ILUSTRIRANI SLOVENEC
Leto III   ¦    Tedenska pn'/oga „S/ovenca" z dne /7. aprila 1927, štev. 87   ?   Štev, 16
Ljubljana : Magistrat Z Rob-bovim vodnjakom
Ljubljana (0().(KK) prebivalcev) je glavno mesto Slovenije iii slovenskega naroda ter je sedež vseh vei-jih politionili, gosprnlarstiih in kulliirnili institucij. Slovi po svoji /,ir(idovini In slikoviti okolici.
Ljubljana: ßöiel de Vlile avec la fontalne artisitque
Ljubljana (tiD.Oim liabitanls) i-sl la rapUale de hi Slovénie el di' In natioit sloi-hw, sit'ui-' de hiutrs j)lu.-i iniiJOrltirile.H iii.slilKlioiis iioUliiim-s, ('taviimi-(jiicii ?/ iulliin-lli'.i. I.a rilti- I si (amt'itsc fiar sim lihliiirr ri ars I iiririins iiilliin Slmili s.
Ljubljana: Das Rathaus mit dem marmorobelisk

Ljubljana (Laibach, ?.?) Einw.), das politische, wirtschaftliche und kullurello Zentruni Sloveniens und <ler slov. Nation, eigne! sich als Ausgangspunkt lür rlie meisten l'arlien u. Sehensw iinlig-keileri SItivenien-.
/22
SLOVENIJA
PRE6LEDNA KARTA TUJSKEGA PROMETA
MERILO     1 r 1.000.000 DRŽAVNA I^EJA     mrviLi^'-:^ MEJA SLOVENIJE  «tii-cui-aÄ-**»«i.4i«fc VAŽNEJŠA KOPALIŠČA LETOVIŠČA
Pogled z ljubljanskega gradu proti Gorenjski
Slovonija meri iiribližjio '25.(????-' in >1?.[(! 1 in IXil milijona prebivalcev. Ori tesa spadata ilve Ireljini \ Jugoslavijo, ostalo letjijio je i'a okupirala Italija (vse l'rimorje), o/.iroma jf ostala (kmI Avstrijo (K(jroška).
Vue du cöoteau de Cfublfana vsrs le nord-ouest
Ln Slori-iiic a wie surf ??? d'enciruii '^'i.??? km /¦(irrc'-s ci un miliion et dvmi d'lialiilnnts: deu-i' ticrs du lerriltihe slitcfnie noul 'nicorporés u In Youfiostm-ic, hindis ??? le rctioiil ist ittiupi- par l'ItalU' lloul II' intorni) l'I uhi' iii'lili- jiurtiv par l'Autriclif (Ut Carinlhie).
Die Aussichti vom Ljubljanaer ScOlosstaerge
gegen Nonikraiii. Slovenien umfaßt ca 25.(1(?) ??-mit 1 'Mili. Kinwolu'icr. Davon entfallen -",1 auf .lugoslavien, iler Kest wiinle von Italien (Küstenlanil) anektiert, be/.w. verblieb unter »isterreich (Kärnten).
123
Zt'ora.i : Starodavni KRANJ, prc^tolica (ioroiijske s Kamniškimi planinami v — V krogu; Logarska dolina {romfmlinio
letoviii'-e) s Planjavo v ozailju. — Drsno: Razvaline celjskega gradu s Savinjo in (X'lji'ni.
lin hmU: L'antique ville de KRANJ, niflropote ile la llaule Carniiile. lieti- les Alpes <? fonti. — Dans le ci'rrli': Logarska dolina (rillr'jiature romnnliqne) ai-ec l'Uwjnvn d'WO mi ?? fond. — ? droile: Les ruines du chateau de Celje uvee la ridere Sarinjii et la ri7ie de Celje.
Oben: Die altertümliche Stadt KRANJ, cUis /..-nlrum Ober-krairis, mit ilen Kamniker-Alpen im Ilinlergrunde, - Im Kreise: Das Logar-Tal (romant. Sommerfrische) mit der Alm Planjava im Hintergrunde.   -    Hechts: Ruinen der Burg Celje mit dem
Savinja-Flusso und der Stadt Celje.
Levo; Znameniti viadukt v Borovnici (ž.ele/.n. prosa Ljufdjana-Trst). — \' krogu: Pogled s Stola (v Karavankah) na Triglavsko pogorje (najvišji; v S. U.S.).   —   Spodaj:  Pogled na Maribor
(4('.tHXJ prcb.), drugo največje slovensko mesto.
.1 gaiiclie: l.e lameu.r viaduc a Borovnica, !<?? hi Ugne de chemin rf-' fir Ljubljann-Trieslr). ¦— Dmi^ le cercle: Vue du Stol (2->:ii> m, diiiif /(-,-! Kurai-nnkes) ."ur hi chnine de Triijhic (/csjiius hauten munhignes delu Ymuiiifhieie). — ?"? ??^: Vue de Maribor (40.0(10 liab.) rille fiorine li jilas iinporianle nprus [jjubljmin.
Links: Der berühmte Viadukt bei Borovnica (ICisenbahnstrecke Ljubljana-Triesto). -- Im Kreise; Die Aussiebt vom (lipfel des S^o/(Karavanken) auf den (lebirgszug des Triglav (höclbtor (iiplel in S. li.S.) — Unten: Ansicht von Maribor (4Ü.(X)Ü Einwoliuer), die zvveitgroßo sloveuische Stadl.
Vse tufsKo prometne informacije dafe Zveza ?? iufsRi promet v Slovenl/i (Tourist-Office)    Cfubltana. DunafsJka cesta 1
124
Na levi: Aljažev stolp vrh Triglava (2^-61 m, iKijvi.iji vrh Sl(S). — Na (lesni: Aljažev dom v Vratih s sivitiio steno Iriglas:i. -- \' ?????: Gradič Suvobor (il) HlejsUein jezeru, letna re/.iienia Xj.\'el. kralja. ,1 fianche: LaTour d' Aljaž sur la cime de Triglav i\'4:i m). 1(1 ;i(us iiiiui iiwntiKjiif ihi nniinime de» Si'rlii":. Cronlf-i il Slurenes. — Adroite: Aljaievdom dans la vallee Vrata, ???- In parai scpIenlriiindU'di! 'l'riiilur. — Duns te rcrcUr. Le chateau Suvobor, un hard iln Uh- di' lUed, residence il' l'Ir de S.M.Ie lUii. Links: Der,Aljaž'-Turm am Gipfel des Triglav (2S64 ni,
lii)clisler(iipfcl in SI KS).......Keclils;
„Aljazev dom" im \'ralal:ik; mit der Nordwand Triglass. —-Im Kreise: ^cii'itil', „Suvobor" am lUe.ler Sr.', die Somnier-residen/. S. M. iles Königs,
Poglea na BletsUo fexero
najznamenitejše letovišče v .lugoslaviji.   Lelm' obisk znaša približno (KHK) tujcev, /.lasti Srbov, N'enicev, Cehov in tudi Angiožev.   Bled nudi ves konfort.
Vue sur le lac de Blecf
rilliijiiilnri' Ui jilii.i rijiuliv de Ui 'ioiiriDaliirir. Lnrimv tUHH) élrinuier.4 ? riennenl cliaqne (niiii'r, représi iilécs mirliiul par rfe.< Srrhes et Croiiles, Allrminids, Tchi'crisUiraqupn. Anglaix ci friniraiK. Bled offre « scs boleri litui le confort ci diverses distroctioi);!.
Ansicht vom Bleuer See
(N'elilesei' See). Der beriihnde>ie Kurort .lugo-slaviens. .lährlicher  Kreuidenverkelir ca (??? Gäste, meistens Serben, Deutsche, Tschechen und Engländer. lile<l bietet jeden Konl'ort.
Sve informacife za puinilce i turiste tlajG «Zivexa za tujski promet v Sloveniji »
(Tourist-Office) ^ Cfublfana, Hunafslca cesta 1
/25
N.i lovi: Slap Savica (6() m visok) riail l'ohiujskim jo/eroni, I7,vii- Savi' ¦ l)i'~n'i; Soteska Vintgar j.ri lüp'lu, divjo lo-inaiilii-tia, dolga 3 km. — V krogu: Idila pod Jalovcem (264J m, .lulijsko alpe).
? Hauche:   Cascade Savica
(hauleur liO inj. iiu~iles.^u-f du lue ile Hohinj. In snarcv de la Sare. A drvile: Le défilé Vintfrar prif. de i'Aed. hnui de :'i hin. iirnndieu.r el ?????????. — Diiux le rercte: Idylle sous Jalovec cui ili in), duns les Alpes Jnlieiines.
Links: Der Sap/ca Wasserfall
(tii) u\ lieD oberhalb d. Boliinjer-See<. der l'rsiirung der Save. — Hechts: Die 3 km lange wildromantische Vintgar Klamm bei Bled. Im Kreise: l'.ine Idyle im Jalovecmassiv.
1*ogI€:d na Bo&lnjsko fezero
l'relepo in divje romantično letovišče v srcu Julijskih Alp.   Poleg tega in Blejskega jeze.-a je v Sloveniji znamenito tuili še presihajcče Cerkniško jezero na našem Krasu.
Vue sur le lac de no^lnf
riliéijiiilure rnmimliijue dint.f le cneur de.-: .4/;>e.s Jiilieiines. .4 ]>arl de re lue et du lue de liled, la Slorevie poxKéde enire untren nusui le 'res fumeu.v tur périodiijue de Cerknim, duns le Curie siorenc.
Ansicht vom nofilnter See
Wildromantische Soninierlrische im Herzen der ¦lulischen .Alpen. Xeben diesem und dem Bieder See ist in Slovenien berühmt <ler periodisch aultretemle Cerknicer See am Karst.
??? Informationen über den Fremdenverkehr in Slovenien erteilt bereitivilllgst „Xveja ?? tufsKi promet v Sloveniji" (Tourist-Office) ^ Cfublfana, Dunajska ?. 1
Jesenice, najvažnejSe železniško križišče in industrijsko sreiiišče na üorenjskem. — Jesenice, le phts importanl noend de roies Jenes et cenirc indusiriel de la Haut ijarniole.  - Jesenice, der \viclitigste Eisenbaboknotenpunkt und das Industriezentrum des Oberkrains.
Priljubljeni alpski letovišči Dovfe in Mojstrana na Gorenjskem. — Dovje et Mojstrana, rillégialures r.lpine trés risitées (dans les Alpes Juliennes). ~ Dovje und Mojstrana, zwei beliebte alpine Sommerfrischen Oberkrains.
Trbovlje, kjer obratuje največji premogovnik Jugoslavije. — Trbovlje centre houiller yougoslave le plus importanl. - Trbovlje, das größte Kohlenwerk Juguslavien.s.
Romantično mestece Krško ob Savi. — Krško, ville romantiqne sur la Suve.   -   Romantisches Stiidlcheu Krško an der Save.
Letovišče Gornji grad pod Menino planino z znamenito cerkvijo. — Gornji grad, villégiatur au-dessous de Menina planina, uvee su fa-meuse église. ~ Gornji grad, die beliebte Sommerfrische unterhalb der Menina Alm, mit der berühmten Kirche.
Triglavski dom na Kredarici (2515 ni), tik iio.i Triglavom, na desni irigi.ivski lodrnjk. -- Triglavski dom sur la montagne Kredarica (5.)i.)m) toni pri.i de ln cime de Triglirr: ó droile le glacier de Triglav. — Triglavski dom (2515 m) in der niichsteti Nähe des Triglav Gipfels, 'zur rechten Seite der Triglav Gletscher.
Letovišče Kranjska gora na Gorenjskem, v ozadju Razor, l'risojnik in Mojstrovka. — \'ill('gialure Kranjska gora en Haute Carniole, au fond les montagnes Razor, Prisojnih et Mojstrorka. — Kranjska gora, Sommerfrische in Oberkrain, im Hintergründe die Gipfel Razor, Prisojnik und Mojstrovka.
Letovišče Radovljica na Gorenjskem, v ozadju Karavanke, mejno pogorje mod ¦\vslrijo in S. 11.S. — Radovljica, rillégialure en Haut Carniole, au fond les Karavankes, chidne de montagnes formnnt frontiere entre VAutriche et ln Vougoslarie. — Radovljica, Sommerfrische in Oberkrain, im Hintergründe die Karavanken, der Grenzgebirgszug zwischen Österreich und S. 11. S.
Touies informatlons pour 2es iouristes fournlt Xveja ja iufslcl promet v Slovetiifi
(Tourist-Office), Cfublfana, DunafsKa cesta 1
/27
Radiocmanact/sko termalno IcopališčG Holenfske Toplice
ßains i^ermaux-radio-acÉifs DolenfsRe Toplice pres Novo mesto
I>as ratitioaKtive Thermalbad DolenfsRe Toplice bei Movo mesto
Novo mesto, wotropola vinoroilne Dolenjske.  —  Novo mesto, nulriipole (if la ????-?????? rinicol e. — Novo mesto, das Zeu-trum lies svoiiibaureiclieii l'uterkrainor Laniles.
Pogled na Dolenjske Toplice pri Novem mestu. ~ Vue sur Dolenjske Toplice pres Novo mesto. — Ansicht von Dolenjske Toplice bei Novo mesto.
K(ien izmed separatnih bazenov v Duloiijskdi Toplicah.   .
Soba v sana-loriju.
f (les dc l'inti'ntnr <le i'rtablissement. luoenansichtoii der Kuranlageii.
firad Soteska, oden n.ijlpji.šili v Sloveniji, krasen izjjrelioi (3 km) i/. Dolen/skih Toplic. — ChA-teau Soteska i'un de^ jdus beiiu.r de la Slovi'nie. belle jiromi'niide (.'( kini da Dolenjske Toplice. — Soteska, cine der sehöüsten lnirt;en Slo\oiiions, 3 km entfernt von Dolenjske Toplice.
Salon V Dolenjski)! r<>idicali.  —  Salon ii Dolenjske Toplice. Im Salon der Kuraulagen.
SanatoriJ v Dol. Toplic.ih (prej Kopališki dom). — Sanator/um u Dol. Toplice (jadu Vaiiuo). — Sanatorium in Dolenjske Toplice.
V sredini: Pogled \ jamski bazen Dolen/skih Toplic ? Hepičevini kipom Marija s krvaveJini srcem (bazen je iz X\'I1. stol.)"
Letovišče Kamnik s Kamniškimi planinami v ozadju. Villégiature Kamnik, avec les Alpes du ???? ??? au fond. Kamnik, Sommerfrische am Fuße der Kamniker-Alpen.
Skofja Loka z nekdanjem gradom freisinskih škofov. Skofja Loka avec le chateau ancien des  évéques de Freising. Škof/a Loka mit der ehemaligen Burg der Freisinger Bischöfe.
?? intormation for tourlsts are given by Tourist-Oftice    Cfublfana, üunafsKa c. 1
128
Zajetje podzemeljskih slatinskih  vrelcev. l'uisement drs siiurres inintrulfs anntenainea. l'-rfa.ssung der iiuterird. Kohilscher (tuelleu.
Rogaška Slatina
je najznamenitejše zdravilišče in letovišče Uigoslavije, kjer mi .4 izreilno iiKičiii /dra-viliii vrelci nlkaličiiii s.dinske s!atiii>', pome-.sane /. nalriji'vim sulfalurn. In ld<HCiia: zdravljenje bole/.ni na prebavilili.
Rogaška Slatina,
rille il'iiiuj- il l'illi .liiilure li phtx renomi'c de III )'on'io>liirie, uree des sonrce-^ nliulo-salinen d' une lirande niqueur medicale. In-dicatinns : cure des maladie.^ de.s urganes de digesiion.
Rogaška Slatina,
die beriilinite.sle iloilan.slalt nnd Sommerfrische .lngo>laviens, niil ? besonder.-; ergiebigen alkalischen Heihiuellen, reich an Na-triumsiilfat. Indikation: Heilung verschiedener Krankheiten der Verilauungsorgane.
Pri Donatijevem vrelcu.
.1 /'1 snnree Donali. ?? der Donati (Juello,
V zdraviliškem (larku. ???? itnglais. Im Kurpark.
Čiščonje steklenic za rogaško slatino. Seltoiinge des hnnteilles d'eau de table minirale. Reinigen der l'laschen für das Ifogaškaer Mineralwasser.
Pogled na Rogašlco Slatino ? okolico in goro "Donati v oxad/u.
Vue generale sur Rogaška Slatina et les environs avec la montagne Donati au fond. — .-\nsichl von Rogaška Slatina samt Umgebung
und Berg Donati ini Hintergrunde.
??? ??????????? ??/? Caiaea ?? ????????/ ???????? ? ???1????/? (Tourist-
OfflcG), 7????>???, ????/??.? ????? ??. 1
Uakrolisk Jugoslovanske tiskarne ? Ljubljani.