228. mm.
I UaMlimi, i sredi 30. septembra 1901.
m leto.
,l$fc|E f»afc dan vračar isvo«a moeteii« bi ataasflia Sar vaijm 90
H Bi    P0'      12    831 ***** **** 6^IHI<B —Pl * K Kdor hodi jjpte &9 SO K. S K* csaroSbo are« fetoooose vasicah a ntrečzdna m «, stepfsi mj ta iavola lraaksva& — Rokogdaj so na vrašafo. —
pnricmmn a> pon|, plaia
dsioia *» tu leto 25 K, »ti oof lata IS K, aa <&irt iata 6 K 50 c, aa en meue 2 K 3C h. Za Ipa^SpOaP t   ,šiljan|em na dom za vse leto lato 33 K, so pol lata 11 K, aa eafei lata I K 50 h, aa aa mesec 1 K 00 k — 2a aTsorit|o telo loto 28 K. Za OOO troga oosola in aMarifcO te plačajo od petarostepcai aetit-v?sta po 14 h, ca se oananOa tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, ee se tiska trikrat ali večkrat |a v Knaflovih alleali it š* — Upnvnisavn naj so blagovolilo pošiljati naročnina, feUaeaaiije, oanantta, 11 administrativne stvari.
Upraralitrs telefon it 89.
Tolovsistua y Ptuju se nodal]ule]o.
Ptuj, 28. sept.
Ko so se dne 12. septembra t. 1. na večer izvršili prvi napadi na slovenske goste v Ptuju, in ko so gostje malodane vsi poškodovani na svojih oblekah dospeli v »Narodni dom« v Ptuju, začel se je v navzočnosti mestne policije pravi bombardement na »Narodni dom«, v katerem so se razbile šipe in med drugimi tudi velika steklena šipa na vratih, nastala je velika nevarnost za goste in sploh za vse občinstvo, zbrano v prostorih »Narodnega doma«. Navzoči so bili vladni svetnik Senekovič, državni in deželni poslanec dr. Ploj, dr. Jurte-la i. dr.
Ker je bil položaj jako kritičen, poda se deputacija treh članov, na cehi predsednik ptujske čitalnice, koje lastnina je »Narodni dom«, g. Po-lak, h okrajnimi glavarju dr. \Veissu pl. Schleussenburgu, prosit orožni-ške asistence, ker je bilo očitno, da od mestne policije ni pričakovati varstva.
Glavar dr. Weiss pl. Schleussen-burg odkloni vsako asistenco, češ, naj se obrnejo s svojo zahtevo na župana I. Orniga.
Nič ni pomagalo sklicevanje, da je v enako kritičnem slučaju celjski okrajni glavar ustregel takoj prošnji.
Razgrajači so še nekaj časa razbijali pred »Narodnim domom«, potem pa se podali na svoje ponočno delo ter so mazali hiše posameznih Slovencev.
Drugo jutro zapazi odvetnik dr. Anton Brumen, da je njegova hiša ponoči bila onesnažena od neznanih zlikovce v, ki so gotovo bili identični s sodrgo, ki je razgrajala pred »Narodnim domom«.
On zahteva za celo nedeljo 13. septembra in posebno tudi za prihodnjo noč orožniško asistenco za svojo hišo in svojo obitelj v posebni pismeni vlogi, kazoč na to, da se je v navzočnosti mestne policije že predvečer izvršilo hudodelstvo javne polnosti po § 85. kaz. zak. na »Narodnem domu« ter poudarjajoč, da se bodo gotovo taki napadi v nedeljo in v noči od nedelje na ponedeljek 13. do 14. septembra t. 1. ponavljali. Toda zaman!
C. kr. okrajni glavar dr. Weiss pl. Sehleussenburg ostane tudi proti tej od zasebne osebe izrečeni želji na svojem stališču,češ, da lokalna policija v mestu Ptuj spada v področje avtonomne občine in da ima ta po § 21. ot>č. reda v obsegu svojega okoliša poskrbeti vse opravke, ki spadajo k upravnemu okolišu politične okrajne oblasti. To se naznani dr. Antonu Brumnu z odlokom dne 13. septembra 1908 št. 33.384.
Cesar se je prosilec dr. A. Bru-nien bal, se je v resnici potem v nedeljo na večer vpričo mestne policije zgodilo.
Pridrvela je v spremstvu dveh redarjev množica razgrajačev, blizo 400 ljudi pred njegovo hišo, obstala pred hišnimi vrati, kričala ln s palicami vihtela proti stanovalo, v katerem je bila samo njegova žena in otroci v starosti 1 tedna do 6 let navzoči. Vsi ti so bili skrajno Prestrašeni. Nekdo izmed komplotan-l°v je vrgel steklenico črnila proti 2itlu, tako, da se razletela ter zid, ^no in tablo umazala. Mestni redar Jferinc, ki je stal blizu tega dejanja, komaj par korakov oddaljen, izgrednika ni aretiral.
Vsa ta hudodelstva ima pa na Vesti e. kr. okrani glavar dr. Weiss W- Sehleussenburg, ki mestnemu žu-Pann I. Ornigu na ljubo ni hotel J^treči zahtevi dr. Antona Brumna ter poslati orožnikov, ki bi varovali ^ebno lastnino pred tolovajskimi DaPadi najete in pijane tolpe.
Kakor čujemo, se je dr. Anton grumen pritožil na višjo instanco. Radovedni smo, kako bode višja in-
stanca to zadevo rešila.
Nekaj drugega pa se mora še posebej poudarjati. O izgredih, ki so se vršili dne 12. in 13. septembra t. 1. v Ptuju, je prinesel graški »Arbei-ter-\Ville« obširno poročilo, ker je bil njegov poročevalec osebno navzoč.
To poročilo izrecno dolži, da je mestno red* rsitvo,pomnoženo z redar j i iz Maribora, Celja, Beljaka in Gradca, podpiralo nemške izgrednike, in da je celo napadlo romarje, ki so se vračali iz romanja v Ruše.
Gotovo je toliko, da »Arbeiter-Wille« nima vzroka stvari olepšava-ti v prilog Slovencem.
Neki drugi trik se je pa obnesol mestnemu županu izvrstno. Mož je dobil baje nekaj grozilnih pisem in to mu je dalo povod, da je za nedeljo dne 27. septembra 1908 naročil, kakor se govori, 40 orožnikov, ki bi morali braniti mesto Ptuj pred slovenskimi napadi.
Gotovo je verjetno, da so se ta grozilna pisma naročila z namenom, da se ljudstvu pokaže, kako velik vpliv da ima mestni župan.
Spominjamo se, da je pred mnogimi leti g. I. Ornig istotako ravnal z nekim grozilnim pismom, ki ga je pripisoval Slovencu g. Aleksandru Pinteriču ter tega moža po nedolžnem spravil na obtožbo klop zavoljo hudodelstva nevarne pretnje, dočiin se je kasneje izkazalo, da je dotično grozilno pismo pisal ne Slovenec g. Aleksander Pinterič, ampak Ornl-gov somišljenik F. L.
To bi bilo moralo oblastvo vedeti in premotriti, predno se dovoli toliko orožništva za osebno varstvo g. I. Orniga. Včeraj so v resnici orož-niške patrulje korakale po mestu semintja, toda kakih napadov ali spopadov ni bilo.
Pač pa je ptujska fakinaža porabila to priliko, da je v pretečeni noči zopet vkljub orožniških patrulji pobila šipe na »Narodnem domu«, na slovenski okoliški šoli ter na nekaterih hišah znanih Slovencev.
Prdrznost teh napadov se da sklepati iz dejstva, da so ti smrkolini svoje napade izvrševali skoraj šele proti jutru, in da so s tem precej časa imeli opraviti, ker poškodovane hiše in objekti ležijo precej narazen drug od drugega.
Te podatke izročamo s tem širiti javnosti ter jih priporočamo v uvm-ževanje poklicanim faktorjem, posebno c. kr. okrajnemu glavarju dr. \Veissu pl. Schleussenburgu ter cesarskemu namestniku grofu Clarvju Aldringenu v Gradcu.
Od naših državnih in deželnih poslancev pa zahtevamo, da store svojo dolžnost, vsaj v toliki meri, kakor jo stori državni poslanec Malik v prilog nemčurske fakinaže in podivjanih mestnih tolovajev.
Deželni zbori.
Gradec, 29. septembra. Posl. R o š k a r je utemeljeval svoj nujni predlog glede podpor vsled elementarnih nezgod prizadetim posestnikom v mariborskem, slovenskobistri-škem in šentlenartskem okraju. Predlog se je izročil finančnemu odseku. — Deželni odbornik dr. H o f -mann-Wellenhof je predlagal, naj se ustanovi v Gradcu za desni breg Mure druga meščanska šola, dočim je poslanec S u 11 e r predlagal ustanovitev dekliške meščanske šole v Fiirstenfeldu (deško meščansko šolo to mestece že ima).
Celovec, 29. septembra. Posl. dr. A u g e r e r je in ter pel i ral zaradi samovoljnega sloveniziranja (?) krajevnih imen na Koroškem. — Posl. dr. Waldner je utemeljeval predlog zaradi podaljšanja Zilske železnice do Koč ter zahteval, naj da dežela v ta namen 200.000 K prispevka.
I n o m o s t, 29. septembra. V tirolskem deželnem zboru so bili danes velikanski viharji, ker je zaradi neke protiklerikalne dijaške rabnke imenoval rektor Scala klerikalnega profesorja-poslanca Mavra brezzna-
čajneža in denuncijanta ter bi bilo za vseučilišče bolje, da se sploh posveti le politiki, ker ne zna vzgajati značajev.
Brno, 29. septembra. Deželni glavnr grof S e r e n y i je predlagal nujno, naj proslavi dežela cesarjev jubilej s sledečimi ustanovami: za zgradbo dveh zdravilišč za jetične se naj tlovoli 1 milijon kron; za prizi-davo k javnim bolnišnicam v svrho zdravljenja jetičnih se naj dovoli 300.000 kron; za zgradbo bolnišnice »Rdečega križa« se dovoli 200.000 K. Vsi predlogi so bili sprejeti.
Politični položaj.
Dunaj, 29. septembra. Uspeh današnjega ministrskega sveta je bil ta, da sta se ministra F i e d 1 e r in P r a d e že ponoči odpeljala v Prago, da posredujeta pri svojih strankah. Vlada še vedno upa, da se situvacija v češkem deželnem zboru pomiri brez nevarne krize. Odločitev prinese jutrišnji dan. Od tega dne je odvisna usoda Beckovega ministrstva, in sicer tako nemških, kakor čeških članov ministrstva .Ministrski predsednik namerava osnovati v češkem deželnem zboru permanenčno komisijo za razpravljanje in reševanje v vseh narodnostnih vprašanjih.
Jezikovno vprašanje v[Dal-maciji.
Z a d e r , 29. septembra. Te dni so bili odposlanci strank pri namestniku Nardelliju, da sprejmo vladno izjavo o jezikovnem vprašanju. Jezikovni načrt je sedaj še tajen. Vsak delegat je dobil po en prepis načrta ter so ga vzeli le ad referendum, kar dokazuje, da niso vse stranke ž njim zadovoljne. Delegatje so imeli nalo konferenco ter določili svoje stališče napram osnovnim načelom v jezikovnem zakonu. Odgovor so izročili namestniku, ki ga predloži ministrskemu predsedniku. — Vladni načrt je v sedanji obliki za Hrvate nesprejemljiv, ker temelji na principu, da mora veljati italijanščina za drugi deželni jezik.
Zagreb, 29. septembra. Ban Rauch je baje prosil ministrskega predsednika Wekerleja, naj mu da še poldrugi mesec časa, da v tem času z zapiranjem opozicionalcev terorizira volilce. Potem bo sklical in takoj razpustil sabor. Pri novih volitvah bo zapiral kandidate opozicije ter jih vtikal v preiskavo, da ne bodo mogli kandidirati, dokler ne bodo volitve "končane.
Bolgarsko-Turški konflikt
Sofija, 29. septembra. Av-stro-Ogrska je predlagala kot posredovalka med prepirajočima se državama sledeče: Bolgarija naj takoj napravi na železnicah status quo. Ko se to zgodi, začno se pogajanja zaradi odkupa železnice. Danes so bile v Sofiji konference vseh voditeljev parlamentarnih strank. Splošno se je konstatiralo, da je knez vsled svojega odločnega nastopa zelo pridobil na populariteti. Vlada izjavlja, da ne misli nikoli vrniti orijentalske železnice. Vsled položaja je knez prekinil svoje potovanje po Evropi ter se vrne Sofijo. — Rezervna generala Marinov in Zončev razširjata poziv, naj se snujejo v vseh mestih in vaseh odbori, ki naj pripravljajo vse potrebno za neodvisnost Bolgarije.
Hrvaško-srbska koa icip
Budimpešta, 29. septembra. Izvrševalni odbor hrvaško-srbske koalicije je razpravljal o bodočem postopanju delegatov hrvaško - srbske koalicije v delegacijah. Hrvaški delegatje bodo v prvi vrsti spravili na razgovor razmere v Bosni in Hercegovini. Na dan 21. oktobra se skliče koalicija v Zagreb k plenarnemu zborovanju, ki se mu pripisuje velika važnost. Pripravlja se spomenica, v kateri se bo dokazalo, da vlada prezira ustavo, ne skliče sabora ter se ne briga za narodovo voljo. Spomenica pa bo poučila inozemstvo tudi o položaju zaradi »velikosrpske propa-
gande« zaprtih in o postopanju sodnikov na Hrvaškem.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 30. septembra.
— Slovenski trgovci in obrtniki
so včeraj poslali uredništvoma obeh slovenskih dnevnikov v Ljubljani vlogo proti priobeevanju inseratov ljubljanskih nemških tvrdk. Uprav-ništvo »Slovenskega Naroda« je že pred enim tednom iz svoje lastne iniciative ukrenilo vse potrebno. Med podpisi na gori omenjeni vlogi pa opažamo med 55 imeni 31 slovenskih trgovcev in obrtnikov, ki v slovenskih listih ne inserirajo nikdar ali zelo redko. Ako upravništvo »Slovenskega Naroda« v škodo listov odklanja iiiserate ljubljanskih nemških tvrdk, bi bila dolžnost slovenskih trgovcev in obrtnikov, da nadomeste listu izgubo s svojimi inserati — v svojo korist!
— Zopet zaplenjeni. Tudi včerajšnja številka našega lista nam je bila zaplenjena. Zasegli so nam celo vrsto notic, čisto mirno in stvarno pisanih notic, v katerih nismo poročali ničesar drugega, kakor suha dejstva. To zaplenjanje je pač mogoče samo sedaj, ko ni ne državnega, ne deželnega zbora. Tako neprestanih konfiskacij še ni bilo. Iz teh konfiskacij razvidi javnost, da že ničesar več pisati ne sinemo; prosimo občinstvo in zlasti cenjene svoje sotrudni-ke, naj s tem računajo.
— Češka poslanca gg. Klofač in Bufival sta bila včeraj v Ljubljani, da se informirata o zadnjih dogodkih. Konferirala sta z županom Hribarjem in raznimi drugimi politiki in dobila dobrih in zanesljivih informacij, tako glede postopanja vlade, kakor glede postopanja vojaštva in orožništva. Poslanec Klofač je član delegacije in bo v delegaciji govoril o ljubljanskih razmerah.
— Kamnik — Ljubljana. Iz Kamnika se nam piše: Danes, dne 28. t. m. je bral g. dekan Lavrenčič z veliko asistenco slovesno mašo zadušnico za narodna mučenika Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra. Združeni narodni pevci so zapeli v župni cerkvi dve žalostinki. Pred cerkvijo se je g. župan v imenu g. učitelja Emila Adamiča ter cele v tugo zavite slovenske domovine zahvalil vsem narodnim društvom v Kamniku in vsemKamničanom zaobilno udeležbo pri tej maši, kakor pri pogrebu narodnih žrtev, kamor so se bili Kam-ničani pripeljali s posebnim vlakom. Kmalu po tem je bila občinska seja, pri kateri se je po primernem županovem nagovoru in predlogu soglasno sprejela sledeča resolucija: Mestni občinski odbor kamuiški izreka svoje največje ogorčenje nad pobalinskim od varstvenih organov neoviranim napadom na mirne udeležence Ciril in Metodove skupščine v Ptuju, kakor na Slovence v Celju in Mariboru, protestu je proti neupravičeni uporabi vojaške sile in orožja proti ljubljanskim Slovencem, zahtevajoč povsodi enako stroge in pravične preiskave in obsodbe krivcev v vseh teh mestih, ter se pridružuje občnemu žalovanju vseh pravičnih ljudi po nedolžnih žrtvah v Ljubljani. Županu se naroča, da o tej resoluciji obvesti ljubljanski mestni zastop in vlado. Obenem se je soglasno sklenilo podariti za spomenik Lundrov in Adamičev 50 K in za oskrbo ranjencev od dne 20. t. m. 100 K. Meščanska korporacija kamniška pa je v isto svrho podarila 100 K za spomenik in 100 K za oskrbo ranjencev v imenu kamniških meščanov. Gospa dr. Krautova in gospodična Albina Koče var jeva sta končno v isti namen pri podpisovalkah protesta narodnega ženstva nabrali znesek 70 K. Vse vsote so se odposlale združenemu narodnemu odboru v Ljubljano. Danes je Kamnik še v črnih zastavah. Nemški in dvojezični napisi so izginili vsi iz zasebnih hiš, samo »Pulververschieiss« dela žalostno iz-
jemo kot zadnja klaverna priča nekdaj tu vsemogočnega nemčurstva.
— Občinski svet slovenske občine Kranjska gora je v svoji seji dne 27. septembra 1908 glede dogodkov v Ljubljani sprejel sledečo resolucijo: Občinski odbor občine Kranjska gora se zgraža nad nečloveškimi dogodki dne 20. septembra 1908, vsled katerih ste padli po nedolžnem kot žrtvi dve človeški življenji, in vsled katerih je bilo težko ranjenih več ljudi. Tudi mora najostreje in z globokim ogorčenem obsoditi vsako nepostavno in nepremišljeno rabo tistega orožja, ki je namenjeno našim državnim so-vragom, nasproti lastnim sinovom, osobito ako se to godi od neizkušenih in našemu narodu neprijaznih poveljnikov, in poživlja vse poklicane činitelje, da z vso strogostjo postopajo napram krivcem v smislu osnovnih državnih zakonov, ki zagotavljajo enakost vseh državljanov pred zakonom. S studom in odločnostjo zavračamo zlobno in lažnivo pisavo nemških listov in izrekamo vsem našim voditeljem in osobito občinskemu svetu ljubljanskemu in njegovemu načelniku svoje priznanje in zaupanje, ter prosimo naše narodne zastopnike, da delajo z vsemi močmi, z vso energijo na to, da nedolžna kri ni tekla nekaznovano, in da iz te krvi vzraste gospodarska osamosvojitev našega naroda. Resolucija se enoglasno sprejme.
— Občinski svet glavne občine Rakek je v svoji seji dne 26. septembra 1908 soglasno sprejel nastopno resolucijo: C. kr. deželna vlada se poživlja: 1. da glede na žalostne dogodke v Ljubljani dne 20. t. m. poskrbi razžaljenemu, Najvišjemu prestolu zvesto vdanemu slovenskemu narodu popolno zadoščenje s tem, da zahteva pri c. in kr. vojaškem oblastvu in pri c, kr. nadsodniji v Ljubljani najstrožjo preiskavo proti onim vojakom c. in kr. 27. pešpolka in c. in kr. 5. dragonskega polka, ki so kruto kršili predpise c. in kr. avstrijskega službenega reglema; 2. tla istim potom preišče vzroke, ki so vodili c. in kr. poveljstva pri izvolitvi častnikov-poveljnikov in pri c. in dragonskem polku pri določitvi moštva za asistenco, ki so bili vsi že prej znani kot nasprotniki Slovencev; 3. da vpošlje vsem onim nemškim avstrijskim časopisom, ki so ljubljanske dogodke izza časa izgredov popisovali edinole v dobro nemškega ljubljanskega prebivalstva, Slovence pa nasprotno blatili ter jih slikali kot najkrvoželjnejše roparje in s tem ne samo doma, ampak tudi v mednarodnem prometu jim škodovali na ugledu in s trgovskega vidika tudi v gmotnem oziru, — uradno popolnoma nepristranski in resnico vseh teh zadnjim dogodkov osvetljujoči popravek, ki naj se v omenjenih listih po predpisu § 19. tiskovnega zakona ponatisne; 4. če pa c. kr. vlada iz kateregakoli vzroka ne bi mogla ali ne bi hotela zadostiti točkam te upravičene resolucije in pripomoči svojim slovenskim državljanom do prejšnjega ugleda, — izjavlja občinski svet glavne občine Rakek, da no more imeti nadalje zaupanja do te c. kr. deželne vlade. — Nadalje je poročal župan, da je odredil, da se bodo brale zadušne maše za nedolžni žrtvi Adamiča in Lundra, in sicer 28. t. m. na Rakeku in v četrtek 1. oktobra na Uncu pri Rakeku ter prosi, da se je udeleže polnoštevilno vsi občinski svetniki in odborniki. Dalje je poskrbel, da se bodo razobesile v znak sožalja v teh dnevih črne zastave po celi občini. Sklenilo se je tudi darovati za ranjence 30 K in za spomenik 30 K. Končno se sklene, da se imajo vse javne dvojezične table takoj pre-meniti v samoslovenske. Vsa poročila in sklepi so bili soglasno sprejeti.
— Protestni shod na Vranskem. V nedeljo, dne 27. t. m. se je vršil tu ob mnogobrojni udeležbi zavednih Slovencev in Slovenk protestni shod radi tolovajskih napadov nemskutar-ske fakinaže na mirne Slovence v Ptuju, Celju, Mariboru in v Ljublja-
ni. Shodu je predsedoval graščak g. Pr. Schanr, zapisnikarjem pa je bil izvoljen notarski kandidat g. Koše-nina. Prvi govornik, učitelj gosp. R. Vrabl, je obširno poročal o sirovih in podivjanih činih nemškutarske sodr-ge v gori omenjenih mestih na Štajerskem in prešel potem k poročilu o nasilnih in krvavih dogodkih v Ljubljani, kar je zbudilo v ljudstvu nepopisno ogorčenje. Ko je gospod tVrabl govoril s povzdignjenim glasom o sveti zemlji, ki krije po nedolžnem ubiti slovenski žrtvi, ko je rekel, da blagoslavlja pota uboge neveste, ki ji je kruto orožje nemških vojakov iztrgalo najdražje in najmi-lejše bitje na svetu, prebledeli so obrazi navzočih, in rosne so postale njih oči. Kako je bilo pri srcu onim, ki so zopet iz nekih ozirov stali zunaj pri oknu, dasi je bilo v dvorani še dovolj prostora, ne vemo. Ko bi nam dopuščal čas, napisali bi članek o narodni zavednosti onih, ki so ponosni na svojo akademiško izobrazbo in o narodni zavednosti preprostega ljudstva. Kdor v današnjih kritičnih Časih javno ne pokaže svoje narodne odločnosti, pač ne sme biti užaljen, ako zakličemo: tužna nam majka, ne rodi nam več takih sinov. Govornik g. dr. Karba je ostro kritikoval postopanje vlade napram zatiranemu slovenskemu narodu, ki je vedno zvesto in vdano sužnil očetnjavi Avstriji, katera mu za vse to pošilja v plačilo v jub. letu nemške vojake,da streljajo slovensko ljudstvo, kakor zajce. Najstrožje je obsojal krajne šolske svete, občine itd., ki še vedno tlačanijo nemškemu birokratizmu. Nadalje je poživljal govornik navzoče k gospodarski samoosvoji, ki bo najzanesljivejše in naj izdatnejše orožje proti nemškemu nasilstvu. Stud. phil. g. Fr. Šlibar je prebral nato sledečo resolucijo, ki je bila z velikanskim navdušenjem soglasno sprejeta: 1. Na shodu dne 27. t. m. zbrani Slovenci in Slovenke ogorčeni protestirajo proti nasilnim in tolovajskim napadom nemškutarske fakinaže na mirne Slovence v Ptuju, Celju, Mariboru in v Ljubljani. 2. S studom obsojajo postopanje nemških vojakov, ki so zakrivili, da je škropila slovenska tla nedolžna slovenska kri in izražajo stolnemu mestu Ljub-jaua svoje globoko sožalje. 3. Vladi, ki je v teh kritičnih dneh pokazala vso svojo nesposobnost čuvati mirne Slovence in jih braniti pred tolovajsko drhal jo, izražamo ogorčeni svojo popolno nezaupnost. 4. Poživljamo vse slovenske politične stranke, da za narodne interese složno in brezobzirno nastopajo proti Nemcem — na celi črti.
— Vse taje! Slavno uredništvo! Z ozirom na notico pod naslovom: »Skrajna sirovost c. kr. profesorja« v večerni izdaji vašega lista z dne 26. septembra 1908 št. 225 natisnjeno, prosim, sklicevaje se na paragnif 19. tiskovnega zakona, da sprejmete tale popravek: »Ni res, da bi se bil, kakor mi očita omenjena notica, v šolskih prostorih izustil: »Nun vver-den es die verfluchten Schweine ge-nug haben,« temveč je resnica, da niti tega, niti kaj sličnega proti nikomur, bodisi v šolskih prostorih ali drugod, govoril nisem. Spoštovanjem Josip Vesel, profesor na ces. kr. umetno-obrtni strokovni šoli.
— Slovenski visokošolci hodijo le deloma na visoke šole v Pragi, večina študira še vedno samo na Dunaju in v Gradcu. Priporočamo jim poleg Prage posebno še Krakov. Tudi dekletom, želečim višje izobrazbe, je Krakov priporočati. Kdor želi kakih pojasnil, naj se obrne na gosp. dr. Leop. L e n a r d a.
— Iz Soražice se nam piše: Tudi pri nas smo storili, kar zahteva slovenska narodna čast. V noči od 26. do 27. t. m. so s trških tabel izginili nemški napisi. V znak sožalja smo razobesili črne zastave. Sod raži-ca ne bo nikdar več videla nemških napisov.
— Deželni šolski svet je poslal šolskim vodstvom ukaz, naj na mladino vplivajo, da bodo slovenski dijaki še nadalje kupovali tudi pri Nemcih. To je naravnost nečuveno in upamo, da se bodo zaradi tega v prihodnji seji deželnega šolskega sveta slovenski člani primerno oglasili.
— Nemški schulverein je v slovenskih Laza h na kočevski meji ustanovil nemško šolo. »Slovenski Narod« je dvakrat opozoril na to nevarnost, a brez uspeha. Danes je ustanovitev te šole dognana stvar. Schulverein je v Lazah vzel dve sobi v najem, kjer se nahaja nemška šola zdaj provizorno, prihodno spomlad pa bodo gradili šolsko poslopje. To je sad naše letargije.
— Eger v Trebnjem. Piše se nam: Dr. F. Egerja smo pričakovali v nedeljo zvečer na kolodvoru. Mož se ni prikazal iz vagona. Menda se je iz strahu odpeljal v Novo mesto. Izmed čakajočega občinstva na kolodvoru se je slišalo: »Tukaj ni Tref-fen,ampak Trebnje! Kje je dr. Eger7 Kje je naš loveči« Škoda, da ni prišel grof Barbo že ta večer, nego šele
v ponedeljek zjutraj v Trebnje; v nedeljo bi bil videl, kake neresnice je trobil v svet o »miru« in »brezbrižnosti« na deželi.
— Nekaj veselega v teh resnih časih. To vam je bilo smeha to nedeljo v Radovljici. Noč ima svojo moč in vzela je nemški napis tvrdke Otto Homana v Radovljici. Neki gospod, drugače jako kratkoviden, zapazi to in jo odkoraka urnih korakov k orož-niški postaji, zahtevajoč, da naj se takoj poizveduje po tobožnjli zlikov-cih. Tako so se trudili ubogi orožniki, povpraševali in letali okrog, a zaman. O zlikovcih ne duha ne sluha. Slučaj nanese enega orožnikov k g. Homanu, kateri sedaj šele o tej zadevi povprašan pove, da je odstranil napis on sam. Govori se, da je ta neki — gospod okrajni komisar Kor-din. Hudobni ljudje so potem pravili, da je vsled tega krasni obrazek gosp. Kordina trpel škodo. Svetoval bi mu, naj si ga sedaj namaže in drgne z le-potičnimi sredstvi, ki jih ima gotovo dosti v zalogi. Na koncu si še dovoljujem doprinesti mu naše ponižne, a iskrene in srčne čestitke k temu dokazu njegove izvanredne bistroumnosti, in vneme za sveto nemško stvar.
H u d o m u š n e ž.
— Posnemanja vredno. Neki trgovec, priprost mož v Poljanski dolini, v oselskih hribih, je bil odjemalec neke firme v Ljubljani, ki je bila veljala za slovensko. Pismeno je naročil prejšnji teden zopet blaga. Ko je mož bral v listih, kaj in kako se godi v Ljubljani in da je dotična firma nemškutarska, je mož pohitel na dve uri oddaljeno pošto ter brzojavno odpovedal naročbo. Tako dela preprost mož, prava slovenska korenina.
— Tudi Poljanska dolina ni zaostala. Ko se je izvedelo o grozodejstvih nemških kulturonoscev v Ljubljani 20. septembra, je tudi našemu priprostemu ljudstvu zavrela kri ter dajalo duška natrpkejšim izrazom stiska je pesti. Kakor drugod, tako so tudi tukaj izginili nemški napisi po občinskih deskah in drugod. Ljudje pravijo: če gremo mi med Nemce, se moramo naučiti nemški, naj se še Nemci nauče med nami slovenski. Res, tako naj bo! Kakor drugod, tako je tudi v naši dolini zvonilo na dan pogreba nedolžnim žrtvam pri župnih cerkvah, kakor tudi pri podružnicah. Tudi pri pogrebu je bila dolina častno zastopana. Krepko naprej za svobodo in pravice našega naroda!
— C. kr. pošta v Divači. Piše se nam: Prizadeti trgovci apeliramo na slavno c. kr. poštno ravnateljstvo, oziroma na c. kr. priv. zastopstvo južne železnice, da ukrene potrebne korake na kompetentnem mestu glede naših poštnih pošiljatev, ki dospe-vajo z jutrajšnjim vlakom iz Pulja, da bi se iste toliko časa ne »suši-1 e« na peronu južne železnice, ter da bi se shranile v prostoru za to pripravljenem in ne puščali zunaj na planem. Plačujemo davke, mi plačamo erar j u kar zahteva pri oddaji, iui plačujemo občinske in državne stroške ter imamo pravico zahtevati, kar nam gre. Zakaj pa ne pritisne ter napne vse sile južna železnica ter sploh vse občinstvo ter prisili pošto si zgraditi svoje poslopje, kjer se bode vse hihko ohranilo? Zakaj se morajo misi zaboji peči na solncu, da tam izhuj-šajo, ter da se tam iz njih kote gosi. Državni in deželni poslanci zganite se. Poštni erar naj si svojo hišo sezida ter tam naj koti svoje stenice, ter naj živi s svojim grozdjem gosi, ne z našim! Ali misli slavni poštni erar, da, ako izkorišča svoje uslužbence, to je uradnike s tem, da jih prisili, da morajo po nočni službi zopet delati, zvečer ob 7. uri 50 minut takozvano »aushilfe«, da sme tudi naše pošiljatve zanemarjati? Ne, vara se, močno se vara! Toliko časa ne bomo odnehali, dokler ne pride enkrat red na to divaško pošto, namreč da sistemizirajo mesto četrtega uradnika ter da si napravijo svoje poslopje, kamor shranijo poštne pošiljatve ter obvarujejo te pred sol licem in dežjem. Toliko v znanje poštni direkciji, državnim in deželnim poslancem.
— Volitev učiteljskega zastopnika v okrajnem šolskem svetu okolica Celje se vrši dne 2 2. oktobra t. 1. v Celju. Dosedanji večletni zastopnik, celjski nadučitelj A. Gradišnik, je namreč, kakor se nam piše iz celjskega okraja, odložil svoj mandat. Učiteljstvo omenjega okraja naj pač dobro premisli, koga poveri v bodoče z važno to misijo. Časi so resni!
— 1. april v Hrastniku se mora nazvati zadnja nedelja. Kot sem že poročal, se je raztrosila po Hrastniku smešna vest, da pride semkaj 300 Sokolov razbijat glažuto, kemično tvornico, nemško šolo i. dr. Baje si je dovolilo to šalo neko narodno dekle v Ljubjani, ki se je ponorče-vala iz svoje tukajšnje prijateljice. Politična oblast seveda nima drugega dela, kot da se usede na lima-
nice: domače orožništvo (4) je v »Bereitschaft«, od drugod so nam pa poslali v pomoč še 7 orožnikov,* ki straži jo in čakajo na postaji Sokolov. Smeje se ves Hrastnik. Vendar ima tudi ta šala svoje žalostne strani: zdi se nam, da hoče politična oblast na vsak način nemire v Hrastniku, ki je do danes popolnoma miren. Dalje vemo od naj zanesljiveje strani, da imajo v glažuti pripravljeno g o -reče steklo, železne žareče droge, v kemični tovarni lonce blata, da »sprejmejo Sokole«. Ali tega slavno orožništvo noče vedeti in slišati?! Slavna politična oblast naj tja pošlje svoje orožnike, če ima že toliko denarja, nas naj pa pusti v miru! Će pojde tako naprej, bo končno res vzkipelo. Blamaža, ki jo je doživela politična oblast v Hrastniku, je menda edina te vrste. Kako se more verjeti tako bedastim govoricam, je neumljivo. čudovite pojme imajo o Sokolih naši nemčurji. Mislijo, da so tumarji razbijači, roparji i. dr. Sokoli imajo druge cilje, resnejše delo in za hrastniške nem-čurske pokveke se zmenijo toliko, ko za lanski sneg. Tem smešne je je zato, da se vsede na te limanice vlada, ki je poslala na Hrastnik celo svojega komisarja. Seveda zahtevamo, da plačajo vse te stroške Wiltschnigg A mar e tutti quanti — ne pa zopet ubogi delavec in kmet.
— Politična oblast v Celju in trboveljska občina v službi hrastni-ških nemčurskih pisačev. Pretekli teden je poslal bivši nadučitelj šul-ferajnske šole v Hrastniku, Tancer, v Hrastnik nekaj letakov, kjer dolži tukajšnje nemške kolovodje, zlasti Amerja, Bossnerja in Wiltschnigga, raznih umazanosti v upravi nemške šole. Imenovani so se koj podali v Celje ter tam denuncirali popolnoma nedolžne ljudi, da so le-ti izdali nedolžni pamflet, dasi je na njem natisnjena tiskarna (Bamberg & Klein-mavr) in »als verantwortlicher He-rausgeber Tanzer 1. r.« Okrajno glavarstvo je nemudoma poslalo po dva orožnika na osumljence, da jih zaslišijo, izkazala se je kajpada nedolžnost. Vprašamo slavno politično oblast, ali hoče nastopati v resnici v naročilu umazanih hrastniških nem-čurjev? Ali je to v njenem interesu? A najlepše še pride: Pred dobrim tednom so se afiširali po Hrastniku znani letaki z vsebino: Slovenska de-ca spada v slovensko šolo. In kaj se zgodi? Trboveljska občina, oziroma njen župan Vodušek, c. kr. šolski nadzornik, je ukazal na željo Amerja občinskemu stražniku, da strga dotične letake — in redar je to storil v družbi dveh orožnikov tudi na privatnih hišah. Za Boga, ali je trboveljska občina še slovenska?! Ce je prišel dotični ukaz od okrajnega glavarstva, bi bila sveta dolžnost županova, da bi vložil energičen protest proti temu ukazu. To bi moral storiti. Zadeva je vzbudila v Hrastniku silen vihar ogorčenja. In kako ne? Zahtevamo od naših narodnih zastopnikov v občinskem odboru, da interpelirajo pri županu. Te razmere se morajo spremeniti. Zupan naj ne bo sluga kemičnih in drugih gospodov, temveč resen slovenski župan. Še pridemo, da pokažemo, kam plove ino!
— Foilv oMloatvnl Slovenski reditelji so že v soboto izdali oklic, naj občinstvo Častnike in vojake popolnoma pušča vnemar. Prosimo, da ta oklic občinstvo brezpogojno vp ošteva Sveta dolžnost vsakega Slovenca je, pokoriti se temu pozivu, ki je izšel iz dobro premišljenih vzrokov. Le ako se bo občinstvo temu oklicu brez izjeme pokorilo, so mogoči nadaljni uspehi. Vsak naj torej v tem smislu vpliva na svoje znanoe.
— Na znanje c. kr. državnemu pravdnistvu v LJubljani. Odgovorni urednik našega lista je prejel pismo, ki se med drugim glasi tako-le: „Štovani gospodine! — One osobe, koje su u istražnim zatvoru kod velikog suda u Ljubljani, nisu ništa krive niti su šta u Sinile. Bili so u blizini mojoj, gdje sam ja sam bacao kamenje u prozore i oružniŠtvo, a oni so samo gledali mirno i ništa niso krivi. Prisegam, da su ti ljudi nedužni, jerbo sam ja glavni krivao. Ovo učinim zato, jerbo sam ja na slobodi. . . Dužnost je to moja, da saobČim Vama ovo i tražim, da metnete odmah u javnost moje priznanje, da se spasi ovih 5, što su zatvoreni usudi. Horvatić Josip, brijački pomočnik.u Pismu je priložena izjava treh svedokov, ki irpričujejo, da je Horvatić v njihovi navzočnosti svečano izjavil, da je petorica, kije zaprta na sodišču nedolina.
— Prvi sad kongresa slovanskih časnikarjev v Llnbllanl. Med tem, ko vse avstrijsko nemško časo pisje nesramno laže o ljubljanskih in drugih demonstrao jah ter blati vse, kar je sploh slovanskega: so vsi slo« vanski listi pisani popolnoma objektivno in vsaj nekoliko nam prijazno. Poljski listi n. pr. prinašajo vsak dan brzojavke in tudi uvodnike, kjer po*
udarjajo, da hoSejo imeti Nemoi povsod a bsol utno pravico postopati, kakor dosedaj, pri izgredih pa dvojno mero! „Dzien-nik Polski" med drugim jako ostro nastopa proti ministru Pradeju, čel, ne to, kar se je v Ljubljani „bajetf Nemcem pripetilo je „nekaj nenavadnega^ ampak to se mora brezpogojno obsojati, „da si upa aktivno služeč minister v takih izrazih nastopiti zoper osrednjo vlado!u Nadalje misli omenjeno glasilo, koje se še-le po konferenci v Pragi intenzivno bavi z vseslovanskimi zadevami, da bode imel državni zbor, akoravno se snide šele 23. listopada rešiti nebroj in* terpelaoij radi najnovejših dogodkov na jugu in na severu!
— Pomoč našim trgovcem aa njihovo samostojnost, Geslo „Svoji k svojim* je jako lepo in se kaj hitro izgovori — ali dovršiti ga dosledno do pravega konoa ni tako lahko! Vsega priznanja vredne na-migljaje je zabeležil „Narodu v eni zadnjih številk, kjer poziva naše kupoe in trgovce, „naj bodo vstrajni, po-strežljivi, dosledni in naj ne pretiravajo oen pri svojem blagu itd. !u To je vse prav lepo in hvalevredno! — Mi bi pa opozorili pri tej akciji še na eno najvažnejših okolnosti: naš mali trgoveo in prekupeo je namreč navezan na kredit velikega, nemškega trgovoa, od kojega dobiva svoje blago! Da malega trgovoa osvobodimo nemškega kredita — moramo mu preskrbeti d e -narno pomoč pri domaČih novČnih zavodih in posojilnicah, kar naj bi naši domaČi zavodi vzeli na blagohotno znanje! — Drug imenitni faktor pa je v tem oziru naše narodno ženstvo, koje kaj rado zahaja v nemške prodajalne, nčeš tam dobi za eno in isto oeno lepše in boljše blago'/ Vsak boj pa zahteva vedno nekoliko požrtvovanj a in tudi tega so zmožne naše narodnjakinje!
— K nedeljskim dogodkom
se nam iz Šiške Še poroča: Zaradi pobijanja okenj na šulferajnski šoli so bili aretirani: Josip Bertoncelj, Leopold Luoek in Viktor Oblak. Vojaki 27. pešpolka so se zaprli proti prepovedi gostilničarke v AnČnikovo gostilno. Prosili so, ko je prišla oro-žniška patrulja, orožniškega stražmoj-stra s po vzdignjenimi rokami da jim da asistenco, ki jih naj spremi v Ljubljano, češ da drugače ne zapustijo hiše. Orožniški stražmojster jim je rekel, da so vendar vojaki, da jih je precejšnje Število ter da lahko brez asistence odidejo, ker itak ni nevarnosti. A v kljub temu slednji niso hoteli zapustiti gostilne toliko časa, da se jih je orožniški stražmojster usmilil ter poslal v Ljubljano po o-r cinike, ki so spremili vojake domov. Priče so na razpolago.
— Zaslišal je dane3 vojake, ki so bili udeleženi pri dogodkih pretekli teden, preiskovalni sodnik. Pri zaslišanju je bil navzoč nadporoČnik Haller.
— Poročnik Maver se je danes zjutraj ob 6. pripeljal iz Gradca v Ljubljano in sioer na ukaz vojnega ministrstva, da ga v Ljubljani zaslišijo ne samo vojaške, marveč tudi oivilne oblasti. Spremljalo ga je orožništvo.
— Zahtevamo, da se takoj zasliši kot priča g. poslaneo dr. Pero Magdi6, ki je stanujoč pri „Lloyduu nasproti hotela n Union", videl nezaslišan dogodek, ki se je ponoči ob 11*50 doigral pred „CJnio-nomu.
— Tvrdka Ant Krisper je preplavila deželo s oirkularji, v katerih priporoča različno Špecerijsko blago. Ti oirkularji so pisani v — slovenskem jeziku. Glede sladkorja pravi tvrdka v tem cirkularju, da so cene padle in ponuja sladkor 100 kg po 74 K 75 v. Glede oene sladkorja konstatiramo, da je „N. Fr. Presse" dne 29. septembra priobčila ofioialno naznanilo sladkornega kartela, da ostanejo oene kakor doslej. Trditev Rrisperjevega oirkularja, da so oene padle, je torej flagrantna neresnica, navadna izmišljotina, čemu je tvrdka Krisper vrgla v sret to gorostasno neresnioo, da so oene sladkorju padle, čemu bega s to neresnioo vso trgovino na Kranjskem. Pogled na njen oirkular in na občne oene dne 29. septembra nam daje na ta odgovor. Tvrd ko Ant. Krisper velja 100 kg sladkorja po oenah 29. septembra 75 E 10 v Po tej oeni dobiva sladkor na Kranjskem e d i n o • 1 e tvrdka Krisper, ker je največji odjemalec in ima vsled tega izredno visok rabat. Drugi trgovoi morajo sladkor znatno dražje plačevati. Ta sladkor, ki velja tvrdko Krisper samo 75 K 10 V| ponuja ta tvrdka sedaj po 74 K 75 v, torej
pod lastno ceno s izgubo 35 vinarjev pri vsakih 100 kg. Kupčija s sladkorjem je sama na sebi jako slaba, vsled tega, ker obstoji kartel izdelovalcev sladkorja in kartel ne pušča trgovcem skoro nobenega dobička Ce bi drugi trgovoi sladkor mogli dobi-
vati po tisti oeni, kakor Krisper, bi imeli komaj 90 vinarjev dobička pri 100 kilogramih. Postopanje tvrdke Krisper je s trgovskega stališča skrajno nehonetno, kajti če trgovec prodaja blago pod lastno oeno in s očitno izgubo, potem ga morajo voditi pri tem posebni nameni. Na Nemškem imajo po. stavo, po kateri se tako početje k a a. nuj e tudi z zaporom. Pri nas te po. stave ni in zato sme tvrdka Krisper prodajati sladkor tudi z izgubo Če hoče. Lažnjivih vesti o trgovskih oenah pa tudi pri nas ne smenihče raznašati, ne tvrdka Krisper, niti kdo drugi. In taka lažnjiva vest, ki je v stanu, zbegati vso trgovino na Kranjskem in spraviti vse druge trgovce % sladkorjem ob dobro ime, j9 trditev Krisperjevega oirkularja, da so oene slakorju padle. Na Da naju se v slučajih, da kdo o borznih cenah razuaša lažojive vesti, takoj kazensko postopa. Ali je pri nas mar druga pravica kakor na Dunaju ?
— „Eranjska hranilnica1 ni deželna, kakor nekateri med ljudstvom mislijo, ampak je popolnoma privatno podjetje, ki nima nobenega stika z deželno upr avo.
— Afera   pred   . Unio r cm
Snoči ob 7ol2.
so se doigrale razne burne afere pred hotelom „Unionu med častniki in občinstvom. Podrob-nosti ne moremo priobčiti, ker bi itak vse to bilo na pisano samo za držav-no pravdništvo. Zabeležimo samo gola fakta, da so bili aretirani urednik g. Štefe ter akademika Poženel in Kreč. Urednika Štefeta so takoj po aretaciji izpustili, oba akademika pa so odvedli na sodišče.
— Izbruh nemške kulture ? Borovljah. V nedeljo, dne 27. t m., peljali so se zvečer spodnjekoroSki Slovenoi od slavnoati v Št. Jakobu i večernim vlakom domov. Veliko navdušenje je bilo med njimi, kajti dobro so si ohranili v srcu lepe besede raznih govornikov, ki so nastopili pri slavnosti, a krepko je povzdignilo radost in navdušenje tudi dejstvo, da smo Slovenoi opustili stari greh, neslogo, da nismo več razcepljeni, ampak bratje, ki hočemo stopati skupno, ne glede na stranke, ramo ob ramo v boj za naše svete, slovenske pravice. Kdo bi se pri tem Čudi, da so dajali svojemu navdušenju v krepkih živi o-klicih duška in da so prepevali tudi v vlaku lepe slovenske pesmi? Iu to je bil po vol da je manjkalo le za en las, in tekla bi zopet slovenska kri — tokrat nt Koroškem. Na postaji v Svetni vasi se je koncentrirala nemška, ali bolj nemČurska drhal borovskih pilejev in drugih „velikih" gospodov, ki so se, okoli 60 po številu, vračali z lova. Tem ni bilo kaj po volji, da so Slovenci, ki so izstopili v Svetni vasi, pozdravili še zadnjič z vlakom odhajajoče sobrate z živio klioi Začeli so hajlati, da je kar grmelo, ter se mogočno spravili na kup Slovencev, ki so se peljali v Podgoro, oziroma v Borovlje. Položaj je postal resen, i pričal bo dolgo o nemški kulturi, ki se je pokazala ravno v zadnjem Časi, in o omiki teh ljudi. Nekega abitu-rijenta, ki se je drznil zadnji zakli-cati: živio!, je ta kulturonosna dru-hal na mah obdala, ga obsipala z raznimi psovkami, kakor: smrkavec dr veo itd., porivala ga okoli ter skušali vreči na tla, kar se ji ni posrečilo. Eden izmed teh zverin mu je grozil s klofutami, drugi s palico, zopet drugi s puške. Najbolj so se potrudili pri tem ljudje, ki menjavajo svoje prepričanje kakor kača svojo kožo. Znan je širnemu svetu Čicko-veo, p. d. Damkov Foltej, znani p» naj postanejo po surovosti tudi Fag-ger, Krošio, Suklič itd. Čuditi se J« le, kako še tu ni tekla kri. Srečno se je izmuznil v smrtni nevarnosti se nahajajoči abiturijent s pomočjo brata, ki mu je priskočil v zadnjem, odločilnem trenutku na pomoč, na vlak, ki bi se imel odpeljati v Borovlje Kakih deset teh razgrajačev je vdrlo v voz, kjer so sedeli Slovenoi. Ta so nadaljevali začeto delo, kajti začeli so izzivati in zbadati ter obrekovato na nesramne načine ne le navzoče, ampak tudi druge ljudi, ki sploh zraven niso bili. Le hladnokrvnemu *»' držanju Slovencev se je zahvaliti, di ae ni pričel hud boj, ki bi gotovo krvavo končal, in kako tudi ne, *° so imeli iizivači vsi ostro nabasan8 puške. Višek je prišel na postaji v Podgori, kjer so izstopili Slovenoi, ** katerimi se je potem ostro 8t*e' lj al o. Ko pade strel, zaklioe eden izmed Slovencev v znam, da si hočejo to zapomniti: bravo. Odgovor od nasprotne strani je bil: „HaH* Maul, die aweite geht tiefer!tf MenjJ je drugo kroglo. Slovenoi so ostali mirni ter Sli domu. Iskali si bodo pravioe! Bratje! Slovenoi! Kakor 8? pokazali žalostni dogodki v Ljubljsm in ta v Božu, hočejo nas imeti mend* Nemoi aa tarče, v katere streljajo^
(Dalje v prilogi.)
Priloga „Slovenskomu
go to tiste pravice, o katerih se pravi, da so vsem narodom v Avstriji postavno zajamčene ? Naj se nam pove, do zdaj še nič nismo vedeli o njih. Naj se ne Čudijo potem oblasti, ako Še enkrat vzkipi zatiranemu slovenstvu kri! Naša potrpežljivost je pri kraju!
— Slovenskim strankam pošilja nemške fakture tvrdka Mat hian.
— Vse tale. Na podlagi § 19 tisk. zak. prosim za sprejem sledečega popravka: Ni res, da sem, kakor stoji v Vašem listu z dne 26. setembra t. 1. št. 226, odpustil iz službe poslovodjo A. Dežmana brez vzroka le zato, ker je Slovenec. Res je sledeče: Dežman je hotel v torek, dne 22 t. m. popoldne delati, česar mu z ozirom na pogreb nisem dovolil. Nato se je odstranil in ni več prišel; zapustil je tedaj sam službo. V Ljubljani. 29. sept. 1908. S spoštovanjem Voltmann. Opom. ured. Gosp. Voltmann bi se rad norca delal, pa so časi preresni. Seveda mu njegovega zatrdila ne bo nihče verjel.
— Občinski odbor v flor. Logatcu je imel v nedeljo, dne 27. septembra, sejo, v kateri se je na predlog g župana PunČuha soglasno sklenilo izreči mestni občini ljubljanski sožaje, da sta povodom krvavih dogodkov provzročenih od vojaštva padli dve nedolžni žrtvi. Na predlog gosp. žapana se je tudi sklenilo pobirati po občini prcstovoljne darove za ranjence Dalje se je sklenilo na predlog g Lenassija odposlati 50 kron družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani mesto venca na krsto nedolžnim žrtvam Razdejane dvojezične — nemško slovenske — občinske deske pa se bodo nadomestila s samosioven-skimi. Občinski odbori, po tej poti naprej!
— Iz Lltife se nam piše: Tudi pri nas orožništvo išče storilce, ki so nemške napise snemali, pa kakor se sliši, zaman. Ker je Litija na sloven-venski zemlji, hočemo tudi imeti same slovenske napise, dasi je še sredi trga nemški napis. Čuje se tudi, da dobimo še eno slovensko trgovino. Radovedni smo, ako bodo Slovenoi podpirali slovenske trgovine ali vedno ostali pri starem, posebno pri svojem sosedu nemškutarju Elsnerju, ki se je izrazil: „Kolikor let že obstoji nemški napis na hiši, toliko časa bo tudi še ostal." Saj ni čudno, ker ga podpirajo trdni Slovenci domačini. Gospa Lebinger se je tudi v trgovini izrazila: flSedaj so pokazali Slovenoi, kakšne barabe da so." Vprašamo vas, ali niso bili vaši starši Slovenoi, ali ne živite od Slovencev? Ali niso tudi vaši bratje in sestre potem tudi barabe, ker so S'ovenoi?
Na razstavi nOtrok" v nNar.
domu" vidimo razstavljen klavir edine narodne tvrdke Alfonz Breznik v Ljubljani, Gradišče 11. Klavir ima jako poln; prikupljivo lep ton, najsolid-nejšo notranjo konstrukcijo, trpežno mehaniko in je elegantno ter okusno zunanje opremljen. Omeniti je še pa-tentovano pianissimo-tušilo (harfo), vsekakor praktična in potrebna iznajdba. Opozarjamo slavno občinstvo na to edino narodno tvrdko.
»Glasbena Matica". Vpisovanje v šolski moški zbor (dijaški zbor) se vrši jutri, v Četrtek od l747—V*^.
Slovensko gledališče. Si. slovensko občinstvo opozarjamo, da bouta 1. in 2 oktobra zvečer zapored slovenski predstavi ter se igrata ruski igrokaz „Gospa major k au v Četrtek za n e p a r - abonente ter angleška burka „Niobau v petek za p ar - abonente. Prva operna predstava mora biti zaradi potrebnih orkestralnih izkušenj v nedeljo zvečer. Narodno občinstvo ima priliko zdaj pokazati, da nam tujih predstav ni treba, ker imamo dovolj naroda za sabo, da moremo prirejati slovenske gledališke predstave vsak d an!
Tri častne nagrade, ki jih je
pred meseci razpisalo „SploŠno slovensko žensko društvo" za tri najboljše slike iz otroškega življenja oz. za ilustracije slovenskih bajk ali narodnih pesmi, so dobili sledeči slovenski slikarji: I. darilo (100 K) prof. Saša Santel, akademični slikar, Pazin. — II. darilo (50 K) prof Ivan Vavpotič, akademični slikar, Idrija in III. darilo (50 K) Hinko Smrek ar, akad. slikar, Kranj. Tako je odloČila jury, v kateri so bili gg. ravnatelj Ivan dubio, akad slikar Rihard Jakopič, akademični slikar P. Žmitek in šolski vodja J. Dimnik. Odlikovane slike je videti v razstavi „Otrok".
Poročil se je danes dne 30. t. *n* v cerkvi sv. Nikolaja na Mali Strani v Pragi g. dr. Egon Stare, odv. kand. in c. in kr. topničarski poročnik v rezervi z gospico Marij o Hevrovsko, hčerko magaincenoe g. dr.Leop. Hevrovskega, profesorja rimskega prava in t. č, rektorja češke univerze v Pragi, čestitamo I
Zrelostni izpit na tukajšnjem UČiteljidĆU v jesenskem terminu so napravili sledeči absolventi in absol-ventinje: Fr. Golob iz Dob pri Ko-Btanjevioi, Leopold Kopač iz Kan-dije, Maks Unger iz Središča, Emi-
Narodu" it 228, dne 30
lija Kaligar od Sv. Križa pri Kostanjevici, Josipina SimonČiČ iz Ljubljane in Marija Sorko iz S t. Ilja v Slov, Gorioah. Vsi ti so napravili izpit aa slovenski in nemški pouk. Istotako privatistinje Ana Grebeno iz Ljubljane, Marija Kržiš-nik iz Smokuča, Irma Petek iz Kresnic, Marija Piškur iz Trebel-nega, Terezija Ran t iz Železnikov, Valerija Reitz iz Prošeka, Pavla Vadnal iz Ljubljane in Marija Vi z jak iz Ljubljane. Za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom so napravile izpit Marija Nosan iz Gorice vasi in privatistinje Hedvika Jakša iz Loke pri Zidanem mostu, Pavla Starki iz Sevnice in Marija Vudler iz Ljubnega na Štajerskem. Samo za nemško poučevanje je napravila izpit privatistinja Mira plem. Domjanović. Eu kandidat in ena kandidatinja sta bila reprobirana, a dve kandidatinji sta odstopili.
Akademlčnega ierijalnega društva „Save" občni zbor se je vršil dne 27. t. m. ob mnogobrojni udeležbi članov. Vršile so se volitve odbora, ki se je konstituiral sledeče: Predsednik ing. Anton Thaler, podpredsednik iur. Rudolf Est, tajnik iur. V. T. Jele no, gospodar ing Rudolf Kralj, blagajnik ing. Vladimir Rohrman, namestnika: iur. Kari P u žene 1, ing. Albert Poženel; preglednika: iur. Alfonz Mencinger in med Ivan Matko. Z ozirom na dogodke dae 20. sept. 1908 sta se soglasno sklenili dve resoluciji. V prvi protestirajo Savani zoper postopanje vojaštva in vlade, v drugi pa je rečeno : Savani zbrani na občnem zboru dne 27. septembra 1908, pozivljejo zavedno slovensko občinstvo, zlasti narodne dame, da se vedno in povsod zavedajo sloven-sk h mučenikov, padlih dne 20. sept. 1908. Spomin na krutosti 20 sept 1908 vodi Slovence k gospodarski samoosvojitvi, združenju in skupnemu nastopu proti skupnemu sovragu.
Znana narodna tvrdka Ivan Jelaćin v Ljubljani je darovala „Društvu slovenskih književni kiko v in čtsnikarjev", zopet 100 K za kar se blagemu dobrotniku, ki podpira sploh vsa mogoča narodna društva, najtop-leje zahvaljujemo ter priporočamo to zavedno narodno tvrdko, posebno njeno Zvezno cikorijo.
Starši, pazite na svoje otroke! Iz Spodnje Šiške se nam poroča: V nedeljo popoldne sta se igrala 121etni A. Rogel in 141etni Fr. Ju g g z nabito puško (flobert) A. Rogel je nekoliko oddaljen od drugega držal s eno roko kos lesa, v katerega naj bi Jugg streljal. Temu pa se je slučajno p o preje iz prožilo in je po nesreči zadel Rogla v degno rebro. Izstreljivo mu je obtičalo pod rebrom. Poklicali so takoj zdravniško pomoč in je upati, da okreva.
Samostojni krajni Šolski odbor za Sf OdofO Šiško se je včeraj prvikrat volil. Voljeni so: Gg. Vijem llaurer, Fran Burger, Dragotin M o h ar, Miha Bizjan, Jakob Ko-govŠek. Namestnika: Anton Ho-man in Anton Vernik. Šolski nadzornik ostane g. A. Pogačnik.
Čisti dobiček slavnosti „Kluba slovenskih naprednih akademikov" v Celju znaša 1000 K, kateri znesek se je izročil „9ok 1-skemu domuu v Celju. To je najboljši odgovor nasprotnikom, ki so pisali o ponesrečeni slavnosti.
Namesto venca na grob padlim Žrtvam je sklenil poslati „Klub slov. napr. akad.u v Celju znesek po 200 kron kot I. ustanovnino družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Razven tega ustanovi v celjsri okolici 2 ljudski knjižnici. Mlademu društvu naše odkrito priznanje!
Drugi poučni izlet „Prosreteu v ljubljansko plinarno bo jotri, v četrtek, 1. oktobra ob 5. popoldne. Zbirališče bo ob tri četrt na pet pred glavnim vhodom na Resljevi cesti. Vabimo slavno občinstvo, da se udeleži tega izleta v največjem Številu. Vsakdo dobrodošel!
Narodna čitalnica v L|ubl]ani je sklenila v svoji zadnji seji, da nakaza ranjencem v deželni bolaiščnioi znesek 50 K.
V Krškem imeli smo v ponedeljek, dne 28 t. m. slovesno mašo zadušnico za padle žrtve 2. septembra. Mašo je daroval mestni župnik z asistenco. Meščani, ki so ta dan na lastno inioijativo razobesili Črne zastave, udeležili so se polnoštevilno maše. Trgovoi in obrtniki so imeli zaprte trgovine oziroma delavnioe. Vso krško učiteljstvo je bilo zbrano. Sokol je prikorakal polnoštevilno ter zapel po maši žalostinko. Ta dan se je tudi v občini na poziv g. župana pobiralo za ranjence in se je zbrala znatna vsota, ki se je poslala združenemu odboru. —H. b —
Gostilničar g. Fran Korenčan na Vrhniki je iz svoje gostilne odpravil vse nemške Časopise.
Na Igu so vsi gostilničarji opustili K o si er j evo pivo; ima je samo en trgovec.
Včerajšnji Izlet „Proavete" v
tobačno tovarno se je izvršil v splošno
septembra 1908,
zadovoljnost vseh posetnikov. Bilo je teh kakih 80, med njimi tudi lepo število dam. Na dveurnem potovanju skozi prostrane delavnioe smo videli nastajati iz tobakovega listja smodke in svalčioe najraznovrstnejše kakovosti, gledali smo tekmo izurjenih rok delavk s preciznim delovanjem najmodernejših strojev, prepričali smo se pa tudi, da veje med delavkami vseskozi naroden duh, kajti od povsod nam je donelo na uho ubrano petje „Hej Slovani" in „Lepa naša domovina".
Vipavsko pevsko društvo priredi to nedeljo 5. oktobra na dvorišču g. župana popoldan ob pol 4. dramatično predstavo z igro in petjem. Igralo se bode „Cigane" malo-mestna šaljiva igra.
Logaška ienska podruinlca Ciril in Metodovo družbe priredi v nedeljo, dne 4. oktobra veliko veselico z igro in petjem v notranjih prostorih hotela „Kramar". Začetek bo točno ob 8. zvečer. Oziraje se na nje izvrstni program, lahko rečemo, da bo v vsakem o žiru dosegala prejšne prireditve.
Gasilno drnštvo v Žalen priredi povodom 25ietnioe svojega obstanka v nedeljo veliko ljudsko slav-nost.
Nenavadni pojavi mile leseni.
Gospa Marica Kete, učiteljeva soproga v Notranjih Gorioah nam, je poslala ovetečo vejo hruške s šolskega vrtoa s pristavkom: „Žalostni so Časi za naš narod; toda Če se že v jeseni priroda zbuja, je vendar upati, da se zbudimo enkrat Že tudi Slovenoi." — Gdč. Rozik a Stukeljeva pa nam je poslala Šopek dehteČih zrelih j a« god. Hvala!
Uboj. V Lahonoih pri Ormožu je dne 18. t. m. mizar Jak. Klemen-čič v Brumnovi gostilni zaklal z nožem kočarja Mat. Cvetka zato, ker mu je ta v Šali spodnesel stol. Mariborsko porotno sodišče je obsodilo Klemenčiča v triletno ječo.
Zagonetna najdbi. V soboto je našel v Kolodvorskih ulioah stanujoči pečarski pomočnik Cerar pred svojim stanovanjem moški suknjič, v katerem je bila hranilnična knjižioa litijske hranilnice z večjo vlogo in veliko vsoto denarja, ter vse skupaj oddal pri magistratu.
Slabo nedeljo Jo Imela neka dama v Ljubljani v Rožni ulici. Njene simpatije do „rumenih" strelcev so ji nakopale „občutno" lekcijo, katero ji je podal njen mož dvakrat. Ali bo pač sedaj mirovala? Stara je menda dovelj, da se ji vroče srce umiri!
Lovski poa se je zatekel k gostilničarju g. Jožefa Kodretu v Ro-čički Vesi na Štajerskem, pošta Rečica ob Paki.
Trgatev na Prosekn se je pričela. Dasiravno je potolkla toča spomladi, je nekaterim prizanesla, da imajo dobro letino. V splošnem je kakovost mošta imenitna; oena od 40 do 44 K hI.
V vasi Brlščlki se odpre vilenica 4. oktobra. Zveza s Trstom je jako ugodna.
Sadni semeni v razstavi na Grma. Pri sadni in grozdni razstavi na Grmu, ki traja od 3. do 5. oktobra, se ima razstavljeno sadje in grozdje prodajati. Opozarjamo na to vse interesente, sadne trgovce in druge kroge. Kdor si želi za zimo kupiti lepo namizno sadje, ga bo lahko dobil na razstavi po zmerni oeni, v večjih množinah, pa tudi na drobno.
Semenj v Selcih   Ker je 4.
oktobra nedelja, bo letni živinski semenj v Seloih v soboto, dne 3. okt., na katerega se kupoi in živinorejci opozorijo.
Več luči na dolenjski železnici. Potniki, ki vstopajo in iztopajo na postaji v Škofi,ioi se pritožujejo, da je na kolodvoru pravzaprav le mesečna razsvetljava, ker edina svetilka z umazanimi šipami brli privita liki kresnic
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur11 v LJubljani. V službo se s p r e j m e j o: 1 poslovodja, 3 knjigovodji in korespondenti, 2 kontorista, 2 pomočnika mešane stroke, 4 pomočnike špecerijske stroke, 2 po-močoiki manufakturne stroke, 3 pomočnika železninske stroke, 1 pomoč nik modne in galant. stroke, 1 kon-toristinja, 1 blagajmčarka, 2 učenca. — Službe iščejo: 6 kontoristinj, 14 pomočnikov mešane stroke, 10 pomočnikov špecerijske stroke, 6 pomočnikov manufakturne stroke, 4 pomočniki železninske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 11 kontoristinj, 6 blagajni Čar k, 5 prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma ^ brezplačno, za delojemalce proti majhni odškodnini.
Tatvini. V soboto je na Dolenjski cesti neki vagant izpulil delavcu Alojziju Škrlju iz rok delavsko knjiži oo, v kateri je imel banko veo sa 20 K. Le-tega je vael iz knjižice, potem mu jo pa dal nazaj in odnesel pete. — Čevljarskemu uČenou Avgustu Marinku je izginila is stano-
vanja srebrna žepna ura s srebrno verižico.
Izgnblleno in najdeno. Gdč.
Adela Premkova je izgubila v Zvezdi črn dežnik. — Šolska učenka Elizabeta Muokova je našla v Laterma-novem drevoredu zlato brožo. — Ivana Kosoova je našla črn dežnik.
Prva žrtev „lz$retfoo".
Razprava proti Kaduncu se je popoldne nadaljevala ob 5. Substitut državnega pravdnika dr. N e u p e r -g e r predlaga, da se zaslišita kot priči dragonski četovodja Avgust Metelko in prostak Giovanni P o 11 i.
Avgust Metelko, star 25 let, katoliške vere, četovodja pri 2. eska-dronu 5. dragonskega polka se zapri-seže slovensko ter izpove: Dne 19. t. m. je patrolirala v času od 9. do 11. ure zvečer dragonska patrulja 7 mož pod njegovim vodstvom po Marije Terezije cesti od Koslerjeve pivovarne do Dunajske ceste gor in dol. Ko je prišla okrog polu 11. patrulja, jahajoč v gruči ob desni strani ceste do kavarne »Evrope«, je stalo tamkaj kakih 50 oseb, katere so patruljo pustile v miru. Pač pa je kakih 200 korakov prej, nekako v sredini med kavarno »Evropo« in mitnico priletelo kakih pet kamnov iz množice na patruljo, in en kamen je zadel kot pričo navzočega dragon-ca Pollija od zadaj v hrbet, ne da bi ga bilo kaj zabolelo. To je bil edin kamen, ki je zadel. Pri kavarni »Evropi« ni zapazil nihče izmed patrulje, da bi bil kdo metal kamenje. — Priča na predsednikova vprašanja vedno zamenjuje prej omenjeni slučaj s položajem pred »Evropo«, končno pa le decidirano izjavi, da pred kavarno »Evropo« ni bilo nikakih demonstracij.
Državni pravdnik vpraša, ali je bila kaka nevarnost vsled metanja kamenja, da bi se bil spla-šil kak konj in vrgel jezdeca s sebe. Priča izpove, da v tem ni nobene nevarnosti, če zadene kamen konja, ker ga ima jezdec v rokah, nevarnost bi bila le, če bi zadel jezdeca v glavo.
Državni pravdnik: Ali je občinstvo kaj demonstriralo1?
Priča: Vpili so »živio« in pljuvali, pa to nam nič ne dene.
Zapriseže se potem Giovanni P o 11 i s pomočjo tolmača za itali-janščino.Tu si pač dovoljujemo vprašati, ali sodišče nima človeka, ki bi res znal italijanski jezik, kakor ga je treba znati v takem slučaju. Tolmač je pač govoril neko žlobudro, ki jo govori tržaško pouličnjaštvo, ali tak jezik vendar ni razpravni jezik na sodiščih.
P o 11 i izpove, da je bil tisti večer v službi pod vodstvom četovodje Metelka. Zadel ga je kamen odzadaj v plašč, a zabolelo ga ni. Ne ve, kje je kavarna »Evropa«, a kamen ga je zadel »bolj zunaj mesta«. Videl je, da so prileteli še trije ali štirje kamni, a zadel ni nobeden. Ko se mu pove, kje je kavarna »Evropa«, pravi, da je bilo tamkaj kakih 50 do 60 ljudi, ki so vpili »živio«, ali da bi bil kdo vrgel kamen, ni videl.
Predsednik vpraša nato obtoženca, ali ni vedel, da bi mogel s tem, ko je vrgel kamen, zapeljati tudi druge ljudi, da bi ga posnemali.
K a d u n c: Vrgel sem skrivaj! Nato govori državni pravdnik: Današnji obtoženec se sklicuje na to,da ni imel nobenega hudega namena, ko je vrgel kamen, da je hotel samo demonstrirati. Na Španskem in v Italiji tudi demonstrirajo, na Ruskem mečejo bombe in pravijo, da so to tudi demonstracije. Razdeliti nam je torej demonstracije v ožje in širše. Ožja demonstracija je ona, ki se giblje v zakonitih mejah, ki teh mej ne prekorači. Ko pa demonstracija prekorači te meje, ko nastane nevarnost za človeško življenje, tujo last, ko se obrne proti mir in red vzdržujočim javnim oblastim ter jih hoče ovirati v njihovem delovanju, potem to ni več demonstracija, temveč — javno nasilstvo! (Drž. pravdnik govori vedno bolj razburjeno). Obtoženec, ki bi bil moral to vedeti, je mlad, zapeljan fantič. Ali dognano je, da je vrgel za dragonci kamen. Po pričah je dodazano, v kakem namenu je vrgel ta kamen, in kake posledice bi bil mogel imeti ta čin. Ako pravi, da ni imel slabega namena, da je hotel le demonstrirati, je to le eu-femističen izraz. Ce je vrgel kamen, je moral imeti nameni Kateri namen pat O tem pač nihče ne more dvomiti. Dragonci so imeli nalog skrbeti za javni mir in red, da ne bi se poškodovala tuja lastnina, da ne bi razjarjeno ljudstvo zopet razbijalo. Obtoženec je imel s tem, ko je vrgel kamen, namen patruljo zmešati, da ne bi poslovala, motiti jo je hotel v njenem uradnem poslovanju, in to njegovo dejanje torej kaže vse znake zločina javnega nasilstva v smislu § 81. kaz. zak. Če pa bi sodni dvor ne bil prepričan o tem, potem pa zločin v smislu § 87. kaz. zak. Nihče namreč ne bo trdil, da je vrgel kamen iz Ša-
le. Ce se bi bil hotel Saiti, bi bil šel kam drugam, ne pa v sredino mesta, kjer so se vršile velike demonstracije, temveč kam vun iz mesta. Vrgel je kamen iz hudobije! In to je zelo nevarna stvar. Cugsfirer nam je potrdil, da se lahko zadene konja, ali moža v obraz, in zgodi se lahko velika nesreča.
Da je vrgel kamen, je dognana stvar. Postava ne zahteva, da vsak kamen zadene, temuč je dovolj to, da bi mogla nastopiti huda posledica. Vrgel je kamen in s tem povzročil nevarnost za človeško življenje. Razmotri valo se je tu, ali je vrgel kamen z a ali p r e d dragonci. To je isto, ali zad ali spred. Ako žandar koga aretira, in če ga kdo prime od zad ali od spred, da bi oviral aretacijo, je to isti zločin javnega nasilstva. Ravno tako je tudi tu isto, ali bi bil zadel od zad ali od spred, ali je lučaj zadaj ali spredaj. Hvalimo Boga, da ni zadel konja v glavo, kaka nesreča bi se bila lahko zgodila, če bi se bil konj splašil. Predlagam torej, da se obtoženec spozna krivim v smislu § 81. kaz. zak., če pa to ne, pa v smislu § 87. kaz. zak., in postavno kaznuje!«
Državni pravdnik je govoril z vso vnemo kakor bi šlo res za kakega anarhista iz Španije ali Italije, ali celo kakega takega »z bombami« iz Rusije, in ni našel pri 151etnem fantiču, nekaznovanem, bolnem, prese-devšem 10 dni v preiskovalnem zaporu, niti trohice olajševalnega, nič, prav nič! In kdor je slišal ono po-vdarjanje »iz hudobije!«, bi si moral predstavljati obtoženca kot pravo revolucij onarsko pošast, ne pa napol otroka, ki se še niti ne zaveda svojih Činov. Pripomnimo naj še, da dr. Neupergerjeva slovenščina ni dosti boljši od tolmačeve laščine.
Obtožencev zagovornik dr. Tril-ler poudarja v prvi vrsti, da je dolžnost državnih oblasti, da v sedanjih težkih časih vplivajo kolikor mogoče pomirjevalno na občinstvo. »Iztrebiti je treba tudi najmanjšo slutnjo, da se v Ljubljani strožje tolmači kazenski zakonik, kakor pa drugje, da posledice prestopkov kazenskega zakonika ne bile enake, kakor so za storilce v enakih slučajih na Dunaju, v Ptuju, Mariboru in Celju. Prva dolžnost javnih oblasti je, skrbeti zato, da občinstvo ne izgubi vere v justico. Zato so pa samo najslabše sredstvo pretirane obtožbe! Če je zastopnik državnega pravdništva hotel vzdržati obtožbo, zakaj jo je hotel še razširiti j ali je morda hotel statuirati ek sem pel V V Ljubljani se je statui-ralo eksemplov že več ko preveč! To bi moglo imeti najslabših posledic.
Vsak je za to, da se krivec kaznuje. Vprašam pa, kaj je storil današnji obtoženec! Vrgel je kamen v smeri za dragonci. Doprineslo pa se ni niti dokaza, da je hotel zagnati na dragonce. Pobral je kamen v razburjenosti in ga vrgel. Recimo, da je imel namen, zagnati za dragonci, ali konstatirano je, da ni zadel nikogar, saj je po pričah dokazano, da se od dragoncev niti obrnil ni tedaj nihče. Za hudodelstvo javnega nasilstva je treba namena, da se vsaj skuša ovirati v javni službi stoječe v izvrševanju njihove naloge. Recimo, da je to tudi hotel, ali pa je tak kamenček sredstvo, da bi bil ž njim dosegel svoj nameni V vsem tem popolnoma manjka dolus v smislu § 81., še manj pa v smislu § 87. Za božjo voljo vendar! Priča Gerlovič je izpovedal, in tudi druge priče so potrdile to, da je fantič stal sam, ko je vrgel kamen. Kje je tu kaka nevarnost za življenje, za tujo lastnino!! Priča Metelko je izpovedal, da bi bila za dragonce le tedaj nevarnost, in bi kamen zadel dragonea v glavo. Če pa je zadet, tako, kakor je bil Polli, ni nobene nevarnosti za zdravje, o življenju niti ne govorim. Gospod četovodja je potrdil, da za konje ni nevarnosti, ako prileti tak kamenček. In res, kaj bi pa bilo v vojski, ako bi bili dragonski konji take rahločutne gospodične, da bi se ustrašili vsakega kamenčka. V trenotku ne bi bilo nobenega dragonea več na konju!
Ako preudarimo stvar, kakor je v resnici, imamo pred seboj edino le policijski prestopek, in reči moramo, da je v tem slučaju ljubljanska policija postopala prehitro, ko je izročila Kadunca sodišču. Ko pa je že stvar tako, naj bi se obtožencev čin smatral za prestopek v smislu § 431. kaz. zak. Fantič je že nad teden dni v zaporu, zbolel je, njegovo kesanje jo toliko, da se je, kakor je konstatira! sodni zdravnik dr. Schuster, resno bati, da ne bi obolel na duhu, neoporočen je, dobro opisan. Predlagam torej, da se obtoženec oprosti, če pa to ne, vsaj najmilostnejše sodi, radi prestopkov vsakem slučaju pa takoj spusti v svobodo!
Substitut državnega pravdnika dr. Neuperger: »Protestiram proti izvajanju »zagovornika«, kakor da bi državna oblast postopala pristranski, Mi postopamo po postavi in upam, da bo oblast tudi v Celju in Mariboru storila svojo dolžnost.
Ponavljam, da je obtoženec ito-
ril svoje dejanje iz hudobije. Vrženi kamen je zamogel povzročiti nevarnost. Postava ne zahteva poškodbe, temuč zadostuje, da je dejanje sposobno povzročiti nevarnost za življenje. Ostanem torej pri svojem predlogTi, ker razprava ni dognala ničesar drugega, kakor preiskava.
Sodni dvor se umakne v posvetovalnico iz katere se povrne po več kot enournem posvetovanju, nakar proglasi predsednik nadsvetnik Pole razsodbo:
Josip Kadunc je kriv prestopka v smislu §§ 431. in 312. kaz. zak., s tem da je v noči od 19. na 20. septembra ob 11. uri v Ljubljani vrgel kamen za vojaško patruljo dra-goncev, ki je izpolnovala gosposkin ukaz, in se obsodi po § 267. v 14 dni zapora in plačilo stroškov kazenskega postopanja. Razlogi: Po pričah ni dokazano, da je obtoženec vrgel kamen zato,da bi oviral postopanje dra-goncev proti demonstrantom. Vrgel je kamen od zad, česar dragonci niti opazili niso. Sodišče se je vprašalo, ali je morda tu zločin v smislu § 87. Prepričano je, da so tu vsi znaki tega zločina. Dokazano je, da je obtoženec vedel, da so izgredi z namenom, da se preprečijo varnostne naredbe, da vojaki patrulj ira j o, vedel je, da se kliče »živio«, videl je metati kamenje, da je zbrana množica, ki ima nagon demonstrirati, zoperstavljati se naredbam oblasti, da se vzdrži mir. Ker je to vedel in vrgel kamen, storil je dejanje, možno napraviti nevarnost za ljudi ali živino. Sam pravi, da je to vedel, da je opasnost dana, da drugi demonstranti posnemajo njegov zgled; kake posledice bi bile, če 40—50 ljudi s kamenjem naskoči patruljo. Za zločin po § 856. kaz. zak. popolnoma zadostuje, če kdo s svojim zgledom tako ravna, da ga drugi lahko posnemajo v takem dejanju. Sodišče pa se ni moglo prepričati, da bi si bil on svest, da more to dejanje povzročiti tako nevarnost. Uvaževalo se je, da je obtoženec star šele 15 let, da je to storil v hipnem razpoloženju, ko je slišal klic: dejte jih fest, v naglici in nepremišljenosti: Vpraša se pa, ali je morda kriv tudi kakega drugega dejanja. Vrgel je kamen in s tem povzročil nevarnost življenja v smislu § 431., obenem pa je tudi dejansko razžalil patruljo v njenem uradnem poslu v smislu § 312. Kazenski zakonik določa kazen od enega do šestih mesecev. Obtežilno se je smatralo, da sta združena dva prestopka, olajševalno pa njegovo priznanje, da je še nekaznovan in ni izključno, da je bil zapeljan h kaznjenemu dejanju.Zato se je uporabila napram njemu izredna milost v smislu § 266. ter se ga je obsodilo na 14 dni zapora.
Proti razsodbi glede krivde je mogoča ničnostna pritožba, vzlic proti odmerjeni kazni je nemogoč, ker se je kazen odmerila pod najmanjši* kazenski posta vek.«
Drž. pravdnika substitut dr. Neuperger vstane: »Prijavljam ničnostno pritožbo proti razsodbi glede krivde, vzklic proti prenizko odmerjeni kazni in protest proti temu, da se obtoženca spusti na proste noge!
Dr. Triller: Uradno je konstatirano, da je dr. Schuster kon-statiral, da je obtoženec v takem stanju, da lahko zblazni.Bolan je, rabi nujno domačo postrežbo. Predno potečejo trije ali štirje meseci, da se reši ničnostna pritožba, je lahko pričakovati zanj najhujšega!
Dr. Neuperger: Jaz danes nimam pravice! Opozarjam na § 284, zadnjo točko, kaz. prav. postopanja.
Sodni dvor odide v posvetovalnico, in ko se vrne v dvorano, proglasi predsednik sklep, da se predlogu branitelj evemu ne more ugoditi.
Med posvetovanjem senatovim je dejal dr. Neuperger dr. Triller-ju: »Oglasite se pri državnem pravd-niku«.
Številno navzoče občinstvo je preletel mraz, ko je čulo kakor kamen trde besede dr. Neuperger je ve in čuti je bilo zamolklo mrmranje, ki pa je na opomin predsednikov takoj omolknilo. Zabeležimo naj še značilne besede dr. Neupergerjeve, ki jih je izgovoril odhaja je iz sodne dvorane: »Ich kann nichts dafiir!«
Zagovornik Kadunčev g. dr. Triller je pod vzel vse korake, da se ubožčka spusti na svobodo, dokler se ne reši ničnostna pritožba._
Telefonska in brzojavnu poročila.
Češka ministra zagrozila z demi-misijo radi Ljubljane. Dunaj 30. septembra. „Die Zeit" priobčuje vest, daje podržavljenje mestne policije ljubljanske sklenjena stvar. Ta vest je prav tako drsna izmišljotina, kakor je slagano poročilo imenovanega lista o včerajšnjem ministrskem svetu. Kon-itatujemo, da bi bila oba češka
ministra dr. Pledler In Pra&ek na vsako, v ministrskem svetu storjeno odredbo, naperjeno proti LJubljani In Slovencem, odgovorila a takojšnjo demleljo. Dokler ta dva mlslstra ostaneta v Beckovem kabinetu, to smo pooblaščeni Izjaviti, se ne bo storil v ministrskem svetu noben sklep, ki bi bil naperjen proti LJubljani aH Slovenoem.
„Marburger Zeltung".
Mariborf 30. septembra. „Marburger Zeitung,u eden najbolj fana tičmh nemških listov, je danes radi nesramnega hujskanja proti Slovenoem zaplenjena v prvi in drugi izdaji.
Češki deželni zbor. Prage 30. septembra. Semkaj sta prispela ministra dr. Fiedler in Prade. Dopoldne sta bo posvetovala s svojimi političnimi somišljeniki, nato pa sta imela konferenco z deželnim maršalom princem Lobkowi-tzem in namestnikom grofom Cou-denhovejem. Seja deželnega zbora se je pričela šele opoldne. V imenu Čeških agrarcev je protestiral posl. Šoohla proti temu, da so Nemoi pri zadnji seji v zbornioi peli nDie Wacht am Rhein". Nato so Nemoi vložili kup interpelacij. Poslaneo Iro je zahteval za vse poimensko glasovanje in odmor 10 minut. Seja še traja.
Izmišljena vest. Praga, 30. septembra. Ruski trgovec Svinovski, ki je bolan prišel semkaj, je umrl. Zdravniška preiskava je dognala, da ni umrl na koleri, kakor so raztrosili razni slovanski Pragi sovražni listi.
Dr. VVekerle pri cesarju.
Budimpešta, 30. septembra. Cesar je danes sprejel v posebni avdi-jenoi ministrskega   predsednika dr. Wekerleja. "Wekerle je poročal cesarju o političnem položaju. Za jutri je sklican ministrski svet. Potovanje ruskega oarja v Rim. Rfni| 30. septembra. Ruski minister zunanjih del Izvoljski seje izra zil napram časnikarjem, da pride car Nikolaj prihodnjo spomlad v Rim obiskat kralja Viktorja Emanuela.
Izrazi sožalja.
Kozina, Odbor političkog društva za Hrvate i Slovence za Istru u prvoj svojoj sjednici nakon žalostnih dogo-djaja u Ljubljani, iziavljujuć najiskrenije saučešće padšim žrtvama njemačke nadutosti, prosvjeduje najodlučnije proti bezobzirnom postupanju neobuzdanog vojničtva. — Poslanec Man d i ć.
Korčula, 28. septembra. Pučanstvo ove općine živo sudjeluje općoj narodnoj tuzi radi nevine bratske krvi, prolivene v pitomoj Ljubljani, osudjujuć one, koji su to krvoproliće izazvali. Dao bog bolje dane svima nama. Borba našim zajedničkim dušmanima krvil Mi hoćemo, da živimo. — Općinsko upraviteljstvo.
Beljak 28. septembra. Ob teh žalostnih dogodkih, ob krutostih, kakoršne so se zgodile komaj v rimski areni, a Še tam ne z ravnopravnimi državljani, izrekam poln žalosti in poln srda nad takimi bestijalnostmi proti nežni naši mladini najiskrenejše sožalje in ob enem največje ogorčenje. Iz slovenske dežele z vsem, ki so krivi nedolžno prelite krvi! Naj vzklije iz dragocenega semena krvi blagoslovljenih naših narodnih mučenikov mir in ljubezen med slovenskimi brati! — Župnik Meško.
Nabreiina 28. septembra. V duhu klanjajoč se pred gomilo nedolžnih žrtev, polagamo na njih gomilo spomin hvaležnosti in spoštovanja.. Njihova kri naj nas spaja z ljubeznijo in dolžnostjo do vsega, kar je vašega in našega ter kličemo Slaval Slaval — Za odbor ljudske knjižnice nabrežin-s k e: H O 11 e r.
Železniki) 29. septembra. Solidarni z žalujočo domovino obsojamo brutalnost tujerodnega vojaštva in izražamo sožalje za nedolžnimi žrtvami.
— Slovensko bralno društvo.
Velika Loka, 29. septembra. Žalujemo za nedolžnimi žrtvami. Večna slava Lundru in Adamiču 1 — Veliko-loško ženstvo.
Logatec, 29. septembra. Proti nečuvenomu postopanju c. kr. vojaštva protestujočim se pridružujemo tudi mi, želeč, da bi po nedolžnem prelita kri padlih žrtev vzbudila v Slovencih že vendar enkrat zavest, da moramo biti na rodni zemlji gospodarji in ne hlapci.
— Logaški naprednjaki.
Zadar, 28. septembra. Hrvatsko pučko radničko družtvo na svom današnjem sastanku u znak prosvjeda ogorčenja radi divljačkog postupka na bratski^ nam narod kliče: Slava žrtva ma I Živio bratski slovenski narod! Skupština Zadar.
Stolac, 28. septembra. Slava žrtvam krvoločnog tigra. Daj bog, da iz nedužno prolite krvi nikne sloga svih Slovenaca i Slavena.  —  Še še k.
Kostajnica, 29. septembra. Starčevićanski klub u Kostajnici s gnjusom osudjuje njemačke krvoloke. Slava narodnim mučenicima! — Novaković, dr. Kras.
Zagerle Ob lavi, 29. septembra. Globoko žalost in skrajno ogorčenost vsled nedolžnih žrtev, katere nam kličejo iz groba: »danes meni, jutri tebi« izraža Zagorski Sokol.
Metlika, 29. septembra. Sočutje slovenski Ljubljani. Slava mučenikoma Lundru in Adamiču. — Gasilno društvo.
Bled« 29. septembra. Nad 100 zbranih trgovcev, rokodelcev, gostilničarjev in pomočnikov z okolico Bled in Bohinj na tukajšnjem današnjem zborovanju izreka povodom nečuvenih dogodkov v Ljubljani svoje skrajno ogorčenje nad postopanjem vojaštva in obenem iskreno sožalje povodom smrti nedolžnih žrtev.
(Drugi slede.)
Darila.
Uredništva našega lista so poslali:
Za družbo Cirila In Metoda.
G. Oton Silič v Brikaenu mesto za venec nedolžno padlim žrtvam K 5. — O. Ivan
0 ražen, uradnik kmet dražbe 1 K. — Mesto za venec padlim žrtvam, g. dr. Fr. EUer v Ljubljani K 15. — G. Dušan Pod-gornik, nabral pri Ćešnovarju K 1*40- — G. Raj ko Arce, blagajnik v p. v Ljubljani K 30. — G. Ig. Žargi, mesto za vence žrtvam K 4. — G. Ivan Pibernik, nabral pri odhodnici Mirka Pavlina pri davčnih uradnikih K 6. — Družba „pri Belem volkuu za do v tip, da je bil aretiran ljubljanski slovenski brivec, ker je nekemu Nemcu skrivil en las K 5. — Dolgo vaški občinar v Ljubljani radujoč se premirja med obema slovenskima strankama K 20. Gdč. Zora Gartnerjeva nabrala mesto venca narodnim mučenikom K 8. (darovale gg. Gartner, Pire, Š laj mer in Zapanec). — Ga. Kristina Grebene, Vel. Lašče K 5*20 darovali ribniški Sokoli v gostilni Gre-benca (v tem zneska g. Tin ca Ko n čina z 2 K). — G. dr. V. Gregorič, Senožeče zbirko K 20. — G. Andr. Oset, Št Jurij ob južni želez. K 15. — Mesto venca na grob narodnih žrtev, g. Ferdo Špilar v Št. Petru kron 10 — G. Fr. Juvanec v Vrhu pri Vinici K 5. — Mesto cvetic na grob po Nemcih umorjenih Slovencev, g. Janko Skerbinec, nadučitelj v Višnji gori K 30 nabral med rodoljnbkinjami in rodoljubi povodom odhodnice g. davkarja Josipa Ferliča. — Mesto vencev na grob nedolžnim narodnim žrtvam, g ič. Mirni Gnezda v Uncu K 9 z geslom: Ra-decki je bil  fajn gospod, Maver
paen grand.....1 — Gosp Fran
Medica, Mori, Tirolsko K 10. — G. Vilko Maurer, Krško iz nabiralnika pri g. Fr. Gregoriču K 844. — Ga. Milena Perušek v Ljubljani K 5. — Moška podružnica C. in M. v Radovljici, nabrano pri odhodnici g. Prudiča K 8. — Gdč. Marija Pahernik v Vahredu K 20. — Kot spomin nemčarskega divjanja po slovenski zemlji, „Dilce" po inicijativi F. Z. še K 5.
— Gdč Antonija Kadivec v Ljubljani mesto venca na krsto umrlemu g. Josipa Lozarju K 5. — Na banketa povodom »tvoritve sadne razstave v Bovcu je bilo nabrano K 2 012 mesto venca padlim slovenskim mučenikom — G. Ant. Skok v Domžalah K 10. — Ga. Urška Pavlic nabrala na veseli svatbi g. Josipa Sokliča na Bledu K 7-54. — „Kegelpubje" na Bledu nabrali ob slovesu korenjakov z blejske pošte K 3. — Pri gostilničarja Frana Jezerska v Kranja zbrani gostje K 3, ob osmini padlih narodnih žrtev. — Hrvaški in slovenski izletniki v Trinajst ićih v Istri nabrali K 7. — Skupaj K 30170. — Srčna hvala! — Živeli!
Za ranjence 20. septembra.
Neimenovan iz Bosne K 5. — Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice v Ljubljani 300 K. — Ga. Jos. Petrovčic v Ljubljani
1 K. — G. Ivan Pavlic v Ljubljani 2 K.
— Društvo knjigovezov itd. v Ljubljani K 10. — Ljubljanski mojstri pri ustanovitvi ključavničarske zadruge dne 27. sept. t. I., spominjajoč se nesrečnih Žrtev v bolnici K 23. — G. Jožko Mešek, asistent mest. hranil, v Ljubljani K 3. — Neimenovan v Ljubljani K 25. — G. dr. Fr. Eller v Ljubljani K 25. — Ga. Marija Kosec, soproga brivca v Ljubljani nabrala med slovenskimi gosti „pri Perlesu* 7 kron. — Tvrdka Fr. Ks. Soavan v Ljubljani K 300. — G. V. Jeločnik nabral po oasvetu g. Jos. Petkosiga pri vinski trgatvi v Rožni dolini K 10*50. — Pevsko društvo ,Slovan11 v Ljubljani K 20. — Gg. Hrast, Kuralt in Hiter, uradniki mest. hranil, v Ljubljani K 13. — V restavraciji Mohar v Rožni dolini nabrano K 140. — G. Ant. Šare, trgovec v Ljubljani kron 20. — G. Avgust Tomaž ič v Ljubljani K 50. — G. Graška, zastopnik Živnostenske banke K 20. — Gospod Fr. Abulner, adjunkt mest hranil, v Ljubljani K 2. — G. J. Cramero brivec v Ljubljani K 5. — Neimenovan ob rt ni k-klepar K 2.
— G. Milko Krapež, urar v Ljubljani K 8. — Gg. realci v Ljubljani, mesto venca na krsto narodnim žrtvam K 91 03.
— G. J. S. Benedikt, trgovec v Ljubljani K 100.  —  Rodoljubi iz Vevč K 14*60
— Kavarna v Ljubljani K 20. — Gosp. Slavoj Pavšek knjigovez, nabral med kolegi K 9'50. — G. Anton Kumše v Ljubljani kron 10. — G. Ivan Klan, Ribnica K 10. — G. Albin Domladis, Ilirska Bistrica K 14. — G. Jos. Medica v Št. Petru K 50, kot zbirko sobotnega omizja kranjskih lesnih trgovcev v hotela „Balkan" v Trstu.  — Županstvo v Cerknici
K 50. — G. Anton Premru, Razdrto nabrano v gostilni „na poštiu K 5*70. — G. A. Minatti, trgovec na Igu K 10. — G. Jože Badignal-Grabnar, Ig K 1 40. — Gg. Marta Lindtner, Radeče in Mara De-lakova v Ljubljani sta nabrali v mali družbi K 13*33. — Ga. Milena Perušek, v Ljubljani K 5. — V gostilni pri „Za-kotniku** na Trati gostilničar in gostje K 10. — G. M. Moravec nabral pri omizju v gostilni Antona Zelena v Senožečah K 6 40. — Gdč. Lojzka Rošova v Hrastniku med ondotnimi rodoljubkami K 39. — Osobje knjigoveznice B res k v ar v Ljubljani K 6. — G. Ivan Velkavrh, c. in kr. nadporočnik v p. K 40. — Ga. Antonija Šusteršič, kuharica iz Trsta, po gospe Dolenc v Ljubljani K 2. — Gosp. Hinko Stajnko, zastopnik tu K 5. — G. Anton Skok v Domžalah K 10. — G. Ferdo Sor-šak v Obrajni K 2. — G. Elza Repičeva nabrala na protestnem shoda 27. sept. v Ljutomera K 27. — G. Fr. Pavlin, fotograf na Jesenicah K 10. — Ga. Viki Dolenc K 15, katere je nabrala v gostilni „MantuaM. — Skupaj K 14*29-86. — Srčna hvala!
Za apomenik padlim žrtvam
20. Septembra t. L Kmetska posojilnica ljubljanske okolice K 50. — Neimenovan iz Bosne 5 K. — G. Fran Mally v Ljubljani K 40. — G. Ivan Oražen, uradnik kmet. družbe Ki. — Društvo knjigovezov itd. v Ljubljani K 10. — G. dr. Fran Eller v Ljubljani K 20. — G. Rajko Arce, blagajnik v p. v Ljubljani K 30. — G. Ant Šare, trgovec v Ljubljani K 10. — G. Fr. Abulner, adjunkt mest. hranil, v Ljubljani K 4. — Gosp. Milko Krapež, urar v Ljubljani K 3. — G. Mirko pl. Pisačič, pisatelj v Zagrebu K 50, s klicem: nvečna s'ava narodnim žrtvam." — Anton Kumše v Ljubljani K 10. — Gdč. Mara Pen ca, Mokronog mesto cvetja na grob nedolžno padlih Žrtev K 10. — Zbirka v gostilni Drašler, Borovnica K 5. — G. Milena Perušek v Ljubljani K 5. — G. Ivan Velkavrh, c. in kr. nadporočnik v p. K 40. — G. Ant. Skok v Domžalah K 5. — Ga. Antonija Janša v Krškem, nabrala pri g. Havelka K 8-32.—Slovenci zbrani pri „Mihovki" v Bohinju nedolžnima žrtvama 27. peš-polka K 21. — Ga. Viki Dolenc K 10, katere je daroval g. K. Jelovšek. — G. K. Jelovšek na Vrhniki našim narodnim mučenikom K 20. — Ga. Ljudmila Tomaž in nabrala pri omizju g. Robavsa v Šmartnem pri Litiji K 4*60. — Narodna delavska organizacija v Trstu K 92 52, in sicer bilo nabranih na shoda dne 27 septembra K 84*40, tovariš Jos. Štefe pa je nabral med delavci v gostilni „AUaGrotta" K 8*12, skupaj kron 92*52. — Skupaj K 454 44 — Srčna hvala! —- Živeli!
Za dijaka Meglica kot nadomestek za odpovedane k rano pri
BaumgartnerlU Rodbina Klobučar v Ljubljani 5 K. Vrhniški Sokoli nabrali 8 K. Skupaj 13 K. Srčna hvala!
Za narodno šolo v Rožu: G.
Viktor de Gleria na Sušaku 5 30 K, zbirko sedmo in osmošolcev z devizo: „Maščujmo naše b m te, prost mora biti, prost naš rod, na zc.alji svoji svoj gospod!** Srčna hvala!
Za  učiteljstt konvlkts Gosp.
Ferdo Juvanec, nadtlčitelj na Vrhu {pri Vinici 5 K. Sr^na hvala! Vsoto smo izročili gosp. Dimniku.
Dopolnilo s Pri zadnjem izkaza darila, poslanem po gosp. dr. V. Maurerju v Krškem je dostaviti, da so se imena darovalcev naznanila naravnost vodstvu družbe C. M., in da sta večje zneske darovala gospa A. Jugovic (4 K) in g. dr. Gallasch (5 K.)
I izkaz prispevkov za spomenik in oskrbo žrtev 20. septembra 1908. Dne 28. septembra 1908 došli so podpisanemu blagajniku sledeči prispevki: Dr. Živko Lapajne zdravnik v St. Vidu nad Ljubljano a) za spomenik 10 K, b) za oskrbo 20 K, „Žirovnikov zbor" v Št. Vidu nad Ljubljano a) za spomenik 10 K, b) za ranjene žrtve 10 kron, Dr. Alojzij Kokalj, odvetnik v Ljubljani a) za spomenik 25 K, b) za oskrbo 25 K, Katarina Pfeifer, kuharica v Tivolskem gradu v Ljubljani za žrtve 5 K, Dr. Ivan Geiger, zdravnik v Ljubljani a) za spomenik 5 K, b} za ranjence 5 K. Dr, Karel Triller, odvetnik v Ljubljani a) za spomenik 50 K, za ranjence 50 K, M. Hribar iz Ljubljane za oskrbo 20 K, K. Furlanova in dr. J. Furlan odvetnik v Ljubljani za poškodovance 50 K, za spomenik 50 K, Tržaško podp. in bralno društvo vTrstu 50 K, J. Sajovic, trg. v Kranju povodom improviziranega koncerta tovarnarja Simoniča iz Reke za ranjence 64 K, Ivan Plantan, c. kr. notar v Ljubljani a) za podporo mučenikom 50 K, b) za spomenik 50 K, Ivan Frisch, trgovec v Ljubljani a) za ranjence 25 K, b) za spomenik 25 K, Jos. Zidar, trgovec v Ljubljani a) za ranjence 30 K, b) za spomenik 10 kron, Fran Kalinu9, tovarnar v Ljubljani 10 K, F. P. Vidic & comp v Ljubljani 50 K. Skupaj 659 K. Vsem darovalcem izrekam iskreno zahvalo posebno prisrčno pa zavedni kuharici Katarini Pfajfer-jevi. V Ljubljani dne 29. septembra 1908. Dr. Alojzij Kokalj s. r. blagajnik.
n. Izkaz prispevkov za spomenik ln oskrbo irtev 20. septembra 1908. Dne 29. septembra 1908 došli so podpisanemu blagajnika „Združenega narodnega odbora■ sledeči prispevki : Ubald pl. Trnk6cav, lekarnar v Ljubljani z geslom: nBog zediai Slovence8
a) za ranjence 50 K, b) za spomenik 5 o K, Josip Tork, občinski svetnik in trgovec v Ljubljani 20 K, Mestna občina Kamnik na Kranjskem a) za spomenik 50 K, b) za ranjence 100 K, Meščanska korporacija v Kamnika a) za spomenik 100 K, b) za ranjence 100 K, Anica dr. Krautova in Albina Hočevarjeva iz| Kamnika zbirka kamniških Slovenk (posamezna imena se objavijo ob priliki) za sv. maše zadušnice žrtvam, ker častiti g dekan Lavrenčič ni hotel ničesar sprejeti 71 K; Županstvo Ribnica na Kranjskem za spomenik 40 K, Županstvo občine Rakek na Kranjskem za spomenik 30 K, rodbina nadučitelja Lundra iz Rake za oskrbo ponesrečencev 10 K, tvrdka £. Hieng v Ljubljani za ranjence 50 K, dr. Andrej Kuhar, c. kr. notar v Trebnjem za ranjence 50 K, pisatelj Fr. Ks. Meško župnik, Marija na Žili ob Beljaka v znamkah za narodne mučenike 2 K, Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani a) za rodbine Žrtev 300 K, b) za spomenik 100 K, Josip Kozak, občinski svetnik in mesar v Ljubljani a) za spomenik 10 K, b) za žrtve 15 K. Skupaj 1148 K. Vsem darovalcem najsrčnejša zahvala! V Ljubljani dne 30. sept. 1908, Dr. Alojzij Kokalj, s. r. blagajnik.
Združeni damski Odbor za nabiranje prispevkov za ranjence in sporne-menik : Do 29. t m. so darovali: g Mali Antonija 10 K, Lavrenčič I. 5 K, Maher-jeva I. 5 K, dr. Bretl Jelka 10 K, dr. Triller Berta 10 K, Kačič I. 4 K, dr. Oražen Ženka 16 K, pl. Trnkoczv Mar. 10 K, Grobelnik Minka 10 K, Lillek Ka-tinka 30 K, Jebačin Minka 10 K, Vidmar Josipina 5 K, Franke Helena 4 K, Hude vernik Ana 10 K, gdč. Kadivec Antonija 5 K, g. Bužička I. 4 K, dr. Kokalj Mici 10 K, dr. Pire Minka 10 K, pl. Bleiweis Roza 10 K, dr. Serkova 4 K, gdč.   Kajzelj   Josipina 4 K,   Krejči Mici
4 K, Lukič I. 2 K, g. Gričar G. 3 K; pl. Lukančeva 2 K, Megličeva 5 K, dr. Kermavner Nat 2 K, dr. Korun Cec. 3 K, Čuden Jos. 4 K, Kandare I. 2 K. gdč. Kandare Mil. 2 K, Zalaznik Ang. 3 K, g. Škof-Wanek 3 K, Golob Mar. 3 K, Goršič Mar. 2 K, Barteljeva 2 K, gdč. Rastohar 2*50 K, Štor Julija 3*50 K, g. dr. Bežekova 8 K, jgdČ. Zupančič Vita
5 K. g. Govekar Minka 4 K, Pintar Marija 4 K, Sapančič Ivana 10 K, Filipan Minka 4 K, gdč. Debevec 3 K, g. Perdan Marija 5 K, Orel I. 5 K, Gogala Antonija 10 K, Kavćnik Cec. 5 K, Rohrman Roza 5 K, dr. Vrtačnikova 5 K, Lončar Iv. 5 K, dr. Ferjančičeva 2 K, dr. JeDko Fina 10 K, gdč. Martinak Mila 5 K, Knez Pavla 10 K, g. dr. Rusova 8 K, dr. Majaronova 10 K, gdč Arce Josipina 10 K, g. dr. Tavčarjeva 10 K, g dr. He-šičeva 2 K, Prosenc Ana 5 K, gdč. Lozar Jelica 2 K, g. Vidmajer Elvira 7 K. Koželj Marija 3 K, Pfeifer 1*20 K, Sku-šek 2 K, dr. Murnikova 10 K, Voduš-kova 2 K; Petričeva 2 40 K, Šarabonova 5 K, gdč. Vehar Marija 5 K, Poljanec 2 K, Rozman Erna 1 K, Mejač Pavla 5 K, g. Perdan Ada 5 K, Klobučar Mar. 5 K, dr. Eržen 9 K, Pehani Angela 5 K, Dolinar Elvira 5 K, Koblarjeva 4 K, dr. Zupančeva 4 K, Žužek Franja 5 K, dr. Šlajmerjeva 10 K, Bajec I 2 K. Škrl J. 5 K, Špindler 4 K, Štrk Katinka 2 K, Lapajna I. 2 K, Lilek & Meden 2 K. Leve Mar. 2 K, Turk I. 1 K gdč, Šušter-šičeva 40 h, Soss Mici 4 K, g. dr. Papeževa 5 K, dr. Fermevčeva 5 K, Sič Mici 4 K, Podkrajšek 2 K, prof. Tavčar jeva 2 K, dr. Windischerjeva 2 K, Šubic Jadviga 4 K, Pire Mici 3 60, Umberger Ant. 3 K, tvrdka Meršol 20 K, g. Velkavrh Franja 10 K, plem. Bleiweis Mar. 10 K, gdč. Peterca Jos 5 K, Munda Beti 5 K, Velepič Ema 2 K, g Vercič Apol. 5 K, Fajdiga I 3 K, Leskovec & Meden 10 K, Čik M. 5 K, Pollak F. 20 K.
(Dalje prih.)
Mnogostranska poraba. Gotovo ni đo ma&ega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Molio-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti uteSu-joCe, ako se namaže s njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepimo in je zatorej dobro, da so priliva kopeli m. Steklenica K 1*90. Po poštnem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-o v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 Sb~ i3
napake diete š*šš&»»S
voda) k vinu, konjaku itd je boljši »Tempeljski vrelec-.
Dobiva se pri firmah M. Kastner in Peter Laaanik v LJubljani. 3075-5
Jala Loiariera nainanja potrtega srca, da je njeni preljubi oče, gospod
Josip Lozar
prejemši svete zakramente za umirajoče, danes, dne 29. t m. ob polu 12. uri dopoldne zaspal v Gospodu Truplo predragega se prepelje v če'rtek, dne 1. oktobra, ob 4. uri popoldne na grobišče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 29. septembra 1908
aeteoroložtfno poroflto,
o
35
Cas opaio-	Stanje barometra t mm	1! II	Vetrori	N«b*
9. zv.	7441	12'4	sl. zahod	jasno
7. zj. 2. pop.	745-1 7429	6-5 181	si. jjvzh. Sl. jjzah.	megla jasno
nonn
130 . Padavina v 24 urah 00 mm
3509
Ravnateljstvo trgovskega bolniškega ln podpornega društva
v Ljubljani javlja tužno vest, da je IffVsegamogočnemu dopadlo dolgoletnega rednega člana, gospoda
Josipa Lozarja
trgovca
danes ob polu 12. uri dopoldne v 78. letu starosti po dolgi bolezni poklicati na boljši svet
Pogreb bode v Četrtek, dne 1. oktobra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Mestni trg št. 7 na pokopališče k Sv. Križu.
Blagi pokojnik se priporoča v prijazen spomin.
Počivaj v miru ! V Ljubljani, 29. septembra 1908.
Mmk panorama
Pod trančo 2
se zaradi odpotovanja lastnika ugodno proda ali da v zakup. 3500-1 Več na Mestnem trgu štev. 8,
H. nadstropje.
Spretna
modisllnla
56 išče za takojšnji nastop. 35C8 1
Zglasiti se je pri Fant Kovač, Ljubljana, Mestni trg št 11.
Radi preselitve se ceno proda
v Viimarjih it 61 n I wft fS^l    z  gospodarskim po-
fcjkI        slopjem   in velikim ••aiiW«a    ograjenim vrtom, pripravna za vsako obrt. 3507-1 Pojasnila daje posestnik ravnotam.
Lezioni italiane.
Srammatica, conversazione, litte-ratnrav — Principio 11 1. ottobre S' annnncia dal 27 dt questof dalle 11 fino le 4 a Mari]e Terezije cesta 4, part 3506—1
D	Qfl	q n	innnl/n in nnndoi1	311^0
J	Ql C	djl.	1 Udi Id III pl UUdJi	il\d
za modno trgovino, zmožna slovenščine in nemščine, se sprejme S i oktobrom — Naslov pod zmotnost glavna pošta Izubijana. 3501
Mladenič
30 let star, srednje in lepe zunanjosti, uradnik v Tr tu, se teli seznaniti s poštenim,
in izobraženim 24 do 301etnim dekletom, s katero bi trajno dopisoval v slovenščini. — Ponudbe pod pravim naslovom in ako mogoče tudi s sliko, ki se takoj vrne, je pošiljati pod „Nova domovina" na uprav. »Slovenskega Naroda«, 3502—1
27 i6     Slavna zaloga v lekarni 44
Ob. pl. Trnk6czyja o Uubljanf.
« ■
i
«
« m m
m
G «
t
Primarius
dr. 0. Cregorič
Ljnt>l janci.
kronska ustna vodu
EUODIti
Zakonito varovano.
Specijaliteta za kadilce.
10 Jo 15 kapljic v kozarec vode. i C—a 2 to—L
9
9 m
■
E { t
N V
r
9 9
Proti prah a jem, luskinam in izpadanju las
drluje najbolj** prinw>
Taio-ehiii tinto
katera okrepčale lastite, odstranile luska in prepreenle izpadanja las.
1 »tHklenim » m*»odom f krona.
Uaspoiuja •«  m obratno poŠto ne manj kot dve steklenic)
Zaloga vaeh preizkušenih zdravil! medic, mil, medicina!, vin, specijalitet, najfinejših parfumov, klrurglšklh obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d.
Dei lnkarni Milana Lexist6ka f Ljubl|anl, Risljm cesta it. I
Ml«8 b*vc«sgr^tenega Frau Joftefovega
labU m—tu ib 39
Ms Forler, Hlss Eoerltt
come bsck Irom Eogland and be-gin their lessons agaln on tke 1 st ol October, in Dalmatinove
ulice št 5   — Poizve se pri gospe M. Tdcnies na Dunajski cesti 25 od 15. septembra od 12 do poln 2 ln od 27. sept naprej ves dan. 3035 7
Proda se
hišo
št 203 v sredini Rožne dolino pri Ljubljani, pripravna za vsakogar. Hiša ima 4 iepa stanovanja, eno z dvema sobama ter lep ograjen in z drevjem zasajen vrt. 3185—7 VeČ ravnotam.
Spretne
se takoj sprejmejo v WolIovih
ulicah št. 5« II. nadstropje. 3493 l
Lovski pes
velik, dolgodlak, z dolgim repom, rjavorumeuo tigrast, z znamko štev. 737 se je zatekel 28 septembra.
Odda naj se proti plačilu na Sv. Petra cesti št. 47, I. nadstropje, desno. 3494—1
Marljiv in dober
sodorski pomočnik
dobi takoj stalno službo in primerno mezdo pri žganjarnici in tvornici finih likerjev bratje Wortmann, Sušak (Hrvaško Primorje) 3495-1
Učence
2 kolarska in 3 kovaške
sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Franc Stare, i z del o vatel j vozov v Kamniku. 3496-i
Mlad, oženlen
žasar in mlinar
ki se razume na benečansko žago,
dobi slnibo pri gosp. Mirku pl. Gjurkovečki v Bos. Gradiški, (Bosna); kamor naj se pošiljajo ponudbe. 3497-1
Knjigovodjo
moško ali žensko moč, zmožno s'o-vensčine in nemščine, ki je že službovala pri stavbnem podjetju, sprejme takoj Danijel Battelino v Spodnji Šiški 3498-1
i
Slavna zaloga ▼ lekarni
OD. pL Trnk5czy]a o LJubljani.
Malinčev
LSIRUP
■ ■
lekarnara
Piccolija
227i  g Ljubljani »
c. In kr. dvornega dobavitelja, papeževega dvornega dobavitelja
je izboren prirodni izdelek. Poštni zaboj ček s 3 kg sirupa se požlje poštnine prosto proti povzetju za 6 K, v sodčkih po 10, 20, 40 in lOO kg sirupa z zavojem vred po 1 K za kg. Sterilizirane steklenice z okoli 1 kg vsebine se prodajajo v Ljubljani*, po 1 K 60 h. V zabojih po 25 stekl. z zavoj n ino vred v Ljubljani po 1 K 35 h. Naročila po povzetju.
Mesarskega pomočnika
in
2 učenca 2
sprejme takoj Ivana Košenlna, mesar, LJubljana, Kolodvorske
ulice št 6. 34 6-6
Pravo okusne kranfako klobase,
veliko, komad 40 vinarjev, majhne,
11 komadov 2 K. Zavitek prost. — Razpošilja se po povzetju. 3428—2
M. Modic
Šiška pri Llubljani.
Vinske sode
nekaj skoro novih, dobrih in močnih, približno od 600, 1200 do 3000 litrov, proda po nizki coni  2991 i
:   FRAN CASCIO :
Nclriibiir«ove ullee eter. «.
Stanovanje
n tremi sobami, prltikllnami in porabo vrta se odda takoj ali s 1 novembrom.
Več se izve v Kuhnovih ulicah št 23« II. na d str levo (nasproti domobranske vojašnice). 3407—3
Vajenec
ae sprejme v trgovino z manufakturo ln specerijo 3447-2
Božidar pavčič
Ljubljana, Zaloška cesta 15.
jezikovni tečaji .posamezne ure..
francoski, angleški in italijanski
Jeztk od oktDbra naprej v WoHovih ulicah št 1, II. naditr. desno.
Knnverzacijske ure na meseo po 7 K. Metoda Berlitz. 3431—2
Prvi kranjski
uglaševalec klavirjev
G. F. Jurasek Ejnbljaaa, Sv. petra cesla 62 a
1. nadstropje
uglašuje klavirje, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev in
preglasuje brezplačno. 3305 3
Lep sinju
v Knallovih ulicah št. 5 v III. nadstropju s 4 sobami, kopalno sobo in vsemi pritikliuami
se odda za november 1908.
Pojasnila se dobe v „Narodni tiskarni" ali pa pri gosp. Lavren-čiću, upravnem odborniku, pisarna mestnega užitnin. zakupa, Dunajska oesta 31. 34C8
Vinske sode
ravnokar od vina izpraznjene, močne, dobro ohranjene, 35 komadov SOdOV iz kostanjevega lesa po BOO do 700 litrov, 60 komadov SOdOV iz hrastovega lesa po 200 do 800 litrov, 20 komadov sodov iz hrastovega leea po 800 do 2000 litrov, 20 komadov sodov iz hrastovega lesa po 2000 do 4000 litrov, od katerih se en del nahaja v Ljubljani, drugi pa na poti v Ljubljano, oddd po primerni nizki oeni tvrdka
. Rosner & Ko.
v Ljubljani 3006—9
pol. g Koslorjovo pivovarno
Izveibana
3413—3
gospica
teli na domu poučevati klavir.
Naslov v uprav. „Slov. Naroda".
Učitelj iššo sa tekoče Šolsko leto
mebllrano sobo
s posebnim vhodom.
Ponudbe na upravniirvo „Slov. Naroda". 3485-2
n takoj sprejme pri Ivanu Potniku, brivou v Kranju 3174—2
Trgovskega pomočita
specerista ter
= učenec =
sprejme aV Sušnik trgovino spe-cerije In toloznino na Zaloški cesti 21. 3410-3
Svoji k svojim!
Podpirajte slovansko trgovino in obrt!
Družinske zavitke, obsegajoče krasno pleteno krilo (navedite dolgost), uenjate rokavice, 6 parov moških nogavic, lep predpasnik In   razne  kuhinjske  potrebščine pošilja po
pOVZetjU 3503—1
za 11 kron
trsooskl dom Julij Hofmeister tršouskl dom
Vsak bo zadovoljen!     Rožtnital, Češko. JKnogo zahval!
JAKOB ŠIMENC
umetni in trgovski vrtnar
Ijubljana, gradišče št. H in Simon Gregorčičeve nlice št. 3
priporoča slovenskemu občinstvu svojo
veliko zalogo cvetlic in rastlin, palm 1.1, d.
izdelujem tudi lepe vence in šopke in sploh vsa v to stroko spadajoča :: :: dela :: :: Vnanja naročila točno in solidno :: :: Cene nizke. :: ::
Brzojavna naroČila pod naslovom: 3504—1
Jakob Šimenc, Izubijana.
Jvfajbolj varno naložen denar!
Stanje hranilnih vlog: nad 26 milijonov K.
Rezervni zaklad: nad 900.000 kron.
Mestna
hranilnica ljubljanska
v lastni hiši, v Prešernovih ulicah štev. 3
poprej na Mestnem trgu zraven rotovža,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure do poldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zarafinnila vlagateljem
Za varnost vlog jamči poleg lastnega
servnega zaklada mestna obćlna ljubljanska g vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči slasti to. da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar tnal o letnih  otrok in v a-
N
rovaucev.
Denarne vloge se sprejemajo po pošti in potom -c. kr. poštne hranilnice._
)Cranilne knjižic« ae sprejemalo kot gotov denar, ne da bi se prekinilo njih obr c sto vanje.
8499—1 j
M3D
28
63
Fxixo<đ.ra.a* axs©xxc-žiQlQzrx'a- voda
EOUCEGUO
Posebno uspešna ter za slabokrvnost, kotne, livene in tonsko bolesni zdravniško priporočena.  Domače xdravlienje (pitno zdravljenje) pripravno za vsak letni čas.
Naprodaj po vseh lekarnah in trgovinah z zdravilnimi vodami.      3280 3
ŽNninnnoif d Miitp sviin*te» listne čipkaste, llll|llllVvJbl««    VItlaV*    volnatemiz modnega blaga,
damski   l?rl©TD-u.l2:l   rr^stjiaoTrojse ima>čLo
moderni pasovi, damski in otroški predpasniki, spodnja krila, ovratniki in kravate.
Dalje priporoča svojo bogato zalogo domačega dola tudi po
mori ln po najnižjih cenah
«aie
t-
„V Angleškem skladišču oblek"
O. Bemaiovio V LjUblJDIli, MCStDl tT9 JlN. 5.
25.000 komadov
najnovejše jesenske in zimske konfekcije ~
za gospode, dame dečke, deklico ln otroke
po   čudovito  nlskili   cenah I
Prodaja na debelo z znatnim popustom.
Slovenska trgovina čevljev domačega in tovarniškega izdelka
Matej Oblak
čevljarski mojster
Kongresni trg št. 6 Ijubljana Kongresni trg št. 6
3462—2 se slavnemu občinstvu priporoča.
Po meri naročena dela se najsolidneje izvršujejo - v lastni delavnici. -
i
tU ^senske in zimske obleke,
I površnike, sukne in dežne I JfajttOVCJe modele
i za dame in deklice
plašče za gospode in dečke
-M
ice i
priporoča
3143—7
po izredno nizkih cenah [0]
Konfekcijska trgovina
A. L u kič
Pred škofijo 19.   Ijubljaita   Pred škofijo 19.
i
t I
Vsa
1413—24
parbetsko
iwr dela ^Hi
prevzema tor do materijal
JOSIP PUCH
Ljubljana, G adaške ul. 20
Veliko zalogo
tromofonou m plošč
tudi s slovenskimi k o m adi;
plošče od
K
naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar
229i Ljubljana. Siarl trg Z6. a
Krasne
BLUZE
88
največja izbera v »vtll in drugem
:-:   modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krita, perilo In otročja obiekoe
priporoča po ■alaiajth cenah
M. KRISTOFIČ
por- Bučar
ŠTABI TRO St 28.
Za Jesensko sezono!
Krstno
okleke, površniki in | razna oblačila
za gospode in dečke v velikanski izbiri.
Konfekcija 3- Kane
Ljubljeno, T)ucr$ltf trg $tw. 3
Lastni Izdelki Iz pristno angleškega blaga.
Velika zaloga
In ia te (Humskoga blsga
za naročila po meri, .\ Stalne, izredno nizke cene! .*.
858- 63
Zastonj in poštnine prosto naročajte ———  moj novi veliki ■
cenik s koledarjem
za vsakovrstna darila, ki je ravno izšei.
FR. ČUDEN ris
(HAM
rfip
SUKNA
In modno *bm Maso zo obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornico zo sukno
v Humpolcu
na Češkem. 13 Trornlske cene.     Vrorcl franko.
non
o
d
n
(D
•H M
p<
n
Priporočam veliko zalogo ravno došlih
—b damskih klobukov ncjnooeUe mode. —
Nadalje raznovrstno vedno sveže blago, kakor:
rokavice, nogavice, kravate, bluze, krila, otroške oblekce, pasovi, moSerci, damski in otroški predpasniki, belo perilo
- za čame, gospode in otroke. -
Največja aaioga umetnih cvetlic, venckov in šopkov za neveste in nagrobnih vencev s trakovi.
Vezanje evetllc to^no po «arociln.
Za sknpčevaloe na debelo najnižje cene. Za obila naročila se priporočam 3451—2
Katinka Widmayer
pri „solneu" za vodo v mestni palači.
<
n
vovka
1296—50
tropino
niski brinovec
se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi ka - kovoatl v -
veležganjarni in rektifikarni sadja
M.ROSNER&Co.,L]nbljana
Sp. Šiška, poleg Koslerleve pivovarne.
09 visoke c. kr. vlade dovoljen
v
za prikrojevanje in šivanje
2359-6
Eme Schlehan t UobUonl, Židovske ulice itev. 1.
Učenke se sprejemajo vsak dan.
Prodom hroiev po meri.
Vodovodi
Konolijncije, RopoliSke naprave
inženir-bldroteRt
Konrad Lachnik, Llubliann
BeethoveDOve ulice itn. I.
Brzojavi: LnchnlR-Untiljai?^
Projekti in izvrSitev pri domafc
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi gradbe zastonj).
Sprejem«   zavarovanja  ČloveSkega liv-
ljenja po Dajrasnovratnejšib kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko noben« draga zavarovalnica. Zlasti Je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt S manjkajočimi ie vplačili.
Vsak   Slan   ma po   preteku   petih let pravico do dividende.
..SLHVIJH"
45-112
- - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi.....
Ra*, fondh 41,336.04101 K. Izplačane odškodnine in Icapitalije 97,B\AA30*97 K, Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica na&e države
m reeaikozl ulot an^ko-narodno uprave. Vsa poj ■mila daje:
te»eralni saatop v Ljubljeni, iigar pisarne eo v lafltnejjbanžiiej hiši v ^#»*fe«»»a)l*Oa ali«
Zavaruje poslopja in premičnine proti polarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cen} nje takoj in najkulantneje. Uživa   najboljši   sloves, koder posluje.
Dovoljuje   is  čistega   dobička isdatne podpore   ▼   narodne   in občnokoristne namene.
Ponudimo vsako poljubno množino:
zidarske strojne opeke, Portland-cement najboljše vrste,
zarezane strešnike (sistem Marzola)    pe6i, štedilnike m drugi stavb, materijal
(za"pri vezanje ali pribitje na late, torej popolnoma varno proti nevihti.) ■ w *■ 190637
F. P. VIDIC 8c Komp., Ljubljana.
laaajaUU ta
I,nttn'w ta tlak »Niraia« tlakaras«.