lt>4. številka. Ljubljana, v četrtek l(J. julija. XXI. leto. 1888. Izhaja vsak dan ivecer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-o merske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld.. za Četrt leta 1 »ld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub Ijano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr «» Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kakor poštnina znaša 2a oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah št. 12. Uprav ništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. V L.jiiI»1|umI 19. julija. Nemški cesar odšel je torej v Rusijo, da pohodi vladarja mogočne severne slovanske države in danes bode slovesni vsprejem pred Beverne Palmire očmi. Naravno je, da se s tem dogodkom bavijo vsi evropski listi in da nihče ne taji velicega pomena tega potovanja. Pomenljivo je res, da se je nemški vladar odločil, da pojde v Peterburg, ko je malo mesecev poprej trdil Bismarck, da Nemci ne bodo za',* ni komer letali. Mladi nemški cesar je jedva nastopil, Že gre moledovat prijateljstva slovanske Rusije. Nekateri so uganili, da pojde car v Peterburg proti volji Bismarckovi, prav iz lastno inicijative. Nam se to ne zdi verjetno, če tudi se sklicuje oa to, da cesarja ne spremlja Bismarck. Bolj prav imajo oni, ki mislijo, da cesar dela po volji in uasvetih velicega svojega kar.celarja. Bismarck pa ne pojde ž njim, ker uspeh tega potovanja nikakor ni gotov. Če bi se vsa stvar izjalovila, bodo potem vsaj lahko trdili, da je bil pohod le akt uljudnosti, brez vsa-cega političnega Bmotra. Kaj pa hočejo Nemci doseči; ob NeviV Ma-djarski listi se tolažijo s tem, da hoče Viljem II. pregovoriti carja, da popusti svojo dosedanjo bolgarsko politiko, ter se zadovolji s sedanjim stanjem v Bolgariji. To je pa najbrž le tolažba madjarskih listov. Mi ne trdimo, da se cesarja ne bi pogovar jala tudi o bolgarskih zadevah, celo verojetno je to. Da bi pa cesar Viljem zinil kako besedo za Kobur-žana, se nam pa naravnost smešno zdi. Nemški za stopnik v Sonji bi tako ne preziral princa Ferdinanda, ko bi Nemčija res mislila zanj potegovati se v Peterburgu. Bismarck se je že prevečkrat odločno izjavil, da Bolgarska Nemčiji nič mari ni, da bi sedaj prevzel nemški cesar tako posredovanje. Tudi bi Nemčija ne imela dosti korist', naj se stvari tako ali tako zasučejo v Bolgarskej. V Peterburg ženo carja druge stvari in lahko uganemo smoter tega potovanja, če pomislimo, da bode cesar pohodil tudi Kodanj. Vse prizadevanje nemškega kancelarja od 1870. leta sem meri le na to, kako bi osamil Francijo. Reči moramo, da je dosedaj imel zmerom dober uspeh. Francija nema nobenega zaveznika v Evropi To sicer ni le nemška zasluga, temveč marsikaj so Francozi sami zakrivili. Poslednja leta so pa večkrat kazala znamenja da je mogoče, da se zvežeta Rusija in Francija. Res da bi taka zveza bila malo rudna, kajti politična načela teh dveh držav si dijametralno nasprotujejo. Pa tudi to ni vselej odločilno v politiki. Zgodovina nam ve povedati že već tacih nenaravnih takt. Tako so o svojem času francoski katoliški vladarji podpirali protestante v Nemčiji, celo kruta Turčija je vedno našla zavezuikov v kulturni Evropi. Zakaj bi se torej Rusi ne zvezali s Francozi, zlasti ker tudi ob Nevi ne morejo želeti, da bi Nemčija premogočna postala. Ruski oticijozni listi so sicer navadno pisali proti revolucionarni Franciji, a mimogrede pa dali razumeti, da bi Rusija ne pustila, da bi Nemci uničili Francijo To je pa v Berolinu vzbujalo bojazen, da bodo Rusi pali Nemcem za hrbet, ko bi imeli vojno s Francozi. To nevarnost odstraniti, ima namen potovanje cesarjevo Ta stvar je pa tudi toliko vredna, da zavoljo nje ne pojde le kak nemški minister, temveč cesar sam v Kanoso. Naš namen ne more biti presojati, kaj bodo vse Nemci obetali Rusiji, da bi si zagotovili prijateljstvo njeno, ravno tako tudi ne vemo, kaj da zahtevajo Rusi za take UHluge. Ruski listi večinoma zahtevajo, da bi Nemčija premenila svojo dosedanjo politiko in Avstrije več ne porivala na vztok. Poslednjih dvajset let je Bismarck si mnogo prizadeval, da bi Avstrijo porinil bolj na vztok in bi si Nemčija potem prisvojila avstrijske nemške dežele. Sedaj pa zahtevajo ruski časniki, da bi naj Nemčija porabila upliv, da bi Avstrijo odvrnila od balkanskega poluotoka. Nekateri zahtevajo, da bi naj se Bosua iu Hercegovina pridružili Srbiji, katera bi se potem tako okiepčana lahko upirala tujemu uplivu. Bolgarsko vprašanje bi se potem samo po sebi rešilo, ker bi do tja več ne segal avstrijsk upliv. Le za tako ceno, pravijo ruski listi, more Rusija dopustiti, Nemcem uničiti Francijo. So li vladni krogi istega mnenja, ne vemo. Nemci bodo gotovo pripravljeni privoliti mnogo, da bi si v vseh slu- čajih zavarovali hrbet. Morda se res ne bodo dosti pomišljali in pustili Avstrijo na cedilu. Raz^n. Rusije je Danska nevarna Nemcem, če bi imeli vojno s Francozi. Ta dežela ni velika, a je njena lega velike strategične važno9ti. Ce bi Francozi imeli Dance na svoji strani, bi se jim morda posrečilo, velik del vojske svoje na svojih mnogoštevilnih ladijah prepeljati na Dansko, od kodar bi lahko z Danci prodirali proti Berolinu. Nemška stolica je daleč od francoske, pa blizu danske meje. Da bi to nevarnost odstranil, pohodil bode cesar tudi danskega kralja. Če bode v Peterburgu dobro opravil, bode njegov pohod v Kodanji tudi gotovo uspešen, ker se bode kralj Kristjan gotovo v tem slučaji ravnal po željah svojega mogočnega zeta. Koliko bode imelo uspeha potovanje cesarja Viljema, je sedaj vsekako težke uganiti, o tem bode pač nas poučila še le prihodnost. Označujoče za sestanek pa je gotovo to, da je skoro točno na inti dan, ko se je v Kielu ukrcal na svoj brod cesar Viljem II., izdal car Aleksander III. ukaz, da se ima vojaških novincev letni kontingent zvišati od 235.000 na 250.000 mož. Berolinski listi jadikujejo, da za ta ukaz ni bil izbran pravi hip. Tudi nam se tako dozdeva. Car Aleksander hotel je s tem ukazom pač povedati, da ga nemškega cesarja pohod pač veseli, da pa ne zaupa miroljubnemu zatrjevanju, češ: „Die Bothschaft hor' ich \vohl", doch mir tehlt der Glaube!" Politični razgled. V Ljubliani 18. julija. Deželni iboi-i snidejo se v začetku septembra. Ministerstva že pripravljajo razne vladne predloge za deželne zbore. Zborovanje deželnih zborov bode pa najbrž le kratko, ker se koncem septembra ali pa v začetku oktobra že snide državni zbor, da bode rešil budget še do konca leta. V češkem deželnem zboru letos zopet ne bode nemških poslancev, če tudi si prizadevajo nekateri sta-ročeški vodje, da bi je pregovorili, da popuste pasivno politiko. Y n«iiij<>
  • c. Po Srl>Iji so začenja gibanje za kraljico. Več občin sklenilo je peticije na kralja, da naj se nikar LISTEK. 1 Iz vojaške torbe. i. 2v£©3 Teže. (Spisal Fridolin K—6 ) Bilo je iz leta 1880. leta. Naš slovenski polk št. 47, bival je kot posadka v Tridentskem kaštelu. Močno utrjeno poslopje bilo je nekdaj last mogočnih Tridentskih škofov. V istih prostorih, kjer so nekdaj bivali škofje s svojimi duhovniki, nastanjeni so bili sedaj avstrijski vojaki in mnogokrat, ko so po dokončanej službi naši fantje lupili za menažo krompir na velikem dvoru, razlegale so se po prostorih kaštela, milo doneče slovenske pesnice. Dajali smo tudi bližnjim utrdbam, zgrajenim proti Italiji, male posadke, in tako je tudi nekoč odrinila kompanija, katerej sera bil prideljen kot kadetkorporal v utrdbo Civezzano. Dasi je tu narava prekrasna in nepopisljivo romantična, tekli so nam dnevi vender le jako počasi. Vežbali smo se ves dan v orožji ter učili vo- jake, kako ravnati z velikanskimi topovi, koji so skozi line moleli svoja ogromna žrela proti blaženej Italiji. Le poredko pohajal nas je sodrug iz bližnjega Tridenta. Živeli smo kakor je mogoče v utrdbi, kuhali in cvrli, in ker sem umel prirejati kaj okusen „guljaš" in domače koruzne žgance, imenoval me je tedanji blagi moj stotnik pl. R. za svojega dvornega kuharja. Nekoliko dnij pred odhodom v utrdbo Civezzano končali smo jako težavno novinsko vežbanje. Dasi sem strogo zahteval vsa službena opravila, občeval sem izven službe mnogokrat jako prijazno z moštvom in našel mej mnogobrojnimi novinci dosta blagih značajev in originalov slovenskih. Jeden teh bil je moj „ Jože"! Prve dni po dohodu iz daljne ljube domovine, ko smo ga stoprav utaknili v takrat še belo voja-jaško Buknjo, bil je sila klavern, otožen, poleg pa še strašanski neukreten.'! Smejali so se mu starejši vojaki in brili ž njim vsakovrstne burke in ludarije — kakor je to pri vojacih že običajno; jaz sem ga pomiloval. Mnogokrat sem opazil, da se je zmuznil iz velike dvorane, kjer je bivalo do sto vojakov ter jo krenil v trdnjavsko grapo. Tam je sedel na go- milo vojaškega ubežnika, ki je bil na istem mestu ustreljen pred nekoliko leti — ter se milo zajokal. Nekdaj šel sem za njim in ni me opazil prej, nego ko sem neposredno stal pri njem, potolkel mu na ramo ter vprašal: „ Jože! zakaj vender plačeš? Ali te ni sram ? Toliko fantov je tu, a vsi so dobre volje in zadovoljni z usodo svojo. — Ne bodi baba !u Potegnil je z desnico preko zajokanih očij ter tako milo uprl v me svoje modre lepe očij, da me je kar pretreslo. „Vsaj je ne poznate!" „Koga?" „1 koga? Sosedove „Rezike!" In oni trapasti Tone lazi za njo!" Zaškripal je z zobmi. „To ga bom! to ga bom !" Tolažil sem ga, zatrjeval mu, da na veke ne ostane v tem pustem kraji, da tudi mene in drugove najine stotero vezij veže na prelepo domovino, toda prisega dana cesarju nam veli, da storimo vsak svojo dolžnost kakor moč. In od tistega due oklenil se me je z ganljivo-udanostjo ter postal mi sluga. Udan mi je^bil moj „JožeM. Vse kar koli sem poželel, storil mi je, vsako povelje izvršil nemudoma. ne loči od kraljice Natalije. Sedaj s-- vrši to gibanje že v zakonitih mejah, a utegne se preineniti v ustajo, ko se bode zakon zares ločil. Kraljica je dala objaviti pojasnilo o zakonskem prepiru. Po tem pojasndu m res. da bi bila kraljica proti volji kra ljevej od|iotovala v Rusijo, marveč le na izrecno željo kralja, ki je želel približati se Rusiji. Ravno tako je tudi i/mišljeno, da kraljica hrepeni po re-geustvu Ko je po nesrečnej vojni z Bolgari hotel kralj odpovedati se, ga je baš kraljica pregovorila, da je še obdržal krono. V Wiesbaden je šla tudi le vsled želje soprogove. Ločiti se pa kralj uajbrž le zaradi tega hoče, da bi se poroči s svojo se stricno Katargi, katerej je že dolgo naklonjen. Več bogatih Srbov še vedno potko!* napraviti sporazum-ljenje mej kraljem in kraljico. Kraljica naj bi živela v inozemstvu, zakon naj bi se pa nikar ne ločil. Sinoda tudi vedno odlaša ločitev, ker bi rada, da se stvar še kako drugače poravna. Mej bolgarskimi ministri se razpori vedno ponavljajo. Stojilov in Naćević sta bi a zopet dala ostavko, pa ja je pregovoril Stambulov, da ostaneta dokler se zopet snide sebrauje. Radoslavov jako pridno ruje proti mini>terstvu. Pred vsem poskuša večino ]>oslaucev pridobiti zase, da bi vrgli Stam-bulova, kar se mu bode pa javaljne posrečilo. Can-kov tudi bolj pogostoma dopisuje vodjam strank v Bolgariji. Odšel je v Rusijo, v Kijevu se udeleži slavnosti deverstoletnice pokristijanjenja Rusije, potem pa pojde v Peterburg. Iz Rusije misli se vrniti v Bolgarijo, kakor je pisal Karavelovu in Stambu-lovu, nadeja se namreč, da se bodo do tačas že sjiorazumele razne stranke v Bolgariji. Stambulovu je dal razumeti, da bi rad stopil v ministerstvo. Karavelo? je takoj odpisal Cankovu, kaj je pa storil Stambulov, se ne ve, a sodi se, da se za Cankova pisma dosti ne meni. Cankova povratku v domovino pa vlada baje ne bode delala ovir. V Sonji mislijo, da bode manj nevaren doma, nego je pa v inozemstvu, ker bode vlada lahko nadzorovala njegovo delovanje. Da bi prišlo več tujih gostov k slavuosti po-kristijanjenje Rusije v Kijev, je dotični odbor se spora/umel z ruskimi železnicami, da bodo inozemske udeležitelje zastonj prevažale od meje v Kijev kjer jim bode odbor preskrbel tudi zastonj stanovanje in hrano. Prišlo bode več gostov iz Srbije, Rumunije i u Bolgarije, če tudi te države ne bodo otieijalno zastopane. Boulanger se baje ne bode tako hitro ozdravel in to mu zna jako veliko škodovati. Agitovati ne more, tako pa ni upanja, da bi bil kje zopet voljen v traiHosko zbornico. V departementu „Norl" so nevoljni, da je odložil mandat, v depaitementu Ardeche pa tudi ne bode zmagal, če zanj ne glasujejo vsi monarhisti. Naicdbe italijanskega generala Baldiasere neso ostale brez uspeha. Skoro vsi Grki v Massavi so že plačali občinske takse. Bogatega Grka Tri-goglu, ki je že bil član civilnega sodišča so pa iz-tirali, ker ni hotel slušati poveljniških propisov. Mladi španjski kralj je nekda jako bolehen in baje ni nič upanja, da bi kedaj prevzel vladanje. Poprej bode smrt končala mu življenje. Vlada se zaradi tega prizadeva, da bi napravila sporazum-ljeuje mej^obema rodoma Bourbonov s tem, da bi dona Carlosa sin, do Jayme, vzel princensinjo astu-rijsko. Anglija je pa res v vednih zadregah. V Evropi jej uapravljajo vedne sitnosti Irci, v Afriki se puntajo Zulovci. Po novejših poročilih so se jej pa spuutali še Indijanci ua zapadu angleškega ozemlja v Ameriki Pobili so že več belih ljudi j. Anglija bode javaljne mogla dolgo krotiti vse kolonije. Morala bode tem deželam dati večjo samo stojuost, ali bode pa jedenkrat razpala. Dopisi. Iz liOgatcu 18. julija. [Izv. dop ] Po nuni došlih poročilih pričakujemo v nedeljo v Logatci ob lepem vremenu do 4000 gostov. — Ako se tem 2000 domačih udeležencev prišteje, bo na slavnostnem prostoru 6000 slovenskih src zbranih, ki bodo pričale o udauosti in zvestobi do vladarjeve hiše in ki bodo jasno željo izraževale, da hote častno živeti. Zares, našega ljudstva poprijelo se je neko sveto naudušenje, ono želi in hrepeni po tem, da je pri njem kmetijstvo obrtnija in kupčija pouzdiguejo. Kaže, da je prišlo do prepričanja, da je le v pridnosti in varčnosti iskati prave sreče iu zadovoljnosti. Gojimo ta lepi čut, da postane misel — dejanje. Kdor pride v Logatec, naj si ogleda Dolenji Logaški šolski vrt. Prepričal se bo, kako da more priden in vesten učitelj s pomočjo krujnega šolskega sveta sadjorejo v svojem kraji povzdigniti. To je zares hvalevieduo delo! — A tudi naše kmetijsko podružnico stavljam drugim v izgled in posnemanje. Ta je ustanovljena 19. decembra 188G in šteje v vaseh Dolenji '*n Gorenji Logatec, Rovte in Hote-deriea čez 60 udov. Veliko berila spravila je pod-di uznica v naše ljudstvo. Podružnica ima svojo dre« vesnico, ki ima zdaj že 1500 lepo vzrastlih cepljenih drevesc. Podružnica in premožnejši po sestniki oskr bujejo si najnovejše stroje in orodje in dajejo s tem kmetu priliko, da opazuje, kako da se more pri delu čas in denar prihraniti. Naša podružnica se je tudi veliko trudila, da bo dne 23. t. m. v Logatci ž'-vinska razstava Bog nam daj v nedeljo in pone deljek lepo vreme. Saj to zaslužita odborova skrb in delavnost in pa vneto ljudsko naudušenje. I/ Krškega šolskega okraja 16 julija. [Izv. dop] Okrajna učiteljska konferencija, o kateri je cenjeni g. dopisnik v dopisu „0b izteku Savinje" že govoril obširno, bode vršila se v dan 23. t. m. v Krškem šolskem poslopji pod vodstvom okrajnega šolskega nadzornika. Dnevni red je: 1 Poročilo nadzornikovo o nadziranji in stanji šol. 2. Meritev ploskev in teles (razlaga metodično za za ljudske šole meščanske šole učitelj g. Jos. Bezlaj.) 3. Ogledovanje stalne učilske razstave v zvezi z razlaganjem Lavtarjevega aparata (razkazuje gosp. učitelj meščanske šole g. T. Romih). 4. Določitev kniig za bodoče šolsko leto. 5. Poročilo knjižničnega odbora. 6 Volitve: stalnega odbora, knjižničnega odbora in dveh zastopnikov v okrajni šolski svet za prihodnjo 61etno dobo in 7. Pojedini nasveti, ki se pa morajo vsaj do 20. julija predložiti stalnemu odboru v Krškem. — Kar se tiče naših prihodnjih zastopnikov v okrajnem šolskem svetu se v marsičem strinjam z g. dopisovalcem. Le to mi ne godi, da hoče imeti jednega zastopnika na severnem konci in dražega na južnem, po tem tacem na najbolj oddaljenih krajih. Zastopnika naša naj stanujeta tu ali tam (to ni merodajno); a biti morata vrla, neustrašena moža, čista in n e o m a d e ž e v a n a značaja. Gledati morata v viši meri na koristi tistih, ki so jih volili, kakor na lastne Nikdar ne smeta ravnati po pregovoru: „Roka roko umiva", kakor sta vedno delala dosedanja naša zastopnika. Pri izpraznjenih službah v domačem okraji bi se moralo ozirati v prvi vrsti na domače učiteljsko osobje. Mej tem časom so se oddale vse tri boljše službe tujim (jednemu celo s Štajerskega); tedaj domači učitelji so se prezirali. Vse to sta pa zakrivila zastopnika učiteljstva, ker sta se pri sejah premalo potegovala za svoje voli Ice. Že to naj zadostuje in učiteljem odpre oči, da bodo prihodnji ponedeljek oddali svoje glasove tistima tovarišema, do katerih imajo največ zaupanja. Sladkim besedam in vednu smehljajočemu obrazu naj ne verujejo. So9ebno se še bojte tistih, ki hrepene vedno više in više po lestvici zlesti in ki skrbe le zase, za svoje tovariše pa nič. Nadjaje se, da bo-dete 23. julija z druženimi močmi pogodili pravo ter si mej seboj izvolili dva odkrita značaja, ki b odet a v resnici zastopala koristi vsega učiteljstva — ne pa svojih, kakor se je godilo do zdaj, konča svoj dopis Vaš Vam le dobro želeč kolega g kmetov. Poročilo vodovodnega odseka o svojem delovanji od dne. 25 maja 1883. do dne 14. marci ja I SSS. (Konec.) Ko se je prišlo do teh uspešnih preiskav, sklenil je odsek pozvati v Ljubljano gospoda Dionizija Stura, da izreče svoje mnenje, katera voda bi bila prikladuejša za upeljavo, in le ta, odzivajoč se od-sekovemu vabilu, prišel je v Ljubljano dne 25. julija 1886. I. Pregledal je v družbi nekaterih odse-kovih členov nastopna dva dni studence na Skaru-čiui in v Babinem Dolu ter vodnjake na Posavji in na Ljubljanskem polji in poročal o tem v seji od-sekovej dne 28. julija 1886. 1. V tem svojem poročilu naglašal je gosp. Dionizij Stur, da je podzemeljska voda na Ljubljanskem polji obilna, jako okusna, čista, bladna in zdrava in torej pripravna za vodovod, posebno, ker bi se dala napeljati v mesto brez velikih stroškov. Vender bi on ne bil zanjo v prvej vrsti, ker se bode mesto gotovo širilo v smeri proti Savi in bi prej ali slej vsled tega vodovodna voda postala onesnažena. Vodo v Babinem Dolu označil je istotako za vodovod pripravno, a dostavil, da nanjo ni misliti, ker bi sicer sedaj še zadostovala potrebam mesta, ako bi se pa isto količkaj razširilo, bi je bilo premalo. Za naj pri prav nejši kraj, kateri naj bi vodovodni odsek imel pred očmi označil je Skaručino, kjer bi se dobilo obilno hladne, čiste in silno okusne studenčnice, katera bi se po njegovih mislih dala napeljati v mesto brez velikih stroškov. O tej priliki, kakor tudi že prejšnja dva dni mej komisijonovanjem izrekel je gosp. Dionizij Stur mnenje, da voda v vodnjakih na Ljubljanskem polji ni, kakor misli odsek, lil trovana savska, temveč da je to voda istega izvora, kakor ona voda, katera priteka izpod zemlje pri Skaručini in na Po vodji. Vsled tega pričela se je voda po obeh straneh Save zopet meriti in primerjati analize vode iz obojestranskih vodnjakov in res je odsek prišel kmalu do prepričanja, da je mnenje gosp. Dionizija Stura popolnoma upravičeno. Izreči se pa za jeden ali drug projekt ni odločno upal, dokler ni imel natančnih načrtov in proračunov. Sklenil je torej v svojej A ko sem nevarno obolel, ni se ganil od moje postelje. Noč in dan sedel je poleg mene, obkladal mi glavo z mokro krpo ter pripovedoval mi povesti iz domovine, vedno iz domovine, kamor ga je vleklo bolno srce. Nekega dne, popoludan, sedel sem v malej sobi kasarne svete Magdalene v pogovoru s predragim, 1882. leta umršem prijateljem Ivanom Fri-cejem, jako nadarjenim vrlim Slovencem, ki počiva pozabljen na Ljubljanskem pokopališči, in kojemu je povodom smrti naju predragi prijatelj, gosp. Fran P—k, sedaj načelnik postaji na Savi, položil v imenu Mariborske čitalnice krasen 8 trobojnico nakičen venec ua gomilo. — — — — — — — — — Bilo je okolu 6. ure, ko potrka nekdo na vrata, — v sobo stopi moj „Jože". V desnici držal je komadič papirja, v levici nosil pol litra črnega Tri-dentinca Opazivši tovariša hoče oditi. „No Jože, kaj pa hočeš?" ga vprašam. Stiskal je papir in steklenico pod pazduho, neokretno sukal so na peti desne noge. „Nič se ne sramuj, Jože" ; le povej, kaj ti je na srci. „Prosil bi Vas gospod, da bi jej pisali, a to-le prinesel sem Vam". Nikakor nesem hotel užaliti | blage prostaške duše. Poučil sem ga, da se višjim ne sme donašati daril, natočil kozarce ter ?elel mu na moj račun prinesti bokal najboljšega rujnega Tridentinca. „Kaj pa naj pišem Jože?" Namuznil se je in mi šepnil na uho: „Vsaj to sami najbolje veste ! Pišite jej , da me naj po čaka, da se mi ne izneveri — drugače — ga ubijem onega bogatega postopača, ki lazi za njo — ubijem I-Spisal sem mu list ter prebral rau ga. Zadovoljen je bil z vaem, le konec ni mu ugajal. Skleniti sem moral tako-le: „Podam Ti roko čez hribe in doline in ostanem do mrzlega groba Tvoj Jože Dvornik" Odrinili smo ua laško mejo. Gori na visoki skali, kakor orlovo gnezdo sedi utrdba Civezzano, a doli pod njo v soteski nahaja se mala v skalo usekana utrdba, ki preči cesto. Njej na desno pe nijo se po skalinah valovi deroče Ferzine. PrišedŠi v Civezzano bilo je vse čilo in zdravo. A le kratek čas je trajalo to, in skoro je zbolelo zaporedoma 5 vojakov na vročinskej bolezni, mej temi tud« moj „Jože". Ni hotel uleči se. Prigovarjal sem mu, da naj gre v posteljo, a trdil je, da je zdrav. Kmalu so ga zapustile moči in legel je tudi on. V noči od 14. na 15. dan decembra umrl nam je prostak. Poslali smo v bližnjo vas Cognolo po civilnega zdravnika. Zaukazal je, da moramo vse bolnike nemudoma prepeljati v Trident ter da mora tudi kompanija zapustiti utrdbo. Poročili smo to v Trident. Bolnike so odvedli ua to v bolnico Trideut-skih usmiljenih sestra in kmalu potem je tudi kompanija odpotovala v Trident. Bilo je 25. decembra meseca. Sedel sem pred kavarno „Vioeow, ko pride po me vojak iz bolnice ter mi javi, da moj Jože umira ter da želi, da bi prišel še jedenkrat k njemu.J Dasi je bilo strogo zabranjeno, hoditi k bolnikom, šel sem ipak le k njemu Moral pa sem se prepirati z jezično italijansko predstojnico bolnice skore pol ure, predno sera smel ustupiti. V nezavesti ležal je moj „JožeM na postelji. Sedel sem k niemu Glava bila mu jo otekla in goreča. Nekaj hipov mu je malo odleglo — zavedel se je ter me spoznal. „Gospod! hvala Vam, da ste prišli. Oj, umrl bom, umrl in tako daleč od rojstne mi vasi!" seji dne 18. decembra 18*6. 1., da se ima mestnemu zboru nasvetovati, naj razpi>e natečaj za izdelavo podrobnega načrta za vodovod, in sicer za obe varijanti : z Ljubljanskega polja in s Skaručine. Program za izdelavo tacega načrta predložil je člen odseka gosp Vladimir HraskV in mestni zbor sprejel ga je v svojej seji z dne 8. marcija 1887. I. Prodno se je javno razglasil natečaj za izdelavo podrobnih načrtov, oglasila sta se pri mestnem magistratu gg. Friderik Passini, kot pooblaščenec tvrdke baron Karol Sehvvarz & Co. z Dunaja, in iužener Oskar Smreker iz Mannheima, ponujajoča se mestnemu zboru za izgotovljenje omenjenih načrtov, naglašujoča soglasno, da bi mesto potem javnega razpisa ne prišlo do tacih načrtov, kakeršnih mu bode treba za oddajo izvršitvenih del, in da je poleg tega še vprašanje bi li solidne, sposobne tvrdke botele sploh udeleževati se natecanja. Mestni zbor osvojil je to mnenje veščikov in sklenil v svoji seji dne 11. marcija 1887. I., da se razveljavi prejšnji njegov sklep o javnem natecanji. Vodovodni odsek je vsled tega napravo natančnih načrtov in proračunov v svojej seji dne 28. marcija 1887. I. izročil gospodu Oskarju Smrekerju, ob jednem pa v svojej seji dne 27. aprila 1887. 1. sklenil, da se imajo vršiti vsa še potrebna dela, posebno pa, da se z vrtanjem na Ljubljanskem polji in v Povodji konstatuje kakovost zemljišča in da se z natančnim opazovanjem vod njakov določi, v katerej smeri teče podzemeljska voda, in upliva li Sava kaj nanjo. Vsa ta dela iz vršila so se, kar je bilo najhitrejejmogoče, in v seji dne 10. marcija 1888. 1. predložil in pojasnoval je že Oskar Smreker odseku načrta obeh alternativ. Da se stvar reši brez odloga, pregledali so tehniki odborovi načrt ter se posvetovali o njem v sejah dne 11., 12. in 14. marcija. Resultate teh posvetovanj predložili so odseku v seji dne 14. marcija 1888. in odsek odobril jih je v polnem obsegu, od,-ločivši se za prvo alternativo, to je za upeljavo vode z Ljubljanskega polja. Proračun spremenil se je le v tem, d;« se je sklenilo: 1. mesto nameravanih petih vodujakov uapra viti le štiri; 2. kondenzacijski vodovod izpeljati le 500 metrov daleč in ne do Save; 3. opustiti električno osvetljavo; 4. opustiti napravo hleva; 5. izvesti priprosteje pročelje reservoiija, in 6. opustiti nekatere dele nameravane cevne mreže. Vsled teh sprememb prihranilo se bode toliko, da bode vodovod stal 485.486 gld., in sicer: 1. dobivanje vode . . . gld. 95O0O-— 2. vzdigovauje vode ... „ 90486 — 3. upeljava vode .... „ 90000.— 4. reBervoir.....„ 55000 — 5. cevna mreža .... „ 155000- — Ker je slavnemu mestnemu zboru predloženo utemeljiteljno poročilo projektanta gospoda Oskarja Smrekerja, ui mi potreba navajati tu še posebej razlogov, ki so bili merodajui, da se je vodovodni odsek odločil za prvo alternativo, in za tu po kratkem tem zgodovinskem obrisu odsekovega delovanja predlagam v njegovem imenu : Slavni mestni zbor naj sklene: 1. za mestni vodovod osvaja se prva alternativa po načrtu, kakor ga je izgotovil inžener gosp. Oskar Smreker za dobavo vode z Ljubljanskega polja s proračunjenimi stroški 485.486 gld. 2. vodovodni odsek se pooblašča storiti vse potrebno, da se dela kar najhitreje mogoče razpišejo. u V Ljubljani dne 19. marca 1888. Ivan Hribar. Tolažil sem ga. „Prosim Vas, pišite jej, da jej odpustim. Ni mi odgovorila in pretekla sta dva meseca, odkar ste jej pisali! In nič odgovora, nič! Odpustim jej, odpustim. Pišite jej, da sem jo imel rad, oj tako neskončno rad ! In utrnila se mu je solza. Odpel si je srajco, — pomagal sem mu — ter si odvezal mal, na črni niti viseč križec, kateri je nosil na prsih. „To-le mi je prinesla pred 12 leti s svete Gore ranjca mati ter posvarila me, da naj nikar ne pozabim Boga. E, pa saj sem rad molil, zmi-rom rad". Umrl je še tisto noč. Drugi dan se je pomikal po Tridentskih ulicah vojaški sprevod. Godba je svirala žalostinke; pred vojaškim vozom korakal je jeden „vodu, za vozom pa sva stopala s stotnikom. Vrgel sem pest tuje črne zemlje na priprosto krsto, in solza se mi je ukradla in padla na gomila jednega uajblažjih značajev. In ko sem prišel domov, sedel sem ter pisal jej, da jej odpusti vse — pisal, da smo zagrebli Jožeta v tujo tirolsko zemljo. Domače stvari. — (Vsem čast. p. «. naročnikom), ki dosedaj niso naročnine poravnali, bode jutri list ustavljen. To v naznanilo, da ne bode nepotrebnih reklamacij. Upravništvo „Slovenskega Naroda". — (Imenovanja). G. Henrik Domiuich. pristav pri deželnem sodišči v Trstu, imenovan je okrajnim sodnikom v Bolci. Gosp. dr. Kuro l Geh-lingsheim, pristav v Kozjem, pride k sodišču v Celji. Avskultant g. Josip Kron vogel imenovan je pristavom pri okrajnem sodišči v Kozjem. — (Subdijakonat) podelil je včeraj knezo-škof dr. Misija 16 bogoslovcera. — (Slovanskidijakina D unaji) hoteli so se v posebni deputaciji pokloniti kraljici Nataliji. Velikošolec, proseč za avdijenco, dobil je nastopni odgovor: „Poštovani gospodine! Njeno Veličastvo kraljica Natalija duboko dirnuta pažnjom, kojom ste hotjeli Vi i Vaši drugovi, da ju obrađujete, doima dovoljne rieči, da Vam se zahvali. No na Njeno veliko sažaljenje sutra polazi i mora da se liši toga zadovoljstva. Povtor&jući Vam srdačnu blagodarnost Njenoga Veličanstva molim uvaženi gospodine, da primite uvjerenje Mog najodličnijeg poštovanja. Njena Veličastvo će se uvjek sećati Vašeg današnjega koraka i pričuee to svome ainu kraljeviću Aleksandru. — Stana Bogičević, dvorska gospodjica". — (Gimnazije Ljubljanske letno iz-vestje) ima na prvi strani obširni spis „Nicode-mus Frisohlius Entvvurf einer Laibacher Schulord-nung aus dem Jahre 1582", ki ga je spisal in kritično pojasnil g. prof. Julij Wallner. Za zgodovino šolstva Ljubljanskega in za reformacijsko dobo bode ta spis ugoden vir. — Mej šolskimi vestmi opa žarao, da je na gimnaziji Ljubljanski obligatne predmete poučevalo 31, neobligatne predmeta pa 5 učnih sil, mej njimi pa samo šestnajst rednih profesorjev. Glede tega abnormalnega razmerja zavzema gimnazija Ljubljanska gotovo prvo mesto v vsej Avstriji in učna uprava bi morala šteti si v sveto dolžnost, da se to stanje prej ko prej zboljša. — Dijakov bilo je začetkom šolskega leta 834, koncem leta 770, na spoduji gimnaziji imel je vsak razred po tri paralelke, peti, šesti in sedmi razred po dve paralelki. Po narodnosti bilo je mej gimnazijci 650 Slovencev, 112 Nemcev, 5 Italijanov, 3 Hrvati, rodom bili so večinoma iz Kranjske, glede veroizpovedauja razen jednega, vsi katoliki. Odlič-njakov bilo je 95, prvi red jih je dobilo 460, 103 imajo ponavljalni izpit. Učnine plačali so vsi gimnazijci 13.290 gld., od te vsote spada na prvi razred 5250 gld., katera številka glasno trobenta, kako drag je korak v hram modric. Dijaki imeli so 128 štipendij v vkupnem znesku 11.512 gld. 17 kr. Podporno društvo imelo je 599 gld. 75 kr. dohodkov, 531 gld. 76 kr. pa izdatkov, premoženje narastlo je na 8025 gld. v obligacijah, 67 gl. 99 kr. v gotovini. Razen tega ima društvo mnogo knjig, atlantov in slovarjev. Vsprejemnine in drugih pristojbin plačalo se je 1270 gld. 50 kr. — (Državna gimnazija v Mariboru) imela je preteklo šolsko leto 272 dijakov, mej njimi 137 Slovencev, 128 Nemcev, 4 Cehe, 3 Italijane. — (Nesreča.) Pri sv. Petra vojašnici delajo pijonirji raznih polkov most čez Ljubljauico. Danes po 10. uri, ko so stavili zopet jedno kozo, utrgala se je vrv in dva čolna, v katerih so stali vojaki, držeč vrv, sta se preobrnila. Osem vojakov palo je v Ljubljanico. Sedem se jih je takoj rešilo, osmega, oženjeuega Nika Jovanoviča, od 19. lovskega bata-lijona, potegnilo je pa v vodo. Skušali so ga rešiti, molili mu drogove, da bi se zanje poprijel, jeden vojakov skočil je celo za njim, ga tudi prijel, a moral zopet izpustiti, da se je sam rešil. Pri prisilni delavnici izginil je Jovanovič pod vodo. — (V e t e r a n s k o društvo v Kamniku) bode v nedeljo dna 12. avgusta t. 1. praznovalo blago.dovljenje svoje zastave. Te slavnosti udeležil se bode tudi veteranski kor iz Ljubljane. Odhod bode ob 6 uri zjutraj. Zasome osobe plačajo za vožnjo v Kamnik in nazaj po 50 kr. — (Treščilo) je včeraj zvečer okolu 10. ure v Vodicah. Kakor je bilo videti z Grada nastal je velik požar, o katerem pa še nič natančnejega ne vemo. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 18. julija. Dunajski dopisnik Pariškemu „Temps"-u imel je pogovor s srbske kraljice zaupno osobo. Ta mu je pripovedovala o pogovoru z grofom Herbertom Bismarckom. Slednji je rekel, da je kralj Milan jako nervozen in da pošilja telegram za telegramom, da bi se stvar nemudoma rešila. Zaupna osoba omenila je žalost matere. Grof Bismarck je odvrnil; V državnih zadevah se žalost ne jemlje v poštev. Zaupna osoba poudarjala je potem pravice materine, a Bismarck je dejal: „Pri nas velja salski zakon. Ženske ne štejejo." Levov 18. julija. „Pol. Corr." Odkar se je pomnožila ruska mejna straža, množe se tudi pritožbe o ruskih vojakih na meji. V okraji Sokal pripetil se je rlagranten slučaj. Dvanajst mož broječ oddelek ruske mejne straže sel je po noči 2000 korakov preko meje, obkolil ta kraj meje stoječe tihotapsko prenočišče, pretepal tihotapce ter jih z zaplenjenim žganjem vred odvel čez mejo nazaj. Avstrijska oblastva odredila so natančno preiskavo. Pariz 18. julija. Kraljica Natalija došla v spremstvu treh dam z orijentskim vlakom. Vsprejema ni bilo, tudi ljudstvo je ni čakalo. Samo postaje načelnik jo je pričakoval in spremil do voza. Kraljica se je prijazno razgovarala. Dunaj 19- jtUJja. „Arinee-Verordnungs-blatt" objavlja ročno pismo cesarjevo F.-Z.-M. Kuhnu, priznavajoče povodom njegove petdesetletnice njegovo odlično in uspešno službovanje v miru in v vojni najlaskaveje. Ob jednem se F.-Z.-M. Kuhn, ker vojske popolna pripravljenost zahteva, da se komando, katera je doslej on imel, drugemu izroči, stavi v disponibi-1 i teto. S pridržkom, da souporabi kje drugoj, izraža se mu zahvala in priznanje za izvrstne zasluge na dosedanjem mestu. Poslano. Nepremišljene in popolnoma neosnovane besede, ki jih je izpregovoril č. g. državni poslanec Kl u u v državnega zbora seji 8. maja t I. o ravnateljstvu gymnasije Kranjske, vzročile so, da leti po mestu Kranjskem in, kakor čujem, tudi drugodi, na-me sum, češ, da sem jaz zakrivil razpust Kranjske gvmnasije, poslavši vis. naučneinu mini-sterstvu kako neugodno poročilo. V obrambo žaljene Bvoje časti, človeku najdražjega blaga, prisiljen sem, tem potom odločno zavrniti to krivljenje kot neutemeljeno ter izjavljam na svoje poštenje, da do tistega dne, katerega se je uradno razglasil razpust Kranjske gvmnasije (8. avgusta 1887), od mojih rok ni došlo vis. ministerstvu nikakeršno poročilo, najmanj pa tako, ki bi merilo na razpust omenjenega zavoda. Nepristojno je človeku, javno govoriti o samem sebi. Toliko pa smem vendar reči, da sem kot ravnatelj vestno posvečeval skromne svoje moči pOVZdigi mojemu vodstvu izročenega zavoda in da me je vodila in nauduševala vedno le misel, s pomočjo poklicanih faktorjev razširiti nižjo gymnasijo Kranjsko v višjo. Pri tem sklicujem se lahko na preblagorodnega g. dež. predsednika, katerega sem v omenjeni zadevi nadlegoval ustno in pismeno morda večkrat, kakor mu je bilo ljubo; sklicujem se na preč. g. dež. šolskega nadzornika in na svoje gg. kolege, ki so imeli priliko, opazovati moje delovanje bližje in natančneje, nego g. Klun; sklicujem se na si. hranilnico kranjsko, na presl. deželni zbor kranjski in na prebivalce Kranjskega mesta, pri katerih sem, bodeč od hiše do hiše, prosjačil prispevkov za "dijaško podporno zalogo, koje menda vendar nisem ustanovil v propad Kranjske gvmnasije; sklicujem se na dalje na nekatere Ločane, ki so me lani ravno ob tem času proklinjali, ker so ae na moje ponovljene prošnje zavračali njih sinovi od gvmnasije Ljubljanske na Kranjsko; sklicujem se naposled na marsikaterega nasprotnika, kateremu je bilo moje prizadevanje „trn v peti". Še le 2. aprila t. 1. poslal sem na vladno zahtevanje (torej ne prostovoljno) si. dež šolskemu svetu neko alter nativno poročilo, tičoče se prihodnjega šolskega leta (1888/89) in sestavljeno po danih mi vodilih. To poročilo z dne 2. aprila 1888, bodi si ka-keršnokoli, pač ni moglo napotiti vis. ministerstva, da je razpustilo Kranjsko gvmnasije že 8. avgusta 1. 1 88 7. Toliko v pojasnilo I Gosp. kanoniku K lunu pa kličem: Onečastili ste moje dobro ime ter mi pripomogli do britke izkušnje, da je „nehva-ležnost plačilo sveta" ; ta greh odpusti Vam Bog, jaz Vam ga ne morem! V Kranj i, dne 18. julija 1888. Fr. \Viestlinler, c. kr. gynjnasijski ravnatelj. ar*«; 13 „LJUBLJANSKI ZVON" ■rtojl (331 — 164) za vse leto gld. 4.60; za pol leta g!d. 2.30; za četrt lota gld 1.15. W Izkaz o doneskih za Raić-ev spomenik. Mariboru Juriji 5 (Daje.) Preucsok . Gosp. Starki Lavoslav, trgovec na Ptuji . „ Haj Sok Anton, dekan v Uistrici . . „ Lenart Janez, župnik „ „ * Hržič Josip, župnik v 1'olskavi . . . Vršeč Fran, notar v Sevnici . . . I Miki Alojzij, trgovec v Oruaoži . . „ 2nidaiič, pmiVnor s- Serajevom . . B Lilek, »I n • • „ Bedjanič, „ „ „ . . „ S-unik, „ „ n • • „ Cucek, „ * » . . „ Ivan Antolič, župnik na Gori . . . „ Anton Pajmon, župnik..... . dr. Firbas Fran v Brežicah „ dr. Srebre Karol „ „ „ Šetina Josip „ „ „ Orožen J., pristav „ „ „ Stoklas M., dekan „ „ „ Slivca Josip, davkur „ „ , Levak Andrej, trgovec „ „ „ Munda I, živinozdravnik „ KftVČlfi Matija, trgovec v „ Kupljen Anton, notar v Crnomlji „ Aleš Anton, dekan v Satnici . . „ Kadunc Matija „ dr. Domiukuš „ Feliks Ferk „ France i, dr. Glančnik „ „ n 11« >r;ik, profesor „ „ ... „ Gabrijel Majcen „ „ ... Neimenovan „ „ ... Gosp. dr. Pekolj „ „ ... „ dr. Radaj „ „ ... n Fran Perko „ h ... „ dr. Sernec Ivan „ „ . . „ dr. Rudolf v Konjicah .... „ Pleteršnik M , profesor v Ljubljani „ Vodnšek Matej, „ „ „ „ Mam Josip, „ „ „ „ Zupitn Tomo, „ „ „ Lederhas Lud., » n n „ Vavrii Ivan, n n n , Pihlcr .Josip, „ „ „ , dr. Svetina, „ „ „ „ Tavčar Alojzij, „ „ „ „ dr. Požiir Lovro, „ „ „ „ dr Zupanec, notar „ „ n Rohič Luka, dež. posl. „ „ „ dr. J. Vošnjak, dež. posl. ,, ,, „ dr. I. Tavčar, odvetnik „ ,. Dratc. Hribar, vodja „Nar. Tiskarne" „ Korbinijan Laj h....... „ Župnija pri Mali Nedelji..... Rapoc Josip v Mariboru .... Dunajski Slovenci......... Gosp. dr. Murko v Peterburgu..... „ Klobasa Fian, župnik..... n Filip Vihar, „ ..... „ Ledenik Anton, „ . , V rdeč Fran, „ . . . . Ljutomerski narodnjaki....... Gosp. Meško Alojzij, župnik..... „ dr. Čuček L. Orebici...... „ dr. Hrašovec v Slov. Gradci . . . „ dr. Segala v Poatojini . . . . , Skupaj . . . (Konec priti.) 252 gld. — kr. 2 „ - „ 1 „ — „ 1 „ - n 2 „ - „ 2 „ - n 2 „ - „ 5 r, - m S „ - „ 1 », - „ 1 _ * »» >» t H - m 2 „ - „ 1 „ - ,. 10 „ - „ 5 ., - m 1 „ ~ H — n 50 „ 1 .. - . 1 50 l 2 2 15 5 1 5 5 2 4 4 1 3 1 5 5 5 o 19 1 2 S 10 76 HO 434 gld. 16 kr. Tržne cene v LJubljani dne 18. julija t. 1, Pšenica, hktl. Rež, Ječmen, „ Oves, „ Ajda, „ PrObO, n Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, Fižol, Maslo, Mast, Špeh friSeu kgr. „'1. Lr. 1 gj. kr. r, 8.-i Špeh povojen, kgr. . _ 6H 4 -22 Surovo maslo, „ — 90 3 74 Jajce, jedno : . , . I — 2! 3 09 Mleko, liter . . . .' — ! 81 ( 3 90 Govejo meso, kgr. - 56 , 4 22 Telečje „ , — 48 r> &2 Svinjsko , — 60 _ Koštrunovo - . — 34 [a - Pišanec...... — 55 13 (Jolob...... — 22 11 - Seno, 100 kilo . . . 2 14 1 - Slama, „ „ . . . Drva trda, 4 rjoietr. .. mehka, 4 „ 2 14 — 80 6 40 — 64 | 4 15 Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 727-1 mm. 727U mm. 727*4 min. 20-8° C 22'7° C 18-5° C z.jz. j m.jz. m. sev. Nebo ..1,1. d. jas. d.jas. Mo-krina v mm. 14-8 mm. dežja. dne 19 julija t. I. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld 81-15 — gld. Srebrna renta.....„ 82-55 — „ Zlata renta......„ UMO — „ 5 marčna renta .... „ 9660 — Akcije narodne banke. „ 872"— — „ Kreditne akcije..... „ 3' 8^0 — fl London........„ 18fr— — „ Srebro........n —'— — „ Napol.......... 9-90«/, — , C. kr. cekini .... , 5*80 — „ NemSke marke....., 61"17'/| — - t državne srečke iz 1. 1864 950 gld. 133 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 „ 168 „ Ogeiska zlata renta 4°/0 . . ... 101 „ Ogersk.-i papirna renta 5°/0 . ... 89 „ 5"/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 108 ,, Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 120 „ Zemlj. obč. avstr. 4V8°/0 zlati zast. listi . 127 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 100 „ Kreditne srečke......ij gld. 184 „ Rudolfove srečke..... jO ,, 21 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 ,, 110 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a v. . 226 „ danes 8105 ;;o 112-20 96-50 872 — 810'— 125 — 9-90 5-90 fiiTV. 50 kr. 25 „ 50 50 ,, r)0 „ 50 „ 75 .. 25 75 Št. 12.312. Ha (/las. (5 '2—1) V ponedeljek 16. dan t. m. zjutraj se je priklatil iz Ljubljanske okolice v mesto kmetski tako imenovani Brakepes, srednje velikosti, belo in Črno pisane kože, je tukaj več psov napadel in oklal. Ta pes je bil od straže opoludne pobit. Sekcija, ki se je takoj vršila, dokazala je, da je bil pes stekel. Vsled tega so na podlagi postave z 29. dne februvarja 1880 1. št. 35 drž. zak. za vse mesto od denašnjega dne počenši i ri iucmoČiiii pnMJa koiitiimnc* upelje in ukaže, da smejo psi v tem času le s trdno torbo okolu letati ali pa se morajo zunaj hiše voditi na vrvici. Psi, ki bodo prosto okolu letali, bodo se po-lovili in pokončali, proti nemarnim lastnikom pa se bo postopalo po dotičnih postavnih določbah. Ob jednem se omenja, da bode postavne varstvene naredbe za 4 kilometre daleč okolu mesta upeljalo c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 17. julija 1888. Župana namestnik: V o n č i n a. ^L, VW i- A ^ ^▼v ^^rx 1 S * * Piyo y steklenicah 19 prodaja B1ERMAO v Ljubljani. 449—121 \±f s^S -^tf \JL/ ^»A/ -w . ' ^W ^^^^^^..^^..^^' J? O C 3u i ] O- % i SIMONA GREGORČIČA. I 11. zvezek. — Založil Josip Gornp. Dobivajo se samo pri meni. Broširano po 1 - ^ Si s pošto 5 kr. več; elegantno vezuiie po 1 90 Ur., « W s pošlo 5 kr. več. i439—14) g FRAN DEŽMAN, | C knjigovez v LJueljani, Sv. Petra cesta št. 6. J| lesičjekovo moko (Lvcopodiom), meces-novo gobo, mecesnov trpentiu in jetrnik kupuj«* v tMiUi unio/ini (489 3) dr. Kumpf-ova lekarna v Beljaku. Proti kašlju in kataru zlasti pri otrocih; proti hripavosti, zaslizonju, vratnim, želodčnim in mehurnlm boleznim in scalnih tež-kočah priporoča se Iszozošlsi Rimski vrelec, najčistejša al kalini \ planinska kislica, prirodno pristna; neprekosjiva velefina mlzna voda, ki vina ne črni in je popolnoma brez organ:<'-nih sno-vij, žveplenib in jodovdi spojin z njibovimi sitnimi nt r.iiiski 11 ■ i uplivi. V Ljubljani ga prodaja SE. E. Supan, na Dunajski cesti; v Kranjl Fran Doleno. (479-2) ti j O i : 17. julija. Pri Slonu: Alhori iz Trsta. — Meisener iz Wahetiča. — Dr. PeHvvolf i/. Varšave. — Kinkeli-i iz Fraukobroda. — Pogatsclinig iS G6rice. — Mi-gerkn z Dunaja. — Polley z Dunaja. — Kalina iz Prage. Achtschin iz Gorice. — Kul-ka z Dunaja. Pri Mulići: Ritschi iz Berna. — Košir iz Trsta. — Ritstcru iz Gradca. Pri uvatrlrtkeni cesar-i i: llauz it Kostanjevice. — Brammer z i umaja. Pri bavurskeiu dvora: Šubic iz Poljan. — Ho nigmann iz Gorice. Pri Južneui kolodvo« irn: J Bohmtđ iz Gorico. — lieck iz Trst^. — Makerdorf iz Bostona. — Korabek iz Krakovega. Umrli so v E