teto LXIX. ŠL J5 Ljubljana, sreda 12. februarja 1936 Gena Din Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemši nedelje In praznike. — Inseratl do SO petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12-, za inozemstvo Din 25-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI&TVO LJUBLJANA, KnaOjeva ulicu itev. 6. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-20 Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska, c. telefon št. 26. — CE1*JE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. VOJAŠKA POMOČ AVSTRIJI? Avstrije naj bi se zajamčila tudi v vojaškem pogledu Stališče Male antante: samo, če bodo pri tem sodelovale tudi velesile in Rusija Pariz, 3*2. februarja, o. Glavni problem, ki a#"*L.*ij zanima Pariške polil lene in diplomatske kroge, je vprašanje, kako bi se mogla v vojaškem pogledu za^jtoviti neodvisnost Avstrije. To vprašanje je bilo na dnevnem ?!.;•- pri obsežnih diplomats&fli razgovorih^ Xi £<» razvili po pogrebu angleškega kralja, in ,je tudi ono izmed glavnih vprašanj, o katerem razpravljata francosoki zunanji minister Klan-Ihi in češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hođža. >Eeho de Pariš« ]mšc. da sla se Francija in Italija lani pri pogajanjih za sklenitev Poduiiavskega pakta snL.raziuneli. da bosta v danem primeru .skupno z orožjem branili neodvisnost avstrijske republike. 0 tem so se vršila že pogajanja med francoskim in italijanskim generalnim štabom. Zaradi italija nsko-abe.-in-.ske vojne je nastal v teh podajanjih zastoj, na dragi strani pa so države. Male antante izjavile, da same ne bi mogle nastopiti proti Nemčiji, če bi ogrožala avstrijsko neodvisnost, ter da bodo svoje postopanje uravnavale po stališču, ki bi navedbi listov izzvalo v vseh vojaških kresih ogromno senzacijo, svetuje general Ful-Jer vladi, naj čim prej likvidira svoj spor z Italijo in se ne spušča v nikaka vojna podjetja, ker je položaj za Anglijo zelo neugoden. Italija ima nad 3.000 modernih vojnih letal Izmed teh jih je \e 300 v vzhodni Afriki, vsa ostala pa so razmeščena na strateško važnih točkah ob italijanski obali in na italijanskih oporiščih v Sredozemskem morju. Anclija ima na Sredozemskem morju le okrog 600 ?eta!, a še ta so v svoji akciji zelo omejena, ker bi bila zelo daleč do svojih oporišč. Če bi prišlo do vojnega konflikta z Italijo, .je veliko vprašanje, kakšen bi bil izid. Z druge strani pa bo Anglija najbrže v kratkem drugod mnogo bolj nujno potrebovala svojo vojno mornarico. Zato svetuje, naj se spor z Italijo čimprej likvidira in naj Anglija prepusti Abesinijo njeni usodi pod pogojem, da se Italija obveže, da bo varovala angleške interese v vzhodni Afriki. V zvezi s tem podčrta vajo listi tudi predavanje nemškega admirala Grossa na berlinski vojni akademiji, kjer je izjavil, da je Italija v vojaškem pogledu absolutno močnejša nad angleškim bro-dovjem v Sredozemskem morju, zlasti še, ker je podpora Francije v primeru konflikta z Italijo dvomljiva. akaj fe propadla ofenziva rasa Beste London, 12. februarja, r. »News Chronic-Ic« objavlja daljne poročilo svojega po-> cepa poročevalca, ki pojusnuje, zakaj Je propadia ofenziva rasa Deste proti generalu Oraziaffriju na južni fronti Dopisnik trri\ da se je pokazal ras Desta boljšega tr-«ovca kot pa vojskovodjo. Orožje, ki so mu ga v velikih količinah pošiljali iz Adis Abc-bc. jc prodajal posameznim plemenskim poglavarjem, žel jc tako daleč, v svojem dc-bičkolovs-tvu da je celo lastirm vojakom prodaja! hrano, namesto da bi jim jo delil brezplačno. Zaradi tega so bih vojaki skrajno sestradani in so le nevoljno sledili njegovim poveljem. Za vse to jc izvedel general Graziam, ki se jc odločil za ofenzivo, kljub temu da so bile njegove ćete zelo pomanjkljivo opremljene. Le na ta način sc da pojasniti Grazrjanijeva zmaga nad številično močnejšimi Abesii-ci Tudi Abesinci zbirajo zlato *' Adis Abeba, 12. febr. r. V abesmski prestolnici sc odigravajo zadnje dni slični prizori, kakor nedavno v Italiji, ko so zbirali poročne prstane m drugo zlatnino za nadaljevanje vojne proti Abcsiniji. Sedaj so tudi v Abesiniji zaceli zbirati zlato, srebro ;n drut«e dragocenosti, da bi -s tem krili del vojnih stroškov. Cesarjeva palača je zadnje dni podobna veliki zastavljalnici ali pa muzeju starinskih na- kitov in zlatnine. Z vseh strani prinašajo ljudje svoj nakit, razno srebrno in zlatao posodo in druge dragocenosti, ki jih odlagajo v cesarskem dvoru. Posebno bogataši so poklonili vel\ke količine zlata in srebra. Računajo, da so v par dneh zbraii za okrog 2 milijona frankov zlata in srebra. .Slično nabiralno akcijo so začeli uvajati seda tudi po drugih meotih. Skrivnostni manevri ameriške vojne mornarice San Francisco, 12. febr. z. Ameriška pacifiška vojna mornarica je v pretekli noči v največji tajnosti odplula na velike pomorske vaje, o katerih zaenkrat nihče ne ve, kje in kdaj se bodo vršile. Proti običaju niso bili povabljeni novinarji na t« vežbe, a ladje so odplule posamezno na podlagi radiografskih povelj, ki so jih dobile v teku noči. Noben poveljnik ladje ne ve, kje bodo manevri, ker so dobili docela različne cilje in se bo brodov-je združilo v manevrom najbrže še le po preteku enega tedna. Pri teh manevrih bo sodelovalo okrog 100 vojnih ladij. Domnevajo, da se bodo manevri vršili v bližini Alaske, kjer so Japonci nedavno vršili izvide in proučevali, kje bi bila najprimernejša mesta za izkrca vanje. Vsekakor pripisujejo v ameriških vojaških krogih tem manevrom največjo važnost in baš zaradi tega, ker gre za docela nove dispozicije, čuvajo vso stvar v največji tajnosti. Nova preesnova bolgarske vlade? Sofija. 1-. februarja, o. Tu se širijo govorica, da namerava kralj Boris čim se vrne iz luiino v Iio!i>::rijo, pričali konzultacije z voditelji bivših poliličnih strank o sestavi nove koalicijske vlade. Zatrjujejo, da bo koalicijska vlada prevzela oblast v državi že v prvi polovici prihodnja meseca. Jubilejne svečanosti v Tokiju Toki«. ]•_'. februarja. AA. Danes so na Japonskem proslavili 2596. obletnico, odkar je stopil na prestol prvi japonski cesar Dzimua. Po vseh večjih mestih so bile svečanosti. Prisostvovalo jim je nad 10 milijonov ljudi. Japonski cesar je raz_ delil na današnji dan obilne darove med posamezna dobrodelna društva in ustanove. V Jokohami je bila velika parada mor. narice. nad Tokijem pa so križarila voja-sfcn letala. Macdonald izvoljen na Škotskem London. 12. febr. AA. Rcuter poroča: Minister za dominijone Malcolm Mac Dona Id je bil veeiaj izbran za narodnega poslanca v volilnem okraju Roth na škotskem. Malcolm Mac Donald je dobil 8949 glasov, delavski kandidat 5867 glasov in Randolph Churchill 2427 glasov, liberalni kandidat pa 7SS glasov. Komunisti pripravljali revolucijo v čilu Santiago V2. februarja, o. Po vsem Chilu je bilo za tri mesece pro^lašeso obsedno stanje, da se onemogoči nadaljnja, komunistična propaganda. ki je v zadnjem Saša posiala zelo nevarna. Po službenih informacijah so oblasti ugotovile, da so komunisti pripravljali pa načrtih tretje interna-eionale revolucijo. ki naj bi ?e razširila na v.^o Južno Ameriko. Obenem z objavo obsednega stanja so bile izdane Še posebno stioge odredbe, da se v najkrajšem č:»su odpravi komunistični teror. Obsedno stanje v čilu Saiiiiago, 12. februarja. 2. Predsednik republike Čile je proglasil obsedno stanje, da bo mogel uspešp0 nastopiti preti železničarji stavki, ki se vedno bolj siri. LJUBLJANSKA BORZA Amsterdam 2959.22 — 2973.82. Berlin 1752.03 — 1763.93, Krus?lj 733.47 — 738.54. Cm ih 1424.22--1431.29 Loudon 215.05 — 217.11. New Vork 4274.33 - 4310.64 Pariz 287.89 — 289.33, Praga 180.61 -- 181.72. Avstrijski silini v privatnem klirtngu 9.35 _ 9.45. Inozemske borze Curili, 12. februarja. Beograd 7. Pariz 20.215. London 15.135. Newyork 302.625, Bruselj 51.55, Milan 24.30, Madrid 41.875. Amsterdam 207775. Berlin 123.20. Dunaj 57.15. Praga 12.69, Varšava 57 75, Bukarešta 2.50. Zločin zahteva kazen Govor državnega tožilca v marsejskem procesu — Državni tožilec zahteva za vse obtožence smrtno kazen Aix en Provence, 12. febr. r. Dokazno postopanje v procesu proti marše jskim morilcem je bilo včeraj končano. Na včerajšnji popoldanski razpravi je dobil besedo državni tožilec Koli, ki je v obširnem. nad tri ure trajajočem govoru veasumiral potelc razprave in dokazoval krivdo obtožencev na strašnem marsejskem zločinu Podrobno je orisal vse okolnosti, ki so do-vedle do tega zločina, se dotaknil tudi krivde onih. ki so nudili teroristom zaščito in podporo ter opisal cilje te zločinske akcije. V vznesenih besedah se je spominjal velikega i ugoslo venskega kralja in težke boli. ki je zoiela vso Jugoslavijo brez . razlike plemena in vere. pa tudi hladno- 1 krvnost. s katero je tako težko preizkušeni narod prenesel ta strašni udarce usode. Svoj govor je zaključil z izjavo, da čut pravice zahteva da ta na roti dobi zadoščenje vsaj s tem, da zadene krivce zaslužena kazen. Ob koncu svojega govora jc za vse tri obtožence predlagal obsodbo na smrt. Danes so dobili beredo zagovorniki obtožencev. Njihovi govori bodo trajali p"> vsej priliki ves današnji dan in morda sc jutri. Jutri bo razprava zaključena, nakar se bo porota umaknila k posvetovanju. Na podlagi krivdoreka porote bo nato sodišče proglasilo najbrže v petek ali soboto sodbo. Tek na 18 km v Ga-Pa Gsrmlsch-Paetenkirchen, 12. febr. k. Megla je ležala po obronk;h, le gorski vrhovi so se b'e.ŠC'ali v zlatem solncu, ko je /e mrgolelo polno tekmovalcev in seveda tudi občinstvo na startu za 18 km tek. Med tekmovalci so se zlasti odražali svetlolasi se-verjaki. med katerimi se bo odločila borba za prvo mesto. Y:deti so mirni, kakor da bi se zavedali, da jim danes od Srednje-evropcev at spočet ka dobro razumel, adnje čase je pa ru^Ta-la med zakoncem razdor, kateremu so bili vzrok druga ženska. Mulec je začel zanemarjati ženo in tad; delo. Že pred dveniM tednoma je izostal in ker ga le ni bilo v službo, je dobil za kazen ted.n oVii ntpla Canega dopusta. Včeraj dopoldne je spet prišel na delo. a takoj dopoklne 6e je javil bojnega ter profil za nakazilo za bolniško Matfajno. Res je odšel, nazaj ga pa ni bilo već. Snoč; okrog 11.30 jc prišel v omenjeno kavarno, si naročil črno kavo in šilce žganja ter oboje popil. Hip nato jc odjeknil strel in ko so prestrašeni gostje planili pokonci, so v:de!i Mulca, ki se je težko ranjen zgrudil. Ustrelil se jc v des.no stran glave in takoj nezavesten obležal Na pomoč so poklicali reševalce, ki so Mulca naglo prepeljali v bolnišnico, kjer je po hudih mukah zjutraj izdihni'. Pokojnik jo bil rojen Ista 1890 v Murščaku pri Ljutomeru, stanova! je pa v Prešernov1 ulici v Mostah. Vremenska poročila z dne 12 februarja. Bistrica—Boh. jezero po stanju danes: —11 C, pooblačilo se je. mirno, 10 cm sne. ga. Pokljuka po starju 11. t. m. —16 C. jasno, mirno. 110 cm snega, pršić na trdi podlagi. Smuka idealna. Polževo: —14 C. jasno, 12 cm pršiča. Kranjska gora, Rateče po stanju danes: —14 C, barometer stoji mirno, jasno, vetrovno, 10 cm pršića Smuka dobra. Vršič, Krnica in Tamar po stanju danes: 110 cm pršila. Zrtenica p-> stanju 11. t. m.: —15 C. jasno, solmce, se. verni veter, 140 cm snega, pršič na trdi podlag^ Smuk.t prav dobra. Kofce po sta. nju 11. t. m.: —8 C. na 100 cm podlagi 20 cm pršiea, Smuka idealna. Velika Planina po stanju 10. t. m : —5 C, barometer pada .oblačno, megla, sneži od severovzhoda, sneg suh. Smuka ugr»dna Sv. Lovrcne na Pohorju po stanju 11 t. m : _10 C. jasno, 10 do 15 cm snega. Smuka ugodna Mariborska koča, Pohorski dcm po stanju H. t. na.: —14 C, jasno, mirno, na 20 cm podlagi 4 cm prsiča Smuka prav dobra. Senjorjev dom na Pohorju po stanju 11. t. m.: —15 C. jasno, mirno, na 100 cm podla, gi 5 cm pršiča. Smuka idealna. Peca po stanju 11. t m.: —16 C, jasno, mirno, na 110 cm podlagi 3 cm pršića Smuka idealna Rimski vrelec po »tanju 11. t. m.: —IS C, jasno, mimo. na S cm podlagi 10 cm pf*tt*. Smuka kieama. Sfran 2 »SLOVENSRf r* A T* O T># »reda. 19 februarja 13«*. Stev. Alpska kombinacija za gospođe v Ga-Pa fe primata Nemčiji drugo zlato kolajno Ga—Pa, 9 februarja. Zopet je bilo krasno, toda zelo mrzlo jutro. Na programu je slalom za gospode in s tem zaključek tekmovanja v alpski kombinaciji Za naše tekmovalce je bil do. Man odhod ob 8.30. Ko smo se z avto. busom peljali proti stadionu, smo ves čas prehitevali množico ljudi. Slalom bi se mo. ral prvotno vrfiiti na Kochelbergu. pa so ga preložili na Gudiberg ob stadionu, kjer je center arauškega sporta in na razpolago tudi tribune Za naše razmere se tribune pri tekmah v slalomu malo Čudno slišijo. Tu pa ni tako. Pripomogla je k velikemu obiplcu res krasna nedelja, že veeraj oa damskem slalomu je bilo izredno veliko gledalcev, danes pa so množice kar vrele skupaj. S postaje jc bila kar atnrjena veriga. Ob 9. uri smo se vzpe. njali ob slalomu proti startu, ki je bil kakih 180 m nad stadionom in ob progi je stalo že vse polno ljudi. Start je bil ob 11 uri. Prireditelje in tekmovalce mo. ra res veseliti, ko vidijo toliko zanimanja pri občinstvu. Da bi pri nas kdo šel k slalom tekmi dve uri pred pričetkom, da bi si zasignriral prostor, tega ne bomo nikoli doživeli. Na žalost jc res tako in če bi pri naših ljudeh zanimanje za sport izredno naraslo, bi bili seveda tudi uspehi večji, kakor vidimo to pri drugih narodih. I>anes je šlo k tekmi vse, kar je le ime. lo čas. Pravijo, da je gledalo tekmo nad 50.000 ljudi. Kakor je bila proga za smuk težka, tako je bia tudi za slalom prav primerno zabeijena. Pri nas za slalom po navadi iščemo lepo izravnano strmo pobočje, ki ga primerno utrdimo in napravimo vrat. ca za slalom. Tukaj pa so vzali tudi zelo strmo pobof ji\ teda zelo valovito, tako da je teren že sam na srbi zahteval obvla. danje 5muške tfhnike, potem pa so še vratca postavili tako premeteno, da jc bi. lo poleg znanja treba že tudi nekoliko areče. čo si hotel prevoziti progi brez kazenskih took. Mi smo dobili olartae številke za vse naše štiri tekmovalce. Na startu sem vodjo tekem, nekega letalskega majorja vprašal, kako jc s startom našega tekmovalca Helma. za katerega sem dobii startno številko, dočini pa v startni listi ni bil označen. Ta gospod ni vedel, da Heim ni presmučal proge za smuk, ker je izstopil, in je reke!, da bo la&ko startal, kajti mL siil jc. da je bil iz startne liste pomoto, ma izpuščen Ko pa sem vprašal, kdaj bo startal. je za*ei gledati po seznamu in me vpraša.!, kakšen čas je dosegel v smuku. Seveda sem mu moral povedati, da je Heim izstopil. V tem pa se. hitro oglasi poleg naju stoječi gospod in reče, da Heim ne more startati v slalomu, češ saj nas tekmovalec tudi ne sme. Jaz sem se namreč majorju predstavil tudi z imenom države in to j p sosed slišal in se seveda potem tudi oglasil. Bil je namreč spremljevalec italijanskih tekmovalcev, katerim je tudi eden izpadel od slalom tekme. Bila je pač zavist, če uc moremo mi, tudi vam ni tre. ba. Heim sc je žalosten vdal v usodo in gledal, kako so drugi startali, šele tedaj smo uvideli, da je bil Heimov odstop pri smuku bolj usodepoln. kakor smo v začet- Z Jesenic — Pestro življenje v Sokolskem domu. Naš Sokol že delj časa deluje zelo intenzivno. Večer za večerom vežba članstvo, naraščaj in deco. vrše se predavanja in družabni večeri ter vaje godbe na pihala, salonskega orkestra ter članskega in mladinskega pevskega zbora. Tudi gledališki odsek je pridno na delu. V nedeljo je vpri-zaril enodejanki Analfabet-r in -škandal-ček pri čevljarju Pepetu^. Obe predstavi sta odlično uspeli, zlasti slednja, pri kateri ae je občinstvo nasmejalo do solz. Gledališki oda*«, ki razpolaga z dobrimi močmi, je pridobil tudi nekaj novih mladih moči. tako da je dana možnost, da bo lahko hkra-tu pripravljal po dve različni deli za vpri-zoritev. Drevi se bo v Sokolskom domu zopet vršil članski sestanek, na katerem bo predaval brat Budau o svojem potovanju po Bolgariji, Svoje predavanje bo podkrepil z okrog 160 krasnimi skioptičnimi slikami, ki jih je posnel sam na svojih potovanjih po Balkanu. Popravek X« člau?k ^Elektrika m konzument v Ljubljani«, objavljen v št 20 vašega ranjenega Usta z dne 25. I. 1936 na "2. sirani prvi m drugi stolpec, izvolita v prihodnji številki vašega lista v smislu določil zakona o tisku priobčiti sledeči popravek: >Vsakeniu konzumentu mestne elektrarne ljubljanske je vsak ca« na prosto dano. če dvomi o pravilnosti registracije števca, da ga pusti preskusiti. Dan ?s ima elektrarna na omrežju že povečini vj*e števre od meroizkusnega urada preizkušene in žigosane, njih pravilno delovanje je uradno potrjeno Pri pregledih starih števcev je bilo večinoma ugotovljeno, da kažejo manj kakor morajo po predpisih, toref naper-krat v škodo elektrarna ne pa konzumentom. Primeri da stari števci kažejo vpč, kakor porabi stranka toka. so kaj redki. Većina konzumentov plaoa mesečno za elektroštevnino Din 3.—, ker nimajo instaliranih več kot 10 žarnic. Pre»zkuŠ?wtje #teytev v J«hi ni bilo ku mislili. S tem smo izgubili precej took, Čeprav bi bil Heimov čas na smuku radi nesreče bolj slab. če bi on de naprej tek. moval na. smuku, bi imel vsaj dosežen čas in bi lahko startal tudi v slalomu, česar tako ni mogel, ker se štejeta .•nmuk in sla. lom skupno Je pač smola. Za favorita je skoraj gotovo veljal Bir. ger Ruud, ki je imel v smuku najboljši čas in 100 točk Kot favorita so ga na startu tudi večkrat fotografirali. Kot Cranz Cristl, ki je bila zmagovalka v dam. predtokačar sta progo presmučala gdč. ski alpski kombinaciji, in prva, ki prejme zlato medaljo s teh zimskih iger, za njo pa je še smuknil s starta splošno znani Seelos. Oba sta progo presmučala v izredno kratkem času, ki pa oficielno ni bil javljen. Star tal o se je v vrstnem redu plasmaja tekme v smuku in zato je prvi od-smučal favorit Birger Ruud. Lepo je brzel v dolino, na opasne m strmem mestu je zdrsnil in padel po strmini mimo zastavic—vratic. Iti je moraj nekaj metrov na. zaj in to je zadostovalo, da so se Nemci oddahnili Kar prijetno jim je bilo in čakali so samo na start svojega favorita Pfniirja, ki je progo presmučal takoj za Birgerjem in dosegel 13 sekund boljši čas, tako da je imel zmago takorekoč že v žepu, kajti v smuku je zaostal za Birgerjem samo za 1.5 točke, živahno so Nemci po. zdravljali uspeh svojega ljubljenca. Tudi drugi Nemec, bivši Avstrijec Lantschner, je imel za 9 sekund boljši čas od Birger. ja. S tem je bil Birger že ob svoje sigurno prvo mesto v alpski kombinaciji. Naš Pracek na žalost ni presmučal brez pad. ca, vecdar jc dosegel čas 944, torej za 8 sekund slabši od Birderja. Z njegovim plasmajem smo lahko zadovoljni, kajti v tako hudi konkurenci takih uspehov še ni. smo imeli. Prav dober je bil tudi čop, do-čim je žnidar malo odpovedal V drugi tek slalcrna so pripustili samo 35 tekmovalcev od 57 tekmovalcev v prvem teku. Naši fantje so prišli vsi v drugi tek. kar jih je zelo navdušilo in sta tako Praček, kakor tudi čop popravila čas prvega teka in s tem smo v kombinaciji dosegli po Pračku 15, po čopu 25. in po Žr.idarju 33. mesto, še predno se je drugi tek slaloma končal in ko so -kanonk še svoje odpra. vili, je sodniški zbor že izračunal ter takoj proglasil, da je zmagovalec v alpski kombinaciji za gospode postal Pfniir in je s tem Nemčija dobila že drago zlato medaljo. Tudi drugo srebrno medaljo je dobil Nemec Lantschner, dočim je bronasto dobil Francoz Allais. Publika kar ni mogla prenehati z aplavzom, tako zelo je bila navdušena nad drugim uspehom nemških tekmovacev. Birger, ki je bil favorit za — Nemce je bil favorit že od vsega početka Pfniir — pa se je moral zadovoljiti s 4. mestom. Tako smo se vračili s te tekme zado, voljni tudi Jugosloveni s svojim 15. me. stom, dočim so Nemci proslavljali svoje prvo in drugo mesto — zlato in srebrno kolajno Nemški časopisi pa bodo z nav. dušenjem napisali ».Druga zlata medalja za Nemčijo« in upali na nadaljnje. TK. upoštevano, prav tako i udi ne razni manjši stroški (monlaža. odmontaža števca, poraba toka itd.), ki v celoti ne pomenijo ravno majhne vsote. Dogaja se pogosto, da ni stranke doma ter mora odbiralee po večkrat obiskati konzuni3nla in to v času. ko že odbira v drugem kraju. V Ljubljani je letno ca. 5000 sprememb na omrežju (stanovanjskih selitev*. Za vsak tak primer ie treba instalacijo odklopiti in priklopiti, kar elektrarna strankam ne zaračunava. Zla odpremo računa zahteva elektrarna v Ljubljani Din t'.— ne pa Din %—. Račun i-2 \>o zakonu kolekovan ~ 50 para, č-2 je nižji od Din 100___ sicer pa za Din 1.—. Trgovinam zaračunava elektrarna razsvetljavo po Din 5.— ue pa po Din 6.— za k\Vh. kot navaja dopisnik tar dobijo ob koncu leta znaten popust. Trgovine, ki izrabijo letno nad 1000 kWn toka, plačajo samo Din 4.— za k"'oh, pravtako gostilne in obratni prostori. Kino podjetja plačujejo za razsvetljavo Din o.—. ne pa Din 7.— ier tok za mo? po 2.75 do 1.50. Gledališču zaračunava elektrarna Din 1__za 1 kWh, ne pa Din X— za k\Vh, odpisati pa mu Ja morala mestna elektrarna visoke zneske, ki znašajo Din 74*2.214.— Člankar je pozabil navesti med cenami drugih krajev dotične, v katerih je tok dokaj dražji, kakor pri nas {Beograd. Dubrovnik. Kočevje i.t.d.) Treba je povdariti, da stranko dobijo tok za razsvetljavo izložb in reklam po Din 3u— za kWh. č> pa razsvetljujejo v reklamna svrhe od 18. do 23. ur? pa po Din 1.50 za 1 kHh. Tudi industrija ima danes že ugodno ceno. Xe samo v Ljubljani, tudi drugod, plačujejo konzumenti električnega toka večno najemnino za števce ter niso nikdar nji Si ovi lastniki, vsaj elektrarna nosi sama vse stroške nabave in odbiranja ter jih tudi vzdržuje. Redke so elektrarne, ki puste, da konzumenti sami kupujejo stavce ter so tudi njih lastniki. * Poraba toka za zvonce se resnično ne pozna po števcih, s tem pa ni rečeno, da transformatorček toka ne porabi. Za prazen tek računamo 1 vat v eni uri, kar zn;*-se mesečno Din 4.21 s trošarino. Tudi osluŠal iro. Bernot - Uolobovo v partiji Suzuki; pevski je izvrstna, glasovno sočna in topla, igralski pa jedva zadovoljiva; je pač vskočila in ni bila po režiji menda nikoli dovolj Poučena. G. Janko \e pevski vš<- hvale vredni konzul in docela ustrežljiv komisar ^.Sekula. Igralski živ in prožen Goro. tudi p?vski zanesljiv, je g. JoŠko Rus, v igri neizrazit in čisto bled pa pevski ugodni Vamadori g. Lupša. Naši op.^ri je nujno, nujno potreben s-^c-rialen režiser, ki ne bo dovoljeval predstav brez zadostnih orkestralnih in igralskih skušani. F'. W« Predavanje o planinah Bosne in Hercegovine Ljubljana, 12. fehruarja Za sttocuje predavanje inž. Popovima si je menda SPD izbralo neprimeren dan. Sredi predpusta smo in precej ie Kilo že zabav in prireditev, a vrhu tega so dan za dnem Se na sporedu koncerti, predavanja i. t,d. Zato je bilo predavanje zelo slabo obiskano. A vendar tega predavatelj ni zaslužil, saj je bilo to euo najzanimivejših predavanj v zadnjih letih, zlasti zato, k?r pri nas malo kdo pozna planine Bosne in Hercegovine. To je uvodoma podčrtal tudi v svojem pozdravnem nagovoru dr. Brilej, narlašujoč, da je SPD priredilo predavanj? samo zato! da se Slovenci seznanijo z lepotami m romantiko Bosne in Hercegovine, saj jih bo nedvomno letos poleti mnogo pohitelo tja doli, zlasti ob priliki kongresa Saveza planinskih društev Jugoslavije, ki bo julija v Sarajevu. Ing. Popović je podal zanimiv kartografski pregled vseh bosanskih in hercegovskih planin, uvodoma poudarjajoč, da je malo krajev" v Evropi, kjer bi bila priroda ostala tako nedotaknjena v svojih Čarih in lepotah kakor prav v Bosni in Hercegovini. Območje drinske, vrbaske, primorske in zetske banovine je izredno zanimivo za ljubitelje prirodnih lepot. Iz plodnih ravnin severne Bosne se polagoma pr?haja v hribovito in gozdnato visok ravan srednie Bosne. Ta visoka planota z vseh slami obddaja Sarajevo, največje in najlepše mesto Bosue, a tudi najznamenitejše mesto Jugoslavije, tako zaradi njegove lege kakor tudi neobi- čajne pestrosti naroda in njegovega vsakdanjega življenja. Dalje proti jugu in vzhodu pa se širijo visoke planine, zanimive po svoji formaciji, flori in lavni, izredno lepe IX) svoji divji romantiki, po prirodni kontrastih bujnega zelenja in golote kraškega sveta. Geološke formacije bosanskih planin so trias, jura in kreda, posebna značilnost vseh planin pa je tud:, da so izredno bogate na vodah. Del teh vod se Izteka v Savo, drugi del pa v Jadransko morje. Predavaielj je podrobno orisal posamezne planinske predele in se tudi ustavil pri opisu posameznih znamenitejših vršacev. Precej pažrnje je posvetil 1926 m visokem TrebevKm in Jahorini (1913 m), ki je zlasti v zadnjih letih zaslovela po svojih krasnih smuških teernih in ki je sploh ena najveličastnejših planin Bosne. Na Jahorini je bil lani zgrajen ponosen planinski dom po načrtih Slovenca ing. Pavlina, ki živi v Sarajevu. Lepa je tudi Romanja planina, Bje-lašica, zlasti pa Prenj planina, ki se ponaša z najlepšimi pašniki i-n pozimi s «nu-škimi tereni. Na Bjelašnici je tudi observatorij v višini 2067 m. Živo Je tudi opisal predavatelj nekatera jezera, tako Pro-koško in druga, nam podal pregled delovanja vseh petih planinskih društev v Bosni ter razvoja turistike. Okoli 100 izredno lepih diapozitivov je izpopolnjevalo zanimivo predavanje in vsakdo se je lahko prepričal, da imata Bosna in Hercegovina prirodne lepote, s kakršnimi sc more pa-naša t i malokatera pokrajina na svetu. Za dobro vol}o Ljubljančanov Ljubljana, 12. februarja Vodstvo neboticnikovih zabavišč se je letos menda prav posebno potrudilo, da svojim gostom vsestransko ust reže in jim nudi obilo res prisrčnega, domačega humorja. 2e od začetka februarja je poleg nekaterih inozemcev angažiran tudi pri nas splošno priljubljeni operni pevec Mirko Je-lačin, ki v verzih in >po domače« pojasnjuje vsako točko programa, poleg tega pa sproti kuje različne zbadljivke in pove v prav prisrčni obliki, skrbno zavito v plašč humorja, marsikatero bridko resnico. Kakor že neštetokrat pri najrazličnejših prireditvah ne le v Ljubljani, temveč tudi drugod, se je g. Jelačin tudi sedaj izkazal kot izvrsten posredovalec za dobro voljo in prisrčno zabavo. S svojim nastopom ne vzbuja pri vseh le obilo dobre volje, temveč časih tudi zapoje kako domačo ali tujo popevko, ki kmalu odmeva po vsem zabavišču. Njegova velika popularnost in priljubljenost v Ljubljani sta gotovo mnogo pripomogli, da nebotičnikov bar oživi skoraj sleherni večer ih da vsak gost najde zase zabavo, kakršno išče. Poleg teg a moramo naglasiti, da je g. Jelačin jasno dokazal, kako nepotrebna nam je vsa tuja navls.ka. ki je prepolno naidemo v zabaviščih naših večvh mest. Kakor je a svofo domačo, slovensko besedo ^amen^a! vse one. ki so np.s do«JeJ zab^v^li z razi'čilimi nane\ri v tuiib *ezflcn tako bi vodstvo n°-b^t.'^TJ'kovib zahoviS" tildi sic^r o*"» vs^ki priliki moralo poskrbeti, da poleg gotove- ga števila inozemcev zaposli vseiej tudi kakega domačega umetnika. V Jugoslaviji jih imamo obilo, a skoraj vsem je težje najti namestitev, kakor tujcem, dasi so slednji pogosto mnogo slabši od domačinov. Koliko različnih iumetnic« niti povprečne kvalitete je že nastopalo v Ljubljani, a pri nas angažirane domačine bi skoraj lahko sešteli na prste. Ker se bo g. Jelačin kmalu poslovil od neboticnikovih gostov, se mu bodo zadnje dni njegove namestitve Ljubljančani s številnim obiskom gotovo radi oddolžili za smeh in dobro voljo, ki jo je vzbujal pri vseh, obenem pa izrazili željo, da se s svojim vedno nasmejanim in dobrovoljnim obrazom kmalu spet pojavi v našem nebotičniku. Plesni večer zagrebške umetnice Ljubi rana. 12. februarja V petek 14. t. m. /verer hit v ljubljanski operi prvi nastop /nune plesalke gc Mercedes Gorit/-Pave!ič. kjerkoli jc dotedaj ic nastopil.;, ga plesalka je žela najlepše ufpehe in bila deležna velike pohvale. V«»i kritiki y ;no/cm<5tvu predvsem podčrtav.i-jo njen uspeh v narodnih plesih, ki jih izvaja na originalno mišo il'a.-bo. Tako umetnica s svojo umetnostjo propagira crten.ni a*še naredno j^a^o .Priv tako so tudi vsi list; polni hvale o njenih ./redno lep;h kostumih, ki 10 napravljeni po njenih zami-s!c"kih in načrtih. Spoved njenega prvega pisnega večera v LnJbVjam -ma tri dde. Ovi del nosi nu&hv Koncertni plesi in se izvajajo poeame/u* plesi na eiadbe svetovnih mojstrov s slav dečfcni naslovi: Schumann: S poletom. K©-gee: LTap*v«mka. Mozart: Trije malt plesi \sl »Lev. petites nen«>*, Bach: Toccata. Co-rsili: Gigue, Scarlatti: Capricdo. Drugi del nam prinaša tri plese Punčk i/ Harano oevega cikla. V tretjem delu j>a so narod v ritmi na glasbo: Alben;z: Tango, Ravel: Boi ero, Straju«: Valček in (iotovac Po-skočnica. Vsa koreografija in vsi načrti /a koatu-roe so od umetnice same. Pri klavirju je ^a Vera Mondschein. Na baletni večer v operi opozarjamo. KOLEDAR Dane*: Sreda, 12, februarja ICatoUcant: Evlalija, Zvonimir. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Gospodična tainica se poroči. Kino Ideal: Zena, ki ve kaj hoče Kino Sloga: Poslednji valček Kino I7nicn: čme rože. Kino Šiška-. Dete karnevala. Sadjarsko in vrtnarsko druš-vo: ob predavanje v mineraloškem institutu na univerzi: A. Lap o lončnicah. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr Bakarćić, Sv Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Gartus. Mo. ste — Zaloška cesta Iz Celja —c Strelska dnržina v Celju je v petek na rednem letnem občnem zboru izvolila nov odbor s predsednikom podpolkovnikom Krasnikom na ćelu —c Ukinitev toka Mestna elektrarna bo v nedeljo 16. t. m. od 7 do lfl zopet ukinila tok v Celju in okolici. —« član »k i se*»tanek JNS za Celje in okolico drevi odpade. —c 1'soden padec. V ponedeljek ob 11. dopoldne je padel 721etni posestnik Frane Sitar od Sv. Brica pri Velenju na nekem pločniku v &i>štanjfu tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo n.*d kolenom Pr*p*-ljali so ga v celjsko bolnico —c Mestne gradbene takse. Prejšnji mestni svet je v seji dno 22 TTT 1935. pod št. 1291/34 sprejel pravilnik o gradbenih taksah mestn^ obCipe celjske po 5 103 gradbenega zakona. Ministrstvo financ je pravilnik odobrilo z rešen je m z dne 10. I# 1936. br 195'VTI. Po 5 92 zakona o mestnih občinah dobi pravilnik obvezno mo* 15. dan po razglasitvi pravilnika na tukajšnji uradni desU. Naše gledališče DRAMA Sreda, 12. februar- Siromakovo jagnje. U-^vi Sreda. Otrtek, 13. februarja: Tuje df| C. Petek, 14. februarja: zaprto. Sobota 15. februarja: Pesem - re^te. K«d B. V režiji prof. šesta bo .-rodi prihodn.i«* ga tedna premiera VeMl£twt drame Gosposki dom. Avtor je znan srbski dramatik, ki je napisal vec zelo uspešno vpriaor-jenih del. ki so stalno na repertoarjih. Gosposki dom je brez dvoma najboljše ■jtjt-vo dela OPERA Sreda. L2. februarja: Katarina lamajlova. Premiera. Bed A- Četrtek 13. februarja: Pr^šmentani .jratanujoč' v Mariboru in okolici, obvezno predavanje v prostorih bivšega kina Apolo«, v četrtek 13 t. m. od -X). do '22. ure. Predavanje |t obvezno za v>e rezervne častnike, ki m p svojem voj. razporedu odrejeni za vrwinik«», komandirje čet, baterij in eskadron ter komandante bataljona ali divizijon^. Kdor bi bil iz kateregakoli vzroka ta dan zadr?an. je to dolžan pMVioeasno pismeno javiti n*-ijosredno komandanta ineMa. —Koliko mesarjev je v Mariboru. Ha zadnjem občnem zboru Idruženj.1 mes,kih in \lobasicarskili mojMrov v Maril*>nj je ir tajaUBcegl poročila bilo razvidno, d.i ima Maril»or 2u~ neaarskfll moj-trov, 1"»1 pomočnikov in 61 vajencev. Toliko je ne >:u jev. Pa >e komaj 7-&4affajo mariborske želodce / mesom. — Nesrečna ljubezen. V n /.\ e< < r so bili mariborski re.-evabi poklicani v 0\>-režno ulico v Studen, ih. kjer je 19-letna Veronika P. v 0b11r.11 zaradi n< snet ^ 1 ju -bežni izpila prtOSJ -pirita in d«janje podkrepila It 1 izdatnimi požirki ocetne kisline. Mladi obupanki. k! M |t sPrla s svojim !7 vnltene-em. M v bolnici 7 velikimi RS peri rešili življenje RABIO retrtel*. 13, Gd.r. 12: Simfonične suil> (plofiee). U'15 \ iv- mrtjalfi napoved, porofila. iS: Napoved ca-*a, objava sporeda, ol.vr-lila. 11.15: Zabavna lira (radijski orkotderi. 11: Vremensko poioeilo, borzni tečaji. - lfc.SO: Koncert za n v- maKke (radijski orkerlerV — Slov en : a za Slovence dr. Rudolf Kolari?1) Ifi: Napoved rasa vi. mcinka nnj*>ved. IVv j ročila, objav:: ipofetU obvezi ila. - lAJfr ; Nji-, ura. '.»O: Y. urn lluniaAlM >klaJa- ( tel jev: .los. Klemenci?. — 21: Skladbe iTi I Kalofbe Htnwpe1h, Lef|>ri2 -'.V \anovl fci-__ __—__..»__________1____^.« _ • 1___ j založb«* rwswonp, l^»tt»7i2T -2: >npnvi mi • sa vreme nuka napovedi poro'iia. tb|tva I sporeda. — 23.15: Podoknica i a u^Pfvanka Sfcv. 35 »SLOVENSKI NAROD«. »reda, 12. februarja 1936 Strm 3 ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Danes ob 4., 7U in 91* PREMIERA VELIKE OPERETE Pavla Abrahama GOSPODIČNA TAJNICA SE POROČI Smeh, šala, godba, petje. Predprodaja od 11. do pol 13. ure. DNEVNE VESTI — Sladkor hočejo še pedraiiti. Sladkorne tvornice hočejo podražiti sladkor Svoj sklep ut »melju jejo s tem, da morajo I do-* d-ažjo plačati sladkorno peso. Sladkor naj bi se podražil za .7': par |»ri kilogramu, kar 1 i pomenilo povečanje dohodkov sladkornih tvornic za 21,000.000 l>in letno. Sladkor je nri nas menda že zdaj najdražji na sve-lu. in je žalostim, da v39 široki krog kou-zumentov še ni z vso odločnostjo nastopil proti oderuško visokim cenam sladkorja in ogromnemu dobičku sladkornih tvornic. Sladkor ni nobeti luksuz, t tuivec nasprotno in zalo je tem bolj obsodbe vredno, da izžemajo sladkorne tvornica iz obubožanega ljudstva baš pri sladkorju še zadnje pare. Skrajni čas jc, da s,- postavi odločna zahteva po pocenitvi sladkorja, ne pa. da mirno glddanio, kako se 'sladkorne tvornica pripravljaio celo podražiti sladkor. Vsaka stvar ima svoje mejo in tudi apetit te gospode i»i jih moral imeti. ™ KINO SLOGA ■■ Telefon 87-80 Svetislav Petrovi? in ( aniilla llorn v prekrasnem Htmu POSLEDNJI VALČEK Adele Sandroek — Tibor Halmav in Junkerman ob 16., 19.15 in 21.15 uri — Dr. Hidži je zadovoljen, l*redst.'dn:k Jugoslovanskega olimpijskega odbora dr, Stevan llad/i jc izjavil o uspehu naših tekmovalcev m zimski olimpijadi: N; dovolj, da povem, d*j sem zad rveljen, Navdušen, vzhičen sem! Nihče ni mogel pričakovati, <\a bodo dosegli naši tekmovalci tako velik uspeh, to vedo /a-t; oni, ki so sodelovali / nami, v delu. da smo j*m omogočili vsaj najskromnejhj opremo za olimpijado Po ie velika pobuda nc samo za naše smuear-stvu. temveč tudi za \:s športni pokret v lug »shtviji. •s B N ELI T E O E v~am mi«Ji ugoden nakup. K. Soss< Mestni trg 18 19. — Mednarodni brzovh>'< Pr."£x-Dt.naj-Split. V ponedeljek popoldne sc jc nadaljevala v SpPtu konferenca o poletnem voznem redu, ki sc je udeležuje tud: načelnik ragrebtike železniške direkcije Horvat. On •c zlasti nsglašal potrebo, ki jo Čutijo češkoslovaške in avstrijske /ele/nice da hi imela mednarodna brzovlaka, k- prihajata v po'etni se/oni v Srplitu cb 11.25 ter novi brzovjak. k; bo vozil i/ Prage in Dunaja r.b edeijah neposredno zvezo s parniki do Dubrovnika po možnosti p: tudi do drug*h mest v sreu'nii Dalmaciji. Smeha, zabave in petja kot še nikdar nam bo nudil pikantni velefilm Ljubezen na zapoved Telesni g-ardist Nj. Visoeanstva ELITNI KINO MATICA - I/. ^Službenega lista«. Služben; liat kr. banske uprave dravske banovine Št 13. z ilnc 13 t. m. objavlja naredbo o preavnost pravilno informirana Ban: dr. M;rko Natlačen. — Tovarna usnja bratov VVoschnagg: ustavi obrat Znana tovarna u.->nja bratov \Vo5chn;.gg v Šoštanja je v soboto odpovedala vsem delavcem, ker namerama 22. t m. ustaviti obrat in s tem dnem bi bili tudi vsi delavci odpuščeni. Podjetje uteme. Ijuie ustavitev obrala s krizo, ki j> zajela vso usnjarsko industrijo Tako bi ostulo na cesti 350 delavcev in deiavk. Prizadetih bi pa bilo tudi okrog S00 družinskih članov. Delavstvo sklicuje za nedeljo v Šoštanju protestne zborovanje. PRIDI* vesela in pikantna komedija Ljubezen na zapoved (Telesni gardist Nj. Visokosti R. ROMANOVSKI, KATHE GOLD. THEO LINGEN Smeh. godba, pikanterije šala, petje in še oiarsikalj — Fotoamater Cveto švigelj je dosegel izza svoje bolezni zopet laskave ocene v Pariz51. i;Revija lepih umetnosti:- piše: Ts u metalk se odlikuje po izredni pestrosti motivov, k: jih išče p-> svojih impresijah, vedno brez banalnosti. Za osnovo svojega dala mora tueti redke obvladanje zamisle, kov. tudi pcl-?g drugega vedno drži ravn-_ vesje s tehnično platio Ni niti potrebno, da bi podajal podrobno analizo Cveta Svig-Ija, kot. vsi rojeni umetniki, je obdarjen po intuiciji, ki nikdar ne hodi hladna razumska pota. Vse z:'jame s svojim očesom, kadar mu intuicija narekuje umetniško stvaritev, naj bo to horizont pokrajine, arhitektura mesta ali pa utripi iz vsakdanjega življenja, emocija Cveta šviglja osta. ja vedno v pravem okviru, dasi diskretna, vendar nikdar utesnjena. Brez dvoma bodo njegove razstave še dvignile priljubljen sprejem umetniku znanemu že povsod. Za one. ki žele slediti njegovi evoluciji in po. dvign. so njegova razstavljena dela zani_ miva etapa. * Prepled motornih Vozil. Dna 14. t. m. od S. do 12. in od 14.30 do 16.90 se ho vršil redni letni pregled motornih vozil ea področje sreskega načelstva in uprave f»oli-cije v Ljubljani kol običajno v Ljubljani na Bregu st "Jalmaciji šc vedno razsaja orkanska burja in pritiska hud mraz. Splitski brzovlak. k; bi morai prispeti včeraj zjutraj v Zagreb, je o-btiča1 v snegu, enako tudi osebni vlak. Na liski progi so veliki snežni zameti, temperatura je padla na 11 do 16 stopinj pod ničlo. Tudi v Dalmaciji je pritisnil mraz, k] je tem bolj občutljiv, ker divja orkanska burja. Na dalmatinskih otokih so. imeli v ponedeljek ;n včeraj do 6 stopinj mraza, v S;nju celo 9. V nedeljo so se na Račvic.th pri Splitu ljudje še kopali, v ponedeljek je bilo pa v Splitu že 6 stopinj pod ničlo. \ad morjem Je divjal v:har tako, da pamiki niso mog': voziti. Pri Vrhovinah je skočila včeraj iz tira lokomotiva brzovlaka. Današnji beograjski brzovlak je prispel v Ljubljano s 45 minuto zamudo zaradi snežnih žametov. Smeha, zabave in petja kot Se nikdar nam bo nudil pikantni velefilm Ljubezen na zapoved Telesni gardist Nj. Visočanstva ELITNI KINO MATICA — Nov grob. Po dolgem bolehanju je strla smrt življenje gospe Avgusti Mun_ da, materi sina edinca višjega državnega tožiica dr. Avgusta Munde. rodom iz Slo. venjgradca Bila je blaga žena, vedno usmi. ljenega srra in odprtih rok za siromake. Zadnja leta je posvetila vso svojo veliko materinsko ljubezen svoji nadvse ljubljeni vnučki. Naj bo mir njeni duši! —Vrane. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, deloma oblačno, precej mrzlo vreme, kasneje najbrže sneg. Včeraj je snežilo v RogaAki Slatini. Zagrebu. Beogradu in Sarajevu, v Splitu pa deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Roga. ški Slatini —1. v Ljubljani in Zagrebu —2, v Mariboru —3, v Skopi ju —6. Iz drugih krajev ni poročala o stanju temperature. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.1, temperatura je znašala —10.2. — Vlomilec ljubitelj zimskega sporta. Zagrebška policija je aretirala Ludv;ka Kovača, ki ima na vesti več vlomov in tatvin. Nedavno je prišel iz Ljubljane, kjer je presedel dva meseca v zaporu, ker se je izdajal za študenta vrtnarstva. Najraje je kradel smučka in smuške čevlje. — 1* smrt, ker dekle ni hotelo plesati z njim. V Sun ji pri Kostajnici se je ustrelil v pimedeljek ponoči 21 letni trgovski po-TOOSbšk Josip Palavra. S prijatelji se je v neki privatni hiši /abaval pozno v noč. Okrog polnoči jc hotel plesati / nekun dekletom, ki ga je pa zavrnilo. To ga je tako potrlo. da je odšel na dv-r:šče in se ustreli1. — Umor. Na žitnjaku pri Zagrebu so odkrili včeraj strahovit umor. Na livadi blizu šole so našli umorjenega 331etnega kmeta Ivana Gružiča S sekiro je imel pre_ sekan vrat Sum je pade! na njegovo že. no. ker je niso mogli najti — Nad 40 žrtev poledice v Zagrebu. Toliko nesreč zaradi poledenelih tal v Zagrebu že dolgo ne pomnijo, kakor jih je bilo včeraj. Nad 40 ljudi <r oh zvokih pesmi in [godbe železnica r jev združil v prijetni domačnosti vse številne >la-novske tovariše in Širše prijatelje f>opu!ar-aega sfatvljaitca. še enkrat opozarjamo. Za solidno postrežbo ob skromnih cenah in lađi za zabavo je preskrbljeno. Obleka navadna Vstop prosi Pripravljalni odl*>i ■■ KINO UNION ■■ Telefon 22-21 DANES POSLEDNJIČ! Samo še danes ob 16., 19.15 in 21.15 imate priliko videti velefilm UFE ČRNE ROZE v katerem sta spet združena Vaša ljubljenea Liiian Harvey in Willy Fritsch Najnovejše slike z olimpijade v Ga-Pa — lj Mraz *c pozna na živilskem tr^i:. Prejšnje ča?e je bil tr« zelo dobro založvoi in cene na zelen jadne m in ]m?rutninskom Irgu so bile nizke. (io*j>o\ prečno za 50 |>ar pri merici. Nekoliko dražja so bila ludi jajca Perutninski trg je bil danes napol prazen. L »psa iajea so bila po 1.T."> par. <>b mrazu navadno ne prihaja mnogo -to-sjiodmj na trg. kakor da nam zdaj ni treba jesti. (ios]*odinje namreč prilagode jedilni list vremenu. Zdaj so zelo prizadete, ker je premrzlo celo za važne strokovne po-menk? na trgu. Davi je kaza! toplomer na trgu _8 stop. To je seveda nekoliko preveč za naše nežne kuharice ki se suč.»jo vedno okrog toplih štedilnikov. —lj Slaščičarji iu medifarji se zborovali. Y hotelu Štrukelj je bil snoči občni zbor Združenja slaščičarjev, medičarjev i u sorod-nis strok. Zbor je otvoril in vodil poslovo-d.iči podpredsednik g. Adolt Pelicon. Uprava je polagala posebno važnost na pobija-naje šušmarstva, ki se je zlasti v tej stroki silno razpaslo. Pričakovati Je. da bo v kratkem ugodeno zahtevani slaščičarjev, da se določi delokrog dela in pravic med slaščičarji iu peki. Za novega predsednika Združenja je bil izvoljen g. 1'elicon, za IKMlpredsednika pa g. Alojzij Kaslelic. —lj V Tivoliju >o ptički pred nastopom mraza že veselo noletavali in prepevali. Iskali so tudi ž? hrane, kakršno jim nudi narava sama. ter se skoraj že niso več zmenili za krmilne hišice. Naenkrat pa. ko je zapadel sneg in pritisnil mraz. so utihnili. Zopet jih je mnogo okrog krmilnih hišic in hvaležno jemljejo svojim prijateljem iz rok pičo. —lj Doni vitiokošolk jwiredi v četrtek, dne 13. t. m. akademijo z družabnim večerom. Reklamacije vabil v Gradišču št. 14. —lj Želja propagirati v Ljobljani čim bolj simfonično glasbo je porodila ljudske simfonične koncerte, ki jih pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske prireja naša radio - postaja. Koncerti bodo na visoki umetniški stopnji, skrbno sestavljene sporede bo izvajal popoln orkester pod vodstvom izredno agdnega in sposobnega dirigenta ljubljanske radio-oddajne postaje g. D. M. Sijanea. Cene so postavljene tako da je obisk vsakomur omagoeen. Sedeži so 10 Din, stojišča pa po 5 Din. Prvi koncert, ki bo v ponedeljek, dne 17. t. m v Filharmoniju i dvorani nam prinaša skladb? Hand-la. Bacha. Havdna in Mihevea. Prodaja vstopnic v knjigarni (ilastene Matice. —lj Vid sto jih ori si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu, izprašan optik, Stari trg 9. Ljubljana. —lj Na postno soboto bo v kazini pustni ples in revija lepih mask. Za razvedrilo in J neprisiljeno zabavo poskrbi Sokol II. —lj Predavanj« o bitlerjevski Nemčiji. V ! Ljubljanskem klubu bo predaval v potek Če imate se tako visoke zahteve n#s Chlorodontom boste go Jugoslovanski proizvod v o z a d o v oljni Tuba Din. 8.- prof. Bvgea .laiv o socialni in foopodarak«! politični aktiviteti tretjega tai>lva. Prednet njegovega predavanja j.» še posebno ako: i-len, ker je praznovala Nemčija le dni tratio obletnico Hitlerjevega •►žima. Predava-nie se prične ob Ht.lo. — lj Sokolsku društvo Ljubljana 11. priredi v soboto lo. februarja ob JO. društveno telovadno akademijo v telovadnici na realki. Nastopijo vsi telovadni oddelki. — lj Imenitna poledica je bila včeraj |k>-|k>ldne in davi. Včeraj popoldne je teklo I streh in voda je sproti zasnovala na hodnikih. Ker ie bilo snega malo, £a na cestah sploh niso kidali, zato ^o mno gorah. Planinci in -=mu-čaini. ki posečate planine |H>le'i in poz niti ne slutite, kakšne nevarnosti vam pretijo. Pridite nocoj v alpinistično šolo. kjer vam bo ravn na. Včeraj popoldna je na Gradu padel \ Skal kro(*a sinček natakarja Porente, M ko Porenta in dobil opekline |x» vs.-ni spodnjem delo telesa. Nevarno opečeno dete so prepeljali v bolnico. Njegovo stanje je resno. _ (Vstne zgradbe v ptuj^em mm. V Halozah grade cesto Zavrć Turski vrh in pa skozi srednje Haloze Leakovec — Nova cerkev, v Slovenskih goricah ae na. daljujeio novogradnje občinskih ceat Hva-letim i Trbegovci in Savci — Ruemancl - - Grabšimski breg. v ormoAkera okraju pa ceati Ivanjkovci Stano»mo — Leani. ca in Obrez salovci — Sv Miklavž. Vaa ta cestna dela se izvršujejo iz prispevkov banovine iz bednostnega fond.t ter bano-vin.-kega fonda za javna dela, deloma pa tudi :Z prispevkov cestnega odbora v Pttu. ju. V zadnjem ćasu ff bila tudi izročena prometu ce«ta Jurovci - M tjSperk. ki ve. že vso Dravinjsko dolino. Cesta se je *e gradila pred vojno od bivšega okrajnega zastopa v dolžini S km. sreski cestni odbor Ptuj pa je zgradil še nadaljnja dva km ce9te ter je prispeval z.* zgradbo te ceste Din 135 000 Z. K. D. Pride vesela opereta \Vili\ Fritsch — Kšithe Nagv Jaz podnevi — Ti ponoči SMEH vVI.A PETJE Iz Ptuja — GasBSfca /tipa za ptujski srez je ime_ la v nedeljo svojo redno skupščino, ki se je je udeležil razen številnih delegatov, v zastopstvu sreskega načelnika, sreski pristav g Rozman ter kot zastopnik vojske poročnik g. Božič. Iz poročila, ki ga je podal župni starešina g Mus:k. je razvidno, da se n:>še gasilske ćete že dobro razvija, jo, opazit: je le pomanjkanje dobrih cevi Vse gasilske čete so lani intervenirale pri 59 požarih, posredovanj pri raznih nesrečah pa je bile 153. Pri požarih je delalo 1460 gasilcev skozi 204 ure Skupna škoda pri požarih znaša Din 2,145.362 Tz tajniškega poroCila. ki ga je podal tajnik g. Klenovšek. pa izhaja da šteje župa 41 čet, 1233 rednih. 568 podpornih. 85 rezervnih članov in 67 samaritanov Gasilskih domov je v župi 35, od teh last vprave 6 in 29 l;«st čet. Ves inventar predstavlja skupn<> vrednost 1.618,870 Din. Celokupni dohodki vseh čet so znašali 352 814 Din. izdatki 168.814 Din, dolga pa še izkazujejo čete 251 683 Din Iz Kranja — godni obrni /bor BrCikogS mjb>ia druživa Rdečega krila r Kranju se vrli r nedelje dne. 1& februarja 1M; <»i» |",! It* uri dopoldne v poavHovahtici nie>ln 1 občil.e v Kranju. Vabljeni vsi prijatelji. Občili rbor se vrši ob vsaki mbdežbi z Kakfl nom določenim dnevnim redom — Okenc'« n.i odru Nar. čitalnice. Danes ob pol 21 in v nedeljo ob isti uri vpriz-ri čita'.nišk| gledališki oder veseloigro znane češke igralke Olge Scheinpflu-gove Okt^nc.1 . o kateri pravi prof š^st v svoji kiitiki. da se njena dela ne upn. zariajo iz lokalnega patriot;zm^ ali teatr-ske politike, temveč zato, ker so vredna, vzfta iz č;.sa in napisana za igralca O delu samem pravi, da je zaba na zgodbica ! kot ostroumen, duhovit podlistek, V reper. toaarju ljubljanske drame je zavzemalo Okence vidno mesto in ž.do mnogo uspeha Igra je v režiji g Ktrna dobro na.-to-dir;ina in priporočamo kranjskemu me_ ščanstvu. da si t<» zanimivo delo ogleda — Keklama je genlo za letošnji! nui.*»k.-. rado na pustno soboto v Narodnem domu Interesente vabimo, da sodelujejo ■ slikano govorjeno in reklamo v markah. Pojasnila in naročila v Kranju pri Sokolu in bratu Tonetu Briliju, v Ljubljani v ateljeju Miko. Gregorćićeva. V drogeriji — ZnjaiiKviio sredstvo pphonosva- nje miši? 1'rav. t<«^a vprašanje ;V, če bodo miši To žrle- — Baat« ridati. kako hitr0 pridete u<» druj,, škatlico Moj srn ima d«mia «ive i i. I riiH-vni miški, ki nofteta je*t i nič t*m- RAZnO II GLASBA Beseda 50 par. davek 3.- Dm Najmanjši znesek 8 Din ŠPORTNE pumparice posebno lolge in široke » ogrossni izbi :i. ter vsa oblačila odlično >z lelana dobite po 1 T^zkonku'vii-•ni ceni pr PreSkerju. Sv IV fra eestn 14. BLK 511 par entlanie ažuriranje vezenje zaves. [>e-ri la- tnonogramov gumbnic Velika zaloga perja a 6.75 Din. •Juliianae. Oosposvetska 1- 11 rteseda 50 pai. davek 3 - D1d Najmanjši znesek 8 Din GRAMOFONSKU PT.OSCK zamenjavamo • Za 2 stari in doplačilo *««« Din 20.— dobite eno irrrinašo novo po izberi. / nobenim drugim reklamnim tredatvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s čaaopisnlm oglasom, čigar delokrog je neomejen, časopis pride v vsako hišo in govori dnevno deaettisoeenr-čitateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, ki prinese koristi trgovcu iir kupcu. Naznanjamo, da je umrla naša dobra mama, tašča, babica, gospa AVGUSTA MUNDA, roj. Potot*cliuis:« vdova po vladnem svetniku« Pogrmb bo v četrtek dne 13. februarja ob 15« uri iz hiše žalosti, Nunska ulica 17 na pokopališče k Sv. Križu. Su. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 14« februarja ob T.JO uri zjutraj t> farni cerkvi Marijinega oznanjenja. Dr. Avgust Nunda Marija Ivka sin snaha vnukinja in ostalo sorodstvo. Ljubljana * Slovenjgradec, la feb. 1936. Stran 4 »SLOVENSKI N A R O Dt.sreda, 12 februarja 1936. Stev. 35 še h koncertu Glasbene i Matice Ljubljana, 12. februarja Prvo delo, ki smo ga slišali na petkov-nem koncertu Glasbene Matice, je bil »>iagnrficat« za mešani zbor :n orkester Slavka Osterca. Skladba, sestoječa iz petih med seboj po tekstu, a tudi po svečano religiozni muziki povezanih delih nam je poznana izza svoje prve izvedbe o pr:!i-ki koncerta UPZ. Spremije van je zbora ie bilo tedaj klavirsko štiriročno: na Poličcvo željo pa jo je že Osterc za Matični zbor priredil za orkester. Moje prepričanje je, da je ob klavirskem spremi je\uniu skladba zvenela enotnejše, izravnancj.se. kar je razumljivo, saj je bila tako tudi zamišljen i. V duhu klavirja (in narebe) zasnovana deli se dado le z močnimi i/nremembimi upošte vaječ vse drugačne tehnične in zvočne možnosti instrumentov, trmsponirati v orkestralno obliko. Kliub temu je »Magnifi-cat« zvenela zlast: v prvem, četrtem, prav posebno pa v sklepnem stavku odlično in je estavil s svojimi zanosnimi in ekstatič-nimi viški mogočen vtis. .Skladba je bila spočetka v zberu neodločno z rastavljena, čemur je b;l v/rok gotovo daljši čas, k: ie ločil koncertni nastop cd gc-ne^ilke. Pevci so se pa kmalu uravnovesili ter so pod krepkim sugestivnim vodstvom svojega d:-rtgtnta izvedli delo v čar t k-;mpon' = tu in sebi. »Magnrficat« glarbcno n"kakor ni n. pr. ekstremno, revolucijonarno ali kakor že hečete delo vsaj kot tako ni bilo večini poslušalcev. Nasprotno: Z: o solidno ie. zvočno, po večini v lahko razumljivo polifonijo in trozvočje usmerjeno in jc b?lo v okviru nadaljnega programa morda po izberi kompezitonrh sredstev najenostavnejše. Torej nikakor ne »strašilo« ampak sicer sodobna, a z resnično religijoznostjo občutena, po gtesbenem jeziku "zravnana in s širokim razumevanjem sprejeta skladba. Kakor O-tere, tako je tudi dr. Švara svoj so'ospev s klavirjem na alt »Brodnik« predelal za orkester. Ako bi bil »Srodnik« s samega početka zamišljen za crkester. bi mu dal komponist najbrže dru;io obliko. Priznat5 moram, d-.i nisem s.nno po enkratnem, bežnem poslušanju dobil o skladbi dognan vtis. .švarova komponitorna sre.i-sta so močna komplicirana, zamotana, diti-cilna in so vplivala po Ostercu mnogo ek-stremnejše, a to v orkestral :em partu, dočim jc petje, ki ga je umetniško dovršeno ?z vrsi ta naša poznana koncertna in operna pevka gu. Fran j a-Bernot-Golob ova, •dovolj enostavno in lahko umljivo. Poslušalstvo se je nahajalo od Švarovegs dala v daljši distanci kakor pri prvi izvedeni ■skladbi morda deloma tudi zaradi tega, ker je bila tu glasbena snov -čisto druga, pa tudi aparat je b;l intimnei:i. Vsekakor je >»Brodnik« bil za mnoge še jako trd oreh. k: pa ne bo dolgo tak ostal, saj gre razvoj muzike in z njo vred tudi razumevanje njenih konzumentov v takem br/em tempu, da je danes zastarelo že ono, kar je bilo ustvarjeno včeraj. O sekularnih glasbenih vrednotah naše razvojne epohe ne moremo povoriti, dokler ne bo dosežen neki stabilni vifek, h kateremu se nevzdržno stremi in hiti. »Železoiivama« ruskega komponista Mo-soJova strogo vzeto, ni glasbeno delo. temveč le delo z glasbili in z glasbenimi pr;-pomočki izvršeno. S temi sredstvi ;n fundamentalnim spoznavanjem zmožnosti orkestralnih instrumentov Musolov imitira hrup železoli varniškega obrata. Ako hočemo slišati tak hrup še boljše ?n vernej-še izražen, pa si ga privoščimo lahko v jeseniških tovarnah. Sicer so glasbeniki vedno črpali iz narave in z njenih kPcev. od R. Strausa s stroii za veter in meke ta j o-čimi čredami v Don Quichotu nazaj čez VVagncrja, Beethovna, I fevdna itd. Toda njim ni bil to glavni ;n edini smoter. Morda pa je v »Železolivarni« vendar le skrito etično jedro, glorificiranje dela, poveličevanje delavske kolektivnosti moč stroja, ki je za ruskega a tucH drugega sodobnega človeka ravno ona medra cvetka romantike, kakor nekdaj za prejšnjega vile in palčki, k: so mu ponoči vse delo naredili. : Nekako idejno sorodna z »Železolivarno« je vsaj v prvih petih stavkih »Religiofon: ja« štolcer-Slavenskcga. Seveda je snov, ki io ta obdelava, mnogo bolj poetično, subtilna in vzvišehejsa. Tudi Slavenski slika na podlagi že podane snovi obstoječe iz ritmičnih melodičnih \jn harmoničnih fragentov, slišanih motivov in zapisov verske obrede poganov, Židov, budhistov. prvih kristjanov n mohamedancev, jih podreja muzikalni misli. Njegova sredstva so absolutno muzikalna in izrabiti j:h zna mojstrsko. Vsak stavek jc zgrajen kot strmo se vzpenjajoča zgradba, a to celo tam, kjer je graditeljski materjal skromen, sestoječ le iz kratkega ritmičnega motiva male glasbene fraze eksotične skale itd. V taki gradnji je mojster ravno ta.ko pa tudi v mešanju orkestralne in zborovske zvočne nalete, s čemer doseza osupljive, svojevrstne samonikle, nepozabne efekte. Redko bister pregled pa ima tudi čez arhitektonsko stavbo celega del •». ki ga krona s poslednjima dvema stavkoma, razmeroma kratko, a jedrnato sliko »Glasba« in do navdušenih trikov himničnega speva z zadnjo se vzpenjajočo pesmijo c delu. Napornu in intenzivnega, a tudi zelo hvaležnega sodelovanja vseh vredno su:to ie g. Polič z vsemi podrejenimi silami izvršil, kar se da naiodličnejše. Glasbena Matic i ni storila s svojim koncertom samo k; rak naprej, ampak pogumen skok v sredino vročega borbenega glasbenega življenji ter tako i stala zve. t.i pobonrca svojih avan-gardističnih načel. Tudi ta koncert jc marsikateri poslušalec prezrl. Prve tri, štiri vrste parterja s > nudile vse polno praznega. Res pa je tudi. da se koncert iz teh vrst le slabo pošfufa. manj pa imajo od tam ljudje celoten pregled sodelujočih v vso globino odra, ker je d;-stanca od gledalca — vsaj ta hoče tudi videti, ne samo slišati — pa do njega prekratka, in v ospredju odra so na stoleh sedeli godbeniki in zapirali pogled v notranjost. Čim prej je treba pristopati k preuredi".! Filharmonije, da pridemo do dvorane, k! bo takih naših koncertov kakor jc bil ta koncert, vredna. —č. I Edtsarđ Ssippanz § Pristava. 12. februarja. Pristavo s Podčetrtkom in žimo okolico daleč čez hrvatsko mejo je včeraj globoko pretresla vest, da je v ponedeljek zvečer za vedno zatisnil cei veletrgrovec. veleposestnik in župan g' Edvard Soppanz, Pokojni je bil eden najuglednejših veletrgov-cev v Sloveniji. Njegova hiša uživa velik sloves v ožji domovini, tudi v inozemstvu s katerim je znal navezati dobre trgovske stike. Trgovska hiša Suppanzev obstoji že od 1. 1850. Ustanovil jo je oče pokojnega Edvarda Andrej Suppanz. ki je organiziral nakup jajc in nekaterih podeželskih pridelkov ter razpečaval blago doma in v inozemstvu. Sledil mu jc starejši sin tudi Andrej po imenu, od njega pa je prevz?; preevi-tajoče podjetje 1. 1890 brat Edvard, že v utrka j letih ie svoje podjetje znatno razširil in reorganizira! Neumoren kakor je bil, je veliko potoval po inozemstva in navezal stike * trgovskimi hišami zlasti \T Angliji, Švici, Nemčiji in Italiji, Z njeg^_ vo pridnostjo in izredno trgovsko spodobnostjo ie bilo zeio pomagano domačemu prebivalstvu ki je tako vsaj spravilo pridelke v denar. Edvard Suppanz je kmalu pričel tudi uvažati kolonijalno blago. ma. nufakturo itd. ter jc svojo veletrgovino izpopolnil Danes je Suppančevo podjetje največja eksportna in importna hiša na bivšem štajerskem. Kot človek je bil pokojni izredno ljubezniv in prijazen Liubil m cenil jc svoj domači kraj. ki mu je pomagal v vsakem pogledu. Večkrat že \e županoval domači občini in je bil tudi sed t j na ćelu občine. Najbolje se je počutil pokojni zunaj na deželi in vobče v prirodi še zadnje čase, ko je že jel pešati, je večkrat odhajal s svojega lepega doma v sosednje vasi med domače ljudstvo. Slednjič je resneje zbolel Srčni bolezni se je pridružila še sladkor- na in v ponedeljek je kljub zdravniški negi v 621etni starosti mirno izdihnil. Poleg soproge ge. Amalije zapušča tri sinove, Edvarda. Egona in Eriha, snaho Hildo in vnučka G vi dona ter Egona. Bodi ohranjen pokojnemu časten spomin, žalujočim naše najiskrenejše sožalje! Anglija in Japonska Te dni je izšla knjiga japonskega častnika Tota Išimara pod naslovom Japonska se mora spoprijeti z Anglijo c, V knjigi je opisan načrt, po katerem naj bi se Japonska polastila Daljnega vzhoda. Knjiga je že prevedena v angleščino in vzbudila je veliko pozornost posebno v Angliji. Pisec pravi, da angleški imperij razpada, Japonska se pa šele razvija. Ti dve državi morata priti v konflikt, kajti Anglija mora braniti to, kar je zasedla. Japonsko pa sili njen položaj k ekspanziji. Anglija je ogromna in nekaj njene posesti se lahko žrtvuje. Japonska je majhna in za njo je problem zemlje združen z vprašanjem življenja in smrti. Anglija bi storila najbolje, če bi popustila in dovolila Japonski prosto pot. Po mnenju japonskega častnika je spopad Anglije z Japonsko na morju neizogiben. Angleška pomorska baza v Singapuiu je neposredna provokacija Japonske. Angleški Imperij razpada, dominioni so indiferentni napram Angl;ji. prebivalstvo kolonij je pa pripravljeno k uporu, zlasti v Indiji. Angleška pomorska moč na Daljnem vzhodu zadostuje, da bi kljubovala Japonski. Anglija mora čini prej odpreti vsa svoja tržišča cenenemu japonskemu blagu, če se hoče izogniti vojni. Japonska. Amerka in Anglija so tri pacifične velesile in vsaka mora imeti v bodoče svojo oblast. Amerika na vzhodu, Japonska na zapadu, Anglija pa v južnih morjih. Edino bojazen izraža | Išimaru, da bi se Amerika ne zvezala z Anglijo. V tem primeru bi Japonska popustila napram Sovjetski Rusiji, ki bi dobi i pristanišče v Indijskem oceanu, dokler bi angleško brodovje ne bilo premagano. Na koncu razvija pisec sliko bodoče vojne, v kateii bo po njegovem mnenju Japonska premagala Anglijo. Jajca proti nespečnosti Mnogi ljudje ne morejo spali. »Milili, zlasti pa zabave se pomikajo vedno bolj pozno v nočne ure iu tako izgubljajo prebivalci modernih mest za spanje najugodnejši ča>. S tem prehaja človek v neprijetno stanje, ko ne spi. temveč1 samo napol bedi. napol spi. V takem stanju močno trpe živci, človek postaja vedno bolj nervozen in izgublja veselje do življenja. Mnogo človeških tragedij se j** Se začelo / nespečnostjo, s tem, da so človeku živci popustili, Zato ni čuda. e je že davno pokazalo v jajčnem konja-I ku. ki ga mnogi pijejo, predno gredo spat. Iz Ljutomera — Občni zbor. V K.iževcih so se vrnili občni zbori našita kulturnih, humanitarnih iu gospodarskih organizacij. Pred kratkim so imeli občni zbor naši gasilci; pregledano je bilo delo aa$e gasilske četo v preteklem letu. napravili pa .«> si tudi program za tekoče leto. - Tmli Bokal je imel ol> raz1 1 da j«' znašal denarni presnet v preteklem ]<'tu 2000 Din. Podružnica je nudila svojim Članom arborin, brozgo, lastno sadun dret je in lastno ftkropimien, tako da je uspeh njenega drla peiHlvcn. Odbor ladjarske podi usnice je ostal Isti, 1»' dva odlffla odbornika :-?a bila nadomeščena. — Z Zidanega mosta — Občn; /bor Save/.n«' strcl»*kp dru-i- ne. Za predsednika je bil izvolim br. Srečko FUzp. tnik. za tajnika Bevliik blagajnika Berlisk V odbor: železni k, Ulčnik. Strcniša, Skrbinšek. Polak. Mladina je med letem pokazala precej zan:-mania za .-trelske vaje. Družini ima last« no .strelišče za cementarno. Lani je Imela 12 vaj ostrega streljanja. Rezultati streljanja so bili prav dobri. Ustanovi' se je mladinski odsek, kjer s • bo n.l.-.iina do IS. vadila rabiti puško. Strehke vaje bodo vsak mesec. > Globoko užaloščeni naznanjamo, da le bil danes naš pre* dragi soprog, oče, tast in stari oče, gospod Ediiard Suppanz VELETRGOVEC, VELEPOSESTNIK, ŽUPAN, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, po dolgem, težkem trpljenju, previden s sv. zakramenti iz življenja polnega neumornega dela poklican k Bogu. Predragega pokojnika bomo spremili na zadnji poti iz hiše žalosti in položili v družinsko grobnico, v četrtek, dne 13« t. m. ob pol 10. uri dopoldne. Sveta maša zadušnica se bo darovala dne 14* t. m. ob 7* uri zjutraj pri Sv. Emi in ob isti uri v Poljčanuh. PRISTAVA • POLJČANE, dne 10. februarja 1936. AMALIE SUPPANZ roj. GRUNDNER, soproga EDUARD, EGON, ERICH sinovi HILDE sinaha GUIDO, EGON vnuka 7» '•. Frank Higham Seržant Flips Roman Osmi dan zapora, ko ga je redar pri-gjal v pisarno višjega inspektora, je zagledal Hatson tam razen Hardyja še enega gospoda. Bil je Viiruvius Plapman, gospod, o katerem svet ni vedel, kakšen poklic ima in kako se sploh preživlja. Star je bil očividno že blizu petdeset let. Bil je lepo okrogel in na njegovem zadovoljnem obrazu je vedno igral prizanesljiv, vse razumevajoč smehljaj. Najpomembnejši del njegove dobrodušne pojave je bil pa nos- Reei nos je pomenijo prav za prav zakriviti prestopek krive pri.ave. kajti njegov nos je b;l v resnici mogočna kepa bulic, bul in bradavic. Barva, ki je bila okrog temelia *ega razklanega gorovja temnord^ča. s 2 je prati vrhu izpreininjala. na vrhu Je bila pa že temna vijoličasta. VKruvius Plapman je namreč na tihem vneto častil opojne pijače, ki jih ;e nazival — zamenjavajoč spretno pojem latinskega spiritus z običajnim špiritom — duhovni napoji. Vitruvius Plapman :e 1'ubil torej duhovne napoje. ljubil jih je iem bolj. čim bolj duhovni so bili. Tn zato je zeio obžaloval, kakor so trdili ni^igovi nasprotniki, da se tudi jed ne da 'pitorom * v eni izmed omar. spadajočih k inventarju uradne sobe Scatland Yarda št. 144. Oči laikov so se pobožno ustavljale na zeleno podloženem steklu, za katerim so slutile spise neizmerne važnosti. Vitruvius Plapman je pa hodil tia >na vijolice«- Z besedo vijolica je mislil ta gosnod pet šile \vhiskya in eno hava-no. VtStruvius Plapman je bi-l baš pri drugem lis-tku (razumi šilce) tret;2 vijolice, ko redar privedel Hatsona. Viš;; inspektor Hardv, je bil izredno dobre volje, ko je rekel skrušenemu are-tirancu z najprijaznejšim glasom, kar jih je bil zmožen: — Tako. dragi Hatson. spametujte se končno in povejte nam pošteno m odkrito, kako ste prišli do Besa Bttcklh' 1-ga K-'p ca. Hatson se Je najprej obupan d ozrl na Y iruvia Plaprnana. potem je pa zaeclia!: - Gospod višji inspektor'... jaz sem ga . . v Britanskem muze u .... smejali se bost2... u-ukradel. Višji inspektor Hardv ga je sicer debelo pogledal, trda njegov obraz ni kazal popolnega zadovoljstva, ko je zago-drnjal: — Končno se vam ;e razvezal jezik. Hatson. Končno ste se vendar spametovali. Priznanje :e važna olajševalna okolnost pri razsodbi- Zdaj mi pa lepo po-ve#e, kako ste ta kipec ukradV. Višji inspektor Hardv ie vzel papir in pero, da b^ napisal o priznaniu protokoi-kakor se spodobi. Hatson je pa začei: — Predvčerajšnjim sem sc sbkr£il v Britanski muzej in se skril v eni izmed dvoran... — V kateri dvorani? — ga je prekinil Hrtfdv. Takoj na levi strani, gospod viš'i inspektor. Pc»tem sem pa -.. — Kai pa :e v dvorani, k'.r ste sc skrili? — V teij dvorani je... V tej dvorani • so... Zdaj so tam- levi. tigri, sloni in druge take nngačene živali- Virnivius Plapman se je začel krjlio* tati, da so šiica na mizi kar poskakovala, vi.vi inspektor Hardv se je pa zadri: — -PreJrznež, grdi. saj še svoj živ dan niste bili v Britanskem mu/j.u! — Seveda nisem b:l, — je prizmi Hatson. — Torej tudi niste m gli ukrasti iz muze.a tega kipca, gromska stre!;! - Seveda ga nisem mogel. — je za-šepetaJ Hatson in se delal, kakor da so -i pod vešali — Človek bož.d. sakad se pa pouoi takem 00 krivem obdolžuete? — Prosim, ro je... gospod višji inspektor, smejali se bodo .. • to je zaradi vražjega mokrega vremena. — Kai? Zakaj? Hatson. če mi še ei-krat rečete, da se bom smejal, vas dam živega odreii. Viš.'i policijski inspekt se- ne smeje. In zadnjič vam pravim zlepa: Ce mi zda: pri tej priči iu povefte čiste resnice, cigan grdi, in če mi ne boste pametno cdgovarjat", vas pošljem na opazovalnico, da vas pregledaio psihijatri. Potem boste oa lahko sedeli tri mesece za mrežami. — Oprostite, gospod višji inspektor, toda vedeti morate, da stanujem v Hyde Parku pri Bavsvvaterskih vratih, treo" grm, levo-.. In ker je zda: EUtia, blato in mokro, sem si nrislil. 5c bi n* -gel takole še dobrih štirinajst dni aii i tedne kako preživeti, da bi bilo po v mojem zavetVseu lepše. Za4o sem ? misKl, Ja bi kazala to azijsko mre sunki. Poda nasUiii pač. da M ns hi -z n:o na policijo, če bi šl > zare^. Prav privi. se je oidasil \ vins Plapman in nadaljeval: Cuj i I son. ali W nama mOfli milo o 1 ža, k je vam dal k'pec? — Bil jc približno tako velik, kaV jaz, lepo oblečen, hurve njej suknjiča nisem razločil, ker fe b la ' ma, vem pa. da te bo temne barve, obraz mu nisem dobra : tfedal ker ime! zavihan ovratnik, t da IČH 'u-da je imel pristrižene brčiće in star bil bil okrog trideset let. To je vs:, vem o njem. Dve uri pozneje so VVilliauia Hat -na izpustil: iz polic skega zapo a, m bilo pr, j njemu nobenJi dokai Za t) sc ie mora! zalival'o v p-\ \ itraviti Plapmanu, ki je bil viljemu B-vpektorju jasno in izčrpno dokazal, za* kaj ta mož kut ta: sploh ne pride v pošte v. Listi so priobčili o tem krati* vt39t in vse je kazalo, da je senzac a dvema kipcema, zvamma Siva Ha že pozabljena- Tretjega dne je pa v nekem hstu mali oglas: Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tisKamo« Fran JezerseK. — Za upravo tn lnaeratm del usta Oton Chrtstof — Vm v LJubljani.