Posamezni Izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 šilingov. V.b.b Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenturt, Gasonietcrgasse 10, telefon 5b-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z. o. j. Drava, Celovec-Borovljc. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 1 Celovec-Klagenfurt 2, Postfack 124. Letnik XIV. Celovec, petek, 2. januar 1959 Štev. 52 (868) Občni zbor Slovenske kmečke zveze zahteva: Posebno pomoč našemu podeželju ki je bilo desetletja gospodarsko zapostavljeno Z jasnimi pogledi v novo leto Vse kaže, da bo novo leto za naše koroško slovensko ljudstvo polno tisodcpolnih dogodkov. Ze januarja meseca je napovedana posebna komisija ministrstva za pouk za proučevanje šolskih razmer na licu mesta; za gotovo bodo parlamentarne volitve, samo še ni določeno, ali ze spomladi ali šele jeseni; zelo verjetno bodo hkrati tudi volitve v koroški deželni zbor; parlament je napovedal razpravljanje in sklepanje o rešitvi šolskega vprašanja in člena 7 sploh; tudi koroški deželni zbor je zahteval čimprejšnjo rešitev tega za nas važnega vprašanja; v načrtu so nadaljnji zakoni za popravo materialne in moralne škode, povzročene po nacistih med vojno in po vojni; letos poteče polovica volilne dobe poslancev v kmetijski zbornici; nacionalistični nasprotniki naših upravičenih teženj in zahtev napovedujejo še večje napore za razkrojitev našega ljudstva in zmanjšanje naših sil . . . Brez dvoma bodo vsi ti napovedani dogodki usodepolno posegli v naše življenjske interese. Zato nikakor ne moremo biti brezbrižni do njih, marveč se moramo že v naprej nanje pripraviti, da nas ne bodo našli, kakor neštetokrat v zgodovini, nepripravljene. V to svrho pa je potrebno, da se sleherni izmed nas, vsak na svojem mestu že danes bavi z vsemi temi vprašan ji, da bo do vseh lahko v danem trenutku zavzel jasno, določeno stališče. Predvsem velja to za naše narodne organizacije, ki morajo čim prej napraviti oceno naše narodne usode v tem kakor kaže najkočljivejScm trenutku in po tej vse svoje m . ... usrttt'judi k livioctfttiiit name- nom ter našega č/o-itka zavestno, namerno in smotrno vzgajati, da bo koj vsem vprašanjem in naključjim, ki bodo terjali njegovo odločitev. Vse to terja jasne poglede na naše kulturno, gospodarsko in politično stanje, da ne bo nejasnosti, kakor so se prav v zadnjih ča-dh pojavile v nekaterih naših ljudeh, da so tem lažje nasedli vabam zavestnih in nezavestnih škodljivcev naše stare pravde. Kakor rečeno, stopamo v novo leto usode-polnih dogodkov. Kos jim bomo samo, če bomo v pravilni luči gledali vse pojave, hkrati pa upoštevali tudi zgodovinsko spoznanje, da naše vprašanje ni izolirano, od drugih pojavov ločeno vprašanje, marveč tesno povezano z vprašanjem splošnega napredka demokratizacije in miru v državi ter v svetu. V tem okviru Šele bomo našli tisto potrebno vero, da kljub vsem prevaram in razočaranjem ne smemo obstati križem rok, marveč se moramo zavestno in smotrno vključiti v borbo in delo resničnih demokratičnih sil za novo družbeno ureditev brez socialnega, gospodarskega in nacionalnega izkoriščanja. V dobi, ko je človek zagospodaril nad prirod nimi silami, katerim je vekove tlačanil, ne smemo obupati, nad končnim uspehom naše borbe in ne zgubiti vere v zmago tistih sil, ki hočejo poleg ureditve nasprotstva v prirodi urediti predvsem nasprotstva v človeški družbi, da bosta končno zavladala mir in razumevanja med ljudmi in narodi. Resnica pa je, da te sile kljub drugačnemu videzu obstajajo in se z nami vred borijo za lepši svet breg. sovraštva in tlačenja. S to uporno vero, ki si jo je najteže priboriti in jo je najteže braniti, stopajmo v novo leto in delajmo! Uspehi ne bodo izostali! Zadnji torek, je v Celovcu zasedal občni zbor Slovenske kmečke zveze. Pregledal je dele te; strokovno-politične organizacije slovenskih kmetov na Koroškem v1 zadnjih letih, hkrati pa se je temeljita bavil s. poročilom. v zvezi z razvejem kmečkega vprašanja v vedno- bumejšem utripu čar sa, ko. nas znanost in, tehnika takorekeč dnevno presenečata z novimi dognanji, ki prizadevajo vsako državo, vsako podjetje, Vsak obrat in vsako- družino. V poročilu in diskusiji je bilo na, občnem zboru, ugotovljeno, da so naša kmečka go-s-pcdarstva V prizadevanju za, zboljšanje svoje produktivnosti sicer napravila v zadnj ih letih priznanja; vreden, korak naprej, da- pa njihova prizadevanja n.a en,i Sicer živimo v čas-u, ki ga je lahko smatrati zel uvod V dobo, ko- naš mali svet ne bo več tako- majhen in, ostre; omejen, ke-r se bedo njegovim, prebivalcem odprli novi svetovi in s temi no-vei vsestranske- možnosti osvobajanja Vsemirja. Vendar pa je tudi ta naš mali. svet dovolj velik, da je pl os,tora za številne nemire in spore-, ki se Vrstijo eden za drugim kot v začaranem krogu in, se, množijo tolika bolj, čim več se tako- imenovani najvišji predstavniki trudijo, d n bi dosegli sporazume- in pomiritev. Mo-rdia pa so ta nasprotja ravno zato šei tolika večja, ker jih skušajoi odstranjevati ljudje, ki pač niso pripravljeni, da bi v splošno- korist žrtvovali vsaj del sVcjih ožjih interesov in tako prispevali nov kamen, na gradbišče, kjer se gradi most zbližanja in sporazumevanja me-d naredi. Taikoi je; naš svet tudi na, pragu novega leta- še poln neporavnanih sporov, ki niso omejeni nai mala krajevna, nesoglasja tu in tam, marveč sel nad- vsemi še- vedno razprostira temni oblak hladne vojne katera se- že dobro desetletje; — včasih kot tleča žerjavica, drugič spet kot, veselo plapolajoč ogenjček — bije, med Velesilami, in, ja sVet razenl nekaterih izjem razdelila vi diva nasprotna sii tabora,: tu Vzhod, tam Zahod!. RaVnci ta umetnal razdelitev pa je tudi glavna ovira! in glavni vzrok, zakaj še- ve-dino ni prišlo do rešitve raznih problemov v sVetu, oi kate-rih so- tako na Vzhodu kakor tudii na Zahodu halje enakih mnenj; le sporazuma ne morejo najti, ker ena; strani že iz načelnih in prestižnih vzrokov ne- more; pristati na predloge1, ki jih je iznesla, druga stran. Ta ne-slaVna igra, je dlan,es- žei precej stara, in obrabljena, vendar še- vedno glavni rekvizit p-ri slehernem pogajanju med obema; taboroma,, leer se pač še vedno; niso dokopali do medsebojnega zaupanja,. Posebno značilen primer tega nezaupanja; je- Vsekakor vprašanje razorožitve o- kateri so se pogajali že nai Vseh koncih in krajih sveta,, uspešnemu zakljiičku strani hromi agrarno-politična ko-ncep-cija naše države, ki Vse; premalo upošteva potrebe družinskih kmetij za- dosege; njihove eksistenčne sposobnosti, po drugi strani pa ustrezni uspeh prizadevanj Slovenske kmečke zVeze, našega kmečkega prebivalstva in podeželja zavirata gospodarski pritisk in diskriminacija s strani nemških nacionalističnih krogov, ki sta se v zadnjih mesecih močno povečala;. Ta diskriminacija; se; kaže- na različnih področjih in je kot tako imenovati tudi zadržanje kmetijske zbornice-, ki V zadn j ih 8 letih, ko ijei SKZ imela, blizu, 500 kmetijskih tečajev in predavanj in- nad, 370 drugih večjih kmetijskih pospeševalnih akcij, ni dala SKZ, nobenega gmotnega prispevka, p-a se še vedno- niso približali niti za korak. Nasprotno-, oborožitvena tekma se nenehno nadaljuje in celo; stopnjuje-, p-reiz,-kušainje atomskega orožja je ponovno zajelo- tudi Sovjetsko zvezo-, ker zahodne velesilo niso- hotele slediti njenemu zgledu, ko je za, nekaj mesecev prenehala z vsemi takimi poskusi. Najvišji vojaški poveljniki Zahoda, pa, se pritožuje-jO, da se članice Atlantskega pakta še niso dovolj oborožile-, dočdmj je Amerika V novem preračunu spet namenila rekordno vsoto v Vojaške namene. Do-s-edatnji napredek na ženevski razoro-žitveni konferenci je; pač, le- medel žarek, saj V bistvenem: Vprašanju, namreč glede načina medsebojnega nadzorovanja, še- niso dosegli sporazuma. Poleg tega, p-a gre pri tej konferenci le; za posvetovanje strokovnjakov, ki gotovo; niso obremenjeni s- takimi predsodki,, kot je to- s-lučaj p-r-i politikih, kateri pa bodo tudi v tem vprašanju končno spregovorili odločilna besedo. Morda bol novo leto- p-rineslci kakšen bistven napredek, morda! pa tudi- nei, kajti hladna, vojnial se je; ravno- v, zadnjih tednih starega leta razširila na novO bojišče: Berlin. Berlin pa je le; del nemškega vprašanja in p-rav v tem vp-rašanju sO si mnenja obeh strani najbolj različna. Sovjetski zunanji minister Grdmiikol je: n,a nedavnem: zasedanju Vrhovnega sovjeta! p-relcej odločno postavil! zahtevol po upoštevanju sovjetskih p-redlogoV ol nevtralizaciji Berlina, k.e-r bi se V nasprotnem primeru položaj v Berlinu lahko- razvijal tako-, kot je bilo v Sarajevu nai predlVečer prve- svetovne; vojne. Zato je pričakovati, da bo v p-rvih mesecih novega, leta prišlo- v' temi vprašanju do gotovih sprememb in se tudii na1 Zahodu že oglašajci Vplivni glasovi, da; je; konično treba prenehati, z okorelimi stališčem do Vzhodne Nemčije-, o čemer pa seveda nič nOčei slišati, kancler Zahodne Nemčije, kjer se- toliko opevani »gospodarski čudež« tudi vedno bc-lj spreminja v mnogo manij: čudežno- stvamo-st. Sploh je- bil prestop v novo leto; za za,- medtem ko je sama za Večkrat zelo strankarsko pobarvane prireditve porabila, milijone šilingov, ki so prišli tudi cdi davkov našega kmeta. Občni zbor pa. je razpravljal tudi o drugih Vprašanjih, med drugim o enostranski pomolči južni Koroški in o manipulacijah mlekarn pri določanju cene mleka. Na občnem zboru je bil pomlajen tudi pokrajinski Odbor SKZ, ki mu seidaij predseduje Torni Ogris, pdi. Kopajnik iz Tuc p-ri Radišah. Za tajnika pa je bil izvoljen ing. France, Einspieler iz kmetijske šole v Pcdravljah. Ob koncu svojega zasedanja je- občni zber poslal zvezni vladi na Dunaju V zve-(Nadalievanje na 4. strani) hodhe države p-recej nerazveseljiv, zlasti kar zadeva njihovo gospodarstvo. Zlasti Francija je preživela skrajno- nep-razniške praznike, ko je- De GaullcVa vlada pripravila, pomembno denarno- reformo ter sklenila občutno! razvrednotenje; franka. Hkrati so se zahodne države tudi odločile za ukinitev dosedanje evropske- plačilne zveze, na katere mesto je- stopila, evropska denarna) pogodba, ki pa bo močno p-rizadiela tiste drža,Ve1, ki so bile; pri stari zvezi visoko zadolžene-. V času, ko se tudi na velike- države Zahoda spuščajo- sence gospodarskih težav ko- hladna, Vojna med Vzhodom in Zahodom, grozeče opominjal na nevarnost novega svetovnega sp-opada, pa je toliko bolj razveseljiv in upanje vzbujajoč drug razvoj V sVe-tu: prep-oirod držav, ki se c-svobajajo, oklepov tujega, gospostva ter stopajo na, pot samostojnega in svobodoljubnega življenja. Narodi, ki so doslej delali, le za tuje koristi in jemljejo zdaj svojo- usedlo v lastne roke, nočejo biti Več privesek ene- ali druge- velesile-, marveč smelo utirajo pot novi politiki, politiki dobrega sožitja med narodi in prijateljskega, sodelovanja med: državami. To je tista politika, o- kateri je predsednik FLR Jugoslavije maršal Tito, ki ravno- o-b prehodu V novo leto biva na: prijateljskem, obisku v Indoneziji, med- drugim dejal: Kot nasprotje politike! hladne- vojne- se na svetu čedalje; bolj krepi ideja, dia je miroljubna in aktivna koeksistenca z, različnimi družbenimi sistemi edina alternativa za postopno in progresivno premagovanje številnih problemov sodobnega sveta in da politika na, pozicijah sile oziroma Vojna, kot neogibna posledica te politike n,e more biti sredstvo za urejanje spornih mednarodnih problemov. To' je' očitno sad pozitivnega delovanja, tistih sil, ki jih vidimo; v' vseh deželah in, ki se aktivno zavzemajo za ohranitev miru in z,a razvoj mednarodnih stikc-v v smeri vsestranskega sodelovanja skladno z načeli ustanovne listine OZN. Svet na pragu novega leta Spet vabi tradicionalni Slovenski ples ki bo v soboto, dne 10. januarja 1959 s pričetkom ob 20. uri v veliki dvorani in stranskih prostorih Delavske zbornice v Celovcu V kulturnem sporedu bodo sodelovali: Slovenski oktet, solista Vanda Gerlovičeva in Dejan Bravničar Veseli planšarji s svojimi solisti Za ples bodo igrali: Veseli planšarji Plesni orkester radia Celovec Vstopnice: v predprodaji po 15 šilingov pri krajevnih SPD, v knjigarni ,,Naša knjiga11, v Arbeiterkammer in v Karntner ReisebUro, pri večerni blagajni pa po 20 šilingov Slovenska prosvetna zveza 2 — Štev. 1 (868) Slovenski ples 10.1.1959: Predstavljamo sodelujoče ansamble in soliste Kakor vsako leto je Slovenska prosvetna zveza tudi za letošnji »Slovenski ples« piidobila vrsto umetnikov, s katerimi bo to svojo tradicionalno prireditev pričela. Kulturni spored letošnjega Slovenskega plesa bo pričel svetovno znani Slovenski oktet, ki mu bosta s’edila solistka ljubljanske opere Vanda Gerloviče-va ter mladi, veliko obetajoči violinist Dejan Bravničar. Za prehod na veseli in družabni del plesa pa bode poskrbeli Veseli planšarji. SLOVENSKI OKTET je na Koroškem prvič gostoval leta 1952 s koncertom v Celovcu in v Borovljah. Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Karla Rupla. Sodeloval je na festivalih študentov v Zagrebu in v Beogradu. Na mednarodnem tekmovanju v Langollen v Angliji pa je bil nagrajen s prvo nagrado. Od takrat naprej je imel solistične koncerte in koncerte z orkestrom po vseh večjih mestih Jugoslavije. Zaradi svoje izredne nadarjenosti je dobil kot najboljši mladi jugoslovanski violinist štipendijo za 2 leti študija pri znamenitem mojstru Davidu Ostrahu v Moskvi. »VESELI PLANŠARJI« je ansambel, ki ga sestavlja 5 muzikantov, pevka in pevec ter humorist Ansambel ga so včasih igrali pastirji na svojih veselicah, in kravji rog. »Veseli planšarji« nastopajo vsako leto z novim programom in so znani po vsej Sloveniji. Svoje vedre in vesele »viže« in Pevca v ansamblu '..Veseli planšarji “ Makoter Nada in Jeršinovec Janez Od tistega časa naprej je s. svojo dovrše-no umetnostjo zborovskega petja zadivil takorekoič ves svet. Koncertiral je po Jugoslaviji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, Franciji, Belgiji, Holandski, Angliji in Kitajski in za svojo pesem povsod žel najvišija priznanja. V sporedu svojih pesmi je prešel okvir slovenske pesmi in izvaja povsod internacionalni program, v katerem zasledimo najznamenitejše pesmi številnih narodov in kulturnih krogov. Z izborom iz tega sporeda nam bo postregel tudi na Slovenskem plesu. VANDA GERLOVICEVA je mlada solistka ljubljanske opeTe in jo štejejo med najboljše soprane v Jugoslaviji. Njena kariera se je pričela v pevskem zboru Slovenske filharmonije. Leta 1952 je prejela prvo nagrado na1 jugoslovanskem tekmovanju glasbenih umetnikov. Kot koncertna pevka je nastopala v Ljubljeni, Zagrebu in Beogradu tako na solističnih kakor tudi na simfoničnih koncertih. Sedaj pot j e kot solistka v ljubljanski Operi, s katero je gostovala v Benetkah, na holandskem festivalu v Amsterdamu, Rotterdamu, Utrechtu in Haagu ter V pariški veliki Operi. Na plošče pa jo je posnela holandska tvrdka Philipps. DEJAN BRAVNIČAR je komaj 21 let star, a veliko obetajoč violinist. Svojo umetniško pot je pričel na zdrav ljudski humor pa so ponesli tudi že med Goričane in Tržačane1. Naši poslušalci radia Ljubljana: pa so jih v njihovih oddajah tudi že zasledili in se navduševali nad njihovimi »vižami«. Na Slovenskem plesu bodo Veseli planšarji nastopili s folklornim programom ter z Veselimi humorističnimi vložki izpolnjevali odmore godbe, predvsem pa bodo pri plesu igrali sVoje prijetne »viže«. Ob sodelovanju tako odličnih umetnikov obeta Slovenski ples ne Samo Veselo domače družabno doživetje, temVeč bo tudi kulturna revija poznanih in novih slo- ,,Veseli planšarji** oba dolgoletna in vneta hribolazca. Spored preveva ljubezen do planinskih krajev ter šeg in običajev njihovih prebivalcev. Kvintet, ki igra tudi za ples, ima dva redka tipično planinska inštrumenta in sicer planšarski bobenček, na katere- venskih umetnikov in prvakov na glasbenem področju. Za ples pa bo poleg tega igral še PLESNI ORKESTER RADIA CELOVEC pod vodstvom. Rudija Platzerja. Slovenski oktet sodi med najbolj priljubljene ljudskopro-svetne in zabavne skupine v Sloveniji. V sporedu svojih prireditev in nastopov predvaja vesele in prijetne »viže«, ki so doma med prebivalstvom slovenskih hribovskih in planinskih krajev. Motive sporeda! »Veselih planšarjev« sta zbrala člana ansambla Franc Povše in Pavle Kosec, Knjižni trg narodnih Razen petih glavnih narodov — Slovencev,, Hrvatov, Srbov, Črnogorcev in Makedoncev — živi v Jugoslaviji več narodnih manjšin, katerim jugoslovanska: ustava jamči popolno enakopravnost in ljud-ska oblast podpira njihov narodhi kulturni razvoj. V avtonomni pokrajini Vojvodini žiVi poleg Srbov in Hrvatov še 500.000 Madžarov, 83.000 Slovakov, 62.000 Romunov, 34.000 Čehov ter 30.000 RusinoV, medtem ko je v avtonomnem Kosmetu približno 600.000 Šiptarjev, V Makedoniji 234.000 Turkov, v Istri pa1 okoli 33.000 Italijanov. Narodne manjšine v Jugoslaviji uživajo vso podporo s strani države. Veliko tozadevno podporo prejemajo za izdajanje knjig. Doslej je izšlo naijveč knjig V madžarščini — in sicer 525 v skupni nakladi 1,042.915 izvodov. V šiptarskem jeziku je izšlo 519 knjig V skupni nakladi 3,585.400 izvodov. Izšlo pa, je tudi 67 italijanskih knjig v skupni, nakladi 112.900 izvodov. V stovaščini je izšlo 108 knjig v nakladi 186.000 izVodlov, v romunščini 110 knjig v nakladi 192.000 izvodov, v rusiinsfcem jeziku 78 knjig v nakladi 53.400 izvodov ter V turščini 135 knjig V skupni nakladi 327.100 izVodiov. Iz tega splošnega pregleda knjig, ki iz- lil an j sin v Jugoslaviji idejo v Jugoslaviji v jezikih narodnih manjšin, vidimo, da je števila tiskanih izvodov sorazmerno precej visoko, kar pa je z druge strani tudi razumljivo, če pomislimo, dal ima Vsaka narodnla manjšina ne samo svoje osemletke v materinem jeziku, temveč tudi učiteljišča, gimnazije in druge višije zavode, za katere je stalno treba izdajati primerna učbenike. Ker je trg zal knjige, ki se tiskajo za manjšine', razmeroma zelo’ majhen, tiskarska podjetja tiskajo z izgubo, kar pa, krijejo z državnimi fondi. Založniška podjetja, ki tiskajo knjige za manjšine, se trudijo, da bi izdala: čim Več del pisateljev pripadnikov manjšine. Dokaz za to je, da je bilo izdanih 21 (M mladih avtorjev šip-tarske narodne manjšine, 4 dela avtorjev romunske manjšine, 33 del avtorjev madžarske manjšine, 3 dela avtorjev slovaške manjšine in 2 deli avtorjev rusinsikei manjšine. Avtorji narodnih manjšin pa se ne uveljavljajo satmo v obsegu svoje narodne skupine, marveč njihova dela prevajajo tudi v srbohrvaščino in so tako dostopna tudi širši jugoslovanski javnosti. Vsekakor je s tem dana nalrodinim manjšinam v Jugoslaviji možnost za Vsestranski kulturni razvoj in napredek. Kdor išče Veselo družbo in prijetno' družabnost in kdor hoče prisluhniti dovršeni umetnosti zborovskega in solističnega petlja ter instrumentalne glasbe, naj nei zamudi letošnjega Slovenskega plesa v Veliki in stranskih dvoranah Delavske zbornice v Celovcu. Igor Ozim je uspešno gostoval na Dunaju Sredi minulega, meseca: je priredil jugoslovanski violinist Igor Ozim v znani dunajski koncertni dvorani »Koncerthausi« Violinski koncert, s katerim je močno navdušil razvajeno dunajsko koncertno publiko. Na zahtevo navdušenega občinstva je izvajal še nekajj dodatnih skladb, kar je koncertna publika pozdravila z navdušenim ploskanjem. Tudi dunajski listi so koncertu mladega jugoslovanskega violinskega virtuoza; posvetili Veliko pozornost in podali dokaj laskavo kritiko. Igor Ozim bo v; kratkem nastopil daljšo' koncertno turnejo po sVetu. Najprej boi nastopal na Finskem, Švedskem im Danskem, potem bo gostoval V Zahodni Nemčiji. V juliju priredi kakih 40 koncertov v Avstraliji in Novi Zelandiji. Gostoval pa bo tudi V Južni Ameriki. 2. januar 1959 Moskva. — prvi podpredsednik sovjetske vlade Mikojan je prejel od ameriškega veleposlaništva vizum z veljavnostjo za tri mesece za obisk v ZDA. Računajo, da bo Mikojan odpotoval na 14-dnevni obisk v ZDA v začetku januarja. Beograd. — Vse kaže, da bo med Jugoslavijo in Japonsko sklenjena pogodba o trgovini in plovbi. V načrtu je, da bo na široko zajela gospodarsko sodelovanje med obema državama. Ko bol pogodba sklenjena in potrjena, se bodlo takoj začela trgovinska pogajanja o prvem konkretnem sporazumu o trgcu-vinski izmenjavi blaga. Pričakovati je tudi, da bo v kratkem sklenjena tudi konvencija o kulturnem sodelovanju med obema deželama. Varšava. —• V Varšavi je bil sklenjen sporazum med Poljsko in Veliko Britanija o trgovinski menjavi blaga za leto 1959. Vrednost menjave naj bi po tem sporazumu znašala 15 milijonov funtov, in sicer po 7,5 milijona za Vsako stran. Kaim — Gospodarski minister Iraka Ibrahim Kuba je izjavil, da se Irak vedno bolj usmerja na sodelovanje z ostalimi arabskimi državami, predvsem z Združeno arabsko republiko. V zvezi s sedanja gonjo nekaterih zahodnih elementov proti Iraku je dejal, da hoče živeti Irak v miru in prijateljskih stikih z vsemi deželami ne g^dle nai družbena ureditev določene dežele. Potreben pa, je boj proti svetovnemu imperializmu, dia bi ustvarili svobodno in miroljubno družba, je, poudaril Kuba. Washington. — V ameriškem zunanjem ministrstvu menijo; da bi lahko v okviru ženevskih pogajanj o prenehanju jedrskih poskusov že V marcu sklenili sporazum o ustavitvi jedrskih eksplozij. Kot je znano', so se zastopniki ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze že dogovorili o Vsebini prvih štirih členov sporazuma,, vendar bodto, morali, premagati še številne težave, ko bodo oi ,V-naVali preostale: člen®, ki naj pourotrniot urede predvsem delovanje1 kontrolnih komisij. Haag. — Nizozemska kraljica Julijana je imenovala za novega: predsednika vlade, profesorja Beela, bivšega pred sednika nizozemske vlade' in m 'ijoga: ministra. Prof. Beel je član k< i liske stranke. S tem se ja končala 12-dnevna vladna križal, ki je nastala pol odstopu socialističnega premiera Dreesa) ib socialističnih ministrov. Hkrati se je končalo tudi sodelovanje med katoliki jji socialisti. Adis Abeba. — Bivša italijanska kolonija V Afriki Eritreja jei zamenjala zastavo OZN z zastavo Etiopije in se tar ko združila s, to državol. Bagdad. — Iraška vladla se posvetuje z Vsemi petrolejskimi družbami v deželi z namenom, dla bi se lei-te odrekle koncesijam za izkoriščanje nafte v obalnih območjih Iraka. Iraška družba se je že odrekla koncesijam, ki jih je imela v iraških teritorialnih vodah. Iraška vladal želi izkoriščati obalna: petrolejska ležišča tako; kakor najbolj ustreza koristim dežele; Vlada se je v vprašanju petroleja1 postavila nai stališče, dla pripada vse petrolejsko' bogastvo v deželi državi. S tem bo znatno povečala dohodke; ker izkupiček ne bo služil tujim koristim. New Delhi. — Predsednik ganske vlade Nkrumah, ki je na obisku v Indiji, je izjavil, da jtei prepričan, dla si bo afriška celina izbojevala svobodo že v času sedanjega rodu. Kairo. — Predsednik ZAR Naser je v Port Saidtu izjavil, da boi Združena arabska republika! nadaljevala boij za ohranitev miru na Bližnjem in Srednjem vzhodu in v sVetu sploh. Ne bo' se pridružila nobenemu bloku ter se hkrati zavzemala za čim trdnejšo enotnost arabskih narodov. Sedaj je na pričetku graditve kooperativne, demokratične in socialistična družbe; Bonn. — Zahodna Nemčija sa precej zanima za sodelovanj e' pri izgradnji velikega jezu pri Asuanu v Egiptu. V ta namen je odpotovala v Egipt delegacija zaihodnonemške vlade, dla bi razgovarja-la) o sodelovanju zahoidlnonemških tvrdk pri izgradnji tega jezu. 2. januar 1959 'aasggg&u*ile Štev. 1 (868) — » Dopisnikom ob norem letn Četrta stran natega lista, stran „Po naši zemlji“, je namenjena obveščanju o dogajanjih po naših krajih in vaseh. Stran naj bi bila zrcalo našega žitja in bitja, zapiski najrazličnejših in pestrih dogodkov iz posameznih krajev. Stran mora in hoče biti nekaka kronika vsega našega doživetja, stremljenja in hotenja. Lepi in idealni cilj pa more list doseči le tedaj, če ima vsepovsod mrežo so-trudnikov in sodelavcev. Izkušnja kaže, da ljudje radi berejo tudi vesti iz svojega kraja, čeprav so včasih drob-čkane in malopomembne. Dogodki pa, ki zadevajo našo skupno prizadevanje in stremljenje ter so si v mnogih krajih podobni, so prav gotovo zanimivi, poučni in vzpodbudni za vso narodno družino po vseh dolinah, kjer živi slovensko prebivalstvo. Dopisniki, ki sodelujejo na tej strani, storijo zelo hvalevredno in hvaležno delo. Na tem mestu se v prvi vrsti zahvaljujemo dosedanjim marljivim sotrudnikom, ki ustmeno ali še bolje v pisanih prispevkih sodelujejo na tem področju. Vsem tem velja zahvala in priznanje. Škoda je samo, da se mnogi, ki jim nikakor ne manjka sposobnosti in daru opazovanja, ne očasijo in potrudijo, da bi list za to stran obveščali o novostih, ki se dogajajo na vasi. Vesti iz vseh krajev naše ožje domovine, iz Zilje, Roža, z Gur in z Podjune naj bodo tedenska pošta in prikaz vsega našega pestrega življenja. Nekateri menijo, da niso sposobni česa napisati in pravijo, da ne obvladajo pismenega jezika. Temu se nihče ne čudi, ker šola je nase ljudi vedno prikrajševala pri pouku materinščine. Pomanjkljivost, ki katerega koli moti, naj nikakor ne bo vzrok, da se ne bi uvrstil v krog poročevalcev našemu skupnemu listu. Napišite, kakor veste in znate. Za tisk zrel dopis bo že uredništvo pripravilo. Vsak dan in vsak čas prinaša kaj novega. Dogodke hočemo zapisati, da jih otmemo pozabljivosti. Družabno življenje in ljudsko gibanje so krajevne zanimivosti. Gospodarsko 'vljenje prinaša polno problematike, pozitivih, in negativne, kakor so tudi vzroki različni. Ugodne in uspešne gospodarske momente stavimo za zgled, neugodne pa skušamo z opo-rta vzroke odstranjevati, ker stremimo za gospodarskim navedkom in prav tako gospodarsko enakopravnostjo. Zanima nas delo v občinskih upravah ter gospodarstvu županov in občinskih odborov, kjer osvetlimo dogajanja tudi iz sončne in iz senčne strani. Zaskrbljeni smo za šole in dejavnost učiteljstva, katerim je izročena vzgoja naše mladine. Nikakor tudi nismo brezbrižni za dogodke v cerkvi na dvojezičnem ozemlju. Zvesto spremljamo naše organizirano narodno, prosvetno in gospodarsko življenje v naših prosvetnih in zadružnih ustanovah. Budno pazimo na delo nacionalnih šovinistov, ki nam jemljejo in kratijo po ustavi in Državni pogodbi zajamčene pravice. Vse take pojave posredujemo javnosti, ker se naš list odločno zastavlja za resnico in pravico v korist dobrega medsebojnega sožitja'v deželi. O takih in neštetih dogajanjih po naši zemlji želimo, da sotrudniki obveščajo naše skup- Razgibana prosvetna dejavnost v Bileovsu Vsako leto v zimskem času bolj zaživi prosvetno delovanje. Tudi naši prosvetaši, združeni v Slovenskem prosvetnem društvu »Bilka«, se marljivo uveljavljajo. Pravzaprav tudi v poletnem času prosvetno delo med našo mladino ne počiva popolnoma, saj so se naši pevci vadili za številne nastopa združenih zborov Slovenske prosvetne zveze, ki so, kakor znano, z lepim uspehom nastopali letošnjo jesen po mnogih krajih južne Koroške. Za domače prireditve pa je najbolj prikladen zimski čas, ko delo na kmetijah več ali manj počiva. Prosvetna dejavnost naše mladine je, kar hočemo povedati, prav mnogostran-ska. Tako je na primer zbrala lepo število' naročnikov za letošnji knjižni dar Slovenske prosvetne zveze. Dejstvo je razveseljivo, ker znad, da pri naših ljudeh smisel in zanimanje za slovensko knjigo' še ni izumrlo. Prav gotovo tudi nikomur ni žal, da je knjige naročil, ker soi lepe in tudi cenai ni visoka. Tamburice naših prosVetašeV tudi niso zaprašene V kakšnem kotu. Nasprotno, naši prosvetaši se še naprej vadijo in zares že nekaj znajo. O tem smo se lahko že večkrat prepričali na naših kulturnih prireditvah in tudi pri slovenskih oddajah celovškega radia. Pevski odsek prosvetnega društva ima redne tedenske vaje. Pevski zbor se množi. Poleg starejših pevcev poživljajo zbor vedno znova mlade moči, ki obetajo, da bodo še nadalje držale tradicijo bil-čovskih pevcev, ki že desetletja sodelujejo pri različnih narodnih in tudi cerkvenih prireditvah. Posebno priznanje pa velja našim igralcem. Odrske prireditve igralske družine našega društva vzbujajo že vrsto let splošno zanimanje in pohvala amatersko-dram-ske umetnosti željnega prebivalstva. Lepo število iger se je že odigralo na našem odru in vedno so hvaležni gledalci ter poslušalci odhajali zadovoljni, ko so doživljali lep in plemenit kulturni užitek. Zadnjo nedeljo starega leta smo imeli V dvorani pri Miklavžu spet lepo uspelo kulturno prireditev. Naši igralci so nam posredovali igro »Prisega o polnoči«. Skupno je nastopilo dvajset igralcev, kar za današnje razmere, ko se mnogo mladine razhaja V razne službe V drugih krajih, ni malenkost. Med igralci smol spet lahko opazili Več mladih moči. Naj omenimo še, da je bila najmlajša igralka: pol-drugoletna Ogrisova Anica. Zares velja pregovor: Mlad! na ji se vadi... Dvorana je bila nabita polna. Vsii so z velikim užitkom sledili nad vse lepo podani igri. Seve tudi ni manjkala naše ved- Želnče Pred nedavnim nas je za Vedno zapustila daleč naokoli znana in spoštovana Janežičeva mati Marija M 1 e č n i k v starosti 84 let. Po delu in skrbi polnem življenju je sledila svojemu možu, ki je umrl pred dvajsetimi leti. Pokojna mati je dolgo vrsto let gospoi-darila na Janežičevem domu in vztrajno zmagovala vse težkoče kmečke gospodinje in matere. Kljub vsem križem in težavam je z Vso odgovornostjo vzgajala svojo družino. Svojim otrokom je posredovala zavest, da jih je rodila slovenska mati, vsadila jim je v srca spoštovanje in ljubezen do svojega rodu. Lep spomin svoji dobri materi bodo ohranili, če bodo* te vrline čuvali v sebi ter jih posredovali tudi potomcem. Da se otroci tega zavedajo', so pokazali tudi s tem, da so svoji mrtvi materi poklonjene vence opremili s slovenskimi poslovilnimi pozdravi. Številno žalnih gostov je pokojno Jano glasilo. Pridružite se dosedanjim zvestim dopisnikom še drugi iz vseh naših krajev. Na vas je, sotrudniki in dopisniki, da bo naš list tudi na tej strani vse bolj pester, zanimiv in življenjski ter nas bo vse bolj povezoval v strnjeno narodno družino od Zilje do Podjune. nežičevo mater spremila na njeni zadnji poti na pokopališče v Bilčovsu. Ob odprtem grobu so ji domači pevci zapeli ganljive žalostinke v slovo. Žalujočim svojcem izrekamo naše iskrena sožalje. Vesca pri Glinjah Teden pred prazniki je umrl Valentin O r a s c h, p. d. Jager v Vesci. Pokojnega Jagra smo v daljnji in bližnji okolici vsi spoštovali in radi imeli. Svojo življenjsko pot je dokončal v starosti 76 let. Pokojnikovo življenje ije izžarevalo v izpolnjevanju dolžnosti do sebe, družine in za koristi splošne blaginje V okolici. Vse življenje je bil zaveden in prizadeven član našel širše narodne družine na Koroškem. Pred Vojna je bil predsednik domačega slovenskega prosvetnega društva ter je na tem važnem organizacijskem področju mnogo prispeval za cilje našega skupnega prizadevanja. V ljudski prosveti je videl pomembno siloi za ohranitev slovenske besede V naši deželi. Nič manjšo prizadevnost je pokojni posvečal tudi krajevnemu zadružništvu. V prepričanju in zavesti, da je zadružništva vogelni kamen naše socialne neodvisnosti ter najuspešnejše sredstva za gospodarski napredek, ije z veliko* požrtvovalnostjo* sodeloval pri Hranilnici in posojilnici Gli- no lepe slovenske pesmi, ki je stalna spremljevalka vsega našega žitja in bitja Dobro igrana igra je vse občinstvo nedeljeno zadovoljila. Ko so se ljudje razhajali, so splošno izražali svoje zadoščenje nad uspelo prireditvijo in hkrati izražali željo, da bi jim igralci, pevci in tamburaši kmalo spet postregli s podobnim kulturnim in umetniškim užitkom. Takšna prireditev nas poživi duhovna in telesna ter je dragocen vložek v našo sivo' in skrbi polno vsakdanjost. Lahko pa že razodenemo, da smo slišali in zvedeli od naših igralcev, da bodo za pustni čas pripravili primemo šaljivo prireditev. Na to se že veselima in prepričani smo, da bodo naši prosvetaši svojo obljuba tudi izpolnili V zadovoljstvo in veselje vseh, ki se radi odzovemo povabilu na slovenske kulturne prireditve. Smrt ne izbira Na sveti večer je v Nemčiji v 51. letu starosti umrl pliberški župan Hermann van Metni tz, na Stefanovo pa je V Celovcu preminul Alois Maier-Kaibitsch, star 67 let. Oba sta bila znana tudi V širših in najširših slovenskih krogih na Koroškem. Metnitz je bil zlasti1 zadnja leta V prvih VTstah v gonji proti slovenski narodnostni skupini na Koroškem in (je svoječasno tudi vodil proces proti našemu listu, vendar je tožbo pozneje umaknil. Maier-Kai-bitscha pa je celovško ljudska sodišče leta 1947 kot glavnega krivca izselitve koroških Slovencev obsodilo na dosmrtno ječo, vendar je bil pozneje iz zdravstvenih vzrokov pomiloščen in izpuščen na svobodo*. nje. Orasch je bil odbornik domače zadruge že pred vojno* in tudi po obnovi po vojni do zadnjih dni življenja. Pokojni ni nikdar zamudil kakšne naše prireditve in videli smo ga tudi na zadnjem koncertu pri Cingelcu, ko so prepevali združeni moški in mešani zbori pod vodstvom centralnega zborovodje Pavla Kemjaka. Kakor je bil sam kremenit značaj, tako je vzgajal tudi svojo družina in njegov sin Folti je dane® predsednik domačega prosvetnega društva. Kljub dežju je dne 21. decembra minulega leta ogromna množica žalnih gostov spremila pokojnega Valentina Orascha na njegovi zadnji poti k trajnemu počitku in prisostvovala pogrebnim svečanostim. Tolažilne besede ob odprtem grobu je spregovoril domači g. župnik Dobrovnik in očrtal zgledni značaj pokojnika ter naglasil tudi njegova zgledno narodno zvestobo. Za Zvezo slovenskih organizacij se je od Valentina Orascha poslovil predsednik di Franci Zwitter in s hvaležnostjo orisal pokojnikovo delo in zasluge na področju naše prosvete in zadružništva na Koroškem:. Domači pevci so mu zapeli v slovo ganljive žalostinke. Dragega pokojnika bomo ohranili v trajnem častnem spominu, žalujočim svojcem pa izrekama naše globoko sožalje. Spomin na dogodek pred desetimi leti Že za časa oborožene borbe proti nacizmu smo imeli slovenski partizani V naših Vrstah nekaj nemško govorečih avstrijskih soborcev. Bilo jih je razmeroma malo, a ti, ki so bili, so bili dobri, zvesti in junaški borci in med nami jezik ni delal nobenih težav. Slovensko in nemško govoreči borci smo se dobro* zavedali, da imamo skupnega sovražnika in da smo sii Slovenci in Nemci po delu, trpljenju in stremljenju, čeprav različnih narodnosti, bratje. Tudi po vojni sem srečal dobre avstrijske tovariše, ki slo polni človečanskih idealov; zato moraš imeti človek neizmerno zaupanje v sočloveka, pa naj bo katere koli narodnosti. Bilo je 24. decembra 1948. Ležal sem na trdi slamnjači zloglasnega Karlaua. V celici je bilo* razen mene še 32 zapornikov, sami kriminalci. Celico so odtpirali samo ob zajtrku, kosilu in Večerji, poi šesti uri zvečer pa se vrata celice nikdar niso več odprla. Ne vem, kaj bi se moralo v celici zgoditi, da bi se ta po šestih zvečer še odprlai, kajti ključe so morali pazniki oddati v centrali. Ta večer pa so se oib kakih osmih zvečer nenadoma odprla vrata in paznik je zaklical moje ime. Zdrznil sem se in se napotil proti vratom. Nisem pričakoval nič dobrega, ker sem imel v tej hiši zelo žalostne izkušnje. Paznik, ki me je čakal pri vratih, mi je povedal, da želi z meno(j govoriti namestnik komandanta kaznilnice. Peljal me je v celico, ki je bila urejena za pisarno*. Paznik je zginil. Ko* sem stopil v celico-pisarno, je stal tam namestnik komandanta. Na mizi sem videl majhen zavojček, zavit V svilen papir. Pozdravil sem komandanta in mu gledal v oči. Tudi on me je z rahlim glasom pozdravil in dodal moje ime. Nisem vedel, kaj naj Vse to pomeni. Dolga sVa se molče gledala; pogled namestnika komandanta je bil blag in prijazen, ne strog, kakor smo bili sicer vajeni pri naših paznikih, predvsem pa pri višjih uradnikih, kot je bil' namestnik komandanta kaznilnice Karlau. Končno se je komandant premaknil in rahla spregovoril: »Weihnachten sind!, Herr Prušnik. Hier habe ich Ihnen eine Kleinigkeit mitgebracht. Nur eine Kleinigkeit, denn viel haben ich und mei-ne Famiiie fur die Feiiertage selbst nicht.« Vzel je zavojček in mi ga dal v roke. Bil siemi do skrajnosti presenečen Kako* pride namestnik komandanta do tega, sem si mislil, dla mi prinese božično darilce? Nobene bes*ede nisem spravil iz ust. Nekaij mei je stiskalo V grlu. Stal sem pred njim Vzravnan in mu gledal v oči. Poza- bil sem, da sem v surovi zaporniški obleki. Šele ko mi je komandant rahlo položil svojo roko na ramo, sem se zdrznil. Po daljšem molku je spet spregovoril: »Weih-nachten sind und ich habe auch an Sie gedacht. Sie sind der ednzige politische Haftling in unserem Haus. Auch Sie* haben eine Famiiie zuhause* und ich bitte Sie, kranken Sie sich nicht, wenn Sie heute nicht bei Ihren Angehorigen sein konnen.« Prenehal je s svojim rahlim govorom. Besede sa se mu tresle in videti je bilo*, da prihajajo iz, iskrenega srca dobrega človeka. Roko je še Vedno držal nal moji rami, ko je nadaljeval: »Ich vreiss, warum Sie hier sind. Sie kampfem fiir die Frei-heit Ihres eigenen Volkes und dies: ist eind heilige Sache.« Spet je prenehal in po kratkem molku še dodal: »Ich bin iiber-zeugt, dass Sie und Ihr Volk die Freihelt und Gleichberechtigung erringen werden, weil ihr bereit seid;, dafiir Opfer zu brin-gen. Machen Sie sich nicht bahgei Stunden, es wird sich auch Ihr Opfer lohneh.« Njegova roka je zdrsnila z moje rame. Ponudil mi je desnico in krepko sVa s*i stisnila roke. »Ich danke Ihnen, Herr Kcmmandant-Stellvertretter,« je bilo vse, kar sem mogel spregovoriti. Preveč sem bil ganjen od vsega tega, kar se je dogodilo* V teh pičlih petih minutah na sVefi večer 1948. Odšel sem nazaj v celico. Za menoj so* se spet zaprla Vrata. Vrgel sem se na posteljo, glavo zaril V blazino in solze so mi privrele iz oči Blazina je postala mokra od solz, ki so tekle od radosti, od zadoščenja: Tudi ta, čeprav Nemec, čuti človeško z nami koroškimi Slovenci! Ludwig Luster — tako* je bilo namreč ime temu dobremu avstrijskemu uradniku iz Graza — je danes gotovo že v zasluženem pokoju. Živo- se je zanimal za našo borbo* in neštetokrat sem imel priložnost, da sem mu pripovedoval, kako smo se borili in kaka moramo vztrajati še naprej. On, je bil tudi tisti, ki mi jei redno dostavljal naš list Slovenski vestnik. Osebno mi ga je Vsakih osem dni stisnil V roko. Ker je bil obveščen o naši resnici, je bil dober, je bil velik človek. In v mojih očeh ostane Vedno dober. Kdor doživi kaj takega, mora verovati V človeka, četudi govori nemško, kljub temu, da so nam mnogi, ki so govorili nemški jezik, še V najslabšem spominu iz časov nacističnega nasilja. Prepričan sem tudi še, danes, dla je mnogo nemško govorečih Avstrijcev, ki bi bili naši dobri zavezniki v naši borbi, če bi bili dovolj objektivno obveščeni o našem položaju. Kajti sleherni bi se spomnil, da tudi Avstrijci ne morejo biti svobodni, če bodo zatirali Slovence. Gašper « — Štev. 1 (868) 2. januar 195& Posebno pomoč našemu podeželju... Ameriški „velesatelit” obkroža Zemljo (Nadaljevanje s 1. strani) zi s položajem slovenskega kmečkega prebivalstva na Koroškem in z gospcdarskoi-socialnim položajem, koroških Slovencev naslednjo resolucio: 1. Občni zbor ugotavljaj da se poi sklenitvi državne pogodbe, katere 7. č'en zagotavlja enakopravnost koroških Slovencev ter prepoveduje organizacije, katerih delovanje je naperjeno proti slovenski narodnostni skupini in njenim pravicam, položaj koroških Slovencev v ničemer ni izboljšal, temveč so bile proti določilom člena 7 ustanovljene in delujejo organizacije, katerih glavni namen je, da preprečijo izvedbo' določil člena 7 državne pogodbe. 2. Občni zbor ugotavlja, da mora vlada pri izvedbi določil člena: 7 državne pogodbe predvsem upoštevati predloge in zahteve prizadete manjšine nai Koroškem, kakor jih vsebuje spomenica koroških Slovencev, ki sta jo predložili njihovi osrednji organizaciji Zveza slovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Slovencev. 3. Občni zbor ugotavlja, da je protiustavni odlok koroškega deželnega glavarja: z dne 22. septembra 1958 sprožil novo gonjo proti koroškim Slovencem in sta se s tem povečala tudi gospodarski pritisk in gospodarsko zapostavljanje koroških Slovencev. Zato občni zbor zahteva, da zvezna vlada • razveljavi protiustavni odlok deželnega glavarja z dne 22. 9. 1958 ter v smislu predlogov koroških Slovencev uredi šolsko vprašanje na Koroškem; • čim prej pripravi vse ukrepe za uzakonitev enakopravnosti slovenskega jezika v okrajih s slovenskim in mešanim prebivalstvom ter z« uzakonitev dejanske enakopravnosti naše manjšine na vseh področjih javnega življenja; Pojem za dobro moško obleko je ,,GAPP“, specialna trgovina za moške / 7 n rTt rti Celovec - Klagenfurt Karfreitstrafie 3 • razpusti vse organizacije, ki delajo proti enakopravnosti koroških Slovencev in uvede kazenski postopek proti vsem osebam, ki kakor koli sodelujejo v protizakoniti gonji proti slovenski manjšini in njenim pravicam; • onemogoči vsako nadaljnjo gospodarsko in kakršno ko1! drugačno diskriminacijo koroških Slovencev ter v okviru pomoči gospodarsko zaostali južni Koroški zagotovi ustrezno pomoč prav zaradi desetletnega zapostavljanja posebne: zaostalemu in gospodarsko oslabljenemu slovenskemu kmečkemu prebivalstvu in zadružništvu. Celovec, dne 30. 12. 1958. Ameriški letalski tehniki so 19. decembra! izstrelili iz raketnega oporišča; Cape Ce.narVeral medcelinsko raketo tipa »Atlas« z umetnim satelitom:, ki tehta' 3960 kg1. Za primerjavo navajamo; da Športnik III, ki še vedno kroži okrog Zemlje, tehta 1327 kg. Ameriški satelit kroži okrog Zemlje V višini 186 dlol 1000 kilometrov, njegova; hitrost pa je: znašala V začetku okoli 27.000 kilometrov na uro. Računajo, da bo satelit obkrožal Zemljo vsega skupaj 3 tedne, nato pia spet prodrl v' gostejšo: atmosfero ih zgorel. Tot je največji satelit, ki so ga doslej izstrelili na pet okrog Zemlje. Sama ra,- keta »Atlas,« je bila ob izstrelitvi težka okrog 109 ton, dolga pa 25 metrov. Satelit oddaja signale na Valovnih dolžinah 107.97 in 107.94 megacikla. Polneči ga je! moč videti kot zvezdo nad; južnimi kraji ZDA. Glavni namen izstrelitve novtega; ameriškega satelita, je bil V tem, d;a bi. v vesolju Vzpostavili relejno, postajo, zal radiom signale. V to svrho je V satelitu nameščenih 67 kg raznih instrumentov, ki med dragim oddajajo' tudi Eisenhowerjevo poslanico, V kateri je predsednik ZDA izrazil svetu »željo Amerike po miru na svetu in dbbri Volji! med ljudmi povsod.« To poslanico so spr ejele že številne radi o,postaje1 V svetu. Že V kratkem pa bo moč vzpostaviti trajno svetovno relejno postajo za prenašanje radijskih in televizijskih programov. Glede teže ameriškega satelita so gotovi pomisleki. Sovjetski »Športnik III« ima namreč' dejansko preko! tisoč kg raznih instrumentov1, dočim instrumenti ameriške;* ga »vel e,satelita« tehtajo skupno le 67 kg. Torej' je. k teži satelita prištet tudi tisti del teže: rakete, ki jei satelit ponesla v vesolje, in sl satelitom kroži okrog Zemlje. Menijoi, da je bila raketa, ki je, ponesla »Spalnik III« na pot cikoili Zemlje, še veliko težja odi ameriške. Avstrijske medicinske knjige na razstavi v Ljubljani Slovensko zdravniško društvo je v prostorih Narodne in univerzitetne' knjižnica v Ljubljani razstavilo avstrijske- medicinske knjige'. V Več vitrinah in po mizah je razstavljenih okrog 300 knjig s. področja Veterine, infekcijskih bolezni, ginekologije, internistike, pediatrije, splošne patologije, diagnostike, terapiji', bakteriologiji, biološke: kemije:, piai tudi osebne 'iitc.."' nalnei higiene ter zdravstvene zaščite pri delu. Dodane s,oi šei nekateri fotografije in zgodovinska dela Pararelsa . in še drugih starih tiskov. „Manchester Guardian” ugotavlja: „0dli5na stvar je biti vzgojen dvojezično” Znani angleški dnevnik „Manchester Gnardian“ je v svoji številki z dne 27. 11. 1958 pod naslovom “Valižanščina v šoli“ objavil dopis o dvojezičnosti, v katerem je rečeno: Lord Raglan je včeraj v lordski zbornici ponovil svoj napad na valižanski jezik, katerega je začel prejšnji mesec v reviji »Wales«. Zdaj se pritožuje zaradi krivice, da je pouk valižanščine obvezen za otroke angleško govorečih staršev. Lord Brecon ga je popravil glede nekaterih njegovih dejstev. Toda ali je- njegovo nasprotovanje pametno, tudi če bi izhajali iz njegovih lastnih trditev? Odlična stvar je biti vzgojen dvojezično. Tako je, kakor pravi Emilyis Wil-liams v novi številki »Walesa«, ko odgovarja na prejšnji članek lorda Raglana: dvojezična; vzgoja daje »neprecenljivo pripravo- za učenje jezikov«. Pospešuje jasnost mišljenja, kajti ni mogoče tako, hitro uporabljati besedo na ohlapen in nedoločen način (kakor to delajo tako mnogi moncgloti), če jo moraš neprestane obračati tudi v drug jezik. Nekateri angleško- govoreči ljudje v Walesu so Valižani in nmegi med njimi želijo; da bi njihovi otroci govorili valižanski, čeprav sami ne govore — tožijo, da v njihovem času valižanščine. niso učili v šolah. Nekateri so pa Angleži in umestna vljudnost je, učiti se: jezika, katerega govore sosedje. (Neka londonska dekliška šola, ki je bila med vojno evakuirana v Llanelly, je uvrstila vaJižanščinoi v svoj učni načrt in je pri tem imela; čisto) prav.) Če bi se Angleži v tujini bolj potrudili naučiti se jezika v tistem kraju, bi prihranili neizmerno mnogo težav. Lord Raglan. pravi, da so tri vrste valižanščine, »severna, južna in knjižna«. Če je to argument proti valižanččini, kako bi to pomanjkljivost lahko, bolje popravili kot s tem, da učimo v šolah eno vrsto, najbrže pač »knjižne« vrsto? Ni pošteno pritoževati se, kakor je to storil lord Raglan v »Walesu«, da je »vali-žanščinai jezik nepismenega Valižana«, potem pa se upirati temu, da bi se v tem jeziku učili pismenosti. Podjetje za električne instalacije vseh vrst in izdelavo modernih stikalnih naprav strokovna elektrotrgovina ing. T. SCHLAPPER ŠT. JAKOB v Rožu želi vsem odjemalcem in naročnikom srečno novo leto Vsem prijateljem m znancem fltVvSlV Vsem cenjenim odjemalcem, gostom želita mnogo uspehov Vsem cenjenim odjemalcem, in prijateljem želi srečno novo leto in sreče v novem letu znancem in prijateljem želi Gašper Ogris-Martič JANKO OGRIS Mladen in Irenu trgovina v Bilčovsu trgovina in gostilna Beograd srečno novo leto 1959 V BILČOVSU Kje ste, Lamutovi ? Anton Ingolič —iii!š!iii!i:is;.iiiiiHiiiu::i..