Stev. 307 TRST, v nedeljo 5. novembra 1911 Točaj XXXVI IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih »o bakarna h v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Sežani, Nahrežioi, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. (»imrtaice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po ao st. vim. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka it »dalj na vrsta K 2. Mali oglasi po 4- stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Sduaosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. , V edinosti je moč !' NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6K;n» na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ffaroontn« na nedeljsko Izdanja „EDINOSTI" atane: *a oelo leto Kron 5~20, za pol lota Kron HO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na nredoištro lista. Nefranko-vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se na vrafiajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Naredni doo). Izdajatelj in odgovrmi urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila T'skarna „Ed-nost*. vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti Štev. 20. FcStno-hranilnifnl račun 5tev. 841-652. TELFFOM 51. 11-57 Politično društvo „Edinost" priredi danes, v nedeljo 5. novembra ob 10. uri predp. v veliki dvorani Nar. doma v Trstu. DNEVNI RED: T) Pelovanje parlamenta v zadnjem zasedanju, Poroča državni poslanec dr. Kybaf. 2) Poročilo o delovanju tržaškega mestnega sveta, oziroma deželnega zbora. Na mnogobrojno udeležbo uljudno vabi ODBOR. Politično društvo „Edinost" ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. novembra 1911 ob 10. uri predpoludne v veliki dvorani „Nar. domaa v Trstu DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev pregledovalcev računov. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. Pobro došli, bratje Srbi! Danes, z brzovlakom južne železnice ob 9'15 zjutraj, dospe z Reke v Trst „Beligraj-sko pevsko društvo", ki priredi dre vi v gledališki dvorani „Nar. doma" koncert. Dogaja se to prvikrat, da stopa na tržaška tla srbsko pevsko društvo iz kraljevine Srbije in s tem se dogaja tudi prvikrat, da bomo tržaški Slovenci imeli prilike, pozdraviti v svoji sredi brate iz jugoslovanskega Pijemonta. „Beligrajsko pevsko društvo* prihaja sicer sem vsled inicijative tukajšnje srbske cerkvene občine, vendar bomo brate iz kraljevine Srbije od onega trenotka, ko stopijo na tržaška tla, smatrali tudi za svoje goste. To pa tembolj, ker nočemo, da bi oni mislili, da so prišli v tuje mesto, na tuja tla, kjer je morda Srb le po strani gledan in trpljen gost, marveč želimo podati bratom dokaz, da so prišli v mesto, kjer je Slovenec domačin, kjer ima poleg Slovenca In Hrvata tudi Srb kakor Jugoslovan svojo domovinsko pravico. Trpeči še vedno na posledicah svojega tisočletnega suženjstva, ne moremo prirediti bratom vsprejema, kakoršnjega bi jim radi priredili, ker še ne zavzemamo v tem mestu onega stališča, ki nam bi pripadalo po božjem, naravnem in človeškem pravu. Ali, če ne bomo mogli prirediti bratom sijajnega vsprejema, pa bo skromni vsprejem, ki jim ga priredimo, prihajal iz srca. Ta vsprejem bo tem prisrčneji, ker prihaja „Beligrajsko pevsko društvo" v imenu srbske, v imenu jugoslovanske pesmi, ki jo ljubimo in gojimo z veliko vnemo posebno mi tržaški Slovenci; dokaz temu mnogoštevilna pevska društva v Trstu in okolici. V zadnjem času se je začelo geslo o jugoslovanski kulturni vzajemnosti tudi praktično izvajati; a kakor glavno sredstvo za to je pač naša narodna pesem. Zato vidimo, da imajo naša pevska društva stalno na svojem repertoarju tudi srbske skladbe, dočim se nam „Beligrajsko pevsko društvo" predstavi drevi tudi s slovenskimi narodnimi skladbami. Uverjeni smo, da tudi prihod tega slavnega bratskega pevskega društva v Trst ne ostane brez dobrih posledic za nadaljni razvoj srbsko-slovensklh stikov. Osobito pa se nadejamo, da bratje Srbi poneso seboj v bratsko kraljevino zavest, da tudi tu na tej zemlji, ob skrajno severni točki Adrije, bivajo njih bratje, ne kakor gostje, temveč kakor domačini, kakor bratje med brati. Želeč bratom Srbom, da bi jim bile ure, ki jih prebijejo med nami, najprijetneje in da bi ponesli od tu najugodneje spomine, jim kličemo iskren in prisrčen : dobro došli! _ Zopet nas uči — šiba! Zopet se uresničuje nad nami Jugoslovani stara resnica, da nas more spametovati le — šiba! Vzemite v roke kateri-koli jugoslovanski, ali hrvatski, ali srbski liberalni ali klerikalni, napredni ali konservativni: vsi tarnajo in rekriminirajo, da smo v sestavi novega mi-nisterstva Sturgkhovega zopet zapostavljeni, da se postopa z nami kakor s pravo quan-tite negligeable, kakor faktorjem, s katerim se — ne računa! Zopet je morala pasti po našem hrbtu šiba starega dunajskega zapostavljanja in neuvaževanja, da pevamo lepo skupno, unisono, tužno pesem — pretresljivo jere-; mijado ! Tudi svitlih momentov pametnega spoznanja nam donaša — šiba. Že v prvih začetkih, ko je ravnokar umaknivši se baron Gautsch zastavil svoje napore za ustvaritev zanesljive in solidne večine v zbornici poslancev in to v svrho za rekonstrukcijo kabineta, so slovenski listi obeh barv milo tožili, da se nas hoče zopet prezreti, da zopet ne dobimo svojega deleža na vplivu pri upravi države. A ne le to! Posebno glavno glasilo napredne stranke je šlo tudi dalje v pametnem spoznanju, rekli, da dunajski nedobrohotnosti nasproti nam Jugoslovanom gremo tudi sami najbolj na roko s tem, da se naša državnozborska delegacija s 1 cepljenjem kar na pet skupin sama obsoja v obnemo^lost. V istem smislu je pisal že nedavno in piše zopet v svoji zadnji številki zadarski „Narodni list", glavno glasilo večine dalmatinske delegacije. Izhajajoč iz senzacijonelne — senzacijonelne, ker je prišla iz ust avstrijskega ministra — izjave barona Gautscha, da so vsi narodi poklicani za soudeležbo na državni upravi, piše zadarsko glasilo milo tožbo, da z nami Jugoslovani vendar niso računali, da je sentenca Gautscheva ostala le suha teorija, kajti v praksi se nas slej ko prej smatra za manjevredne, še vedno za j mladoletne, ki potrebujejo varuha ! Grenko je to dejstvo. Vendar bi smeli to novo pljusko smatrati kakor veliko srečo, i ako bi bilo nade, da nam spoznanje iz te lekcije, ki nam jo je dala dunajska šiba, |ostane v trajen pouk! Ta najnoveji udarec pa nas boli in skeli posebno zato^ ker nam dosedanje iz-skušnje ne dopuščajo te nade. Ni to prvič, da pevamo složno, unisono, svojo pesem-žalostinko, svojo jeremi-jado, kolike škode nam donaša dejstvo, da se naše parlamentarno zastopstvo na Dunaju ne more strniti v faktor, s katerimi bi morala vlada in bi morali računati drugi parlamentarni faktorji. Nu, sedaj pa se zamislimo malo v bližnjo minulost! Spominjajmo se dogodkov v naši jugoslovanski državnozborski delegaciji po sestanku nove zbornice. Ne treba, da pripovedujemo na široko, ker so dogodki gotovo še v svežem spominu vsem: kako sta naša poslanca dr. Gregorin in dr. Rybar stopila v ospredje v naši slovenski politiki se svojo akcijo za združenje našega parlamentarnega zastopstva. — Kar sta hotela in namerovala, je bilo le logičen zaključek iz splošno pripoznavane resnice, da nas naša razcepljenost ubija, da je to šiba, ki nas tepe ter nas bo tepla tako dolgo, dokler se ne iznebimo tega greha svojega, da nas bo Dunaj preziral in zapostavljal vse dotlej, dokler ne oživi v nas tista etična sila pravega rodoljubja, ki nas povzdigne v dunajski politični areni nad mizerne naše domače razmere, dokler ne bomo izvajali v praksi načela, da naša dunajska politika ne sme trpeti pod pogubnimi vplivi notri do globin zastrupljene domače politike ! ! Kar sta hotela dr. Gregorin in dr. Ry-bar, je bilo postulat najčistejega slovenskega rodoljubja in zdrave politiška pameti. Ali naj ponavljamo, kaj se je godilo potem? Gonja, ostudna gonja, je prišla proti njima. Ali pustimo to, ker brskanje po krvaveči rani boli. In ta zgodovina se pri nas Jugoslovanih ponavlja redno v našo največo nesrečo. Prihaja nam često pametno spoznanje, ali to je le efekt momenta. V hipu, ko skeli šiba na hrbtu, modrujemo; naslednjega dne pa je že pozabljena šiba, pozabljena grenka lekcija in oni, ki so hoteli izvajati iz grenke resnice logične posledice, so — izdajice...... ne vemo na čem ! Ali pa smo morda vendar-le prehudi pesimisti? Ali je morda vendar kaj nade, da nas poslednji udarec z dunajsko šibo poboljša ?! Bo-li morda bodočnost drugačna, nego je bila minolost?! Težko se je uda-jati taki nadi. Toda, če se motimo v svojem pesimizmu, potem bomo sedanje zapo-stavljenje smeli — kakor že rečeno — smatrati kakor veliko srečo za nas Jugoslovane. PODLISTEK. Jug. Historičen roman. Spisal Prokop Poslovenil H. V. Ohocholoušek Zadnji bosanski kralj. „Ah, ti torej, moj sin?" je rekel kralj,| in če bi bil dan, bi se bilo videlo, kako je njegovo oko vsplamtelo od radosti, „jaz. udobno počivam v spanju, toda ti bdiš zame in za moje ljudstvo. Hvala ti! Pristopi bližje k svojemu ležišču, drago dete, naj blagosloveč položim desnico na tvojo glavo, j da se bo, ko luč mojih oči vgasne v smrt-j nem boju, siava tvojega vladanja jednačila tvoji otroški ljubezni do mene 1 — Cemu se tteseš ? Saj roka starca ne počiva z mla-deniško težo na glavi, in blagoslov očeta odpira pot do začasne in večne blaženosti. Gorje seveda otroku, ki da-si nevreden blagoslova, ga vendar-le vsprejema. Temu se beseda ljubezni In molitve spreminja v kletev !" Starec je umolknil. Iz prsi kraljeviča so se težko dvigali glasni vzdihi, kakor člo- veka v težki borbi, ter zveneli skoz Šotor; in tamkaj od vhoda je bilo čuti Ilijo, kako se stari voiščak zaman trudi, da bi potajil svoj jok. „Resnično", Je spregovoril kralj, zopet pozabil sem te, llija! Kar pojdi, dokler te ne pokličem zopet; da si te *mam rad, zvesti sluga, vendar je sin bližji mojemu srcu in ni treba svedoka za pogovor rned očetom h sinom !* Med tem govorom se je TomaŠević po mir.?, in ko je Ilija, pokoreč se kraljevemu ukazu, odhajal iz šotora, se je videlo pri svitu plamena, ki je prodiral v notranjost šotora, kako je Tomaševič z izrazom groze vpiral svoje oči na odhajajočega. Dovolj dolgo je Čakal Ilija pred šotorom, bil je zopet na videz hladen, miren; njegove solze, ki so se mu pri besedah kralja nehote silile iz oči, so vsahnile, ali pa so se izgubile v gubah njegovega obraza, tako, da njegovi sodrugi, ki so radovedno zrli proti šotoru, niso ničesar opazili, ko je Ilija zopet stopii iz Šotora. V taboru ni bilo več niti enega spečega ; tu pa tam so stali vojŠčeki v gručah, živo dasi tiho pogovarjajoč se, kaj neki se dogodi ? Saj on, TomaŠević, ne bud< zastonj kralja svojega očeta, in vojvoda Radič se ,Noul čbs' in »Zavod sv. HSkolsla1. (Dopis.) Neki pisec se v omenjenem listu iz-podtika nad oglasi, ki jih prinaša „koltdar Družbe sv. Mohorja". Med drugim tudi piše: „Zopet na drugem mestu priporoča koledar dekletom, ki prihajajo v Trst, naj se zatečejo v „Zavod sv. Nikolaja". Zc pet škandal, da cerkvena bratovščina po svojem koledarju priporoča liberalen zavod, kamor krščanska dekleta nikdar ni pošiljati. Kaj vendar mislijo gospodje pri cdboru D. sv. Mohorja ?* Tega dopisnika vprašamo po vzrokih, radi katerih more imenovati naš zavod „liberalnim" ? !! Vsled kater h razlogov more tudi reči nekje drugje, da je le zaved sv. Marte edino poselsko zavetišče, ki je ustanovljeno na katoliški podlagi ?! Na kakšni podlagi pa je osnovan naš zavod ? Man se ne molijo katoliške molitve?! Se li rr.o* 'a v zavodu učijo dekleta kai napačnega?!! Se-li liberalnost — torej proiikatolićansuo — kaže v tem, da zavod podpira vsako leto na tisoče deklet brez ozira na riizhko v narodnosti in naziranju ?! Že letos je prenočilo pri nas črez 1000 služkinj. V mese.u oktobru jih je spalo vsako noč 50—58. S hvaležnostjo in s solznimi očmi so profile prenočišča na golih tleh, ker nam je manjkalo postelj. „Da sem le na varnem, pod streho! Nimam denarja, nimam službe, le za pot sem imela" — tako vzdihujejo uboga dekleta, ko prihajajo z dežele in trkajo na naša vrata večkrat celo v pozni večerni uri. Nikogar ne vprašujemo, odkod je, kaj je itd. ? Da ima le pošteno lice, pa ji dajamo prostora, le če ga imamo. Večkrat prenočujejo pri nas potujoče misijonske redovnice, celo črna zamorska-služkinja je že bivala pri nas. Smo-li bili liberalni zato, ker smo sprejeli vse te različne popotnice ?! Kolikokrat prijoka k nam dekle, ki jo je gospa neplačano odpustila iz službe vsled kakega neopravičljivega vzroka. „Liberalni14 zavod pa ji potom policije, ali kako drugače pomaga do pravice. Večkrat odslovlja gospodinja bolehno služkinjo. Kam naj gre: za bolnišnico je premalo bolna, za službo preveč, — a doma nima! Mari je to zopet škandal, če se je „liberalen" zavod usmilil in ji preskrbel pomoč ? ! Na tem mestu se imamo javno zahvaliti g. dru. Justu Pertotu, ki je že velikokrat brezplačno zdravil niše služkinje. A!i se kaže v tem delu „liberalnost" našega zavoda ?! Konečr.o vas še opominjamo, gospod dopisnik, da malo pogledate na one osebe, ki so pred časom začele uprizarjati gonjo proti našemu zavodu. Ali niste vrgli iz svoje srede ravno onih, ki so hotele nekdaj uničiti naš zavod s svojim obrekovanjem in na ta način omogočiti vašega ?! Kako se godi pri vas, ko celo vaše udinje ne stanujejo v vašem zavetišču, ampak si iščejo stanovanja drugje in celo pri nas ?!! Še marsikaj bi Vam lahko navedli, toda dovolj naj bo ! Trezen človek že lahko iz-pozna, kako je z našo „liberalnostjo" ! Zavod pa, ki vrši že toliko let svojo človekoljubno misijo, ne zaslužuje, da mu odreka ekzistenčno pravico list, ki si sam prisvaja človekoljubno nalogo. Ni dovolj, da nas črtite sami, usiliti hočete marveč to svoje neopravičeno sovraštvo vsem, ki si upajo še dobro misliti o nas. O, saj dobro poznamo vaše namene! Pa tudi dobro vemo, kako ste delali z onim, ki je rekel: „Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, Če ni kar tako tja v en dan potepal izven tabora. Ona dva, oba slavna vojvoda, gotovo kaj izrŠita, samo potrpljenje ! Ah — in kako ta vojvoda Radić tiho sedi pri ognju kakor bi niti ne slutil, da tisoči vojščekov nestrpno pričakujejo znamenje za dejanja, kajti zgnu-silo se jim je že brezdelno valjanje okoli Belajškega gradu; In da Radić tako tiho sedi pri ognju, je dokaz, da premišlja velike namere. Ilija pa se ne briga za to razburjenje, da-si je navidezno brez skrbi vtopljen v misli; toda te misli so žalostne, kajti oko se mu neče zjasniti; in njegovo lice ne zgublja žalosti; včasih strese tudi glavo, kakor bi se hotel osvoboditi težkih misli, ki so mu legle na glavo; in že v drugič se je v šotoru ploskalo v roke, predno je Ilija slišal to znamenje. „Tu sem, moj kraljevski gospod!" je rekel llija, vstopi v ši hitro v šotor. „Vzameš moje junaške perjanike", je rekel kraij Štefan, sedeč na ležišču, z močnim glasom, „in sprovedeš jih tja, kamor ti zapove" kraljič, moj sin". „Vrednega se izkažem tega dokaza tvojega najvišjega zaupanja, oče in kralj moj!" je vkliknil Tomaševič z vzvišenim gla- som, da je bilo dvomljivo,-ali je to veselje ali pa notranje ganotje ? „Zaupanje?!" je ponavljal kralj, steg-nivši desnico proti TomaŠeviču, in pri-tegnivši njegovo glavo na svoje prsi. Beži, beži, sine! Mari imenuješ to zaupanje, da postavljam svoje perjanike za nekaj časa pod tvoje vodstvo? Aj, moj hrabri junak, pod tvojo zaščito ni mi treba spažarjev l R t sprovedi jih k slavnim činom! Jaz sem že star in bojne slave sem se že naveličal. Tebi pa je treba slavnega imena, da gre pred teboj po stopnicah k prestolu, kajti ne bo dolgo trajalo, in jaz starec, ti prepustim svoje mesto. Radi tega pa, llija, glej", se je obrnil k temu, ki je stal pri vhodu ter držal zastore poluzgrnjene v rokah, kikor bi ne verjel svojim ušesom, ki so mu sporočala kraljevi ukaz v dušo, in se potrudi, da si ti in moji junaški perjsniki zaslužite pohvalo svojega bodočegi gospoda. Big vas spremljaj, ne varajte moje nade, di b. m pri pr?i jutranji zarji pozdravljal zmagovalce*. Ilija se je še trenotek obotavljal, p tem je zganil z glavo : „N3j se zgodi, mej kralj!" je dejal, ter odšel iz šotora; takoj za petami mu je sledil Tomaševič. (Pride še.) kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi Čutili". Ali ka] je Vam ljubezen do bližnjega mir in sloga ? _ Železničarsko gibanje. Sinoči se je vršil v dvorani NDO. v tli. sv. Frančiška izborno obiskan železničarski shod, ki ste ga sklicali naši narodni železničarski organizaciji. Shod je otvoril gospod Škerjanc in takoj podal besedo poročevalcu g. Črnigoju. Iz njegovega poročila posnemamo sledeče: V četrtek, dne 2. t. m. se je vršila na Dunaju konferenca „Koalicije", ki je bila precej burna. S strani nemških organizacij se je z vso vnemo delalo na to, da bi se zastopniki organizacij takoj drugi dan oglasili pri novi vladi in zahtevali izjave glede železničarskih zahtev. „Liga" slovanskega železničarstva pa je zahtevala, da naj se konferenca „Koalicije" prekine do torka, dne 7. t. m., ko se bo ta dan razpravljalo v državnozborskem odseku za državne uslužbence o železničarskem vprašanju. Obveljal je predlog „Lige". Situacija je sledeča: V seji „Koalicije" dne 12. in 13. oktobra se je sklenilo počakati, da parlament izreče svojo besedo o železničarskih zahtevah Predlogi vlade in poslancev so bili izročeni odseku za drž. u lužbence, a ker je delo obširno, so se izvolili razni pododseki za posamezna vprašanja, tako tudi za železničarsko. Pododsek za železničarje je imel dve seji. Iz vladnih izjav v pododseku je posneti le eno, da vlada ne ugodi velikemu delu železničarskih zahtev. Burna je bila zlasti druga seja, katere konečni rezultat je bil, da pododsek predlaga za železničarje 38 milijonov kron. Kako je prišlo do teh 38 milijonov, ko bi vendar bilo treba najmanj 62 mil. Pododsek si je celo obširno snov razdelil v tri poročila. Posl. Tomaschick (soc. dem.) je prevzel delavske zahteve, posl. Zenker (nem. divjak) služabniške in pod-uradniške, posl. Heine (nem. rad.) pa uradniške. Tomaschick je naračunal 72 milijonov. Zenker 79 in Heine 62. Posl. Burzival |e računal posebej in naračunal tudi 62 mil. To so svote, o katerih ni misliti, da bi pristala vlada nanje. Ker ni bilo za to nobene nade, so se konečno poročevalci in pododsek zedinili na zahtevo 38 mil., od katerih naj bi dobili uradniki 4 mil., ostali železniški uslužbenci pa 34. To je minimum, od katerega ne odslopl železničarstvo pod nobeno ceno niti za vinar. Vlada ponuja samo 20 milijonov in zato ni pričakovati mirne rešitve železničarskega vprašanja. Železničarstva v celi Avstriji se je polastilo veliko razburjenje in to zlasti na Češkem in v nemških deželah in mislilo se je, da izbruhne boj že včeraj ali danes. Zastopniki „Lige" pa so bili drugega sumnja. Povdarjaii so, da so jim organizacije, ki so tolikega pomena za razvoj slovenskega železničarstva, predragoceney da bi jih riskirali prej, dokler se ne poskusijo vsa sredstva. In vlada ima v svojem načrtu za potlačenje železničarskega gibanja pred vsem razpust vseh železničarskih organizacij. Zastopniki „Lige" so torej predlagali, da se počaka do torka, dne 7. t. m., ko se bo stvar razpravljala v odseku za državne uslužbence. To glasovanje, ki je merodajno tudi za glasovanje v zbornici, bo merodajno za nadaljno postopanje vseh avstrijskih železničarjev. Sicer pa se je v zadnjem času vsled neugodnih parlamentarnih razmer tudi precej izpremenila situacija v parlamentu glede na železničarske zahteve. Baron Gautsch, ki je obljubil železničarjem svojo pomoč, je šel, nemški „Nationalverband" tudi ni več edin, za več parlamentarnih skupin, ki so bile prej naklonjene železničarjem, se ne ve, kako stališče bodo zavzele. Skoraj ni več misliti na mirno rešitev. Počakati pa hočejo železničarji vendar do zadnjega, da vidijo, kaj store poslanci. Organizacije so storile vse, kar je le bilo mogoče, da se reši stvar mirnim potom, toda če se ne dovoli vsaj 38 milijonov, potem se ne ve, kaj pride. V torek, dne 7. t. m. zvečer se bo stvar odločila. Glede na govorice o skupni koaliciji narodnih in socialno-demokratičnih železničarskih organizacij, izjavlja poročevalec, da ofic'elne koalicije ni, pač pa postoji sporazum med obema strankama glede skupnega nastopa. V pododseku se je namreč stavilo vprašanje, kaj potem, če se ne dovoli 38 milijonov, in tu je prišlo do vzajemne izjave. Posl. Tomaschek je izjavil, da so socialni demokrati pripravljeni sodelovati, če vstopijo v boj narodne organizacije, posl. Burival pa, da so pripravljene sodelovati narodne organizacije, ako stopijo v boj socialno-demo-kratične. Oficielne koalicije torej ni, obstoji pa obljuba, da drug drugega podpira. Železničarji imajo zaupanje v parlament, čakajo, da se njihove zahteve rešijo ustavnim potom. Javnost jim mora to Šteti v dobro. A pričakovati nimajo itak ničesar. Storijo torej zadnji korak in prepuščajo rešitev parlamentu. Ako parlament ne stori svoje dolžnosti, odklanjajo potem železničarji vso odgovornost za posledice. Zato pa je treba, da je vsak železničar poučen o stanju železničarskega vprašanja, treba je, da se čim trdnejše oklene organizacije, kajti le potem se ni bati, da bi v torek ali sredo, ko pade odločitev, ne bili edini vsi železničarji cele Avstrije. Predsednik g. Škerjanc je nato, ker se ni nihče priglasil k besedi, poudarjal, da pač vsi železničarji vedo, kaj jih čaka. Počakajo pa do torka. Z veseljem je povdarjal dejstvo, da je sedaj edino vse železničarstvo, ko gre za skupne kcristi, in povdarjal, da so bili narodni železn!čirji vedno za skupno delo v takih slučajih. Ko je na to še pozval zborovalce, naj ostanejo mirni v vsakem slučaju, da naj le natančno še enkrat prouče službene predpise, najizdatnejše orožje železničarstva v boju za obstanek. Saj vendar tisti, ki so izročili železničarjem te predpise in jih celo kaznujejo, če ne delajo po njih, ne morejo zahtevati, da naj bi železničarji delali proti istim predpisom — in je ponovno poudaril potrebo edinosti in dolžnosti, je zaključil t* oo-membni shod. Torej v torek ali sredo, r.i; pr -! čakujemo ? j Domače vesti. Politično društvo »Edinost" v Trstu ima odborovo sejo jutri v ponedeljek, dne 6. novembra ob 3. uri popoludne v Slovanski Čitalnici. Vabljeni so vsi odborniki in namestniki, da se te seje gotovo udeleže. Spominsko jubilejno kolajno povodom 50-letnice svojega vladanja je podelil kralj Nikola Črnogorski tukajšnjemu trgovcu g. Božu Ognjenoviću. Bratje Srbi v Trstu. Danes ob 9.15 dospejo z reškim brzovlakom na južni kolodvor naši mili bratje in prirede zvečer v veliki dvorani „Nar. doma" svoj napovedani koncert, za kateri vlada veliko zanimanje. Na kolodvoru vsprejemeta in pozdravita Beligrajčane v imenu tukajšnjih Srbov predsednik srbske cerkvene občine, in predsednik Tržaške Glasbene Matice. Žal, da bo zaradi kratko odmerjenega časa vsprejem kratek, ker že ob 10.30 uri začenja liturgija v crkvi sv. Spiridiona pri kateri bo pevalo Beligrajskn pevsko društvo. — Vsi člani pevskega društva se nastanejo v hotelu „Balkan", kjer bo tudi ob 12.30 url skupno kosilo v veliki gledališki dvorani. Popoludne si naši bratje ogledajo mesto in zvečer nastopijo na koncertu. Pripomniti moramo, da na koncertu se ne bodo pele le pesmi, ki so na programu, temveč dodajo naši dragi gostje še marsikaj iz svojega bogatega reportarja. — Tudi komers bo zabaven, kajti Srbi so znani zbog svojega veselega in živahnega temperamenta. Tudi na komersu bomo čuli prekrasne srbske narodne pesmi. Tudi vojaška godbi bo izvajala dosedaj neznane srbske kompozicije. Vstopnice prodaja Slovanska knjigarna i josipa Gorenjca in sicer samo do 12 ure dopoludne. I Kolikor jih bo še na razpolago, se( bodo predajale zvečer pri blagajni. Torej na svidenje danes zvečer. | Izredni občni zbor „Dramatičnega j društva". Sinoči se je v gledališki dvorani „Narodnega doma" vršil izredni občni zbor „Dramatičnega društva", ki je bil sklican, da izvoli na mesto odstopivšega odbora novi odbor. Po daljšem govoru odstopivšega predsednika g. Zorca je bil sprejet predlog, da se glasuje z vsklikom, na kar je bil na isti način izvoljen sledeči odbor: Predsednik: dr.' Vekoslav Kisovec; Odborniki: Fran Ponikvar, Anton Muha, Slavoj Dimnik, dr. Josip Mandić, Josip Jedlovvski, Vladimir Borštnik, Ferdo Perha-vec, Rajner Hlača; Namestniki: Andrej Čok, Ivan Debenjak, Robert Pohar, Danilo Devetak. Potem ko je dr. Rybar obžaloval zadnje dogodke v „Dramatičnem društvu", ter izrazil željo, da se duhovi pomirijo, ter da se pozabi kar je bilo, je bil občni zbor zaključen. „Indipendente" o slovenskem jeziku. Našo polemiko z „Jutrom" glede jezika, je „Indipendente" porabil v to, da se norčuje z nami, češ, da nimamo niti — jezika, kako da prihajamo potem do tega, da snujemo celo slikarsko in kiparsko šolo. Pri tem „In-dipendentu" seveda ni ravno mnogo do natančnosti, ker navaja citate iz ,.Jutra" in „Edinosti", ki niso bili nikdar ne v enem, ne v drugem listu. Ta naš prepir z „Jutrom" je bil ravnotak, kakor da bi se začela „In-dipendenta" in „Piccolo" prepirat*, kdo piše slabšo italijanščino (dobro ne piše ne eden, ne drugi!) Če ne ve „indipendente" nič boljega, bi pač mogel tudi take opazke shraniti zase ! Čitateljem in dopisnikom. — Danes smo morali zopet odložiti raznega gradiva. Prosimo dopisnike, naj u važu jejo, da je pomanjkanje prostora neizprosen tiran. Izlasti prosimo oproŠčenje razne darovatelje v dobrodelne namene, ki se opravičeno hudujejo, ker dotični izkazi ne pridejo tako dolgo na vrsto. Prve dnij prihodnjega tedna bomo skušali zadostiti vsem. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani vsem slovenskim občinam in denarnim zavodom, pa tudi vsem Slovencem! — Krajni šolski sveti in podobne korporacije sestavljajo proti koncu vsakega leta proračun za naslednje leto, predlagajo ga pristojni oblasti, da ga odobri in da izpo-sluje proračunjeno in odobreno vsoto denarja. Družba sv. Cirila in Metoda je naroden vseslovenski šolski svet. Ustanovila je doslej in vzdržule 8 ljudskih šol s 36 razredi, ki Štejejo 1941 učencev, in 18 otroških vrtcev, v katerih se vzgaja 1120 otrok. Težke razmere, v katerih Slovenci živimo, zahtevajo še mnogo novih kulturnih zavodov. Da bi družba sv. Cirila in Metoda ustregla vsaj nekaterim najnujnejšim potrebam, vsprejela je v svoj proračun tudi stroške za več novih šolskih poslopij, za katerih zgradbo so storjene že vse predpriprave. Tako pa je njen proračun za I. 1912. narastel do ogromne vsote 686.IOO K. S proračunom za 686.100 K roki stopa iružba sv. Cirila in Metoda pred svojo višjo •nstanco — pred slovenski narod in prosi odobrenja tega proračuna, prosi, da jej slovenska požrtvovalnost z zakladom narodne zavednosti in dejanskega rodoljubja prihiti na pomoč in jej s primernimi darovi omogoči izvršitev velikega in plemenitega obrambenega in prosvetnega dela v ogroženih slov. pokrajinah. Čez 3000 slovenskih otrok se vzgaja v zavodih družbe sv. Cirila in Metoda; mnogo tisoč slovenskih otrok pa še potrebuje takih šol in čim delj se jim ne oskrbe, temveč slovenskih otrok bo potujče-nih, tem ožja postane naša slovenska domovina. Cenjeni odbor! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda se obrača do Vas z iskreno prošnjo, da, sestavljajoč proračun za prihodnje leto, ali določujoč razdelitev podpor v dobre namene, se spomnite blagovoljno s primernim prispevkom zaščitnice in prosve-titeljice Slovenstva v obmejnih krajih, družbe sv. C. in M. Ruski kružok. Opozarjamo še enkrat, da se pouk v ruskem kružku vrši v sledečem redu: Ponedeljek od 7. do 8. ruski I. tečaj. Torek od 7 30 do 8*30 hrvaščina in od 6 30 do 8-30 slovenščina. Sreda češfci II. kurz, če se priglasi dovoljno število učencev od 7. do 8. Četrtek stenografija od 6 30 do 8 30. Petek od 7. do 8. ruščina I. tečaj in hrvaščina od 7 30 do 8 30. Ob sredah od 6. do 7. bo konverza-cijzki ruski kurz, kakor je bilo zadnjič odločeno. V vseh kurzih se že poučuje, samo v češkem še ne, ker se ni priglasilo dovoljno število ukaželjnih ljudi. Nekateri gospodje, ki so se že učili češčine, bi radi nadaljevali in se izpopolnjevali, zato vabimo tem potom Še enkrat, da se čim prej priglase oni, ki bi tudi radi zahajali v 11. češki kurz. Vpiše se tudi še lahko v vse druge tečaje in sicer ob gori naznačenih urah v ulici Acquedotto št. 20, III. nadstropje, CM šola, ali pri g. BiČek (Narodni dom). Nastopivši dolgi jesenski večeri so kakor nalašč ustvarjeni za učenje, zato se nadejamo, da pristopi v kurze ruskega kružka še mnogu učencev, da bo pri pouku prav živahno in veselo. Prilika je ugodna, učnina nizka (4 krone) zatorej Slovan uči se spoznavati brate Slovane potom njegovega jezika, ruski kružok ti nudi zato najugodnejšo priliko ! Ravnateljstvu državnih železnic. — Vozim se mnogo po železnici in opazujem nekoga, ki se trudi dan za dnevom, priti iz Gorice v Trst in obratno. Na vprašanje po njegovem poklicu, mi je odgovoril, da je sluga pri c. kr. ravnateljstvu državnih železnic v Trstu, in da je imel nesrečo poročiti se z neko posestnico male gostilne v Gorici. S tem je seveda le zasledoval, da si zboljša svojo eksistenco, ker pri plači letnih K 900 — res ni prijetno živeti. Da žena v tem slučaju ne more iz Gorice, in on pa brez premeščenja ne za stalno v Gorico, je jasno. In tako se vozari ta revež in plačuje še reživožnjo vsaki dan iz Gorice in nazaj. Akoravno je bil toliko previden, da je naznanil svojo namero prej pri osobnem oddelku in prosil, da se ga v tem slučaju premesti v Gorico — kar se mu je tudi obljubilo, kakor menda navadno pri državni železnici — se ga do sedaj še niso usmilili. Dolgo časa je že po poroki, in bil je ponovno prosil, da se izvrši obljubljena mu premestitev, ali zaman. Odgovor je vedno: mi vas tukaj potrebujemo. Lahko bi bil ponosen na tol Nečloveško pa je, prej obljubljati, potem pa, ko je revež storil enkrat nesrečni korak, pa ga držati, kakor mačka miš. Ali veliki gospodje res nimajo druzega opravila pri železnici, nego šikanirati ubege uslužbence ? Gospod ravnatelj Galambos, usmilite se vendar tega človeka, in ukažite, da se stori to, kar se mu je pred poroko obljubilo, namreč, da se ga premesti v Gorico. Toliko in toliko se jih premešča neumestno in nepotrebno, premestite torej to shigo enkrat izredno iz pijetete, ker železnica pri tem gotovo ne trpi nobene škode, in se izvrši le to, kar se mu je obljubilo. Sokolov družabni večer. — Kakor že javljeno, se bo vršil po izbranem programu bodoče sobote v veliki dvorani „Narod, doma" I. letošnji družabni in Martinov večer našega Sokola, za katerega se že sedaj naša javnost vrlo zanima. Sokolski družabni večeri so pač nekaj tako prisrčnega in našemu občinstvu iz prejšnjih let v tako dobrem spominu, da je zanje vsaka reklama nepotrebna in je dovolj, ako prijatelje prisrčne zabave in Sokola le opozorimo na to prireditev. Tombola NDO se vrši nepreklicno dne 17. novembra t. 1. Namen tombole je, da povzdigne NDO v gmotnem obziru in jej pripomore do tega, da bo mogla izvršiti oni delokrog, ki si ga je začrtala o svojem začetku. Zlasti po nedeljskem občnem zboru, ki je tako jasno pokazal, da je v NDO zavladalo novo življenje, da se odbor kakor tudi člani zavedajo položaja, imajo vsi delavci dolžnost, podpirati prizadevanje voditeljev NDO. — Tombola je zelo primerno sredstvo za dosego tega namena. Ne da bi člani občutili, prinašajo obilno podporo svoji organizaciji. Pri tem imajo možnost zadeti kak dobitek v denarju, katerih bo do zneska K 1000. Poživljamo vse zavedne delavce, naj pridno segajo po srečkah, ki stanejo 60 stj Zaupniki pa naj hodijo od osebe do osebe in navdušijo mlačneže. — Ta apel velja seveda tudi za vso slovensko javnost. Tombola NDO dne 17. nov. naj bi bila v zadoščenje NDO! Dramatična predstava v „N. D. O.* Danes ob 5. uri popoludne priredi „Izobraževalni odsek NDO rodbinsko dramo „Sin", ki je bila predstavljana z najboljšim vspehom dne 1. t. m. Predstava se vrši v dvorani NDO. Vstopnina znaša 50 stotink. Sedeži I. vrste 40 stotink in II. vrste 20 stotink. Komorni večer Sevčikovega kvarteta. — Po prizadevanju Češke Besede in Slovanske Čitalnice v Trstu, priredi sloveči Sevčikov kvartet na godala dne 16. novembra t. 1. v veliki dvorani „Narodnega doma" pod vodstvom primarija, gospoda Buhuslava Lhotskega, prvega vijolinista, komorni glasbeni večer. Po dolgem času pričakovati nam je vseskozi mojstrsko in umetniško dovršenega glasbenega vžitka, ki se pač nudi edino-le takrat, kadar so v vidiku umetniki svetovnega slovesa, kakor so to člani Sevčikovega kvarteta. Kvartet je gostoval dosedaj že v vseh največjih in večjih evropskih mestih ter, v kolikor moremo to posneti iz recenzij, žel povsod, tako od strokovne, kakor tudi od vsake druge kritike, najlaskavejšo hvalo in vse-obče priznanje svoje popolne umetniške dovršenosti. — O sporedu In drugem prihodnjič. Brzojavke v Tripolitanijo. — Vslei. razpisa c. kr. trg. ministerstva od 21. X. t. 1. št. 43036 P ex 1911 se sprejemajo do nadaljne odredbe brzojavke namenjene v Tripolitanijo le v odkritem besedilu in le na odgovornost odpošiljatelja. Kratke brzojavke z dogovorjenim besedilom in kratke šifro-vane brzojavke se bodo izjemoma le tedaj pripuščale, ako interesentje založe dva iztisa za sestavljenje svojih brzojavk uporabljenega kodeksa in sicer jednega na brzojavnem uradu v Tripolisu in jednega na brzojavnem uradu v Rimu. Slične brzojavke se mora napotovati črez Italijo in so istotako dopustne le na odgovornost odpošiljatelja. Olepševalno društvo za Prosek-Kon-tovelj na Prošeku priredi v dan sv. Martina dne II. novembra 1911. Javno tombolo s plesom. Dobitki so: kvaterna 30 K, cinkvina 50 K, tombola 100 K. Sreike stanejo po 40 st. Ker je čfsti dobiček namenjen v napredek in povzdigo naše krasne okolice, v zboljšanje potov, napravo drevoredov itd. naj nihče ne zamudi ta prilike, posebno še, ko ima nade, da dobi tombolo. Zimsko-sportna enketa v Bohinjski Bistrici. V svrho zimskega sporta sklicalo je ravnateljstvo c. kr. drž. železnice v Trstu minulo nedeljo posebno enketo v Bohinjski Bistrici, katere se je udeležilo nad 20 interesentov. Pod vodstvom zastopnika c. kr. ravnateljstva drž. železnice v Trstu, cesarskega svetnika g. dr. pl. Sauterja, vršila se je konftrenca v hotelu „Rodica* in se je določilo, da bo vozil v zimski sezoni 1911/1912 ob nedeljah in praznikih posebni športni vlak na progi Trst—Gorka—Jesenice. Oziraje se na želje tržaških športnih interesentov odhajal bo postbni športni vlak iz Trsta ob 6. uri zjutraj in bo električna železnica vozila ob tej uri na tržaški državni 11 ' <_' ■ • ■ • > i t i • j. • i • ■ . . „ rt • i i....... i >-»« USTREDNI BANKA ČESKVG^ CPDPITiri cw podružnica v cr orum 1 LLLPft :: imii del POlTEfciBia Vtenatmmct! P^emijefe vloge * v * Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. VADIJE ii KAfClJE - - - aEUJALHICA. Uradne ure od 9—12. dopol. ia 2.-5. pop. «i i i i n 1111 iii 111 i t m mrenu i n.iXLnxu m Avtorizovnni civ. geometer:: Kristjan Pertot:: Trst, Wn Commertlflle St. 3, 1. nndstr. »»""»rti Telefon št 23-76. V Trstn, dne 5. novembra 1911. >EDINOBTc 5t. 307. ^tr&u Ili kolodvor. Iz Bohinjske Bistrice pa bo odhajal ta posebni vlak letos nekoliko prej in sicer ob V36. uri zvečer. Vsa športna in planinska društva v Trstu, Go.ici in Ljubljani imajo kakor prejšnja leta pravico do posebnih zimsko-sportnih listkov, ki jih bodo izdajale ondotne deželne zveze za tujski promet. Zastopnik kranjske deželne zveze je priporočal, da se oddajajo društveni športni listki tudi v Kranju, ker ima to mesto mnogo prijateljev zimskega spoita in bo c. kr. ravnateljstvo skušalo tej želji ugoditi. Vremenska poročila se bodo potom postajenačelstva in deželnih zvez naznanjala občinstvu in časopisju. Ker vlada veliko zanimanje za ta krasni zimski sport in se krog športnikov od leta do leta širi, je pričakovati, da bo letošnja zimska sezija zelo živahna. Ravnateljstvo c. kr. državne železnice, ki ima v prvi vrsti zasluge za ta sport, izda letos posebne plakate za zimsko-športni vozni red kranjskih sportiŠč. Učne podpore za uradniške otroke. V zadnji seji „Prvega splošnega uradniškega društva avstro-ogrske monarhije" je upravni svet dovolil take podpore v skupnem znesku K 52 680. Vrhutega je razpisano sedaj še 9 ustanov v višini K 250 do K 600 za one, ki bi študirali na srednjih ali visokih šolah. Zdraviliške pcdpore so znašale v t. 1. K 25.000, ustanove za učence do srede oktobra t. 1. K 9.000 in druge podpore K 23.600. V humanitarne svrhe je bilo od začetka društva pa dosedaj izdanih 3 1 milijona K. Ker se tfče vspehov, ki jih je doseglo gori imenovano društvo v humanitarnem oziru, se ne more nobeno drugo samopomočno društvo ponašati z enakim. Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur" v Ljubljani. Sprejme se: 1 knjigovodja, 1 kores-pondent, 1 kontoarist, 1 poslovodja, 0 potnik, 0 skladiščnik, 3 pomočniki mešane stroke, 0 pomočnik železninarske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 0 pomočnik špecerijske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 1 kontoristinja, 0 blagajničarka, 6 prodajalk, 6 učencev, 0 učenka. Službe išče: 2 knjigovodja, 2 ko-respondenta, 3 kontoaristi, 5 poslovodij. 3 potniki, 6 skladiščnikov, 26 pomočnikov mešane stroke, 8 pomočnikov železninarske stroke, 12 pomočnikov manufak. stroke, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 21 kontoristinj, 18 blagajničark, 15 prodajalk, 7 učencev, 3 učenke. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Tržaška kronika. Aretiran, ker je žugal s smrtjo. — 28 letni mizar Karol Carmelo iz Benetek, stanujoč v ulici Farneto 21, je predsinoči ob 1. in pol po polunoči pel v svoji sobi. To je pa motilo v spanju njegovega soseda v drugi sobi, čistilca parketov, Karola Veli-Sčeka, ki je potrkal na zid, da bi Carmelo umolknil. Ta se je pa radi tega tako razsrdil, da je izšel iz svoje sobe, s silo vdrl v sobo Veliščekovo in mu ponovno zagrozil s smrtjo. Velišček je radi tega ovadil svojega nadležnega soseda policiji, ki je spravila vročekrvnega Benečana pod ključ. 35-letni Ivan Š. bolniški strežnik v Lloydovem arzenalu, doma iz Dekanov, stan. v ul. Giuliani št. 29 se je predvčeraj popoludne nahajal v neki gostilni pri sv. Mar. Magd. Zgornji. Nakrat se mu je zmešalo, vzel je iz žepa revolver in štirikrat ustrelil, ne da bi bil koga zadel. Vodja kavarne „Reclame", ki stanuje tam blizu, je zgrabil nevarnega blaznika, mu odvzel orožje ter ga izročil nekemu redarju, ki ga je odvedel v opazovalnico mestne bolnišnice. Poskus samomora. 18 letni težak Evgen Colonello, ki je sedaj brez dela, si je hctel včeraj zjutraj v svojem stanovanju v ul. Ferriera št. 27 vzeti življenje s tem, da je v svoji sobi zanetil v posodi oglje in vdihaval v se ogljenčev plin. Domačini so to še pravočasno zapazili in pozvaii zdravnika z rešilne postaje, ki je nudil Co-lonellu prvo pomoč in ga dal prepeljati v mestno bolnišnico. — Vzrok obupnem činu ni znan. Loterijske številke, izžrebane dne 4 novembra 1911 : Trst 11 19 18 87 79 Line 54 53 82 20 .58 tioledar in vreme. — Danes: 22. nedelja po Bink. — Jutri: Leonard sp. 1 empeiatura včeraj ob 2. url popoludne -H 16-° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorsko : Večinoma jasno, temperatura malo spremenjena. Lokalni vetrovi. Naše gledališče. Danes popoludne ob 4. uri ponovi se lepo vspela otroška pravljica s petjem in godbo „Trnjulčica" Igra „Trnjulčica" ni-Ie prav primerna ne-le za otroke, ampak je zabavna tudi za odrasle. Pevske točke pojo gospica Janova in gg. Požar in Pany. Zvečer ni predstave. SVOJI E SVOJIM! ■fflUHM.fV^JCTfrJg/Ti.*'. T-TSEggL'-gaai SVOJI K SVOJI31! ! SCO ® cd PO — _ ca S E SE treba igrati klasično dramo s patosem ali pa realistično? Gospod kritik v „Edinosti" trdi v svoji oceni predstave „Lukreclje Borgije", da klasično patetični deklamacijski ton nikakor ni na mestu v tej drami, ki nima na sebi niti najmanj klasičnega Schillerjevih „Razbojnikov", Goethejevega „Gotza von Berli-chingen", Lessingove „Emilije Galotti", ali če hočete tudi Shakespearijevega „Beneškega trgovca" vendar ne bo šel nihče de-klamirat kakor kak slavnosten prolog ^e© dočim so to več ali manj res klasična dela klasikov, dočim pa, kakor že rečeno, v Hu-1 goje vi „Lukreciji" ne najdemo prav čisto nič klasičnega, ako izuzamemo edino le njeno neklasično snov itd. Jaz spoštujem mnenje vsakogar in me odkritosrčno veseli, da tudi sedanji kritik „Edinosti" stvar resno kritikuje, da graja vse, kar je graje vredno, v pohvalah pa se omejuje le na to, kar se res hvaliti more. Tako je prav in na ta način najprej dosežemo zaželjeni uspeh. Odgovarjam pa : v prvo ni Hugo klasik ker njegova dela ne odgovarjajo splošnim principom, ki jih mi zahtevamo od klasičnega dela. Francozi pa v pomanjkanju velikih pisateljev tudi Viktorja Hugona prištevajo h klasikom seveda nima za nas to vt Ijave. Hugo torej ni klasik, temveč reprezentant francoskega romaniticizma, onega roman-ticizma, kjer je tudi umiranje bilo pesniško lepo, romanticizma italijanskih trubadurjev, kjer je pesniška forma in lepota edini namen, lepa gesta, lepa poza pa naravnost potrebna.. In ravno „Lukrecija" je v tem tipična. Če bi jo bili igrali v realističnem tonu, bi predstava izpadla monotono, mrtvo. Ravno pesniška dikcija dviga Hugojev umotvor in v vsakdanji realistični govorici bi se pesniška lepota izgubila. Torej ostaja režiserju edino le to : ali jo da igrati v klasičnem stilu, ali pa v realističnem. Prepričan sem, da bi igra propadla, če bi jo igrali realistično. Torej mi je ostal samo visoki patetični stil klasičnega repertorija. Torej patos, ali patos brez deklamacije, prsni ton malce vzvišen in lepe zaokrožene geste. Tudi dvomim, da bi igralec, če je oblečen v staroveŠki kostum, mogel čisto re listižno govoriti in da bi z mečem ob bedru mogel kretati se čisto navadno kakor v salonu. In če bi se mu tudi posrečilo, pa tudi ne vem, kako bi izgledalo. Radi tega pa ne trdim, da mera pri tem igralec deklamirati kakor da drži kak slavnostni prolog. To se tudi ni zgodilo. Nihče ni deklamiral, vsi so se potrudili, da bi ostali dosledni, nekaterim se je to tudi posrečilo, nekaterim mlajšim pa seveda ne. Moja naloga ni, da bi svoje tovariše opravičeval, hotel sem le pojasniti stvar. Leon Dragutinovič. Društvene vesti. „Dramatično društvo" bo imelo danes ob 2 in tri četrt odborovo sejo, da se konstituira. ^^ Telovadno društvo „Sokol* v Trstu vabi na svoj PEŠI2LET V DOLINO ki se vrši danes v nedeljo, dne 5. novembra 1911 v civilnih oblekah. Zbirališče „Narodni Dom". Odhod točno ob 1. uri popoludne, prihod nazaj v Trst ob sedmih zvečer. K mnogobrojni udeležbi so vabljena tudi ostala društva „Tržaške sokolske župe". Redna telovadba sokolskega odseka v Barkovljah se prične jutri v ponedeljek, ob 8. uri zvečer. Z ozirom na vzvišene namene sokolskega dela in velike potrebe take vzgoje, poživlja odbor, da se člani udeležujejo redne telovadbe v kar najobilnejšem številu. Skupina „Viktor Parma" naznanja, da se je odboru posrečilo najeti nove prostore, s čemer je skupina osamosvojena in je ustreženo vsestranski želji članov. Novi prostori se nahajajo v ulici Amerigo Vespucci št. 1, lil. nadstr. (levo). Redne vaje se prično dne 8 t. m. in sieer vsaki torek in četrtek za kitare, sredo in petek za mandoline, ter i bedo trajale.od 8. in pol do 10. ure zvečer, j Ker je skupina še šibka in potrebna podpore, se apelira posebno na mladino, da ji; pomaga s tem, da pristopi čim več rednih članov k mandolinskemu zboru skupine. Dobrodošli tudi podporni člani. Vpisuje se ob zgoraj navedenih dneh in urah. Ob enem se skupina zahvaljuje g. Josipu Brvarju za stojala, gostilničarju konsumnega društva „Jadran" za dar 10 kron In odboru tega društva za njegovo pomoč. Akad. društvo „Slovenija« na Dunaju je izvolilo za zimski tečaj 1911/12 sledeči odbor: predsednik: Stanko Verant, podpredsednik: Rude Trošt, tajnik: Ivan nova trgovina moškega blaga JOSIP SPEHAR - TRST ulica Santa Caterina štev. 9 - PSazza Nuava je bogato založena z naj'epšim in najnovejšim moškim blagom za jesen in zimo po zelo zmernih cenah. SPEC1JALITE7A ANGLEŠKEGA BLAGA. Velika zaloga in tovarna pohištva |;f andrej jug - trst S. Lucia 5-18 £1 so sj ^ 199 # t* o Via S. Lucia 5-181 sf £ BOGATA Df LEPA IZBEKA FIJfEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU £ » ° DELO SOLIDNO in TBakoTrstnih stolie. CENE ZUERNE. # cn • In TBakovr&tnlh stolle. „Alla oifta di E-ione", Trst, Borzni trg 3. ZIMSKA IH JESENSKA SEZONA. Uelvels pravi angleški NOT^zaTjop^ inb^ašče,Vsl0a!Uin- ■ Peluches angleški za obleke. n za toatete, obleke in bluze v bogatem izboru po tovarniških cenah!: " Uzorci za deželo franko. I Romeo Ponseri ul. Barriera vecchia 19 ptprbvi vsako žepno uro za K 2, ista cena za vtako mogočo poškodbo- Za rej.ert. kronometre in druge korcplicir. ure nizke cene. Popravki se izvršijo takoj, natanko, točno tSHMr CIRIL SUC TRST ul. Concordia št. 4 TRST Priporoma il»Toenin občinstva svojo trgovino !•-itv o Id kolonijalnog* blaga. Testenina KiTETE", domaće In napol i tamke, trarlinnska (Tre.iio) ter ts tovarna bratje 2ATKA. — Vino » ■»•kioatoah. Poftllja se tudi na dom ter p« pošti. Paketi od 5 kilogramov naprej. U ! Cene brez konkurence !5' Ifr. Frankel (Delniška družba) 2rst, Corso štev. 27. Podružnica: ulica Cavana štev. II Podružnice: v Ljubljani in v Zagrebu Nobena - ZDRAVNIK -- dr. D. KARAM AN specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in no*;) ordinuje na svojem stanovanju v Trstu Corso št. 12 od IIV2 do IV2 in od 4V2 do 5x/2 popoldne. TELEFON 15/1 V. 356 razprodaja in nobena množina blaga ne more konkurirati z NIZKIMI CENAMI z ozirom na trpežnost našega blaga izdelanega v lastni tvornici. 109 filijalk. — 1200 delavcev Henrik pl. Ciiitchio Via Stadion 35. Velik izbor Plnque-verižic garantiranih in priveskov. Naprstniki, zapestnice, igle z ali brez dijamantov. Zlate, srebrne, iiikeliiate ali jeklene ure. — Reglatorji iz prvih tvornic „ZENIT, OMEGA". Sprejema vsako popravo z garancijo enega !eta PRIMER: Moški Čevlji Ženski čevlji Nizki ženski od K 7 — do 17 » K 6-50 > 18 » K 3, 3-80, 5, 7-50, 10,13 Otroški Čevlji . » K 2*— dalje Galoše iz gum. » K 4*— do 8*- AR fURO MODrtICKY Prcdajainica mar.uf. bhga in drobnih pn dmetov Trsf, nI. Belvedere 32. Zaloga odej, prešitih od K 6-40 dalje, flanelaste od K 2 40 dalje, volnene od K 3'— dalje. Bel fuštanj, piquet barvan, zavest*, preproge, trliž in volna za zmetnice, mali je vseh vrst bombažnate in volnene za mornarje, čepice, dežniki, moderci, ovratniki, manšete iz platna in gumija, ovratnice, perilo na meter in izgotovljeno ter drobnarije po cenah, da se ni bati konkurence. Na debelo bi se dovolile razprodaje še v nekaterih mestih Istre, Goriške in Dalmacije. Crevlji Grodjear Welt Dr. Al. Martinem Cesare Cosciancich 15 m koncesijonirani zobotehnik ordinira od 9.—1. In od 3.-6. Trst, Barriera vecchia 33 II. nad. Telefon 17<*>8. đ Kupujte narodni Kolek! Ta igra se potem odloži in ne pride j Šlibar, blagajnik: Anton Svetina, knjižničar: več na vrsto, kajti vodstvo ima še mnogo Jožef Rus, gospodar: Jožef Rus, arkivar: drugih iger na repertoarju. Posebno opo- j Ivan Orazen, namestnika: Hinko Prelovec B zarjamo, da se v najkrajšem Času uprizori'in Blaž Lipar, pregledniki: Božidar Kiissel, J prva opereta v letošnji sezoni. Ivan Lajovic in France Zdolšek. Veliko skladisce Klobukov dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna ■E^SH^HBI žepnih robcev, moških nogovic itd. itd. IKSSalSHHHHEl K. CVENKELTr*tr c°™ 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Narodna trgovina. 2066 Naiodaa trgovina. == CENTRALI V PRAGI. = Ustanovljena leta 1868. PODRUŽNICE : v Brnu - Budjevi-cah, na Dunaju - Iglavi - Klatovu -Krakovu - Kralj. Gradcu - Lvovu - Li-bercih - Melniku - Mistek - Frideku -Mor. Ostravi - Olomucu - Pardubicah Plznju - Piseku - Prostjejovu - Taboru ZIVNOSTENSKA BANKA Podružnica v Trstu, Delniška glavnica: K 80 milijonov. Rezervni in varnostni zakladi: K 20 milijonov. Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. Telefon 21-57 In 10-78. Izvršuje vss bančne posle. = Sprejema borzna naročila. 4 Obrestuje vloge na vložne knjižice po 10 V tekočem računu po dogovoru. Kupuje in prodaia vredio- Inoin Q+nlfQ mizarski mojster, Trst, alisa JOSip OlUlTa Belvedere Btev. 8 11 v r S a j « vsakovrstna mizarska doia. Skladišče žagovine posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, ul. Fonderia št. 3. Prodaje feHnaH^obno Postrežba na dom. ln debelo. —_____ Skladišče šivalnih strojev Luigi Gramaccini TRST, ulica Barriora vacchia št. 25. Cene dopTorae. ^^ Plačilo na obrali. Sprejme 83 popravljanje šivalnih strojev vaaksga zistema. Prodaja igel "olja in aparatov Kupuje in prodaja že rabljene šivalne stroje. 001 H alloa San I>azzaro 16, XH. Tovarna zrcal P. REVEL I odlikovana na razstavi v Rimu leta 1911 z zlato kolajno in križcem velike nagrade, na mednarodni razstavi v Parizu z zlato kolajno in veliko nagrado TELEFON 313, rim. II. TRST, Ulica Giulia Št. 41. TELEFON 313, rim. II. Krista!!, zrcalil, stekla. Brušenje, posreiranje, smlrKanle, pregibanje, dekoracije na Kislino ia smirek. Reklamska ogledala. Vezanje z medjo in nikljem. — SPECIJALITETA: Posrebrevanje zrcal, ki se ohranijo pred vlažnostjo. Kompletne garniture kristalov in ogledalov za prirejevanje novih trgovin. gaS&SBBESHa Restauracija FINDIN6 Trst, Via cslogna II Vsako nedeljo in praznik Vstop 50 stotink, po S. url 30 stotink. K PLESU SVIRA MESTNA GODBA. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu svojo pekarno in sladščičarno Trst, ul. Sette Fontana 834 (vogal Daaadoni) Prodaia ves dan svež kruh vsake vrste in slad&loe ZALOGA MOKE iz prvih mlinov. — Vsakovrstni prepe6enoi (BiBeottini). JOSIP VATOVEC. : Postrežba : tudi na dom. OdliKouano m\\\m podjetja errnan Via Michelangelo Buouarotti trgovina Via Ponterosso št. Na zahtevo se razpošilja splošen katalog z jesenskimi semeni za cvetlice, zelenjavo, holandsko čebulo, okraševalne rasf' th salone, vrtove, rože vseh vrst. Pozor! Opoldne in zvečer abonemant, zelo ugodno, izborna kuhinja in budjejovisko pivo (nič glavobola). Zmerne cene. Restavracija-Hotel Balkan (CaSa) | Vil. razstava v Jakopičevem umetniškem paviljona v fjubljani. Majhen je naš umetniški dom v Ljubljani. Kakor igračica, iz posameznih delov zložena, se ti zdi na prvi pogled. In vendar je naš paviljonček, ki se je tako skromno umaknil v zatišje kostanjev in se skril profanim očem, še vse prevelik za Ljubijano in košato njeno občinstvo, ki kaže pač veliko porcijo nadutosti, a prav maio smisla za umetnost. In vendar — kako zanimiv je izprehod po tej tihi hišiciJ To pot se je znotrsj močno izpremenil. Navadno smo videli vse stene polne slik, pisanih in živih krajin, pomladnega solnca in rož, žarkih dni, pekočih žarkov, jesenskega dežja in melanholije ter zimskega mraza in snega, zdaj so se stene iznebile svoje teže, zdaj je glavni del umetnin lepo komodno razpostavljen po sredi dvoran. Središče razstave so topot skulpture, platna ni mnogo in Še to je zastopano v mp.jhnih dimenzijah. Sedanja razstavljena dela se močno razlikujejo cd prejšnjih. Značaj vsej razstavi dajejo začetniška dela nastopajočega kiparja Antona Štefica, ki jih je v vsem impozantno število — 57. Drugi so skromnejši. Lojze Dolinar ima 6 kiparskih izdelkov, A. Sever ima tablo s petimi bronastimi plaketami, in slikarja Pavle Gustinčič 8 ter Marko Rašica 15 večjih, ali manjših slik. Slikar Pavle Gustinčič je mlad mož, a je vedar že dosti lepega napravil. Njegove stvari pričajo o njem kot o resno stremečem in umetniško zelo nadarjenem mladem možu. Nekega jesenskega dne — pred štirimi leti menda — se je prvič prikazal v Ljubljani. Goriška realka, ki jo je obiskaval nekaj let, se mu ni priljubila, veselilo ga je samo slikanje, hotel je biti umetnik, in naj se vrag obesi! Tu je vstopil najprej v obrtno Šolo in takoj potem k R. Jakopiču, ko je ta otvoril svojo slikarsko šolo. In mojster je imel veselje s svojim učencem, zakaj toliko naravnega daru in veselja do umetnosti še ni našel zlepa. Krajine, ki jih je delal še tedaj umetniški učenec pod učiteljevim nadzorstvom, so kazale njegovo izredno nadarjenost in pričale o veščem očesu in ljubezni dj narave in njenih barv in leska. Iz Ljubljane se je mladi umetnik napotil za nekaj časa v Monakovo in Flo-renco, kjer je iskal in našel novih obzorij. Zdaj je zopet v Ljubljani pri mojstru Jakopiču, ker mu je zelo blizka njegova umetnost in način ustvarjanja. Njegova in njegove umetnosti domovina je Kras. In čudo je, koliko poezije je našel v sirovih in pustih skalnih čereh in pečinah, s kako nežnimi barvami in mehkimi toni je cblil njegov čopič kršno in golo morje kraških skal. V nadrobno opisavanje njegovih del se ne spuščam, ker je to nekoristen in neploden posel, govoriti mora o to ! Mladi umetnik je šele na začetku svojega pota, in cilj je še daleč. In da ga doseže, mu treba sredstev. V svet mora, da si popolni svoje znanje, da bo harmonična, cela njegova umetnost. Drugi slikar, Marko Rašica, je naš znanec še od predlani, ko je priredil svojo kolektivno izložbo. Od tedaj pa do danes ni opaziti kakšne spiemembe v njegovi umetnosti. A tudi on še nI gotov in samosvoj, kar je dobro zanj. Motive svojim stvarem je zajel iz svoje domovine, iz Dubrovnika : Morje, skale, ciprese, olive. Marsikaj je zelo prijaznega v njegovih stvareh, ubranost ponekje dobro zadeta, mračna osornost morja in skal, a drugje zopet se zdi skoro pregladek. Več nature in manj fantazije ! Med kiparji je A. Štefic homo novus. Njegova največja odlika in hkrati njegova karakteristika je — pridnost. Talenta se mu ne more odrekati, seveda je talentov več vrst. Eni ustvarjajo, drugi posnemajo, originali in epigoni. Štefic je prišel naravnost iz šole, to kažejo njegova razstavljena dela. S svojo marljivostjo bo mož še dosegel maisi-kai, svoje dleto lahko posveti cerkvenemu delu, in njegova dela ne bodo najslabša po naših cerkvah. Umetna obrt — se mi zdi — ima tu svojega moža. Tu je prihodnjost. Njegova razstavljena dela pa — kakor rečeno — so plod vestne marljivosti in Studiranja ped nadzorstvom zagrebških profesorjev. Frangeš je očividen. „Mrtvi Kristus" in „Molitev" sta dve dobri deli, vsako v svojem žanru. Mož naj ne izgubi poguma in išče sebe v umetnosti. Lojze Dolinar je mlad, a krepak, izrazit, individualen, da vzbuja slrmenje. Ako se bo razvijala njegova samonikla moč v dosedanjem smislu, potem imamo tu začetek — velikega umetnika. Sever Anton je lep in pošten talent. Kam pojdejo in kaj dosežejo ti m adi možje? N^j bi jih ne zapustil njihov dobri genij I __L Džihat. Malo je tako strašnih besed, kakor je beseda „Džihat". Beseda „Džihat*4 vnema! oči, roke prijemljejo za handžar in dolge S puške, stari, mladi možaki zapuščajo svoje j rodbine, v vsem 300-milijonskem mohame-! danskem svetu se žile krčevito tresejo in vse vpije: „Allah il Allah, Mohamed rasul Allah! Džihat!" — >g je Brg, Mohamed je njegov prorok in sveta vojna je božja volji!*1 Džihat! Džihat 1 Navadno vojao ime-1 nujejo „eharb", sveta vojna nosi ime „Džihat". Džihat! Islam je v nevarnostil Koran, veroizpovedanje, ki je je prinesel Mohamedu arhangelj Gabriel naravnost od Boga, je osramočen, kalif, kralj kraljev, se srdi, Bog sam zapoveduje : „Spoznavalci prave vere, dvignite se z mečem v roki proti poganskim psom !u Džihat! Sveta vojna! Dolžnost vsakega Mohamedovega pripadnika je, da gre ali osebno v boj, ali pa da vsaj z denarjem podpira vojno. Beseda „Džihat" razplamteva in razburja ves mohamedan-ski svet in Džihat zveni kakor bojna fanfara v Indiji, v Perziji, na Kavkazu, v Mali Aziji, v Arabiji, v Afriki, v evropski Turčiji. Pri kristijanih bije plat zvona, ropoče boben, kliče se „pod orožje" — Turki imajo svojo alarmujočo besedo „Džihat". Sveto vojno predpisuje druga sura korana, ki pravi: „Ne začenjajte sami, ampak čakajte, da začno pogani naskako-vati, potem se pa dvignite in pobijte jih do zadnjega, da ostane samo prava vera na svetu." Džihat pomenja torej vojno brez usmiljenja, vojno do zadnjega dihljaja, vojno, ki pozna samo popolno zmago mo-hamedancev in popolen poraz sovražnika. Mir je smeti skleniti še-le po odločilni zmagi. Yr sveto vojno gre vsak pripadnik Mohameda s fanatično vnetimi očmi in z nasmehom okoli ust. Džihat! Mohamed je napisal: „Kdor je umrl-v sveti vojni, je odvezan svojih grehov in vstopi v najvišjo blaženost, v sedmo nebo, kjer ga pričakujejo huris nebeške lepote in božji prorok Mohamed sam." Hrabrost vojščaka, izkazana v sveti vojni, se pokazuje vsemu svetu; v koranu čitamo: „Na sodnji dan se bodo bleščale njegove rane kakor solnce in ambrova vonjava se bo razvijala iz njih." Kakor je očito, drve v sveto vojno spoznavalci Mohameda z največjim junaštvom ; to je vojna po božji volji, na ukaz Mohameda, tu se mora slepo ubogati in s puško in handžarom braniti ogroženo vero, ki sta jo puška in handžar razširila po svetu. Čudno je, da v koranu ni natančno določeno, kdo naj razglasi sveto vojno in na kak način ? Ali je to stvar najvišjega duhovnika, imama, ali pa nastopnika Mohamedovega, carigrajskega kalifa ? Z razglasitvijo svete vojne je v zvezi tudi razvitje zelene prorokove zastave. Ta zelena zastava se imenuje „sandžak šerif", ni več prvotna, ampak posnetek prvotne zastave; nastala je v 16. stoletju in sultan Selim jo je prinesel iz Egipta. Sedaj je spravljena v sultanovi palači v cesarski zakladnici in ima svojo posebno častno stražo. Y prejšnjih časih so napoyedovali sveto vojno s posebnimi obredi. Sultan se je z vsemi svojimi sinovi, vezirji, bašami in beji v slavnostnem sprevodu, pri katerem so kar oči solzile vsled samega zlata in demantov na nožnicah, pasovih in ču-brakah, napotil v Ejubovo mešito. Ljudje so padali na kolena in globoko vzdihali, saj, jim je usoda privoščila, da morejo videti z lastnimi očmi zeleno prorokovo zastavo, ki jo nosi pred sultanom eden izmed direktnih potomcev prorokovih, ki ga spoznaš po zelenem turbanu. Ha, kako ponosno nosi svojo zastavo nakib el ešraf, kako srečen je mohame-danec, Če tudi samo njena senca pada na-nj! V mešiti Ejubovi izvršita sultan in njegovo blesteče spremstvo predpisane molitve. Sultan se obvezuje z obljubo; na to se napotja vsa množica k veliki Sofijski mešiti, kjer na njeni okrogli strehi pri trde prorokovo zastavo na dolg drog. Sedaj vihra zastava nad Carigradom in nad vsem mohamedanskim svetom — Džihat! Sveta vojna je napovedana ! Zadnjikrat je napovedal sveto vojno na gori naveden način dne 26. junija 1826 sultan Mahmud II., ko se je hotel osvoboditi janičarskega vpliva. Tedaj je bila sveta vojna Turkov proti Turkom : jani-čaiji so bili v svojih vojašnicah in na ulicah pobiti do zadnjega moža. Bismillah! Sveto vojno je vodil proti Rusom od leta 1832-1859 vodja gorskih plemen v Kavkazu, Šamyl. Sednj so proglasili sveto vojno proti Italijanom v severni Afriki: proglasili so jo načelniki plemen, privoljenje so dali mohamedanski duhovniki — to baje tudi zadušča. Ce sinovi puščave, Arabci, priznajo to sveto vojno za resnično, „se bodo jokale laške majke," ermva na bolehne in rekonvalescent* Provzroča voljo do Jedi, utrjuje želodec Ih ojačuje tudi organizem Priporočeno od n&jalorečih Mdravnikor r raeb slučajihf kadar ae je treba po bolesni o jači ti. Odlikovano b 22 kolajnami na raznih razstavah !n ■ nad 6000 zdravniškimi spričevali« Izborni okus. Izborni oku*. Lekarna SerraVallo - Trst _ m0 : Na obroke! : Na obroke I Trst, ulica dell'Olmo štev. 1, II. nadst., Trst Telita iztiora iioMjei oM n gospođe manufakturnega blaga ter možke in ženske suknje. Ugodni pogoji za plačila na obroke. Cene brez vsake konkurence. — Solidna postrežba. 107 clor odpotuje SB W naj se preskrbi z vsem potrebnim v novi trgovini D. ARNSTEIN „Ali'Alpinista" v Via Sebastiano štev. 7. Bogata zaloga zadnjih novosti, kovčekov, torb, torbic, športnih potrebščin itd. MLUVI ČESKY I MLUVI ČEŠKI I IHMIIII .11« II.WM. ———— JLI^JUli—LJM^ pekarna, slaščičarna s tovarno biskotov in zalogo vin v buteljkah. — Skladišče moke iz prvih mlinov. Prevzemajo se pečenje in naročila za ženit ve in krste. — Kruh svež trikrat — na dan pri — FRANCESCO BLAZINA Trst, via Giulia št. 25 ZOBOZDRAVNIK :: . Hinko Dolenc ordinira ulica S. Lazzaro št. 23. Sprejema od 9—1, 3—6. L HOTEL TRATNIK „ZLATA KAPLJA'* Ljubljana, Sv. Petra cesta 27 (v bližini kolodvora) Lepe zračne sobe. Električna luč. Priznano dobra kuhinja. Izborne pijače. Nizke cene. Lepi restavracijski prostori in povsem na novo urejen velik senčnat vrt -- K PoktoricaKlara Kukovec ima SVOJ AMBULATORIJ za ženske In otroSke bolezni v Trstu, Piazza della Borsa 7, II. Ordinuje od 3—4V« ure pop. Stanuje pri Sv. Ivanu (Vrdcla) St, 1049. TELEFON 19-86. SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, vsakovrstnih trgovskih : knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-::: govežka naročila. :::: JOJIP G0R6NJ6C Trst, ul. Caserma 16. ::: POLEG KAVARNE COMMERCIO ::: Brzojavna adresar ~ GORENJE O - TRST ::: TELEFON 21-15. Poštna naročila obavljaju se isti dan. Najbogateja zaloga knjig, papiija in pisarniških po- :::: :::: tre bič in. j^: n;. * Velika zaloga muzikalij, molitvenikov in Časopisov Odlikovana krojačnlca Avgust Štular TRST - Via delle Poste štev. 12, I. nad. - TRST izvršuje civilne obleke in vsakovrstne uniforme. Cene zmerne. Delo solidno. Vekoslav Švagel - v Trstu, priporoča slavnemu občinstv ulica Giulia št. II •SVOJO trgovino Jestuln In kolonijalne?] Masa. -fižsrrsau in na deželi še pod vodstvom gosp. Jakoba Bambiča - postreže enako dobro sL občinstva z blagom prve vrste in po zmernih cenah. — — Zaloga otrobov, koral* la moko. — PRODAJA NA DROBNO EN NA DEBELO. — Priporoča tudi svojo prvo in staro trgovluo jestvill v ulici Farneto 10. ZGANJAANA ROBERT DIEHL priporoča svojo doma žg^no sta ersko sli cvko, berovničevec, brinjevec, tropinovec, vinsko žginje in KONJAK —Tj ' 11!' 111—f : Ifinazlo Potocnlg: Ulica Riborgo 28, ro&al ti. Beccierie. VELIKA IZBERA izgotovljenih moških oblek za odrasle hx za dečke; specijaliteta: volneni in platneni kostumi, jopice iz alpsgpsa. Velika Izbera blaga za moške. Izdelujejo se obleke po meri. — Ceae, da so ni bati konlrarence. Hermangiid Trecca Barrier* recchist štcr. 3 ima veliko zalogo msrtvafikik predse*t&v VENCI ----------- Zaloga in delavnica za kožuhovine ------------- F. VIDALI, Trst, via S. Lazzaro 22 Prejemlje naročbe, poprave in čiščenje vsakovrstnih kožuhovin. Shranjuje kožuhovine z Jamstvom zoper kakorino si bom SKodo. HoroJ^za treba naslovljati na Inseratni oddelek »Edinosti« postni predal Prva primorska tvornica za lesne izdelke z vodno silo tvrdke A KR1ZN1Č :: ob kolodvoru Podmelec ei porcelan« in biserov vezanih z ase 4eno iico, od umetnih cvetic s trat kori in Dapiai. SlUct bi porcelanastih pfoiuh za spsKssik« Hajaisja k«akar«!i(ia9 ANTON ZAVADLAL Trst, ul. Istria 12 (pri sv. Jakobu) Priporoča trojo PES1BIO ln BltAJČldASVO V tek rat na dan ne« kruh ln i-aičlce. Zaloga moki mki t rt t« li prvih mlinov. Likerji lo tloo v tM -kluloh. Poatraiba aa dom. — Priporoča tuđi noja staro Id dobroznano pekarno v ulici Marco Pollo it. 6 (vogal Coocordla) kauro »odi gotpolar um. 17» D i-IS as IQ SPREJEMA V IZVRŠITLVj vse v stavbeno mizarsko strnko spadajoče izdelke za HiŠE, VILE, ŠOLE, BOLNIŠNICE, CERKVE, JAVNA POSLOPJA itd. kakor: OKNA, VRATA, PODOVE, PORTALE; popolne opreme LJUDSKIH ŠOL, ŠOLSKE KLOPI po Rettig-ovem patentu itd. Proračuni ln načrti brezplačno. — Zahtevajte vzorce ln cene. Do rl^n+na opremljena z najnov. rcXl fi\tJLIId IVUi IllUd stroji nudi parketne deščice iz hrast, in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsako množino! Mgmh »idelet nadi m t stmiarsto stioio snaJajcčs izfieiie. - JAMSTVO! Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena. — Obisk strokovrj&ka —— interesentom brezplačen, ---329 Čevljarska zadruga V Mirnu pri Gorici. Prodajalna čevljev v Trstu, ul. Barriera vecchia 38. Ima vedno v svoji zalogi bogato izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovencem v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov nase zadruge. SPREJEMAJO 82 TUDI POPKA VE. Nova : čevljarska : delavnica Ignac Žiberna Piazza Ssnsovino 8 (na zgornjo straD predora Montuzza) Icdeluje In popravlja vsakovrstna obuvala za moške, ženske In otroke; sprejema naročila po meri. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. 3IIIIE 3IIIIE MIH HDPDI P brez alkohola me-U/HLllrLKLL šana z mineralno vodo Selz je izborna osvežujoča pijača. Jovarne Valiperle, JKoritz £5v, grno jCasovice I-HIIIESS Mm.- o&rtfif! iMm o Wt viž 3. Frsncsseo d' AssM 2, I. » kjer Jo bila ^roj ,,Trž. posojil, in hranilnica"- Poitnc-hraniJolčnJ nfina 7467S. TELEFON 16 04 SprejO£&a hranilne vloge od vsato^ar, tudi te ni član, in jih obrestuje Ferdinand FOrat :: TRST s s uiica Miramar štv. 21. Ttlefon gt. 17 03. ¥elika zaloga fec^uze, krompirja in ossa. egomii Fino = = urar in zlatar = = Trst, ulica Vincenzo Bellini Št. 13 nasproti cerl[7B it. uroaa io?e£2 i Bogat izbor ur Tinke Trite, kakor tudi uhanor, prstanov i dijamanti In brez dljamnn-tov, ienfke »erlžice, zlat« ln srebrno za muSke, vse po konJcu renčnih cenah. 2 0 tako, da «e po Sprejema tudi vlogo po 1 K na teden, 2t0 tednih dobi Kron 300.— Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov in jib realisuje ne da bi bo obrestovaaje pretrgalo. Daje posojila na razne obroke m prati mesečnim odplačilom po K 2 sd vsakih K 100, tako, da aa posojilo odplača v petih. - Deleži io po E 20 la po S 2 R »de! j na pojainlla so d*1«jo ▼ arada mod uradnimi mami, k! . ln od 3. do S. pop. režlJtio.aia iJirags i TRGOVSKG-OBRTNA ZABRU&A 3IIIIE Hans Scheidler = zobotelinik = bivši: prvi zobotehnik za moške in volneno za ženske obleke, nove mode, razpošilja — najceneje — Jugoslovanska razpošiljalna R. STERMECKI v Celju. Vzorci vsakemu poštnine prosto. Nova prodajalna zlatarja • urarja ^iessandro £amaro, &st Corso štev. 23 »» BOGATA IZBERA prstanov, uhanov i demanti ali brilanti in brez istih. Verlilee, priveski, apestnlce, zlate In srebrn are, stenske are Itd, Itd. Popravlja, v kupu je in zamenjuje. Izvršuje tudi vsako vrstn. rezbarij e. Cena amerne. Cene smerne. Dr. Ferdinanda Tanzer; Sprejema od 9—1 in od 3—6. Trst, Piazza 0. Goldoni št. 5. II. Varstvena znsmka: „SIDRO", Llniment Cnpslci Co. nad meatek *a SIDRO-P AlN-ES PELLSE je kot najboljše, bolečine lajšajoče in odvajajoče sredstvo za drgnjenje pri oze-bljenju splošno priznano ; dobiva se za 80 vin., 140 K in 2 K v večini lekarn. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se vzame le originalne steklenice v škatljicak z našo varstveno znamko „Sidro", potem se je gotov, da se je dobilo pristni izdelek. Dr.RIchter]alcKar.[ER;uZL^ Elizabet na ulica št. 5, novo. Podpisani si usoia naznaniti slav. občinstvu, da je prevzel na Bvoje ime Kopališče ,Oesterreiclierfc v ulici Lazzaretto vec, 52 uhod tudi iz zagate 8. Eufemia 5tev. 1 nadaljevanje nlice SS Martin ter da bo skušal pripraviti vse potrebne izboljšave da uetieže s av. občinstvu. Kopališče Je odprto vsak dan ob 7. zj do 7. pop. Cena enkratne kopelji v vaški, v sladki vodi, gorki ali mrzli E —'90. Abonmna za privatne in društva po znižanih cenah. — Upajoč, da me bo si. občinstvo Čim najbolje obiskalo beležim udani P. Lantsehner. ODLIKOVANA IMM prottalnln, eiiiiunl ULICA GIOSUE CARDUCCI ŠT. 21 Razun različnih izberov rajfinejših moSkih iu i5en ■ akin obuval po najnižjih cenah se p:odaj*jo tudi po isre lnih cenah : Usnje 3oxSx?f s tratovi .... po K 10-— Usn;e Boxcalf z elastiko . . . . po K 10'— Usnje Boxcalf oblika 0erby . . po K 10 53 Usnja Boxcalf z zaponami Triumph p 3 K 10 50 Enaki za dečke 1 K manj. - VBckov. blago I. vrats. Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. i- glulio Mitm -i- štev 23 T3ST, ulica fiiosue Carduncl il n TELEFON St«». Ci3 :: > mrjičao orodje, orto?«di3al aparati, ik .-ierci, umetne rake in noge, bergije, biliii pasi, elastični pm3i In nof .Tlee, eltk:roterapertičae priprave, aparati i« inhalacija. t - r rmnm Vi«&Js. rotnetihn* Jx la djci Jd'oya slovenska trgovina Tea IzfiofouIJgnm oisleb \nim M&RTm SKSPIN TEST — Bllea Areata šter. 19 — TUST - VELIKA IZDERA - oblek za moške in dečke, h!ače( jope, platnene obleke ter raznotero perilo. Sprejemajo se naročila pa meri vseh gori omenjenih predmetov. Specijaliteta hiaće za delavce. — Vse po konkurenčnih cenah. lin imiiiai proiajalnica manufaktarnega blaga Enrlco de Frnnceschl Trst, ulica delle Poste št. 10 (vogal ulice Valdirivo) VELIKA IZBERA bomhaievice, trliia, faltanja, volnenega blaga, Izdelanega moškega ln ženskega perila in drobnarij po najzmernejših cenah. ::: puškar, Ljubljan Ži lovska ste /. 7. = ulica priporoča svojo E svojo veliko zalego PUŠK In 8AM0KRE30 7 "gg lastnega izdelka, kakor tudi b Ij j>kib, s tiskih in čeik h itig> preizkusit h pušk, za katere ja-iiČ.m za dober strel. Posebno priporočam tahke tra-cevRt in peske Bo ..k, 8 r^ru^povimi ceviri za orezdiinni sm dnik. Priporočam tudi vaiko ztlogo vseh lov klh pptrebščia co Blžj h ce.iah - Popravila in naročbe s*; .z' ršujejo toč ja in zanesljivo - C« ovniHi nu. zahtevo zastonj in poštnine prosto. Tečna in solidna postrežba. M UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov g izdiranje zobov brez ™ vsake bolečine = Dr. J. Čermak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik • TRST - ulica della Caserma št. 13, II. n. Sjovsnci! Slovani! feosseuž^ edino slovenske urarne ln zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo Jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k svojimi Udani ALOJZU POVH. »m evJjatrnica „Alfa Sartorella VIA BIBBIBU 1 l^filf Velika izbera vsakovrstnih čevljev za A fl >^w77 moške, ženske ia otroke. — Blago iz-vratno In stf' cene zmerne. m 3IE M Poslužujte se pri nakupovanju oblek edino le v trgovini INEC & C° Via del le Torri 2. — TRST — Via S. Lazzaro 17. (za cerkvijo sv. Antona novega). V O ttf) cC O s- O -a o £ co Velikanska zaloga oblek, sukenj, kožuhov i, t. d. za gospode, gospe in otroke. □ □ □ Založniki družbe „EINKAUF = =ZENTRALE" na Dunaju za uradnike in častnike. Najnovejša = moda za dame: Plašči „FREGOLI" ki se lahko nosijo na obeh straneh. □ □ □ Najnižje stalne cene. □ 0 □ Obleke po meri. H o o rs ? M ČL 3 JU "O O cr> CD N< O* 03 Tužnim Brcem naznanjamo sorodnikom in znancem, da je naš oče, tast in brat MIHAEL VEČERINA v starosti 74 let, danes ob 7 in pol zjutraj, po kratki in mučni bolezni, previden se sve-totajstvi za umirajoče, mirno v gospodu zaspal. Pogreb bo v pondeljek ob 9 uri p. p. iz hiše žalosti v pokopališče. TOMAJ, 4. novembra 1911. Žalujoči ostali. iSi&SST-lter' f.'.A « i"*' ir""it>' r * ** r • " -• ' • V. Ceno češko posteljno perje 1 kilogram sivega spahanega perja K 2*—, boljšega K 2-40, polbelega K 3 60, belega K 4 60. prve vrste mehkega K 6-—, boljšega K 7 20, najboljšega K 8 40, belega K 12*—, najfinejšega pr-meg.f * 1-40. Izde: perja K 14-40. Izdelane pernice iz debelonitnega, radečega juletta, 1 pernata odeja ali blazin.* 180 X 116 cm po K 10, 12, 15, 18, 21, 200 X ^ cm po K 13, 15, 18, 21, 1 podglavna blazina 80 X 53 cm pe K 3, 3 50, 4, 90 X 70 cm po K 4 50, 5-50, 6, tridelne žimnico za 1 posteljo po K 27-—, boljše po K 33*—. Pošiljatve franko proti povzetju od K 10 — dalje. Menjava dovoljena. Za neuga-jajoče se denar vrne. Poskušnje in ceniki prosti. jfrtar Voilner, Cobes 183 pri pUnu (Češko). ME NI Vicko Duplančićj Trst, Campo Belvedere št. 3 priporoča si. občinstvu svojo novo gostilno Toči se novo prvovrstno splitsko vino, • • • • črno, opol in belo...... CENE ZMERNE. == CENE ZMERNE. Na debelo posebne cene. ssa s? gii i - e^ I ■ A. BamtJič (prej Jakob Bamblč) Trst, unca mm 9. Zaloga vsakovrstnega blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov^ koruze m moko ter railičnih jestvin. ^ prip0roča udana A BAMBI£ | Dn Fran Korsano Ima svoj 224» AMBULATORIJ v TRSTU, v ulici San Nlcold Stev. 0 (nad Jadransko banko). Sprejema od 12. do 1. In 5.i/i do 6.Va pop Najboljši in najpopolnejši glasovirji in pianini ne vkupijo najceneje proti takojšnjemu plačilu ali na najmanjše mesečne obroke (tudi za provincije) samo naravnost od tvoraičaija :: HENRIKA BREMiTZ :: c kr. dvornem založniku v Trstu, ulica Tor S. Pietro 2 (Belvedere) Svetovna razstava v Parizu 19C0 najvišje odlikovanje Avatro-Ogruke za glaaovirje. —: Katalogi In kondic. gratis in franko. :— Trst, Corso 2. Telef. 1071, Linoleum Haas • • AUSTRO - AMERIČANA ---------- brza zveza z Ameriko. == Trst--MeW-York Trst- Buenos-Ayres „Sofia Hohenberg" 23. novembra „Francesca" 14. decembra Iz Trsta v BuenoB-Ayres, ter 83 ustavi med-p o toma v Cadix-u, Las Palmas, Santos, Monte-— video in fiio de Janeiro. — ti iČ K 250 1-80 Pristni linoleum..... Podolgaste preproge 67 cm. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 200/300 K 15 — Gospodarski predpasniki iz voščenega platna............K Slamizni prti 85/115 cm...... „ 65/150 cm..... PoursnIKi Iz mM od K 20 Podrjuhe.........po 70 Ovratniki iz kavčuka .... „ 50 Manšete iz kavčuka..... „60 - Poši'Ja 39 tudi na dažslo. — m" met. 7*90 itd. 250 280 1-80 t stot. -136 ALEKS. FRANC MATEJI - TEST w _ _ •S _ a -g, tj. vm „Martha VVashington« 18. novembra „Oceania" 2. decembra Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacije o prodaji prevoznih, listkov I-, H. in III. razreda toliko za Ameriko kolikor za Patras, Palermo, Napolj, Cadis in Lax Palmas obrniti sa je na .Urad za potnike t Trstu", ulica Molln piooolo št. 2, za tovcr in blago pa pri Ct. TABABOCHIA & C.o, Trat, ulica Fonteroaso fit. 3, I. nad. -v.'.;- •• . este&z-JTii- n Franjo FesSelj — priporoča cenjenemu obČ.natvu svojo — pekarno In Mčlčarno nahajajočo se v ulici sv. Marka št. 17, Trat (prej Panificio'. Trikrat na dan svež kruh in vsakovrstne sladčice. Prodaja raznov. moke in mieko. Sprejema pecivo po nizki ceni. tiomače vino v steklenicah. — Postrežba na Svoji k svojim ! dom. Svoji k svojim 1 oosooooooooooooo tore Benedetich b! usoja naznaniti slav. občinstvu, kakor tudi svojim cenjenim odjemalcem, da ie odprl Trst, ulica Caserma štev. 13 : MESNICO : EX vd. CARLINA. Na prodaj je najboljše goveje, telečje, ovčje in frcštrunovo meso, perutnina, kakor tudi specijaliteta : ^S^T" GRAŠKO MESO. *«H Postrežba tudi na dom. Telefon stev. 57/IV. Velika zaloga izgotoy!]enih oblek za moške m otroke Srst - ul. Scorzsria št 4 (vogal is!. Vsajaj. r /.T- ^ ; f ^ « ^ ^ y Paletots iz črnega sukna močni za moške..... Ranglan modernih uzorcev in iz angleškega blaga . Moške obleke modernih vzorcev iz dobrega blaga . . Deške ,, >> >» » » • Paleto t za otroke v modernih barvah...... Otroške obleke v vseh barvah in oblikah..... Moške hlače iz sukna........... Vse po tovarniških cen«h. od K 18 — dalje >» 27 — » a J> »» 14'— »> 1» »> 11— t* j> G*— >> >J »» 5*— u Odlikovani Čevljarski mojster m TELEFON 1743 UajboiJSi vir dobiv^aje psde^ k&t-v Zahtćvajte »Kolinsko cikorijo!« zalagatelj obuvala e. kr. dež. :: oro/llškegu poveljstva :: priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke. Prodaja najboljšega voščila Fredin, Globin, cavftlier in Cir. Metodovo mazilo. Trst, Beluadere 32 il » n y n u Glavno zastopstvo in za«og<%: v. JAiNACH in drug.. Trst, Via SanitAštev. 25, dal. organizacija. V I. odborov! seji osrednjega odbora NDO se Je odbor, izvoljen na občnem zboru, konstituiral sledeče : Predsednik: tov. dr. Josip Mandič, podpredsednik tov. Andrej Sošič, I. tajnik: Fran Godnik, II. tajnik: Anten Vek. Delak, blagajnik: Anton Ži-berna. Odborniki: tov. Josip Pečar, Vek. Skulin, Ivan Grebene, Josip Šter. Namestniki : Kristijan Verčon in Fran Boaano. Zaupniki zidarjev so vabljeni, da se vdeleže zanesljivo sestanka, ki se bo vršil danes 5. t. m. ob 10. uri dopoludne v prostorih NDO. ulica Sv. Frančiška št. 2. Plesni odsek NDO priredi danes ob 8. uri zvečer II. plesni venček, ki trsja do polunoči. — Vstopnina možki 1 K, ženske 30 stot. j_ DAROVI — Za Ciril-Metodovo podružnico v Barkovljah nabralo se je na občnem zboru K 30 52 — Ker sta poravnala neki medsebojni spor, darujeta Ivan Reja, trgovec iz Zagreba in Ceiestin Sirk, trgovec iz Trsta, vsak po K 20 (skupaj K 40) za novo slovensko CM šolo pri Sv^ Jakobu v Trstu. Denar hrani uprava „Edinosti". — G. Ivan Prelog, trgovec v Trstu je blagovolil podariti „Trgovskemu izobraževalnemu društvu" K 50 — in sicer za vzdrževanje večernih trgovskih tečajev. Izrekamo tem potom najsrčnejšo hvalo. BRZOJAVNE VESTI. Spremembe v ministerstvu. DUNAj 4. Cesar je danes ob 10. uri predpoludne vsprejel odstopajoče ministre v poslovilni avdijenci in sicer ministerskega predsednika barona Gautscha, ministra grofa Wickenburga, Mareka, barona Widmana, voditelja trgovinskega in železniškega ministra dr. Mataja in dr. Rolla. Ob 10.30 je cesar zaprisegel najprej ministerskega predsednica grofa Stiirgkha, potem pa druge na novo imenovane ministre. Po zaprisegi so bili ministri vsprejeti v posebni evdijenci. Kritičen položaj novega ministerstva. (Izvirno.) DUNAJ 4. Stiirgkhov kabinet se nahaja takoj ob svojtm nastopu v kritičnem položaju. Parlamentarno javnost razburjajo vesti, da se je novo ministerstvo po vplivu pravosodnega ministra Hochenburgerja udalo popolnoma nemškemu „Nationalverbandu". „Neue Fr. Presse" je priobčila pogoje, pod katerimi je Hochenburger vstopil v novo ministerstvo. „Oesterr. Volkszeitung" je prinesla sicer popravek, ki pa točko za točko potrjuje, kar je priobčil omenjeni list. Pravosodni minister Hochenburger je vsprejel listnico pod pogojem, da bo v svojem resortu postopal popolnoma neodvisno. Povdarjati hoče svoje osebne germanizatorične politične principe. In ti njegovi germanizatorični principi so dovolj znani, n. pr. slučaj Etsner. Tako je pravosodje izročeno nemškemu „Volksbundu" in pravosodni minister Hochenburger je postal nekak nemški minister-rojak. On je bil tudi duša Bienerthovega zistema. Na ponedeljkovi seji bo novi minister-ski predsednik govoril o nepristranosti vlade. Ali kakor je iz omenjenega razvidno, bo Stiirgkhovo ministerstvo hodilo Bienerthovo pot iri zato pride do novih komplikacij. V slovanskih strankah je ogorčenje splošno. Čehi se pripravljajo za odločen odpor, isto tako tudi Jugoslovani. Na ponedeljkovi seji državnega zbora, ko ministerski predsednik predstavi novo ministerstvo, se bo od njega zahtevalo, da poda jasno izjavo o svojih namenih in da javno prizna, pod kakimi pogoji je vstopil Hochenburger v ministerstvo. V slučaju novega kritičnega položaja bo seveda trpel parlament, kakor je to bilo tudi za časa Bienenhove vlade. Nevarnost je, da pride za Siiirgkhom na krmilo Hochenbur-gerjevo ministerstvo, ako ne bodo slovanske stranke pravočasno to preprečile. Kakor je iz omenjenega razvidno, prične ponedeljkova seja pod neugodnimi avspi-cijami. Pogoji justičnega ministra Hochenburgerja. DUNAJ 4. Oficijozno glasilo nemškega Netionalverbanda „Oesterreichische Volks-zeitung" prinaša danes, kakor sama pravi, na željo justičnega ministra Hochenburgerja samega pogoje, pod katerimi je vstopil Hochenburger v Siiirgkhov kabinet. Ti pogoji so: 1. Stiirgkhovo ministerstvo mora rešiti vsa narodna vprašanja v soglasju z nemškim National verbandom. 2. imenovanja sodnikov so nedotakljiva. Posebno se ozira to na razmere na jugu (Eisntr) Jn na imenovanja nemških sodnikov na Češkem. 3. V personalnih zadevah ima justični minister proste roke. 4. Za zasedenje višjih, zlasti centralnih, sodnih mest je meiodajna le stvarna kvali-f .kaci; a. 5. Vsaka izprememba Jezikovne prakse, se sme izvršiti samo v sporazumu z nemškimi poslanci. _ Politični položaj. (Izvirno.) DUNAJ 4. V parlamentu, kjer je bilo danes zbranih precejšnje število poslancev, se je razvijala povsod najživahnejša debata o Hochenburgerjevih pogojih. Nemci priznavajo sami, da ie skrajno nevarno izdajati tajnosti Stiirgkhovega kabineta v javnosti, j Med Čehi in Jugoslovani vlada^ vsled| zadnjih dogodkov veliko ogorčenje. Čehi iz-; javljajo, da se je situacija v parlamentu ne-! varno poojstrila. Na Češkem so prepričani,; da tudi sedanja vlada ne odstopi od germa-nizatoričnega s?stema dosedanjih vlad. Javno mnenje da bo prisililo češke poslance v opozicijo. V poljskih krogih se zatrjuje, da je položaj kabineta zelo težaven, da ni možnosti, da bi se pod takimi razmerami konsolidirale parlamentarne razmere. Razpust hrvatskega sabora. (Izvirno.) DUNAJ 4. „Vossfsche Zeitung" poroča z Dunaja, da se dne 7. novembra razpusti hrvatski sabor in se nato razpišejo nove volitve. V merodajnih dunajskih krogih se zatrjuje, da Tomašić najbrž tudi v bodočem saboru ne bo dobii večine, in smatrajo njegovo pozicijo za popolnoma nevzdrž'jivo. Obenem z ministrskim predsednikom grofom Khuen-Hedervaryjem, katerega odstop je vprašanje bližje bodočnosti, bo šel tudi Tomašić. Kot bodoči ban se imenuje v prvi vrsti grofa Pejačevič, oziroma grof Erdody, ki poskusi sestaviti večino v hrvatskem saboru. Po mnenju merodajnih avstrijskih krogov, bo hrvaisko-stbska koalicija kot taka izključena iz vladne večine, ker je sodelovanje žnjo, ki jadra v vodi trializma, nemogoče. Če se Fe-jačeviču oziroma Erdodyju ponesreči sestava večine, kar je tudi mne. je merodajnih krogov, še dolgo ne bo zavladala na Hrvatskem ustavna doba. Francosko-nemška pogodba glede Maroka podpisana. BEROLIN 4. Danes ob 5. pop. je bila v unanjem uradu podpisana pogodba glede Maroka. Za francosko vlado določeni izvod pogodbe odide danes zvečer v Pariz in ko dospe tja, jo objavite obe vladi istočasno Ustaja na Kitajskem. LONDON 4. „Reuterjev biro" poroda iz H&nkava od 2. t. m.: Požar, ki so ga prouzročile krogle baterij cesarskih čet, se je naglo razširil v smeri proti Hanijangu, ki je začel goreti. Bati se je, da je razdejana Wesleyanska misijonska postaja. Zgradbam te postaje pripada tudi Šola za slepe dečke, v kateri je biio 150 ranjencev. Neki parnik „Rdečega križa" ]e skušal rešiti prebivalce zaveda, kar je pa preprečilo streljanje usta-šev v Hankavu. italijansko-turška vojna. (Izvirno.) DUNAJ 4. V avstrijskem zunanjem ministrstvu se potrjuje o tripolitanskih dogodkih marsikatera izmed omh vesti, ki prihajajo preko Carigrada. Zatrjuje se, da imajo Turki direktno zvezo s Tripolisom in sicer ker imajo na razpolago angleški podmorski kabel preko Malte. Italijanski kralj proti vojni ? V krogih, ki hočejo biti dobro informi rani, se govori, da je italijanski kralj nasproten sedanji vojni. Zato ga tudi ni bilo v vsem tem času, kar traja vojna, nikjer poleg, kjer je šlo za vojne priprave. Italijanska strahovlada v Tripolisu. Dopisnik milanskega „Secola" iz Tri-polisa poroča, da uradna zatrjevanja o namišljeni needinosti med Turki in Arabci niso resnična. Arabsko prebivalstvo da jt ostalo Italijanom vseskozi sovražno. „To tudi ni nikakor čudo", pravi dopisnik milanskega lista, „ker italijanski vojaki so brez usmiljenja streljali Arabce, ki so »jim padli v roke. Ustaši, ki mislijo, da morajo svojt življenje žrtvovati svojemu verskemu prepričanju, umirajo stoiški. Po svoji dolžnost" sem prisostvoval nekaterim usmrčenjem. Pii nekem možu in ženi so našli orožja; zato sta bila obsojena na smrt. Držala sta se polna ljubezni za roki in nista kazala niti najmanjega znaka strahu. Častnik je dal ukaz, da se ustreli moža. Žena je trdo dr žala še roko mrtvega moža in pogumno čakala na lastno smrt. Druge salve in njene možgane so izškropili. Potem je bil ustreljen nek starec, zatem mlad deček in konečno neka starka, ki je bila do nazega slečena, ker je imela orožje v obleki. Naši vojaki so pijani maščevalnosti. Tudi dva Grka sta bila pomotoma ustreljena. Tudi francoski listi so začeli hudo na padati Italijane. Oni pravijo, da Italijani nosijo v hiše evropsko kulturo z bombami. Posebno francoski dopisniki, ki so bili izgnani iz Tripolisa, dajejo duška svoji jtzi. Dopisnik „Figara" pripoveduje, da je bil on izgnan iz Tripolisa na najbrutalneji način in da se ga je prepustilo zasramovanju soldateske, ne da bi bili častniki posredovali. Vse to da nikakor ni v stanu, da bi oživeli in utrdili prijateljstvo. „Eclair" pa priobčuje članek z naslovom: „Tripolitanski mesarji I" PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke Trst, Piazza della Borsa 10 Centrala v Ejabljani. Podružnice v Gorici, Celovca, Sarsjmm in Spljetu t Delniška glavaica K »000.000. Rezervni zaklad K Eor.COO. obavlja najkulantneje vse bankome in menjalne posle ter kupaje ln prodaja pod jako povoljnim! pogoji trnu in w vrste denarja. - Blosi na Knjižlcsfi obrestuje za sedaj s čistimi ^Ifi |d 2290 Prodaja srečka na majhne meaežsis obroke. 284 ame zeiezae ograje za vile (d orce), vrte, tovarne, dvorišča, prostore za temo itd. Ilust. katal. št. 104 brezplačno »AIdsiH scle g MOR-Mri-^ Fer! Jergiisi&'i IpSolme-Klag nlnn ; Stala i^stcD. ? Trstu. - v Građen 111 'p == Zaloga oblek izi blaga = Trst,Corso 45 Ali9 Operaio Trst, Corso 45 VELIK IZBOR oblek za gospode, dečke in otroke, površniki, hlače, jopiči, kostimi. 224 Cene konkurenčne. MOŠKO BLAGO. Cene konkurenčne. HBsassaHssss IZDELUJEJO SE OBLEKE PO MERI. IIWI1WWII11 I lllll II...... 1............1 MH IIIIB H HHilll I H III I—III III I Hl II ■ i li I 'II V DOBROZNANI TRGOVINI Brosch & Itaurenčič - Trstu ■ ulica Nuova štev. 40 - (vogal ulice S. Giovanni) se nahaja za ZIMSKO SEZONO velik izbor blaga, fuštsnje, tkanine velou-, pignet najnovejSih uzorcev. Velikanski izbor pogrinjal, shaw!ov, šerp, volnenih in svilenih. Vaakoyr&tne malje za ženske, moške in otroke. Specialit tu mornarskih malij iz same volne. ODEJE iz same volne .................od K 6.— dalje „ flanelaste....................„ 180 „ „ prešite s satenom................„ »8 50 „ Velika zaloga perila in trloža vse po ugodnih cenah. Blago, ki ne ugaja, se menja. 1539S3S9EBS9&&B T V R D K A =— ^ S zelo j j močen • 11 Trst, via Nuova 36-38, vogal S. Lazzaro si usoja naznaniti svojim e. odjemalcem in si. občinstvu, da je nakupila pod tovarniško eeno kolosalne partije blaga same predmete za jesen in zimo, kakor n. pr. Lawn-tennis Visoki 70 cm, vtč zbranih desenov pO K -"42 Lawn-tennis „ Fuštanj velour najlepši deseni FuStanj VGlOUr zel° debel visok 70 cm, mod. barve yj Pjquet beli. fuštanjasti, debeli, sijajni deseni , Fuštanji kašmir, moderni, zajamčene barve ?J Fuštanji piquet, 11 JJ 11 11 Angleško blago za ženske obleke, mod. barve od K Zavese iz blag3. velikanski izbor, par , Zavese i* č»pk, 2 robom, bele in krema, par Garniture za posteljo v blagu, 2 odeji, 1 preproga Jf Preproge na meter v velikanskem izboru, jute, cocco, in linalej, na meter . .......Jy VELIKANSKI IZBOR posteljnih odej iz bombaževine, volne in prešite, lastnega izdelka; enako velik izbor platna, bombaževine, trliža, volne in žime za žimnice. Malje vseh vrst in cen in razne vrste iz del. perila za ženske in moške. l'4 11 11 —•54 —'56 — 78 —■84 r— 110 1*50 daljs 2 50 „ 2 70 „ 12— .. —50-350 Prodaja vseh teh označenih predmetov prične v gori omenjenih prostorih jntri po zelo zr,ižan:h is primernih cenah. ■ \ * Vesti iz Goriške. Svetinjo za 40-letno službovanje je podelil g. namestnik delavcema na južni železnici v Gorici, Martinu Gostiša in Franu Marvinu. Slavnost izročitve se je vršila v odičeni čakalnici III- razreda in jej je prisostvovalo uradnikov, uslužbencev, sorodnikov in druzega občinstva. Bil je ganljiv prizor, ko je g. načelnik s primernim nagovorom izročil svetinjo jubilantoma. Iz Sežane. K splošni izobrazbi spada brezdvomno tudi ples. Pod to besedo ne mislim ono navadno skakanje iz kota v kot, temveč dostojno in obzirno pregibanje po taktu dobre godbe, združeno s kolikor možno eleganco kretenj in oliko v obnašanju. Tak ples je izborno sredstvo za socijalno vzgojo. Za tak ples pa je treba šole. V to svrho si je sežanska mladina preskrbela učitelja, ki dvakrat na teden poučuje dekleta in mladeniče v splošno navadnih plesih, kakor sta n. pr četvorka in „beseda". G. učitelj izvršuje to nalogo popolnoma brezplačno, za kar mu bodi izrečena srčna zahvala. Vaje se vršijo na „Vagi". V svrho pokritja stroškov se pobira vstopnina in sicer od plesalk po 20, a od plesalcev po 40 stotink. K tem plesnim vajam je vabljena vsa sežanska mladina, brez razlike stanu. Zato je popolnoma napačno mnenje onih, ki mislijo, da so te vaje samo za „inteligenco". To pa ni res, kajti namen naj je ravno ta, da se pritegnejo tudi oni, ki se morda ne prištevajo k „inteligenci", ki pa se hočejo izolikati v plesu in družabnem občevanju. Zato niso razna anonimna pisma prav nič na mestu. Prvi plesni venček se bo vršil na Martinov večer 11. novembra v okrašeni dvorani na „Vagi". Vstopnina eno krono. Začetek ob 8. uri in pol. Sviral bo tamburaški zbor glasbenega društva „Kraška vila". Vesti iz Istre. Iz Kozine. Krasen dar „Ljudski knjižnici" v Kozini je naklonilo naše pevsko društvo „Venec" pri svojem XIII. občnem zboru v znesku K 56*38 od letošnjih društvenih dohodkov. Hvalevreden rodoljuben čin ! Društvo „Venec" je knjižnico že ob njeni ustanovitvi sprejelo v svoje okrilje, podprlo jo že večkrat s posojili in darovi, kar vse priča o naprednosti našega „Venca" ter pojmovanju važnosti „Ljudske Knjižnice" — žalibog še vedno edine daleč na okoli — za narodno prosveto in ljudsko samoizobrazbo. Z današnjim darom se je „Venec" zagotovil le še trajnejšo hvaležnost. Na občnem zboru se je vnela živahna debata glede še večjega poljudenja knjižnice potom spremembe nje poslovanja, kar se bode upoštevalo. Vrlemu društvu lepa hvala! Naj raste in cvete ! Vabimo tudi mi k obilnemu obisku „Ipavčevega večera", ki ga priredi „Venec" 12. t. m. „Ljudska knjižnica" v Kozini. Z bojnega polja. (Iz v. poročilo). Cenjeni g. urednik 1 La grrrande giornata, la trrremenda vit-toria! — Topot se ne šalim, corpo di mille bombe, še danes imam žulje na podplatih, tako smo tekli — pa ne da bi bežali, — ampak zmagi smo naproti tekli; samo da se ta grda babnica — nI pustila ujeti 1 Zato pa vseeno lahko pojemo : „Zmaga I Chi piu di noi ?4 „Piccolo", ki se nikoli ne moti, je tudi takrat o najnovejših bojih krog Tripola pisal : Jasno je, da je v vsakem boju en zmagovalec in en zmaganec. In ker je stvar taka, je jasno kakor beli dan, da so zmagali Italijani". Ta „Piccolova" brzojavka nas je s pridom utešila, ker slednje dni smo bili vsled te zmage tako zbegani, t. j. navdušeni, da sami nismo vedeli, je-Ii štejemo že med ranjence ali celo med mrtvece. Pa le lepo po vrsti ! Nekega dne torej ti je prišel v naš tabor neki turški častnik. Vsa čast mu, jaz bi v nj'hov tabor ne šel, in če bi mi tudi obljubili, da me pozlatijo od pet do temena! Navihane brke je imel in pod njimi se je očitno posmehoval, tlesknil z roko po svojem čelu ter rekel našemu generalu: „Ti šment ti, skoro bi pozabil najvažnejše ! Brez zamere namreč, slišali smo, da vodite že mesec dni vojno z nami. Ali ni tako ?" „Effettlvamente 1" je odgovoril naš vojskovodja. „To je prav lepo !" je pričel Turek zopet. „Ali dosedaj ste imeli Ie vi zabavo od te vojne; pravično je torej, da se tudi mi kaj pozabavamo. Vreme je prav lepo, in pri volji smo še precej". „Pa se dajmo !u je odgovoril naš vojskovodja moško. „Nu, vidite, ravno to sem hotel reči", je menil Turek. „Da-li bi se radi, ali čujte, mi nismo kar tako-Ie, da bi se ruvali po grabnih in mestnih ulicah. Brez zamere namreč, če bi hoteli vi malce pokukati ven iz mesta na piano polje, in ..." „Za boga, generale, nikar ven iz mesta, med tiste zeljnate glave !" sem vskiiknil jaz. Strogo me je pogledal general pa rekel pol proti meni, pol proti Turku obrnjen: Kaj imam ukreniti in kje se biti, to odločam edino jaz. Sicer pa, g. Brkovič, popolnoma prav imate, med zeljnate glave ne pojdemo. Naj le pridejo do nas, če imajo kaj korajže". „Nu, to se bo videlo še isto noč!" je odvrnil turški častnik in se vrnil v svoj tabor". In res se je videlo še isto noč, ma-donna santa, in še kako se je videlo ! Jaz sicer se nisem bojeval, ali tik zraven sem bil, in pravim vam : to je pokalo in treskalo in po smodniku smrdelo I Ne, kaj takega Še nisem doživel. Res, da je bilo naše svoje-časno bombardiranje Tripola nekaj izrednega, ali tedaj smo streljali — le mi! Zdaj pa so streljali tudi oni, in dobro še povrhu. Mačje j oči ti morajo imeti ti Arabci ali Culukafri,! sam ne vem, kaj so bili, ker se mi je že vse črno delalo pred očmi. Ko sem nekoliko prišel k sebi, sem zagledal ravno zadnji italijanski turnister, ki je bežal proti Tripolu, in prvega divjega Turka, ki je z golo sabljo v roki drl kakor not proti meni z očividno željo, da me na-bode kakor pečeno hruško. „Ne boš, Jaka 1" sem si mislil in jo po-ced'1 za tovariši. „Petorale naj si Turki iščejo drugod, moj trebuh je predober za tako 1" „Alah, Alah!" so rjoveli za mano, in pokalo je, in zemlja se je tresla pod kopiti. Stegnil sem jezik iz ust in kolena iz trebuha in res sem dohitel svoje. Ampak za ta strah se o prvi priliki maščujem ! Prvega zvezanega Turka, ki ga bodo gnali mimo mene, tako lopnem po zobeh, da bo pomnil, kdaj sem jaz užil najbridkejšo uro v življenju. Ko sem dohitel naše junaške čete, so se te pravkar ustavile in na debelo dihale. | „Ferma!" Formate le linee di fuoco ! Non c' e piu pericolo !" je kričal neki naš, častnik. In res ni bilo več nevarnosti, bili smo v območju naših ladijinov topov, ki so se sedaj oglasili z dežjem („con un uragano" je pisal „Piccolo") granat in bomb. Turki in Arabci so se ustavili ter se posvetovali. Čez malo je stopil turški častnik z belo zastavo v roki pred svoje vrste in nam naznanil: „Hvala za zabavo, pa drugikrat zopet 1 Nikjer ni namreč v našem koranu zapisano, da bi morala pehota zavzeti tudi bojno Iadijevje. Pa lahko noč!* Obrnil se je in obrnili so se njegovi. Prav odleglo mi je. Zmagali smo torej! Prosim, kdor se je zadnji obrnil, je gotovo zgubil. Pa porečete: „Mari bi sedaj udrli za njimi, vi zmagovalci!" Lahko vam govoriti! Ali vi ne poznate vojne taktike in tudi ne — onih zeljnatih glav, za katerimi tiče turški neotesane). Sicer pa naš general pokupi jutri vse te zeljnate glave in jih poseče, da bo enkrat mir. Ne vem, če je ta novica popolnoma resnična, ali vsaj pridušil se je, in danes smo res začeli bombardirati palme in drugo zelenjavo krog mesta, da je sok kar tako sikal proti nebu. Zbogom 1 Giordano Brkovič, (Zvršetek pride.) mazziniano. Poslano*) Gospodu IVAN U BUBNIČ Slivje. Na Vaš ponovni odgovor v listu „Edinost" štev. 306, v katerem me direktno dolžite kakor tatu še v čašu, ko sem bil 10 j let star, Vam naznanjam, da ste se me tedaj izkoristili. Vaša družina ni radi tega trpela, i pač pa moja družina in to moralno in ma-j terjalno. Jaz se Vaše časti nisem tikal, pači pa ste Vi drznili me javno in po krivici obdolžiti, radi tega se bodete zagovarjal pri sodišču. Vaša poizvedba, katero omenjate mora le meni koristiti. nhlolfd bluze 'n 96 »*v»"5uiejo P° modi UUlOKCi in natančno po meri. Gospe in gospodične se prosijo, da podpirajo naredno Šiviljo t ulici Barriera vecchia 33, vrata 13. 1950 l7Urctn3 babica se priporoča Blovenskim go-IZvrollld Bpem ; dela jako po ceni. — Marija Urbanij a, ulica Coroneo §t 29, II. nad. 1945 17-lntm mladenič, ki je dovrSil 3 razrede sred-l/~ICllll njih go^ freh jezikov, išče primerne službe. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti_1949 Sedemnajstletna nanj osti, s trgovsko šolo, zna slovensko, nemško in i.alijansko. datilo-gratijo, išča službo v trgovini P»ijazLe ponudbe pod „Rosalia štev. 1997". Naslov pove tudi inseratni oddelek Edinosti._19r»7 Rncnniiinnn za hrvatsko dopisovanje (po UUopUUlUIlU urah) iščem. — Ponudbe pod Leopold Fabjančič. „Hrvatsko11 na inseratni oddelek Edinosti. 1916 *) Za članke pod tem naslovom odgovarja uredništvo ie toliko, kolikor mu zakon veleva. EEJHAL1 OGLASI šE: MALI OOLAS! ca raftiaajo po 4 stot. besedo. Mastna tiskane bande m računajo »krit »ti. Najmanja pn»:o;SU;t znala 40 «toL Plača M takoj Inscr. cddtlku. Deklo Cnpaimom učenko ali učenca v trgovino Ojjrcjlllclll mešanega blaga. Vekoalav Pod-logar, Lokev pri Divači. 1921 C+anniforiio tri 8obe in drug° Be po ceni O IdMU VdllJC odda. PraSati pri šolski po- strežnici Andrcna Cristoforo Colombo 1. 1938 fanta vajenca za tovarno iščem. Naslov pove ins. oddelek Edinosti. 1937 Dva Na prodaj 80 vrata' okna' ograje' biSn* Via Piccardi 18. vrata, kamnati okvirji, lijak itd. 1933 iščem za krčmo. Ulica Petronio štev. 2. _1945 uj-ah pruda spalno sobo. Cena zmerna. Ulica miZdr 8. C i lino 463 I. blizu glavnib vrat norišnice. — Istotam Be odda v najem soba z dvema posteljama. 19*7 y/ 7cnifnQ ponudba. 28 letni c kr. poduradnik £.£111LMd. 8e želi spoznati z gospodično lepe; postave, ne Btarejšo od 24 let. Ponudbe do 12. no- j vembra po možnosti s sliko, ki se bode, ako ne ugaja, vrnila tajno. Pisma pod „Zvestoba" poštno ležeče, 8t Andrea. 1948 7qI/£iI ki se j»z enkrat pošteno ne pogostil s £dl\OJ prašičevimi ocvirki in klobasami? Danes zvečer grem v ulico Carradori v gostilno N. D. O. Eosič in si privošc m vsega, kakor ravnotako drugi. 1941 Mahunu«) no Boba se odda v najem. Via HICU UVdlld Miramar 55, I 1923 Ig PO se natfikar s plačo ali gotovo Bvoto za liter. lOlsv Oglasiti se pri Tomažiču, gostilničarju, ul. Molin a vento št. 3._1973 svetla sobica se odda v najem s hrano. Belvedere 57, II ievo. 1900 Lepa O H H o 86 meblovana soba za 2 osebi v ulici li U U d Cologna št. 23, vrata 16. 194« ilfilni/JP zmožen slovenščine, italijanščine in UUIdVcU nemščine išče kakoršnosibodi delo. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti. 1924 v ClHParcIfO vez(n'nei vsakovrstno platneno OVIUai OIVO blago, damsko in moško perilo, oprave za neveste, zaloga uzorcev. V. Commerciale 31. 3, polunadstropje. 1903 Slovanske igralne karte rSS£ knjigarna J. Gorenjec, ul. Caserma 16., Gregor Zidar & O., Rocol 263, tobakarna £egolin, ulica Industria (Sv. Jakob) in v Sežani: Fran Stolfa, trgovec. ▼ Kozini: Ivan Dekleva. 1472 Odda Be Bvetla sobica pri slovenski družini. — Ulica Farneto 43 vrata 17. 1926 l/iolfi zelje prve vreto 100 kff b.tto kron IVISIO 24-— 30 kg b.tto kroo 7 80. Krastavce, peverone, itd- pošilja • povzetjem Anton K. Linek - Znojmo (Oeako). 8150 Antonio Alberti barvanje kožukovine v Trstu, ulica Ponziana 131. Telefon 23—56. Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožubovin. Provzema narečbe in vsako popravljanje. Cisti in pere vsako vrsto kf-žuhovine. 1579 99 £11' JSrtigiano" Trst - ul. Arcata št. 9 (vogal ulice Sapone). ^zgotovljene obleke za moške. Velika izbera močnih hlač, srajc itd. za delavce. — Jopiči z astrahanskimi in kožuhastimi ovratniki od kron 13 do 42. r t Josipina Rebec roj. Lavrenčič je po kratki in mučni bolezni v 21. letu svoje starosti danes v naročju »vojih dragih v Gospodu zaspala. Žalujoči soprog- FRAN in rodbina Lavrenčič naznanjajo prežalostno vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Pogreb predrage pokojne se bode vršil v pondeljek 6 t. m. ob 3. uri pop. iz hiše žalosti Pendice di Scorcola št. 356 (stara cesta ulica Panorama). TRST, 4. novembra 1911. Žalujoči ostali. To velja mesto posebnega obvestila. NOVO POGREBNO PODJETJE, TRST Corso 49 (Trg Goldoni} Sanitetni svetnik dr. Kutize, Halle na S., sporoča: Ženskam, ki že leta trpe na težkem odvajanju, predpisujem zjutraj in zvečer vsakokrat kako četrt kozarca naravne Franc Jožef-ove grenčice, kar ima izvrsten uspeh in brez bolečin. Vsakokrat se pojavi zboljšanje teka, ki je v vseh slučajih še v zvezi s plošnim zboljšanjem počutnosti. 1005 Podpisana naznanja slavnemu občin-činstvu, da je odprla gostilno „Zur Stadi taibach" v 7 rstu, ulica Giulia štev. 15. Točijo se vina prve vrste. Teran . po K 1*28 Istrsko črno K - S6 Istrsko belo „ 1*04 Vipavsko . . „ 1*04 - ICuhinia vedno pripravljena. ■ — MARI«A AŠACHER. ■ Velikanski dohodi za fisen m zimo angleškega blaga za moške in ženske obleke. Jnteji raznovrstni za obleke. Cavm-iennis v vseh barvah. Odeje: volnene in iivane. Zavsse, preproge itd. Velika izbira — raznovrstnega perila pri edino dobroznani slovenski tvrdki 3(rižmaitčič * greš čak Trst, ulica Jfuova št. 37. Za naročila nad 20 kron pošiljamo poštnine prosto. Uzorci se pošiljajo na zahtevo franko. TRST, KUPUJE IN PRODAJA! vbbbn08tve papntje, rente. obligacije, za-0iavna pisma, pbijobitete, delnice, 8eeckb itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI HA vbkdhostne papirje in blago lezećb V javnih skladiščih. SATE - DEPOSITS. — PROMESE. _brzojavi: jadranska. MENJALNICA. VIA CASSA Dl RISPARMIO ST. 5 (LASTNO POSLOPJE). VLOGE NA KNJIŽICE OD DNEVA VLOGE ^ % DO DNEVA VZDIGA rentni davek plačuje p.anka iz svojega. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. ŽIVAHNA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9-12, 2l/2_5Va. ESKOMTUJE: menice, devize in faktueb. ZAVAROVANJE vredn08tnih papirjev proti kursni izgobl revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITI. krediti proti dokumentom u krčanja. BORZNA NAROČILA. - INKASO. _telefoni: 1«63, 179». FJijalke v Opatiji in Ljubljani 227 tBirann1—1"""""1— ILE^MBM MKMUJ Platneno in bombažnato blago T ulica San Sebastiano štev. 6. S7 Zaloga mote prvo vrsto. Velikanski popusti pri vseh zlatarskih predmetih pri urar ju in zlatarju Noteto Mtipll ul. Kuova št. 41. (PALAČA • SALEM) f S o? ef M , Rupnick & Če - Irst ulica Squero Nuovo št II Zastopstva in slavna zaloga nolflnelšin vrst pšenične moke In Krmnih Izdelkou poznanega valjčnega mlina VINKO MftjDie-a v Kranju. iMtrv HfiBfflfliiriBffMHfng^^^^'^^ - Slosenci, se Hočete eMsO po ceni? Obiščite dobro znano trgovino & o tU =1 o sr C9 KR2E bo Trst - Fi&zza S. G ; ova u ni St. 1 ^ I ^ ^ kuhinjskih :.n fclptarsšr h potibSfln 4mC110(|£1 O'] ifea ia pletenin, škafov, t»»-ort čebiov in kad, sodček,>7. lopat, re*et, sit in vsakovrstnih košev, jerbaa** in cn^tel ter niiogo dri. • h v to stroko apad-]')- v* A s* ^ * 0 0 * čih predmetov. — s lljJUI ^v/a y\ao H hinjsko p- sodo t-taka vra o bo li »i porcelana, tamlj« eaiaila, kositerja ali cnia, nadalje paHanDai.te jt-fcletke itd. — Ž a go*til:*.far;a pipa. krofe je, zeai, on o in autleiio poa>do zavino. gnojavi: £tefcsriijiiiick — Crst. - - Yia Gfosue Carducci št. 40 (ex via Tcrrente), kjer boste našli velik izbor obielr, površnikov, paletotL jopiči s kožuhastim ovratnikov, hlače, sraic, malij, itd. za moške, dečke in otroke. Specialiteta v plaščih, Ioden za moške in otroke od 3 let dalje. Zaloga inozemskega in domačega blaga. Sprejemajo se naročila za obleke po meri. Alla elita di Trieste Tia Gitisue Carducci št. 40 (ex via Torrente). 88SSS ZGBO£DRAVN2K UNIV. MED. Dr. Mi Uro BrllMu V. Caserma št. 171II. (Hiša Temi) Izdeluje zsdelarje z emejlera, poreelanom, srebrom in zlatom. Izdeluje posamezne nmotne zobove, kakor 187 tudt celo zobovje. ORDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. popol Tržaška posojilnica in hranilnica Piazza della Caserma št. 2. — Telefon 952. mr ima na razpolago Jekleno varnostna celico ki je varna proti vlomn in p žiru, v kateri bo SHRAMBICE, k- »e oddajejo strankam v najem in sicer za celo leto kron 30, za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20, za en mesec „ 6 Shrambice eo 24 cm \i-oke, 24 cm Široke, 49 cm globoke. Shramblc ne more drugi odpreti kakor stranke, si same osebvo Bhrenijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti. _ grST Oddaja hranilne pusice kater? priporoma posebno starišeua, da na ta nainovejSi in naivspeSneji nafin navajajo fitediti svojo deco. Nadaljna pjjasnila daje zavod ob aradnib urah. Frodajaimca ur - c -v« j v ■ - ifc^-lii^n eu/I Irsf, Csnpo S. J-acoai r f ml (flovcr-fka h:3a) - Velik izbor f nr ta sidro in zh gnspe. - Irbor verižic v&aie '-rs*.fc. - Pudlici iK ji s 30. Rtgolatcrji kron SiU. Poprave po najzmernejih cenah. 51 [ : MIKUS : naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje pekarne in sladči-čarne na trgu S. Francesco 7 tud: PRODAJALNICO SLANINE f kateri se dobijo razni salami, sir, mast, praške in graške gnjati tei gorke dun. in kranjske klobase. Priporoča se za obilen obisk. 2014 Točne uro prodaja Emilio Muller najuglednejša in najstarejša prodajalnlca ur v Trata, via S. Antonio (vogal ulice S. Ni col 61. VELIKA IZBERA rerlllo, zlitih, srebr- g nlh, kakor tudi sten-■klh nr vsake vr*ta. !* Ustancvljano leto 1850. 0 Trst, 5v. Marija M. zgornja 2 (Bivio) PODRUŽmcn: Sv. Marija M. zgornja 386 bivši Rud. Skerl. Velika izbera kramenšj, bižrv, šip. žebljev, petroleja i. t. d; Redilni prašek za pitanje svinj, krav, konj, itd itd. lekarnarja dr. TRNKOCZY-ja v Ljubljani Prodaja na drobno in debelo. Oglasa trata eatžavljaSl tisaarfit«! aiduiak „E«na«tJ" Ulica Nuova štev. 23, vogal ulice S. Spiridione štev. 6. \ I Ponuja veliko partijo bele volne za žimnike po K 2-40 za 1 kg, debelo ; f platno za žimnike po K 1*10, 1'20 in več na meter. Največja zaloga | j I čipkastih in platnenih zaves, odej, preprog, jute in koka. Volnene odeje S in pernice. Živalska in rastlinska žima za žimnike. Blago iz najboljših tovaren po resnično nizkih cenah. Vel ka zaloga platna in bombaževine. Kupujte kolek'! 3EE3G Tehnična poslovnica izdelozatelj in trgovec lesnega oglja izključni liferant vzajemne zadiuge privatnih uradnikov, z lastno žago in klalnico žgalnega lesa v Dobrempolju na Kranjskem, ponuja prve vrste lesa in lesnega, fosilnega oglja itd. itd. v s svincem zaprtih vrečah, prosto na dom na vsako točko mesta po zelo nizkih cenah. Podrobna prodale o ul. del Toro 4. Pisarna ulica del Toro št. 1, L nadstropje. ___ TELEFON 20—56. ■ FRA SV & KRAj% C, Trst, (prej Schnabl & Co. Succ.) dobivata: | Tangyes najizvrstnejše motorje na bencin, plin, upojni plin in motorje n3 nafto, s;stem „Diesel" stoječe in l«-žeče ustrijbe. Lokomobile na benzin in paro. Prevzemajo delo industrijalnih tovaren kakor : "; Mlini za mako, stroji za proizvajenje olja, tovaren leda, stroji za kamen atoma, stroji in tovarne za cement, stroji in namešSenja z» mizarsko Obrt, centralno kurjatev, stroji | za drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd. Nameščenje za električno razvetljavo in prenos mo5i. Električna vzdigaia za ^ osebe (Lift) sistem Pedretti, kakor tildi vzdigaia za blago. Stroji za kovaško in druge g obrti. Mtderna transmisije. Sesalke in cevi vsake vrati. $ Skladišče vsakovrstnih tehuičnih potrebšSin. Vsakovrstne cevi. Orodje in stroji za poljedelstvo in prese za vino. Olje, zamahi, pipe i d. „Anduro* najbolji in najcenejši pokrov hiš. — — — Fror&Snsl in cbUk mernikov zastonj. — — — S RESTAVRACIJA AURORfl Jrst, ni. CarČucc! št. 13. Podpisani si usoja naznaniti cenj, občinstvu, da se mu je posrečilo najeti berlinski a damski orkestar —SHTBl fricDa gran3t (ki je dosedaj z velikim uspehom koncertoval na razstavi v Rimu) pod vodstvom g. R. Langebartl. Usfih večer KONCERT od 7« do polnoči z velikim, izbranim glasbenim in pevskim programom. Ob nedeljah in praznikih se vrii MATTINEE. Za mnogobrojan obisk se priporoča jj )OSlP D0MINES. J Zapomni si podobo hi ime „Of-TOMAST" (0'garetai papir ali ov< j- k^jti s poiiarjea^^jeoi se hoče kousumeiite zavajati!