Poštnina plačana v gotovini. Leto XIX. št 8. MURSKA SOBOTA, 21. februara 1932. Cena številki 1 Din. Glasilo Slovenske Krajine. Izhaja vsako nedelo. — Uredništvo i uprava M. Sobota, Križova ul. 4. NAROČNINA NOVlN ČETRTLETNO doma: na posamezni naslov 6 Din., 25 p., na sküpni naslov če jih najmenje 5 komadov naročenih 5 Dinarov; v inozemstvo: 18 Din. Če se januara plača celoletna naročnina, znaša ta 50 Din. Pošt. Ček. po). Štev. 11806. CENA OGLASOV na oglasnoj strani: Cela stran 250 Din., pol strani 140 Din., ¼ strani 75 Din., ⅛ strani 35 Din., 1/16 strani, 17 Din. Cena malim oglasom do 30 reči 5 Din., više vsaka reč 1 Din. Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnom oglašüvanji popüst. Rokopisi se ne vračajo. Ne obvüpajte! Živemo v teških časaj. Na vse kraje pomenkanje, skuza, nevola, ječanje. Križ malogda je težio tak močno človečanski narod, kak zdaj. Istina, bile so nevole, šče vekše včasi, kak zdaj, a ne so bilo po celom sveti, nego samo na kraje. Zdaj pa trpi vse človečanstvo. Zato je nevola denešnjega sveta najvekša, kak je gda bila, na toj grešnoj zemli. Pa vendar trdimo: ne obvüpati! Zakaj ne obvüpati? Jeli je bila dozdajnšnja pomoč, ki smo jo dobivali — od sveta, ali pa od njegovoga Stvoritela i zdržavatela? Jeli ka od toga drügoga. Bog je nüdio dozdaj pomoč sveti. Hrano i obleko on je davao. Nesreče on je od nas odganjao. Pripravno vremen je on davao. Blagoslov se je iz njegove roke sipavao na nas. Njegovo sunce nas je obsijavalo vredne i nevredne i njegova roka nam je roden pov davala vrednim i nevrednim. Tak je trdio njegov boži Sin, večna Istina. Tak je zato. Vse nam je davao dozdaj Oča nebeski i vse nam bo i naprej davao. Če je pa Oča, te pa mejmo v njega dečinsko zavüpanje. To zavüpanje pa rodi prošnjo. Z vüpanjom ga prosimo pomoči, bomo jo dobili. Pred kratkim, so bili zbrani v Rimi pred Kristusovim namestnikom, papom, predgarje, ki bodo v tom posti glasili reči bože. Ka so njim naložili sveti Oča, kak naj predgajo? Naj predgajo od zavüpanja, ka dober Oča nebeski ne bo ostavo svojega storenja, šteroga je rešo po svojem najdragšem Sini! Cerkev je zdignola svoj glas i te glas je boži glas, ar izhaja iz vüst njegovoga namestnika. Zavüpajmo! V Zjedinjenih državaj Amerike je osem milijonov lüdi brez posla, lačnih, nagih, v nevolaj obteršenih. A ne obvüpajo. Ne obvüpajo, ar njim je katoličanska cerkev poslala na pomoč voditela, duhovnika iz pitsburške püšpekije, g. Coxa. Sedemdesetjezer lüdi je zadnjič poslüšalo govor toga duhovnika v Pittsburgi i ga odobravalo. Po spravišči pa se je nešteta vnožina zbrala v procesijo i šla mimo njega pa ga navdüšeno pozdravlala i se njemi zahvalüvala za njegovo lübezen, s šterov se zavzema za lačne i nevolne. I med temi vnogimi jezerami, ki so ga pozdravlali i se njemi zahvalüvali pa neso bili samo katoličani, nego i protestanti, poganje pa celo židovje. Židovski rabinarje z dugimi bradami i vsi so se z zahvalnim srcom vklanjali kat. dühovniki, ki je spoznao, da dnesden nemore dühovnik, koga Kristuš pošila, vekšega dobroga dela včiniti, kak če se gorjemle za trpeče, stradajoče. To nevolno lüdstvo je pripelao Cox tüdi v Waschington pred samoga predsednika Hoovera i njemi prekdao zahteve, kak se naj pomaga nesrečnomi narodi. I predsednik je dragevole sprejeo spomenico, ta se bo taki v parlamenti razpravlala. Tak cenijo te lačne vnožine toga lübečega katoličanskoga dühovnika zaslüge, da so se odločile, da ga bodo letos meseca novembra, kda se bodo vršile volitve za predsednika, da ga bodo kandidirale. Pa ka dela te dühovnik, je delala vsikdar cerkev kat., kda je narasla potrebčina. Što je delo pomoč v strašnih lakotaj, nesrečaj na sveti, če ne Cerkev? Je ne njeni sin sv. Frančišek, sv. Anton? I sv. Elizabeta ne njena hči? Sveti Vincenc Pavelski i drüge neštete smilene düše so cecale prsi svete katoličanske Matercerkvi. Mogoče je, ka se najdejo kak so se i najšli posamezniki, včasi celo vnogi, ki so bili nevredne kotrige smilene Kristušove cerkve, ki so s trdim srcom spelavale svoje pozvanje. To je mogoče, ar so kotrige cerkve slabi, grešni lüdje, ki bi se vsi mogli posvetiti, ali ne posvetijo se vsi. A düh Kristušov, düh smilenosti se je tem bole kazao v drügih i potrdo, da je Cerkev toti boža ustanova, a da je za lüdi nastavlena, med šterimi so i bodo sebičneži. Dvejezeroletna zgodovina krščanstva nas vči, da ne smemo obvüpati, nego, da zavüpamo na dobroga Boga, ki nam je oča i ki nas ravno zato ne more ostaviti. Z tem vüpanjom ga prosimo pomoči. Čitatelom! S prihodnjov številkov „Novin“ začnemo prinašati „Zgodovino Slovenske Krajine,“ ki jo bo priobčevao naš rojak g. Maučec Joško, slušatelj filozofije na univerzi v Ljubljani. Ar bo to delo izhajalo v „Novinaj“ okoli 2 leti, zato ščemo izpregovoriti za uvod par reči. Vsakši narod, pa naj bo velki ali mali, se rad zgledava nazaj na ono živlensko pot, štero so pr hodili njegovi praočacje, rad študira i razisküje način njüvoga živlenja, pokrajine gde so živeli, njüvo vero, njüve boje s sovražniki za obstanek. Mi Slovenci Slovenske Krajine toti nesmo svoj narod, toda naša zgodovina je prav posebna, ar smo po prihodi Madžarov bili sčista ločeni od Slovencov na onoj strani Müre. V tej zgodovini, ki je važen spomenik ali steber naše preteklosti, bomo vidili živlenje i trplenje naši praočakov od najstarejše dobe do najnovejše. Zagvišno ne bo nikoga med nami, šteri nebi z zanimanjom čteo, kak i gda i od koga so naši praočacje sprejeli krščansko vero, kak i gda smo prišli pod Madžare, kak i gda so požigali Törki naše vesi i klali naše pradede, kakše pravice so meli, od koga so živeli itd. Predvsem pa mislimo, da ne bo niedne knjižnice, niednoga drüštva pri nas, štero ne bi melo zbranoga toga dela i zato opozarjamo vnaprej na to delo. Vredništvo. Razorožitev. V Ženevi na Švicarskom se vrši konferenca 64 držav za zmenšanje oborožanja, to je naj bi menje bilo vojske i menje orožja. Vojska požre na den 70 milijonov švicarskih frankov. Za 100 dinarov dobimo mi 9 frankov. Z toga lejko zračunamo, keliko stomilijonov potroši vojska i orožje po sveti na den. Če bi se samo štrtina tej penez obrnola na potrebe držav, bi vse mele zadosta dela i jela tüdi, posebno če bi se omejilo tüdi točenje alkohola. Poleg vojske nosi največ siromaštva na svet alkohol. Dva najvekšiva sovražnika človečega roda sta neredno vživanje alkohola i prekmerno trošenje za vojsko i orožje. Ne je zabranjeno piti — red se mora držati: potrebna je tüdi vojska, ali zmenšati se mora po vseh državaj. Če se to zgodi, bo prišo mir, ki ga tak preveč vsi želemo. Ta miseo, ki je miseo božega Odrešenika, prinašalec mirü na svet, je zavzela zdaj celi svet. Vsakomi so ešče v živom spomini grozovitosti zadnje bojne. Zato se je vsakši boji i si vsakši žele mirü. To posvedočijo prošnje, štere so prišle pred konferenco v Ženevi. Te prošnje je podpisalo 60 milijonov lüdi. Vsi tej prosijo države: mir prinesite i zato zmenšajte vojsko. To posvedočijo pobožnosti, ki so se opravlale i se ešče opravlajo po celom katoličanskom sveti za mir. To svedoči začetek konference same, štero so z božov slüžbov odprli. V Marijinoj cerkvi je slüžo slovesno sv. mešo Besson, püšpek iz Lozane. Kak lepa miseo! Marija nam je rodila Jezuša, ki ga sam Bog imenüje za „princeps pacis,“ za vladara mirü. V cerkvi, ki je njej na čast posvečena, se prosi po njej znova te princeps pacis, te vladar mirü, naj z mirom zavlada po sveti. Predgao je pa v natlačenoj cerkvi profesor vsevučelišča dominikanec Munninyck. Med predgov se je obrno proti zastopnikom držav i njim je pravo: „Vojaki so se vračali l. 1918. z bojišča z vzkrikom: nikdar več! Vi znate, da narodje sovražijo bojno, vi bodete bojno pobijali. Vi bodete s tem pokazali, da je v vaših čüstvaj i vašem srci najšo rüm krik milijonov bujtih, milijonov pohablenih, milijonov vničenih: Nikdar več!“ Ne pozabimo! Neprestanoma gučimo pa pišemo od toga, da moremo čteti dobre knige pa novine, či ščémo očuvati svoje düševno živlenje. Vnogi med nami poznajo mohorske knige, štere nam za jako mále peneze prinášajo pobožno, hasnovito pa veséle čtenjé. Kakšté žmetno živemo, edno li opominamo: bár vsi tisti, šteri so že meli mohorske knige, naj si je letos pá naročijo! Tej je naj pokažejo tüdi drügim! Za 20 Din dobite pet lepi knig, ka Vam dojde celo leto pa ešče za kesnejša leta! Nikaj ne valá vse telovno dobro, či pa düši ne damo poštenoga razvedrila, hasnovitoga navuka. Rávno v tej žmetni časaj si iščimo düševne tolažbe pa moči v dobri knigaj. Dajte mladini dobre knige v roke! Sami te krivi, starišje, če njim ne date prilike naj ostanejo pošteni! Idimo naprej vu vsem! Cerkev Kristuša Odrešenika v Moskvi so bolševiki več mesecov podirali, nazadnje pa so 6. decembra glavne zide razstrelili z dinamitom. — Pa prej bolševiki v Rusiji ne preganjajo vere. 2 NOVINE 21. februara 1932. posvet. Naše Starine. Ne je vsigdar tak püsto naše vsagdenéšnje živlenje. Či vidimo eli čüjemo kaj lepoga, te se radüjemo sveti pa sebi. Takša lepota, štera nam naj lepša živlenje, so naše starine. Najprle naše cerkvi: vsakši lübi domačo farno cerkev bar tak kak svoj dom. Večina naši cerkvi je starinski, naši očacje so iskali tolažbe v nji mogoče pred 600 pa 500 leti, kak n. pr. v Törnišči, Martjanci i na Tišini, ge so naše najstarejše cerkvi. Té majo tüdi posebno umetniško vrednost zavolo lepe forme; v šteroj so zidane pa zavolo stari slik. Bojmo ponosni na to bogastvo pa čuvajmo je! Naše starinske lesene hižice s slamnatimi strehami tak lepo kukajo med novimi hišami po naši vesnicaj, posebno, či so obeljene pa či se lepe rože smejejo z okénec. One nam gučijo od prostoga, mirnoga živlenja naši dedekov — bojmo tüdi mi njim spodobni. Naš jezik imá telko starinski, lepi reči (n. priliko: svétek, milošča, ešče, dresélen, nikaj, moka, krouto, posvet). Lübimo svoj jezik, ne gučimo tihinski reči, ge mamo dobre domače! V tom jeziki spevlemo svoje pesmi, cerkvene pa svetske. Nekaj lepoga v našoj krajini je to, da vse lüstvo spevle pri božoj slüžbi. Občüdüjejo nas zavolo toga vsi spametni pa vučeni, zato ne nihajmo tá te lepe starinske návade. Vsaki narod ma svoje šegè pa návade za velke svétke: za božični čas i vüzenski, za žetvo i drügo delo. Malo je gnjes toga med nami, samo ešče stari lüdjé pomnijo. Ka je dobroga, obdržimo! Stare šatringe ali vráže (vörvanja) se že malo držijo, živejo pa v spomini našega lüstva. Znanost vse to zbéra, naj se očuva v knigaj, ka so naši očacje držali v stari časaj. Pa naš obleč z domačega lenovoga platna? Ništerni ešče nosijo kaj takšega — to bi lekaj dobro bilo či bi se ešče dnesdenéšnji obdržalo . . . Ge kaj takšega mate čuvajte, naj se ednok naskori vse to poberé za spomin našim potomcom! Narod, ki ne poštüje svoji starin, je ne vreden poštenjá pa prejde. Čuvajmo, ka je naše, pa lepo! Zlate istine. Što je nigdar stradao ne, ne ve, kak lačnomi krühek diši. Moder mož se komaj te oženi, gda má ženkico eli dečico s kem rániti. Sedem let moreš na ednom kraji ostati, či ščeš lüdi prav spoznati. Slaba vzgoja decé je slabi Časov mati. (A. M. Slomšek). Včenje književnoga jezika. Či pazlivo čtete naš „Posvet,“ te čütite, da tü od takši pitanj gučimo, štera nam nesmijo biti kmična. Razsvetliti ščemo med našimi lüdmi takša pitanja, od šterij nišče ne guči — pa je potrebno, ka je poznamo. Ne dugo smo se v etom „Posveti“ stavili pri tom: ka je naš jezik. Pravili smo, da moramo svoj slovenski jezik lübiti ino vsigdár čütiti, da nam je on svetinja štero smo dužni čuvati. Že te smo se doteknoli književnoga jezika; od toga si ščemo zdaj malo več pogučati. Vsaki narod, tak lüdi slovenski, si je po dugom časi stvoro, pripravo svoj književni jezik. V tom jeziki so pisane knige (zato ime!) pa listi, vči se v šolaj itd. Toga jezika skoro nišče ne guči, nanč tisti šolani lüdjé ne, šteri mislijo, da ga gučijo. Ar vsaki človek, pa naj postane ešče tak vučeni, izgovarja gláse na takši način, kak gučijo v njegovom domačem kraji — to istino potrdi znanost. Potreben pa je takši jezik v pismi (zato se zové tüdi pismeni jezik), ka tak lejko čtejo edne knige lüdje iz vsej krajov, gde gučijo rázlična narečja. To pitanje je za slovenski narod že davno rešeno, malo inači je pa pri nas v Slovenskoj krajini. Pri nas mámo naše Novine, Marijin list pa Kalendar pisane v našem narečji. To má svoj zgodovinski vzrok: mi smo ne bili zdrüženi z drügimi Slovenci, sploj smo ne smeli nindri rabiti svojega jezika. Zdaj pa se vči v naši šolaj tüdi književna slovenščina, tak ka de jo za par deset let prinas že vsakši znao. Za to prehodno dobo pa trbe skrbeti. Novine vršijo to tak, da prinášajo članke v pismenom jeziki. Od zdaj naprej bodo pa prinašale pripovist, štera de iz našega živlenja. Tak je dana mladini prilika, da se privadi pismenomi jeziki. Od Novin pa mora iti dale, segnoti mora po knigaj, da pride do izobrazbe. Mladina naj starejšim naprej čté, pa pravilno, da lüdje spoznajo pravo pismeno slovenščino. Za volo istine moramo povedati, da pri nas lüdje malogda čüjejo pravo književno slovenšino — pa se záto čemerijo! Tak n. pr. naša deca čtéjo „delal, pisal“ — ka je ne prav! Čteti trbe ravno tak, kak prinas na Dolinskom gučijo: „delau, pisau“ — pa včasi nede tak velkoga rázločka med pismenim pa našim jezikom! Slovenski kniževni jezik je znak moči pa edinstva slovenskoga naroda. Po njem pridemo k izobraženosti, on nam vcepi čütenje, da smo vsi od Rabe do Soče pa Drave na Koroškom eden naarod! Politični pregled. Jugoslavija. V parlamenti razpravlajo razne zakone. Tretjina poslancov fali pri razpravaj. Oni z naše banovine so prosili dopüst, zato ka so zbetežali od napornoga dela. — Seje ma tüdi banski svet. Razpravla se proračun. Novi proračun izkaže 112 milijonov dohodkov i teliko stroškov. Izdatki so se poprek povsod znižali proti lanjskomi, povišale so se samo podpore za zidanje šestih šol i za državnoga Sokola, štera se je povišala od 500 jezero na milijon dinarov. — Senati je izročen v parlamenti zglasan zakon, šteri predvideva brezplačna drva siromakom iz državnih šum i šteri oprosti kaštig tiste siromake, ki so si v potrebi kakša drva prinesli iz državnih šum. Italija. Sveti Oča je sprejeo predsednika italijanske vlade na pogovor. Pogovor je trpo celo vüro i je Mussolini ž njim jako zadovolen. Kak je na Madžarskom. Ešče vekšo gospodarsko krizo kak Jugoslavija, preživla Madžarska. Düšlivo politično ozračje se je zgostilo po vsoj vogrskoj zemlji ino brezvüpnost, prevara pa britkost je napunila düše madžarskoga naroda. V varašaj ino po vesnicaj vlada mir, liki te mir je vsiljen z ostrimi policiskimi odredbami. Pod tem prisiljenim mirom pa vre kak v kotli ino tomi je vzrok samo ostra policija, ka je ešče to nezadovolstvo vogrskoga delavskoga i kmetskoga lüdstva nej prišlo do izbruha. Grofa Bethlena, šteri je 10 let vladao vogrski državi tak ka zdaj stoji Madžarska skoro na pogini, ga opozicija šče spraviti pred sodišče. Bethlen je vladao brezi parlamenta s trestičlanskim odborom, šteroga naloga je bila, da je sklepao od prišestni odredb, kakti od zvišanja i novih dač, vzetja novi posojil ino omejüvanja gospodarske slobode. To je moralo prisiliti Bethlena, da je püsto vodstvo v državi, liki odstopo je ešče komaj te, gda je vido, ka več nemre naprej ino ka je država na zadnjoj stubi. Madžarska državna banka je prazna, lüdstvo je popunoma izmozgano ino kaj je ostalo drügoga, kak da država išče novo zvünešnje posojilo. Pri tom je bio ešče grof Bethlen tak predrzen, da je zaproso Drüštvo narodov, naj izvedeniški odbor preišče državne banke pa vgotovi, ka so zdrave. S tem bi bila napravlena podlaga za novo posojilo. Poročilo izvedencov Drüštva narodov pa je za Madžarsko strašno. V poročili se čte, da je vlada Bethlena podpirala drüštva, štera so mela namen obnoviti velko Madžarsko z državnim penezom, časopisno propagando, žandare pa policijo ino ka je nücala država zvünešnje posojilo za nehasnovite gospodarske ino državne namene pa ka je proračun jako povišan pa je dug ešče ednok tak visiki, kak je bio pred petimi leti. Dale pravi poročilo, da je Madžarska v časi zadnji peti let vse zvünešnje terjatve plačüvala z novimi posojili. To je pa za vsako državo najbole slabo. Vlada je razsipavala penez, kak da bi bila Madžarska kakša velka i bogata država. Sküpni dug Madžarske znaša 4094 milijonov pengöjev. Samo za intereš mora Madžarska plačati vsako leto 300 milijonov pengöjev. Izvedenci v svojem poročili ne gučijo od kakšega posojila, liki svetüjejo vladi, ka naj zniža proračun za 100 na 800 milijonov pengöjev. Vlada pa pravi, ka intereš ino dug za kratko vremen ne more vrniti pa da je potreben odlog plačil. Državni proračun se na nikši način ne more znižati na 800 milijonov. Tüje valute pa nüca, ka küpüje sirovine, štere potrebüje madžarska industrija. Nadale pravi vlada, da je vsega toga kriva mirovna pogodba ino svetovna gospodarska kriza pa Madžarska ne pride prle k moči, dokeč ne dobi madžarska država meje, štere je mela pred letom 1918. Nadale se vlada zazava na velko število upokojencov, štere je morala sprejeti po svetovnoj vojni. Gda je spravo madžarsko državo grof Bethlen skoro do pogina, jo je prevzeo grof Karoly, šteri je v parlamenti proti pričaküvanji vsikdar zagovarjao Bethlenovo politiko. Tüdi Karolyi ma strašno težko stališče, posebno zdaj, gda postaja zmerom vekša gospodarska kriza na Madžarskom. Grof Karolyi se je včasi začetka trüdo, ka bi zbokšao položaj svoje države, liki dozdaj se njemi je ešče nej posrečilo. M. Sobota — Predavanje g. Pušenjaka. Nadrevizor g. Vlado Pušenjak je držao dvoje predavanje, edno v Soboti 14. febr. drügo v Črensovcih 15. Na obojem so bili zastopane naše gospodarske organizacije, v Soboti z 50, v Črensovcih pa z 40 člani. G. Pušenjak je razložo zroke gospodarske krize daljne i bližnje. Vsaki je na dlani lejko vido, kak slabo so tisti ravnali, ki so peneze z kase vöjemali i doma shranjüvali. V Soboti je obiskao predavanje tüdi g. Lipovšek, sreski načelnik. Na sobočkom 21. februara 1932. NOVINE 3 predavanji se je sklenilo, da Zadružna Zveza da ednoga delegata za Slov. Krajino i da se osnova v Soboti edna centrala za nabavo vseh potrebnih gospodarskih predmetov za naše konsumne zadruge. — Telefon. Pisarna g. advokata Frana Kodra, štera se nahaja v hiši Kmečke posojilnice, je dobila novi telefon, šteri nosi številko 51. Kak znano, je v toj pisarni, kak advokatski kandidat tüdi naš bivši urednik g. Franc Bajlec. — Kradne se znova na vse strani. Zima je pritisnola, za fašenk je trbelo preci penez, zato so razni manjaki znova začnoli delati. V Soboti že ne vüpamo več mirno spati. Straže mamo dosta, pa za njo tüdi preci plačüjemo pa ne vemo, ali je straža ešče itak preslaba ali so pa tovaji tak jako številni i prebrisani, vse v straj vzemejo. — Cerkveno petje lüdskošolske mladine v Soboti se zato nemre vršiti, kak nam g. šol. upravitel Gabrielčič v dukšem pismi naznanja, ar je v Soboti mladina različnih ver v šoli i se iz toga vzroka v šoli nemrejo včiti katoličanskoga cerkvenoga petja. Izven šole pa nega časa za to. Boji med Kitajci i Japonci so či duže bole krvavi. Japonci so napadnoli Kitajce i ščejo na vsakši način gospodovati nad njimi. Na sliki vidimo Japonce, šteri so zavzeli takzvani velki kitajski zid. Te zid so dali zozidati pred več kak jezero leti kitajski casarje. V tistom časi je bila kitajska država jako močna pa jako bogata. Bojali so se pa, da bi to moč i to bogastvo gda zgübili, zato so dali zozidati okoli cele države ogromen močen zid naj nikši sovražnik ne bi mogao priti v njüvo državo. Te zid ešče dnesden stoji i so ga Japonci v zadnjem časi z velkov slovesnostjov zavzeli. Slovenska krajina. — Navuk za tretji red je zadnjo nedelo, 28. februara v Črensovcih. Večernice so ob 2. po njih pa navuk. — Turnišče. Kotriga banskoga sveta g. Litrop Štefan je predlagao na seji v Ljubljani, naj dolnji deo Slov. Krajine dobi elektriko, naj se podeli podpora kmet. drüžbi v Turnišči i naj gospodinjski tečaj vodijo sestre, štere majo za to sposobno vučitelico i prostore. Krčma neje za takše tečaje. — Širitelje javite nam slalen broj naročnikov za Marijin List i Marijikin Ograček! Naročnino pobirajte i vsaki mesec jo notri pošlite! Pošta, tiskarna i fabrika za papir svoje zahtevajo. — Žalostno. V nekoj občini Slov. Krajine so sklenoli, da njim ne trbe verovučitela. Gda dober Bog stvori takše verovučitele, na šterih se nede trgala obleka i obüteo i šteri nedo jeli, te de namesti takši sklep, prle pa ne. Cestar ma vekšo plačo, kak dühovnik, ki je zvršo osem gimnazij, maturo pa višjo akademijo. Zato pa so ga dužne občine podpirati, da de mogo shajati. Za vse se plačüje, kelikokrat ešče za nepotrebne reči, za najpotrebnejšo reč, za versko vzgojo svoje dece bi pa ne šteli trošiti?! Izjava. Podpisan Žalik Štefan župan v M. Polani sledeče odgovarjam na notico, ki se je objavila v 7. št. Novin pod naslovom „Mala Polana“: „Se zahvalüjem svojim dobrim prijatelom, ki javno priznavajo, da so se grde laži razširile proti mojemi deli. Revizije zato nesam proso, ar bi to koštalo občino. Občina priznava mojo nedužnost. Ki pa žele revizijo, naj se zglasi pri meni i na njegove stroške jo drage vole odredim, odnosno zaprosim. Izjavlam, da revizijo plačam jaz, če pri blagajni se najde najmenši pomenklaj. — Štefan Žalik. — Mislili so na sirote. V Črensovcih na gostüvanji pri Hajdinjak Geti je nabrao starešina Prša Ivan 20 Din. na Dom sirot. Dobro delo samo sebe hvali. — Preveč veselja. V pondelek po zadnjoj fašenskoj nedeli je bilo zdavanje i se začelo gostüvanje v nekoj vesi. V tork ne se je dokončalo, nego ešče v sredo, na pepelnico, gda se začne veliki štirideset- dnevni oster post na spomin Kristušovoga trplenja, so se svatje naprej gostili. K tomi mi samo teliko pripomnimo, ka so naše pritožbe proti pokvarjenosti sveta i proti pomenkanji penez krivične, dokeč bomo mi tak delali. — Srednja Bistrica. Naša mala občina prekosi vnoge velike z svojov gorečnostjov z nabiranjom na dom sirot i z naročenjom dobroga tiska. Malogde so naši listi tak razširjeni, kak pri nas. V občini vlada mir i se Bogi vdano tak pomali ta nevolivamo. Nekaj žalostnoga se je pa li zgodilo pri nas na ednom gostüvanji. Omenimo te žalosten dogodek zato, naj vsaki dober človek spozna, kakši sovražnik je alkohol i ka napravi iz čednoga človeka. Neki gost je „v njem bio.“ I vino ka je gučalo ž njega? Ednoj splošno poštüvanoj dovici, štera je dala svojega sina za misijonara včiti, je alkohol ete strašne reči spregovoro: „Za tovaja i ropara ga daš včiti.“ Če bi što lestvico postavo do sunca pa bi je z nebe dolvkradno, ka več ne bi svetilo ne človeki, pa ne rastlini i bi zatoga volo prej- šla vsa zamelska vrednost — če bi što to napravo, ne bi tak velikoga kvara napravo sveti, kak bi ga trpeli ubogi poganje, če ne bi k njim prihajali misijonarje. Tak strašne reči zna gučati alkohol! Pa te je tüdi namigavao na tom gostüvanji proti nabiranji na dom sirot i se tomi veselio ka se ne pobira. Pa zna se zgoditi, ka de prvi ravno tisti iskao v tom domi streho, ki proti njemi guči. Vsi občani smo se zgražali nad tov žalitvijov i pričaküjemo zdaj, gda se je alkohol že ta skado, da razžaljenoj dovici dotičnik dá z par rečmi zadoščenje, domi sirot pa primerno darilo. S tem bi bila žalostna dogodba na Splošno zadovolnost srečno končana. — Bistričanec. — To pa že to! Tak so si lüdje zgučavali, gda so dnes tjeden Novine v roke dobili. Velike so i jako lepo vsebino majo. Da bi kemvečkrat takše bile! To je bila žela vsej. I ta žela je dobra, plemenita. Iz nje je razvidno, da narod se žele izobraziti, plemeniti postati. Gda so gospod vrednik i izdajateo za to našo želo zve- dili, so v žep segnoli. Niti počenoga groša neso najšli v njem. Petnajsetjezero dinarov majo že za plačati od novoga leta naprej, staroga duga je dosta vünej, nova naročnina pa peški prihaja, ne z avtom. Obečali so pa, ka bodo vseli, gda se več kak edna stran oglasov nabere, dali bar šeststranske Novine, kak so dnešnje. Tak bo vsaki tjeden, če bodo oglasi i če de šla redno notri naročnina vsaki mesec. Potrebno je pa ešče, da vsaki naročnik agitira za nove naročnike. Priporočajte je povsod i povdarjajte, kem več nas bo na nje naročenih, tem lepše bodo. Naše so, dužni smo je podpirati. — Odgovor na naš predlog. Kak prvi odgovor na predlog nekoga gospoda, naj se obdači preveliko gostüvanje, smo dobili sledeči odgovor: „Je zakon, da občine lejko navržejo občinsko takso na velko gostüvanjsko parado. Gostüvanje je nepotrebno zapravlanje vrednosti i je tüdi zapravlanje jakosti.“ — Davek na šmarnico. Vnoge občine pošilajo prošnje na bansko upravo, da bi se njim brisao davek na šmarnico. Ar pa tvori te davek sestavni del banovinskoga proračuna, se niti ednoj občini nemre te davek brisati i je vsakša takša prošnja zaman vložena. — Černelavci. Pri nas se je vršo dozdaj pletarski tečaj, šteroga je obiskovalo 40 tečajnikov. Tečaj je jako lepo uspeo, ka bo posebno pokazala zaklüčna razstava, štera bo prirejena zdaj v nedelo 21. februara pri župani občine Titan Janezi, ka si bo vredno poglednoti. — Povest „S strelo in plinom“ je že izšla. Konec je jako lepi. Knjiga se dobi v Prekmurskoj tiskarni v M. Soboti. Košta samo 10 Din. — Beltinci. Hvala dobromi Bogi, da je mino fašenk. V tej slabi časaj smo mirni beltinčari v istini že jako teško spali po noči. Vsakši čas nas je zbüdilo kakše kričanje ponočni veseljakov kak da bi ravno Beltinci bili tista edna srečna občina, štera dnesden ne čüti nevol. — Zbetežala je naša goreča širitelica Ščap Ana. Prosimo 4 NOVINE 21. februara 1932. vse naše naročnike, naj molijo za teško betežnico, ka njej dober Bog še povrne zdravje. Potrebna nam je. Treznostni kongres. Dnes februara 21. se vrši v Ljubljani veliki treznostni kongres. Predvečer priredi dijaštvo i delavska mladina treznostno akademijo. Zaprošena je polovična vožnja po železnicaj. Z kongresom je zdrüžena protialkoholna razstava. Na kongresi bo govorilo 25 govornikov, med temi tüdi kmečka žena, šolarček; govorili bodo zastopniki Srbov Hrvatov i Nemcov. V imeni zadnjih bo govoro voditeo treznostnoga gibanja v Nemčiji gospod iz Berlina. Alkohol je nateliko posürovo naš narod, posebno pa mladino, da moramo vsi, ki lübimo svoje lüdstvo, vse moči napnoti, da ga zvozimo iz toga grdoga blata, iz pijančüvanja. Ka je teliko nepotrebnih pravd, nemirnih zakonov, preklinjanja, bitja, vmorov, teliko odpadov od gorečnosti vu veri, teliko tolvajije i roparije, ka teliko gospodarstev ide na nikoj — ka je teliko nečistosti i nepoštenosti — je največ kriv alkohol. Kupico vina ali žganice nešteti sto no stojezeri za več držijo, kak vse drüge düševne i vrednostne dobrote. Za alkohol se vse oda: poštenost, nedužnost, izobrazba, vrednost, celo človeče živlenje. Alkohol je najvekši sovražnik človečega roda. Oprosimo zato vse dobre düše, naj idejo v Ljubljano na treznostni kongres, ki pa ne morejo, naj doma molijo za treznenje naroda, posebno to nedelo. Letošnji euharistični kongres se bo letos vršo v Dublini, v glavnom varaši Irske. Vršo se bo od 21 do 26. juna. Romarje vöostanejo 18 dni i de potnina s stroškom vred koštala 7000 Din. Javiti se je v Zagrebi pri odbori, Kralja Tomislava trg 21 najkesnej do 1. aprila. Odhod iz Zagreba je 13. juna, na Antonijovo. Ar zavolo dragoče se naš siromaški narod nemore toga romanja vdeležiti, prosimo Boga, naj podigne svojega Sina Jezuša čast v Oltarskom Svestvi po tom kongresi. Po toj molitvi bomo v dühi i mi nazoči na kongresi. SLABOST, OTRÜJENOST izčrpanost, prevelka občütlivost, so pogosto samo posledice pomenklive cirkulacije krvi. Tü se vsikdar dobro obnese masaža s Fellerovim Elsafluidom, preizküšenim domačim sredstvom i kozmetikom. Posküsna steklenica 6 Din., dvojna steklenica 9 Din. povsedi. Po pošti 9 posküsnih ali 6 dvojnih ali 2 velike specialne steklenice 62 Din. franko pri lekarnari EUGEN V. FELLER, Stubica Donja, Centrala 146. Savska Banovina. AGRARNE ZADEVE Razlaga agrarnoga zakona. 71. §. Te paragraf določi to, ka se od 1. oktobra lajnskoga leta več ne plačüje arenda od agrarne zemle, nego se plačüje letna rata tiste cene, kak jo komisija določi. Z toga je razvidno, da komisija kemprle mora priti vö, da se cena določi. Ki je ešče dužen na arendi nazaj, se njemi ta ne odpüsti, nego jo je dužen plačati po predpisih zakona. 72. §. določa, da posebni pravilnik izdata ministra za kmetijstvo i finančni, šteri pravilnik predpiše način, kak se naj zvršijo razna plačila, od šterih guči agrarni zakon. Te pravilnik je že izdan, pa ga bomo v Novinaj tüdi razložili. Revizija na veleposestvi grofa Slgismunda i grofice Olge Batt-hiany. Občine spadajoče pod to veleposestvo so dobile odloke, v smisli šterih je po agrarnom zakoni določeno, keliko zemle ostane veleposestniki i keliko pripada interesentom. Odlok se mora po sprejemi trikrat razglasiti v občini i po tretjoj razglasitvi v 15 dnevaj se prek banske uprave lehko proti njemi priziva na ministerstvo kmetijstva v Beograd. Odlok je tiskan v hrvaščini, štero narod ne obvlada. Zato bi prosili oblast, naj raztolmači narodi, ka je v odloki, ka nede sledkar izgovora, rekši, nesmo razmeli. Zadruga svojim kotrigam ga tüdi dragevole raztolmači. Pošta. Žlebič Jožef, Buenos Aires. Marca 7. smo dobili 1650 Din. S tem je na leto 1931. vse plačano i 400 Din. se je zračunalo na odplačilo duga za leto 1930. Na leto 1930. je ešče za plačati 1200 Dinarov. Štefan Čeh, St. Oklér. Vse smo ti poslali. Penez pa nej smo dobili 25 frankov kak pišeš, nego samo 32 Din. 60 par po položnici. Sukič Janoš, Boreča. Vsaki list tem več strani lejko da, kem več naročnikov ma. Zato če ščemo meti vseli 8 velikih strani, moremo število naročnikov kem bole povnožiti. Do vüzma se to more zgoditi gotovo, če prle ne. Na stranej gostoga tiska, kak je zdaj, se telko spravi gor, kak na več strani, če je redki štamp. Štivan Franc, Bodonci. Hčeri pošilamo Novine. Mogoče je naslov spremenjen. Pošlite nam njeni naslov esi. Štefan Čeh, St. Kler. Franki prišli. Prošeno dali poslati, pišite, če ste sprejeli. Toplak Ana, Dobrovnik. Pri kom ste plačali leni M. List, dajte nam na znanje i keliko? Prekusnice. Jožef: Ti ka je pa z tistimi jürji, štere bi mi meo na novoga leta den povrnoti? Janoš: Ve je pa novo leto že davno minolo, da je dnes že svečnica. Dve ženski, šterivi mata pijane može, se pritožavata. 1. Ženska: moj mož je takši divjak, ka gda pijan pride domo z krčme vse pohištvo vküpvdari. 2. Ženska: Srečna si prijatelica! Moj pa, gda pijan pride domo z krčme, mene vküpvdari. Nagovarjanje na ženitev: Ta dekla je ravno za tebe. Nosi kratke janke, po biciklini se vozi kak veter, češe se po modi, vlase ma kratke i spevle kak slaviček. On: Že je prav, samo ka jaz ne vem kühati pa krpati. Vesele novine. Dnevne novice. Z Lipovec nam glasijo: V toj vesi so moški vu velkoj nevoli z ženskami, ar se njim jezicje preveč na hitroma obračajo i kelkošte jih kde vküper pride, vse naednok gučijo, pa tak nega koga, što bi poslüšao. Ka zato naj činijo moški? No, to znajo, ka je stare šibe teško vügibati, zato so se začnoli pri mladi. Mladim dekličkam so najmre prepovedali, ka nesmijo tistoga jezika gučati, kak ga gučijo matere — nego samo nemški. Nemški se pa guči žmetno i po toj poti ščejo dosegnoti, ka bi njim dekličke bole počasi gučale. — Čüdne razmere! Sodnija. Od...arom se zavolo zanemarjanja roditelski dužnosti, ka najmre deci ne branijo kajenja, vse krave pod žakucijo vzete. Zdravilstvo. Z Brezovice smo zvedili, ka tam, či koga glava boli, si jo kuče od stene: Cepljeno trsje na odajo na podlagi Rip. portalis i Göthe 9 prvovrstno: Poščip, Veliki Rizling, Gutedel, Muškatelec, Muškat Silvaner, Specijal, se dobi pri FRANCI SERŠENI, trsničari v Veržeji. Cena za 1 komad 1 Dinar. 2 Dva vajenca taki sprejmem za mizarsko obrt. JOŽEF PETEK mizarski majster Bogojina. 3 Posestvo s hišov. približno 4 plüge, njive, sadovnjak i gorice se fal proda. Več se zvedi pri JAKOBI ČREPNJAK, Apače, št. 14. 1 Hiša z grüntom zidana, v dobrom stanji i na lepom mesti z najpotrebnejšov gospodarskov škerjov se fal oda. Opitati pri NOVAK VIKTORA ženi Željezna gora, občina Štrigova. 1 Stanovanje z dvema hišama, kühnjo i zraven pripadajočimi prostorami se od 1. aprila z arende da. Več se zve v Murskoj Soboti Aleksandrova cesta 18. Mlatilna garnitura v dobrom stanji se oda. Plača se 10.000 Dinarov, ostalo so lehko plačüje na rate. Več se poizve pri FRIM L. železnoj trgovini v Murskoj Soboti. ODAJA. OKRAJNA POSOJILNICA v LJUTOMERU naznanja, da se bo vršila dne 25. februarja 1932. pri sodišču Dolnja Lendava dražba nepremičnin pod. vl. št. 461. k. o. Črensovcih obstoječe iz lepe stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem ter velikim vrtom, na prometnem kraju, sposobno za gostilniško ali drugo obrt. Vrednost Din. 100.000 —. Dražba se prične ob 9 uri dopoldne. Na prodaj je lepo posestvo 19 oralov s hišov i gospodarskimi poslopji, z vinogradom i viničarijov v MALOM DOLI, župnija Sv. Jakob v Slov. goricah, po domače Kristl, hiš. št. 4. — Natančnejše pove. uredništvo „Novin“. 3 DOLNJE-LENDAVSKA HRANILNICA D. D. v Dolnji Lendavi kupuje dolare, franke i druge inozemske valute po najugodnejši ceni. Da posojila na tabulacijo i na poroke. Sprejme vloge na knjižice i na tekoče račune. 3 21. februara 1932. NOVINE 5 Vsem cenjenim küpcom kmetom, šterim je potrebno küpiti svinje, se naznanja, da vsaki četrtek odzdaj naprej bode prignanih veliko število svinj na senje v Turnišče. Županstvo občine Turnišče. NEDELA (v posti drüga.) Vu onom vremeni vzeo je sebom Jezuš Petra i Jákoba i Jánoša brata njegovoga i pelao je nje na breg visiki i preobrazo se je pred njimi. I sveto se je obraz njegov, kak sunce; gvant pa njegov je beli gratao, kak sneg. I ovo skazala sta se njim Mojzeš, ino Eliaš žnjim gučečiva. Odgovoreči pa Peter pravo je Jezuši: Gospodne, dobro je nam eti biti: či ščeš, napravimo eti tri šatore, tebi ednoga, Mojzeši ednoga i Eliaši ednoga. Gda je pa on ešče gučao; ovo svetli oblák je obsencao nje i ovo glas z oblaka, govoreči: eto je Sin moj lübleni, v šterom se je meni dobro dopadnolo; njega poslüšajte. I da bi čüli vučenicke, spadnoli so na obraz svoj i zbojali so se jako. I pristopo je Jezuš i dotekno se je njih i pravo je njim stante gori i nebojte se. Prizdignovši pa oči svoje, nikoga so ne vidili, nego samoga Jezuša. I doli idoči oni z brega zapovedo je njim Jezuš govoreči: nikomi ne povete videnja, dokeč Sin človeči od mrtvi gori ne stane. (Mat XVII.) Pokora. (Paolo Segneri.) Vi včasi toti zavdarite v kakši klošter: ali zakaj? Naj se v lepom püngradi sprehajate, naj se s šterim redovnikom od boja ali od drügih novic razgovarjate, od šterih pišejo novine; ka bi si pa vi resno prizadevali, da najdete najpripravnejšo pot, štera v nebo vodi, ne vem, če ste vi za toga zroka volo, gda šteroga redovnika v njegovoj sobici obiskali. Pa nikše čüdo ne Če vi tak malo od toga zvedavate, tak malo od toga gučite, da vi niti v svojoj düši ne posvetite toj misli svoje pazke! Ki se za kakšo reč prav briga, niti te ne more svoje misli od nje odvrnoti, če tüdi se resno trüdi. On je spodoben k ranjenomi jeleni, šteri kamakoli beži, svojo bolečo strlico za sebov vleče. On misli na njo po dnevi, on misli na njo po noči, ta ešče celo te lebdi pred njegovimi očmi, gda globoko spi. Od Themistoklesa, tistoga velikoga grčkoga vojskovodje, pripovedava Tullij, da je še v snej zavidao svojega tekmeca Miltiadesa zavolo njegovih zmagoslavnih vencov. Od Marcella, tistoga velikoga rimlanskoga vojskovodje pripovedava Plutarch, da je z grozovitim glasom še v sneh zvao svojega nasprotnika, Hannibala na boj. Tak so delali i drugi, štere so močna čüstva prehodila, da so se tej ešče v spanji držali, kak čtemo v sv. Pismi od Salamona (3. kralj. 3. 5), koga je Bog v sneh pitao, kakšo miloščo šče zadobiti, pa je on samo modrost proso; ar je on samo po toj hrepeneo, gda je gor bio: „Jaz sem proso i dobo düha modrosti.“ (Modr. 7. 7,) Kak more zato šteri zmed vas veliko brigo nositi za svoje večno zveličanje, če celi dnevi i cele noči minejo, ne da bi njemi najmenša miseo od njega na pamet prišla? I če vi v svojem sne, kak je prorok Michej povedao (Mich. 2.1.) mislite na nečimurne reči, na lovine, na igre, na plese, na goščenja, na lübeznije, na norije, te vaše misli ne prido do nebes niti te, gda verostüjete. Gospodarstvo. Nova vinarska podrüžnica v Dolnjoj Lendavi. (Poročilo). V podrobnom bo podrüžnica stremela za tem: a) da bo zbüdila i širila zmiseo za zbolšanje vinarstva i kletarstva kak tüdi drügih pridelkov, ki se proizvajajo na vinogradniških posestvaj; b) da bo skrbela za uspešnejši gospodarski napredek navedenih strok. Te cio bo sküšala podrüžnica dosegnoti; 1) z rednimi stvarnimi poročili za kmetovalca, 2) s prirejanjom predavanj, strokovnih tečajov poučnih izletov, razstav i senj, 3) s strokovnimi tanači za vstanavlanje trsnic i drevesnic pa vinarskih i drügih kmetijskih zadrug, 4) zastopanjom vseh vinarskih i z vinarstvom zvezani kmetijski haskov pri oblastaj i zakonvdaji. Prve odborove seje, ki se je vršila dne 7. januara t. l., so se vdeležili skoro vsi odborniki. Na toj seji smo sklenoli napraviti lokalno vinsko razstavo i vinsko senje v Dolnjoj Lendavi, ki bo predvidoma 8. maja t. l. Ar so s prireditvijov takše razstave zvezani veliki izdatki, dohodkov zvün članarine pa drüštvo nema, smo se s posebnov prošnjov obrnoli na bansko upravo za podporo. Vinotoči so jedini izhod tukajšnjih vinogradnikov. Kak že omenjeno posestniki iz ravninskih občin sreza posedüjejo vinograde v dolnjelendavskih goricaj. Vino prepelajo domo pa ga v svojoj domačoj občini točijo. Tak je bilo dozdaj, banska uprava pa je odpravila izdavanje dovolenj posestnikom, ki so pridelali vino zvün občine pridelovanoga okoliša. Zavolo neštetih razlogov bi posestniki vinogradov morali točiti vino v dolnjelendavski goricaj, predvsem v občini (mesti) Dol. Lendava, ar je tü največ vinogradov. Zato smo naprosili kr. bansko upravo, da naj se ta dovoljenja pali izdajajo. Trošarina na vino je previsika, celo višiša kak je cena vini. Zavolo toga smo naprosili osrednje Vinarsko drüštvo, da posredüje pri merodajnih oblastvaj, da se trošarina na vino določi največ na 1 Din. za 1 liter, pa da se zamenjava vin za polske pridelke letos znova dovoli, L. Tržne cene. Penezi: Sev. Amer. dolar D. 55∙75, Canadski dolar D. 38∙—, Austrijski šiling D. 7∙—, Francuski frank D. 2∙18, Talijanska lira D 2∙80, Pengő D. 9∙50, Marka 13∙—, Uruguajski peso D. 10∙—, Argentinski peso Din. 14∙— Živina: biki, jünci i telice Din. 3—5, krave D. 1∙50—2∙50, teoci D. 7∙—8 svinje, D. 6—8. Zrnje: pšenica D. 160, žito D. 160, oves D. 160, kukorca D. 140, krumpli D. 65, ajdina D. 130, prose D. 130, lenovo seme D. 250; grah črešnji D. 20, mešani D. 150. Konkurzna dražba. S 1/32 Podpisani kot upravnik konkurzne mase prezadolženke trgovke z gotovimi oblekami H a l m o š Irene v Murski Soboti na podlagi mi danega pooblastila razglašam, da prodam v inventarju konkurzne mase pod točkami 1— 54 popisane vse premičnine: gotove kompletne obleke, suknje, kostume, hlače, oprsnike, čepice — velike in male — razne štofe, ostanke, štelaže itd. ter nekaj pohištva v Murski Soboti na javni dražbi v trgovskem lokalu prezadolženke na Aleksandrovi cesti hšt. 30. in v stanovanju v Cerkveni ulici hšt. 8, po posameznih točkah na drobnem in sicer proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Izklicna cena je cenilna vrednost glasom cenilnega zapisnika. Dražba se prične ob 8 uri 24. februarja 1932 predpoldan in se dnevno nadaljuje v ravno isti uri. Inventar je vsakomur, kdo hoče kupiti, na razpolago pri kr. okrajni sodniji v Murski Soboti pod štev. 20 v nadstropju, kakor tudi v moji odvetniški pisarni v uradnih urah. Murska Sobota, dne 23. januarja 1932. Dr. LJUDEVIT ŠÖMEN odvetnik, upravnik konkurzne mase. VII. REDNI OBČNI ZBOR HRANILNICE I POSOJILNICE r. z. z o. z. v BELTINCIH, šteri se vrši v hranilničnih prostorih dne 2. marca ob 14 (2) vöri popoldnevi s sledečim DNEVNIM REDOM: 1. Čtenje zapisnika zadnjega občnoga zbora. 2. Poročilo načelstva i nadzorstva. 3. Odobritev računskoga zaklüčka za l. 1931, 4. Poročilo o izvršenoj reviziji. 5. Slučajnosti. Opomba. Če bi v določenom časi ne bilo navzočih zadostno število članov, se vrši pol vöre kesnej zborovanje na istom mesti i z istim sporedom, ki je v smisli pravil sklepčen brez ozira na število navzočih članov. STANOVANJE. V Grajski ulici v M. Soboti se izda v najem s 1. aprilom 1932. hiša s 4 sobami, kuhinjo in shrambo ter vrtom. Tudi primerno za 2 stanovanji. Naslov v Prekmurski Tiskani. 6 NOVINE 21. februara 1932. Sreća je vsakemu sklona! Ali svako mora da učini svoje! Kupujte i Vi zato SREČKE ZA GRADNJU KATEDRALE Dobrotvornog Društva Sv. Vinka u Beogradu a veliki DOBICI mogu vam donijeti izočekivanu sreču! Cijene snećaka: Dupla srećka 1/1 ½ ¼ Din 200.— 100. 50.— 25.— DOBICI: 2 po Dinara 2,500.000.—, 2 po Dinara 500.000,—, 10 po Dinara 100.000.—, 100 po Dinara 10.000.—. Glavni zgoditak Din. 5,000.000.-! Najmanji zgoditak Din. 10.000.-! Vučenje 1. maja 1932. Nema igre na kola (klase) ! Jednokratan ulog! Prodaju vrše: svi župni uredi, kolekture, novčani zavodi, crkvene i dobrotvorne ustanove itd. Glavna uprava: BEOGRAD, Ulica Jovana Ristića 20. Prodajna podružnica: ZAGREB, Tvrtkova ulica 5. Za Prekmursko Tiskamo odgovoren: Hahn Izidor v M. Soboti. Izdajatelj: Klekl Jožef. Odgovorni urednik: Edšidt Janez v M. Soboti.