List 17. Tobak. C. kr. finančno ministerstvo je z dopisom od 25. sušca t. 1. dovolilo družbi kmetijski na Dunaji, da sme letos za poskus njo na 5 krajih dolnje Avstrije tobak sejati, toda na vsakem teh 5 krajev k večemu le en oral (joh) zemlje ž njim obsejati, pridelek pa mora v cesarsko tobakovo fabriko v Hainburg prodati. Morebiti da pride kmalu čas, ko se bode tobak smel tudi drugod sejati in da setev tobaka neha biti samo-tržtvo državno in ga bojo kadaj pridelovali kmetovalci v vseh deželah, kjer je svet za to pripraven. Gledč na to prihodnost naj o tobaku kaj več povemo. Njiva nasajena s tobakom je kaj lepa. V ravnih vrstah grm pri grmu tako, da je prav lep gozdek videti. Lahko bi se v njem skril, zakaj večidel so grmi se več kakor pet čevljev visoki. Krepko in ravno steblo, ------------------------------------ -— lili —^—r iz kterega na dolgih reclih (štilcih) široko , sočnato in lepnato (klebrig) listje in visoke cvetne lati poganjajo. Ako rastline le malo bolj ogledaš, kmalu zapazi dve sorti. Prva je krepke postave, ima trdo, usnjast in bolj okroglasto listje, gosto pa majheno , zelenoru meno cvetje. Vidi se, da je bolj prostega rodii in ime nuje se tobak kmečki (nicotiana rustica). Sosed njegov ima tanko steblo, zalo, tankokožno, lepo dišeče, ozko in osatno (špičasto) perje, ki brez reclov na samem steblu sedi. Cvetje njegovo se v dolgih latih kviško vzdiguje in je prijetne rožorujne barve. Ta je tobak virginski (nicotiana tabacum). Ta sam po sebi že bolj žlahen je za gospodo, kteri močnr\jn ostri/Lmečki tobak noče prav dišati. 1%*w*^ Te dve sorti so v naših deželah navadne. Vendar nikoli ne zrastejo tako lepo, kakor v svoji amerikanski domovini. V našem cesarstvu ga posebno sadijo na Oger-s k t, m, kamor so ga iz vzhodnih dežel preselili. Za cesarja Jožefa II. začeli so tudi amerikansko seme sejati, vendar ni hotelo kaj dobro obroditi. Na^velikih pustah južno-ogerskih raste posebno dobro. — Se boljši kakor na Ogerskem raste na Grškem. Večidel se tukaj ru-dečecvetni sadi. Najbolj cenijo tistega, ki se v argiški dolini prideluje in kteri se skoraj ves v Carigrad zvozi. Kajti Turek ne pozna veče sladkosti kakor leno čepeti in skoz tobačji dim v beli svet gledati — brez misli. Na Turškem je tobak v haremu kakor v ribški koči poglavitna reč. Srkajo ga skoz drage cevi višnjeve, jasminove itd., na kterih še z diamanti in drugimi dragimi kamni okinčane ustnike imajo, tako, da ena cev sto do tri sto cekinov velja. Sicer je Turek v vsem za evropejskimi narodi zaostal, samo o tobakariji je pred nami. In ko se sicer vse po pariški modi ravna, toba-kar vendar turške dimke, turške cevi, turški tobak najbolj čisla. V mali Azii se celo tobak samo zbog cvetja sadi, iz kterega žlahen missiri napravljajo. Hitro hitro se mora sušiti; mnogo dela potrebuje, ako ima močnega pa vendar milega duha dobiti. Težavno pripravljanje ga pa tudi neverjetno draži, zato ga le turški paše pijejo. Kinezi se tudi za tobak nimajo Kolumbu zahvaliti, ker so ga že davno prej smukali, predno se je še Kolumbu o Ameriki sanjalo. Najbolj sade grmastega (n. fruticosa) in kinežkega (n. chinensis). Drobno ga razre-zujejo, skrbno ga suše in pripravljajo, nekterokrat ga tudi še malo z opiom pomešajo. Taka žlahna stvarca se pa tudi le sesa iz dimek, ki niso veče od šivarskega naprstnjaka. Tako so Kinezi tudi v tobakopitji Kinezi. Tudi na otokih Java in Manila se pogosto sadi. Na Javi raste posebno azij a tiski tobak (n. asiatica), lep grm z rumenkastim listjem, ki pa malo po prsti diši. Iz manilskega delajo se žlahne, okrogle manilke, kterih ------ 132 ------ je le malo pravih pri nas dobiti. V Indiji tobakoreja ni kaj imenitna, akoravno se je vzhodno-indiška kom-panija za njo trudila. Pravi tobaski raj je v Ameriki, domovini njegovi. Tukaj raste največ sort in med njimi tudi najboljše. V severni Ameriki je tobakoreja imeniten del v kmetijstvu. Najboljšega prideljujejo v Marvlandu, kteri ima rumeno, sladko, tanko in leskeče listje. Na reki O hi o raste v posebno velikih grmih. Virginija, kjer se je jel tobak najprej obdelovati, tudi zdaj se dober tobak rodi. Najimenitnejše naselbine so na St, Jakobski reki. Dajejo veliko, tanko in sladkasto listje, ki je za šnofovec jako dobro. Posebno dober duh ima tudi listje kentuškega tobaka, ki radi smodke v nje zavijajo. Južna Amerika tudi ni zaostala. Ondi raste mični Varinas, kteri je v deželah, Varinas in Venezuela domd. On ima posebno lastnost, da s starostjo tudi njegova dobrota raste. V njem se dobi tudi bel črvicek, kterega v drugih sortah ni najti, gotovo, ker so premočne. Najniže cenjen je brasilski tobak. Velika peresa po cimentu diše in bi se kmalu vsem prikupila, če bi ga z veco skrbjo obdelovali. — Domovina najžlahnejših sort je pa v srednji Ameriki in na otokih. Tudi tukaj, kakor po vsi Ameriki je vir-ginski tobak najbolj razširjen. Med drugimi rastejo tukaj posebno tobak kmečki, kratkolisti (n. breviformis) in d o Igo listi (n. makrophvlla). Na Peruvianskem ra-sete še dve sorti s srčnatim listjem, tobak deviški (n. paniculata) in soldaški (n. glutinosa). Na otokih je pre-žlahni havanski grm doma, posebno na otoku Kuba. Najboljša sadišča so v dolinah, ktere reke pretakajo in ktere o poletnem času vsakdanji dež poliva. Septembra začne se suhi Čas. Seme se seje v gredice. Mlade sadike se potem oktobra presajajo na niže ležeče polje. Med januarjem in marcem je tobak dozoril in potem se poreže. Od tukaj pridejo žlahne Regalia, Cabargas, Cabannas in druge. Na Domingu ima tobak največe listje za obvijalo kaj pripravno. Porto-Ricco rodi tudi žlahno listje, ki je sicer malo teže, pa ne slabši ko Varinas. Iz tega, da tobak v vroči Ameriki in sicer na otokih najlepše raste, se vidi, da mu toplo in otočno podnebje (klima) najbolj tekne. Zato ga morajo tudi pri nas, ako hočejo dobrega prirediti, v zavetje pa vendar tako saditi, da še dosti solnca dobiva. Vetrovi mu ne denejo dobro, zato so svetovali, polje z grmovjem obdajati. Lahko bi se v ta namen murve sadile. Ilovnata, apnena in lapor jeva zemlja mu je najljubša, vendar v vsaki zemlji druge lastnosti dobi. Koren rastlino redi. Kakor se koren razvijati more, tako tudi večidel rastlina zraste. V lahki, čisti in vlažni zemlji koren lahko na vse kraje poganja. Tako se bode tudi listje lahko razvijalo, bo tanko in lepe barve. V mastni in gosti zemlji ostane koren kratek in tudi listje je majheno, mastno in debelo. Sicer je tudi še gledati na druge rudninske dele, kteri se v zemlji nahajajo. Kjer je mnogo galuna in kalija, raste težek tobak, tako tudi, če se njiva z goveje kom gnoji. Lahek raste v peščeni zemlji, v kteri je manj kalija, zato tudi v s konjekom gnojeni. Tobakorejec ima tedaj najprej svoje polje poznati in le pripravne sorte va-nj saditi ali pa za potreben gnoj skrbeti. Tobakorejec ima mnogo opravila. Najprej je za dobro seme skrbeti. Staro seme ne kali, ker gaje zrak ali prav za prav kislec v zraku, spridil. Boljše je, če je pod vodo shranjeno bilo, ker tako zrak do njega ne more. Prej ko ga seje, dene naj ga v mlačno vodo, da se malo zmehča. Potem ga spet posuši in vseje. Dobro je seme s pepelom ali peskom zmešati, da se ne vseje pregosto in da sadike svobodnejše rasti mo- rejo. Ker je tobak toplih krajev plod, zato se morajo sadike posebno mraza in hudih vetrov zavarovati. Treba je, jim pridno prilivati in jih o pravem času pokrivati. Že so sadike lepo zrastle in o začetku junija jamejo jih na polje presajati. Tudi tu je gledati, da ne stoje pretesno; najmanj dva čevlja mora sadika od sadike stati, če hočeš lepega listja dobiti. Ako je vreme suho , je tudi še zdaj jim prilivati treba. Sadike rastejo veselo, pa tudi mnogo plevela med njimi, kterega je izčupati treba. Potem mora še motika na polje in na slednje tudi roka lepo okoli stebla prst nakupljati. V kratkem izganja cvetje. Ali tobakorejec hoče le listje dobiti, zato cvetje odlomi, da listje več živeža dobi. Tudi vejice, ktere med steblom in listjem poganjajo, treba je odtr-gavati. Konca julija začenjajo listje pobirati, najprej spodnje, o sredi avgusta pa tudi že zvrhnje. Listje se na niti naniza in v pokritih , vetra zavarovanih krajih, obesi, da se počasi suši. Posušenega zvežejo v velike zvezke in ga peljejo na prodaj. (Konec prihodnjič.) ------ 140 ------ Tobak. (Konec.) Naj zdaj tudi še zgodovino tobaka v kratkem pregledamo, da izvemo, kaj da je svoje dni že doživel in kako da so ž njim ravnali. Pokazalo se nam bode, kako čudna je človeška narava, ktera silno rada po novem in prepovedanem hrepeni. Prekoristnega tobakovega sorodnika — krompir — morale so vlade svojim narodom po sili in posebnih postavah vrivati, tobak pa se je vsem zaprekam, vsemu prepovedovanju in preklinjanju vkljub tako daleč in tako hitro razširil, da se moramo temu še tem bolj čuditi, ker ne donaša nobene očividne koristi, kakor druge reči, ki so se jih ljudje prijeli, postavimo, kava ali čaj. Ko je Kolumb v Ameriko prišel, so Indijanci že rabili tobak. Suh list vkup zavit bila jim je smoika, ktero so menda „tobako" imenovali. Imeli so tudi že dimke lesene in ilovnate. Cel6 že noslanje (šnofaaje) in žvekanje bilo je pri njih v navadi. Od konca je to bila navada poganskih duhovnov, ki so tobak pili, z meglami obdani in vsi zamaknjeni se svojimi bogovi se pomenkovali, bodočnost pregledavali inv prerokovali, kakor rimski avguri in delfski orakelj. Se dan danes pijejo peruvianski Indijanci na grobeh svojih očetov strupeno listje kristavca, da se tako malo omamijo in po svoji vraži z duhovi svojih očetov pogovarjati morejo. Prav tako pijejo Kinezi in Orientalci opium. Tudi noslanje in čikanje jih je bogovom približavalo. Da je nikotin — to je strup, ki se v tobaku nahaja — zares njih čutnice razbujal, vidi se iz tega, da so bolnikom šnofanje zaukazovali, tedaj so moč tobakovo dobro poznali, — Vsakemu človeku so prijetne sanje ugodne, zato se ni čuditi, da je človek tudi po tej poti poskusil, si nekaj veselih ur pripraviti; tobaški duh nesel ga je v idealne svetove! Vse po tobaku hrepeni. Mehkočutne dame v salonih in divji Bušmanci na koncu južne Afrike vse sega s poželenjem po njem, vse ga se preživim notranjim veseljem puši. Gotovo je tudi poetiška različnost dimskih obrazov pripomogla ga prikupiti ljudem, kajti tobak bolj diši po dnevi ali pri luči, kakor v temni noči. Poleg tega je še aromatiški duh, ki čutnice vohanja in kusa tako prijetno dira. Tobakopijec ni zdrav, ako tobaka nima; nič mu brez njega ne gre od rok, klavrno se drži — tako silo ima navada. Kakor hitro ga dobi, zaigra mu srce, prijazno smehljanje, znamenje zadovoljnosti se mu na licu prikaže, — celi svet se je razjasnil pred njegovimi očmi. Tobak je tista žlahna stvar, ki lačnemu lakoto, žejnemu žejo vzame; on odganja žalostnemu žalost, jeznemu jezo; on je občno zdravilo zoper mraz in vročino, dolgčas in pro-zaiško suhoto. Cel6 sentimentalni pesnik žabi, tobačjo ambrozijo srkaje, svojih srčnih ran. Indijanci ga niso vsi jednako pili, nekteri skoz usta, nekteri skoz nos^, nekteri iz dimek, nekteri pa smodke. Brazilijanci so ga v palmovo listje zavijali, drugi so ga samo žvečili ali pa v rokah zmetega nosljali. Ko so po nasvetu Las Casas-a 1516. leta zamorce afrikanske v Ameriko kot sužnje voziti začeli, so se ti kmalu navadili od Indijancev tobak piti, gotovo ker jih je dim sitnih mušic (moskitov) varoval. Od njih so še le Evropejci to navado prevzeli. Okoli 1558. leta je Don Francesco Hernandez, zdravnik Filipa II. španjskega kralja, prvokrat tobak prinesel na Portugalsko. Za različne bolezni so ga rabili kot najboljše zdravilo in povsod so začeli o tej čudežni rastlini govoriti. Francozki poslanec v Lissaboni Jean Nicot, kije od 1559. do 1561. leta v tem mestu prebival, poslal gaje svojemu kralju Francu II., kraljevi materi Katarini iz Medicis in drugi imenitni gospodi. Ze davno so se ljudem misli o vseobčnem zdravilu, o vodi življenja itd. v glavah mešale; tem lože se je tobak razširil, ker se je zares zdravilnega skazal. Pisali so po-nj iz vseh kotov v Pariz in prav za prav ga je Evropi še le Nicot prinesel. Zato je pa tudi Linne Nicotu v večen spomin tobak Nicotiana krstil. Na Angležko je navado tobak piti prinesel Walter Ra-leigh. Posebno ga je neki holandski zdravnik Kornelij z Bontekon, ki je tudi čaj in kavo neizmerno hvalil, iskreno priporočeval — vse holandski kupčiji za ljubo. Rekel je, da tobak lahko vsakemu neprestano zdravje in stoletno življenje ohrani. Tako priporočevanje ga je neslo na krilih vsake novosti po širokem svetu. Vendar kakor vsaka nova stvar našel je tudi tobak svojih nasprotnikov. Ze Elizabeta, angleška kraljica, je šnofanje v cerkvah prepovedala. Jakob I. je velike davke na tobak položil in virginskim naselnikom prepovedal, da več ko po sto funtov ga ne sme nihče pridelovati. Celo knjigo je spisal zoper tobak „Misokap-nos" imenovano; temu „Misokapnu" so pa portugalski jezuiti, ki so ga posebno radi smukali, s posebno knjigo zoperstavili, ki so jo „Antimisokapnos" imenovali. Tudi naslednik Jakobov Karol I. je tobak močno prepovedoval in v cerkvah zoper njega pridigati ukazal. Papež Urban je 1624. leta vsakega preklel, kteri ga rabi. Prepoved ta je veljala do papeža Inocencija XII. (1691 do 1700), ki je šnofanje samo v St. Peterski cerkvi prepovedal. Že Benedikt XIII., dober prijatel tobaku, je pa to prepoved preklical. Tudi v drugih krajih Evrope so hudo ž njim ravnali. Sultan Amurat je 1610. leta nekemu, ki je dobre volje po carigradskih ulicah pušil, nos prevrtati, lulo skozi vtakniti in tako po mestu okoli voditi ukazal. Tudi ruski vladarji so tobakarjem z odrezovanjem nosii grozili. Boljši se mu tudi pri nas ni godila. Preganjali so ga kot hudičevo zelišče in tobak piti je bil takrat velik greh, kakor prešestovati. Zadnjič je vendar tobak vse ovire premagal; nič ni pomagalo. Ker so vlade videle, da ga ljudstvo imeti mora, so ga hitro v svoj prid spremenile v samotrštvo (monopol), to je, le same vlade so ga prodajale. Koliko dobička da jim to donaša, vidi se iz tega, da ga drago prodajajo in nizko plačujejo. Ker se ga mnogo potrebuje, zato je tobakoreja imeniten del kmetijstva postala. Iz tega, kar smo že prej o njegovem pridelovanju rekli, se vidi, da je najbolj podobna vinoreji. Tobak pa daje več dobička, kakor trta. Z vsako zemljo je zadovoljen; posebno ako se pripravna sorta sadi, bode vselej dobro obrodil. Meseca avgusta in septembra, ki sta za grozdje toliko važna in torej tudi lahko nevarna, se tobak nima nič več bati. Cena njegova zmirom raste. Posebno, kar se zdaj toliko cigar spije, se velika in lepa peresa, v ktera se cigare zavijati morajo, po trideset goldinarjev cent plačujejo, za slabo perje se daje le po deset gold. za cent. Zato so badenski kmetje vinorejo popustili in se tobaka poprijeli. Kar je dela ž njim, večidel je tako, da ga starci, otroci in drugi slabi ljudje lahko opravljajo. Koliko se tobaka porabi, vidi se že iz tega, da se na Dunaj i vsako leto najmanj 52 milijonov cigar spuši. In te niso samo dvak raj carske, ampak po 4, 6, 10 krajcarjev in še več ena. V Avstrii se spuši čez 200 milijonov cigar; šnofovea se porabi okoli 70.000 centov. Na Nemškem se vsako leto porabi 5 milijonov centov tobaka, med tem 800 milijonov cigar. Take številke kažejo imenitnost tobaka za kmetijstvo in obrt-nijo; one kažejo, koliko rok da tobak z delom in koliko ust z živežem preskrbi. Tudi tobak je silna podpora tiste moči, ktera veže človeštvo. Nekterim se sicer ravno za te roke škoda zdi, ker bi se mogle na kaj boljšega obrniti, kakor pravijo, vendar dragi moji, zakaj se pa tiste tisuči rok, ki so vsako leto prisiljene, domovino zapustiti in v Ameriki sreče iskati, na kaj boljšega, domovini koristnega ne obrnejo? Veselimo se, da je ljudem kaj dela dati! ------ 141 ------