IZ GRADIV ZA SEJO OBČINSKE SKUPŠČINE 27. SEPTEMBRA Kako uresničujemo sprejete sklepe? Predsedniki vseh trch zborov občinske skupščine so za 27. septem-bersklicali ločeneseje. Pred njimi pa bodo delegati skupaj poslušali uvodno obrazložitev k 4. točki dnevnih redov z naslovom Uresničeva-nje programa aktivnosti za doseganje ciljev gospodarjenja v letu 1984 in nemoten potek družbene reprodukcije. Gradivo k tej točki dnev-nega reda ni objavljeno v Delegatski tribuni in so ga vodje delegacij prejeli naknadno. Posebnost septembrske seje vseh Ireh zborov so pregledi uresniee-vanja sprejetih sklepov z nekaterih lanskih in letošnjBi sej in z najra-zlične}ših področij. Za posebnost to podčrtujemo zato, ker smo v naši praksi sicer zelo produktivni pri sprejemanju sklepov in zaključkov, pri uresničevanju pa se dostikrat zatika; včasih jih tudi kar pozabimo. Pri delegatih smo zato nemalokdaj shšab izraze malodušja, češ saj sklepe samo sprejemaino, uresničujemo j&t pa ne ipd. No, tokrat imajo delegati priiožnost, da temeljito obračunajo s tem, da ugotovijo, kdo sklepe uresničuje, in kdo ne in da slednje ponovno zadolžijo. • Uresničevanje sprejetih sktepov v zvezi z obravnavo problematike gradbeništva Ko so delegati na lanski majski seji obravnavali problematiko poslovanja gradbcništva v zaostrenih razmerah gospodarjenja, so sprejeli stališča in skle-pc. tokral pa bodo iz gradiva, ki ga je pripravil komite za družbeno planiranje in družbenockonomski razvoj. ugotovili njihovo uresničevanje. Gradivo ugo-tavlja nadaljevanje perečega stanja v gradbeništvu. ki je nastalo zaradi zman jianja investicijske dejavnosti. Ker spremembe le-te ni pričakovati tudi v srednjeročnemplanskemobdobju !986— 1990, najozdi temu pnmcrno plani-rajo svoj razvoj. Iz gradiva je moč ugotoviti, da so vse gradbene organizacije pripravile stabilizacijske programe z varčevalnimi ukrepi, kot so jih zadolževali sklepi, vendar so naloge ali ukrepi v njih večkrat premalo konkretni; ostaja pa šetudivrstainožnosti.šczlastivorganiziranosti.Pripravljalecoccne ugotavlja, da so le nekateri ozdi organizirani po fazno tehnološkem načclu. Topomcni, da delitov dela v okviru delovne organizacije ni izvedena, kar povzroča podvaja-nje zmogljivosti in njihovo predimenzioniranost v lastni DO. Povezanosti so slabe celo med tozdi v okviru delovne organizacije. med njo in sozdom jih pa sploh ni: Razveseljive pa so ugotovitve, da so v zadnjem času aktivnosti DO v gradbeništvu le bolj usmerjene v spremembe in izboljšave v organizaciji, tako da je že prišlo do vrste integracij. karse še nadaljuje. Pereč problem soosebni dohodki, ki so bili ob letošnjem polletju za 13 c/r- manjši od povprečja v gospo-darstvu. V gradbeništvu je tudi največ delavcev, ki prejemajo zajamčene osebne dohodkc. V Pionirju — tozdu Gradbeni sektor npr. po polletnih podat-kih prejema okoli 40 delavcev nadomestila do zajamčenega osebnega dohod-ka, v vseh tczdih Gradisa je junija letos prejemalo zajamčene osebne dohodke 50 delavcev, v SCT pa noben delavec. • Poročilo izvršnega sveta o uresničevanju sklepov in stališč občinske skupščine Izvršni svet je konec avgusta posvetil svojo sejo poročilom resornih upravnih organov o uresničevanju sklepov občinske skupščine. V 8. številki Delegatske tribune so objavljcna vsa poročila z že vgrajenimi priptimbami izvršnega sveta. Kljub izjemni zanimivosti poročil teh za-radi obsežnosti in zgoščenosti ne moremo objaviti v našem časopisu, niti v povzetkih ne. Zato to pot objavljamo naslove vseh poročil in prvo poročilo (Problematika življenja in dela v krajevnih skupnostih) v celoti. V nasledn jih številkah pa bomo objaviii šc nekalera. skupaj s stališči in ugotovitvami delegatov na seji skupsčine 27. septembra. Izvršni svet je pripravil poročilo o uresničevanju sklepov po nasled-njih temah: — Problematika življenja in dela v krajevnih skupnostih; — Uresničevan je družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polie za obdobje 1981-1985 na področju varstva okolja — Analiza osebnih dohodkov v OZD občine Ljubljana Moste-Polje s poudarkom na OZD. ki imajo večje število delavcev z mini-malnimi osebnimi dohodki — Vloga raziskovalne in inventivne dejavnosti v občini in mestu — Slanje in problemi telesne kulture v občini Ljubljana Moste-Poljc — Informiran je v občini in mestu ter uresničevanje zakona o druž-benem sistemu informiranja — Poročilo o delovanju razvojno gospodarske skupnosti — Pdročilo operativnega odbora za gradnjo objektov družbenega standurda Ob tcm pa je še sekretariat za Ijudsko obrasnbo pripravil poročilo o urcMiičevunju sklepov na.področju SLOin DS, ki jih je sprejela ob-činska skupščina junija lani. sekretariat za občo upravo pa poročilo o reiilizaciji sklepov o preobrazbi pravosodja. pravni pomoči in porav-nalnih svelih. kar so delegati obravnavali aprila lctos. • Uresničevanje določil samo-upravnega sporazuma o pogojih zaposlovanja in minimalnih standardov za življenjske in kulturne razmere delavcev Občinski svet ZS L jubljana Moste-Polje je od priprave samoupravnega spo-razuma o pogojih zaposlovanja in minimalnih standardih za življenjske in kak turne razmere delavcev od leta 1976 dalje stalno in poglobljeno spremijal naj-prcj sprejcmanje tega sporazuma in nato analiziral njegovo izvajanje. Spora-zum je bil pripravljen v skladu z usmeritvami srednjeročnega plana razvoja Ljubljane za obdobje 1476-1980 in je bil sprejet že v letu 1977. vendar je bilo za sprejemanje le-tega potrebnih mnogo aktivnosti tako občinskega sveta ZS kot SIS za zaposlovanje in celotne skupSčine občine Ljubljana Moste-Polje. Samoupravni sporazum zajema dva bistvena eleraenta minimalnih standar-dov. in sicer bivalne in prehrambene možnosti — poleg možnosti vključevanja v kulturno, telesnokulturno in družbenopolitično aktivnost. Poieg teh dveh clementov pa vključuje evidenca uresničevanja sporazuma tudi pogostnost spremljanja določil sporazuma o pogojih zaposlovanja in minimalnih standar-dov za življenjske in kulturne razmere prek samoupravnih organov v OZD. Predvsem ta podatek ne daje optimističnega pogleda v tekoče spremljanje ure-sničevanja samoupravnega sporazuma. Za leto 1983 (po podatkih SIS za zaposlovanje) redno obravnava izvajanje določil sporazuma prek satnoupravnih organov v OZD le 62 OZD, ki so odgo-vorili na vprašalnik RAD-30-D,občasno pa 152 OZD. Ti podatki poudarjajo naše ugotovitve, da nekatere OO ZS še vedno ne izpolnjujejo stališč občin-skega sveta ZS, ki jih je sprejel v letih 1980, 1981 in 1982 in je aktivnost OO ZS na tem področju še vedno potrebna. Aktualnost zagotavljanja minimalnih standardov zaposlovanja zaradi počasnejše rasti zaposlovanja in manjše mi-gracije oz. priseljevanja kvalitetno sicer upada, vendar pa prav te tendence vplivajo na to, da v nekaterih OZD za uresničevanje sporazuma ni bilo storje-nega nič drugega kot formalen podpis sporazuma po večkratnih zahtevah družbenopolitičnih organizacij in delegatov. V vseh OZD, ki določila sporazuma ne spoštujejo in jih ne uresničujejo, je potrebno s skupno akcijo selekcionirati in pretehtati upravičenost dodatnega zaposlovanja. Predsedstvo občinskega sveta zveze sindikatov prediaea naslednia stališča. Takojšnjo uresničitev že predlagane pobude za akfuaJizacijo in spremembe sporazuma o pogojih zaposlovanja in minimalnih stan-dardovzaživljenjske in kulturne razmere ter izdelavo ustrezne tr.eto-dologije za sprotno in temeljito spremljanje uresničevanja določil sptirazuma s prcdvidcnimi in realnimi sankcijami za neutemeljeno izvajanje. Prediagamo konkrelne spremembe določi! bivalnega minimuma. ki naj ne bi bil vcč liniitiran r rncrsklmi. marveč z cpisnimi enotami: maksimalno število oseb v sobi in nujnost ustreznih sanitarij, tekoče tople in mrzle vode. Nadaljevanje na 3. strani Nadaljevanje z 2. strani V predvidene odbore za spremljanje uresničevanja sporazuma o pogojih zaposlovanja in minimalnih standardov za življenjske in kul-turne razmere, ki najbiseoblikovali priskupščiniSISzazaposlovanje v občini. naj bi imeii v občinskem svetu ZS možnost predlagati tudi člane iz sveta za življenjske in delovne razmere delavcev pri občin-skem svetu ZS; tako bi zagotovili večjo učinkovitost odbora ter hi-trejšo in neposrednejšo povezavo. V dopolnitvah samoupravnega sporazuma naj bi zavezali°k nudenju večjih možnosti in veči odprtosti tudi ozde s področja družbenih de-javnosti in družbenopolitičnih organizacij, predvsetn SZDL, tako da bi čimveč nanovo zaposlenim delavcem nudili konkretne jše kulturne ter družbenopolitične možnosti za življenje in delo. Vse osnovne organizacije ZS, katerih OZD ne izpolnjujejo določil sporazuma, naj takoj analizirajo vzroke za neuresničevanje pogojev in predlagajo samoupravnim organom takojšnje sprejetje ukrepov za njihovo izvajanje s časovnimi opredelitvami in odgovorni-mi delavci. Izvedbo zadolžitev naj dosledno preverjajo in jo skupaj z zapisniki posredujejo svetu za življenjske in delovne razmere delav-cev. Pri preverjanju uresničevanja določil sporazuma naj bodo še zlasti pozorni na: — to, da bo politika zaposlovanja redno vključena v vse planske akte; — zaposlovanje zdomcev, invalidov, delavcev iz drugih republik z večjimi nastanitvenimi potrebami; — rnožnost organiziranja brezplačne prehrane med delom. pose-bej v nočnih izmenah; — odpravo barakarskih naselij, ki poteka prepočasi; — uresničevanje stanovanjske politike. V nekaterih OZD, predvsem manjših. se prehrana iz dneva v dan slabša. Zato bi bilo potrebno preveriti možnost gradnje Tovarne pri-pravljene in polpripravljene hrane v Ljubljani. ki bi zagotovila ustrez-nejšo prehrano tudi dijakom in študentom. • Problematika dela in življenja ~ v krajevnih skupnostih Občinski sekretariat za občo sti stanovalcev. V KS, kjer so usta- upravo poroča o uresničevanju skle- novljene skupnosti stanovakev. so pov in stališč delegatov zborov ob- tudi sveti stanovalcev, vendar se nji- činske skupščine. ki so jih sprejeli 21. hova vloga in dejavnost še vgrajujeta novembra lani. ko so obravnavali v samoupravni in dclegatski sistem v oceno pod gornjim naslovom. KS in občini. 1. Vse KS še vedno niso izdelale 6. V skladu s sklepi usmeritvami in sprejele novih statutov kljub roku so bili izdelani in posredovani v spre-31. 3- 1984. ki je bil postavljen na ' jem organizacijam združenega dela skupščini. posebni samoupravni sporazumi za 2. Srednjeročni plan razvoja KS financiranje prioritetnih nalog za Novo Polje je v glavnem izdelan. ni vsako krajevno skupnost posebej. pa še sprejet. Sicer pa se morajo lotiti Samoupravne sporazume je podpi-Le izdelave planskih dokumentov za sala samo polovica organizacij zdru-obdobje 1986—1990. Zatosejepo- ženega dela, zbranih pa je' toliko trebno lotiti obeh nalogenotno (rok sredstev, da bo le nekaj krajevnih za tzdelavo prvega je bil 31. 1.1984). skupnosti lahko uresničilo naloge iz 3. Krajevne skupnosti so že pri- prioritetnega programa. Realiziran« čele s pripravami za izdelavo plan- bo tudi določilo iz samoupravnih skih dokumentov za obdobje 1986 spcirazumov. po katerem bodo kra-— 199«. Vse se sicer ne držijo pred- jevne skapnosti. ki niso zaključiel fi-pisanih rokov. vendar so aktivnosti v nančne konstrukci je za svojo nalogo teku. iz pnoritetnega programa, združile Zakon o sistemu družbenega pla- zbrana sredstva za tisto nalogo v niranja ni bjl spremenjen. zatozaen- drugi krajevni skupnosti, ki je po krat ni možno poenostaviti postopka prioriteti najpomembnejša. planiranja v krajevnih skupnostih. . 7. Izdelan in pripravljen za javno (rok: 1. trimesečje 1984). obravnavo je delovni osnutek enot 4. Vse strokovne sluibe skupšin nih meril za vrednotenje tajniških in samoupravnih interesnih skupnosti drugih del za potrebc krajevnih še vedno ne obveščajo sproti krajev- skupnosti. (Rok: september 1984) nihskupnostioudeležbioziromaod- 8. Združevanjedelinnalogvkra-sotnosti njihovih delegatov na sejah jevnih skupnostih. predvsem admini-skupščin. Res pa je. da je udeležba strativnotehničnih. in organiziranje razvidna iz zapisnikov sej. ki jih skupnih strokovnih služb za več kra-prejmejo vse KS. (trajna naloga). jevnih skupnosti je trajna naloga. 5. Akcija ustanavljanja skupnosti Aktivnosti v tej smeri potekajo, ven-stanovalcev še vedno poteka. Usta- dar za enkrat še ni poativnih rezulta-novljenih je približno 65 % skupno- tOv.