9. številka.
Ljubljana, v petek 11. januvarja 1901.
XXXIV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimfil nedelje in praznike, ter ve\ja po poitt prejeman za avztro-ogrzko deželo za vze leto 26 K, za pol eta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, sa četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 00 h. Za posipanje na dom račun* se za vse leto 2 K. — Za tuja dežela toliko več, kolikor znata poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrsto po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlstvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo jo iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniatvo pa s Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod" telefon st 34. — »Narodna Tiskarna" telefon st 85.
Boj za Celje.
Na Spodnjem Štajerskem se bije danes velepomemben boj in pogledi vsega slovenskega naroda so z napeto pozornostjo obrnjeni na Celje. V občenarodnem ozira je današnja državnozborska volitev v mestni skupini celjski najvažnejša, kar jih je letos bilo na Slovenskem, ker je Calje danes najvažnejša postojanka, za katero se naš narod bori.
Lahko se reče: Kdor ima Celje v rokah, je gcspodar na Spodnjem Štajerskem. Nemci se zavedajo, da je ohranitev njihove nenaravne prevlade na Spodnjem Štajerskem samo dotlej mogoča, dokler imajo Celje v rokah, če pade Celje, je tudi konec njihovemu gjspodstvu, je konec umljivemu, dasi protinatornemu pojavu, da igra na Spodnjem Štajerskem prvo vlogo mala peščica pristnih in posili Nemcev in da je proti tej peščici ogromna slovenska večina jožnoštajerskega prebivalstva uprav brezpravna.
Prav tako kakor Nemci pa spozna vajo tudi Slovenci veliki pomen Celja in so vsled tega vse svoje delovanje osreio točili na zavzetje te postojanke. In to delo, ki se vodi sistematično, po dobrem preudarku in resnem načrtu, je rodilo že lepe uspehe. Slovenstvo v Celju se krepi in utrjuje od leta do leta. Nemci čutijo, da jim je začelo sape primanjkovati in bolj ko se majejo stebri njihove prevlade, huje in strastneje branijo svojo krivično posest.
Danes merijo Slovenci zopet svoje moči z Nemci. Danes se bije boj za celjski držuvnozborski mandat in sodeč po obupnih klicih nemškega časopisja je spoznati, da mora biti boj strahovit.
Nemci so doslej svojo posest vzdrža vali v prvi vrsti s pomočjo c. kr. uradniš tva, sploh je uradništvo najzanesljivejša opora nemške stranke na Sp. Štajerskem in v vseh volilnih bojih kar se jih je do slej bilo, je uradništvo vedno kompaktno nastopilo za nemško stranko proti slovenskemu prebivalstvu.   Storilo je to tem
laglje, ker je javna tajnost, da gleda vlada pri vseh uradniških imenovanjih na Sp. Štajerskem vedno v prvi vrsti na politično in narodno mišljenje uradnikov in da so slovensko misleči uradniki postali že prave bele vrane. Vse tose godi, da ima nemška stranka večjo moč in da se slovenstvo oslabi kolikor je le mogoče
Tudi pri današnjih volitvah — o tem ni treba dvomiti — pojde uradništvo polnoštevuno v boj za nemško stranko in ^amo ob sebi se nmeje, da pojde 3 to stranko tudi tista jata nemškoradikalnih avskultantov, katere je grof Gleispach — seveda le .slučajno" prtd volitvami — poslal v Celje, učit se — slovenskega jezika, ali vzlic temu je mogoče če tudi ne gotovo, da pade danes Celje.
Razloček mej slovenskim in nemškimi glasovi v celjski skupini se krči od volitve do volitve. Že pri zadnjih volitvah 1. 1897 so Nemci le iz težka zmagali. Tedaj je dobil slovenski kandidat dr. Juro Hrašovec 508 glasov, nemški kandidat dr. Jos. Pommer pa 640 glasov. Pommer je toroj zmagal in sicer z večino 132 glasov, ali državno sodišče mu je to večino znatno skrčilo. Z razsodbo z dne 8. julija 1897, št. 214 je namreč državno sodišče razveljavilo 48 za nemškega kandidata oddanih giasov, ker so bili djtičui volilci protizakonito vpisani v volilski imenik. Pommer je torej 1 1897 zmagal samo z večino 84 glasov.
Vsled davčne reforme se je mej tem tudi v celjski mestni skupini število vo liloev znatno pomnožilo in so se s tem zboljšale šanse slovenskega kandidata. Nemci so to strahoma zapazili. Z gnali so grozen krik in zajedno na vse mogoče načine, v prvi vrsti s sleparstvom, poskusili osigurati si zmago tudi pri tej volitvi.
Nemci so sleparili pri sestavi volilnih imenikov tako, da kaj tac ^a menda svet še ni videl. Vpisali so v volilni imenik vse polno nevoblcev. Vpisali s< inozemce, vpisali nedoletne da vito plače v i ce, in vpisali vse polno tacih Ijndij, ki nimajo volilne
pravice, ker ne plačajo predpisanega davka. Vsled slovenskih reklamacij je bilo samo v Celju samem iz volilnega imenika izbrisanih 68 tacih v tihotapljenih „volilcev", koliko jih je pa še vedno ostalo, to si lahko misli, kdor se je kdaj bavil z reklamacijami in spoznal velike težave pri tem postopanju. Značilno je, da je celjski mestni urad izpustil iz volilnega imenika tudi slovenske uradnike, ki že leta in l«ta v Celju prebivajo, ni pa pozabil vpisati tistih, šele pred nekaj tedni v Celje došlih avskultantov, katere je poslal grof Gleispach tja učit se slovenščine.
Slovenci spodnještajerakih mest in trgov imajo torej danes sila težavno stališče. Ako store vsi, prav vsi, svojo narodno dolžnost, ako nobeden ne izostane in nobeden ne omahne, potem je gotovo, da zmaga dr. Dečko. Ali v očigled strahovitemu terorizmu nemške stranke in v očigled ogromnim denarnim sredstvom, ki jih ima na razpolaganje, se bojimo, da omahne ali se da preplašiti ta ali oni slovenski volilec.
Razloček mej slovenskimi in nemškimi glasovi pa na noben način ne bo velik. Tudi če pade dr. Dečko ne bo imela nemška stranka vzroka triumfirati, zakaj volitev pokaže gotovo, da se je slovenstvo v celjski skupini mest in trgov zopet ojačilo, in da se je število slovenskih glasov zopet pomnožilo. V tem pa obstoji jamstvo za lepšo prihodnost, jamstvo, da pride zanesljivo trenotek, ko bomo radostnega srca vakliknili: Celje je padlo!
Uzoren sodnik.
Iz Vipave, 8. januvarja.
Kazenski sodnik vipavski pristav g. Jurij Polenšek podal nam je s svojim poslovanjem — zlasti s preiskavo v goški afSd — že toliko dokazov o svoji ne pre veliki sposobnosti, da že prav navadni kmetje glasno govore, da tako ponižnega adjunkta Vipava še ni imela.
Slučaj, o katerem hočemo tu govoriti,
je pa naravnost tak, da smemo in moramo kot jednakovredni davkoplačevalci od ju-stične uprave naravnost zahtevati, da nam da sodnijskega pristava, ki bo znal svoje mesto spodobno in dostojno izpolniti ter ugled sodstva varovati, kajti Vipavci nočemo biti še nadalje „Versuchskaninchen" malosposobnemu uradniku, zlasti kadar se gre za človeško zdravje, kakor v tem slučaju.
Nedavno prignal je orožnik k sodišču neko moško bitje s polomljeno in posušeno roko, in ki je bilo sredi zime oblečeno, le v srajci in v hlačah. Pristav Jurij ob sodil je to podobo 7 žalosti menda radi klatarjenja v 3 tedenski zapor in jo tudi takoj po obsodbi v zapor vtakail. Jetniški sloga sprevidel je takoj to, za kar so bili pristavovi možgani preslabi, namreč, da je kaznjenec budo umobo-len, ter pristava o tem obvestil, ki pa ni hotel ničesar o tem slišati. Na neprestano prigovarjanje jetničarjevo dal je vendar konečno kaznjenčevo stanje preiskati po zdravniku, ki je seveda takoj težko umo-bolnost konstatoval. Mesto, da je sedaj pristav Jurij domovno občino Vrabce povabil, da jej izroči urno-bolnega Skapina — tako se je s K rot6 zvalo — izpustil ga je 7. decembra ob 5. uri popoldne iz zapora, dasi je bil na pol nag in v takem duševnem stanji, da je bil oče vidno človeškega varstva nuj no potreben. Obsodba in zapor delovala sta vidno na bolnika, ter se iz zadanega strahu skril v vipavski gmajni „Klajnik", kjer je na, pol nag in brez hrane več dnij in več nočij prezebal ter dne 10 decembra vsled mraza in lakote kakor živinče poginil. Da* 9. t. m. so ga ljudje še od daleč videli, a naslednjega dne so ga našli mrtvega.
To postopanje pristavovo obodüo je največjo ogorčenost, in ostro se je kritiko-valo, da ni utegnd ta .unicum"' mej kranjskimi sodnimi pristavi posvetiti več po-
JLt«<# jI. ' Ji* «CD j&^ks. s
Roparska romantika XX. stoletja.
(Konec.)
Njegovi rojaki pa so se razdelili v d7e stranki. Prva je bila prepričana, da je Mu-solino docela nedolžen in obsojen po krivici. Droga pa je trdila, da dvajsetletni delavec, ki je bil dotlej pošten in priden, če tudi je kriv poskušenega zavratnega umora, tako hude kazni nikakor ni zaslužil.
Ljudje trdijo še danes, da so bile tri priče podkupljene z žitom in oljčnim oljem, ter da je dal župan sanstefanski iz oseb nega sovraštva Muaolinu najslabše spriče valo o nravnosti.
Te krive priče in župan pa so Muso lina pokopale . . .
Giuseppe Musolino je bil zaprt v kaznilnici Gerace Marina. To je docela moderno poslopje, iz katerega kaznencu navidezno absolutno ni možno uiti.
Ali »lučaj je hotel, da so bili v kaznilnici takrat le štirje kaznenci. Stari ravnatelj jetniščnice je dal zapreti vse štiri v isto ječo. Kakor hitro pa so bili skupaj, so se spravili nemudoma na — delo. Z lese* nimi koščki, 8 prsti in 8 staro žlico 80 prekopali zid, zlezli skozi luknjo po vrvi, ka-
tero so napravili iz rjuh, na dvorišče, od ondi pa so ušli preko dveh zidov v — svobodo.
Ali Musolino sam se je rešil. Dva nje gova tovariša so karabinierji kmalu zopet ujeli, tretjega pa so ustrelili.
Musolino pa se je odpravil nemudoma, da poišče svoje sovražnike, ter da se maščuje krvavo za krivico, katero so storili njemu in njegovi ljubici
In Musolino — pristen sin svoje zemlje, svoje sanstefanske domovine — se je maščeval grozno!
Najprej je poiskal svojega javnega to-žitelja; a ta se je izselil. Osveta Masolina je zadela torej njegovega sina.
Ta mladenič — pripoveduje italijanski pisatelj Roberto Braccov »Neue Freie Presse"—je šel nekega dne s svojim strijcem v gozd ter je vodil seboj dve muli, s katerima se je hotel vrniti, ko bi ju otovorila z ogljem. Musolino je stopil pred nju ter ju vprašal, ali ga poznata. Mladenič se je zgrudil na kolena in prosil milosti, strijc pa je jecljal nerazločne besede.
.Deček, pustil bi te živeti", je dejal Musolino, ,ako bi se mogel maščevati nad tvojim očetom. Vem, da si nedolžen. A tudi moja nedolžna sorodnica je morala umreti po krivdi onega ničvredneža, ki je tvoj oče. In jas sem bil tudi nedolžen obsojen. Vse to poplačnjem takole I"
In puška je počila dvakrat, — mladenič in strijc sta bila mrtva.
Več dni ni bilo nato slišati ničesar o Musolinu. Toda mudil se ni daleč San Štefana. Mislil je na novo osveto ter iskal občinskega stražnika, Aleasia Cbirica, ki ga je prijel, trpinčil in odvedel v Reggio. In Musolino ga je dobil v svojo pest, ga neusmiljeno pretepel, zvezal, ga suval brez srčno ter kričal nad njim: ,Ali te imam, svinja!" — Storil je svojemu mučitelju vse, kar je storil Chirico njemu, nato pa ga je ustrelil.
Ali Musolinu Se ni bilo dovelj osvete. Ustrelil je neko žensko, ki je — podkup Ijena — pričala pred sodiščem po krivem proti njemu Dva kmeta, ki sta ga zalezovala, da bi ga izročila karabinierjem, je zadela ista usoda. Nato je poiskal še dve priči, ki sta izpovedali pred porotniki laž njivo proti njemu, ter ju sredi polja ustrelil.
Potem pa se je zatekel Musolino v hribovje Africa in Rocoaforta. Vlada je razpisala na njegovo glavo desettisoč lir ter poslala lovit ga celo vojsko redarjev.
Visoka nagrada je preslepila tudi nekega Musolinovega prijatelja. Kakor Judež Iškarijot se mu je hlinil ta kmetiški mladenič, misleč, da s vabi Musolina v pest ka rabinierjev. Ali Musolino, ki je te prišel s svojih gor, je spoznal izdajstvo. Vzel je prijatelju puško, poslal njegovo dete proč ter
dejal:  aHotel si me izdati, zato zasluži smrt! A tvoji otroci se mi smilijo. Pustim te živega, toda tole sprejmi za spomin".
In ustrelil je ovaduha v noge. Nato ga je zavil v njegov plašč, ga nesel v hišo in — izginil.
A še neki drug prijatelj je hotel izdati Musolina. Tudi ta je z vab:! beguna na kraj; kjer bi ga bili prijeli kaiabmierji. V zna menje, da sta na mestu, pa je prijatelj izdajalec prižgal vžigalico. Masolino pa je. spoznal nastavljeno past, ustrelil izdajalca in ušel. Kakor dež so se vsule za njim kroglje karabinierjev, a zadela ga ni nobena.
Naslednjega jutra pa ga je našel neki karabinierec. Musolino ga je pozval, naj odide, sicer ga ustreli. Karabiniere pa je pomeril nanj, ali še predno je sprožil, ga je zadela Masolinova kroglja, in mrtev se jo zgrudil.
Vlada je sedaj nagrado na Musolina povišala na tridesettisoč lir, a zaman . .. Nihče ga ni mogel njeti ali raniti, dasi ga lovi cela armada karibinierjev in več oddelkov vojakov.
Musolino pa si išče med tem novih žrtev. Nedaleč San Štefana je zabodel župana, ki je bil izročil porotnemu sodišča neugodno spričevalo o nravnosti, o njegovem dotedanjem življenju. Nato je Musolina zabodel Is nekega svojega zaupnika, ki ga je zvabil v neko jamo, da bi ga izročil po«.
Eornostt umobolnemn siromaka, dočim je obče znano, da je posvečeval največjo pažnjo za reči, ki ž njegovim poslom ničesar opraviti nimajo
Toda ne le v tem pogledu moramo tega sodnega pristava javno ožigosati, nego pribiti u oramo tndi njegovo politično rogoviljenje. Obče je znano, da je ta mož, počasen in nesposoben delaveo; ni pa tako znano, da hodi agitirat ob volitvah za klerikalno stranko, da je v dražbi z žnpnikom Koširjem dajal v Vrhpolji klerikalnim vo-lilcem za vino, da je na dan volitve pil s klerikalnimi barabami pri Silvestra . jeruš*, da je stalen pomočnik župnikoma Koširju in Mezgu pri volilni agitaciji, ter da ga župnik Košir mej uradnimi urami speljuje na agitacijo v klerikalne gostilne, mej tem ko sodni spisi na mizi nerešeni leže. Čemu plačuje država takega uradnika ?! Proč ž njim, vsaj proč od nas, in zanesljivo pričakujemo od justične oblasti, da nas kmalu reši tega človeka, kajti par let potrpljenj je več kot dovolj potrpljenja, in ako bo vsak sodni okraj toliko ž njim potrpel, utegne mož vsaj najboljšo dobo posvetiti državni službi! _
Državnozborske volitve.
Slavno uredništvo .Slovenskega Na roda" v Ljubljani. Sklieuioč se na paragraf 19. tisk. zakona zahtevam z ozirom na dopis, objavljen pod zaglavjem „Elbertova kandidatura" v št. 299. lanskega leta Va šega lista, da sprejmete v prihodnji številki na istem mestu in z istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da so na pokopališču vrata za p-ta; res pa je, da ima veliko družin svoj lastni ključ do malih vrat, velika pa so odprta do trde noči 2. Ni res, da trava previsoka zraste in da se ne vidijo grobi naših dragih umrlih in jih ni mogoče najti; res pa je, da se je trava prav velikokrat pokosila in da ravno g prost z vso strogostjo in natančnostjo gleda na red in snago na pokopališču. 3 Ni res. da travo s pokopa lišča uživa proštova živinca ali da ima g. prost od tega kak dobiček; res je pa, da proštova živina tudi ene bilke te trave ni povžila. V Novem m»stu dne 10. prosinca 1901 Fr. Sal. Watzl, vikar, kot oskrbnik pokopališča. — Ali je to vse, kar je imel prost povedati na naš članek?
V Ljubljani, 11 januvarja. K položaju.
Dunajska .Reichswehr" je prinesla včeraj članek, v katerem konstatuje da se je število narodnih radikalcev med vsemi strankami pomnožilo ter da se zategadelj ni nadejati, da bi mogel bodoči parlament v miru in redu dognati narodno vprašanje. Nemške stranke se bodo sedaj še hujše zavzemale za hegemonijo nemščine, droge stranke pa bodo še odločnejše potezale za enakopravnost vseh jezikov. Posledica tega bode še strastnejši in in neizprosnejši parlamentarni boj. Ruske .Novosti" so dobile z Dunaja dopis, v katerem se iz-
raža isto mnenje, da bodoči parlament ne bo prav nič boljši od razpuščenega. Razmerje med Čehi in Nemoi je ostalo neiz-premenjeno sovražno. Parlament se bržčas zopet zaključi in § 14. bo dobil le večjo veljavo. Edina rešitev Avstrije bi bilo razširjenje volilne pravice. A tega si Koerber ne bo upal povzročiti
Dogodki na Kitajskem.
Sedaj so baje odpravljeni tudi zadnji pomisleki in poslednji upori kitajskega dvora radi diktiranih mirovnih pogojev In princ čing in Lihnngčang bodeta mogla končni protokol že tekom par dni podpisati ter s tem formalno sprejeti obveznost, da se izvrše vse zahteve mednarodnih vlasti. Ali če tudi bode mir kmalu t ficialno sprejet, boksarji vendar ne dajo miru, nego so nasilni in predrzni kakor ob početku nemirov. Maršal grof Waldersee je sporočil 7. t. m. iz Pekina: 3 t m. z naskokom osvojena trdnjava Hophu in bližnji Szehaiku sta bila glavni zbirališči novoorganiziramh boksarskih tolp, ki so — močni 1000 mož — strahovali okolico in nameravali marširati v Yenkhing - Tšansphing, ki je 38 km severnozahodno Pehina. Kolona Pavel se je 5. t. m. v Yenkhingu zopet združila s svojim topničarstvom, ki je med tem preiskalo okolico Čingčenga Thnmnja in Hnailaija ter pri Thumnju pregnala kitajsko konjeništvo. Pri M ynenu zbrani ostanki boksarjev so pobegnili v Fengning Nemci so odposlali dve kompa-niji v bližino grobov M ngov, odkoder se sporočajo nemiri. Boksarji torej še ne dajo miru in grof Waldersee je storil prav, ko se ni dal preslepiti od Kitajcev, ki so zahtevali premirje, češ da bo potem mir. Vojna v Južni Afriki.
Skoraj mesec so že Buri v Kaplandiji. in venda se ni zgodilo proti njim še nič izdatne -a. Število Burov pa se množi od doe do dne in jih je danes baje že okoli 13 000 One Holandce, ki bi se branili, pridružiti se, hočejo baje Bori prisiliti. Buri imajo izborne konje, ponije iz dežele Basu-tov, ki so zadovoljni s travo, in streljiva v izobilju. Angleški težki konji pa so nerabni, ako ne dobivajo ovsa in koruze. To dejstvo je velike važnosti. Zahodnji kor je baje že zasedel C>anwilliam, kolona Hertzoga pa vdira preko Satberlanda v Ceres, kjer se bodeta oba oddelka združila ter prodirala proti Kapstadtu. Bari torej lepo po določenem načrtu napredujejo ter se bližajo Kapstadtu nevzdržno tako, da vlada v Kapstadtu velika razburjenost. Ker se bojö, da bi Buri porušili vodovod, so Angleži za straži li vse vodovodne naprave. Ker pri-manikuje aktivnih angleških vojakov, se snujejo po kaplandskih mestih meščanske garde, prostovoljski oddelki topničarjev in oboroženih kolesarjev. An leski koloni polkovnikov Greenfell in Williams, ki sta bili vsaka zase pre slabi, sta se morali zjedi niti v Middelbugu General Brabant išče prostovoljcev, dn jih formira v .letečo kolono" in jih postavi pod poveljništvo polkovnika Gorringa, ki naj bi ščitil vshodno in zahodno železniško progo. Ren ter jeva agentura poroča, da je položaj v Kaplandiji
liciji . . . Musolino je pregledal doslej vsakega izdajalca ter ušel vsaki nastavljeni pasti!
Zadnja žrtva Musolina je bil neki žu pan, ki je proti njemu pričal krivo. Tudi tega je ubil.
Od tedaj pa f e klati Musolino s puško na rami po Apenimh Krade ne in ne nad leguje nikogar. Na gorah pa občuje z napol divjimi pastirji, ovčarji in kožarji, ki ga častš kot junaka in nedolžnega preganjanca. Pri teh pastirjih dobiva Musolino brane in skrivišča, razni bogati fanatiki, sovražniki cficialne pravice, pa ga zalagajo z denarjem.
Med narodom, ki je prepričan, da je Mu3olino nekriv, so se rodile neštete pripovedke in prr.vljice o njem. Sam sv. Jožef — tako pripovedujejo — ga je rešil iz ječe ter ga sedaj ščiti in varuje vsega hudega. In po italijanskih mestih se pojo pesmi in balade o Musolinu, našel pa se je celo dramatik, ki je dal usodi Musolina dramatično obliko Ta drama navdušuje sedaj tisoče in tisoče.
Neka taina družba med planinskimi prebivalci, .Camorri" slična „Picciotteria", ki ima svoje tajne znake in pozdrave, pa skrbi, da se Musolinu ne zgodi nič zlega, kadar pride v dolino. In tako se Musolino brez nevarnosti celo zabava. Ženskam pa se izogiblje, ker jim ne zaupa ... A vendar
ga ljubijo priproste Italijanse ko ideal moža, ki ni storil nikomur nič zalega, ako tega ni zaslužil, ter mu prinašajo hrane, obleke in vsega, česar si želi. časti, ljubi in brani pa ga tudi ves italijanski narod v Kala briji, v Reggiu in Cosenzi.
Romantika, ta višnjeva, čarobnoduh teča cvetka srednjega veka, se je oživela iznova. V Italiji se je dvignila iz groba, sveža in zdrava, da navduši pesnike, narodne in umetne, zase kakor jih je ob času turnirjev in trubadurjev. Romani, epi in drame o roparskih junakih, o idealnih morilcih, o oboroževanih, pravico in resnico ljubečih zločincih se bodo porajali kakor v časih, ko sta preplavilala svet s svojimi romani W. Scott in oče Dumas ter je Auber komponiral svojega sFra Diavolo".
In Giuseppe Musolino bo najmlajšim poetom tip, okoli katerega se bo ovijala bujna domišljivost z novo ljubeznijo . .. Roparska romantika XX stoletja je nastopila torej takoj z novim početkom efektno in brez ozira na najmodernejšo dekadentsko blaziranost. In zdi se, da jo je Človeštvo veselo ter si želi, da bi ji ostala ohranjena, prav kakor žele lepe, črnooke Italijanke, da bi jim ostal ohranien lepi in junaški nesrečnež — brigant Musolino!  M. K—k.
tako napet, da je treba Borom dobiti samo majhno bitko in vsi Holandci se dvignejo kot eden mož zoper Angleže. Angleški naseljenci po holandskih vaseh beže* v Kap* stadt. Lord Kitchener bi potreboval baje se 60000 mož. Ali kje naj jih angleška vlada vzame? Edina pomoč in rešitev so ji le kolonije. Ako ne pošljejo te dovelj čet, je Anglija s svojim pomnoževanjem armade pri kraju. V Natalu so dospeli Buri zopet prav bliža Ladysmitha. „Standard" poroča, da ima B/s vseh angleških čet opravka s straženjem železniških prog in raznih garnizij; samo majhni oddelki konjenikov morejo preganjati sovražnika. Angleži imajo v Južni Afriki okoli 200000 mož. 50000 jih leži bolnih in ranjenih po bolniSčnicah. .National Rewiew" konsta-tira, da je bilo samo v 13 bitkah ubitih in ranjenih 4278 Angležev, a 5905 ujetih. Vsega skupaj se je doslej udalo 7472 mož izmej moštva in 292 častnikov. Najnovejše brzojavke poročajo, da se je Krügerjev vnuk, Eloff, mudil več dni v Londonu ter imel z mnogimi liberalnimi peslanci pogovore radi miru. ,Daily Mail" je dobil iz Kapstadta brzojavko, ki trdi, da ne vzbuja položaj nikakih skrbij (?), pač pa mnogo razburjenja. Boji v Kaplandiji bodo tra jali bržčas več mesecev. Položaj zahteva, da se dovoli Kitchenerju nemudoma vsaj še 25 000 mož. Ako se proglasi v Kapstadtu obsedno stanje, se pripravljajo kon zuli že sedaj, da preskrba tujcem popolno varnost. Lord Kitchener je brzojavil 9 t. m. iz Pretorije: Bari so v noči 7. t m. v gosti megli naskočili hkratu angleške posadke v Belfastu, Wuederfonteinu, Nooitgedachtu, Wyldsfonteinu in Panu, toda posadke so jih po hudem boju zavrnile Angleži so imeli 21 mrtvih in 62 ranjenih, Buri pa 24 mrtvih. Kapstadtska poročila trdijo, da je Dewet že dospel v Kaplandijo, kjer bo vodil operacije sam. Iz Haaga poročajo, da organizira dr. Leyis, transvaalski poslanik, akcijo v podporo gibanja v Kaplandiji.
Dopisi.
Iz Ponikve ob južni železnici, 9 januvarja. (Farovška godla v „Slo vencu") Dolgo so kuhali v našem farovžu godlo, sedaj so jo pa vendar le skuhali in postavili na .Slovenčevo" mizo in povabili ponkovške kmete, da jo povžijejo Bog žegnaj farovško godlo in dobro naj vam tekne ponkovški kmetje! Saj to tudi ni navadna godla, katero so skuhali naši žeguani kuharji, to je nekaj posebnega, to je godla s kaj-nuhom. Žali bože je kajnnh suh in izstradan, toda tembolj je mastna godla. Ko bi bil kajnuh popred jedel farovške piske, bi bil tudi bolj debel, in kmetje bi bili dobili tolstega kajnuha v godli. Ubogi kajnuh, kako si usmiljenja vreden! Izstradan si, pa vendar so te gospodje zadavili in osku bili. In kako ginljivo in občutljivo so to spravljali naši gospodje, nič ga neki ni bolelo kajnuha, ko so mu izruvali perje in ga vrgli v godlo, da se je z godlo vred kuhal. In kako so mešali to krvavo zmes! Da bi bila godla bolj prikupljiva in da bi kmetom bolj dišala, poklicali so obriti kuharji tudi še kakega kmeta v farovško kuhinjo in mu dali veliko kuhalnico v roke, da je godlo malo premešal. In kako so mešali Hotnnski, Zagojski in Tičevski. Kajnuh pa je plaval v črni godli in vsak ga je s kuhalnico prevrnil. Največje veselje sta imela dolgopeti kaplan, ki je kajnuha ujel in blagi, obče priljubljeni fajmošter, ki je dal zaklati najbolj debelega fa-rovškega prešiča, da je dobil kri za godlo. Dolgo so res kuhali godlo ali sedaj je že skuhana in tudi že na mizi, okoli katere sede vsi ponkovški žegnani gospodje, njihova žlahta in več drugih farških peto-lizcev. Kaplan je dobre volje in vesel si mene roke, da se je godla tako obnesla. Kmetje segajo po godli in jo mečejo v se in radovedno gledajo .kaj se bo zgodilo s kajnuhom". Sedaj vstanejo gospod fajmošter in zabodejo velike vilice v kajnuha in ga vržejo na lesen krožnik, in ga raztran čirajo. Kaplan je dobil Šiško, Hotunski glavo, Tičlovski frfuljo in tako naprej, vsak jeden košček, župnik sam pa se je spravil na konja. Iu obirali so tega suhega kajnuha, da so se kosti kar svetile, zraven pa 80 pili čistega „Pukelbergerja" iz kapla nove kleti Tudi govorilo se je pri godli in prve besede so izpregovorili gospod fajmošter. Bile so gmljive in občutljive be
sede, ki so prišle is blagoslovljenih ust in še celo sv. Štefana so posnemali s tem, in so za svoje sovražnike Boga prosili. Bru-mns duše, ki so se bile najedle godle, so se pri teh besedah kar jokale. Res huda se godi fajmoštru, odkar zahaja »Rodoljub" na Ponikvo in ga ljudje berejo. Grde in surove stvari iz farovžev pridejo na dan in to boli. Ljudje sedaj zvedo, da imajo tudi duhovniki grešno kožo in da niso tako sveti, kakor te delajo. Kmetje so njim sedaj vse verjeli in so vse storili kar so fajmoštri hoteli. Zakaj ? Naš župnik so rekli: .Saj ne vedo, kaj delajo". Res, kmetje ne vedo, kaj delajo, ker tako slepo verjamejo farovškim gospodom, ki imajo roke vedno proti sebi obrnjene. Bridko so tožili fajmošter svojim godlarjem kaj morajo vse prestati in pretrpeti, pri tem pa se jim je svetil obraz iu tresel trebuh in videlo se je, koliko morajo trpeti, in kako jih križ boli od težkega dela. Ko je fajmošter olajšal svoje srce, je odprl kaplan svoja široka usta in začel govoriti o rajnkem K^jnuhu. Povedal je, da ga je dobil, ko je ravno v župnika kremplje zasadil, ki je bil zastokal, da je še kmete po fari zabolelo. O grozni Kajnuhovi kremolji! Se lai je vse dobro. Kajnuh je zadavljen in oskubljen in nič več ne bo kazal svojih krempljev. Iu tako je tudi prav. Kaj bi bilo, če bi bil Kajnuh našega fajmoštra razmesaril s kremplji. Po sodnijski poti bi ga p idili ponkovški kmetje. In kaj je še vse povedal naš kaplan o Kajnuhu? Deial je, da je bil kajnuh zato tako izstradan in suh, ker ni pil blagoslovljene vode in ni dobil edi pri dobrih ljuleh. Gospod kaplaa naj ne skrbi za Kajnuhe, oni si bodejo že pridobili živeža in ne bodeio jih pasli kmetje s turšioo in s pšenico in jih zalivali z vinom, kakor črne gavrane. Tudi o kreditu je govoril nekaj gospod kaplan svojim poslušalcem pri godli. Tukaj pa naj najpopred pometa fajmošter pred svojim pragom in naj plača popred svoje dolgove. Slabo so jo pogodili ponkovški kmetje v talarju, ki so pri godli začeli govoriti o kreditu. Fajmošter se je zibal na stolu in videlo se mu je, da mu je to neprijetno in tudi kaplan je bil vznemirjen, ker je nekdo omenil tri božje Čednosti ko so se pri imenovarji tretje čednosti uprla očesa vseh godlarjev na njegovo lice Ko je bila godla poje.lena in Kajnuh obran, prekleli so še enkrat vsi godlarji kainuha in njihove pomagače, in so kmetje izrekli svojo zahvalo za godlo in večno udanost in zvestobo svojim rejenim farovškim pri jateljem in se razšli. Prihodnjič bodejo v farovžu pekli kozla, ki nosi na rogeh farje. — Kmetje, ki niste bili tako srečni, da bi bili jedli v farovžu godlo, bodite potola-ženi, kajti godla ima svojo moč in pro-vzroča hudo ščipanje po trebuhu in še kaj druzega, če ni dobro papricirana. In to farovška godla ni bila.
Iz Rečice na Paki, 10 januvarja. „S!o-venski Narod" je v št. 7 priobčil dopis, v katerem je gotovo po pomoti rečeno, da je g. župnik Ramor dne 3 t. m. v moji gostilni ljudi napadal in prepir vnemal. Res pa je, da je bil on takoj pri vstopu neka terih silno razburjenih volilcev inzultiran in izzivan, na kar je seveda reagiral. Tudi nisem nikdar opazil, da bi se omenjeni gosp. župnik v tukajšnji gostilni (namreč moji) v Šmartnem pri Rečici nespodobno vedel ali ljudi hujskal Ali je obnašanje g. Ramorja po drugih gostilnah, zlasti v Mozirju, res takšno kakoršno je bilo popisano, mi ni znano, in me tudi ne zanima.
J. Krajnc.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. januvarja. — Državnozborske volitve na Koroškem. Tažna nam majka. Pri včerajšnji volit vi iz kmetskih občin so Slovenci izgubili j e din i mandat ki so ga imeli. Leta 1897. z velikanskimi težavami izvojevani mandat kmetskih občin Celovec Velikovec nam je bil včeraj odvzet Kandidat nemških nacionalcev Anton Tscbarre je izvoljen. Oddanih je bilo 223 veljavnih glasov Tscharre jih je dobil 141, kandidat narodne slovenske stranke le 82 O vzrokih tega strašnega poraza bomo še govorili. Tudi v vseh drugih kmetskih občinah so bili voljeni poslanci, ki pristopijo klubu nemških nacionalcev. V Št. Vidu ob Žili je bil voljen Tschernigg, v Spi tal u je pri ožji volitvi zmagal Wernisch. V Beljaku je oficialni kandidat nemških na
cionalcev propadel in je bil voljen samostojni kandidat kmetske stranke Orasch, ki pa tudi pristopi nemškonaoionalnemu klubu.
— Verske šola. .Učiteljski Tovariš" poroča: Katehet na deželi (kraj in ime da nes zamolčimo) je po volitvi vse otroke, deklice in dečke, tistih očetov, ki so volili napredne kandidate, tako pretepel v soli, da so revčki vsi črni in klobasasti prišli domu. Vsa stvar se je naznanila deželni vladi, ki jo je odstopila okrajnemu glavarstvu in to pa sodniji. Taki so torej kleri kalci kot .prijatelji" Sole! .SlomSkarji" in .Slomskarice", ali vas ni sram, da se ba vite s to črnuhasto drnhaljo? In to ni je-dini slučaj! Somišljenike prosimo, da nam vse take in jednake slučaje nemudoma naznanijo, da jih naznanimo tam, kjer bo iz dalo. Prosimo.
— Z Dunaja se nam poroča, da je bilo truplo umrlega g Frančiška Šukljeja dne 9. t. m. ob 2. uri popoludne v stolni cerkvi pri sv. Štefanu blagoslovljeno Ob določeni uri zbralo se je v cerkvi mnogo odličnega občinstva, zlasti slovenskega in češkega, katero je botelo mlademu možu, čegar življenje je uprav tragično končalo, izkazati zadnjo čast, užaljeni rodbini pa izraziti sočutje. Blagosluvljenju prisostvovali so med drugimi: minister Rezek, sekcijska načelnika grof Pace in vitez Schrott, nemški konzul Vivenot. dvorni svetniki prof. Jagič, Plaztsk in pl. Globočnik, sekcijski svetniki Fesch, Hye in Zavadil, vladni svetnik pl. Globočnik, ministrska tajnika dr. Babnik in H-inz, žapnik nemSkega reda Msgr. Jančar, prof Stritar, dr. Milan Stritar, dr. Primožič, dr Seshun, dr. Lenocb, dr Vepfek. major Tomše, ntmoj8tra cesarske garde Banesch in Andrejka. dr Mantuani, dr Simonič. dr. Marko, dr. M^ačik, dr. pl. Resetar, vladni svetnik dr. vitez Le Monnier z vsemi uradniki centralne direkcije in dunajske direkcije c kr. znloge šolskih knjig itd. Navzočnih je bilo tudi mnogo dunajskih dam in zlasti veliko slovenskih visokošolcev. Po konča Dem cerkvenem obredu zapel je pevski zbor „Slovenije41 .Blagor mu" tako ginljivo, da je slovensko petje napravilo na navzočne globok utis, in da se je marsikatero oko j porosilo. Slovenska pesem se je morebiti pri tej žalostni priliki prvikrat razlegala v dunajski stolni cerkvi. Truplo prepeljali so potem na južni kolodvor, za krsto pa je sledil poseben voz, na katerem je bilo videti mnogo prelepih vencev, med njimi tudi venec „Slovenije". Danes pa so izročili truplo ranjcega >;emlji domači v Šmihela.
— Pouk v šoli „Glasbene Matice" se je — kakor smo že poročali — pričel z dnem 7. t. m., to je v pondeljek, a le za harmonijo, solopetje, klavir in za gosli. Pouk glasbene teorije in zborovega petja, kamor prihajajo tudi učenci iz ljudskih šol, je pa še sistiran za toliko časa, dokler bodo zavoljo nalezljive bolezni zaprte ljudske šole. K pouku harmonije, solopetja, klavirja in gosli pa tudi sedaj ni dovoljeno priti gojencem, v katerih stanovanju je kdo bolan na nalezljivi bolezni.
— Narodna čitalnica v Ljubljani" priredi, kakor urno že poročali, jutri, t. j. v soboto dne 12. t. m., v mali dvorani „Na-rodnega doma" s sodelovanjem meščanske godbe svojo prvo letošnjo plesno zabavo. Priče tek točno ob polu deveti uri zvečer.
— Mestna mlekarna v Ljubljani se utegne v kratkem ustanoviti in sicer v zvezi z mlekarskimi zadrugami po deželi Ta mlekarna ima se osnovati na zadružni podlagi ter bo imela nalogo, mesto Ljubljano bolje preskrbovati z mlekom, na drugi strani pa pomagati mlekarskim zadrugam pri oddaji njih izdelkov.
— Plesni venček gostilniških, hotelskih in kavarnarskih uslužbencev, ki se vrši zaporedno ali v BNar. domu" ali v steklenem kazinsktm salonu, se je vršil včeraj v ka zin.ikem salonu ob veliki vdeležbi odlič-Djakov civilnjh in vojaških krogov ter narodne družoe. Zlasti Častništva je bilo mnogo Plesalk je došio mnogo v elegantnih toaletah Četvorke je plesalo okoli 60 parov.
— Rakovski samci prirede tudi ietcs plesni venč-k v dan 9 februvarja t L, kar naj blagovolijo sosedna društva na znanje vzeti. Natančneje sledi.
— Ogenj. v* Mojstrani je dne 8 t. m. začelo zvečer goreti v dimniku pri gosp. J. Rabiču. Nevarnost je bila velika, ker je gorelo že celo uro, predno se je ogenj zapazil. Prvi ga je zagledal Janez Peternel, ki je ljudi poklical na pomoč. Mojstranska
požarna hramba je prihitela in ogenj pogasila, Dimnike anašitil
— Učiteljsko društvo za ormoški okraj si je izvolilo pri svojem občnem zboru dne 6. januvarja t. 1. sledeči odbor: gg. Ernest Slane predsednik, Anton Porekar podpredsednik, Adolf Rosina tajnik, Jože Rajšp blagajnik, Domicijan Serajnik pevo vodja, Janko Košar in Miha Vauhnik odbornika.
— Mladinske knjižnioe I. zvezek.
Ravnokar izšla je v založbi L. Schwellt-nerja v Ljubljani knjižica z dvema pove-stima: .Medvedji lov" in .čukova smrt", kateri je spisal Josip Brinar. Cena lepo kartoniranemu iztisu 80 vin., po pošti 90 vin, Te povesti je nagradil .češko slo venski spolek v Pragi. Naslovni list je v narodnem slogu narisal arhitekt J. Jager na Dunaju Več o tej lepi in dobrodošli knjižici v kratkem.
— Obrtno gibanje v Ljubljeni. Tekom meseca decembra pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt, in sicer: Anton Kane, selen-burgove ulice Št. 3, trgovino z drogami in z mešanim blagom; Josip Balant, Tržaška cesta št. 39, malo trgovino z mešanim blagom; Helena Roje, Kolodvorske ulice št. 28, prodajo razglednic; Marija Založnik, Stara pot št. 1, malo trgovino z mešanim blagom; Kamilo Krasna reete Krapež, Jurčičev trg št. 3, urarski obrt; Marija Jemec, Tržaška cesta št. 14, trgovino z mešanim blagom; Marija Škof, Rečne ulice št. 8, trgovino z žganimi opojnimi pijačami; Josip Poppler, Konjušne ulice št. 9, trgovino s premogom in dr vrni; Iv. Gorup, Slomškove ulice št. 12, izdelovanje sodovice; Miha Gon, Konjušne ulice št. 13 izdelovanje podob iz mavca — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so obrt: Ivan Jebačin, Tržaška cesta št. 14, podružnico špecerijske trgovine; M Spindier, Florijanske ulice št 36, izkuh; Ivan Žitnik, Trnovski pristan št. 6, branjarijo; Julijana Požek, Marije Terezije cesta št. 1, žensko krojaštvo; Konrad Stöcklinger, Rimska cesta št. 16, izdelovanje opeke; Frančiška Pečan, Stara pot št. 1, prodaja živil; Aleksander Valjavec, Bohoričeve ulice št. 33, vrvarski obrt; Rudolf Göbel, Tržaška cesta št 14, stavbno podjetje; Ivan Poljanšek, Tržaška cesta št. 39, branjarijo; Ferdinand Fabing. Sv. Petra cesta št. 9, izdelovanje orgelj in glasovirov; Josip Čad, Poljanska cesta št. 25, pekarski ibrt; Lovro Blaž, Stari trg št. 12, kramarijo; Maks Brus, Pied škofijo št. 13, prodajo žganja na drobno; Ana Smole, Rim-uka cesta št. 16, branjarijo; Anton Jenko, Radeckega cesta št. 24, prodajo premoga; Josip Balant, Tržaška cesta št. 39, prodajo loncev. — V zakup sta vzeli: Terezija Weiser, Tržaška cesta št. 21, gostilničarski in krčmarski obrt Franca Ferlinca; Arpalica Prauuseis, Mestni trg št. 19, krčmarski obrt Ivana Praunseisa.
— Prijeta tatica. Mestna policija je včeraj prijela nevarno tatico, 18letno Marijo Skafarjevo iz Črne vasi, katera se je že dlje čsaa potikaia okoli in kradla ter goljufala. Tako je v Postojini ukradia služkinjam v hotelu .pri ogrski kroni" več obleke, vredne 28 kron. V Idriji je neki ženski izvabila obleko in jo odnesla in v Žireh je ukradla svoji gospodinji denar in obleko in je po begnila. Tudi v Ljubljani je goljufala.
— Cirkus „Barnum in Bailev" pride koncem meseca maja ali začetkom meseca junija t. 1. v Ljubljano.
* Napredek Japoncev. Japonski minister je odredil, da naj se v bodoče v srednjih in ljudskih šolah na mesto dosedanjih kitajskih pismenih znamenj uporabljajo latinske črke. S tem korakom se je Japan zopet bolj emancipiral od kitajske kulture.
* Tatvina na italijanskih železnicah.
Iz Rima javljajo: 4 t. m. je bilo iz brzo-vlaka Turin Rim na postaji Pisa ukradenih trinajst vreč s priporočenimi pismi. Vrednost teh pisem presega 300 000 lir. Vagon, v katerem se je nahajala poŠta, so bili v Turinu zapečatili s svincem. Med ukrade nimi stvarmi se nahaja vreča pariške pošte, v kateri se je nahajalo sedem pisem za Palermo, potem vreča iz New Yorka in Bostona, namenjena v Neapelj s 4 priporočenimi pismi in vreča iz New-Yorka za Palermo s 50 navadnimi pismi. V poštnem vozu je bila tudi pošta za angleško eskadro v Malti.
* Lov na Musolina. Kakor javljajo iz Reggia v Kalabriji, se lov na Musolina nadaljuje.  Nekateri trdijo, da so ga 29. de-
cembra m L videli in spoznali v okrožju Bova. Zato so tisti okraj preiskali karabi-nieri, pretaknili vee kote, a brez uspeha. Sedaj pa se poroča, da je Musolino na Si-.oiliji, in sicer v mestu Katanija, kjer ga policija takisto išče marljivo po krčmah in hotelih. Tretja vest poroča, da so se 31. m. 1. karabinierji srečali v ulici .Baracca dei briganti" z dvema sumljivima človekoma. Vnel se je boj, v katerem se je na obeh straneh streljalo, a zadet ni bil nihče. Seveda nihče ne dvomi, da je bil Musolino poleg. Najzanimivejša pa je vest, ki ja došla iz Aspromonta in ki trdi, da so našli 5 t m. v gozdu Sila Musolino — zmrznjenega.
Književnost.
— „Prsvnik". 11. in 12. št. ima tole vsebino: 1. K. W.: Pravni značaj zahtev, pristoječih zakonskemu drugu po smislu §a 757. obč. drž. zak. 2. Dr. I. Robida: Degeneracija in alkoholska psihoza. 3. W : Kako je tolmačiti določila zakona z dne 16. januvarja 1896, št. 89 drž zak. de 1897? 4. Dr. Dane Mar i ni d: Mala flies steznika, napose dostalca. 5. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo, a) Če je posojilo med zakonskima neveljavno, ker se ni bil napravil notarski akt, da se valuta po §-u 1431. obč drž. zak. kondicirati. — Priznanje pravno obstoječe terjatve ne spada med pravna de janja, ki se dajo izven konkurza izpodbijati.
— K uporabi § a 489. c. pr. r. b) Vožnja po 8lužečem zemljišči, ki ni neobhodno po trebna, more ustanoviti razširjenje vozne služnosti (§ 484. o. d. z.) c) Kako je pri razdelbi največjega ponudka vpoštevati denarno terjatev, kateri je odstopljena pred nost pred vknjiženim prevžitkom? d) Zvr-šilo s prisilno osnovo zastavne pravice po vknjižbi zastavne pravice za zapale obresti kake hipoteke je vknjižiti brez pripombe „v vrstnem redu s terjatvijo na glavnici". Kazensko pravo, a) Obnova postopanja po §-u 362 kaz. pr. reda, če se izgubi kazenski akt. b) Tudi v civilnosodnem pošto panju more priča neresnične navedbe ne-kaznivo preklicati le do formalnega zaključka svojega zaslišanja (prim § 343. civ. pr. r); poznejšnii preklic je ne oprošča jamstva, utemeljenega v § u 199a. kaz. z. c) Subjekt pregreška po §-u 45. vojn. zak. od 11. aprila 1889, drž zak št. 41, je lahko tudi vojni zavezanec, ki je radi telesnih hib nesposoben za vsako vojaško slnžbo. 6. Izpred upravnega sodišča. Davčnemu zavezancu je naznaniti razloge, t. j. konkretne okolnostj, ki povročujejo pomisleke proti pravilnosti in popolnosti njegove napovedi 7. Kjiževna poročila. 8. Razne vesti. .Pravnika" iz nova toplo priporočamo!
— „Zvonöek", list s podobami za slovensko mladino je začel svoj drugi letnik. 1. štev. ima tole vsebino: Božo . . . Zložil J. Stepenko. — Uspavanka Zl žila Vida. — ,Krnec, a kje si ti?" Zložil Oton Zupančič. — Tepežnica. Zložil A M. Rost ov
— Nove jaslice. Spisal Ivo Trcšt. — Člo vek — živali. Spisal Št. Perluga — Moli tev (s podobo v barvi). Zložil Modest. — In ga bom (s podobo) Spisal Igor. — Bolna mati. Pravljica (s barvasto podobo). Spisal P. Petrovič. — Trije medvedi (s podobo). Spisal Ivo Trošt. — Zima. Zložil J Stepenko. — Rebus. Priobčil Fr. Petrič. — Drobiž. .Zvonček", ta najboljši in nadepši list za mladino, iznova toplo priporočamo. Za vse leto stoji le 5 K. Naj bi ne bilo slovenske družine brez lepega .Zvončka"!
Telefonska in brzojavna poročila.
Celje 11. januvarja. Naš kandidat dr. Dečko je dobil 642 glasov, prof. Pommer pa 725. V Celju se je vpo-rabljal najhujši terorizem. Vse je volilo na nemški strani, tudi Wurmser, Bayer in Gleispachovi avskultanti. Na volišče so nosili na pol mrtve volilce za Nemca ter pritirali zadnjega pohabljenca. A vzlic temu je ta zmaga
— zadnja nemška! V poslednjem času so črtali več slovenskih volilcev. Gornji Grad, Mozirje, Ljubno in Žalec so volili enoglasno narodno.
Šoštanj 11. januvarja. Oddanih 81 glasov, dr. Dečko 53, dr. Pommer 28. Slava zavednim volilcem!
Vransko 11. januvarja. 54 glasov dobil Dečko, jednega Brinovec. Pommer nobenega.
Kozje 11. januvarja. Dečko 38, Pommer 19. Deset naših je bilo z velikimi svotami, došlimi iz Celja za Pommerja, kupljenih. Ovadba je že vložena.
Središče 11. januvarja. Vseh 109 oddanih glasov je dobil narodni kandidat dr. Radoslav Pipuš.
Gradec 11. januvarja. V Juden-burgu je Reicher zmagal. Boj v Gradcu je hud, vender je Hofman-Wellenhofu zmaga zagotovljena.
Dunaj 11. januvarja „Neue Fr. Presse" trdi, da se skliče drž. zbor na dan 30. januvarja.
Dunaj 11. januvarja V Olomucu je izvoljen češki kandidat Skala z večino 300 glasov. Tukajšnji listi prijavljajo dolga poročila o tej borbi in zahtevajo, naj se kazensko postopa zoper volilno komisijo v Prostčjovu, češ, da so Čehi sleparili.
Dunaj 11. januvarja. „Vaterland" pravi, da se nemški klerikalci trudijo pregovoriti barona Dipaulija, da bi sprejel mandat bolcanskih kmetskih občin.
Praga 11. januvarja „Nar. L." dokazujejo, da je zmaga nemških ra-dikalcev odgovor nemškega naroda na razveljavljenje jezikovnih naredb. Na najvišjem mestu se je reklo, da se nemški radikalizem takoj zatre, čim se razveljavijo jezikovne naredbe. Te naredbe so bile razveljavljene, ali ra-dikalizmu ni konec, ampak dosegel je znamenito zmago.
Praga 11. januvarja. Deželni poslanec Syl je izstopil iz mladočeške stranke
vJrnovce 11. januvarja. Novovo-ljeni poslanec Nikolaj Vasilko je imel danes dvoboj s polkovnikom baronom Gemmingenom.
Line 11 januvarja. Nemška klerikalna stranka je danes izgubila jeden mandat. Njen kandidat Muhr je propadel in izvoljen je bil nemški liberalec dr Bau er le.
Narodno gospodarstvo.
Tuberkuloza pri goveji živini.
Najbolj razširjena bolelo, da naihujši kaga ki mori človeSki rod in največ žrtev zahteva, je^ttiT>e\kuloza ali jetika. Koliko zdravniških kongresov, koliko učenjakov se je in se še bavi s to boleznijo pa v* • zaman. Zatreti se ne da!
Kakor znaßo je izmed vseh domačih živali, ravno goveja živina ista, med katero se tuberkuloza najbolj §iri. V naših krajih ie ta bolezen, hvala Boga, Se malo znana; le tu in tam se dobi kako živinče, ki hira na tuberkolozi. Naša goved je äe trdna, še ni omehkužena kakor so nekatera čista plemena ki se posebno z Nem čije importiraje, Statistika kaže, da se ravno na Nemškem slučaji tuberkuloze jako množe. Tako jen. pr. v večjih mestih 20—30% zaklane živine tuberkulozne. Na Ni?j-m Avstrijskem so našli v enem letu do 1500 goveje živine tuberkulozne. Leta 1895 vpeljalo se je iz D.-mske na Nemško 133.118 glav govejo živine od katerih je bila, kakor se je pozneje konštatiralo, skoraj polovica tuberkuloznih.
Že iz teh malih podatkov se lahko posname, kako močno mora biti ta kuga po Nemškem razširjena.
K nemškim pasmam, med katerim vlada tuberkuloza, je tudi prištevati s i-mentalsko pasmo katero v novejšem času kaj radi vvažajo na Kranjsko. Da v istini preti s to pasmo nevarnost za našo domačo govedo, sledi že iz tega, da se je pred kratkim v ljubljanski klavnici pri dveh simentalskih bikih, katera sta se oba na Dolenjskem rabila za pleme, plučna tuberkuloza konštatirala. Pred par leti je dala pobiti sama kmetijska družba bika simentalske pasme, kateri je kazal sumi ihm znake In res, bik je bil tuberkulozen. Neki trgovec je lansko leto poslal od tu simeu-talskega vola na Tirolsko; pri klanju zasledili so tuberkulozo in celo živinče konfiscirali.
Z ozirom na to, da je goveda te pasme velika, da se dobro križa z doma čim plemenom, da so krave dobre mleka rice, bi svetovali dokler še ni prepozno, da merodajni krogi, posebno pa c. kr. kmetijska družba, vse store, da se — ako že ostanemo pri tem plemenu — bolezen ne zanese med našo dosedaj večinoma še zdravo domačo govedo in ako je ie zane-
lena, da se omeji in kolikor možno hitro astre.
Edino sredstvo, spoznati to boleien pri živi govedi, je dosedaj cepljenje s tn berknlinom, kar najtopleje priporočamo da se nvede pri vsaki govedi eimentalske pasme predno se izroči svojemu namenn. Tudi vso drugo govedo eimentalske pasme ki se že nahajajo v deželi, bi bilo umestno cepiti.
Le tako je mogoče, da se nafta, domača živina ohrani zdrava in neokužena kar ne bo samo vprid pozameznim živinorejcem, temuč je tudi 8 sploSno zdravstvenega stališča eminentne važnosti saj je znano, da dobe tudi ljudje tuberkolozo od živine, zlasti ako vživajo cekuhano mleko tako bolnih krav. —
Pavel Skale,
mestni živinozdravnik.
Proti zofcoMu in gnjilobi zob
izborno deluje antiseptična
Melasina ustna in zobna voda
ntrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr. Zaloga vseh preizkušenih zdravil.
Po po&ti razpošilja se vsak dan dvakrat.
Jedinn sehlo^u (28—2)
dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana
Kealjeva cesta Štev. 1, zraven mesarskega mostu.
Meteorologično poročilo.
VUina nad morjem S08 2 m. Srednji aračni tlak 716-0
U cS		Stanje	eSO i~< •			39
>	Čas opa-	baro-;	a. >	Vetrovi	Nebo	■g 3
Jan	zovanja	metra v mm.j	Terc tura			1 *
10	9. zvečer	7440	- 74	si. vzhod	oblačno	li
11	7. sjutrai	743 6	— 8 8 sL jzahod		oblačno	a
	2. popol.	742 8	— 6 5 si. vzjvzh.		jasno	P
Srednja včerajšnja temperatura —76°, male: —2 7".
Dunajska borza
dne 11 januvarja 1900. Skupni državni dolg v notah ... Skupni državni dolg v srebru .  .  . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4°/0  .   .  . .
Ogrska zlata renta 4°/0.......
Ogrska kronska renta 4*/0.....
Avstro-ogrske bančno delnice   .  .  . ,
Kreditne delnice.........
London vista..........
Nemški državni bankovci za IGO mark
20 maj k............
20 frankov..........,
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini..........
98-30 9815 117-10 98-10 117 — 9225 1698 — 661-240.5 117'65 23-58 1916 90-75 1137
Ljubljanska kreditna banka
Laibacher Creditbank
v Špitalskih ulicah št. 2
menjalnica v pritličju
sprejema vloge na hranilne laiijl-ilee ter iste obrestuje po 4 '/• vloge do dne diiya,
t0/, rentnl davek, od teh hranilnih vlog plača banka sama.
Ljubljanska kreditna banka
izplača tudi večje avote brez odpovedi. (11—9
Zunanjim vlagateljem
so na željo poštno hranilnične položnice na razpolago v svrho   poštnine proste
vpošujatve zneskov.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bog vsemogočni naSo ljubo mater, oziroma sestro, taščo in staro mater gospo
Magdaleno Kren
včeraj zvečer ob 10. uri v starosti 68 let prevideno s sv. zakramenti sa umirajoče, po dolgem bolehaoji, poklical k Sebi v boljše življenje.
Pogreb drage ranjke bode jutri v soboto 12. t. m. ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti sv. Petra cesta 6t. 40 k sv. Krištofu.
Sv mase zaduSnice brale se bodo v več cerkvah.
(92)
V Ljubljani, 11. januvarja 1901. Žalujoča rodbina Zlrnatein.
Brez posebnega obvestila. Posebni parte se ne Izdajajo.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod ls LJubljana jo* kol. Proga tez Trhli. Ob 12. oh 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; ftez Selzthal v Aussee, Solnograd; cez Klein-Beiflmg v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobra in aprila ob ne-deliah in praznikih v Line. — Ob 11. nri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljnbno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Qastein, Zell ob jezero, Inoinobt, Bregenc, Curih, Oemvo, Pariz; čez Klein Heining v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga V Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. nri
54 m zjutraj, ob 1. ari 5 m popoludne, ob 6. ari
55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trhiza. Ob 5. ari 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja v a Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plana, Bu-dejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beijaka Franzensfeste. — Ob ti. uri 1*3 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Qeneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru. Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, L.abna, Seizthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. nri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljnbna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linea. — Prog* iz Novega mesta in Kočevja Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. nri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v LjuL-lj&so drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob U. uri 6 en dopoludne. ob ft. ari 10 m zvečer.
Nikdar ved v življenju!!
355 važnih komadov za samo 3 TSL SO h.
1 krasna pozlačena ura z lepo verižico, z jednoletno pismeno garancijo, 6 finih žepnih robcev, belih ali barvastih, ovratnica z orijentalskimi biseri, najlepši ženski nakit, 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, tudi za dame, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, vsi s patentnim zaklopom, 1 krasen smodkin nastavek z .antarjem, 1 ff. žepni nož, 1 komad dišečega toaMtnega mila, 1 usnjat port-mone", 1 toaletno zrcalo z etuijem, 1 par bouto-nov z imit. briljantom. prav dobro ponarejenim, 1 večna beležnica, 20 redmetov za dopisne potrebe in še 255 raznih stvari, neobhodno potrebnih v hiši, gratis.
Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja le 3 14 <»© It.
Razpošilja proti povzetju nova krakovska razpoSiljalna tvrdka ',80)
JB\ Windisch
Krakow IWo.
Za  neugajajoce se vrne denar.
mm
Prejernoue jtoletniee
»Ljubljanskega Zuona"
pc$i>ečena potnem
pc$nil^a prejema
begate ilu^treuana.
Posamezni izvodi te številke Jf 240.   Jo pošti 12 vinarjev več.
/faročila vsprejema
Lauenau $er)u>entner, t<njigotržee i> Ljubljani. ^
Hotel Virant.
—     f —
V nedeljo, 13. januvarja 1901
plesni venček
pri kojem svira
ljubljanska meščanska godba.
Začetek ob v«8. nri zvečer. Konec ob 4. url zjutraj.
Vstopnine ze osebo 60 vinarjev.
•Dene pljael ln Jedilom nepovieane.
K mnogobrojnemu obisku vabi
Frara Oir*i£
(87-1) hotelir.
Veleflno surovo maslo
prve planinske mlekarske zadruge
priporoča
Edmund Kavčič
Prešernove ulice, nasproti glavni pošti.
Istotam: (12—8)
Fina narezana svinjska gnjat, angleški Victoria-Punsch-Extrakt, iz-borna zaloga finega vina.
Schutimiriii~ (prej
Cyihwvr Marijaceljske kapjice za želodec)
prirejene v lekarni „prl ogerskem kralju1 Carla Brady-ja na Dnnajl, L, Fleischmarkt 1.
▼ oböe izkuieno ln poznato zdravilo, ki oživlja ln okrepooje želodeo, de Je prebava motena, ln sploh pri želodčnih bolečinah.
Cena steklenici.....40 u«vv<5.
Dvojna steUleuica. . . T"0
Usojam se opozarjati še jedenkrat, da se moje kapljice za želodec čestokrat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanju na gorenjo varstveno znamko s podpisom C. Brady, in naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in podpisa O. Brady.
Kapljica za želodec c.^^.ia
(prej Marljaoeljske kapljice za želodeo)
so shranjene v rudečih nagubanih škatljah in imajo podobo sv. Matere Božje Marijaceljske (kot varstveno znamko). Pod to znamko mora biti podpis f. .■•/■"""'•>
Deli so navedeni. (1739—12) Kapljico za želodeo se pristne dobivajo ssšs v Trselx leTgarnaJx. ==
mm
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO/
LETNIK XXI. (1901).
Izhaja po 41 , pole obsežen v veliki oimerki po eden pot na mesec t zvezkih ter stoji vse leto 9 K ao h, pol leta 4 K 60 b, četrt
let* a K 30 h. Za vse neavatrijske dežele 11 K ao h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
TAJILO
k
plesni veselici
katera bode
v soboto, dne 12. januvarja 1901
v gostilni „Amerika" na Glincati st 28.
Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 40 h. Dame proste.
K tej veselici uljudno vabi
F. Zanoškar
(86—2) gostilničar.
Proda se
zaradi bolezni posestnika
lepo posestvo
v velikem kraju na Spodnjem Štajerskem,
blizu železnice, na katerem je že mnogo let mesarija in krčma s prav dobrim uspehom. Cena 28 000 K Travnikov in njiv je blizu 9 oralov ter nekoliko gozda. Polovica kupnine ostane lahko v knjižen* na posestvu. (88—l)
Naslov pove upravništvo „SIov. Nar.".
Domač
plesni venček
priredi se
v soboto, dne 12. t. m.
v gostilni ,pri znamenju'
na Sv. Petra predmestju.
Za dobro postrežbo bo skrbi j eno.
Cenjene goste bo tudi zabaval izvrstni^,
fonogi*af.
K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno
(34-2) gostilničar.
Št. 5/Pr
(36-2*
izpis službe.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem je začasno popolniti
službo kurilca mestne elektrarne
z letno plačo 1200 kron
Prosilci za to službo morajo dokazati, da so avstrijski državljani, dotlej neomade-ževanega življenja telesno in duševno zdravi, najmanj 18 in ne več ko 40 let stari slovenščine v besedi in pismu popolnoma zmožni in morajo biti izvežbani strojni ključarji
I/.kazal i se morajo z najmanj dvema letoma kurilske službe.
Pravilno opremljene prošnje je vlagati pri predsedstvu mestnega magistrata naj kasneje
do 31. januarija 1. 1901.
Zakasnele ali pomanjkljive prošnje se ne bodo vpošteval9.
dne 3. januarja 1901.
Slavnemu p. n. občinstvu
uljudno naznanjam, da sem prevzel v najem
Röger-jevo restavracijo
na Ambroževem trgu.
Točil bodem pristna dolenjska vina (osobito izborni cviček), štajerska, istrska in goriška vina, kakor tndi izborno Reininghausovo marčno pivo
po zmerni ceni, ter bodem tudi skrbel, da bodo ob vsakem dnevnem Času mrzla in gorka jedila na razpolago Za obilen obisk se priporočam
Ivan Hrovat
gostilničar.
■tdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli
Laatnina in tisk .Narodna Tiskarne".
3993
6991784464