(^Jutj^u^Je izdanje.)
63. številka.
V Trstu, v soboto <lne 26. maja 1894.
Tefiij XIX. ^fP
„KDINOIT*1
izhaja po trikrat na teden ▼ šestih it-lUnjih ob torkih, Aetrthlh in aotaotaiH. Zjutranj« izdtuij« iz-Jkaja ob H. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ur i večer. — Obojno izdanje t»tan»> : m J«»l«n m»«<w . t. —.»0, izvi»n Avstri|p f. 1.40 za tri mw . , „ 2.B0 . .	4,—
ta, pol l«t» , , , S._ ... fc— m vse leto . , „ 10.— „ « „ 1«.—
Ni naročbe brez ^riloiene naročnine u rs jeni]« Mir.
Posamičre Številko §e dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v JrUu po S nvć., » Gorici po S nrč. Sobotno ▼•flerno izdanje v lr$tu M n8„ v Gorici * nI.
EDINOST
Glaailo slovenskega političnega druitva
Oglasi se račune po tarifu t petitu; za na*li>y z doh^timi črkami	plačujo
pro^tnr, koliko- ob«i>gu Tavadnih . r-itic. 1'o-lana o*mrtiiiee in j ivnezahTuli", .lomači oglasi itd. »o nčunujo pn pogodbi.
Vsi dopi i naj «« jmiiljajo uri' iaiftvu lili«'.« ('»norma Al. l.l V*nlto ju-mu mor., hit. fiunkuvann, k.»t o.t: »skovana nr sproj jnmjo. Rnkopini rh na vračajo.
Naročnino, reklamacijo in oglato npro-jema mprnvHiitro ulica Canorma 13. Odprte reklamacijo so proito poštnino.
za Primorsko.
„ T *<Ununti J« mor 11
si dela in kruha. In potrtu, k jo je ujel prav za prav dr. Sancin to število 15,000 Slofcnc.jv? Samo 7000 jih je (P) in ako že hočejo živeti v mostu, storijo naj tako, ka-kakor delajo manjšine po vseh mestih cesar-stva: skušajo naj ae »pojiti z deželnim (italijanskim) elementom, ker imajo že to srečo (P) da živijo ▼ dotiki z omiko, ki se nikakor no more prezirati. Da so je slovenščina prog1 a § i I a k o t d o ž o 1ni jez i k , to je dokaz male vrednosti; miniater-ska naredba prav lahko pri glasi koji jezik deželnim jezikom, a ministri no štejejo ljudstva in takšn a naredba vendar ne moro spre- I meniti narodnega lica kojo dežele. Vrednost takih naredeb pa dokazuje slučaj, ki ae je pripetil nedavno v Celovcu. Vsled prošnje za ustanovitev slovenske šole, katero prošnjo je tožila družba 8v. Mohorja — katero gosp. dr. Sancin menda dobro pozna — naložilo so je občini Celovški, da mora odpreti slovensko solo na temelju naredbe, da je slovenj.'ina di'žejni jezik v Celovcu. So daj pa pomislite, da šteje to mesto 19.800 prebivalcev in od t<h je le 700 Slovencev (I!). Mostni zastop na Dunaju je odbil zahteve za osnovanje če. ških šol s tem-lu sklepom: „Ker je nezakonita zahteva za esnovitov javnih ljudskih šol a češkim poučuim jezikom (nezakonita že radi tega, ker ni nobene take šolo v celi pokrajini) in ker ae je predložita zahteva edino le v to svrho, da ae omaje »omški značaj meatu in da »e vznemirja prebivalstvo, izraža občinski svćt avoje prepričanje, da so občina no more prisiliti v to, da odpre tuko Aolo.*
Iz tuh vzrokov in na tein»lju obširnih dokazov v poročilu ćolsko komisije nadoja se govornik trdno, da deželne šolske oblasti pri-poznajo, kakšna nevarnost bi pretila meatu, ako se pozove nad isto tak vihar, ko veudar mesto ne želi drugo, kakor mirnega življenja. Isto se nadeja od ministerstva, katero je nastopilo z liberalnim programom^ katerim hoče absolutno varovati narodno poaeat vseh narodov ceaaratvi. Govornik zaključuje s temi-le značilnimi besedami:
»Ne morem si misliti straSnejšegu liasilstva, katero bi se moglo pripetiti nadi narodni posesti, kakor da bi se prisilila občina, da odprć slovenske šole v mestu!"
Na-to da župan besedo poročevalcu D' Angeliju. Poslednji izjavlja na kratko, da nima ničesar dodati sijajnemu govoru predsednika šolske komisije M. Luzzattn. Prečita zatorej le že mani predlog šolske komisije, kateri je, kakor smo bili že omenili, obveljal s 35 glasovi proti 4 okoličanslcih poslancev.
O tem glasovanju toraj sj sn pokazali v pravem svitu naši ,nepristranski* in »pravični* konservativci, a tudi zaslepljenim oko-ličanom II. okraja naj odprč izid tega glasovanja oči in naj jim pokaže pravo barvo .vrlega" njih zastopnika Mauronorja!
Pol i tiske vesti.
Državni zbor. (Poslanska zbornica.) V seji dne 22. t. m. pričela se je razprava o proračunu ministeratva pravosodja. Prodno so jo pričela razprava, odgovoril jo minister Bac-quehem na intorpelacijo posl. Birnkinija in tovarišev zaradi postopanja dalrnatin kili oblasti, da poslednjo postopajo strogo v okvirju zakona.
V razpravo o proračunu pravosodnega ministerstva so potogli fieski poslanci jako izdatno, mod 13 protigovnrniki bilo jo H Čehov. Kakor so mladočeški poslanci Ostro napadali pravosodnega ministra grofa Scbiin-borna, tako ostro jim je odgovarjal tu poslednji. Ker so češki poslanci ministru Sclinn-bornu nekako očitali nedoslednost — ker je iz TaafTojCvega kabineta prestopil v sedanji koalicijski kabinet — porabil jo gruf Scliiin-born to priliko, da so jako laskavo izjavi o grofa TaaffVu. Govornik pravi, du se jo pod Taaffi-jem dovršilo marsikaj koristnega, pred vsem pa se jo doseglo ravnotežje v državnih financah. Vendar odklanja očitanje nedoslednosti, ako jo iz prejšnjega ministeratva prestopil v sedanje. Koalicija sloni na misli, da nuj začasno mirujejo pol tirna in narodna vprašanju, a isto misli se jo oprijelo že mi-nisterstvo TaafFo-ovo, Na to je minislor obširno odgovarjal na interpelacijo zaradi pravde proti „Otuliidiiii". Proteatirul jo proti napa-dom na sodnijški stan avstrijski. Naglašajoč, kako drzno in brezobzirno so so vedli obtoženci, opravičuje vso naredbo predsednika sodišču ; z druge strani so pa češki poslan« živahno uguvarjali ministrovim trditvam, po-seznjoč mu v besedo sleherni trenotek. Glede zaplenjovanja časopisov priznava minister, da je bilo v minolom letu res izrodno veliko zaplemb, čemur so pa bilo vzrok nenavadne in posebno razmero. Lotos pa ae je zmanjšalo število zaplemb. G. minister želi sam, da bi so ne zBplonjevalo teh pogostoma; v ta namen pa bi trebalo, da se zakonodavnim potom in sedanjim razmeram primorno premene kazenska določila za političke pregreške. Govornik zanikuje odločno, du bi bil on — kakor se jo trdilo — zaukaza), da" so morajo zapleniti vsi državnozborski govori, kateri niao bili izusteni v nemškem jeziku.
Ministor priznava, da je v načelu o p r a-vičena pritožba dr. F o r j a n 6 i č a, ker
Boj za slovenske šole
(XII. Mja mestnega svšta triaikega, dn« 22. maja 1894.)
(Konec.)
Predno nadaljujemo poročilo o glasoviti seji od minolega torka, popolniti nam je nekoliko iiborni govor gosp. mestnega svetovalca d i a. Andreja Sanci na po podatkih, katere nam je gospod govornik sam doposlal.
G. dr. S a n o i n je i oairom na trditev poročila, da niti sa 60.000 dunajskih Čahov ni hotela občina ustanoviti zahtevane iole, navel itgled, kako je vlada naložila občini ljubljanski, da nora ustanovati nemško šolo, dasi biva v Ljubljani le 5000 Nemcev in dani je dežela Kranjska zdržema], slovenska. Istotako je navel, kako je vlada naložila po večini nemški občini v Brnu, da mora ustanoviti češko lolo.
Z ozirom na vaglede bi morala tudi tržaška občina ustanoviti vsaj jedno slo* vensko šolo. Govornik ae čudi, lakaj se poročilo sklicuje ravno na čeiko iolo na Dunaju, pri tem pa presira vzgleda v Ljubljani in v Brnu. Sicer pa, ako je tudi res, da Čehi na Dunaju niso mogli aadobiti svoje šole. (dasi je pripotnano njih veliko število), vendar ne ishaja ii tega, da bi se morala goditi krivica tudi tržaškim Slovencem, ako ae godi taka krivica dunajskim Čehom. In ravno tr-žsška občina, kjer se vendar neprostano na-glaša liberalno načelo, morala bi v prvi vrsti že is liboralisma biti pravična vsem narodnostim.
Kakor smo bili že omenili, vladala je med govorom dra. Sancina silna rabuka na galeriji, a g. župan se je vedel tako popustljivo nasproti tem razgrajalcem, da eel6 „Triester Zeitung* ostro graja gosp. župana, izjavljajoč sumnjo, da je bila zbornica spo-razumljena t galerijo. lajava .Triesterioe* se nam vidi tako primerna, da se hočemo a isto nekoliko baviti v denašnjem večernem izdanju.
Poseben vihar je navstal dvakrat, ko je g. dr. Sancin naglagal, da so najvišja sodišča opetovano pripoznala slovenski jeaik deželnim jeaikom v Trstu. Še ni prav izgovoril besedi vvrhovoa sodišča" in še ni bila iarečena vsa misel atavka, aahrumela je galerija: Fora i ičavil in čulo se je rasne druge artikulirane in neartikulirane glasove. Ropot je trajal ne« koliko minut, tako, da ni bilo čuti niti ivonca županovega. Ko ae je slednjič nekoliko vihar polegel, je še le Župan, obrnjen proti galeriji, prosil „alavno* občinstvo, naj ae vede mirno. V tem trenotku je bilo čuti doneči glaa svetovalca G o r i u p a: Sarebbe tempo I (Čas bi bil!)
»Komu so namenjene te besede?* — oglasi se župan.
Goriup vstane, udari z roko ob mizo:
PODLISTEK. ~
Gjulindžar-Sara.
— Vstočua legenda G. P. Millerja. —
Davno, jako davno bilo je to. Neznano bilo je ljudem mučenje zavisti, brezkončno trpljenje, večna borba z vestjo, ki se je javila na svet radi gisdavega poželenja, biti navidesno boljši nego drugi. Neznane bile so človeku besede kupiti, prodati, v onem breaaravstvenem pomenu, v kateri je postavila te preproste pojme omika. Tačas ljudje niso trgovali a nikakimi plodi svojega truda, niso osnavljali svojega blagostanja na trpljenji svojega bližnjika. Preprosto jako preprosto bilo je tedaj. Ko je kdo potreboval živeža, šel je smelo k sosedu, prosil in vedel je, da mu ne odreče. A ni si štel v zaslugo, ko je pomagal bratu, ni zahteval od svojega brata nikakih izrazov hvaležnosti, temveč čutil se je užaljeuega, ako njegov brat ni prosil pomoči pri njom. Sploh je dovolj povedati, da je bilo to v onem Brečnem Času, koje vladal
Vam, gospod župan f Kajti skrbeti bi morali zato, da se govornikom ne krati svoboda govora.
Opomniti moramo tu, da je bil dr. Sancin dvakrat prisiljen pretrgati stavek, predno je mogel povedati, kako so odločila vrhovna sodišča. Ko je dr. Sancin omenil laško vse-učililče, — da pokaže, kako ponižno je za-htevanje Slovencev — ponovil se je vihar na galeriji. Samo ime „Ljnbljana* pa je tako raakačilo galerijo, da je zagromelo od vseh atranij: .Fori i šC*vi a Lubiana f" Pri tem so se oel6 nekateri poročevalci časnikov ude. ležili demonstracijo.
Za svetovalcem dr. Saocinom spregovoril je svetovalec Mojzes Luzzatto.
Izraža globoko svoje aačudenje, sakaj se okoličanski poslanci zavsimajo toliko za stvar, katera se ne dotika niti moralnih, niti gmotnih interesov njih volilcav, Rttumel bi postopanje istih poslancev, ako bi se potegovali sa jedno ali več šol v okrajih, katere zastopajo, toda braneč interese ljudij, kino pripadajo občini, nasprotujejo interesom mesta, bodi si žo hotč ali nehotš. Svetovalec Sancin da zahteva slovensko šolo v mestu s stališča pravice in s stališča jednako-pravnosti. Vprašanja o pravici ni treba več ra zpra v 1j a t i, ker je že rešeno; rešil je isto poseben zakon, ki je bil vstvarjen v ta namen. Temu zakonu pa očitajo nasprotniki dvoje : prvič, da je premalo klerikalen — toda nimajo prav, ker jo nasprotno strašansko klerikalen — in v drugič hočejo občini natvesiti preveč stroškov. Z obzirom na te obveze občine, katere ao nazivlja „čaatnimi*, izjavljam, da jih tržaška občina ispolnjuje v veči meri, kakor bi bila dolžna. Svetovalec Sancin je rekel, da se iola na deželi ne more primerjati šoli v mestu. Ako bi se pa okoličanski poslanci bavili nekoliko več s proučevanjem organizacijo naših Šol, namesto da podpirajo zahtevo nemogočih Šol, sprevideli bi, da ae morejo naše šolo na deželi nazivljati u i o r n i m i.
Štirirazrednih slovenskih šol ni v nobeni obmejni pokrajini, izvzemši menda Tolmin in druge veče trge. A gosp. dr. Sancin je trdil tudi, da, ako tržaška občina tudi ne bi bila obvezana postavno za pouk 15.000 Slovencev, živečih v mestu, obvezana jo v to moralno.
Nć, gOBpod dr. Sancin! Mesto tržaško nima te mor&lne obveze! Nasprotno pa je nje dolžnost čuvati neoskrunjen narodni snačaj mesta, kateri je prevzela po svojih dedih in zabraniti, d a iati značaj ne kvarijo nemirni gostje, prihajajoči semkaj iskat
v materi moU, Bujarm-Ali, modri kan Džaf-far, solnce pravice, svit in slava resnice, poslan od samega Allaha, da bi vladal Mervako oazo.
Slavno in mimo bilo je njegovo vladanje, nikaki nemiri d( znotraj nf zunaj niso je omračevali. Prijateljstvo s sosedi, celo z najbolj krvoželjnimi, se z ničimur ni rušilo, a bolj izobraženi sosedi so se celo ponašali z dobrimi odnošaji s takim kanom kakoršen je bil Džaffar. Ni prešel ščip (polnolunje), da ne bi ae javili v Bajraui-Ali poslanci in ne prinesli v dar različnih rečij svojega kraja. Bogato obdarjeni odhajali so domov proslavljajo dobrosrčnost in gostoljubnost modrega poveljnika Merva.
Med jednim iz takih poslanstev, vkupe s poslanci in kupci iz indijskega mesta Agra, stal ju pred Džaffarom sivolas starček. Bil je visoke rasti blagorodno postave, jasnega, Častnega, odkritega pogleda, Bvoj-stvonega sumu neoponosno čisliiu in vzvišenim dušam, zato je napravil močen vtis na Džaffarja. „Ne more biti*, mislil b'i jo kan,
„da bi bil ta preprosti kupec ali podanik. Ne, v njem videti je toliko spoznanja blagorodnoga ponosa in posebnega dostojanstva, tako čarobno je njegovo vedonje, tako jasno, živo in prepričevalno izraža svojo misli, da se brezdvomno pretaka v njegovih žilah blagorodna kri njegovih prodnikov. Zakaj skriva svoje pravo ime ? Zakaj so je oblekel v opravo preprostega podanika in živi vkupe z drugimi v skupnem Aotorju ter se noče v ničemur odlikovati od drugih gostov P Il-id bi zvedel, kdo jo on, in izkazal mu dolžno čast. A tako hoče gost — njegovo želje ne bo-demo skušali rušiti ; kar hoče gost — hoče Allah".
Tako si je mislil kan ; med tem so Be poslanci uže nekoliko krat pozdravili, kupci so uže menjali z blagom, in bil je napovedan dan njihovega odhoda.
Zvečer, ne dolgo pred solnčnim zahodom, ko je večerni hlad, pomešan i aroma-tom murcv, cipres in limonov, razlival v zraku osvežujoči duh, šel je Džaffar, katerega je utrudil dolg pogovor s šerifom, na sprehod
po razkošnem vrtu, ki jo okroževal njegov dvorec. V razmišljenosti dospel jo k nevelikomu konaku, v katerem sta živela njegova dva sinova. Blagi glasovi saaza, lijoči so gotovo izpod izkušenih rok, ustavili so za trenotek kanu kornk, začel jo poslušati ; kmalu začel je spremljati akorde prijeten dasi star-čekov glas. Ta glas opoval je v blagoglasnih stihih Džaifarjovo modrost, blagostanje njegovih podanikov, med njimi vladajočo bratsko ljubav in kmalu prešel v hvaljenje njo. o vili sinov. Zanimajoči ae kan stopil jo bliže k konaku in Bkozi odgrneno zagrinjalo videl, da oba njegova sinova v nekaki zaoiakneno-sti poslušata petje zagonetnega gosta, ki sedi z njima na divanu iz tigrovih kož. Kan stopil jo v konak. Ko so ga zagledali sinova in gost, so vstali, spoštljivo poklonili ho in od-kazali mu častno mo«to.
— Naduljuj, dragi gost, razveseljevati dušo in srce naše z glasovi tvojega divnoga sitaza in z besedami tvojo poimi. Dovoli tudi meni z mojimi otroki deliti to veselje.
(Konec prih.)
najviije sodiiie izdaja le nenike odloke tuđi takih pravdah, ki so se vriile v alovrnskeiu jeziku ; krive so le praktične zapreke, da ae do aedaj ni mogel odpraviti ta nedostatek. Kar ae dostaje porotnih sodiić na Primorskom prisnava govornik, daje rea obžalovati, ako porotniki ne raiumejo obtožencev. Skuhati treba, da se pride v okom temu nedoatatku, in sicer tako, da ae prena-rede letni imeniki porotnikov. Minister zavrača trditev Spinćićevo, ćei, da italijansko časopisje sme zasmehovati, obrekovati in grditi Slovence, ne da bi se zaplenilo.
Poal. Nabergoj proai pravosodnega ministra, da bi 00 pri nameićanju sodnih pri-stavov ga delegirano okrajno sudiiže tržaSko, oziral na poznanje slovenskega jezika. (Ta govor prinesemo po stenografiikem zapisniku.)
V seji dne 23. t. m. oglasil seje posl. Bartoli z govorom, kateri je jako značilen gledć na-zorov, kakorine goje italijanska gospoda o narodni jodnakopravnosti. Govornik trdi, da le italijanski jezik je pravi deželni jezik v Istri, a da ni res, da istrski kmetje govore slovenski oziroma hrvatski. Vse vpitje po narodni jed-nakopravnosti ima le ta namen: posloveniti sodiiča. Govornik je priiel seveda do zaključka, da le italijanski jezik more biti uradni jezik pri istrskih BodisAih.
Minister Schonborn odgovarja Nabergoju, da so pri Preturi v Trstu jeden dež. sodnije svetnik, jeden tajnik in itirje avskultanti, popolnoma zmožni slovenskega jesika v govoru in pisavi, jeden adjunkt in jeden avskultant pa v toliko, djt moreta občevati se strankami.
Posl. Gregorec predlaga resolucijo radi premembe v organizaciji najviijoga sodišča in kasacijBkoga sodišča v tem zmislu, da •e razsodba in razlogi morajo izdati v slovenskem jeziku, ako je bila razprava pri prvi instanci slovenska, potem resolucijo, da morajo vsa ona sodišča, katera so po zakonu obvezana izdavati slovenske spise, imeti nemške in slovenske, oziroma italijanske in slovenske napise in pečate. Slednjič resolucijo radi gradnju novega poslopja ta sodiŠće v Šoštanju.
Govorili so še rasni drugi govorniki, katerih govorov pa no moremo zabeležiti radi nedostatnosti prostora. Pripomniti moramo lu, da bo je posl. L a g i n j a oglasil k stvarnemu popravku proti izvajanjem posl. Dartolija, ta poslednji pa je zopet ugovarjal, da se stvarni popravek Laginjev opira tia sgolj nedokasane trditve.
Ko se je za tem vsprejel proračun pra-vniodnega ministarstva, stavili so poslanci L u e g e r in tovariši nujni predlog : Zbornica izreka svojo nevoljo radi napada na poslanca Kaiserja (Glej najnovejše vesti v zjutranjem isdanju minolega četrtka : kako je zavarovalni uradnik Pollitzer družbe „Riunione Adriatica di Sicuili" napal imenovanega poslanoa radi neke interpelacije, naperjene proti druibi. Op. ur.), posivljajoč vlado, da z vsemi sred-atvi varuje spoštovanje do zakonov in da s tem prepreči ponavljanje sličnih nasilstev. No, poslanec Lueger je poznoje umaknil svoj predlog z ozirom na okolnost, da je posl. Kaiser sam tako želel in ker je pravosodni minister obljubil, da bode vlada skrbela za to, da »e preiskava izvrši strogo.
IJosl. Spinčić in tovariši interpelujejo mt-ni str a za notranje stvari, ministra za trgovino in ministra financ radi slovenskih napisov na raznih javnih poslopjih v Trstu.
S tem se je zaključila soja.
Zasedanje državnega zbora zaključi so baje dne 2. junija.
Glede na zasedanje delegacij se pa čujejo glasovi, da se iste ne skličejo sedaj z ozirom na homatije na Ogrskem, ampak fte le v jeseni.
Občinske volitve v Dubrovniku
Brzojavno nam poročajo, da je pri občinskih volitvah v III, rasredu v Dubrovniku zmagala srbsko'i talijanska stranka z 58 glasovi večine, UlliČivŠi 201 glaa hrvatske stranke! Živela volilna svoboda in Brbako-italijansko nasiUtvo 1
Dnevi ministerstva Wekerle so menda šteti. Cel6 ,N. Fr. Pr/ govori že o evetuvalnoati, da odstopi sedanje ministerstvo Ogrsko, tolaži pa Be s tem, da se ne bode moglo držati nobeno drugo mini-Bterstvo. Govori se, da so sestavi koalicijsko ministerstvo, v katero vstopita vodji opoziciji grof Szapary in grof Apponyi in pa — ban hrvatski grof Khuen IIedervary.
Iz Srbije. Radikalni vodje so baje skle-
nili, da se hočejo izogniti vsaknmu nasTMvn ter se posluževati le sakonitih sredstev. C»ln liberalci, ti najhujši nasprotniki močne radikalne stranke (proti kateri poslednji je izključno naperjen najnovejši prevrat) obsojajo kraljevi čin, s katerim se je odpravila dosedanja ustava. Vodja liberalcev, bivli minister Avakumovič, je isjavil v pogovoru z nn-kim časnikarjem, da ustava s leta 1869 ni primerna za sedanje razmere ; ▼ prvo je tiskovni sakon grozno strog, t drugo pa je inteligenciji popolnoma saprta pot v sku[>-ščino.
Med tem pa postopa vlada najkruteje proti radikalni stranki. Kmetskega vodjo Ranko PajsiČA so zaprli ter priveli uklenje-nega v Beligrad. Vrti odličnejši radikalci so
pod policijskim nadzorstvom.
Različne vosti.
Procesija sv. Rainjega Teleta vršila se je miuoli četrtek ob najugodnejšem vremenu. Udeležba bila je ogromna, seveda dali so, kakor vsako loto, naši okoličani in tržaški Slovenci glavni k«ntigent udeležencev. Letos Čulo se je v procesiji tudi slovensko petje. Jako značilno je, da so nsši slavni občinski odborniki »bleščali po svoji odsotnosti*. Procesije se je namreč udeležil le župan z mestnim svetovalcem gosp. D o 11 e n s e m, drugega ni bilo ni od liberalne, ni od konservativne strani. Nam seveda ni insn vzrok temu „štrajku*. Ta naša opazka seveda ne sadevlje slovenskih mestnih svetovalcev, ker isti stanujejo v okolici, izvzemši gosp. Dol-lensa, ki se je udeležil procesijo, in gosp. dr. Sancina, kateri se ni udeležil procesije le sato, kor je vedel, da pride sam župan, a ni hotel priti ž njim v neposredno dotiko radi dogodkov iz poslednji duji.
Izpiti učiteljske sposobnosti na učiteljišči v Kopru so si) vršili od 18. do 23. t. m. Spričevalo sposobnosti so prejeli med drugimi : g. Fran Sivec iz Gorice iz zgodovine, zemljepisa in slovenskega jesika za slovenske meščanske šole. Za ljudske šole s slovenskim poučnim jesikom: gospdč. Ida S u š e k iz Doline in gg. Baje Alojsij is Gorice in Jakob Tence iz Trsta. Za ljudske šole s hrvatskim poučnim jezikom : sestra Benedeta Zupančiči« Maribora in I v a n N a č e v i <5 is Istre. Gospodičine Marija Michelli, Beatrico Bouin, Marija Freno in Tereza Belusich, vse it Trsta, so popr>|-nile svoje že popred položene ispite še s ispitom v nemščini. Prihodnji izpiti se bodo vršili meseca novembra.
Zavarovalnega uradnika Adolfa Pollit-zer|a, kateri je na javni ulici na Dunaji napal posl. Kaiaerja (Glej politiške vesti!). odpustila je družba .Riunione Adriatica* iz svoje službe.
Statistika triaika. Od 13. do 19. t. m
rodili so se ▼ tržaški občini 103 otroci (54 inožkib in 49 ženskih); mrtvorojenih bilo jih je 10. Umrlo je v iatej dobi 71 oseb (39 možkih in 32 ženskih). Z obzirom na število prebivalstva pride 24*27 mrlićev na vsakih 1000 dui, Zdravniško poročilo navaja mod ostalim: 2 slučaja osepnic, 7 škrlatice, 1 slučaj difturite, 14 jetike, 9 slučajev vnetja s6p-nih organov, 1 slučaj kapi, 1 nenadni slučaj smrti in 2 samoumora.
Iz Sv. Kriia se nam pišo : Kolikokrat smo že govorili — in vendar moramo zopet govoriti o žalostnih naših razmorah. Žal, da je tako, ali priznati moramo, da je naše ljudstvo postalo jako mlačno. In nezavedno je naše ljudstvo, zbok česar se da jako lahko zuvesti po rasnih zapejjivcih. Tako je prišlo, da ima nasprotna stranka večo moč, nego naša domača, poštena. Mnogokaterega med nami lahko kupiš za kozarec vina in mimo tega vladata uiod nami zaviat in nevoščlji-vosr. Kukor ljulika preraBO pšenico, tako je pri nas izdajstvo nadvladalo nad poštenjem. Naj delamo, orjeuio in sejemo še tako pridno, vse zastonj, ako nam ljulika zatre zaželjeni sad.
Ali mi, kar nas je zavednih, nikakor ne Htuemo odstopiti od narodnega dela, nikar ne dajmo, da naB kar salijejo sovražni valovi. Počasi, z vztrajnim delom morda vendar za-tremo grdo ljuliko in potem ne izostane tudi žetev. Ako ne storimo, kar je v naši moči, potem bi nas moral svot zaničevati saradi naše mlačnosti. Delajmo, da oživimo mlačna srca, ter da privedemo zopet na pravo pot one, ki so zašli v roke izdajstva. Vnemajuio narodni pogum tam, kjer je jel pojemati I Pred vsem pa odvračnjino ljudstvo od raznih
znanih sapatjiveev, da se i«to še tmtj ne is-neveri naš; p ušteni stvari I Domačin.
Nezgoda, fi tetna Julija Žiberna. stanujoča v žugati della Corte hit. 2 igrala se je v četvrtek popoludn« pred hišnimi vratmi, kar ji pad« raz okno prvega nadstropja li-kalno železo na glavo, prizadevši ji talko rano. Pri hite vši domačini od našli so krvavečega otroka na idravnUko postajo, kjer so obvezali rano in izročili dete starišem. Preiskava dojene, kako j« mogla pasti želaso raz okno.
Seinijtko 30letni kmet Ivan Bandel ii Uavliinj pri Komnu dobil je 6 meseoev jefo
zaradi javnega nasilstva. Bandel se je bil namreč spri dnč 3. februvarja t. I. v neki gostilni v Seštjanu s kmetom Sukom, katerega je hotel pozneje pobiti s velikim kamenjem, kateri pa na vso srečo ni sadel nikogar.
P0t1cl|Sk0. Nek Fran Čok, stanujoč na Vrdeli hšt. 606 prijavil je redarstvu, da mu je vrgel Iran Vatovao, stanujoč na Vrdeli hšt. 440 po nekem prepiru kamen v hrbet in ga ranil. — V nedeljo zjutraj ukradel je na trgu Cntarina neznan tat trgovskemu agentu Evgenu Kukanji zlato uro z verižico vred i % žepa in pobegnil, kakor da bi ga bila burja odnesla. Ura z verižico je vredna okolo 25 gl. — Vratarju hiše št. 12 v ulici Stadion ukradel je nepoznan tat jedno suknjo in par hlač, vrednih okolo 12 gld.
Duo 24. t. in. ukradel je nepoznan tat v neki gostilni v Škednju nekemu črkostavcu župno uro, vredno 10 gld. — Vratarju hile št. 5 na t gu dello Legna odnesel je neznan lopov dva para uovih čevljev, vrednih okolo 20 gld. Seveda je treba imeli pri sedanjem deževnem vremenu dobrih podplatov. — 17-letni težak Nikola Zanier, stanujoč v ulici dei Gelsi hšt. 6 napravil si je neko cev, katero je nazval ponosno „samokres* in ker ni imel smodnika, nabasal je svoje aorožje* predvčerajšnjem v veži hšt. 12 v ulici Far-neto z glavicami žveplenie. Ko je tlačil „novo itnajdeni smodnik* t oev, vnele so se glavice s močnim razpokom, ranivši nespametnega mladeniča na desni roki. Rano to mu obvesali na sdravnižki postaji. Vsled raspokt zbralo se je pred hišo mnogo radovednežev, kateri so mislili, da se je kedo ustrelil. — 31 letnega natakarja pri vCappusseriu Ljudevita C., kateri je bil odnosel svojemu gospodarju znesek 30 gld., kakor smo bili sporočili, zasačil je v četrtek policijski kancelist g, PttH<juali in ga odvel v zapor. — V če* trtek ao saprli 37letno Marijo Bertič is Komna in 32letno Marijo Demarchi is Tržiča, ker sti prosjačili na Corau.
Kolsdar. Danes (26.): Filip Ner., sp.; Avguštin, šk. — Jutri (27.): 2. pobinkoštns nedelja. Magdalena P., d. — V ponedeljek (28.): German, šk.; Viljelm Ak. — Solnce iiide ob 4. uri 23 min., satoni ob 7. uri 32 min. — Toplota včeraj: ob 7, uri sjutraj 14*5 stop., ob 2. pop. 18 stop.
Loterijsko itovilko, izžrebane 23. t. m. Brno	84, 61, 32, 29, 75.
Najnovejše vesti.
Dunaj 25. (Poslanska zbornica.) V današnji seji zahtevali ao mladočeški pos'anci nujno, da minister Schonborn v 3 dneh odgovori o dejstvu, da so se zaplenili govori, ki niso bili izusteni v namškem jeziku. Hod razpravo o nujnosti tega predloga spopadla ata se hadć poslanca Lueger in Morre. Lueger je očital M .rretu, da poslednji ni Nemec, ampak Francoz, ker bi se moral pisati »Morres" ; na to je odgovoril Morre, da Luegerjevo ime ni Lueger, ampak Liiger. Na to izjavo navstal ju silen ropot med antisemiti. — Nujnost predloga Mladočehov odklonila se jo na to z veliko večino.
Dunaj 25. Naznanja se, da napadalca Pollitzerja ne tožijo radi nevarnega žugaoja, ampak radi nasilstva. Rasprava se bode vršila prihodnji teden.
Gorica 94. Občinski svćt je sklenil, da ne vaprejme odpoved Maurovichevo. — Volitev župana bode dne 30. t. m.
Beligrad 25. Županom v Belemgradu je imenovau bivši stavbarski minister Bogičevie.
Beligrad 25. Na podlagi izpovtdcb zaprtega Ćebinjaca zaprli so 19 drugih radikalcuv.
Pariz 24 Ministerska kriza je vodno še nespremenjena.
Novi York 23. Kakor poročata ,New-York Herald* in „La Libertad', bil je dne 15. t. ni. hud boj med uporniki in vladnimi vojaki pred San Salvadorjem. V tej bitki padlo je baje nad 3000 mož in mnogo je ranjenih.	_
Dunajska boi
OB. maj« 1804.
danes predvčeraj
vinski bpsojavl.
Bodimpsšta Plenica sa »pomlad 8 SO-tf Sl, za j«»eti 7 04 7 05 Koru/,« sa juli-avgust 4-87 4e4*8S
Oven /a jesen 5 75—5 77. Ri 5 5f-,~i-&4.
P4. ..ic» nova od 77 kil. f. B-75—« 90, od 78 kil. f.	od 79 kil. f. 6 »5—7-00, od 80
kil. f. 7 00-705. od 81 kil. for. 7-10-715. Jermen IM-R - i proso 9-80— l SO. Srednje ponudbe pienice, povpralevanje mlačno. Pr< dalo «t je 15.000 met. Htot. po mirnih ali (talnih cenah. Druge »riti iita jako mlačne. Vreme doževno.
Praga. Neralinirnni sladkor. Za maj 1535. Nova roba »ejitumber 1480.
Havr«. Kata Santo« good average I a naj 98 —, zn m ptember 92 50, mirno.
Hamborg. Santo« goo<i average za maj 80—, aeptembor 7f»-—, december 69 50, mirno.
Poslano*
Podpisani izjavljam, da je %tHVft-
rovalna banka „Slavljau v
Pragi prigodom ocenitve škode, katero je provzroeil požar due 9. t. m. v mojom skladiiču leta v ulici della Fontana it. 2, dokazala toliko točnost in hitrost t likvidaciji zavarovane glavnice, da moram izreči javnim potom svojo popolno zadoščenje. Zajedno zahvaljujem se §e posebej gosp. Jakobu Boigattiju, glavnemu znstopniku iste družbe, na njegovem posebnem delovanju v tej stvari. Trst, 23. maja 1894.
Jthob MankoC.
Objava.
Na občinski zvesni poti ob potoka »Mo< oilnik" is vasi Otoiie v kat. občini Dolenjavas proti vasi Lotioe-Sc. Vid na Vipavskea, napraviti je popolnoma nov aidan most Id sedem podpornih sidov.
Delo cenjeno je na 359 f. 43 kr. Zidarski podjetnik, kateri bi hotel prevzeti to deln, iglaaiti ae sna ▼ 14 dneh pri iupaniji v Dolenjivasi, kjer se nahaja tadi Rtavbeni načrt in prevdark stroškov. Županstvo
Dulenjavas pri Senožečah dne 14. maja 1894.
V poalovanju isknienej osebi, ki ima sredstva potrebna sa oskrbovanja jedne
k p č m •
in sa ustanovitev prodajalnico deielnib isdel-kov, dajem v najem svojo na oesti Trat-Reka stoječo hiio in gospodarska poslopja ter sem tudi pripravljen, aktivno se tega podjetja udeleževati.
Ponudbe vsptejema pod iifro „S. T.u is prijaznosti upravnifttvo „Edinoati".
Gostilna „AlVAntico Mor&*
ulica Solitario 12, (po domačš pri „ frvačkovev*), prodaja inta in bela vina prve vrste iz prvaikik in dornberitcih vinogradov, in sicer: domače irno po S)š, belo po 3(1, modra frankinja po 40, črno kratko po 40 in ritlink po 48 »tč. liter. Izvrstna kuhinja. — Držeč t« gesla: „Rojak k rojaku", priporoča se podpisani ta obil obisk. AtUon Vodopivee,
gostilničar.
Gostilna „Stoka", UTT^r;
poleg kavarne „Fabria", priporoSa se Slovencem f mestu in na deleli. ToSijo ae taborna vin* istotako je kuhinia isvritna. Prodaja tndl vino dobelo, tako rae&ianom, kakor na deželo. Cl.
Mlekarna Frana Griine pZ
na Notranjakem (Via Campanille v hiil Jakoba Brunneria It. 5 (Piana Ponteroaso), Po dvakrat na dan friino opreano mleko po 14 kr. liter ne-dosroduo iz Št. Petra, ivel« (friiita) smetana.
Državni dolg v papirju ....	98*35 98-S5
„ „ t srebru ....	98 80 «8 80
AvHtrijBku vouta t zlatu . . .	12050	120*45
. „ v kronah . . .	97*95 97-90
Kreditnu akcijo..............350*25	850-—
London lu Lst.......125 16	l2o*3U
Napoleoni.........995 9 95',
100 mark.........81-27'/, B1'85
UiO italj. lir..............44-45 44 40
Martin Ifrifa Pia/In s- 0'°"»»'
m a I tlfll m tO, ;ma trgorlno z mnogovrstnim lesunim, železnim in lonienim kahinjskim orodjem, pletenino itd.	Cl.
Kavarni
v ulici CaHerma, glavni shajaliiČi trlaikih Slovencev vseh stanov. Na razpolago ao fiasopisi v raznih slovanskih jozikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoma Anton dorli, Cl	kavarnar.
Gostilna Josipa Katalana v Rojanu,
„Pri dvanajatlh murvah'*, priporoča so slavnemu slovenskemu obfiinstvu ta obilon obisk. — Tofiila se bodo ■samo domaČ« lsvvstna vlnaa. 104 2S
IJ1NSK0 POSOJILNO II UHO HVO
vpisana aadruua z omejenim poroitvom v Rojanu pri Trstu priporoia slavnemu občinstvu svojo bogato pre-sarbljeuo
(v ulici Belvederu St. 8) pristupno zudruinikom in nezadruinikom, koji prvi so delužui lotnegu čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obiirnim senčnatim vrtom in dvomi dvoranami, kjer so tičijo izborna domaća vina, Šaran, pivo v ■taklanloah itd. Točna postrežba s gorkim i in mrzlimi jedili. Priporoča tudi svojo
meanloo
v Rojanu (poprej Peitotova)
kjer se prodaja govejo in tolečje meio, po najnižjih triuih cenah Priporoča se slavnemu ob' činstvu in udom.
Novi člani
se lu vodno sprejeroujo ob uradnih urah vsak četrtok od 6—7 ure zvečer in ob nedeljah od 9 — 10 ure predp.	104—5
Lastnik politiouo društvo .Edinost* — Isdavatolj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.