «Slov. Naroda», ki se je medtem že preselil v Ljubljano in se tu osvobodil vseh spon, ki so ga prvotno še vezale v Mariboru. Že preje je Železnikar 1. 1872. ustanovil humoristi-čen list «Škrat», ki pa je kmalu preneha! izhajati, ker ni našel dovolj gmotne zaslombe. Kot urednik «Slov. Naroda» je bil Železnikar v svojem elementu. Pod njegovim vodstvom se je list krepko razvijal in postal vodilno glasilo slovenske napredne inteligence. Leta 1883. je obnovil humorističen list «Škrat», ki ga je kasneje prekrstil v Brusa». Dasi je imel s «Slov. Narodom», za katerega je pisal članke, notice in podlistke, polno posla, vendar ie sodeloval tudi pri «Ljubljanskem Zvonu» in se tudi pridno udeleževal političnega PARIŠKE PODGANE vel mestna drama v glavni vlogt: EMIL JAUNINGS vsled konceris L^OnCS predstave. vsled koncerta Glasbene Matire o d o a d e i o kino Et-iTNl KINO MAT'CA SMOKING OBLEKE DIN 1100 ČRNE OBLEKE Din 650 ŠPORTNE OBLEKE Din 580 JOS. ROJINA, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3. in društvenega življenja. L. 1888. je uredil prvi zvezek dr. Val. Zarnikovih spisov, ki jih je izdala «Narodna tiskarna, L 1889. pa je izdal «Novo pesmarico», znano popularno zbirko pesmi vseh slovanskih narodov. Ivan Železnikar je bil prvi slovenski novinar po poklicu, zato je umestno, ako se ga v spoštovanju spominjamo ob 35 obletnici njegove smrti. Pojasnilo o spomeniku kralja Petra I. v Ljubljani V dveh ljubljanskih dnevnikih sta v krat-, kem času izšla članka XY »Nemogoč prostor za spomenik Petra 1. v Ljubljani« in K. »Raziran park sredi Ljubljane?«. Oba članka sta po vsebini sorodna ter temeljita na neosnovanih trditvah. Zato se v pojasnilo objavljajo sledeči podatki: Žirija (umetniško razsodišče), ki bo ocenjevala osnutke za spomenik, je sestavljena tz umetnikov in strokovnjakov, katerih sodbi bo Slovenija mirno zaupala rešitev tega vprašanja. Nihče ni iz te žirije izstopil. Med njenimi člani sta tudi arhitekt in kipar svetovnega slovesa. Namen spomenika je ovekovečenje osvobolenja Slovenije, ki je zato dolina hvalo svojemu kralju Osvoboditelju. Noben krožek si ni vbil v glavo kakršnekoli fiksne misli; nobena kaprica par ljudi ne odločuje; akcijo za postavitev podpira celokupna Slovenija v oni enodušnostl, v kateri je dočakala svoje osvobojenje. Brez vsake podlage so trditve, da se hoče spomenik postaviti za parade in defiliranje, da se je predpisal lep in velik konj in da se je predpisalo razira-nje trga. Kakšen bo spomenik, bo pokazala šele edino merodajna sodba umetniške žirije, ki bo ocenjevala osnutke z umetni-ško-strokovaega stališča. Za osnutke bo pa v kratkem času razpisan natečaj, zato ne more nihče vnaprej grajati nekaj, česar še ni. V natečaju ne bo predpisana niti oblika spomenika, niti način preureditve trga. Celokupna Slovenija more z zaupanjem pričakovati rešitve vprašanj o spomeniku in o ureditvi tnga, ker bodo o teh vprašanjih na podlagi došllh osnutkov sodili člani umetniškega razsodišča nepristransko in zgolj po strokovnih In estetskih vidikih. Končno se pojasnjuje, da bodo vsi načrti potem, ko bo umetniško razsodišče povedalo svojo končno sodbo, razstavljeni ter se bo celokupna javnost rmgla prepričati o doseženem uspehu natečaja. O stroških preureditve razširjene vesti glede na gornje ugotovitve ne morejo Imeti niti najmanjše podlage. O tem, kar še nI določeno, ne more biti nobenega proračuna; kar se bo pa določilo (in to bo dobro, za to nam Jamči sestava žirije), bo pa vredno akcije, ki je v Sloveniji našla enodušen odmev ter je ob vsestranski podpori zasigurana tako, da bo od tega imela Slovenija dvojno korist, ki se bo odražala v povzdlgi njenega domovinskega ln narodnega ponosa in pridobitvi umetnine prve vrste. Celokupno javnost prosimo, da podpira stremljenle odbora za postavitev spomenika v vsaki smeri; kdor ima nasvet, naj ga sporoči odboru. Nikar naj pn se ne razširjajo vesti, ki nimajo nobene podlage in morejo samo podira-ti to, kar se je s trudom zgradilo. ItoSi onstran granit p— Seodrešena gruda na C\njičevem grobu. Dne 17. t. m. je bil z velikimi čast« m: in ob ogromni udeležbi v Beogradu po« kopan največji sodobni učenjak jugoslo» venski in svetovni univ. prof. dr. Jovan Cvijič. Na grobu se je m. dr. poslovil od velikega pokojnika tudi zastopnik Geograf« tkega društva v Ljubljani. Ta je-z ganlji« vimi besedami spustil na krsto grudo slo« venske zemlje, orošene od solza neodrešc« nih Slovencev. Saj je bil pokojnemu prof. geografije primorski Kras silno pri srcu: pied 36 leti je bil namreč prve korake s\o« jega učenega raziskavanja zastavil na Slovenskem Krasu, a tudi še predlani je prišel med nas in je z grozo opazoval teror fa» s'stov. V enem tednu sta se v stolnem Beo» gradu odprla dva groba in nam pogoltnila trupli Rvbara in Cvijiča. Njuni duši pa bo« sta bdeli nad nami do — risorgimenta. p— Koliko učiteljev je v fašistov ski stranki? Pred nekaj dnevi so posetili Mus» solinija odposlanci učiteljskih organizacij. Povedali so mu, da šteje Italija 70 tisoč organiziranih Ijudskošolskih učiteljev. Od teh je 5000 vpisanih v fašistovsko stranko, torej samo štirinajstina. V Julijski Krajini morajo biti vsi učitelji fašisti, posebno Slo« venci, sicer jih odpustijo iz službe, drugo« di, kjer ni takega ukaza, pa fašistovska or< ganizacija med učiteljstvom ne uspeva. p— «čiščenje» med odvetniki se je pri« čelo z imenovanjem kr. komisije za odvet« ruške kolegije. Odvetniški seznam je v Gorici in Trstu natančno proučen in sledili bodo sklepi, o katerih bomo poročali. p— Cena kruha v Trstu. Komisar je do« ločil ceno črnega kruha na 2.65 L za kilo. Cena je znižana tako za 5 etotink. p— Angleški premog. Pred nekaj dnevi ie prispel v Trst pe dolgem presledku to« vor angleškega premoga. Pripeljal je jugo« slovenski parnik «Dubac» 4150 ton angle škega premoga za neko tržaško tvrdko p— Električna železnica Pazin—Labin. Sestavljena je komisija, ki se ima baviti z gradbo električne železnice Pazin—Labin. Komisija je te dni obhodila vse v poštev prihajajoče kraje. Vezala bi razne oddal je« ne kraie z glavno istrsko železnico. I, ju d« stvo želi, da se železnica v resnici «gradi io sicer kolikor mogoče hitro. Gospodarstvo Anketa o načrtu zakona o gospodarskih zbornicah Kakor smo kratko ie poročali, t« je 21. ш 22. t. m. vršila v Beogradu pod predsedstvom pomočnika ministra za trgovino in industrijo dr. M. Kosiča anketa, na kateri se je razpravljalo o načrtu zakona o gospodarskih zbornicah. Na anketi so bile zastopane vse zbornice naše države. Uvodoma je predsednik ankete dr. K o -sic obrazložil načelno stališče ministrstva glede izenačenja pri nas obstoječih raznih Upov zbornic in konkretno dokazal potrebo aeiuoenja teh tipov, da »e celokupno naše îoîpcdarstvo edinstveno organizira in se na tej podlagi potem oenuje gospodarski svet P n izdelavi načrta si je postavil dve načel-oi vprašanji, in sicer, ali ss ima usvojiti sistem javnih obligatornih organizacij gospo-lis.r^fra- kakor so današnje zbornice, ali pa «stem s r obodnih organizacij, kakor eo po-«amezne zveze, odnosno zbornice v.Angliji. Kot drugo načelno vprašanje je pokrenil, ali naj &e sprejme sistem skupnih zbornic »ii ločenih zbcrnic. Izjavil je, da izključuje aapravo o teh uačelnih vprašanjih, ker bi ne vodila do praktičnih re&ultatov. Ministr-ho je proučilo položaj na podlagi dosedanjih praktičnih izkustev pri nas in v ino-»esistvu ter predvideva v načrtu zakona o zbornicah obliko skupnih zbornic, ki po nje-eovem mnenju najbolje odgovarjajo naši gospodarski strukturi. Zbornice imajo predstavljati tudi v bodoče naše celokupno gospodarstvo po posameznih gospodarskih pokrajinah. ne pe posamezne gospodarske »troke, ker je treba, da baš zbornice delujejo za skladnost interesov v gospodarstvu in omogočiio ministrstvu reševanje težkih gospodarskih problemov. Vsa težkofa leži v tam, kér obstojajo v Beogradu ločene zbornice, dočim imamo po celi državi skupne zbornice, a beograjske zbornice zahtevajo, •ia se usvoji njihov sistem. Ločene zbornice bi bile v prvi vrsti stanovske zbornice, ki bi obravnavale posamezna vprašanja izr ključno z vidika interesov posamezne gospodarske panoge, a ne v skladu s celokupnimi interesi gospodarstva posameznih oblasti. N'a to izjavo pomočnika dr. Kosiča so beograjske zbornice podale skupno spomenico ■m ločene zbornice, češ, da so interesi posameznih gospodarskih panog le v ločenih zbornicah pravilno zastopani ter da je baje v skupnih zbornicah vedno treba žrtvovati Interes posamezne stroke. Priznavajo pa na drugi strani, da eo medsebojni odnošaji beograjskih zbornic, akoravno so ločene, zelo prisrčni ter da pri skupnih vprašanjih tudi prirejajo skupne seje in akupne akcije. Izražajo svojo bojazen glede avtonomije sekcij v skupnih zbornicah in trdijo, da mora to neizogibno voditi k nesoglasjem, kar lahko tamo škoduje avtoriteti zbornic. Zato predlagajo, da naj se za vsako gospodarsko panogo osnuje v Beogradu centralna zbornica, v pokrajinah pa bi ostale samo male po-«teželske zbornice. Večino navedb spomenice beograjskih komor sta ovrgla takoj po podani izjavi pomočnik dr. K o s i č in načelnik Krpan. V imenu zagreške zbornice »e je izrazil za »kupne zbornice g. tajnik dr. C n v a j. Tajnik ljubljanske zbornice goep- Ivan M o h o-rič je v svojem govoru izjavil, da bazirajo njegova izvajanja na podlagi skušenj, ki jih je donesla praksa reorganizirane zbornice v LjubljanL Kmalu po prevratu L 1920. so se ze pričele priprave za reorganizacijo ljubljanske zbornice v samostojne sekcije za trgovino, industrijo in obrt, Id eo bile leta 1921. tudi izvedene. Ugotavlja, da je bojazen beograjskih zbornic glede nesoglasij popolnoma neosnovana. ker ni dosedaj nikdar prišlo med posameznimi sekcijami do načelnih nesoglasij niti v onem vprašanju, ki se največkrat povdarja, to je vprašanje carin. V ostalem opozarja, da obstojajo tudi v pp-«ameznih panogah industrije glede carin različna omenja in zahteve, ker ima primarna industrija navadno čisto drugačne interese kakor sekundarna in ta zopet druge Vakor finalna industrija. haloga zbornic je, da delujejo na to, da v gospodarskih vprašanjih stvori enotno mišljenje vseh panog. S«ianja in bodoča doba zahtevata od zbornic napornega in intenzivnega dela in ker nimamo gospodarskega sveta, pripada nam Se mnogo dela, dajanja mišljenj o zakonih in pravilnikih fe hoče biti zbornica koe taki težki nalogi, Je neobhodno potrebno, da ee delo deli in «Pecijalizira. Skupne zadeve, ki zadevajo celo gospodarstvo iu intereeirajo vse tri v zbornici za-»fopaae panoge v enaki meri, so: 1.) finance v najširšem pomenu beeede; 2.) carinske zadeve in trgovinske pogodbe; 8.) vse stroke prometa in končno 4.) socijalno-poli-tične zadeve. Za te referate je treba obsež-ne_ stalne evidence, zaradi vedno ee menja-jocjJi odredb doma in v inozemstvu, in to že radi dajanja potrebnih informacij interesentom kakor tudi v intervencijoaistične svrhe pri oblastvih v mnogobrojnSi primerih nepravilne prakse in nepravilnega tolmačenja veljavnih odredb in konfino v svrho oddajanja mišljenj o zakonih, ld se sedal pripravljajo in ki bodo morda usodno odločilni za aaše celokupno gospodarstvo. Prilike, stopinja razvoja, razuoteroet veljavnih zakonov na področju posameznih zbornic so tako tehtni argumenti, da o osrednjih zbornicah po strokah ne more biti niti govora, marveč da morejo zastopstvo uspešno VTÏiti samo močne skupne zbornice s potrebnim Številom specializiranih referentov in z avtonomnimi sekcijami, kakor to predvideva načrt. ki ga je izdelalo ministrstvo. V podobnem smislu so se izjavili zastopniki vseh izv en beograjskih zbornic aa mešane zbornice, povdarjajoč pri tem Specijalne razmere v srojfh zborniftiih področjih. Tržna poročfla Sovoeadeka blagovna b, 2 vagona 285 — 290; <1>, 1 vagon 280. Otrobi: beški, juta, februar, 2 vagona 127.50. Tendenca nespremenjena. Živinski sejem v Mariboru (25. t. m.) Do- gon 20 lronj, 6 bikov, 183 volov, 811 krav, 10 telet, skupaj 600 komadov. Povprečne cene za кг žive teže so bile: debeli voli 7 do 8. poldebeli 650 _ 750, plemenski 6 do 650. biki za klanje 6.25 — 750, klavne krave debele 6 — 6.75, plemenske 5 — 6. krave za klobasa rje 2 — 3, molzne in breje S - в, mlada SMm 650 — 8 Din. Mesne cene: govedina 10 — 10, teletiaa 1250—19, svinjsko 1050 — 27 Din kg. Prodanih je bilo 256 komadov, od teh 43 za Italijo in 61 za Avstrijo. Borze 25. januarja. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 83 — 0, Vojna škoda 351 — 0, zastavni ln komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 198, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna 98 — 100, Praštedioaa 900 — 0, Kreditni zavod 170 — 180, Trbovlje 350 — 0, Vevče 120 — 0, Stavbna 55—65, Sešir 104 — 0. — Blago: Zaključeni 8 vagoni lesa. Tendenca v lesa in de&elnih pridelkih nespremenjena. ZAGREB. Tendenca v bančnih vrednotah Čvrsta. Enako za Vojno Škodo, katere tečaj je krepko porasel. Protnptaa se je trgovala po 353, za februar po 380, za april po 837— 337. — Od deviz je Berlin čvretejSi, Italija ia New York sta malo slabSa. Skupni promet 5.4 milijona dinarjev. Notirale so devize: Dunaj izplačilo 7995 — 8025, Berlin izplačilo 1349.8 — 1351.8, Italija izplačilo 243.11 — 245.11, London izplačilo 275.7 do 2765, New York ček 56.7 — 56.9, Paria izplačilo 225 — 227, Praga izplačilo 168.® do 168,85, Švica izplačilo 1094 — 1097; valute: dolar 56 — 56.2; efekti: bančni: Eskomptna 106 — 107, Hipo 63 — 64, Jugo 101 — 1025, ?raštediona 927 —030, Ljubljanska kreditna 150—0; industrijski: Slavonija 325 — 88, Trbovlje 360 370, Vevče 120 — 0; državni: investicijsko 83 — 83, agrarne 49 — 50, Vojna Skoda, promptna 353 - 3585. februar 323 — 830, kïsa 358 do 3535. CUB1H. Beoorad 9.135, Berlin 123.025, New York 519 iu tri Sestnajstinke, London 25.19 in pet o šmink. Pariz 2055, Milan 22.1875, Praga 15.3775, Budimpešta 90.7625, Bukarešta 2.75, Sofija 3.7S75, Dunaj 73.2125. De rila Beograd aa ostalih borzah: v Pragi 50.22, v Trstu 41 — 41.75, na Dunaju 12.45 — 12.48, v Berlinu 7-418. Sport SK Ilirija (Damska sekcija). Opozarjani na današnji trening druge skupine v telovadnici. K tej skupini spada tudi gdč. Rihar, kar je v včerajšnji objavi pomotoma izostalo. Istočasno Atena. Jutri trening vseh članic v Kolizeju (samo Ilirija). K trè» mngu v Kolizeju jc prinesti topla oblačila Vhod v. dvorano je z obeh strani Točno in polnoštevilno. V soboto L skupi» na v telovadnici, Atena v kolizeju. — Na» čelnik. Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija priredi v torek dne 1. februarja t I. športni večer z razdelitvijo nagrad io plesom v vseh restavracijskih prostorih v «Zvezdi». Vstop prost — Odbor. Sestanek nogometne sekcije SK Ilirije se vrši jutri, v četrtek ob 20. uri v klubski sobi v kavarni «Evropa». Članstvo se pozi» va k polnoštevilni udeležbi. Dnevni red: izvolitev načelstva za leto 1927. Načelnik. Prva letoinja. vojaška smučarska te kt ma se je vršila v nedeljo ob sijajnem vre« menu in izvrstnih snežnih prilikah, in sicer v Kranjski gori. lit startu je bilo 120 ude» ležencev, ki so tekmovali v dveh skupinah, oficirski in podoficirski. Le dva tekmoval» ca sta odstopila med tekmo, vsi ostali so prišli v razmeroma kratkem času in tako pogosto na cilj, da i- nudil cilj publiki obi» lo zabave in interesa. Proga je vodila od Slatne v Planici do Kranjske gore. V ofi» cirski skupini je bil prvi Ljubomir šišma» novič v času 32:57. 2. Žak Jar. v času 33:30, in tretji Hrš Radova-i v času 34:14. V pod» oficirski skupini je bil prvi Antou Ko» man v času 31:12, 2. Petko Maslakovic v čas 31:13 in tretji Mil Jeftič v času 32:515. Poslano. Gospodu Steinerju. trgovca in tesartkema mojstru Na vesti, ki jih trosite po Krakovem in Trnovem, češ da sem prejel za agitacijo za pretekle volitve od SDS podkupnino 1500 Din, izjavljam, da je to grda laž. Vam pa prepuščam ves imenovani znesek, ako do» kažete svojo trditev. DRAÙO kalin član Gosp. napred. druStva Krakovo>Trnovo Poslano. (V obrambo invalidske časti.) Uredništvu «Slovenca» in vodstvu SLS Na nato konstatacijo, da «Slovenec» ni hotel priobčiti poročilo shoda in zaključ» kov vojnih žrtev % dne 16. t m., prinašate nestvaren odgovor, na katerega odgovarja* mo te tole: 1. Vojne žrtve some dobro vedo, da jim dr. Brecelj ničesar ne more dati, zato tem bolj obsojamo volilno agitacijo SLS. 2. Vojne žrtve in njih pooblaščenci srna« rajo za javno mnenje, med drugim tudi list «Slovenec», ne pa njega osobje ia mne» nje posameznega urednika. 3. Kar je bilo sklenjeno na javnem zborovanju voj. žrtev, 16. t m., niso sklepi SDS. Sklepale so in sprejele so te sklepe le voj. žrtve ia so želele, da sc ti sklqpf javno povedo. Ja te vojne žrtve se katego» rizirajo iz najrazličnejših političnih frakcij in gotovo ni manjkalo pristašev SLS. 4. Invalidski javnosti je ležeče na tem» da se dogodki v UVI javno razpravljajo in le njo se s tako javno razpravo za more za» more zaščititi In kdor prezira in gazi nje» ne sklepe, tepta njene pravice. Mi prenašamo najtežje žrtve m bremen« «ojnih in povojnih posledic, zato se tudi s čisto vestjo postavljamo nad vsako vojnim žrtvam podtaknjeno politično netaktnost S tem smo povedali javno, kar smo imeli povedati. Odbor: Fran Kcler. predsednik. <5eftiovar Stanka, zapisnikar. McUioqfasi Mali oglasi, Id slutijo « posredovalne to codait» namena občinstva, vatla beseda 50 per. NajmanJIl >oe««k Din 5*-% Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I* NajmanJIl soaaak Din Galoše popravlja parna vulkanlzacija iktlu, Ejabljaaa. Rimska mu 11 M Ondulacija. vodna, ondulacija. striženje. barvanje las. nanikura. najtočne-fe se izvršuje v iamskem salonu «KELSIN». Kopitarjeva allca L Ustni Izdelki! Nizke cene t Smučarske obleke kompletne p» 780 dinarje», telovadne oblačilne potrebščine ta modni salon Si gttpede priporoča e. občinstva iS društvom tvrdka Brata Capuder (prej Pero Capuder) Ljuhljana, Vegova ulica 2. 348 dobe Ssrvirarlco periektno ш spretne . sprejmem takoj a večji hotel aa Stajerakera Ponudbe • sliko ii navedbo doseda- službovanja ua oddelek «Jutra» pod Iifro «Prida* ta pottena 87» 1537 Strojnik tsa&eo ključavničar m K«-lno«truar, ittoiea vseh popravit osobito lokomo-bile ia polnojanaesikov — treien, z daljšo prakso, dobi slaSbo. Prednost Ima. J« oni, kj so slnfili na ia. gab. Parna iaga V. So; netil, LjnMjaaa. t' Služinčad kuharice, «èharice. natakarice. hišne itd dobe naj-talje e 1 o ï b o v Beograda ako ee zglase v biro« Ekonomija, Beograd. Višina 11 960 Knjigovodjo korespondenta iUftJamke«, «lov. ia nemškega jezika, s M—<0.000 Din kavelj», HSSe SoUdno podjetje v Sloveniji- Po-nndbe i navedbo referenc ter po spriSeval pod značko cSi-gnrna eksistenca» Ba o oddelek «Jetra*. Si Učenca t potrebno Solato Izobrazbo sprejnetn v ipeeerijsko trgovino v Ljnbljanl. — Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Ljubljana 90» iščeio Šofer izpitom, vrtnar, Prlnto-»eolenjea. marljiv ia t. liée primerne slnt-Kastopl takoj Oenjene ponndbe na oglu. oddelek «Jutra» pod snaSko «Primorec 85». 1579 Strojevodja parnih In elektr. «bratov, k| ima 85 let prakse, sa- mec, želi premenlti s»Xbo s 1. februarjem Cenjene ponndbe pod «Strojnik» aa podružnico «Jntra» v Celin Ш1 Gospodarji gospodinje! Kadar potrebujete kakega pošla za hlsna is gospodinjska dela, se obrnite na «Posel-sko zvezo» v Ljubljani — Stari trg S. — Za odgovor znamko. 1580 Izurjena šivilja za perilo in obleke, gre Šivat na dom. Kaslov pove oglasni oddelek «Jutra». 1698 Korespondenta enojnega elovenSčin« in Minseine, iïuSenega ïelet-ntnarja sprejme veletrgovina s železom. Ponndbe ta oglasni oddelek «Jntra» pod «Vesten 280». 1367 Kurilniškega, ozir. kotlarskega mojstra za nadzorstvo obratovanja kotlarne v vevtklb papirnicah, i&etto za takojien nastop. Prosilci naj z navedbo svojega dosedanjega službovanja in zahtevkov ter preptei «priiieval o dosedanjem službovanja in o dovrienlh strokovnih izpitih s porote svoje naslove tajništvu Združenih papirnic, d. d., Ljubljana, Dunajska cesta 1. 1406 Natakarico M zna malo kuhati Is po- le« 3000 Din kavcije -• prejme Anton Hi Ahacljeva 6. aver, 1689 Inteligentno gdč. dobro vzgojiteljico, U Je perfektna v nemSSini. sprej nem k dvema otrokoma od 4-7 let, v vetji kraj v 81«. venljl. Z znanjem franco-IBIne In klavirja Imajo prednost. Dohro ravnanje predpogoj — Ponndbe na oglasni oddelek «Jntra» pod «Vzgojiteljica 88». 168S Strojnik. eléktromefianik neolenjea, doKi službo. — Strojnllke «pri ïe vilo potrebno. Naetop službe 1. februarja. — Ponudbe pod «Rndokor» Ha oglasni oddelek «Jntra». 3549 Poštenega učenca sprejme ta mesarsko № prekajevalsko obrt Franc Golob, masar in prefcajeva-tec. Ljubljana VH, Jernejev» cesta 47 JSS3 Deklico iz botjSe hiSe. s primarne Šolsko Izobrazbo in znanjem ročnih del. *pr«fm*m v trgovino, kjer M hnel» vso oskrbo v h 131, prot! mali raeseéni plail. Kastev v oglasnem oddelkn Jntra. Več pletilj dobro izurjenih v izdelavi nogavic, sprejmem. — Po-nndhe na oglasni «diMek «Jntra» pod «Stalno delo». 152S Odvetn. kandidata eilrama eollcltitorja z v»ï-Мво in izurjene strojepisko eçeejmera s 15. februarjem ali 1. marcem. Dr. Karo] lM«£k. odvetnik v Celin. Notarski uradnik t večletno prakso v vseh pisarniških poslih — veSS strojepisja, želi primernege mest» za takoj ali pozneje Oenjene ponudbe na oglas oddelek «Jetra» pod iifro «Marljiv S5»'. 16S5 Šofer izšSen avto -, mehanik, trezen in vsestransko zaaee-ljlv, želi stalno službo. — Cenjene dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Šofer 57». 1657 Samostojen krojač iSSe službo v kateremkoli kraja Slovenije, Hrvatske àli Srbije. Nastopi lahko takoj Cenjene ponndbe na Oglasni oddelek «Jutra» po* «KfojaS». 168» Kot viničar ali sluga želi službo SO let star poročen eo s majhnim vinogradom. Vzame tndi majhne posestvo v najem ali službo kot sluga v večji trgovini ali hotelu. Najraje v otoliei Maribora aU Zagreba. Cenjene dopise na naslovi VtniSar, poŠta Sv. Lovrenc na Pohorju S8/S0. 3004 Trg. pomočnik melane stroke, voja&ine prost, vsestransko uporaben. red slov., hrvat. te nemškega Jezika — dober prodajalec, želi službe Cenjene ponndbe na ogla«, oddelek «Jutra» pod Iifro «Trg. pomočnik 45». 3545 Dekla 39 let «ter», zelo pridna In poštena kot zlato, B5e primera« službo Naslov * oglasnem oddelku «Jntra». 1511 Pletiljo izurjeno v vseh vrstah izdelkov, Kïem takoj za na deželo. Hrana In stanovanje v hiii Ponndbe pod «Dobro mesto 55» na ogl. Oddelek «Jntra». 2555 Za plesno in koncertno r.ajboli dobrodošli „Doko" čevlji ker so najeiegantneši, tia;trpežne ši m tudi najcenejši. „Doko" trgovina Prešernova nI. 9, dv< rišče Kurivo Pogačnik. Bohoričeva it. 5 (Tabor). Telefon žtev. 406. 1707 Pisalni stroj zaamke «J6st», dobro ohranjen in brezhiben, prodam ali zamenjam za ràgistrirno blagajno «National». Naslov v oglasnem oddelkn Jntra. 1664 Pohištvo tridelno visoko omaro, dve postelji, vse moderno, pol iz mehkega leea — svitlô pleskano, Sele tri tedne * rabi, proda Andlovic, So-darska steza 2. 2340 Polenovko- namočeno. dobite vsaki petek pri I Buzzolini. delikatesna trgovina in zajtrko valnica. SfrUar-Lingarjeva ali ca 51 Elegantno masko «Libelo», za manjio in vitk« postavo, prodam. Naslov v oglasnem oddelka «Jutra». 169T Ugoden nakup Prodiun popolnoma novo črn« kompletno jedilnico za 4500 Dis, dobro ohranjeno otomano za 350 Din, posteljo iz trdega lesa, v nem-ikem slogu za S00 Din, ietotako nočno omiricoo z marmornato ploščo za lSO Din, 3 vzmetni zimnici — PéderuusdraU — eno z žimo Ca 800 Din In drugo za 100 Din. Naslov pove ogL oddelek «Jutra». S563 Lokomobilo dobro ohranj.no. od S5 HP naprej, kupim takoj. — Ponndbe na oglasni oddelek «Jntra» pod «Sposobna 71» 1571 Hrastove in lipove blode lepo in zdravo blago, od S metrov dolžine naprej, čim večjega premera, kupimo Ponudbe pod značko «Hlodi 50» aa oglasni oddelek «Jutrs» 1548 Sodi do 3001 Ponndbe z navedbo cene in množine nat Produkcija Usa, JeEc». 1474 Zajčje kože čujr nad normalno eeilo Zdravlč Ljubljana. Flo rijanska ulica 9. 47 «Odo!» prazne steklenice k a pa je drogerija Anton Kane sinova. Židovska ui U L Г Trgovino že obstoječo in dobro vpeljano, manjšo, i stanova-njem prevzamem kjerkoli v mestu ali trgu. — Event. prevzamem od kake tovarne blago v komisijo proti kavciji. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» p04 «Agflen trgàvn 45188» Ï5S0 Poslovni lokal v centru Ljubljane, zraven glavne pCSte, 3 sobi na uL v L nadstr., s csntralno kurjavo, elektr. razsvetljavo in telefonom oddam. --VaslOv v oglaMtem oddelka «Jutra». Î5J7 Majhen lokal v m e s t n potrebujem za skladišče. Naslov v oglae. «xMelku «Jutra». 14Ô4 m Krasno vilo blizu deželne vlade, 10 sob. Vrt tn.park, konfort, proda ia 450.000 Dih «Posredovalec», Sv. Petra c«M4 18. 1750 Kupim vilo v poStev pride Dunajska cesta proti Bežigradu. Ponudbe z navedbo oene in prostorov na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Lia» 2584 Hiša v Stožicah % nre od glavne pošte v Ljubljani, 4 sobe, 2 kleti, vrt in ob strani lepa ter velika njiv», takoj naprodaj za 60.000 Diš. Naslov v oglasnem oddelka Jutra. 3585 RišO v mest» »11 predmestja Ljubljane kuphs takoj. — Hiia naj bo pO možnost) dvodružinska in s nikoliko vrta. Piačsm takoj. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod mačko «Do 100.000 Din». 2561 Stanovanje t sobo, kuhiaju i» priti-klisàtuj «ЛЛлА takoj artrnl Stranki v bližini mesta. — Naslov v oglasnem oddelkn «Jatfi». S54S Orožn. narednik USe za čae Študij priproste sobico a hrano, onudbe ПП Ogli«, oddelek Лго! «Jntra» frri oînik». Zakonski par Uče prazno ali Opremljeno šobo t posebnim vbodom, v mestu ali izven mesta. Naslov je podati oglasnemu oddelku «Jutra» (»d «Uro «Zikonoa». 2538 Veliko sobo kjer se lahko postavi St» dilnik, Oddam mirni stranki brez otrok na Ižaneki o. st. 27. 2587 Kot sostanovalko v čisto sobico v mestu — sprejmem gospodično. Naslov poro oglasni oddelek «Jutra». 9586 Opremljeno sobo s posebnim vhodom Ia električno razsvetljavo oddam samo betjiemu, solidnemu goepôda. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 2541 Sobo z elektriko, parketi, kopalnico, za t «11 9 osebi, oddam s 1. februarjem. Naslov pove oglasnj Oddelek «Jutri». 2551 Prazno sobo lepo, o (Mam »trogo solidnemu gospodu. Naslov pove ogLatni oddelek «Jutra». 1461 Stanovanje 1 «Obe in kuhinje dobi tisti, ki mi posodi 35.000 Din. Ponudbe do 87. t. m. na oglasni oddelek «Jntra» ped «Stanovanje 60». 3560 Na stanovanje in hrano t sredini mesta v «epariraao sobo sprejmem 9 gospoda ali boljla obrtnika Naslov v oglaeaea oddelka «Jutra». 3558 30—40.000 Din Lepo sobo s posebnim vhodom, v sredini mesta oddam s 1 febr solidnemu gospodu Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod «Samec 75». 1375 Strojnik v«ič pri Diesel motorju iS vieh popravil, tiče primerne službo. — Sprejme tudi službo pisarniškega pomočnika. skladiHnika v elektr. podjetju, ali gre kot slnga b kakem zavodu, uradu ali banki Govori slov., nem-Sko in Italijansko. Jako prikupna in praktična osebno«». Ponudbe pod iifro «Inventar podjetja» na ogl. oddelek «Jutra». 2362-a Vagon hmeliovk 20 jelovlh. prodam uaj-viijemo ponudniku Naslov postaja Radolea. 1638 Železna blagajna Wertkeim naprodaj. Naslov pove ogl. oddelek «Jutra». 1281 V dobri gostilni v Ljubljani dobi dobro a i h o tisti, kt Ima ro-■Hïnffko pravico Ponudbe na Sodo, Ljubljana VTT. 3548 Akviziterja Otrlase sjprejmem iwd u«vfniml poco'Ji. Prednost imaio oni. ki so že delali ta pn»r-l. VnraS»« nri Aie. m a Companv, Linbljana — Cankaij«vo nabrežje St t. 258П Vrhniško opeko trboveljski premog ta bukova drv» trudi najceneje Lovro Krte, Trnovski pristan 13. Postrežbo točna! 81 Železen štedilnik dobro ohranjen, naprodaj na Sv. Petra ceeH Ste v. 86. 3547 Moške drsalke ugodno prodam Naslov v oglasnem o-idelku. «Jutra». asi» Srebrne krone Kupuje tn plača dobro r Čuden. Ljubljana- Preier nov» ulic» l 388 Zapravljivček dobro ohranjen, kupim. Ponndbe na oztae. oddelek «Jutra» pod —4 sobami is kuhinjo imeni Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» ped iifro «Stan 15». 1568 Opremljeno sobo z električno raisVètljavo b posebnim vbodom takoj oddam solidnemu gospodu v SnbKevi ulM Sfe-T. S, pritličje, levo. 3520 Dijakinjo aH uradnico sprejmem „redlni mesta aa stanov», aje, event. s brano. Naslov v »glasnem oddelku Jutra. 3528 2 poceni sobi parket ia elektrik.., v L nadstr., « posebnim vhodom; na Željo napravim kuhinjo v suterenu. Naslov pove oprlasrâ Oddelek «Jntra». 2589 Opremljeno sobico 111 e gospodične V Rožni dolini, na eiincah a!S Viča Ponndbe na eglas. Oddelek «Jutra» pod «Mirna 23». 1695 Opremljeno stanovanje 3 «obi in kuhinjox s električno razsvetljavo oddam. Nadev v o#lm«» oddelka sob in kuhinje. — Ponudbe ped iifro «Sigurno mesto» na oglasni oddelek «Jntra» 9519 Katera gospa £ gospodična bi posodil» nanjfo vsoto deoarj» proti ali manj visokim obreetim Ponudbe na ogla«, oddelek «Jutra» pod «Hvaležnost». £550 6000 Din dam v 2 mesecih onemi, U Sil takoj po*«A prot) garanciji 5060 Din. Ponndbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Zanesljivo 59». 2559 Ti Konverzacijo Italijansko za nemiko liée gospod. Dopis« na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «K6nverzaCiJ»». 3539 i/; Vdovec stàr 8ù let, Seli poročili gu-«pûdlôLo ali vdovo primer-n* staroeë, zdravo, polteno is dobrega src». 1тод dobro stalno mesto, sein čedne zunanjosti ter isiam svoj opremljen dom. 2enitev takoj. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod zn*č&o «Dobro srce 91». »51 Veletrgovec v ljubljanski okoliol, soliden, neoporečne preteklosti, («K znanja z 80—SOlet-čo trgovsko naobraîeoo gv-spOdKno. rtUà gospodUjo Kapital dobrodoiel, al p» predpogoj. — Samo reehr ponndbe « polnim naalavom na oglasni oddelek «Jutra» pod «Maj 1987». — Tajnost, sajamčeaa, dopiee na željo vrnem. 9581 Psa ovčarja (volčje pasme), 9 mesecev starega, prodam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 1578 Ovčarsko pslco 3 leti stara, dobra čuvajk» poceni naprodaj na Glinčah oesta П/10. 8563 «Venecin» »vezena voda j« najbolj»« sredstvo proti revmatlzmu i 11 a t Is ndnld ter JU* ozdravi v aajtefjih sluia- Jih To potrjujejo na j več j » bolnice sveta, kar dokaz» jejo tudi prospekti, ki jib Vam polijemo brezplačno. «Veaectn» uspešno pomaga tudi pri drugih boleznih — kakor: lelodčnih. pri ranih In aboesih. ženskih boleznih. nevrasteniji Itd Dobite ga v vseb lekarnah is drogerijah v Zagrebu pO 30 Din. a zunaj po 85 Dla. Glavno skladiiče za SHŠ: Coamocbemta b. «L, Zagreb Račkog» ulica 7a. U59 100—150 Din lahko tadante dnevno po lec svojega opravila Pilit» takoj aa naalov: G. Ernsl. Wien, Amt 101/8. Dinartk« znamke za odgovor priložite. Odgovor ix Avstrije stane 4 Din. 1483 Na domačo hrano tudi samo opoldne, sprejmem gospode In gospodične v KroJalU alM «ev. 5/П. 3548 Avtotaksno podjetje prodam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 3SÏS D. H. C. otlvede skladišče SARAJ6VO Pnstolonasli. Petra 26. Pogubo vsaki družini prinašalo iialecijive bolezni Kako se |fli ubranite izvestt 'Z Imjige : Or. Josip Tièar: Cena s poštnino Din 19-50 vred «aroČila aa knjigarno tiskovne sa -1гп5е » '.'Ohltanl. Generalno zastopstvo Steyr-Werke d. d. га SHS išče ia Steyr avti po vseh večjih mestih države zastopstva 2 lastnimi vozovi p red va a nje in podzastopstva bre^ vozov za predvajanje ob ou govarjajočem postopanju velik zaslužek. Prodajne cene : Steyr VII Sestrilindričai 7 sedežev, 12/50 H? Torpedo s kočnieo na prednjih točkah Din 16S.OOO. Steyr ХП. šestcil n. nrvih tovarn Dtirkopp, Styna Waffenrad (Orožno kolo). Pletilni stioi ved io v nalogi. Posamczn de i ko es in šivalnih strojev. — Daje -e tudi na obtoke Cen ki t anko n zastoni Zahvala, Povodom težke izgube naše ljube, nepozabne hčete, sestre in gospodične Jelice Debeljak učite I j «ce smo prejeli toliko izrazov iskrenega sočutja in tolažbe, da nam je nemogoče zahvaliti se vsakomur posebej. loekamo zato tem potom vsem, ki so nam bili v tej težki preizkušnji z nasveti ali dejanii ob strani, svojo na|-prisrčnejšo zahvalo Koo se zahvaljujemo (i. dulo.šHni /a to'ažila v n enih zadnjh utah; g dr. Tonos«etski cesti 13 (Kolizei) se vrši dne 24.. 25. in 26. januarja 1927 prostovol na razprodala vsega oohiitva in ta-setnšikih izdelkov ceno Ugodna prilika za nakup PETER KOBAL, KRANJ ;71 Naznanjamo vsem prijateljem in prijateljicam, da je preminul naš dragi gospod Ludvik Tlšler strojnik, LJubljana Pogreb se vrši danes ob 2. uri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana,26. januarja 1927 ,Svoboda" Siika Bogu vsemogočnemu je dopad» lo poklicat' k sebi po večno pla. čilo našega očeta, brata, strica, gospoda Ivana Kocbeka orftž. stražmojster v p. ki je lan-s, dne 24. t. m. ob pol 1. uri, previden s sv. zakramenti za umirajoče po daljši, mučni bo= lezni. v 6. letu starosti izdihnil svo.o blago dušo. Pogreb se bo vršil 26. t. m. ob en četrt na 4 popoldne iz hi. še žalosti na pokopališče Sv. Mi* haela. Sv. maša zadušnica se bo bra. la v župni cerkvi sv. Mihaela v četrtek, dne 27. januarja ob 8. Šoštanj, 24. januarja 1927 Josiplna Kocbek, soproga. Janko Kocbek, sin, Milka Kocbek, s'na'ia. Zmožna in znana trgovina z vinom išče dobro vpeljane in rzvežbane provizijske zastopnike za prodajo vin lastnega pridelka. Ponudbe pod »Provizljski zastopnik, na upravo »Jutra v Mariboru. 1756-a r«mym»oonnnooorinorr»ia. «BERRYLOID» „o «TUNGIN» Le шшт strahu pred gripo (Španska bolezen) in nikakih pretiravanj z alkoholnimi pijačami' Čistost, desinlekcija In moč kljubovanja, lo je glavno! Porabljajte parkrat na dan za grgranje za usta, vrat in grlo mešanico pravega Feller-jevega Elsafluida z mlačno vodo. Dodajte k vodi za umivanje nekaj kapljic desiniicirajočega »ELSAFLUIDA i. — Uporabljajte nerazredčen »Elsa-iluidt za drgnjenje in masažo celega telesa__Nekoliko kapljic >EIsafluida< na sladkorju ali mleku vas čuva tudi znotraj pred neprijetnostmi. Dnevno negovanje telesa z »Elsafluidomc prinaša moč kljubovanja, čistost, svežino in s tem VARSTVO PRED GRIPO. Zahtevajte v lekarnah ali odgovarjajočih prodajalnicah tudi v najmanjšem kraju poizkusno stekleničko za 6 Din ali eno dvojnato steklenico za 9 Din ali eno specijalno steklenico za 2в D. Sicer pišite direktno lekanurrju: E. V. FELLEBJU V DOLNJOJ STII BICI, Eieatrg 245, Hrvatsko, od koder dobite najmanjšo količino količino (9 poizkusnih ali 6 dvojnatih steklenic) za 62 Din že obenem z za vojnino in poštnino. — Pri večjih količinah cenejše. -r^r^ftriCiMDecdQiCiCycyCyrjdfc i t tire» metmeg» ebre«tlj. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš, nad vse ljubljeni in predobri brat, stric in svak, gospod Doze Tekavčič deželni sodni svetnik včeraj ob 20. uri po kratki, težki bolezni za vedno zatisnil svoje blage oči. Pogreb dragega pokojnika se vrši v sredo dne 26. t. m. ob 15 uri na domače pokopa išče v Monronogu. MOKRONOG -LJUBLJANA 25. januarja 1927. Franla Vencajz roj. TekavCK, sestra, Karo!, ivan in dr. Franc Tekavčič. bratje Unfajto Frane P«. Izdaja aa Konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskamo dd. kot tbkarnarja Fran Jezergok. Za insera trd del je odgovoren Alojzij Novak. Vai v Ljubljani