262. flMNL LUMMn. t MRI. 14. menim XLW. Iet6. »Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto.......K 24*— pol leta.......„ 12-— četrt leta.......6*— na mesec....... 2"— velja: v upravništvu prejeman: celo leto.......K 22*— pol leta........n — četrt leta.......5-50 na mesec . . . . _ 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Kaaflova ulica št. 5 v pritličju levo), telefon si. 34. I«ka|a fiak turna svacer IsvseaUI nedelje tn praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. številka velja 10 vinarjev. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, „narodna tlakama" telefon St 89. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto....... K 25*— pol leta , 13*— četrt leta...... » 650 na mesec..... , 2*30 celo leto . za Nemčijo: K 28-— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upraentttvo: Knaflova ulica št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št.85 Iredentisti m iretientarjl. D u n a j. 13. nov. Pred par dnevi je postavil ur. Gross, ofieijalni govornik nemškega National verbanda, na laž vse one, ki vedno kriče, da so Nemci »državo vzdržujoči« narod, priznal .je. da niso za politiko avstrijskih Nemcev merodajne koristi države, temveč cilji nemškega nacionalističnega šovinizma. V parlamentarnem ooročV.u so te besede izbrisali, v stenografi^ nem zapisniku jih prednjačili in smiselno preobrnili. Včeraj pa jih je dunajska jmv nost potrdila s taio eklatantnimi ne-zaslisnimi dokazi, da stoje v avsti -j-ski zgodovini zapisane z neizbnsl.j vimi. v kamen zasekanimi črkami. Trije člani nemškega National-verbanda posl. Wcdra. Uaber tel Schurff, ter »divji« radikalec ;:r. Pollauf so sklicali v dunajski rotcrž protestno zborovanje proti češkim šolam in italijanski fakulti. Živahna agitacija je nagnala v veliko »ljudsko dvorano« nad 3000 ljudi. A" neza-slišnih besedah .je pričelo hujskanje proti vsem nenemškim narodom, posi. \VYdra je stopnjeval svoj gov^r < i fraze do fraze v zasramovanju Slovanov, v denuncijah na slovan&Ke politike — Kramar in Klofač sta v-e-zdajnika. ki se pripravljata kronali državo Rusom in Srbom in kjer bi se š»e našel kak >-sovražni k«. In t^ikoj za tem denuncijantom se dv gne pOai. Pollauf ter v najostrejših napadih grozi z »nemško jezo« ne le državi temveč cesarju in dinastiji . . . Jn pesti se dvigajo, oči se iskrijo, u^ta se penijo in množica izbruhne v krike proti vladarju in rodbini Habs barski, ki jih ni mogoče reproducirati. In v silnem kriku se naenkrat rodijo oduševljeni klici »heil Hohcn-aoUera, heil WiJhelm« — »Wachi a m Rhein« zaključuje to pravcato naci-jonalistično veleizdajniško orgijo. Bled kakor smrt stoji ob zidu e. kr. politični komisar, a ne najde besede, da bi razgnal množico, katere div.;i instinkti bruhajo v klicih, ki segajo tja doli do dvorneera grada. — P< sla-nec Pollauf je j uriš doktor, posl. Wo> dra. nadučitel.i. tretji govorn dr. Waber — c. kr. ■■' ' -v,sir, podpredsednik društva državnih uradnikov . . . Predstavimo si ozadje teh dogodkov. Nemški narod v Avstriji ne bi bil nikoli dosegel one politične nadvlade, nikdar bi se ne bil niti kulturno niti gospodarsko povzpel ra ono stališče, ki ga danes zavzema, da bi ne bila stoletna državna politika, ki je bila obenem politika dinastije videla v njem edino oporo raznorodne monarhije, da ni bila naša državna ideja obenem nemška ideja. Ne toli ko svoji sili, kakor vsestranski podpori države in vladarske hiše se imajo Nemci zahvaliti za to. kar so. Dinastično čustvo, patrijotičen duh — kje jih naj vladar in država iščeta, če ne pri onem narodu, katerega je pestovala tisočleta Avstrija z d~-vetkratno materinsko ljubeznijo, in poleg katerega so bili ostali narodi zapuščene sirote? In kaj vidimo? Nemška anoži-ca. kateri pove brezvestni Ijvdski zastopnik, da hočejo češki someščani »s pomočjo vlade<: ustanavljati svojim otrokom narodne šole, in da hoče »c. kr. vlada« ustanoviti na Dunaju italijansko fakulto, kateri denunei-rajo častiti člani nemškega Natioaal verbanda ne le Klofača in Kramara temveč — cesarja samega, da ie baie dal v 1. 1864 (!!) za češke šole 3O»0 kron grdi avstrijsko državo in njenega vladarja in odkrito demonstrira za ono dinastijo, ki se je v boju proti habsburški hišJ povspela na mogočni današnji prestol! Vtisk tega prizora mora ostati neizbrisen, in neudeležen noslušalec teh odurnih scen je s strahom pričakoval kdaj ndere v dvoran«, rbnrožc-na sila. da se polasti teh 3000 slučajev veleizdajstva in ra~/ali»n ie veli-esnsstvn. Nič se ni zerodilo. Zaprl s« m oči ter pomislil na Ljubljano. Takrat, ko so zbirali darove z* nem&ko gledališče, bi naj se bilo irigodilo kaj podobnega (ne enakega') — kao prešteje žrtve in leta, kdo si more predstaviti, kako bi se bilo nam Slovencem v takem slučaju godilo, kdaj bi bilo dovolj nokore za celi narod ... ? Na Dunaju nič. Pač je javnost danes nekoliko razburjena, toda Iisn moJee po večini in zlasti oiieijozna glasila (Fremdenblatt!) poročajo o tshodu, kakor o navadni vsakdanjosti. In kolor se čuti primorane, a >pre-govoriti r.flkritejšo besedo, blati in negira, in koneom koncev ie . la včerajšnja prireditev dejanje neodgovornih elementov«... Nemš' Na*i-onalverband .je hitel odkloniti vsako odgovornost in proarlaša, da Ir. Pollauf ni njega član. Toda \Vedra, Wa- ber in Schiirff so člani nemsko-naci-jonalnega kluba, kot katerega posebni zaupnik sedi v kabinetu dr. Hu-ehenburger, upravitelj justiee in svetovalec cesarjev! In Wedra. Wmber in Schiirff so govorili skupaj s Pollauf om, mirno govorili tudi še potem, ko je antMinastična dt i racija že davno prekoračila vrhunec! Nemški Nationalverband, v katerega taboru je tudi vse Nei;>^ o slovanskega juga, zamanj odklr~"^ m blaži: včerajšnja krivda je tudi njegova krivda in njegovo ime ostane za vedno zvezano z včerajšnjim vele-izdajniškim izbruhom o '1 nemških naei ionalcev. ^ nostjo njegovih članov se je zgodilo, kar se je zgodilo, in z vso premišljeno doslednostjo so javno delujoči politiki in parlamentarci aranžirali in izzvali »nemško akcijo« ier dolžili Avstrijo, da je izdala Nemčijo! Včerajšnje dunajske demonska -cije pokriti s plaščem pozabijenooti in ljubezujive prizanesljivosti se bodo sedaj trudili nemški nolitiki — in država. Cez teden dni br> pntrij h tični ščiti nemškega Nationalverhan-da zopet čist in svetil se bo v vseh barvah rodoljubja. Ej, prijatelj, v rotovžu je pač govorilo par neizkušenih, mladostnih fanatikov m najhujša beseda za to je — Entgb i>ua._-. Tako bodo trdili nemški politiki in časopisi in tako bo verjela — vlada. Ko je v Pragi in v Ljubljani za-klical nedorasel mladenič na ulici »živela Srbija« — je bilo to nekaj drugega. Takrat je moral celi narod prevzeti odgovornost, in vsako neokretno besedo, vsako od res neodgovornih elementov, katerim je poznanje razmer in politična treznost he-kuba, napisano frazo, ki služi končno le v to, zadostiti neurejenim domišljijam oisca samega, nam je klerikalna stranka hitela zapisati na iredon-tarski konto slovenskih naprednja-kov. Toda kar vidimo na Dunaju, tega ne pričakujemo za sebe. Nemškim odgovornim verjamejo merodajni na prvo besedo, da za antidinastične ekscese niso odgovorni, slovenskim na prednjakom zapišejo vsak pregre-*ek fanatičnega, nezrelega človeka, ki morda danes sanja o jugoslovanskih kraljestvih in podobnih tvari-nah za romane. Toda treba bo v bodoče ostrejše zavračati podobne »ekskurze« in odkrito zavrniti domišljavosti ljudi, ki jih smejo zapisati v svoje bilježke, ne pa v javne liste. Res, če prebiramo podobna ugibanja, se smejemo in delamo si dovtipe — toda drugi dan figurirajo stavki lepo podčrtani na mestih, ki jim je poverjena naloga slediti političnim dogodkom in razvojem v posameznih kronovinah. In klerikalni pa tri jot udari na boben — našemu dobremu imenu je zopet pri-zadjan madež, nezasluženo in neopravičeno, — toda oni, ki nočejo verjeti, se sklicujejo na tiskano besedo. Naša stranka je za septembrske dogodke trpela in pretrpela veliko, hočejo li gotovi neodgovorni elementi, da ono obrekovalno sumničenje: kdor Slovenec naprednjak, ta sovražnik države in iredentar, nikdar ne izgine? Sme li danes vsak fantast, kateremu so tuje 11 a j p r i m i t i v n e j š e politične resnice, neznana najbolj noto-rična zgodovinska dejstva in katerega nevednosti drži ravnovesje le še njegova politična naivnost, spuščati svoje — romane kot uvodnike in članke v resno slovensko napredno časopisje\ Smo res primorani dopustiti, da prevzema nanredno Bloveiisko Iju -stvo in stranka, ki je poklicana zastopati njega interese, odgovornost za »razmišljanja« elankarja, ki napiše besedo »kulturna iredenta«, kakor da bi vgriznil v kos hleba, in ki vidi duha Eduarda VIL, kako nacijo-nalizira meje evropskih držav, ter upa na »zedinjenje« Jugoslovanov s pomočjo Italije, ki bo sil jena po cor-dial ententi . . . brr. Treba res enkrat na glas povedati, da tako ne gre naprej, da ne smemo dovtipov kakega visokopolitičnega omizja pošiljati v svet kot politične nauke. Trezen človek, ki ve presoditi konsekvence takega početja, stranka, ki hoče delovati aktivno in uspešno, takih nazorov nima in jih ne sme trpeti. Sme pa zahtevati, da se tudi listi, ki nimajo ž .njo nobenega stika, ki pa vendar hočejo podpirati razvoj napredne ideje na Slovenskem, resno ogibajo podobnih fantasterij, s katerimi škodujejo ne le napredku, temveč tudi narodu. Ce bi bila naša sila taka, kakršno imajo Nemci, potem bi si eventualno lahko privoščili (za zabavo) Pollauf e in Wedre. Tako pa se žulimo za vsakdanji trdi kruh narodnega napredka in vsak nam mora biti škodljivec, ki se iz sfere domišljij in fantasterij ne zna podati na tla realnosti, treznosti in dejanskega ]>oložaja. ItolllonsKo-tursKo vojna. S tripolitanskega bojišča. »Agenzia Štefani« poroča iz Tri-polisa dne 13. t. m: Včeraj na vse zgodaj je bataljon turških regularnih vojakov, ki ga je podpirala artilerija, napadel naše južno krilo med kavalerijsko vojašnico in bumelianskimi studenci. Napadalci so se morali ustaviti 600 metrov pred našimi pozicijami. Sovražnik je pustil na bojišču pet mrtvili ter vzel s seboj več ranjencev. Proti d vem po]>oldne so Turki zopet napadli naše vrste, a so se morali zo-I>et umakniti. »Perseveranza« poroča, da je začela italijanska vlada z večjo strogostjo postopati proti časnikarjem v, Tripolitaniji. Dopisnik »Avantija« poroča iz Tripolisa: Italijanski vojaki mnogo trpe zaradi vednega deževja in vlažnega mraza ponoči. Navzlic temu vojaki niso izgubili poguma. Manj se boje sovražnika, nego kolere, ki še vedno bolj širi. Akcija italijanske mornarice v Egejskem morju? Turška obramba. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Soluna: Mornariški minister je nujno ukazal gledati na to, da bodo podmorske mine pravilno funkcijonira-le. Pozval je poveljnika trdnjave, naj se za slučaj napada kolikor mogoče energično brani. Štiri težke baterije so že odpeljali v Karaburno. ki naj podpirajo trdnjavske topove. Dve turški križarki, ki sta stražili halki-diško obal, sta pripluli pred Solun. M v t i 1 e n e — bombardirane* Carigraška »Jenni Gazetta« po-roa o govorici, da je italijanska mornarica že začela bombardirati mesto Mvtilene na otoku Lesbos. Akcijski program. »Avanti« je dobil iz Benetk brzojavko, v kateri se sledeče sporoča: Vojvoda abruški se nahaja z dvema ladjama in štirimi torpednimi čolni med otokoma Cerigo in Kreta, admiral Aubrv je priplul z devetimi ladjami in tremi podmorskimi čolni do otoka Lemnos. Tretja divizija je od-plula od Benetk in sicer tudi proti Lemnogu. Čete, ki so bile poslane iz Padove, Benetk in Milana, bodo v LISTEK. V ?*?dii, Slika. Spisal Ivo Stoja n. (Dalje.} Kozma je hotel iti na kozolec, toda Miha ga je ustavil, prijemši gt za roke. Ivaj m ni mar,« J« skoro zakričal, »če me ne ljubi. Toda zapom.id si, da ne bodeš vee lazil okrog n>uega okna, da mi«je ne zaneijcš, kcijti dobiti jo hočem čisto.- Dasi je bil Kozma mirne nravi, ga je to nesramuo govorjenj.; r?*z-dražilo. Odgovoril mu je v jezi- »Nečistih misli nisem imel nikdar, kadar sem stal pod njenim oknom, kajti ona mi je nad vse sveta ... Sicer pa nama ljubezen zabra-njevati, je krivično delo.« »Ha, krivično! Od kdaj* Berač ni za bogato nevesto.« »Vem to. Če ni med njima prave ljubezni. Ce pa se ljubita, kdo more njima zabranjevati, da se ljubita*« »Močnejši,« se zakrohota Miha. »Krivica se sčasoma maščuje.« Mihi je že obljubil stari Jerin-ček svojo hčer. Torej je bil zagotovljen svoje zmage nad Kozmom. Toda vkljub temu se ga je bal, bil mu je napoti. Miha je bil znan pretepač. Danes se je hotel iznebiti Kozme, da bi ga Mira vsaj pozabila in začela njega — Miho — ljubiti. Ni mu bilo mar. ce je storil človeku krivico, tudi bi mu ne bilo mar, e> bi koga umoril . . . Ko je stopil Kozma na lestvo, ga zagrabi Miha za rame in era vrže na tla. Kozma je tako nesrečno padel, da se je onesvestil. Da bi mogel vstati, ne bi se dobro godilo Mihi . . . Miha se je zavedal znvratnega umora in skoro ga je bilo sram pred onesveščenim človekom, svoji žrtvi. In ko se je tega zavedel, je zagledal v duhu, da ga bodo drugi dan prijeli _ kajti vedeli bodo, da je on Kozmo na tla pobil — in je vstrepetal. Hotel je pomagati Kozmi, toda strah ga je bilo niti trohice usmiljenja ni imel. Pustil je svojo žrtev na tleli in, kakor je tiho prišel, tako je tudi tiho odšel. Namen je imel ubežati roki pravice. Bežal je čez travnike in polja v temno noč ... Kozma je moral ležati skoro mesec dni v postelji. Iskali so Miho, a ga niso mogli najti. Izginil je, nihče ni vedel, kam ... Starega Jerinčka je jako jezilo, da je zgubil tako bogatega snubca, kakor je bil Miha. Nikakor pa ni hotel dovoliti svoji hčeri, da bi vzela Kozmo, ki ga je nad vse ljubila. Za- to je raje odklonila vsakega snubca in ostala samica ... Kozina je skrbel dalje za svojo staro mater, dokler ni umrla . . . Tudi Mira ni živela dolgo. Umrla je kmalu po smrti Kozmove matere. Bila je žrtev svojcem očeta in njegovega prijatelja Mihe. Leta so minila in Mihe še ni bilo domov .. . Kozma se je postaral in hotel je imeti mirno življenje. Sel je in si postavil kočo v prijazni dolinici v gozdu. Živel je tu Kozma samotarsko življenje mnogo, mnogo dolgih let. Malokdaj je ael v svet, ni se brigal za ljudi, amnak živel je sam. Če je pripeljala slučajno pot mimo njegove koče kakega potnika, ga je pogostil, kolikor mu je bilo mogoče. Živel je tu Kozma mnogo, mnogo dolgih let. — Iz teh spominov je predramilo Kozino trkanje na vrata. Ne da bi se vprašal, kdo je, ne da bi pomislil, če se mu je samo zdelo, vstane s stola in gre odpirat vrata. »Dober večer,« začuje od zunaj tih glas. »Ubog popotnik sem, lačen in utrujen. Bi mogel dobiti pri vas kaj okrepčila in prenočiš-V? Zana sam se na vašo gostoljubnost « Kozma ni odgovoril nato ničesar vslcd začudenja, da hodi tod mimo v tej bladni noči star bolehen človek, ampak pokimal je samo z glavo v znak svoje zadovoljnosti in je peljal ]k)potnika v izbo. Stari popotnik se je tresel vsled oslabelosti in hladne noči, skozi katero je prišel do koče. Bil je šibke, suhe postave, neobrit je bil in na glavi je imel dolge sive lase. Težko je hodil in težko se je vsedel na stol, močno ^opeč. Oblečen je bil v raztrgane eunje, v rokah je imel palico, ki mu je zdrsnila na tla in na rami malho, ki je tudi padla ?ia tla. »Odkod ste prišli, popotnik?« ga vpraša stari Kozma. Odkod? Iz daljine. Iz tujine se vračam v domovino,« odvrne popotnik, hropeč in kašljajoe. Kozma je prinesel popotniku kruha, ki ga je z največjim užitkom zaužil, dasi je težko jedel. »Bog vam poplačaj stotero ta dar.« se zahvali popotnik in se zagleda po izbi. Videlo se mu je, da se mu dopade, da bi bilo tu pripravno bivališče zanj. Srečen človek, ki stanuje v tej koči. srečen človek, ki životari tukaj srečno življenje! Kozma je jel pozorneje opazovati svojega gosta, ki 9e mu je smilil v dno srca. Zdelo se mu je, da so mu znane poteze popotnikovega obraza, da je vedenje tega človeka podobno nekemu znaten iz njegove nila'csti. Toda vedeti ni mogel, komu ravno. Morda se pa moti in se mu eamo zdi?... Nekaj časa sta molčala oba. Popotnik je težko dihal in zdajpazdaj zakašljal. Kozma ga je motril z očmi in se mu je smilil v dno srca. »Ali bi morda legli radi k počitku? Vam prepnstim svoje ležišče. Slabi ste zelo, kakor se vam vidi,« govori Kozma, gledajoč svojega gosta. »Ne, hvala. Rad bi malo posedel. Ce ležim, težje diham in na prsih mi je, kakor bi mi ležal velik kamen. Tudi tukaj se lahko odpočijem . . . Sreča je, da sem dobil vašo kočo, kajti sicer bi moral umreti v temni noči na prostem. Tako slab sem.« Govoril je in zopet zakašljal. Potem sta zopet oba molčala. Kozma je spoznal, da mora imeti ta človek za seboj burno življenje. Hotel je po tem poizvedeti. »Odkod ste prišli, mož?« vpraša Kozma svojega gosta. ' »Iz tujine grem y domovino,« odgovori gost. »In v ^j noči?« »Prišlo je tako.« »Kaj žene vas v domovino?« »Marsikaj.« Videti je bilo, da ne odgovarja rad tem vprašanjem gostiteljevim Toda, ko mu je rekel Kozma, naj po* ve svojo povest, ki gotovo ne niorf biti vesela, se je spomnil svoje dolžnosti do svojega gostitelja in je rekel: (Konec pribođajie.) kratkem izkrcane v Mvtilenah, Chi- iteii in Rhodu. Izgon vseh Italijanov is Turčije. Carigraško časopisje poroča, da je turški ministrski svet sklenil, sporočiti velevlastim, da bo turška vlada izgnala vse Italijane v slučaju, če Italija napade turške otoke ali turško obal. Aneksija in velevlasti. V turških vladnih krogih govore, da so skoraj vse velevlasti v svojem govoru na protestno noto proti italijanski proglasitvi aneksije pojasnile, da ne morejo pred koncem vojne podati svoje izjave. Velevlasti bodo ostale precej rezervirane napram turškemu protestu proti italijanskim grozovitostim in sicer z ozirom na svojo nevtraliteto. Vendar so pa obljubile, da bodo za slučaj potrebe nastopile, __ Politična Kronika. V današnji seji državnega zbora ho predsednik Svlvester obžaloval dogodke od petka. Poslanec M a -J i k bo prosil odpuščanja. Poslanec J r o je sprejel kontrahažo poslanca Hummerja. * m m Včeraj se je vršila pri ministrskem predsedniku konferenca resort-nih ministrov zaradi draginjskega vprašanja. Na podlagi sklepov konference namerava vlada podati svojo izjavo v II. branju draginjskih predlog. Po 14dnevnem presledku so se začele včeraj v Pragi zopet češko-nemške spravne konference. Redakcijski komite se je bavil z redakcijo § 1. Sporazum med Čehi in Nemci v tej načelni točki ni bil dosežen. Češki namestnik knez Thun je bil zaradi češko-nemške ga spravnega vprašanja predvčerajšnjem pri ministrskem predsedniku Sturgkhu. Pri občinskih volitvah v Madridu in Valenciji, kjer so se republikanci nadejali zmage, so zmagali monarhisti. Novi portugalski kabinet se je sestavil tako: Augusto Vasconcellos, predsedstvo in zunanje, Silvester Falcao notranje. Sidonio Paes, finance. Antonio Maciera, justica, Al-meida, mornarica. Freitas Ribeiro. kolonije, Estevan Vasconcellos, javna dela. * Portugalski rojalisti so nevoljni na ekskralja Mannela. Ustavili SO vso svojo akcijo, ker jim je zmanjkalo denarja in sedaj dolže bivšega kralja, da je v zvezi s tem usahne-njem virov. Baje so bile kralju na prosto razpolago velike svote in sedaj so rojalisti mnenja, da so gotovi krogi raznesli vest o nakupu ladij na Angleškem samo zato, da ni bilo treba polagati računov. Kakor smo že poročali, je podala Rusija perzijski vladi ultimatom, ki je imel za posledico, da je perzijski regent in ves kabinet odstopil. Pred-zgodovina tega ultimatuma pa je sledeča: Perzijski finančni svetnik Šuster-Morgan je dal zaseči posestvo brata bivšega šaha, princa Šua es Saltaneha in je pregnal rusko najemnike. To je izvedel tudi ruski generalni konzul in je poslal tja konzularne uradnike, da preženejo orožnike. Skoro je prišlo pri tej intervenciji do krvavih dogodkov, kar je preprečil samo neki navzoči perzijski častnik. Ruski generalni konzul se je zaradi tega pritožil, perzijska vlada pa je odklonila vsaka zadoščenje. Kitajska vlada je poklicala Ju-ančikaja h konferenci v Peking ter mu obenem ponudila ministrsko predsedstvo. Juanšikaj je odklonil ministrsko predsedstvo, pač pa je prišel z 2000 oboroženimi Kitajci v mesto, kjer ga je molče sprejela ti->očg!ava množica. Kakor poroča »Moming Post« iz Šangaja, je ponudil Livnantnng JuanŠikaju predsedstvo »Zedinjenih kitajskih držav«. Tudi mesto Čifu je prešlo brez krvoprelitja v roke revolucijonarjev, nasprotno poročajo iz Naukinga, da so tam zopet zmagali cesarski. Iz Taijnenfuja poročajo, da so revoluci-jonarji popolnoma mirni, odkar so obglavili guverneja, njegovo ženo in njegove sinove ter 30 Mandžujev. Popolnoma neznano je, kam se je obrnil kitajski dvor. JtuiersRo. Iz Vidma. Našemu vinogradniku cvete letos pšenica. Res ni 1 og^ e koliko pridelal, a kapljica je tako izborna, da se pod 56 vin. ne dobi mošta; tovornikov pa prihaja toliko, da bodo skoraj vsi hrami prazni. Mi vi- nogradnikom vse to is srca privoščimo in selimo, da bi jim danar najbolje teknil. Letos bi se jim ustanovitev rajfajznovke izborno r'medla. Pogumnemu velja bodočnost. Poskusite! Videmski občinski tajnik mm bogu. Odkar vlada videmsko '* "ino klerikalni župan Ban, je bil občinski tajnik znani nemški klerikalec Koren. Ta človek je bil tako zagrizen, da je u rado val le nemški, svojega sina pa je dal študirat za duhovnika v Gradcu. Zastonj so bile vse pritožbe peščice naprednih občinskih odbornikov. Ta oblast je prišla do prepričanja, da ni vse v redu v deželi Danski in nekega lepega dne ni bilo več g. Koresa; popihal jo je na Gornje Sia jersko. Sedaj se je gospod župan to* i ko ponižal, da je prosil naprednjaka g. Župevca za pomoč in tako imamo sedaj na Vidmu naprednega tajnika. Vprašali bi pa g. župana, kako je to, da se hoče vsa zadeva poteptati. Mi hočemo vedeti, pri oem da smo, za-.o zahtevamo sodnijsko preiskavo. Mar mislite, da bodemo še enkrat plačevali, kakor za kaplani jo t Naši kmetski žulji so prekrvavi! S svojim sedanjim nastopom ste pa nam pokazali, kako skrbite za kmeta Na svidenje pri bodočih volitvah! V Rajheubur^u se je naselil pi« gostoljubno narodno streho Lenardo-vo novi stavbni in pohištveni miz«-" g. Josip Vrščaj. Čuje se, da namera vata z g. Lenardom sčasoma i stanoviti veliko strojno delavnico. MlaJ-maa. vrlina narodnjakoma mnogo uspeha Naša najtoplejša priporočila! »Rajhenburški Sokol« prirodi svoj II. sokolski ples dne 6. prosinca p. 1. v vseh prostorih restavracije Unschuld. Sosedna narodna društva se naj blagovolijo na ta datum blagohotno ozirati! Hudoben sin. Kmetovalec Matevž Radej iz Sedma pri Rajbenbur-gu ima jako hudobnega sina. Splošno je znan kot hud pretepač, ki tudi svojim ubogim staršem ne prizanese. Po leti je n. pr. napadel mizarja Vršeaja in le na očetovo prošnjo m-* je bilo prizanešeno. V torek, dne 7. t. m. je pa ta nesrečni sin dobil voje plačilo. Z očetom sta šla v vinograd po vino. Vrnivši se, jel je sin svojega očeta pretepa vat i in metati oo tleh V silobranu zgrabi oče za puško in sedaj se je vnel boj zanjo. V tem boju se puška sproži in sin se zvrne zadet v trebuh. Prepeljali so ga v bol-nišinico. Spoštuj očeta in mater! Mednarodni tatovi. V noči od & do 4. t. m. so se izvršile v vlakih med Dunajem in Trstom razne tatvine. Pravijo, da je bilo potnikom ukradenega denarja za 15.000 K. Na Zidanem mostu se je posrečilo štiri sun -Ijive osebe aretirati. Kmalu na fo sta pa dva ušla orožnikom ter jo ~x> brisala proti Ritdečarn. V vlak, ki v si zjutraj iz Zidanega mosta v Za (rreb. sta vstopila potem na postaji Radeče ubegla uzmoviča. Sprevod niki so ju ^prr/nali ter obv <*:t; on sevniški postaji orožnike v Rajhen-burgu. Med vožnjo iz Sevnice proti Rajhenburgu je pa postalo vedenje uzmovieev vedno bolj sumljivo, vslod tega sklenejo sprevodniki ju zvezat: Vnel se je hud boj, pri katerem so padale gorke sem ter tja; končno se je pa združenim sprevodnikom »n potnikom vendar posrečilo, uzmovi-če obvladati ter zvezati. Na rajhenburški postaji sta bila potom slavno sprejeta. S prihodnjim vlakom ni je s tražmester g. SI avs zopet močno vklenjena odpeljal na sodišče v Sevnico. Komaj stopijo tu z vlaka, raztrga eden uzmovieev verige ter jo popiha na Kranjsko. Pa le kratke so bile ure zopetne prostosti. Gotovo je preklinjal tistega, ki je znašaj kolesa. Iz Celja. Občni zbor »Čitaše vrši v soboto dne 18. novembra ob 8. uri zvečer v društvenih ~osto-rih. Iz Celja Neki Jernej Gajšek je pisal tukajšnji mestni hranilnici sledeče pismo: Lobehe Derezktion Spar-kase der Štatgemeinde Cili ih bite sih das kan ih niht haijer das leme zinsen zaln weil das ih ungliklih wer bei d i š,weiner warts bisl werts niht farliren ber ih zaln das ganze Ah-tungswohl J. G. Mož je moral obiskovati kako nemško šolo na Sp. Štajerskem, v slovenski bi se naučil boljše nemški. Iz Dola. Ob priliki praznovanja tridesetletnice g. Alojzija Podmeni-ka kot nastavljenca vžitnin*»ke družbe Trbovlje Dol je nabral dne 12. t. m. g. Dolničar po inicijativi g. Jure Nagi a ve znesek 20 K 10 v za družbo sv. C. in M. v gostilni g. Ferd. Rosa na Hrastniku. V imenu obdarovanih otrok se je zahvalil darovateljem nadučitelj Anton Gnus s pozivom, Ja se pokloni C. M. družbi primerno 30-letniee slavljenca — tudi 30 in v trenutku je bila nabrana vsota 33 K. ki se je odposlala vodstvu. Slavljea-eu želimo še mnogo let, darovateljem pa izrekamo iskreno zahvalo. Is Celja. Ravnateljstvo dež. k >-pališča Rogaška Slatina javlja, da je ▼ letošnji sesani obiskalo kopališče Bo*. Slatino 9046 strank s 4021 osebami (+ 139). — Deželno kopal i<*> Dobrno je ▼ letošnji sezoni obiskalo 568 strank s 1006 osebami (— 1041). Da obisk Dobrne peša navzlic raznim popravilom v kopališču in navzlic zboljšanju prometnih zvez, bode mnogo krivo sedanje vodstvo kopališča, ki menda več politizira ko se bavi s povzdigo podjetja. Is Celja. Umrl je danes (v nedeljo) zjutraj g. Josip Jezernik, posestnik in gostilničar na Polulah, 76 let star. Pokojnik je bil lastnik slovite gostilne »pri grenadirju« in daleč naokoli znan. Zlasti so se radi pri njem ustavljali savinski s plava*-j i. Bil je dolga leta odbornik in občinski svetovalec občine Celje - okolica. Trden, koren jaški mož je bil priljubljen pri vsakomur kdor ga je pozna1., pri Slovencih še zlasti zaradi svojrga rodoljubja. Ena hčerka pokojnikova je soproga dež. posl. dr. V. Kukove*. Težko prizadeti rodbini naše globoko sožal je! V Pramu na Sp. Štajerskem je umrl načelnik tamošnje posojilnee g. Janez G e r t , dolgoletni župan in veleposestnik. Bodi blagemu možu ohranjen prijazen spomin. Ljutomersko učiteljsko društ vo zboruje v četrtek, dne 16. novembra 1911 v Ljutomeru. Začetek točno ob polu 11. uri. Spored: 1. Zapismk. 2, Dopisi. 3. Regulacija naših plač. 4. Preosnova zavezinih pravil. 5. Pomočilo 8. dež. učiteljski konferenci. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Iz Šoštanja. Na korist ubogim šolskim bo v nedeljo, dne 19. t. m. dramatična predstava. Vprizori se ljudska igra s petjem >^Brat Marti' *. Dopolnilne volitve v graško trgovsko in obrtno zbornico. Poz. r, volilni imeniki so na razpolago od 13. do vključno 26. novembra 1911, raz deljeni po davčnih okrajih, pri c. kr davčnih uradih v uradnih urah. Ugovori se morajo poslati pismeno :n neposredno c. kr. volilni komis;ji graške trgovske in obrtne zbornice v Gradcu, Neutorgasse 57, I. najkasneje do 26. novembra. Oni volilci, ki volijo v več razredih, morajo izjaviti, v katerem razredu hočejo voli i. ker se jih drugače uvrsti v onega, v katerem plačajo največ davkov. \ si dopisi zgoraj imenovani komisiji SO poštnine prosti, ako je na r%vitVn napisano: V volilnih zadevah graške trgovske - obrtne zbornice. Nova člana deželnega »Nravstvenega sveta. Štajerski deželni odbor je imenoval zopet primari ja splošie bolnišnice v Gradcu dr. Jam za Knappitseha in primarija celjske bolnišnice dr. Gregoma Jesenka k t svoja zastopnika v deželnem zdravstvenem svetu do L 1913 inkluzivm. Za slov. zdravnike nn Sp. Štajer;;-i naš slavni deželni odbor ne ve, dsa* je eden celo deželnega glavarja namestnik. Zopet roparski umor na Sr. Štajerskem. Graški listi poročajo, da so našli na cesti, ki pelje iz vasi Gross-Klein v Lipnico umorjenega Petra Zitza, po domače Radia iz Št. Janza nad Ernovžero. Zitz je tržil s svinjami in je imel tudi v noči, ko je se* iz Kleina v Lipnico. večjo vsoto denarja pri sebi. Zitz je bil v sredniih letih, oženjen in oče več otrok. O morilcih ni nobenega sledu. Zitza so našli drugo jutro ležati na eesti s prerezanim vratom in brez denarja. To §S letos ž*» drutri roparski umor v gia-lld okolici. Vidi se, da bi 'rebalo »Sr-bulvereinu« in »Sudmarki« "inti več knltnre med surovimi srednje-štaierskimi TTiaslni. Zavarovalnica zS živino na Štajerskem. Tz Gradca nam pi$»io: Vsi cd prizadevanja osrednjega odbora štajerske kmetijske družbe in deželnega odbora je dalo poljedelsko ministrstvo dovoljenje, da se l^hko smo 100.000 K od zneska, ki odpade iz 54-milijonskega zaklada za pO"" vinoreje na Štajerskem — I. 1910 skupno 377.893 K 05 v — za uredita /j vinske zavarovalnice na Štajerskem. To veoto je sM»1 *»3efni odbor plodonosno naložil. Študije glede živinske zavarovalnice še niso čisto končane, vendar pa upa deželni odbor, da mu bode mogoče že v bodočem zasedanju Staj. dež. zboru predložiti tozadevni zakonski načrt. Pasivna rezistenca nemškega učiteljstva na Štajerskem. Dobili smo iz Wildona sledeči dopis s prošnjo, da ga objavimo: Na občnem zboru učiteljskega društva za wil-donski okraj dne 2. novembra so sklenili navzoči soglasno sledečo resolucijo: »Wildonsko učiteljsko društvo sklene soglasno obvezati svoje člane, da izstopijo od 1. decembra naprej iz društev Siidmark, Schnlve-rein, Deutsche Heimat, iz vseh pevskih, telovadnih, olepševalnih, planinskih društev, iz požarnih bramb, društev za mladinsko varstvo in oskrbo, kmetijske družbe, čebelarskih društev itd., sploh od vseh, ki tirjajo od nas članarino in sodelovanje. Učiteljstvo zagotavlja vsa ta društva in korporacije svoje naklonjenosti in izjavlja, da ga k temu isvsn rednemu koraku ni dovodio pomanjkanje narodne zavednosti in delavnosti, temveč slab gmotni položaj.« K temu dostavlja dopisnik: Nas se je 40 let tolažilo in hranilo z naklonjenostjo — naj se sedaj tudi naša javnost zadovoljava z našo naklonjenostjo. — K temu pripominjamo, da razumemo težaven položaj nemškega in še bolj našega domačega učiteljstva, ki živi v še težavnej-ših razmerah in ki ga je nemška večina v Staj. dež. šolskem svetu vedno zapostavljala pri razdelitvi plačilnih razredov. Nemško učiteljstvo je bilo vedno v prvih vrstah, ko se je slo za obrambo nemšjkonacijonalne večine v štaj. dež. zboru in se je odlično bojevalo tudi za razvoj in rsst sedanjega Nationalverbanda v parlamentu. Ni čuda, da ga peče nehvaležnost, ki jo kaže napram njemu National ver -band še v večji meri nemškonacijo-nalna večina v štajerskem deželnem zboru. Prišlo je menda tudi spoznanje, da je dobro došla tej večini ob-stmkcija v dež. zboru, kajti vsled nje ni treba misliti oa pokritje za zvišanje učiteljskih piač. Ne dvomimo že danes, da bodo došli nacijonal-ci tozadevno v hudo zagato, ko s2 konča obMrukeija. Nekoliko drugačen je položaj na Sp. Štajerskem!. Tu po naši sodbi narodni kakor politični oziri ne bodo dopuščali, da bi učiteljstvo sledilo stopinjam nemških tovarišev — to tem manj ker si slednji sami glede pasivne rezisten-ce napram nemški javnosti niso edini. V »Gr. Tagbl.« je celo izšel te dni iz peresa nadučitelja v Kindbergu, Prettenhoferja, članek, ki to orožje kot dvorezno odsvetuje. Res je sicer, da naši stari dežeinozborski poslanci svoječasno glede učiteljstva niso radikalno storili svoje dolžnosti - — ali v današnjih razmerah so napred-njaki edini, ki zboljšanje učiteljskih plač odkrito zagovarjajo. Spominjamo tudi na tozadevni predlog dež. poslanca dr. Kukovca, ki je bil najra-dikalnejši od vseh podanih. Klerikalna stranka je svoje mnenje že več ko enkrat povedala in je nepotrebno o tem znova govoriti. Pač pa je potrebno, da neklerikalni slovenski državni poslanci z vso energijo podpirajo znani Paeherjev predlog za sanacijo učiteljskih gmotnih razmer. Se bo vsaj končno videlo, ali je naprednim Nemcem za stvar resno ali ne. Končne pa se bo zadeva uredila itak v štaj. deželnem zboru, ki bo imel o tem prav kmalu priliko govoriti. O gospodarstvu župana Orni ga s ptujskim mestnim premoženjem je napisal nekdo v »Marb. Zeit.« narav-nost uničujočo kritiko. Dopisnik pravi med drugim: »2up?n je rekel (v govoru o priliki svoje zaobljube), da ie znašalo občinsko premoženje leta 1812 600 000 K, danes pa znaša 960.000 K. torej se je pomnožilo za 360 000 K. Da, da. govoričiti se da mnogo, ako so poslušnici orav potrpežljivi. Vsak človek ve, da ako danes vložim kak denar v hranilnico, se kapital v gotovo™ Številu let podvoji: ker je od 1. 1^92 preteklo že 19 let, bi bilo le naravno, ako bi se občinsko premoženje pomn^ilo. kajti samo bedak zakoplje re-Bvitlega vladarja »pisssngsti obroku« nove živi jonske moči od strani, ki v Avstriji še ni izrabljena in da se bodo želi na humanitarnem in higije-ničnem poijs uspehi, ki bi bili Sicer nemogoči. Vašemu preblagOtodja odani *lr. Anton Sehvvah. V Celju, dne 4. oktobra 1011. Dostavek. Ceni. gg. kofc-g* ki bi bili tako prijazni, da bi hoteli predavati v gori navedenem smislu, orosim, da blagovolijo to naznaniti g. baronu ATidler-Hornsteinu, ste, glavarju v Celju. _ Dnevne vesti- + Elsner .. . Sedanji deželno-sodni predsednik v Ljubljani je pred nekaj leti služboval tu še kot dezelno-sodni svetnik. Takrat je siužlx>val v Ljubljani tudi dvorni svetnik \V ag-ner ki je sedaj pri najvišjem sodišču na Dunaju. Elsner in \Vagner se nista posebno razumela, dasi sta bila oba enakih političnih nazorov. Elsner ki je vedno kazal nadutost in manire kakega starega profosa, je rad zabavljal na Wagnerja. \\agner pa mu je to vračal na svoj, seveda fi-nejši način, s tem namreč, da je vzel včasih kako Elsnerjevo sodbo pod kritično steklo in jo analiziral. Bili so to pravi humoristični večen, kadar je Wagner dokazal jundicne bu-dalosti Elsnerja ter njegovo nelogičnost. Bil je res pravi užitek. A vilic vsi svoji nesposobnosti je Elsner vendar nostal deželne 8odn,je predsednik. Temu se je toliko bolj čuditi, ker je bil Elsner svoj čas na mero-daiuih mestih prav slabo zapisan. Kot deželnosodni svetnik v Ljubljani je bil namreč Elsner član razupi-tega omizja »Griine Insel« v kazini. Takratni deželni predsednik baron Hein je dal policijskim potom poizvedovati, če je res Elsner član »Griine Insel« in ko se mu je to potrdilo, jo izrazil svoje ogorčenje, da c. kr* deželnosodni svetnik zahaja v tako družbo. Toda baron Hein je šel in Elsner je s pomočjo Pitreicha in Hochen-burgerja prišel naprej, ker sta videla v njem moža, ki je pripraven, da uresniči v justični upravi vso želje nemških Volksratov. -f- Nepristranost višje sodne-* a predsednika Pitreicha. Gosooda s~>d-ni svetnik Žmave in pisarniški predstojnik Abram v Novem mestu sta v resnici edina, katerimi je doslej Pit-reich izrazil »željo«, da morata izstopiti iz občinskega odbora. Naj navedemo zopet dva dokaza, kako postopa Pitreich napram drugim sodnim uradnikom. V Celovcu sedi v obč n-skem svetu svetnik J a n t s c h , nekdaj okr. sodnik v Podkloštru, 'irivi tip zagrizenega nemškega nacijoual-ca in Pitreich gleda to z dopadaje-njem. V Ptuju je bil mnogo let član občinskega sveta predstojnik okrajne sodnije dr. C 1 a s in je z vso svojo veljavo podpiral početje Ornig ve klike, katero početje razglašajo že Nemci sami za koruptno in lepar-sko. Sedaj je v Ptuju član občinskega sveta sodnik dr. B a u e r. »Tages-post« št. 312 z dne 10. novembra L 1. poroča, da ie bil ta Ornigov pristaš izvoljen v politični odsek in v -nestnl šolski svet. Višjesodnemu predsedniku Pitreichu se zdi to popolnoma v redu. Čast taki nepristranosti! -f- ČJeška javnost in »imenitni« dr. Šusteršieev govor. »Narodu;1 Politika« piše: »Voditelj slovenskega kluba je bil danes nenavadno ^m^u-men. Čim več je pa dajal svojim besedam poudarka z glasom in gestami, tem jasnejše je postajalo, da je pri vedel svoj klub do osamelosti, v kateri je zdaj dr. Šusteršiču neprijetno. Danes ni imel dr. Ssjstefoič nikakoga navdušenega govora za dovolitev vseh vojaških izdatkov, kakor ga je imel v delegacijah, temveč'je proglašal radikalno politiko in skrajno opozicijo. Nikdar nismo imeli za kriva pota gospoda Šusteršiča razumevanja, posebno ko je silil češke poslance, naj ga spremljajo na krivem potu, in ko so se ravnali po njegovi taktiki, ki jim ni nikdar »koristila«'* -f- Zajca sta položila orožje. Klerikalci z dvema zajcema na čelu se nahajajo v precepu radi znane afere, nanašajoč se na novi cestni zakon. Mi smo trdili in še trdimo, da deželni odbor ni nikakor sklenil, da se bo pri razdeljevanju jjodpor v slučajih ^ 18. novega cestnega zakona prav posebno oziral na mestno občino ljubljansko. Te naše trditve pa klerikalci ne skušajo pobiti z argumenti in s cenenim očitanjem, da se lažemo. Ker je v eminentnem interesu javnosti, da se izve in dožene, na kateri strani je resnica in pravica, smo klerikalce pozvali, naj v »Slovencu« dobesedno priobčijo vse tiste uradne spise, ki se nanašajo na ono afero, to je sejni zapisnik deželnega odbora in vlogo, s katero se je cestni zakon predložil vladi. Klerikalcem smo torej dali priliko, da nas z uradnimi akti v roki stigmatiziralo kot lažnike, ako se naše trditve ne ujemajo z resnico. Človek bi torej mislil, da bodo klerikalci z obema rokama pograbili to priliko ter nemudoma priobčili tiste uradne dokumente, ki bi nas postavili na sramotni oder kot lažnike. Toda klerikalci tega niso storili. Kaj dokazuje to? Da si dr. Lampe in Zajec z onimi dokumenti ne upata na dan, ker vesta prav dobro, da bi z njimi postavila na laž sama sebe! To je kakor na dlani! Na tem dejstvu pa ne s])remeni pičice niti to, da je baje dr. Ivan Zajec, kakor z debelimi črkami javlja včerajšnji »Slovenec«, preteklo nedeljo na Giincali zagotavljal, da bodo klerikalci gotovo obelodanili ona dva uradna doku menta, toda nalašč ne sedaj, ko to »Slovenski Narod« zahteva, marveč takrat, »ko bo njim, klerikalcem, prav in ko bo čas najprimernejši za tak izreden dogodek.« In da bi javnost vendarle ne bila preveč osupla radi tega oči vidnega klerikalnega odstopa z bojne poljane, namiguje dr. Zajec prav previdno, da bodo klerikalci morda prišli na dan z onimi dokumenti pred — prihodnjim zasedanjem deželnega zbora. Ali je dr. Ivan Zajec res tako bedast in omejen, da misli, da bodo te fraze premotile in preslepile javnost. Zajec sicer ni posebna cerkvena luč, vendar pa ga ne smatramo za tako neumnega, da bi kaj takšnega verjel. Točen poziv zahteva točen in pr oni p ten odgovor. Ako pa se v spornih stvareh na jasen in točen poziv odlaga odgovor ad kalendas graecas, po slovenskem povedano: do svetega Nikoli, potem ve vsak človek, ki ima le še trohico možgan v glavi, koliko je bila ura. Konstatiramo torej, da si Lampe in Zajec na naš poziv ne upata v »Slovencu« priobčiti niti sejnega zapisnika, niti vloge deželnega odbora na centralno vlado. S tem sta pred vso javnostjo vrgla puško v ko-I ruzo in indirektno sama priznala, da i sta v borbi z našim listom podlegla, I to se pravi, da sta ona dva tista, ki sta v tej borbi ostala na laži. Konštatujemo to, obenem pa tudi izjavljamo, da se gospoda Zajca prav zelo motita, ako mislita, da je z njiju sramotni m odstopom z bojišča stvar definitivno rešena in spravljena s sveta. Ne, prh jasna gospoda, o stvari bomo še temeljito govorili, skrbeli pa bomo tudi za to, da se zadeva ne bo pozabila do prihodnjega zasedanja dežehuga zbora, na kar klerikalci očividno računajo! -f- Prav pridno so na poslu, kakor nam poročajo z Dunaja, klerikalni poslanci, da bi na ta ali oni način spravili na tihem s sveta Kregar-Štefctovo a i ero. Dr. Susteršič, ki jo lani odgovoril nekemu sodnemu uradniku, ko ga je prosil za intervencijo pri ministru, da ne mara imeti z justičnim ministrom dr. Hochen-burgerjem prav nobenega posla, se letos prav pridno suče okrog tega ministra. Pri tem delu ga ne moti niti to, da se nahaja klerikalna stranka od njegovega »znamenitega in zgodovinsko važnega« govora sem v naj-ostrejši opoziciji proti vladi. To dejstvo je tembolj presenetljivo, ker je iz »Slovenca« in iz Šusteršičeve izjave same znano, da klerikalci »dosledno ignorirajo ministre in nečejo priti ž njimi v prav nobene osebne stike«, ako so slučajno enkrat v — najstrožji opoziciji. Toda nobeno pravilo brez izjeme, zato se ni čisto nič čuditi, ako se sedaj naši klerikalni opozi-cijonalci prav pridno plazijo po predsobi gospoda ministra Hochenburger-ja. In kakor se govori, so te klerikalne snubitve imele vsaj že ta uspeh, da si je minister dal predložiti sodne akte. Ne verjamemo, ker smo še vedno uverjeni, da se justica vendarle ne more ponižati na stališče klerikalne uslužbenke in dekle! + Konštatujemo: 1. Kregar in Štefe še dosedaj nista proti nam vložila tožbe, čeprav smo jima že opetovano očita]i,da sta sleparila pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico. 2. Člani uredništva »Slovenca« si še dosedaj niso poiskali pred sodiščem zadoščenja, dasi smo jim javno očitali nepošteno dejanje, da so zvečer dne 17. avgusta 1910 potom korespondence Hcrzog poročal i nemškim listom o demonstracijah v Ljubljani, ki so se šele kasneje vršile, in da je bilo to poročilo tako podlo sestavljeno, da ga niti nemška korespondenca ni priobčila v x>rvotni obliki. Ti dve dejstvi konštatujemo danes in jih bomo ponavljali tako dolgo, dokler ne izvabimo jazbecev iz brloga. Slovenski delavci v vsenem-škem društvu. Preteklo solx>to je imelo vsenemško delavsko društvo »Vorvvarts« zabavno prireditev v kazini. Ko so po končani prireditvi delavci zapuščalikazino.smo se prepričali, da je dobra tretjina teh delavcev govorila med sabo slovensko. Kako so ti slovenski delavci prišli na vsenemško prireditev! Mogoče je samo dvoje: ali so bili ti delavci od svojih nemških gospodarjev prisiljeni, da so se morali udeležiti vsenem-ške prireditve, ali pa so se sami tako narodno nezavedni, da so se dali izvabiti v vsenemško družbo. Naj bo že res prvo ali drugo, žalostno je oboje in dolžnost zavednih slovenskih delavcev, ki gotovo poznajo one nesrečnike, da s poukom in dobro besedo spravijo te izgubljene sinove na pravo pot. + Izobraževalno - politični tečaj se otvori danes ob 8. zvečer v tajniških prostorih »Narodno - napredne stranke«. Prosimo, da se vsi priglašen ei tečaja zanesljivo udeleže. Za bil ježke naj se vzame s seboj papir in svinčnik! 4- Volitev starešinstva v Zgornji Šiški. Včeraj popoldne je bila v Zgornji Šiški volitev župana in občinskega starešinstva. Izvoljen je bil za župana soglasno zopet prejšnji župan gosp. Ivan Za kotnik. S tem je ljudstvo jasno pokazalo, da si ne da groziti od nikogar, in dalo gosp. Za-kntniku najlepše zadoščenje za sirovo in netaktno postopanje dr. Šusteršiča in njegovih slug napram njemu. Vsem je še v spominu razbiti volilni shod dr. Šusteršičev v Zgornji Šiški, kjer je moral komandant klerikalne stranke z močno orožniško asistenco nastopiti proti razburjenemu ljudstvu. »Slovenec« je takrat priredil posebno izdajo, v kateri smo brali, kako je nastopil dr. Susteršič proti Zakotniku. Prerokoval mu je, da je njegov korektni nastop njegova politična smrt, da mu garantira, da v treh dneh ne bo več župan in da bo ves občinski odbor razpuščen. To se ni zgodilo, ker se je izkazalo, da je le mirni in trezni uastop Zakotnikov preprečil prelivanje krvi, kakršno je zahteval dr. Susteršič. To je uvidelo tudi ljudstvo in je včeraj to jasno pokazalo. — Za svetovalce so bili izvoljeni gg. Breceljnik Josip, Bahar Franc, Novak Jakob, Zakotnik Alojzij, Škander Ivan, Susteršič Franc. Novemu odboru želimo, da z nesebičnim in nepristranskim delovanjem, kakor je bilo dosedanje, tudi v današnjih nasprotnikih vzbudi spoštovanje, tako da bo po treh letih na- stopila vsa Zgornja Šiška enotno in' ne bo več prišlo do takih žalostnih nastopov, kakor se je to v zadnjem času večkrat zgodilo. Hndo moralič-no klofuto so zadali dr. ŠusteršiČu in. vsemu vsemogočnemu Eselesu volil-* ci občine Zgornje Šiške. -f Klerikalna podivjanost. V, nedeljo, dne 12. novembra je kmečki fant iz Podgorja ubil na deželni cesti stavca Luža rja iz Slatnarjeve tiskarne v Kamniku. Gospod Lužar je bil miren in dober človek, ki je skrbel za svojo bolno mater. Bil je pa naprednjak in to zadostuje, da po sedaj veljavni klerikalni morali ne šteje njegovo življenje nič. Ker on menda ubijalca ni spoznal, utegne roka pravice zaseči še ostale odrasle podgorske fante, kolikor jih še ni v zaporu. Nedavno je namreč eden izmed njih zažgal p. d. Medvedovo hišo, kjer so se fantje shajali pri domačih dekletih k ponočnemu razveseljevali ju. Dekleta so Marijine device seve in še cerkvene pevkinje povrh. Radi sumljivosti dali so pol tucata fantov pod ključ. Zdaj jim bodo radi uboja sledili še drugi. Kamniški Čuki pa izgube večjo polovico svojih sočla-nov. Take so posledice novodobne duhovniške vzgoje in dekan Lavrenčič se lahko ponaša, da je ravno v njegovi župniji mladina tako za »vero« vneta. -f- Iz Ijuclskošolske službe. Za provizorično učiteljico na dvorazred-ni ljudski šoli v Bušeči vasi je imenovana gdč. Pavla G o s t i č e v a. Za suplentko na ljudski šoli v Št. Vidu nad Ljubljano je imenovana gdč. Uršula P o r e n t o v a od uršulink v Ljubljani. — Nadležno beračenje nemških nun. Vse polno ljudi v Ljubljani in sploh na Kranjskem je dobilo te dni ginljivo spisano, v nemškem jeziku tiskano beraško pismo, naj kaj darujejo za »St. Joseisheini, St. Theresia, lleimat tur arme Kinder — Brux — Boh men — Carmelitinnen v. g. Her-zen Jesu«. Beraškemu pismu je kar dodana poštna nakaznica. V prošnji je rečeno, da je v zavodu do 50 otrok. Toliko bi jih že domačini v Bri\xu lahko vzdrževali. A veliki in bogati nemški narod najbrže nič ne da za ta zavod, ali pa so te nune tako lakom-ne, da nimajo nikoli zadosti, kajti drugače ni razumeti, kako da zdaj nadlegujejo Slovence s svojimi prošnjami. Upamo, da bodo ljudje tako pametni in bodo ta beraška pisma spekulativnih nemških nun vrgli v koš, saj skoro ni dvoma, da imajo te nune vsega dovolj, a nikdar dosti. — Sploh je čudno, da so se zdaj tudi Karmelitarice vrgle na »vzgajanje« otrok. Doslej so le v trugah spale, molile in svet zaničevale. »Vzgajanje« otrok mora biti dobiekanosno, da so še Karmelitarice zapustile svoje truge, se odpovedale priljubljenemu »dolee far niente« in začele »vzgajati« otroke ter — kar je menda glavno — razpošiljati križem sveta beraška pisma. — Ustanovitev obrtnega časopisa v Ljubljani. Od zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem se na ni sporoča sledeče: Že ob ustanovitvi zavoda za pospeševanje obrti izvolil se je poseben odsek iz članov zavodo-vega kuratorija, ki naj bi se pečal z ustanovitvijo obrtnega časopisa. Zadeva je med tem toliko dozorela, da je sklical zavod na soboto 11. t. m. skupno sejo, h kateri je povabil vse obrtne zadruge na Kranjskem. Odse-kove seje so se udeležili člani kuratorija gg.: I. Kregar, dr. P. \Vindi-scher, A. Rojina, inž. V. Remec in so se odzvali vabilu po svojih zastopnikih zadruga ključavničarjev, g. F Jakopič, zadruga krojačev, krojačic itd., g. F. Jeločnik, deželna zadruga brivcev, g. M. Valentič — v Ljubi.) -ni ter obrtna zadruga za blejsko okolico in Bohinj, g. L. Lebar. obrtna zadruga v Cerknici, g. I. Turšič, piva kranjska mizarska zadruga v Št. Vidu, g. A. Kregar, čevljarska zadruga v Tržiču, g. F. Pretnar, zadruga združenih čevljarjev v Žirih, g. I. Zajec, slani nikarska zadruga v Mengšu, g. F. Koinpai-e. — Sejo je otvoril g. I. Kregar ob 8?/« popoldne s pozdravom na vse udeležence. G. Kregar poroča, da so že od več strani dohajali glasovi in želje po ustanovitvi obrtnega lista, ki naj bi bil skupno glasilo obrtnikom. V tem smislu zavzel se je kuratorij zavoda za ustanovitev obrtnega časopisja, ki naj bi bil obenem nekako oficijelno glasilo zavoda. Zavod bi zato prispeval k vzdrževanju časopisa tudi sam in je postavil tako postavko že tudi v svoj proračun za prihodnje leto. Da pa more> izhajati obrtni časopis, ki bi zastopal stanovske interese obrtni kov treba bi bilo seveda, da bi se iz- I dajal sporazumno z vsemi zastopniki obrtnega stanu. To je bil povod, do se je k današnji seji vabilo tudi vse obrtne zadruge na Kranjskem, da fse izjavijo v koliko bi bile pripravljene sodelovati in podpirati obrtni časopis. Prebere nato dopise več zadrug ki niso mogle poslati svojih zastopa: kov in ki v večini pozdravljajo ust"-novitev lista in zagotavljajo svojo pomoč in sodelovanje in poudarjajc potrebo stroge objektivnosti prih. li-sta, ki naj bi se kolikor mogoče izognil političnemu boju. Več dragih zadrug izjavi, da se strinjajo z izjavami zveznih načelnikov. G. Kregar pozove na to ravnatelja zavoda g. Inl. V. Remeca, ki so se mu naročila predpriprave za list, da poroča, kako se misli tehnično ureditev lista. — G. inž. V. Remec pojaenuje, da naj bi bil obrtni časopis strokovno in stanovsko glasilo za obrtnike, ki naj bi prinašalo v oficijelnem delu poročila o delovanju zavoda, objave gkde prireditev itd., dočim naj bi bil ves drugi del lista odprt vsem obrtnikom za svobodno dopisovanje o svojih težnjah in izmenjavanje svojih na-aorov. Kakor se bo držal oficijelni del vedno le strokovnih in stanovskih obrtnikov, tako naj bi se tudi ▼si dopisniki držali tega načela, tudi kjer se pojavljajo nasprotstva iz ene ga ali drugega vzroka naj bi bil list sredstvo za ublažitev nasprotstva na podlagi složnega sodelovanja. ~" o-stevajoč ta namen časopisa naj bi dopisniki tudi takrat, kadar so v svojem besedilu ojstri, držali se takih mej, da nikoli ne žalijo. Svoje izvajanje zaključi s pozivom na navzoče is s^topnike zadrug, da poročajo o i nit njn svojih tovarišev. K besedi se oglasijo zaporedno vsi navzoči zaupniki zadrug, ki se v splošnem strinjajo v tem, da naj se astanovi obrtni časopis, ki naj bi bil obvezen za vse člane, ali pa naj bi posamezi.c zadruge prevzele naročanje lista za svoje člane. V splošnem pa za s*xi3j ne morejo podati obvezne izjave in priporočajo, da naj bi se sklical čez nekaj časa, ko se bodo med tem tudi druge zadruge lahko izjavile o ustanovitvi časopisa in na kak način Hi bile pripravljene prispevati k vzdrževanju. K tej seji vabilo se bode tudi zastopnike zvez obrtnih zadrug z o^irom na izjave učlanjenih zadrug, da pooblašajo v ta namen svoje načelnike. Oglasi se k besedi g. dr. Windischer, ki kratko resumira re-sultat debate, ki je ta, da se želi vsestransko ustanovitev obrtnega časopisa. Glede oblike časopisa priporoma, da naj bi obstojal iz oficijalncga dela, odmerjenega obrtno pospeševalnemu zavodu m splošnega dela za obrtnike. Priporoča, da naj bi za\od vodil tudi korespondenčno rubriK-j; kjer bi odgovarjal na stavljena vprašanja, ki bodo gotovo spiošno zanimala obrtniške kroge. Priporoča, da se vabijo tudi zastopniki obrtnih zvez in da se poizve od zadružnoga inštruktorja, ali bi bilo mogoče, da liadruge naročajo za svoje cLne obrtni list. Razvije se še pogovor o imenu lista, obliki, številu izdaj itd., končno do i oče nje o term pa se p redi o-vl na prihodnji sestanek, da bodo mogle zadruge, ki še niso zastopane, staviti svoje predloge. Končno ogiasi se k besedi še načelnik zadruge BB blejsko okolico in Bohinj, ki porabi to priliko, da izreka kura tori ju zahvalo za knjigovodski tečaj na Bledu, ki ga je omogočil zavod za pospeševanje obrti. Predsednik /uratorija g. I. Kregar pripomni, da izvršuje kr-ratorij s so trovanjem pri tečaju le del svojega programa in naloge. Zagotavlja, da se bo ustreglo vsem željam izrečenin pri današnjem posvetovanju, te*.:Ia 6*3 h ► lahko pri j&iihodnjem setsanivu končne odločilo o ustanovitvi listju /.a L vali se vsem navzočim in zaključi sejo ob pol 5, popoldne. -— Lepa slovenščina. Na ograji «.4> Cesti na Rudolfov3 železnico je videti dvojezično naznanilo, čigar slovensko besedilo so giasi: ;>I.epe Si-? no j nje 1 Soba in Kuclina se pre-i.ajme brec ali o^iicj. Ln*nalska ee-sts 52 1. P. Brazau u G >stilr»o Pe-terca.« In to v Ljubljani! — Umrl je v Ljubljani trgovec Rtipert M ii 1 1 e r. P. v m.! Kako agitirajo klerikalci v Grosupljem za občinske volitve. Pišajo nam: Oče Kašak 6e močno boje, da bi jim pri občinskih volitvah iapod-maknili županski stolček, zato izrabljajo vsa sredstva, da bi zagotovili klerikalcem še nadaljno gospodarstvo v občini. Oče Kašak so slišali, da je v sosednem Šmarju županstvo dalo oznaniti, naj se tekom treh dni oglasi vsakdo, ki bi potreboval močnih krmil kakor otrobov, koruze itd (fospod župan sicer niso čisto nič vedeli, za kaj se pravzaprav gre, vendar pa so si mislili: Kar je prav za Šmarje, mora biti dobro tudi za (Jrosuplje. In šli so in dali oznaniti slovesno in resno: Jaz oče Kašak, po milosti duhovščine in zaslepljenega ljudstva še vedno deželni poslanec in župan, pozivam vsakogar, ki potrebuje otrobov, koruze itd., da se zgiasi pri meni v občinskem uradu. Ta poziv je seveda imel nepričakovan odziv: Prijavilo se je nebroj takih, ki bi radi dobili otrrlie, koruzo itd. Pravijo, da bi dva vagona komaj zadostila vsem zahtevam. Seseda so oče Kašak sedaj v nemali zadregi, ker ne vedo, odkod bodo dobili in kdo bo dal te otrobe in to koruzo in še bolj se jim tresejo hlačice za županski stolček. Res, smilijo se nam oče Kašak, prav zares se nam smilijo in prav iz srca bi jim privoščili, da bi jih ii šlamaatike rešiin dobrotljiva roka »deželnega finančnega ministra«. Is Goričan. Občina Medvode je zaslovela po celi Sloveniji takrat, ko je našel ženijalni fajmošter Brence znane pomaranče. Ta božji namestnik ima obilno posla, tako, Ja je najbrže nanj mislil »znameniti« sotrud-nik koledarja družbe sv. Mohorja) ki opisuje delo, trpljenje, skrbi in ljubezen duhovnega očeta: ne utegne ne jesti, ne spati. Jedva so min le d rž a vn oz bo rs k e volitve, že ima na vratu in na srcu volitve za domačo občino in sosednje, no za vse kranjske občine, raz ven nemških. V občinski odbor ne sme priti noben — bog-nas v ar u j! — liberalec, noben demokrat, noben »barabon«, župan pa mora biti v fari, to se pravi v fari Pomarančarjevi. Tajni sestanki so dan za dnevom in Pomarančar zahteva pooblastila tudi od imoženih volilk. Stalno je najet Tonetov Jur, voz in konj, ki prepeljava brez potrebnega odpočitka v divjem diru politikujočo duhovno posodo fajmost ra Breneeta. Nismo se Čudili, da je razmućeni konj te dni sredi klanca onemogel, saj je bil tudi strašno obremenjen. Nosil je namreč okroglega Pomarančar j a in vso njegovo agitacijsko municijo, med drugimi posebno štiri poslednje reči: mu rt, sodbo, pekel, nebesa, zraven pa t u Ji vice in odpustke, posebej za koritar-je sušo in državno podporo. Reg, čudež bi bil, ako bi ob tolikem naporu in skrajnem terorizmu ne zmagali klerikalci. Ko gledajo modri možje to neduhovniško početje fajmoštro-vo. u vid o vajo jasno in jasneje, de mora biti namen toga. oaporovanja vreden truda in žrtev in Ja bo uspehov deležen t a, ki se žrtvuje, tortj fajmošter. In možje vidijo društ *eni dom, ki ga je postavil politikujoči duhovnik za visoko ceno, ki pa ne donaša niti 2% obresti. Kdo bo pH-čal te dolgove 1 Nadalje je možem ;nano. da hoče fajmošter Brence na vsak način dohiti novo župno cerkev. Še vedno ae srdi na pok. J os. Jarca, da mu ni zavalil v bisago svojih klerikalnih tisočakov. Ker pa ve, da je g. Fr. Jarc prepameten in se wcm -* da striči, pride na vrsto občina, kakor za društveni dom. V naši i ima svoj grad tudi bankerotni ljubljanski škof Bonaventura, ki se je postavil radi vzorneea gospodarstva pod jeroba. In tudi ta ima odprte roke in odprto srce za darove in naklade slovenskih davkopiačeval ev klerikalnih občin. To spoznanje napolnjuje s strahom naše kmečke trpine in jih budi k samostojnemu *ia-stopu ob teh občinskih volitvah. Mi hvalimo modro brižnost naših so občanov in želimo, da izvojujejo popolno zmago, za kar jim bo hvaležna cela občina, še tisti, ki imajo sedaj zaplankane oči. Kmetje, cre se za vaš denar, za vaše gospodarstvo, za vašo eksistenco. Vsi na noge! Proč z brezvestnimi izkoriševalci in ri-smojenimi Pomarančarji. Iz Šmartna Litiji. S podpi som »Več Šmarčanov« je spisala neka oseba v »Jutro« dopis tn v njem zaletavala v njej sovražne dar ugledne in odločne naprednjake. Mogoče je lahko dvoje: 1. Če je dopisnik »Jutra« iz naprednega bo^a, je dopis vse obsodbe vredno, .:ajti v stranki velja le prepričanje in ne naklonjenost. Neumno pa je, osebna sovraštva kazati v javnosti: s tem se le stvari škoduje. 2. Lahko pa je mogoče, da je bilo uredništvo »Jut* ■■ mistificirano od klerikalne strani, ker vpostevati je treba, da se nahajamo tik pred občinskimi volitvami in da imajo klerikalci namen, nnorav ti razdor med naprednjak i. Naj bo torej prvo ali drugo, grdo je to in nikar naj kdo ne misli da bo kdo iz takih dopisov kapital koval, bodi si v prvem ali drugem slučaju Erl-m, v imenu več pametno mislečih. Na adreso pred stoj niš t va c. kr. davčnega urada v Cerknici. Prc e-čene dni je hodil ondotni c. kr. ekse-kutor Finec po svojem služben mi opravilu po občini 2ilče. Tega službenega časa pa ni porabljal za sv >-je uradno opravilo, temveč ga porabljal tudi za agitacijo za tukajšnje občinske volitve. Po nekaterih his.ih je bil naravnost vsiljiv in predrzcu, ter je ljudi obdelaval z liberalci. V neki hiši se ga je gospodar i znebil iz hiše šele ko mu je zagrozil, da ga bode na sodniji tožil. Priča na ras, o-lago. Vsled tega vprašamo tem potom c. kr. predstojništvo, ali je istemu znano delovanje ondotnega od države z našim denarjem plačanega c. kr. eksekutorja Finca, kako porablja on svoj službeni čas in prosimo, da blagovoli poskrbeti zato, Ja se isti primerno poduči, kaj spada v njegov službeni delokrog. Mi ne potrebujemo nobenega kuratorja gl de volitev, ker vsak od nas ima vsaj toliko razuma in pameti, ako ne več, kakor Finec. Ako bi se pa enaki slučaji ponavljali, bomo pris'lieni storiti potrebne korake pri višji instanci, da se prikrajša Fincu itak predolgi jezik. —- Več davkoplačevalcev. Ia Sin*. V zadnjem »Lazilju-bu« spravim se je neko revie nad Žiro veke naprednjake. Pravi da so ie čieto obupali, da bi se kdaj bil napredni občinski odbor v Žireh. Na dan volitve se bodo klerikalci prepričali o nasprotnem. Ne da bi napredna stranka razvijala kako poseb no agitacijo, prišli so že ljudje sami do prepričanja, da je klerikalna nestrpna in strankarska politika vobče škodljiva in pogubonosna, zato bodejo volili značajne in poštene može, kateri so sposobni in imajo res srce za blagor in korist občine. Navzlic vsi klerikalni strastni agitaciji in pritiskom s p riznice ter vedno ponovnimi shodi bodo žirov«ki možje volili po lastnem prepričanju in se ne bodo pustili begati od nikakega, bodisi plačanega ali neplačanega ali tudi žegnanega klerikalnega pod repni ka. Res da imate klerikalci v Žireh po svojem izbornem gospodarstvu slavnoznanega kaplana Verhovca (listi pišejo, da je na svoji prejšnji službi zafural ljudem krog 24 tisoč kron) kateri je v Zireh samo da agitira in pobira bero, a navzlic temu klerikalna stranka zelo nazaduje in propada, da ste se morali oprijeti že zadnje obrambe — osebnih napadov. Tinetu Poljanšku cinično predbaci-vate vzorno gospodarstveno vodstvo, ko sami niti pojma nimate o kakem gospodarstvu in bi lahko bili veseli, ako bi imeli kaj tako poštenih in delavnih mož na svoji strani. Primožiču predbacivate neke osebnosti, ker jc radi krivde drugih imel l^ke neprilike. Sicer pa ako vam take osebnosti zasigurijo zmago pri volitvah, potem se pač lahko veselite, ker takih slučajev (pa ne tujih grehov) dobite po žnpniščih dovolj na razpolago. Tudi bi vam prejšnji kaplan Perko vedel dati marsikaka pojasnila. Ako hočete boj na tem polju, premagani ste že naprej, gradiva je v izobilju. Sicer je pa »Domoljubov« dopisnik zelo slabo informiran ali pa je tako zloben, da piše vedoma neresnico, ker drugače bi ne poročal toliko laži in bi moral vedeti, da niti polovica imenovanih kandidatov ni pravih, kakor jih je v resnici določila napredna stranka. Ravno tako, da je tudi Primožič že zdavnej vnaprej odklonil vsako kandidaturo bodisi v občinski odbor kakor tudi druga društva. Torej so vašd napadi samo zlobnost in škodaželjnost, kar se bode pa maščevalo na dan volitve na vas samih. Glede cerkve pa bodite \eseli, da »o jo vam napravili naprednjak i, da jih za zahvalo sedaj napadate in zabavljate — sicer bi morali še dolgo v staro groblja hoditi. Elektroradiograf »Ideal«. Spored za torek 14., sredo 15. In četrtek 16. novembra: Veličastvo planin. (Prekrasen naravni posnetek.) Tj bogi prijatelj. (Jako komično.) Dobrosrčni Gualnaro. (Zanimiva drama.) Slikar brez rok. (Varietetna slika t barvah.) Sosed in soseda. (Veleko-mična privlačnost z Maksom Linder-jem.) Zapomnite si natančno datum: 18. t. m. zopet prve vrste učinkovita detektivska zgodba: Princesa Car-touche, knjeginja tatov. (Slika je vredna vrstnica Z;~~"^ria.) Pozor! V petek, 17. novembra specijalni večer z lepimi slikami. Popoldanske cone za dijake: Nnm. sedež 30 v, I. prostor 20 v, II. prostor 10 v. Pretepi. Snoči so se srečali na Sv. Petra cesti trije »gospodie« ter se začeli prepirati, naposled so si po skočili v lase in se začeli premetavati po blatu, kakor klovni. Edem je potegnil celo nož in z njim raztrgal svojemu nasprotniku obleko ter mu napravil 550 K škode. — Na Rimski cesti sta se v nekem hlevu sprla dva hlapca ter se naposled dejansko spoprijela. Pri pretepu je eden hote" zmagati z nožem, a ga je drugi prehitel s tem, da je pograbil lopato in z njo loputnil po glavi svojega bojo-vitega petelina. Zaradi prepovedanega povratka je bila v soboto na Dunajski certi aretirana 201etna slaboglasr Mari ja Jekovčeva iz kranjskega okraja. Policija jo je oddala sodišču. Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpelje ir» * \n.e-riko 52 Macedoncev, 15 Hrvatov in 12 Slovencev, nazaj je pa prišlo 30 Hrvatov. Iz Bavarskega je p riši s 5 Macedoncev in 200 Hrvatov. Izgubila je aivilja Jožefa De-bevčeva srebrno zapestnico. — Zla tar Jožef Debeve je izgubil zlat prstan z modrim kamnom. — Pestunja Marija Rannerjeva je našla srebrno zapestnico. 96 v od prodanega piva med Slovenci. Zahvaljujoč se cenjeni slovanski akcijski družbi za ta lepi dar priporočamo pivopivcem priznano izvrstno pivo akcijske pivovarne v Buije-jovieah. Z Jesenic. Odbor ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Jesenice se vljudno zahvaljuje vsem, kateri so pripomogli, da je trgatev tako sijajno izpadla. Nenavadno dobro je bila obiskana ta veselica — to klub temu, da so stari Van kov a ta znani »Jabovi Jakee« s takim veseljem trgali naae lepake z Ambrožove hiše. Temu atekn svetujemo naj si drugič to delo prihrani — ako si hoče dobro. Narodno obramba. Družbi sv. Cirila in Metoda sta poslali g. Magda in Pepica Hribar i« Velike Gorice na Hrvaškem 20 K mesto venca na krsto svoji Leti gospe Mariji Zorko roj. Pavlic. O. An-on Carli, notar v Žužemberku, je poskI C. M. družbi iz neke kazenske poravnave 20 K. Hvala! — Češka akcijska pivovarna v Budjejovicah je poslal« družbi sv. Cirila in Metoda 496 K Društvena naznanila. Občni zbor dijaškega poup^rue-ga društva »Radogoj« ~- Izubijani se vrši v petek dne 1. grudna PJ11 ob šestih zvečer v Narodneiii rtom:i. Dnevni red: Nagovor predhodnikov, poročilo tajnikovo, poroč. lo blagajnikovo, poročilo računskih preglednikov, volitev preds?Jnika: njegovega namestnika in trinajst ero odbornikov, volitev računskiii oregledni-kov, slučajnosti. »Sokol I.» je priredil v soboto, dne 11. novembra v »Mestnem domu« svoj prvi »Sokolski večer«. Izmed zelo obširnega sporeda moramo posebno opomniti na koračnico gosp. Vidmarja »Našim fantom«, ki se je na tem zabavnem večeru proizvajala prvič in žela tudi obilo aplavza. Omeniti moramo posebno tudi skladbe g. Antona Jakla, kateri je obenem tudi vodil »Salonski orkester Sokola L« Ugajale so tudi skupine, katere so bile izborno uprizorjene, posebno pa vrhunska prosta vaja gosp. Vidmarja. Največ odobravanja pa so žele točke, v katerih je nastopila gospodična Počivavniko^a in bariton slovenske opere gosp. Buksek in pa sed-merospev iz operete »Vesela vdovi-ca«. Po končanem sporedu se je pa razvil ples, pri katerem je pridno sv i ral celotni orkester Sokola I. in ki je trajal pozno v noč. —— Z dobrim vinom je postregel gosp. Mrak, za cvetlice in slaščice pa je skrbela ga. Vidmarjeva in gospodične, katere so ji pri tem pridno pomagale. — Želeti bi bilo, da Sokol I. priredi v tekoči sezoni še mnogo sličnih zabav. Martinov večer slov. del. pevskega društva »Slavec« v Ljubljani se je vršil v nedeljo zvečer v veliki dvorani Narodnega doma ob prilično dobri udeležbi. Koncertni spored je prinesel poleg z vso preciznostjo izvajanih točk Slov. Filharmonije, ki je morala k vsakemu komadu dodati vsaj po eno če ne po dve ali tri toč ke, mnogo novega in originalnega. Fr. Gerbičeve skladbe »Ozka brvi-ea«, »Vabilo«, »Slavček, daj mi svoje petje« in »Pastirček« imajo toliko narodnega duha, da se človek nenote vpraša, kje je slišal že te pesmi. Zlasti je ugajala izmed teh |>esmi prva, ki je po svojem narodnem duhu segala naravnost do srca. Tudi Pro-chazkov »Popotnik« in Adamičeva »Fran i ca« sta žela mnogo aplavza. Nekaj povsem novega je bila skladba g. L. Pahorja »En starček je bil . . . En starček je živel . . .«, ki ga je izvajal celotni zbor s spremi jemanjem orkestra in z bariton-solom g Vouka z vso preciznostjo pod spretno taktirko g. Paeborja. Naravnost vihar aplavza pa je žel g. Pachor za svoj venec narodnih napitnie, ki jih je zbral v veselo koračnico. Trinajst znanih in obče priljubljenih napitnie v tako lepo harmonično celeto zbrati, je vsega priznanja vredno muzi-kalično delo in bi bilo želeti, da si ta venec najde pot v vsa pevska društva. Razumljivo je, da je obeinstvo burno zahtevalo ponovitev te točke. Po končanem koncertnem programu je bilo srečkanje in licitacija Martinove gosi ter se je nato razvil z.-do animiran ples. Iz Tabora sta brzojavno pozdravila »Martinov večer« črna inženir Bašta in zavarovalni zastopnik Pošvar. »Društvo zdravnikov na Kranjskem« imelo je dne 10. t. m. v deželni bolnišnici svoje edno mesečno zborovanje. Predsednik dr. Demeter vitez Bleiweis poročal je o pripravah za društveno ^tdesetletnico, ki se bo slavila končen: februarja bodočega leta in o slavnostni številki »Liječniškega Vijesn^ka«. ki izide pri tej priliki. Primarij dr. Grego-r i č demonstrira dučaj obsežne kožne tuberkuloze pri mladem dekletu in več slučajev gumoznib obolenj, ki se lečijo z Ehrlichoveni salvarza-n«m Primarij di. St».ie pokaže n;v:ivo slučaj vnetjj slepiča z :zred-vo iežkimi komplika 'ljami, ki se je vkijub dveletnemu obstoju bolezni ope lativnim potoni popolnoma ozdravil Na to pjro;i im * d mnogih slučajev vnetja slepiča, t*i j h je imel priliko operirati tekom letošnjega poletja, o nekaterih posebno zanimivih in karakterističnih. Dalje demonstrira mladega fanta, ki mu je po poškodbi z motorjem ohromela Česna roka in ki si je pri tej priliki tudi nalomil čeljust, deloma na droK ce. Med tem ko se roka počasi boljša, dalo se je čeljust vravnati in ozdraviti, akoravno sta stala kostna odlomka daleč narazen. Pozornost je vzbujal funkcijonalni in kozmetični efekt pri triletnem otroku, ki je imel spodnje ekstremitete skrajno izkrivljene. Eno bedro je imelo obliko črke X, drugo je bilo skrivljeco liki srpu. Vzrok tej ohromelosti bila jc nenormalna lega v maternici. Po osteo-plastični operaciji dobil je otrok ravne in zdrave ude. Slednjič demonstrira dr. Stoje v družbi s projektorjem dr. Plečnikom preparat jeter, v katerih se je po udarcu s kopitom razvila mogočna krvavitev, ne da bi bil ta organ odzunaj kaj poškodovan. Nekaj zanimivih preparatov je pokazal dr. Plečnik, tako opasno zateklino v možganih, ki se je po priliki našla pri za tuberkulozo umrli ženski, ne da bi bila med življenjem nrovzroeala kaka motenja. Vpokojeno učiteljstvo. Neznosne draginje že danes ne morejo več zmagovati državni uradniki, in si žele povišanja plače. Pod tehtnimi udarci draginje pa posebno omagu« jejo vpokojeni učitelji. Vsega usmiljenja vredni so tisti reveži, ki so bili na pritisk nekaterih c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov pahnjeni v prezgodnji pokoj, ne da bi jim bila še priznana draginjska doklada. Da bi se tem v bedi in obupu živečim veteranom na ta ali oni način zamoglo izposlovati prispevkov dra-ginjske doklade. se je ustanovilo novo društvo pod imenom »Društvo vpokojenega uoiteljstva na Kranjskem«. Na sklicateljev poziv se je pred kratkim zbralo vee penzijoni-sfcov pri »Novem svetu« v Ljubljani v posvetovanje, kakšen namen naj bi vobče imelo novo drušivo. Po predlogu tovariša Krist. Engelmanna je bil soglasno izvoljen Janko Skerbi-nec predsednikom zborovanja. Takoj na to se je izvolil osnovni odbor, ki je izmed sebe izvolil svoje funkeijo-narje in so: Skerbinec Janko, predsednik: Engelmann Kristijan, podpredsednik; Puncah Simon, tajnik in blagajnik; Račič Alojzij, Žibert Anton, Božja Josip, Javoršek Anton, člani. Odbor je prevzel nalogo, da sestavi pravila, ki se predlože c. kr. vladi v potr jen je. V pravilih se bode posebno poudarjalo, da se pri deželnem odboru sigurno izposluje draginjska doklada tudi tistim vpo-kojencem, ki jim dozdaj ni bila priznana in da se jih pri stalnem vpo-kojenju takoj tisti dan ne pahne na cesto. Vobče bi pa tudi vsi drugi penzijonisti na stare dni kot opešani in izmučeni veterani radi dosegli kak boljši košček kruha; saj so v mladostnih letih — v pravem pomenu besede — stradali prav po pasje. Iz srca želeči, da bi se najprej našim, še aktivnim bratom-trpinom, uredile stanu primerne plače, ter jim zasijala zarja boljše bodočnosti, potem šele bomo poskusili tudi penzijonisti prositi za povišanje svojih skromnih penzijskih prejemkov. Morda pade vendar tudi nam — če nam prej ne zatisne koščena smrt oči — kaka mala drobtinica od mize tistih, ki nam režejo kruh; morda se spomnijo tudi nas in umbra mortis sedentium. »Nobeden ne obupaj, če mu tudi nade zadnja zvezda zgine« pravi Wieland. Zveza jugoslovanskih železriičar-jev, podružnica Ljubljana je imela snoči izredni občni zbor v steklenem salonu restavracije pri »Novem svetu« ob naravnost sijajni udeležbi, ker sta se občnega zbora udeležili dve tretjini drnštvenikov. Gosp. drž. poslanec R a v n i h a r , ki je obljubil priti, je bil žal zadržan. Predsednik tov. C olik otvori zborovanje, omenja, da se v kratki dobi, odkar društvo obstoji, še ni moglo storiti vse, kar bi bilo treba v prospeh društva, tudi se žalibog še ni dala doseči spojitev obeh društev, upa pa, da bo novi odbor nadaljeval uspešno započeto delo. Tajnik tov. R e p o v 8 je na kratko obrazložil odborovo poslovanje, ki ni bilo ravno lahko, saj se je podružnica morala braniti na vse strani, vendar se je poglavitna skrb obračala notranjem delu. Število čla nov se je podvojilo; naraslo je od 55 na 110 članov.— Blagajnik tov. Jer-mol je poročal, da je imela podružnica 1159 K 30 vin. dohodkov in poleg prispevkov centrali dovoljenih podpor itd. enoliko stroškov, v blagajni je pa še 126 K 41 vin. božičnič nega sklada. — Na poročilo računskih pregledovalcev tov. N o č a in K r a g 1 j a se je blagajništvu pode lil absolutorij. — Volitev odbora se je izvršila soglasno in so bili izvoljeni tovariši: C o 1 n i k, predsednik; Sen k L podpredsednik; Tomšič II. podpredsednik; odborniki: Re-povš, Mlakar Ludvik, Jer-mol, Roba s, Gregorič, K r a -grelj,Ogrinec,Verli, Dež man, preglednika rač. tov. C u z nar in Godee, njih namestnika pa Mlakar Josip in Jakopič. — Odposlanec centrale tov. Š k e r -j a n e je z zgovirnimi besedami orisal zgodovino jugoslovanskega želez- mearstva, njega pomen in cilj. 50 let je že tekla železnica po naših tleh in šele čez pol stoletja se je zdramil slovenski železničar in se zavedel, da se mora organizirati v slovenski organizaciji. Taka organizacija pa je naše društvo, ki je že doslej krepka dovolj, da ščiti svoje člane in jim v sili pomaga, vendar pa je upati, da se doseže spojitev tudi z uradniškim društvom, s katerim smo že doslej v nekaterih slučajih postopali sporazumno. Samo zadnjih 8 mesecev je centrala izvečine uspešno posredovala v 138 slučajih. Tudi v narodnem oziru bo naše društvo za Slovence velikega pomena, saj so n. pr. Cehi še - le potem dosegli na železnici nekaj pravic, ko so se organizirali na narodni podlagi. Govornik je nato razložil še več prav markantnih slučajev iz delovanja naših nasprotnikov, vso njih zahrbtuost in narodno mlačnost, če ne celo odpadništvo. — Tajnik Repove se je nato branil pred krivičnimi natolcevanji in napadi na njegovo osebo v socijalističnih listih in osvetlil delovanje obeh socijalističnih železniških generalov, in sicer Kopa č a v Trstu in obersodruga debelega T o m s c h i k a , ki si je, dasi je bil svoj čas preprost kovinski delavec »prihranil« toliko, da ima na Dunaju kar dve hiši. Govorili so nato še tov. Škerjane, Mlakar L. Noe, ki je iz lastne izknšaie osvetlil delovanje socijalne demokracije, nakar se je sprejela resolucija v tem smislu, da zborovalci oklanjajo vsako vmešavanje od drugod v našo organizacijo in da popolnoma zaupajo društvenemu vodstvu. Predsednik mariborske podružnice tov. K e j ž a r je opisoval zlasti razmere na Spod. Štajerskem in pojasnil slučaj v Pragerskem, kjer je bilo odpuščenih več domačih, slovenskih delavcev. To je premišljen sistem, ki se pa po govomikovem mnenju ne bo obnesel Nam pa bo pomagala le samopomoč, oprimimo se Zveze, ki se čimdalje bolj vkore-n in ju je. Ko so na kratko govorili Še tov. V e r 1 i , Repove in Škerja-n e c. zaključi predsednik ta lepo Tišjieli shod. — Simpatičnemu mlademu društvu, ki je že ta kratki čas obstoja razvilo toliko agilnost in toliko stanovske samozavesti, želimo kar najlepši razcvit. Iz Novega mesta. Narodna čitalnica v Novem mestu je priredila v soboto zvečer po vsebini jako bogat večer v prostorih »Narodnega doma«, ki je privabil nebroj narodnega občinstva iz bližnjih in daljnih krajev. Prva točka je bil Taneiew: Trio, ki so ga izvajali na violinah in violi trg. prof. Škerlj, Ed, Kastelic in kapelnik Hofner. Le roka umetnika more izvabljati strunam tako čarobne glasove in skladne melodije, da so jim poslušalci sledili z napetostjo. — Sledila je burna pohvala. — V drugi točki je nastopila ga, prof. Lca setova, ki je s svojim nastopom počastila naš oder po zelo kratkem presledku že v drugič. Pela je Maillartove-ga: Pušča vnika ob spremi jeva nju ?e. dr. Krasovčeve in Giac. Mikoliča. Za čarobno petje, za katero je žela arospa jako burno odobravanje, ji ie podaril predsednik narodne čitalnice gosp. Levičnik krasen šopek, kakor tudi ge. dr. Krašovčevi. — Kot tretja točka je sledila tragikomična opereta: »Presenečenje,« s spremljevalcem slav. novomeškega salonskega orkestra. Izbornim igralskim močem se je zahvaliti, da je prišel do riste jasnosti tragični in pozneje komični duh, ki veje iz enodejanke. Posamezne moči so nele po mojsterskem nastopu in igralskem, psihološko doslednem izvajanju doprinesle do nepričakovanega uspeha, ampak s či->?im, jasnim in skladnim petjem tako mojstersko in umetniškopolno izvršile svoje vloge, da se novomeški oder ne more ločiti od tako izbornih moči in da kriči želja iz občinstva, da se opereta ponovi v najkrajšem času, kajti toliko neprisiljene zabave in zadovoljnega razpoloženja ni vzbudila že kmalu kaka predstava, s katero se je povzpel naš oder v umetniškem oziru nad vsakdanji malomestni nivo in ga pričakuje v bližnjem času s sodelovanjem tako izbornih moči najsijajnejša bodočnost. Naj mi bo prihranjeno razkosano ocenjevanje posameznikov, kajti harmonično in mojstersko izvedena celota je naredila na gledalce vtisk, ki jim z vso gotovostjo obeta v tej sezoni še najlepše zabave. — Prireditev je zaključil animiran ples. Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava« na Dunaju si je izvolilo na svojem I. rednem ročnem zboru dne 3. novembra 1911 za svoj zimski tečaj sledeči odbor: Predsednik: Srečko Lapaine, for; podpredsednik: Pavlin Aci, iur.; tajnik: Stanislav Jurko, iur.; blagajnik: Vinko Lapaine, iur.; knjižničar: Jos. Samec, m. vet.; namestnik: Fras Ivan, med.; gospodar: Korošak Krešimir, export.; arhivar: Brovet Rup-reht frr.; namestnika: Kutni Friderik, cult., Fras Ivan, med. Promto. y drugih Ikvmh. S tem hočejo povzdigniti obisk. Prvikrat se je vporabljal kinemao-1» pisarne slovenskega gledali- *r*f v prezhiterianaki cerkvi v Mont-šča. Danes zvečer satirična komedija f/*1™ v državi New - Jersey. Du-»Morala« Lud. Thome (za nepar). — „*lk ^ °?rkve* paator George J. V četrtek zadnjič zvečer Straussova Bec*ker, se je pečal v svoji pridigi z opereta »Cigan baron« (drugič za ^dbami sv. pisma. Kinematograf nepar - abonente). Vrsta predstav se *>a predstavljal na velikem olatnu torej izpremeni. — V soboto prvič V. j nasproti pnžnice te zgodbe Prvi po-Parmova opera »Ksenija« in Wolf- 1 *kus M & tako posrečil, da bodo vpe-Ferrarijeva nova opera »Suzanina tajnost« (za par - abonente). — V nedeljo popoldne ob 3. »Kralj Matjaž« (za lože nepar); zvečer prvič burka »Nebesa na zemlji« (za nepar - abonente). — V torek opera za nepar, abonente. izpred »nisca. Kazenske razprave pred tukajšnjim okr. sodiščem. Idila na Gradu. Oba sta bila prosta, rada sta so imela, in ker so zaljubljeni radi sami, šla sta na Grad. Bil je lep jesenski dan in divila sta se na Uradu krasnemu sprehajališču, divnomu razgledu in bila vesela svoje ljubezni. Toda konec tega sprehoda je bil žalosten. Že v podnožju hriba, tam pri Kurji vasi, jih sreča nesreča v osebi slikarskega pomcenik-j A. H., ki ima posebno piko na ta*e zaljubljene parčke, ki hodijo na Grad. Ne spodtika pa se ob take srečne ljudi morda zaradi tegaT ker je moralično vzvišen nad njimi, marveč nasprotno, iz same zavisti in hudomušne nagajivosti. Ko ie *ridel priti ta dva roko v roki iz svetišča zaljubljencev, nahrulil ju je prav pobalinsko in jih začel grdo zmerjati. Ti pekovska b ... je rekel njemu pojdi spat, proti njej pa ie govoril poleg običajnih psovk take vrste celo ne- i kaj o kroničan. Siedil j ma je in vpil za njima, dokler ni bilo napadenima j preveč in sta ga končno ustavila in j vprašala kaj da hoče. Poznala ga ni- j sta On pa je poznal oba, posebno do- j bro je hotel poznati njo, češ, da je i imel že z njo opraviti, ko je služila « v neki ljubljanski gostilni za nata- ; karico. Pograbil je najprvo njega in j ga porinil v stran, na to ->a je osu val j ljali kinematografe tudi cerkvah. * Ciklon v Ameriki. V Viskon-sinu v Severni Ameriki je divjal včeraj ciklon, ki je zahteval 23 človeških žrtev in mnogo ranjenih. Sila vetra se da presoditi po tem, da je dvignil v zrak neko hišo s 5 osebami in jo vrgel v neki prepad. V mestu Jonesville se je ponesrečilo 9 oseb. Posebno hudo je divjal ciklon v mestu Virginiji v državi Illinois. Tri osebe, ki so skrile v cerkvi, je ubila opeka, ki je padla s stropa. * Napad na nadškofa. Iz Petro-grada poročajo: Med mašo v domači kapeli seminarja je neki bivši semi-narist z nožem napadel nadškofa An-toniusa iz Volhinije. Napadalca so navzoči zadržali. Nadškof je bil le na roki nekoliko ranjen. Napadalec ni hotel povedati vzroka, zakaj je napadel nadškofa. * Beg v mrtvaški rak v i. V ner-činski kaznilnici na Ruskem, kjer so zaprti večinoma politični kaznjenci, se je zgodil zelo tajinstven slučaj. Pred par dnevi so prišli proti večeru v to kaznilnico ter prinesli mrtvaško rakev, ki je bila baje namenjena za to kaznilnico. Predstojnik kaznilnice Maslov ni hotel sprejeti rakve. Ko so mu pa pokazali povelje guvernerjevo, je sprejel Maslov rakev ter jo dal prenesti v vežo. Drugi dan so pa zopet prišli omenjeni štirje možje ter pokazali guvernerjev ukaz, da se je zgodila napaka in da je rakev namenjena za serentinsko kaznilnico. Maslov je bil vesel, da se je iznebil rakve. Ko je pa Maslov proti večeru inspiciral ječe, je opazil, da je izginil eden izmed najnevarnejših revoluci-jonarjev Puchalskin. Pnhalskin je eden izmed glavnih zarotnikov zoper carjevo rodbino. Brezdvomno je Pn-ehalski pobegnil v rakvi. Obenem z še njo. Ko sta, mu ubežala, je vrgel za njima .samo »en čisto ma-jLen ka- | ]W™ Sta pa IZgnnila tUfll dva CUVaja. k«, kot sam pr! poznava. Prio* ! kl sta blIa selR Preora vrniti domov. Rogina je imel pri sebi 603 K, Grdanc pa 437 K. Obsojena sta bila in sicer Rogina na 14 dni zapora in 20 kron globe in Grdanc na en teden zapora jn tudi 20 K globe. Po prestani kazni pa jih bodo poslali domov, kjer naj počakata, dokler ne zadostita vojaški dolžnosti. Razne stvari- • Otrok z žabjo glavo. V občini Optaš v Rum uniji je neka še mlada žena porodila jako čuden monstrum ženskega spola. Otrok sploh nima vratu, oči ima na temenu, nos in usta sta pa tako potlačena, da je glava popolnoma podobna žabji glavi. Otrok bo nnjbrže žival. * Milijonarji in dobrodelnost. jeta in ki sta bila najbrže tndi revo-; lucijonarja. * Zrakoplovstvo. Kakor znano, j jc v bližini Dunajskega Novega mesta veliko letalno polje. Opetovano : se jc svarilo, naj ne hodijo ljudje čez j to polje, toda ljudje niso poslušali i teb svaril. Včeraj je italijanski pilot Mosca poskušal vzleteti. Ko je aeroplan drčal po tleh, je zadel v večjo gručo deklic Eno je zadel propeler • ter jo težko ranil. — Več ameriških | članov rensko - vestfalske motorske i družbe je projektiralo transatlant-■ sko letalno ekspedicijo. Preleti naj se I ocean, in sicer s Tenerife v Ameriko. Spomladi bodo začeli s poskusnim letanjem. — Aviatik Brindei-aux je v Toulonu padel s svojim aeroplanom ua streho nekega šolskega poslopja ter se težko poškodoval. — V Montpellierju je padel avijatik Fournier v neki ribnik ter se pri tem težko poškodoval. * Roparski umor. Včeraj so našli v kamnolomu v Sieveringu pri Dunaju dve moški trupli, ki ste bili nagi. Blizu trupel so ležali koli in kladivo. S tem sta bila najbrže ubita. Policija je dognala, da sta se obadva prepirala z večjim številom delavcev. V prepiru sta bila ubita. Morilci so svoji žrtvi oropali, trupli pa vrgli v kamnolom ter ju pokrili s kamenjem. * Zdravljenje z godbo. Ameriški zdravnik dr. Paterson v Bostonu je ustanovil zdravilišče, v katerim se zdravijo s pomočjo godbe. Razna godala po njegovem mnenju zdravilno vplivajo na različne bolnike. Gosli baje zelo ugodno vplivajo pri melanholiji in hipohondrij? Harfa deluje proti histeriji, glas flavte olehčuje nekatere bolesti, učinkuje *>aje tudi dobro v prvih začetkih jetike. Oboa dobro vpliva pri vsakem duševnem razburjenju. Glasove klarineta v porablja ta bostonski zdravnik pri pri- j tiska v Črevih. * Mlad zakonski mož — morilec Iz Sarajeva poročajo: Neki bogat kmet z imenom Delić je pred tremi leti po mahomedanski navadi poročil svojega trinajstletnega sina s sedemnajstletno deklico. Po zakonskih določilih sta mogla začeti šele letos skupno zakonsko življenje. V prvi noči je mladi mož zadavil svojo ženo ter se nato sam javil orožništvu. Hladnokrvno je priznal umor in je opravičeval svoje de- Poročali smo že, da je Carnegie daro- janje s tem, da mu je bila žena ne- val zopet 25 milijonov dolariev za zvesta, v času, ko je na njega čakala, pospeševan je napredka in izobrazbe. * Zavod za teleronografijo so Do sedaj je Carnegie daroval za i*ul- pred kratkim ustanovili v Londonu, turne in dobrodelne namene za Za zdaj so napravili 750 zvez, pri ka- 208,235.000 dolarjev ali 1040 milijo- terih je telefon spojen i telegrafom, nov kron, Rockefeller je daroval za Kliče, kakor dozdaj s posredovanjem podobne namene 150,000.000 dol^r- poštnega urada. Če poklicani ni na- jev t. j. 750 milijonov kron in še sta vzoč, se posluži tistr ki kliče, stroja oba med prvimi denarnimi mojroc^i. za daljepis in napiše s tem svoje po- * Kinematograf v cerkvi. Pridi- ročilo. S pomočjo elektrike se to pi- ge s sodelovanjem kinematografom so sano poročilo reprodneira z električ- najnovejša novost v ameri&kih ->r- no se pregibajočim svinčnikom na drugi postaji, tako da dobi abonent pri svojem povratu poročilo napisano. Tudi telegrami se bodo na ta način razpošiljali. Nadaljni poskusi bodo pokazali, če se bo ta naprava tudi v praksi mogla vporabljati. * Umori. Svojo mater umoril. V Kopištju na Češkem so našli v kleti neke hiše, ki je last barona Spens - Boodena, truplo 701etne Ade-le Nieda. Sin umorjene je priznal, da je v prepiru ubil s sekiro svojo mater. Truplo je nato skril v kleti. — Trafikantinjo zadavil in oropal. V Požunu so našli v nedeljo dopoldne trafikantinjo Nemethi in njeno hčer v njihovem stanovanju zadavljeni. Zgodil se je roparski umor. Blagajna, v kateri je bilo par sto kron, je bila prazna. — Zopet umor na Moravske m. V gozdu blizu Valaškega Klobuka so našli v nedeljo grozno razmesarjeno truplo nekega moža. Glava jc bila zavita v vrečo. Umorjenec je kočar Jos. Lupao iz Polehradic, ki je bil tri tedne v Brnu, kjer je bil zaposlen v neki tovarni. S prihranki je šel pred tremi dnevi domov. Med potoma je bil umorjen in oropan. Umora sumljiv je neki delavec z imenom Janez Par-tik, ki je takoj po umoru izginil. Telefonsku In brzojavna DRŽAVNI ZBOR. Burni prizori. Dunaj, 14. novembra. V državnem zboru se je danes začelo drugo branje draginjskih predlog. Seja je slabo obiskana, ker je jutri pravnik. Začetkom seje obžaluje predsednik dogodke od petka in naznanja, da bo poslovniški odsek izdelal nov predlog, s katerim se bo sedanji poolov-nik spopolnil, ter bo mogoče v prihodnje preprečiti in kaznovati podobne dogodke. Končno poživlja zbornico na plodonosno delo, kar izzove veselost in klice: »Heil Hohen-zollern!« Nato prosi poslanec Mali k za odpuščanje, Hummer pa tega ne smatra za potrebno in si je nabral nekaj zaupnic pri svojih volilcih. Ko so se izvršile nadomestne volitv^ v nekatere odseke, pod as ta posl&nca Erb in Jerabek kot referenta v dra-ginjskem odseku poročilo o draginj-ski predlogi ter priporočata sprejetje odsekovega sklepa. Nato poročata še poslanca Rener in Lasocki, nakar povzame besedo ministrski predsednik Stiirgkh, da označi stališče vlade glede uvoza argentinskega mesa. Njegova izvajanja kopirajo popolnoma izjave Bienertha in Gautscha damo, da so morda v nekaterem oziru še ostrejša. Ministrski oredsednik Sturgkh konča svoja izvajanja z besedami: Vlada ni pri volji sprejeti sklepov zbornice, če ta zahteva u oz argentinskega mesa. Žc med govo rom ministrskega predsednika je prišlo zlasti od strani socijalnih demokratov do raznih medklicev, zadnji del govora ministrskega predsednika pa je utonil v t ruse u iu hrupu. Ko je končal Stiirgkh svoj govor ^e nastal na klopeh socijalnih demokratov in naprednih meščanskih poslancev pravi vihar nevolje. Soe;v»l-ni demokrati vm*~-~- Ali sm»«* ^Moti, da se upa vlada tako govoriti k nam? Doli z vlado! Heil Hohenzol-lera! Poslance Heilinger kliče: D >li z zločinci! Socijalni demokrati kriče: Na ulico bomo —-—,; vam pokažemo kako znamo govoriti! I o-slanec Schuhmeier kliče Stiirgkhu: Stiefelnutzer Belvedera! 5 mi at traja strahovit hrup. \i n1 w trJrl predsednik Stiirgkh sodi bled na svojem sedežu. Pred njega stopi poslanec Hildebrand ter mu pomoli pest pod nos in kriči: Ulice bodo govorile! Predsednik neprestano zvoni, toda brez uspeha. Ko zapusti ministrski predsednik zbornico govori nemški agrarec Damm, njegova izvaja nja pa utonejo v splošnem hrupu in so deloma neumljiva, Dunaj, 14. novembra. Koncem govora ministrskega predsednika je stal ob njegovi strani nemSki radi-kalec Teuffel, ki mu je edini ploskal. Socijalni demokrati kličejo: »Teuffel je postal angel j varuh SturgkhaJ« Davčna reforma. Dunaj, 14. novembra. Finančni minister je podal šest zakonskih predlog glede reforme davkov, ki jih je že v svojem eksposeju nazna nil; ti so: 1. Davek na žganje se zvišaj od 90 v na 1 K 40 v. Deželam, ki so do-bivale od tega davka dosedaj ~" v se zviša prejemek na 60 v, toda le od one vsote, ki presega minimum 75 milijonov, ki ga zahteva ~™"\ za sebe. 2. Davek na pivo se zviša od 34 vin. na 80 v od hektoliterske stop.je ekstrakta, tako da znaša davek na pivo 5 K od hI. Odpasti on morajo deželne doklade ter dobe dežele od t«*ga davka 42%. 3. V bodoče dobe dežele 21 V-, milijona od osebnodohodninskega davka, 49 milijonov od davka na žganje, in 56 milijonov od davka na pivo. Pozneje naj bodo deležne dežele na davku na žganje s 64 milijoni, na davku na pivo pa s 70 bilijoni, to pa le, če sklenejo dežele zakon, da se oproste ti davki deželnih do-klad. Ta postavka ima tudi v očeh primerno znižanje realnega davka. 4. Uvedba pristojbine za brezplačni premoženjski prenos. 5. Davek na šampanjec, t 6. Davek na avtomobile« \ Sienkiewicz nevarno ranien. Dunaj, 14. novembra. V prvili popoldanskih urah je prišla iz Varšave brzojavka, da je na lovu v oio-'lici Varšave bil znani romanopisec Sienkiewicz od nesrečnega strela težko ranjen na glavi in nogah. Hočejo »zreti«. Dunaj, 14. novembra. Šk^ovske konference so se končale in je bila sprejeta resolucija, ki zahteva zvišanje kongrue. Braf. Praga, 14. novembra. Listi poročajo, da pride bivši minister Brn4" v četrtek na Dunaj in da bo imenovan za poljedelskega ministra. Umor v Sieveringu. Sivering, 14. novembra. Danes so nadaljevali preiskavo obeh umorjenih delavcev, od katerih jc edtu Ceh. Ubita sta bila s kladivom m imata popolnoma razmesarjene gis?-ve. Trupla so naga, glavi pa sta bile zavite v obleko in cunje. O storilcih ni sledu. m.. ^ Morilec Siezinskv. W'K7 Stanislava, 14. nc-.....bra. Oblasti so dale aretirati zobozdravnika, ki je Siczinskemu plombiral zobe ter pri tej priliki z njim dogovoril detajlni načrt bega. Zobozdravnik je baje glavni krivec v komplotu, Stanislava, 14. novembra. Zobozdravnika niso mogli aretirati, ker je že od petka izginil. Balkanska vojna. Atene, 14. novembra. V Bukarešti ,ie imel kralj Karel baje tajno konferenco s predsedniki in voditelji vseh strank ter jim je naznanil, da je pričakovati za spomlad splošne balkanske vojne. Nemški državni kancelar in Hevde-brand. Berolin, 14. novembra. »Vossi-sche Zeitung« poroča, da je poslal Heydebrand državnemu kancelar ju Bethman - Hollwegu svoje zastopnike ter ga pozval na dvoboj. Perzija. Berolin. 14. novembra. Iz Tehe-. rana poročajo, da je sklenil perzijski parlament, ostati tako dolgo skupaj, da bo novi parlament izvoljen. Parlament odklanja odstop sedanjega regenta. Perzija je brez kabineta. Reakcija napreduje. Revolucija na Kitajskem. London. 14. novembra. Iz Tient-sina poročajo, da je v Pekingu vse narobe. Madžuji so sklenili, uprizoriti velikansko krvoprelitje. Iz Vladi-vostoka je 1500 kozakov rta potu v( Peking. Kitajski dvor je pobegnil yd Mandžurijo. Hmelj. Norimberg, 14. novembra. 250, 300. Kupčija neizpremenjena, mirna; cene stalne. Italijansko-turška vojna. Akcija italijanske vojne mornarice. Solun, 14. novembra. Danes ponoči so videli tu tri italijanske vojne ladje, ki so priplule do polotoka Ka-sandre, ter obsvetljevale s svojimi metalci luči pristanišče Atilo in končno od plule proti rtu Kasandra. Tnrške oblasti pošiljajo v utrdbe municijo in razdeljujejo med prebivalstvo orožje. Afriško bojišče. Carigrad, 14. novembra. Iz Tri-polisa poročajo, da so Turki iu» Arabci napadli zopet Bumelijano. Izid boja še ni znan. Pariz, 14. novembra. Iz Carigrada poročajo, da se je Italijanom posrečilo obkoliti nekatere manjše, tur-" ške čete in jili premagati- Uradno hočejo vedeti, da so bili Italijani zavrnjeni- Proti zrakoplovom. Carigrad, 14. novembra. Turški artileriji se je posrečilo, pred Tri poli so m ustreliti v letalni stroj, ki je rekognosciral turške pozicije. Letalni stroj je padel na zemljo in so ga Turki zaplenili. Proti vojni. London, 14. novembra. Mnogo angleških parlamentarcev pripravlja memorandum, ki obsoja izstopanje Italijanov v Tripolitaniji. Egejsko morje. Carigrad, 14. novembra. Vesti, da se je italijanska flotila pojavila v Egejskem morju, se dementirajo. Vlada je odredila mobilizacijo v Djakovskem okraju. KmeOni pisarna narodno-napredne stranke. Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa ser zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bc poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki j« potreben kakršnegakoli pouka v z#roraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narndno-napredne stranke v Ljubljani, Wolfova ulica 10. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom. Književnost. — Učna knjiga francoskega jezika, II. del. Spisal Friderik Juvan-čič, profesor na c. in kr. mornarski akademiji na Reki. Cena mehko vezanemu izvodu K 2*50. trdo vezanomu K 3*50. — Ta v prvi vrsti za srednješolski pouk namenjena in v to svrho ministerijelno aprobiran i knjiga je poleg Vodnikove franc >sk^ slovnice edino slovensko učno sredstvo za pouk v tem najbolj razširjenem svetovnem .jeziku. Knjiga ni le z znanstvenega stališča priporočljiva, ampak tudi izredno praktičan, ker se v prvi vrsti ozira na živi jezik, na konverzacijo, in omejuje 04.571 vlog. a svojega imetka z reservninu zakladi vred 392.641.141 K. Darovale pa so v občekoristne in dobrodelne namene za leto 1907. 11.502.719 K. Jugoslovanske hranilnice so mlada ustanova. Vse skupaj imajo danes 72 milijonov kron vlog. fmnrted 22 jugoslovanskih hranilnic morejo le tri dajati primerne vsote v občekoristne namene. Novi davčni zakon zahteva ogromne žrtve, on leto Sel 70.000 K, kar je glavni vzrok, /a ne morejo blagotvorno delovati. Se daleč je torej doba, da bodo tudi jugoslovanske hranilnice mogle raditi ubožnice, šole, vodovode ali sploh pospeševati občekoristne naprave. Ogromni davki ovirajo torej vse hranilnice, da ne morejo svojega delovanja na polju človekoljubja razširiti, osobito pa to čutijo male in mlade hranilnice. Kadar se bode -az pravi jal o o načrtu o preosnovi davčneara " ona s 25. oktobra 1896. it. 230 drž. zak., ima se odpraviti olajšava, katero uživajo obresti vrednostnih papirjev, ki so bili s posebnih ikoni oproščeni vseh davkov, in na podlagi katerih so finančni organi dolžni izločevati obresti iz zaklada za pri-dobninrski davek. Skrbeti bode torej treba, da se predloga vlade v tej smeri ne sprejme, nego da se deluje, da bi se ta privilegij gotovim vrednostnim papirjem dan raje jasneje v noveli zakona določil tako, da ga finančni organi ne bi mogli izpodbijati in da bi se hranilnice obvarovale neprestanih pritožb do upravnega sodišča. Po § 100, odstavek lO- davčnega zakona velja po višini d:— V* - vezanega čistega dobička prikrojena naslednja davčna stopnja: pri čistem dobičku do 20.000 K inkl......... 3% več nego 20.000 do 200.000 K inkl........ f% več nego 200.000 do 400.000 K inkl......... 7*A% več nego 400.000..... 10% Ta stopnja je zelo strma, ker zelo obdaruje najmanjše hranilnice. Ravno v naših pokrajinah, kjer im*»-mo največ malih hranilnie. ne moro-jo se te hranilnice razvijati, da bi mogle vzbujati zmLsel za varčnost in ljubav do dela, da bi si mogle na-pravljati zaklade in čimpreje izvrševati svojo nalogro in kaj storiti za občekoristne in dobrodelne namene. Da Ivi se torej davčni zakon iz 1. 1896. preosnoval v nekaterih točkah, smatra Zveza jugoslovanskih hranilnic za potrebno, naprositi poklicane kroge parlamentne, da bi isposlovali premem bo zakona v naslednjem smeru. da bi se namreč § 94. lit. f. zak. o osobnih dnvkih od-nravil in da bi se odstavek 10. v § 100 tega zakona tako prernenil, da bi se glasil: Za hranilnice velja brez ozira na vrsto obrtneera izvrševanja ta-le davčna stonnja: pri čistem dobičku do 10.000 K inkl.........1% pri čistem dobičku več nego 10.000 do 20.000 K inkl.........2% več neeo 20.000 do 100.000 K inkl.........3% več nego 100.000 do 200.000 K inkl. SlUV več nego 200.000 do 300.000 K inkl.........4 ribičem — znak Scottovega po. stopanja. naših malčkov. Pri nakupa aaht-vajte izrecno Scotto^o emnIxfjo. Znamka i »Scott« je, ki ie vpeljana ie č« 35 let in jamči za dobro kakovost m nčtnek. Cena izvirni steklenici 2 K 50- Dobi »e v vsaki lekarni. 6 j zini, ta Kdor ljubi svoje lase, in to so zlasti oni, katerih lasje se začenjajo redčiti, ali oni, katerim izpadajo lasje pri česanju v preveliki mno-si umiva glavo redno s ,Pixavo-nom". To je nežno tekoče katranovo milo za umivanje glave, kateremu so odvzeli neznosen duh po katranu na poseben patentirani način. Pixavon ne čisti samo las, ampak učinkuje, ker vsebuje katran naravnost pospešujoče na rast last. Redno negovanje las s Pixavonom je v resnici najboljša metoda za jačenje las in krepitev kože na glavi. Pixavon daje krasno peno in se da zelo lahko oprati z glave. Ima jako simpatičen duh in deluje vsled tega, ker vsebuje katran proti parisitaremu izpadanju las. Že če se nekoliko-krat umijete s Pixavonom, bo vsak občutil dobrodejne učinke. Pixavon se napravlja svetel (brezbarven) in teman. V novejšem času se uporablja svetel (brezbarven) Pixavon, kateremu se na poseben način odstrani temna barva. Specifičen učinek je pri obeh preparatih, pri svetlem, kakor pri temnem, isti. * Katran priporočajo — kot je aploiao cnano — kot Dsravnott suvereno sredstvo sa n?govanie laa in kože na glavi. Najanamenitejii dermatalogi imajo negovani« Imm m katranovim milom as najuspešnejše. Tadi v daleko znani IjMstirjevi metodi za negovanje laa igra uporabljanje katranovegra mila važno nlogo. Umrli so v Ljubljani Dne 11. novembra: Martin Šterk, mestni jetničar v p. in hišni posestnik, 81 let, Kladezna ulica 9. V deželni bolnici: Dne 10. novembra: Frančiška Preveč, hči tovarniškega delavca, 3 leta-Dne 11. novembra: Fran Kotar, delavec, 67 let. — Andrej Maček, poljski delavec, 64 let. Dne 12. novembra: Janez Brolih, hlapec, 30 let. Ji^odni salon Jvane Schiller na Sv* ?etra cesti štev. 3t priporoča klobuke vseh vrst Popravila vsa točno in ceno / Cey opoldan odprto. — Žalni :: klobuki vedno v zalogi. ;: ---~ N == vizitnice = sprejema 0larodna tiskarna in 0tarodna knjigarna Serravallo vo železnato Kina-vino Higijenična razstava na Dnnajn 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom ln malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. 3: Izborni okus. ai Večkrat odlikovano. s Had 7000 zdravniških spričeval, s J. SERRAVALLO. t. in kr. dvorni dobavitelj TRST- B ar ko vije. Borzna poročila« Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kani dmajtke borze 14. novembra 1911. H al al to« ■! papir)!. Ocaarni Masovni 4« B majeva renta .... 91-90 92-10 4*2»U srebrna renta .... 9505 95-25 4°/. avstr. kronska renta . . 9180 92-— 4°/o ogr. „ „ . . 90-75 90 95 4*'o kranjsko deželno posojilo 92-— 93-— 4* o k. 0. češke dež. banke . 93 — 94 — Srsdka. Srečke U L 1860 ■/, ... 437 — 449 — i, »1 ti lo^4 . * . . . 609'— 621 — „ tiske...... 303-50 315*50 „ aemeljske I. izdaje 301-75 30775 »1 *j u. ti . 278-50 284 50 „ ogrske blpotečite . . 255-50 261-50 „ dnu. komunalne 512 — 524 — „ avstr. kreditne . . . 512 — 524 — „ ljubljanske .... 85-— 91 — „ avstr. rdeč. križa . . 74-— 80 — Q8Tj t< u ti • • 48 25 54-25 „ ba sinka ..... 38*— 42 — a« toris^kc 242-75 245-75 Delalo«. Ljubljanske kreditne banke . 472 — 474 — Avstr. kreditnega zavoda . . 649 50 650-50 Dunajske bančne družbe . . 541-50 54250 Južne železnice , . . . . 110*10 111-10 Državne železnice .... 732-25 733 25 823-90 824-90 Češke sladkorne družbe . . 313.50 314 50 Zivnostenske banke. . . . 279*50 280-50 Valat«. Cekini .•••••«• 11-37 11-39 Marke........ 2354 23-59 Franki . . • . •••• 95 90 96 — Liro • • 9485, 95 05 Rnbljl......... 255*— 255-75 Ljubezen gre skozi želodec, ato kuhajte, pecite in pražite samo z jedilno mastjo „Ceres" ajboljfte čajno surovo maslo 1 Vzame naj se nekaj rumene voljne jedilne masti »Ceres« (v kockah) in doda ravno toliko bele (v zavitkih). Obeje skupaj se raztopi, pri dene nekaj surove smetane, v sili zadostuje tudi surovo mleko (na »/• kg masti »Ceres« pride % litra smetane). Med tem ko se postavi skledo zaradi hitrejšega ohlajenja v mrzl zopet trda. Voda, ki jo vsebuje mleko se izloči, jedilna mast »Ceres« pa pridobi okus in duh najboljšega čajnega surovega masla in se tudi lahko kot tako uporablja. Z doc Navodilo, doseči n mast vroča. Na to se pri meša, da postane mast in nekaj soli se kakovost Še veliko z boljša. Fo toai ■■vodila pripravil1 volja vala lakoatkik solefts [porablja, aa doBMoo potroše rssitL tem se naj pazi, da ne postane mrzlo vodo, se vse skopaj toliko časa dodatkom enega jajčjega rumenjaka HeteoroloftKno porotno. Ml a«je »Mrl ttak M.7f mm jO g O) > O 13 14. Cm opizo-fiHja SUije biro-■etra S« •» B O i: > 2. pop. 9. xv. 7.2j. 734 7 7376 742-9 112 99 9-3 brezvetr. sr. szah. I Nebo oblačno« dež si. j vzhod del. jasno Srednja včerajšnja temperatura 9'3#, norm. 4i*. Padavina v 24 urah 3 2 mm. Osmošoloc iičo instrukcije Poučuje tndi za hrano. — Ponudbe pod ..Dijak" na upravništvo »SIov- Naroda«. 3792 m za kirjiii šaha, trda in mehka, odpadki od stavbnega lesa se dobe ▼ tovarni V. Seagnertija, cesta na Rudolfovo železnico številka I65 za državnim kolodvorom. 3848 Sprejme se špecerijske stroke ."• nad 25 let star, ki ima tudi sposobnost - za potovanje, ====== Ponudbe z natančno navedbo dosedanjih služb sprejme pod šifro stalnost" upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3852 Jedilni krompir 4737 belomesnat, v rumenih oblicah 10.000 kg K 660 —. Jedilni krompir, rožnik 10.000 kg K 730-—. Jedilni krompir, modri rožnik 10 000 kg K 620-—. Debele zelfnete glave. bele 10.UM) kg K 700—. oziroma po vsakokratnih najnižjih dnevnih cenah iz našega ogrskega nakladališča, naloženo a la rintusa ?li v vrečah, ki jih računamo po lastni ceni. Poleg tega dobavljamo česen čebolo in semensko čebulico, najfinejši delikatesni med ■ papriko, za katere pridelke na željo rad' postrežemo s specialnimi ponudbami. Ker krompir :n zelje dobavljamo z različnih postaj, si pridržujemo, da stavimo ponudbo ranko do-ločitvena postaja. Dobavljamo samo izbran, krompir. Pogoji: Pol denarja naprej, ostanek ovzetju. Prva segedinska kmetijska zadruga I. Szejjediner Landw. Gen.) Sze^ed. Odrsko. is! se sprejme ob dobri proviziji. Dopise pod »ifro „Trajno" na upravništvo ..Slovenskega Naroda 3849 Na debelo in drobno po nizkih cenah priporočam svojo bogato založeno ?4o trgovino z galanterijskim iĐ vseh vrst kramarskim blagom in pleteninami. 384 Devocionalije in vse vrste blago za bOŽja pota« MU mlaja Uskih gMIov. fin\on Škof Ernest /evnikarjev naslednik Dunajska testa, 1 hiši gostilne ti. 6. Povsem irvežben solicitator i rini. ■ masti ornim tasti* mm Naslov pod šifro na uprav. »Slovenskega Naroda«. 3846 Oddasta se takoj v najem pripravna radi za delavnico. Vprašati je 3S54 m Tailaih— trg« t, pri Kanarčki roUvr), domaČe reje, izvrstni pevci se priporočajo po nizkih cenah, 8, 10, 12 in 20 K. Jfcmc Ornahaa. tjubljaaa, jKestii trg 10. Tužnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znan-cem prebridko vest, da je naš nepozabni, ljubljeni soprog, oziroma oče, tast in stari oče, gospod 3847 Jožef Jezernik posestnik in gostilničar na Polulah danes v nedeljo, dne 12. novembra 1911 ob pol 2 uri zjutraj po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, v 77. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bode v torek, 14. novembra t. 1. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Polule 1, na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bode brala v sredo, 15. novembra t. I. ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi v Celju. CELJE, 12. novembra 1911. Terezija Jezernik roj. Kružić, soproga. Anica Kukovec roj. Jezernik Dr. Vekoslav Kukovec de2. posl. in odvetnik, zet. spretna stenograflnla se sprejme v stalno službo aH za poludnevno delo. — Ponudbe j pod „Eontor" na uprav. »Sloven-j skega Naroda«. 3851 hči. Anica Kukovec, vnukinja. 3843 tako so si dve osebi naslavljali svoja pisma. — Ti dve osebi se prosita, naj blagovolita pod šifro »Ne zamudimo« na upravništvo »Slov. Naroda« sporočiti, pod kakšnim naslovom se jima odslej sme dopisovati. Stvar je resna. Skušnjave Tomaža Krmežljavčka so ravnokar izšle v dveh zvezkih, ki obsegata skupaj 456 strani. Oba zvezka veljata broširana Z K 40 v, vezana 3 K 20 ? pošto 20 v več. Pošilja ae samo po povzeti« ali še se denar naprej pošlje. Narodna knjigarna^ I^jtjLt>lJema.* -----.....-^a- 0DNA TISKARNA V LJUBLJANI •5? 3 •amta M sen i M omta nI se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor : časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, računov, jedilnih listov, mrtvaških listov, kuvert, vizitnic itd. Istotam izhaja dnevnik „Slovenski Narod", tednik „Slovenski Dom" in mesečnik „Ljubljanski Zvon". Telefon štev. 85 Telefon štev. 85. ■ i Mladenič 18 let star, ki je ravno sedaj dovršil z dobrim uspehom 2. letnik kmetijske Sole, tudi sicer >2vežban aaU primerna snaha v mesta nu mm dežen. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3784 se takoj odda. Zglasiti se je Martinova cesta 38, LJubljana. 3803 Božična in draga darila ter seznam drugih porabnih predmetov vseh strok dobite v mojem bogato ilustro-vanem katalogu s približno 4000 slikami, katerj se pošlie na zahtevanje popolnoma zastonj in poštnine prosto. — C. in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad v Mosta 1179 (Češko). 1ŠŠO 80 v bližini sodišča Vprašati je v pisarni „Universal" Ljubljana, Sodna ulica štev. 4, 3840 poštni nrad Stari trg pri Rakeku sprejme takoj izprašano poštno lito ali pomni oziroma aspiranta. Dnevnina 2 K 20 v. 3831 slike prodaja in pošilja po poitoem poizetjo Iv. Bonač v Ljubljani. Cona sliki 5 kron. 273 V Ljubljani, ob najbolj prometni cesti se proda lepa, nova enonadstropna z dobro idočo gostilno in trgovino. Veliki gostilniški prostori, krasen gostilniški in velik zelenjadni vrt. Plačilni pogoji zelo ugodni. 3800 Vprašanja pod šifro: „TrgJOVSka hiša11 na uprav. »Slov. Naroda«. z dne 23. maja 1873 štev. 119 državnega zakonika z dodanim zvršitvenim propisom 2 in drugimi zakoni in ukazi tl9 kazenski postopek zadeva« jočimi. Trdo vezan 5 K 60 v., po pošti 5 K 80 v. narodna knjigarna v Ljubljani. katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje „pravega :Francka:M s kavnim mlinčkom, ki se Izdeluje temeljem največje skrb-s nosil te dolgo let v zagrebški tovarni, s £a izborni domači izdelek najtopleje priporočamo. I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. O..-«., K -,000.000. ulio. «... g. «..^,U--«HM»o"! * . Podružnice v Spljeta, Celovca, Trata, Sarajeva In SorlcL Sprejem, vloge n. knjiiice i. mm tekoei r.*.n ter jih ebre.tuje od dne vloge po oietih 4V •/ I Promeae za bližnja žrebanja: Promesa og. prem. srečke, cela a 16 K, polovica a 9 K I r> 7* f° 9 * PfAmac u. x, r ^Zr*banje 15. novembra 1.1. Glavni dobitek K 240.000-- I Pror««se xem. srečke I. izd. a 6 K. Žrebanje 16. novembra 11 Glavni a«k» i,^^ Promese og. h.p. srečke a 5 K Žrebanje 15. novembra t. I. Glavni dobitek K 400o£_: | P'omese » 1 cefo ogrsko premijsko, 1 zem. in tuje«mS^J^T"^^ paj samo 23 K i M26 9U 3399 0D 34 493875 75 Mladenič s tremi gimn. razredi, star 17 let, vešč slov in nemškega jezika laea priatrat alatke Ponudbe blagovili naj se pošiljati: poštno ležeče Turjak, pod Šifro v mestu s pohištvom ali brez pohištva M išče v najem. Sprejme ae tudi gostilna na račun. Ponudbe na mestno posredovalnico za delo in stanovanja. 3796 mm imun v Gradca* nerreagasse 7, H. Osebni kredit 3408 posojila zaranžinmjc proti peniijonlstoai i. dr. po< pogoji, eventualno tudi enkratnemu pladOa i Mesečni obrok za posojilo 200 K znaša pri 5 letnem vračanju 4 K vStevši obresti. Pred-stroSkov nikakih. Natančnejše iz prospektov Nadaljna pojasnila daje Josip Kosem, LJubljana. Krakovski nasip 22. 2£a}r\o JV[lejnik, c. davčni oficijal v pranju ter Jtfara roj. Polctr\ova tfranja na-jnanjaia s tem svojo poroko. U Jfranju — na Uiču, dne T2. listopada t9tt. Proda se v Celju nonodstropno hišo na lepem prostoru, v kraju kjer se mesto sedai začenja razvijati. V hiši je 5 stanovanj. Naj se oglasijo slovenski kapitalisti, da ostane hiša v slovenskih rokah. Cena je 35.000 K. — Pismena :n ustmena na ialina pojasnila daje: apravništvo ^Narodnega Lista" v Celju, Dolgopolje štev. 1. 3829 Danes, a Jrva ljubi rtorek anska M1 3835 se je otvorila lilnlUi mlekarna" • v £ingarjevi ulici 1. — palača meščanske imovine. Zajamčeno polnomastno mleko in mlečni izdelki. nn na| mmm «5/52 Krompir najboljše kakovosti, zdrav in brezhiben, debel ter srednje debelosti. — Vedr.a zaloga. Oddaja v vsaki množini Od 200 kg dalje tudi cele vagone po prav solidni niski ceni tvrdka Iv. A. Hartmann nasl. A. Tomažlč s; v Ljubljani, Marije Terezije cesta. ss Priložnost 3a dober nakup! Dobil s&n pod polovično ceno velijo partijo dolgih, krasnih raglanov 3a dame, katere tudi pod isto ceno oddam, tfomad sa 40 stane samo 20 Jf. Ogromna zaloga ugotovljenih oblek, raglanov, po-vršnifav ter zim^ih sušenj 3a gospode in dečke. Solidna postrežba, Pri3nano aijit« cene i O. jjernatovič /Ljubljana, Mastni trg štev. 5. Svott k anaftal »*«tiksv«Jfan| Albert radstoin ttaeeekeaa cesta 12, vljudno priporoča svojo 3166 knjigoveznico. nova, znanstveno izdelana krema za roke in obraz. Higiensko najboljše toaletno sredstvo. Pusica po 60 h in 80 h se dobiva povsod. Lonček 1 K 60 h. 3331 Zaloga v Ljubijani": tiSTVo za nm in ■ sobe za gospode. Gloyowsky & Co. s. ta in ■Verat dobavit.lji Gradec, Joanneumsring. Telefon 384. PreTzema izdelovanje vsesplošnega pohištva. Proračune izvršujejo lastni arhitekti. Naznanilo. Naznanjam slav. občinstvu in cenj. svojim naročnikom, da sem se preselil na Dunajsko cesto št. 52. Zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost in se priporočam za Še nadaljna naročila za sobno slikarstvo in slikanje napisov in k temu spadajoča dela. IVAN ŠTRUKELJ slikar. 3790 Jurist z večmesečno sodno prakso iMo atesta kot it« todnal 11 stinu hifllat Ponudbe pod „Jurist" na uprav. »Slov. Naroda«. 3788 ■ajbaljfti ia najpopolnejši klavirji in pianini se kupijo najceneje proti takojšnjemu plačilu ali na najmanjše mesečne obroke (tudi t provincijo) samo naravnost od tvormtearja HENRIKA BREMITZ r. ar. dvomegu Ealožni^a v Trstu, ulica Tor S. Pietro (Belvedere) Svetovna razstava v Parizu !9fto najvišje odlikovanje Av.tro-Ogrske m klavirje Katalogi ia kondlo. gratis tal franka. IWh! len! Pran našli! Frank* a« rte strani po povzetja, vas m i kgi 1 fos za pečenje ali «—» , rac. neiae debelo meso, sveže klasa, paljeno K 7-20. volovske in telečje meso, svete, zadaj! kanec K i*70, presno maslo iz poitnTh našitkih kapanov ali naravnega kravjega mleka K 11-—. z* p ei rinila je xabojček za 3 kg s presnim nulom K l-St. - B. nfarf-'------ - — - - (Ogrsko). Stara, že nad 30 let obstoječa trgovina z mešanim blagom, letni promet K 70—80000, v velikem kraju na Goriškem se radi bolezni odda pod*jako ugodnimi pogoji. Ozira se le na resne kupce. Povprašati je pri uprav. »Slov. Naroda«: pod „irgovec št. 1000". 3841 j Kupnjte in zahtevajte edino le I Milili III llllslUlfUI ijfflil je najboljši. Gisvoa zaloga pri Prvi slav. zalegi laja in rana oa debelo v Ljntilianf. Rožna olita ste?. 41. 13 f liL Krejti 1 £jubljana, Voljova a. št. 5. priporoma svojo bogato zalogo naimoderneiših, najfinejših kožuh o vin, J klobukov, in čepic. Blago ceno in solidno Hotel Tratnik „Zlata kaplja" Ljubljani 1913 Sv. petra cesta štet. 27 Lepe zračne sobe. Priznano fina kuhinja. Izberne pijače. Mike cene. Lepi KatevTan^U prostori. Mistnialialntiljiaii K temu potrebno pripravo podeljuje uspešno podpisani zavod, pri katerem se prično v to svrho 15. Januarja 1. 1912 posebni učni tacali« — Pojasnila daje 3350 Prvi zagrebški vojaško pripravljalni zavod (Zagreb, Kukovićeva ul. 15). Št. 14560. 3836 Prodajalna v najem. V poslopju meščanske imovine v Ljubljani se Odda ls avgusta 1912 v pritličju hišnega trakta na Pogačarjevem trgu ležeča prodajalna s kletjo vred v najem. Pismene ponudbe sprejema do vštetega 30. novembra 1911 mestni gospodarski urad, kjer se v uradnih urah dobivajo eventualna pojasnila. Mestni magistrat ljubljanski. dne 3. novembra 1911. Za oskrbovanje občinskib opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik; Laschan 1. r. Prva največja eMa tvrdka ar. zlatnine io srehniie H. SUTTMER LiDBljana. Mestni irg (nasproti rofovža) in Sv. Petra cesta 8 Nikelnasta moška ura z verižico od K 4-50 naprej Prava srebrna tt „ „ „ „ 9-70 „ 14 kar. zlata ,» • ••«»?? 44* t, Nikelnasta damska „ z verižico „ m 8*50 „ Prava srebrna „ „ „ „ „ „ 9*50 „ 14 kar. zlata „ m . . . „ „20*— „ Uhani zlato na srebro • . • „ „ 1*80 M 14 kar. zlati ubani.....„ „ 4*50 M Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka „Iko". Telefon št 273. Telefon št 237. iS Anton Šare, Ljubljana Izdelovanja perila, pralnica In svetlollkalnlca z električnim obratom priporoča zelo dobro in solidno izdelano perilo po nizkih cenah. :: Opreme za neveste. Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti, prtiči, nogavice, maje. Perilo „TETRA" za gospode in gospe. Kdor trpi na protinu, revma- tizmu, ischias, naj nosi le to perilo« in bo ta poskušnja vsakega zadovoljila. :: Irttelna in tisk »Narodne tiskarne«. 1246