MLWMt/M;
tednik
http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
ČETRTEK, 17.FEBRUAR 2011 / ŠTEVILKA 898, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
898
mimxmm
PRODAJA•MONTAŽA
TOSHIBA Panasonic DAIKIN *■■■ electoT
GSM: 041/ 650 671 www.viking-klima-sp.sjj
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743
(3 simobil
,ko	Do\ /a\ nboi larw2iMa
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI PRODAJALEC
po dovHCiče
RESTAVRACIJA Bariera-lzola
KOSILO - e €
^Cosi 601 391
Nas ograje varujejo ali zapirajo?
Plavajoči pomoli v izolskem občinskem pristanišču bodo po novem zaprti. Na ta način bodo prikrajšani tisti, ki bi se sicer sprehajali po pomolih, varnejše pa bodo tam privezane barke. Tako so se pomoli pridružili otroškim igriščem, šolskim dvoriščem, športnim igriščem in podobnim javnim objektom v našem mestu.
Bum
Uresničil se je sum, da nas je znova doletel otroški demografski bum.
A nas zanima, kdo je odločil, da je pri Pešičevih v nekaj dnevih dvakrat počil. Dvojni nono se dela, da ne ve, v resnici pa ponosen je, ker sta dekleti, pravi športnici, vse od sebe dali, da bodo rojstni dan, na isti fešti praznovali.
(Mef) Ograja je ograja. Nima prednje niti zadnje strani. Vse je odvisno od tega s katere strani jo gledamo.
Ograje so vseh vrst, od lesenih do železnih in od betonskih do živih mej. Ograje so genetske naslednice obzidja, namenjene so varovanju, čeprav nekaterim pravimo, da so okrasne. Ograje kažejo karakterne in statusne značilnosti ljudi, ki jih postavljajo. Njihova trdnost je premosorazmerna z bogastvom lastnika, višina pa je odvisna od stopnje njegovega občutka ogroženosti. Tudi uporaba materiala iz katerega je narejena ograja priča o tem kakšne vrste je človek, ki živi na drugi strani ograje.
Ponekod prevladujejo lesene, drugod zelene, Kraševci in Istrani pa se ograjujejo s kamnitimi ograjami, ki jih ne varujejo pred Turki ali divjimi živalmi pač pa pred sosedi. Istranom in Slovencem je postavljanje ograj pač v krvi in bi jih gotovo postavili celo v stanovanjskih blokih, če bi se le dalo. A, ker to ni mogoče, jih postavljamo tam, kjer se da. Za začetek ogradimo parkirišče ob hiši, da ne bi tam parkiral kdo iz sosednjega bloka, potem se lotimo igrišča na katerem se menda zbirajo čudni mulci, otroci naših znancev iz sosednje ulice, ko smo ogradili šolsko igrišče nam ostane še cerkveno dvorišče in če bo treba še knjižnica.
Uradno vse to počnemo v imenu varnosti. Pa ni na igriščih in dvoriščih nihče zares ogrožen. V resnici ne varujemo ljudi ampak lastnino - javno in zasebno. Zato zapiranje plavajočih pomolov v občinskem pristanišču posebej podpirajo lastniki čolnov in bark, v prepričanju, da bo njihova lastnina na ta način bolj varna. Pa se motijo, saj WC -jem na Birbah ne pomaga niti tri metre visoka žičnata ograja.
Kaj menite, koliko je tistih nevzgo-jencev, ki uničujejo ali kradejo javno ali zasebno lastnino? Ni jih več kot odstotek in vendar smo se zaradi njih, mi iz 99 % obsodili na življenje za ograjo.	tel-
Avtošola l&l
IZOBRAŽEVALNI CENTER
"COOL"
FINANCIRANJE SAM SE ODLOČI KDAJ IN KOLIKO BOŠ PLAČAL!
C 0801660
WWV\ AVTOSOLA-IICOM
l\/l 0X0 l\/IV=V>C>C
05/ 640 42 53 ■ Industrijska 11 ■ Izola
WWW.NAKUPI.NET
nnn
BANKA KOPER
Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba
V DELOVNEM času - tel: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-tel: 041/ 650 882
komunala
izda - soia
PONEDEUEK-PETEK: 8.00-17.00 SOBOTA:	8.00 -12.00
NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO	Sjlfll, ,	7 CCa oic
•TTTOnfždur) tel:041/ 650 375
Dogajalnik
Marca se bodo delavci vrnili v tunel
Po informacijah, ki prihajajo iz Darsa naj bi se dela pri gradnji tunela Markovec nadaljevala 1. marca oziroma v začetku marca. Ob tem pa ostaja v zvezi z gradnjo še kar nekaj neznank.
Na Darsu pravijo, da se Alpine Bau pospešeno pripravlja na nadaljevanje vrtanja, ki naj bi se sicer začelo na izolski strani, kjer bodo delali na enak način kot doslej, medtem ko se o metodi vrtanja oziroma kopanja na koprski strani Dars še pogaja z Avstrijci. Tem namreč bolj diši miniranje, ki je veliko hitrejše in tudi cenejše od zdaj uporabljenega “luščenja” zemeljskih plasti.
Kot je znano so na izolski strani tunela vrtali, tudi s pomočjo miniranja, delavci slovaške družbe Skanska, ki bodo najverjetneje nadaljevali z deli, medtem ko so na koprski strani dela opravljali delavci Cestnega podjetja Maribor, ki bi dela sicer lahko nadaljevali, vendar odslej kot podizvajalci avtrijskega partnerja v projektu.
Predstavniki avstrijskega podjetja in drugi pristojni trenutno pregledujejo inštalacijo za zračenje v predoru in vso potrebno mehanizacijo, ki je ves ta čas stala na gradbišču. Glede dokončanja del pa se zdi, da je rok, pomlad 2013, vse težje dosegljiv, prav tako je vprašanje ali bodo denar res lahko zgradili za 64 in pol milijona Eurov.	ur
emel d.o.o.
računovodske storitve
Smo eden večjih računovodskih servisov na obali z dolgoletnimi izkušnjami
SE VEDNO IŠČETE PRAVI RAČUNOVODSKI SERVIS?
Nudimo vam računovodske storitve in svetovanje pod ugodnimi pogoji. Pomagamo vam prihraniti vaš čas in denar.
Dovolite NAM, da postanemo vaš računovodski, finančni in davčni svetovalec. Z* »“'jtr/. pop"
Najdete nas v IZOLI, Industrijska c. 2e (poleg OMV bencinske črpalke), vsak dan med 8. in 16. uro ali na tel.št. 05 6630 923.
Parkirišče zagotovljeno.
E-mail: info@emel.si
Premrlova ulica 1 6310 IZOLA-ISOLA GSM: 040 650 985
Prodaja in servis računalnikov, svetovanje pri nakupu računalniške opreme
Imate težave z računalnikom? Se ne odziva? Je odpovedala komponenta? Seje sesul program? Je PC okužen z virusi? Ne deluje domače omrežje? Rabite nasvet v zvezi z nadgradnjo ali nakupom novega računalnika oz. programske opreme? dr PC vam pri tem pomaga.
Pridemo tudi v pisarno ali na dom!
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi.
Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi.
Pazljivo branje vam želimo
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
O ETIKI IN MORALI
Komaj sem se vrnil, odprl časopis, poslušal radio, pa sem že hotel nazaj. Tja v »črno« Afriko, ker vsega tega tam ni, tako kot ni interneta, mobitelov in podobnega. Če že je, ne deluje. Tukaj pa, vse deluje, a se nič ne spremeni. Ne le, da se nič ne spreminja, ampak vse je samo slabše, kar ni kakšna posebna sprememba.
»Nič ne bo tako, kakor je bilo« so bile obljube in so se zares uresničile. Nič ni tako, kakor je bilo. To je nekaj kar svet, ne le mi, drobiž v tem svetu, posluša od svojega nastanka. Seže globoko v človekovu preteklost, tako globoko, koliko seže človeški spomin. A svet je, hm...nekako isti. Svet preprosto obstaja, in na njem obstaja vse kar si (ne) želimo, in vse kar je, če hočemo, da obstaja, ali ne. Tudi resnica o tem, da »nič več ne bo, kakor je bilo.« In problem je prav v tej resnici, ne v resnici sami, ampak v tem, kako nekdo resnico zlorablja, uporablja, manipulira z njo, ali si jo enostavno izmišlja, da bi nekoga drugega naredil za lažnivca. In se obnaša kot Aristotel. Spomnite se: »Rad imam Platona, ampak še rajši imam resnico«. Aristotel vpelje etiko in moralo v resnico. Brez tega resnice ni.
V	glavo me je udarila resnica o našem predsedniku, ki je, kot mlad mule delal na SZDL, kot strokovno politični sodelavec. Prevedeno na normalen jezik - uradnik s perspektivo. Dodatno - bil je sodelavc UDBE in bil obveščen, če že ne neposredno vpleten, v eksplozijo bombe v muzeju v Celovcu. Neposredno je koordiniral in neposredno bil obveščen o vsem tem od zloglasnega Tomaža Ertla. Ta je svoji teroristični jugoudbaški aktivnosti dodal še aretacijo Ivana Janše, danes predsednika naše najbolj demokratske SS stranke in se hkrati dopisoval z zdajšnjim predsednikom države, takratnim udbovcem in perspektivnim kadrom SZDL. Nič čudnega, da je bedno končal kot drugi ali tretji človek OZN, tudi zloglasne udbovske inštitucije s sedežem v Njujorku in na koncu še kot večinsko neposredno izvoljen PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE. Res, obsojanja vredno, kot trdijo predsednik stranke Ivan in njegovi in ga razkrivajo celi slovenski javnosti. Kot terorista. Lažnjivca.
V	naslednjih dneh moram svoje znane prijatelje iz naše najbolj demokratske SS stranke spoznati še z nekaterimi dejstvi: v istem času, kot naš teroristično udbovski predsednik, je na SZDL delal tudi MEF, kot strokovno politični delavec, kar pomeni, da je tudi Mef udbovec in terorist. Tudi njemu so, tako kot predsedniku, pošiljali pisma in dopise in vse možne papirje, tudi biltene. Garantirano - udbovec. Tako je pod krinko postal urednik Mandrača, ki ni nič drugega kot navaden brezplačnik, skozi katerega se pere udbovski denar. Garantirano - resnica. Da je brezplačnik potrjuje dejstvo, da ne plača honorarjev sodelavcem, čeprav pošilja položnice za naročnino, kar je znana udbovska metoda. Najbolje, da o vsem tem obvestim Miho Brejca, Ivana Janeza, tistega njunega policaja, ki danes v parlamentu tolmači kaj je demo - kracija in vsaj še Evo Irgl, ker oni zagotovo niso bili udbovci in so imeli dosi-jeje. Saj ne gre, da ne bi verjeli tako častnim ljudem. Njihova beseda je resnica. Oni niso in se ne spomnijo, da so bili udbovci, kar ne velja za predsednika in ne bo veljalo za Mefa.
Ne vem pa, kaj narediti s samim seboj - tudi osebno, na lastno ime sem dobijal vse možne pisemske pošiljke, tudi biltene, rdeče, zelene, rumene in vseh drugih barv, katerih imen se ne spomnim, kar so (verjetno) dobijali samo sodelavci udbe, čeprav sem mislil, da to pošiljajo samo novinarjem. Ampak, če je predsednik zaradi tega udbovec, potem sem tudi jaz, da o Mefu ne govorim. Čeprav je bila udba ukinjena že leta 1966.
In se vprašam, pa vprašam tudi vse, ki jih poznam, pa tudi vse, ki jih ne poznam, ampak včasih preberejo kakšno mojo pisarijo: V kakšni družbi živimo? Kakšni so ljudje, ki smo jim dali pravico, da odločajo ne le o procesih in odnosih v družbi, ampak tudi o naših usodah? Edini odgovor, ki mi pade na pamet je: Živimo v družbi v kateri je moralno biti neetičan in etično je biti nemoralen.
Proračunske porabnike čaka evalvacija
Če bi vas želeli obdržati v nevednosti bi razložili, da je evalvacija proces v katerem se osmislijo informacije zbrane med nadzorom izvajanja projekta ter oblikujejo zaključki in ukrepi, ki bodo koristna povratna informacija organizaciji za nadaljnje delo na obstoječih/novih projektih in katere izkušnje se lahko uporabi za izboljšanje redne dejavnosti.
Po domače povedano pa evalvacija v primeru občinskega proračuna pomeni, da bo občina sicer financirala ali sofinancirala določene projekte in dejavnosti, vendar bo ob koncu tudi ocenila, ali so bili doseženi cilji zaradi katerih je nekomu namenila denar iz občinske blagajne. Še bolj preprosto povedano: Če boste od občine za dejavnost vašega športnega društva prejeli subvencijo, boste morali uspešnost “naložbe” dokazati z dejavnostjo ali športnimi dosežki.
“Ne potrebujemo obsežnih poročil, zame bodo dovolj podatki na eni strani a4 formata.” je zatrdil župan Igor Kolenc na seji odbora za družbene dejavnosti, kjer so razpravljali o predlogu proračuna za letošnje leto. Razprava je nanesla tudi na skromnejše financiranje nekaterih porabnikov, ki so bili doslej vajeni bolj naklonjene občinske oblasti.
Med temi je gotovo Mladinski svet oziroma njegov zavod KT1, ki, kljub gostinski dejavnosti in večletni podpori občinskega proračuna ne more iz rdečih številk.
“Že pred časom sem jim naročil, naj mi predstavijo program dela in projekte, kijih imajo, vendar jih od takrat ni bilo in zato res ne vem, zakaj bi jih posebej financirali, če njim ni do tega, da predstavijo svoje programe. Smiselno je podpirati tiste, ki dokazujejo, da delajo in so aktivni v tem našem prostoru” je še zatrdil izolski župan kot predlagatelj predloga proračuna. Seveda pa je bilo največ pripomb pričakovati s strani športnikov.
Toda, že na začetku je župan napovedal, da bodo športu vendarle namenili 50 tisočakov več kot je bilo najprej predvideno (300 namesto 250 tisoč Eurov), nikakor pa ne namerava zagotavljati zneska, ki so ga društvom namenjali v lanskem letu, ko so dotacije dejansko podvojili. Po mnenju župana je bilo to povišanje dotacij ekonomsko neutemeljeno in eden od razlogov za slabo poslovanje občine v lanskem letu. Vendar se zdi, da športnikov niti ta “dodatek” ne bo zadovoljil in zato se verjetno obetajo amandmaji k predlogu proračuna. “Če boste predlagali povišanja tudi povejte, komu naj vzamemo" je dejal župan.
Pripombe je bilo slišati tudi na račun nekaterih programov v zdravstvu, za katere ni čisto jasno, ali dajejo prave rezultate in zato bodo te zneske še enkrat preverili in jih predvsem uskladili s programi Zdravstvenega doma Izola. Med programi, ki “visijo v zraku” je tudi ambulanta za diabetike, ki bo očitno ostala v Kopru, čeprav je menda v Izoli okrog 700 diabetikov.
Diabetiki še naprej v Koper
Tri ekipe v Kopru skrbijo za sladkorne bolnike s celotne južne Primorske in tudi za Izolane, zato v Kopru menijo, da bi bila selitev enega dela ekipe v Izolo nepotrebna. Slišati je celo, da nekateri izolski diabetiki v Kopru podpisujejo izjavo proti selitvi v Izolo.
Slišati je bilo tudi pripombe na račun organiziranosti oziroma delovanja Centra za kulturo, šport in prireditve, posebej presenetljiva pa je bila županova napoved, da bo občina upravljanje vseh športnih objektov pa tudi stanovanjskega fonda in fond poslovnih prostorov prenesla na Komunalo.
Kot je znano je koncesionar za poslovne prostore in stanovanja Stavbenik servisne storitve, ki pa mu je koncesija formalno že potekla in smo bili lani jeseni tik pred ustanovitvijo stanovanjskega sklada občine Izola. Čeprav so svetniki v prejšnjem mandatu predlogu bivše oblasti očitali, da je bil ustanovni akt pripravljen prehitro pa je treba priznati, da je župan Kolenc v marsičem še hitrejši, predvsem pa bolj skrivnosten. “Predloge boste dobili, ko bodo dokončno pripravljeni” je povedal.	d.m.
Izolski deponiji so šteti dnevi?
Ob razpravi o proračunu je bilo slišati tudi vprašanje, kakšna prihodnost se obeta izolskemu smetišču, saj bolnica Izola menda išče prostor in izvajalca, kjer bi lahko odlagali medicinske odpadke. Menda gre v tem primeru celo za finančno zanimivo dejavnost, vendar je župan Igor Kolenc odgovoril, da si bodo prizadevali za zaprtje izolske deponije.
Prihodnost namreč vidi v skupni deponiji Južnoprimorskih in morda tudi severnoprimorskih občin, saj izračuni menda kažejo, da bi Sloveniji zadostovale že tri takšne skupne deponije. In kaj je še razlog za razmišljanje o zaprtju izolskega smetišča?
“Če hočemo dobiti dovoljenje za obratovanje smetišča moramo državi položiti kavcijo za sanacijo, kar dejansko pomeni, da bomo imeli v državi naložen denar, ki ga še kako potrebujemo. Poleg tega pa bomo morali smetišče dejansko tudi sanirati, kar ne bi bilo poceni,” je dejal župan, ki verjame, da bomo na tem delu Primorske le prišli do skupne regijske deponije, ki jo iščemo že več kot desetletje in smo ji, z lokacijo na bistriškem, zdaj že dokaj blizu.
MANJŠA
HIŠNA POPRAVILA
in VZDRŽEVALNA DELA
Lauriano Stefanič s.p. '
MOB.: 040/ 624 - 225 MOB.. 041/ 703 - 927
Hotel Delfin v Izoli obvešča svoje cenjene obiskovalce, da je ponovno odprt in Vas vabi vsak petek in soboto na ples.
Vljudno vabljeni tudi na obisk naše pizzerie Vila Raineri, kjer ponujamo pestro izbiro pizz, raznih testenin, dnevnih in študentskih kosil.
Ob četrtkih, petkih in sobotah po 18. uri
vabljeni v prijetni ambient Kantine, kjer vam ponujamo bogato izbiro vin, dobrega sira in pršuta.
Vljudno vabljeni.
delfin
HOTEL ZDUS
Športu se piše leto suhih krav
Tako pravi Branko Pišlar, predsednik izolske Športne zveze glede na predlog proračuna, kije športu, pa tudi kulturi, pobral večji del sredstev, ki so še lani poskrbela, da so klubi preživeli finančno brezskrbno tekmovalno sezono.
Izolski šport je, že zgodovinsko, izjema, ki potrjuje pravilo. Pravilo je seveda to, da več sredstev v nekaj vlagaš, večji bodo uspehi. Izjema pa je, ko vlagaš vedno manj, uspehov pa je iz teh ali onih razlogov vedno več. Nevarno pa je, ko nekdo dobi občutek, da mora iz izjeme narediti pravilo.
Že v prejšjem Mandraču smo pisali, kako je v že tako ali tako finančno skromnemu predlogu proračuna za naslednje leto zelo kratko potegnil šport. Direktor Centra za kulturo, šport in prireditve Boris Požar je povedal, da če bo občinska uprava vztrajala pri trenutnih 250.000 evrih, v katerih je tokrat všteta tudi vsota za uporabo športnih objektov, bo izolski šport potegnil ta kratko. Na podobni valovni dolžini pa je tudi naš današnji sogovornik Branko Pišlar, sicer predsednik izolske Športne zveze, kot tudi Veslaškega Kluba Izola.
Pišlar je povedal, da Športna zveza sicer nima moči, da bi neposredno vplivala na količino sredstev, ki so namenjena v šport in na njeno razporeditev, vseeno pa predstavlja povezavo med županom, oziroma občinsko upravo in športnimi društvi. “Športna zveza je nekakšen predstavnik vseh izolskih športnih društev. Če je CKŠP del občine, ki je tudi njegov ustanovitelj, je Športna zveza civilna iniciativa. In naša naloga v tem danem primeru je, da težave športnih društev predstavimo oblasti. ”
Težave športnih društev pa so znane. Denarja preprosto ni. Natančneje, ne bo. “O vlogi Športne zveze pove mnogo že podatek, da smo v preteklih letih organizirali nekaj predavanj, tudi s pomembnimi figurami v športu, pa ni bilo nikakršnega zanimanja za to. Zdaj pa, ko je v javnost prišel predlog proračuna in z njim tudi postavka o subvencioniranju športa, pa smo postali zelo priljubljeni. Naša naloga je zdaj ta, da preko mediacije z županom poskušamo doseči povečanje subvencij za šport. Pa ne bo lahko. ”
Pišlar je povedal, da so se z županom Igorjem Kolencem že sestali in mu tudi predstavili svoje stališče, a srečanja ni opisal kot posebej uspešnega. "Seveda upamo, da bomo uslišani. Sredstva, ki so v predlogu proračuna namenjena športu so hudo prenizka. Zavedamo se, da je takšno tudi finančno stanje Občine in da za to, da bi dali športu,
bi morali drugje odvzeti. A to je slaba tolažba. ”
Pišlar je tudi povedal, da je na srečanju predstavnikov športnih društev bilo videti mnogo zaskrbljenih obrazov, nekateri pa so menda že najavili, da v primeru, da bo pri teh sredstvih ostalo, bodo lahko samo še predali ključe klubskih prostorov.
Kje pa je končal projekt razvoja izolskega športa?
“Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da je v naši občini še vedno veljaven projekt razvoja športa od leta 2001 do leta 2011, po katerem naj bi se vsako leto za 5% povečalo število sredstev namenjenih v šport. Leta 2011 bi po tem programu moralo biti vloženih v šport nekaj več kot 300.000 evrov ob tem pa bi morala Občina subvencionirati tudi uporabo športnih objektov, kar na leto prinese še za slabih 100.000 evrov. In to če ne upoštevamo inflacije in prehoda na evro. Kljub vsemu pa bi klubi po vsej verjetnosti tudi to vsoto sprejeli.” In to kljub temu, da je prejšnja oblast lani v šport vložila “predvolilnih” 600.000 evrov, za kar pa Pišlar pravi, da je bila vsota primerljiva z nekaterimi drugimi občinami. “S sredstvi, ki so bila vložena v šport v lanskem letu so vsi klubi prišli na neko pozitivno nulo in so e miru preživeli tekmovalno sezono. Na potezi je zato zdaj Občina, a bojimo se, da nekih hudih sprememb vendarle ne bo. ”
Govora pa ni o nekem velikem denarju, posebej glede na težo izolskega proračuna. In posebej če upoštevamo, kot pravi Pišlar, da ta denar ni namenjen plačam posameznikom ali nepotrebnim stroškom. Izolski šport vendarle temelji na prostovoljnem delu in amaterizmu. Sredstva so na-
menjena predvsem otrokom. “S pomočjo športa otroke povlečemo iz ulice, ali pa izpred računalnika. In otrok, ki se v našem mestu ukvarjajo s športom je več kot tisoč, razdeljenih v petdeset klubov, od katerih jih kakšnih 25 dobiva dotacije Centra. Ravno ti otroci pa so tisti, ki bodo ob znižanju sredstev namenjenih športu tudi največ izgubili. In vemo, kako je nevarna izolska ulica. ”
Pišlar je ob tem omenil, da je trenutno za starše velik strošek že plačevanje članarine, posebej, če je v družini več športno aktivnih otrok. "Časi so takšni, da starši s
Župan Igor Kolenc je večkrat poudaril, da občinsko upravo čaka reorganizacija, s katero bo dosegel, da bo delo uprave (še) bolj učinkovito. Premiki in rošade so se tako že začeli.
Prvi, ki so občutili reorganizacijo, so bili občinski inšpektorji, ko se je inšpektorat preselil iz stare lokacije v Verdijevi v nove prostore v Postonjski ulici.
Glas iz ulice pa je pred kratkim povedal, da je naslednja na vrsti računovodska služba, ki se bo v teh dneh odselila iz istega objekta.
A ker pisanje časopisa ni samo poslušanje glasov z ulice, nas je seveda zanimalo tudi uradno županovo stališče, saj je že več kot očitno, da se stara občina načrtno prazni. Menda za to tudi obstaja razlog.
težavo plačajo članarino za vsakega od otrok, zato se včasih odločijo, da v športno društvo raje ne vpišejo nobenega, kot pa da delajo med otroki razlike. Takšnim družinam bi morala Občina še dodatno pomagati. Otroci šport potrebujejo. ” V šport je pač potrebno vlagati takrat, ko v gospodarstvu ne gre. Ne pa obratno. “In zavedati se moramo, da v delu športnega društva ne obstaja enoletni premor. Če kontinuiteto dela ustavimo, te otroke izgubimo. Ne moremo potem kar nadaljevati z nekim delom. To ne gre tako. ”
Ideje so, sredstev pa manj
Pišlar je tudi omenil, da imajo v Sortni zvezi nekaj idej, kako bi pomagali športni mladini naše občine in njihovim staršem, recimo tistim, ki so na podeželju. “Vemo, da staršem, ki morajo otroke vsak dan z avtomobilom pripeljati v središče mesta s podeželja ni lahko, pogosto pa ti otroci tudi zamudijo na treninge, ker starši končajo službo prepozno To bi lahko rešili že tako, da bi uskladili termine treningov raznoraznih društev, ter organizirali en skupen prevoz z avtobusom. Idej je mnogo, a brez sredstev in pomoči Občine žal ne bo šlo.”
Pa še napoved, kakšno bo letošnje športno leto v naši občini? “Vse kaže na to, da se nam piše leto suhih krav. ”
Kar v izolskem primeru pomeni, da bo v šport vloženega še manj od minimalnega vložka. Kdo ve, kakšni športni uspehi nas torej čakajo v prihodnje. Če bo izjema vzdržala, seveda.
Iz županovega urada so nam odgovorili, da si dolgoročno želijo, da bi objekt pridobil vidno protokolarno vlogo v Občini Izola. Dokončna namembnost objekta bo precej odvisna od evropskih sredstev, ki bodo na voljo za prenovo. V vmesnem času bodo objekt namenili zunanjim uporabnikom, predvidoma nevladnim organizacijam. Žal pa ne moremo povedati, o kakšnih evropskih sredstvih je govora, ker v uredništvu nismo dobili nobene informacije, da bi se Občina prijavila na katerikoli razpis za tovrstna namenska sredstva.
Če pa na Občini šele planirajo, da se bodo prijavili na katerega od teh razpisov, pa bodo nevladne organizacije v zgodovinskem objektu lahko uživale kar nekaj časa. Za protokol pa, ne bo nikoli prepozno.	am
Aljoša Mislej
Kdo bo prišel v občinsko hišo
Mo se že nekaj časa sprašuje ulica, odkar so se začeli selitveni postopki uradov, ki že dlje časa delujejo v stari občini. Prvi so bili inšpektorji, sledile jim bodo računovodkinje, čakamo pa še na usodo urada za družbene dejavosti.
M\\J*R\€ 5
Argo lahko postane muzejski park
Ideja o ureditvi muzejev v spomeniško zaščitenih objektih nekdanje tovarne Argoi, je stara že več kot leto dni, vendar ji to prav nič ne pomaga na poti k realizaciji. Kljub načelni podpori zasebni iniciativi in kljub temu, da Izola že desetletja išče pot do svojega prvega pravega muzeja, je bilo doslej storjenega bore malo. Bo tokrat več sreče?
Izolski podjetnik Jožef Lorbek, sicer lastnik uspešnega podjetja Anthron, ki sodi med vodilne svetovne proizvajalce tako športne kot industrijske osebne varovalne opreme, je idejo o ureditvi več muzejev in spremljevalnih programov v edinih še stoječih objektih tovarne Artgo, predstavil že bivši lokalni oblasti. Bil je deležen zanimanja in obljub o sodelovanju pri dogovorih z lastnikom Arga, podjetjem Argo-lina v lasti A banke, vendar do resnega srečanja ni prišlo. Pravzaprav se je najprej sam odpravil do lastnikov zemljišča in jim okvirno predstavil idejo, ki naj bi jo realiziral sam oziroma konzorcij izolskih obrtnikov, in v podjetju Argolina so ocenili, da gre za zanimiv projekt, ki pa ga je težko izvajati ločeno od celotne problematike območja nekdanje tovarne. Težav s tem zemljiščem pa imajo kar nekaj.
Ko so, po neuspelem projektu gradnje stanovanjsko turističnega kompleksa Argolina, dobili v last to zelo atraktivno zemljišče, so ga ovrednotili legi primerno in še malo dodali. Vendar kupca niso dobili, saj nihče ni upal odšteti blizu 50 milijonov Eurov za zemljišče na katerem morda ne bi smel zgraditi niti enega stanovanja.
Potem sta jih zadela še recesija in nepremičninska kriza, izdelava občinskega prostorskega načrta se je zavlekla in banki je kapital dobesedno obstal na tej izolski parceli.
Za povrh jih je občina Izola še kaznovala z novosprejetim odlokom o videzu mesta, tako da banki res ni bilo do posebnega dogovarjanja z Izolani.
Varnost ali ograjevanje morja?
V začetku tega tedna so plavajoči pomoli v izolskem občinskem pristanišču dobili vrata. Lepa, svetleča, narejena iz nerjavečega jekla, takšna, da jih ni mogoče spregledati. Z njimi naj bi preprečili kraje čolnov in opreme ter zavarovali neprevidne sprehajalce, nam pa se zdi, da gre za ograjevanje morske obale.
Lastniki plovil na takoimenovanih komunalnih privezih so menda zadovoljni, ker bodo imeli svojo lastnino pač bolje zavarovano, kot če je na dosegu roke. Vrata bodo namreč zaprta in na pomole bodo s ključi lahko prišli le tisti, ki imajo tam privezane čolne.
Verjetno bi razmišljali drugače, če bi jim upravljalec to varovanje tudi zaračunal skupaj s privezom, ampak to je že druga zgodba. Predvsem pa je utemeljitev, da se je povečalo število kraj opreme s tam privezanih čolnov zelo nezanesljiva. V Mandraču namreč dobimo obvestila policije o vseh krajah in nismo opazili, da bi se število tistih na privezih kaj povečalo. Še več. Med zadnjimi sta bili kraji v mandraču in v komercialni marini. Če bi torej sledili zgolj varovanju plovil bi morali ograditi cel mandrač, saj so tam čolni že desetletja in stoletja povsem “nezavarovani”. Pa tudi v sosednjih obmorskih mestih v Italiji in na Hrvaškem nismo opazili, da bi bili komunalni privezi posebej zavarovani in neprehodni.
Če upravljalce skrbi varnost sprehajalcev, ki hodijo tudi na pomole, potem niso ti nič bolj varni kjerkoli ob obali ali, naprimer, na mostu pri škveru.
Upravljalci pravijo, da so za varnost na pomolih odgovorni oni, medtem ko je obala javno dobro in je odgovornost drugje. Seveda je takšna skrb na mestu, vprašanje pa je, kakšen je sploh status teh pomolov. So javno dobro ali so objekti z znanim lastnikom. Vprašanje o zapiranju pomolov in o njihovem statusu smo zastavili tudi odgovornim na občini Izola in prejeli že tradicionalen odgovor v enem stavku: Poseg, ki ga omenjate je odvisen od statusa, ki ga ima obravnavan pomol. Na Komunalo smo že naslovili zahtevo za ugotovitev statusa.
Zagotovo bo novo vodstvo Komunale odkrilo, da imamo v občinskem pristanišču vsaj dve vrsti plavajočih pomolov. Prva dva, tista bližje mandraču, so dejansko začasno (za obdobje 5 let) kupili lastniki večjih plovil, ki so s tem vložkom dejansko dobili privez mimo liste čakajočih na komunalni privez.
A če je status teh dveh privezov vsaj delno nejasen, je še bolj nejasen status petih pomolov, ki so nedvomno last Marinvesta in Komunala menda le upravlja z njimi. Znano je tudi, da je Ma-rinvest občini izstavljal račune za najem pomolov, kako se je razpletlo pa ne vemo.
Končno je občina podrla res nič kaj ugleden zid stare tovarne in uredila parkirna mesta ob sprehajalni poti in zdelo se je, da se bo mogoče le pogovarjati tudi o muzejski rabi zaščitenih objektov in dimnika v Argu.
Pa so prišle volitve in zamenjava oblasti, tako da je spet vse obstalo. Zdaj, sto dni po prevzemu oblasti je Jožef Lorbek, z idejo, ki je kar obsežna in predvsem raznovrstna, v mesto pa prinaša tisto, kar že dolgo pogrešamo, odšel do župana Igorja Kolenca. Taje sicer povedal, da med lastniki zemljišča in občino ni nobenih neporavnanih obveznosti, ki bi lahko bile v pomoč pri dogovarjanju z Ar-golino, vendar je idejo zelo podprl in napovedal skorajšnje srečanje z lastniki zemljišča, kjer bo govora tudi o tej zasebni pobudi v javnem prostoru.
Kaj vse obsega ta pobuda Jože Lorbek sicer ni želel javno povedati, saj gre vendarle za idejo, lahko pa povemo, da gre za kar nekaj muzejskih zbirk in tudi za turistično ovrednotenje dimnika, ki je eden najvišjih v tej regiji. Predvsem pa ne gre za navadno gostinsko ponudbo, ki bi jo dopolnili z nekakšnimi razstavnimi predmeti ampak dejansko za muzejsko središče našega mesta.
Lorbek upa, da bodo tokrat le naredili vsaj korak naprej v smeri realizacije projekta, ki bi zagotovo dodal naši turistični ponudbi pomembno destinacijo, ki je zagotovo v sodobnem turističnem trendu.	d.m.
Potem je tu še šesti pomol, ki je zrasel ob gostinski šoli, približno tam, kjer naj bi v bodoče stal grajen pomol B. Ta je, vsaj za širšo javnost, popolna neznanka. Posebej velja opozoriti še na spremembo vedute najlepšega dela mesta. Če smo bili pozorni na to, kakšen kamen bomo vgradili v sprehajalno pot bi morali biti pozorni tudi ob montaži teh, zelo opaznih objektov. Če ne drugače pa zato, ker bodo vrata končala na vsaki spominski fotografiji.
Za konec pa še pomislek: Kaj, če se za zavarovanje svojih privezov ob obali odloči tudi Porting in nam zapre sprehajalno pot?
D.M.
Vsak teden bomo nekaj volili Zakon o korupciji na popravilo
Od aprila do poletja nas čaka kar nekaj odlrodo« na «olišča. Poleg referendniria o	m pr(l|)|eni izdajanja Uradnik objav je eden od primerov, s katerimi
ora lent del» rn napovedanega referendnma o termoelektrarni, se lakko zgodi se rete- janci „teme|j„jejo 1)ado za ealinjanje Mona 0 eže,anjl ka cije rendnm o poko|»msk, redormr, Izolam pa bomo vmes se »o.občinskega «torka. TOi kar M ^ deto(a|0 na „adonalni rami je na tokalni p„ „ežMjensk,
Občinska volilna komisija je, potem ko je pred pretekom šestih mesecev odstopil občinski svetnik Drago Mislej Mef, dokaj neodmevno razpisala nadomestne volitve za člana Občinskega sveta Občine Izola V razpisu, ki je izšel le v Primorskih novicah in je zelo skrit na občinski spletni strani je zapisano, da bodo nadomestne volitve za člana Občinskega sveta Občine Izola v nedeljo, 08. maja 2011. Roki za volilna opravila začnejo teči od jutrišnjega dne, 18. februarja 2011, za izvedbo volitev pa skrbi Občinska volilna komisija Občine Izola, kar tudi pojasnjuje, zakaj ne moremo imeti volitev hkrati s kakšnim od referendumov. Referendumi so namreč državni, volitve pa lokalne in zato morajo biti angažirane različne volilne komisije in različni volilni odbori.
Obeta se nam torej referendumsko leto, ki ga bomo Izolani začinili še z nadomestnimi volitvami. Državni zbor mora do konca tega tedna razpisati zakonodajni referendum o zakonu o malem delu. To bodo poslanci storili danes na izredni seji, najverjetneje pa bo referendum v nedeljo 10. aprila. A to še ni vse. Na izredno sejo je kolegij predsednika DZ uvrstil tudi zahtevo za razpis referenduma o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, poslanci pa danes ne bodo odločali o usodi posvetovalnega referenduma o gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj. Seveda ne smemo pozabiti na možnost referenduma o pokojninski zakonodaji, tako da bomo letos res imeli “pokvarjenih” kar nekaj nedelj.
Kar 75 poslancev državnega zbora, s prvopodpisanim Jakobom Presečnikom na čelu in vsi južno-primorski poslanci so v začetku februarja poslali v obravnavo in sprejem po skrajšanem postopku predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je v enem delu bil tudi razlog za odstop občinskega svetnika Draga Misleja iz liste Izolani. Zaradi tega odstopa bomo v Izoli, najverjetneje 8 maja, morali na nadomestne volitve.
Predmet predlaganih sprememb je kar nekaj členov tega zakona. Na-primer 27 člen, ki prepoveduje poklicnim in nepoklicnim županom in podžupanom, da opravljajo funkcijo nadzornika v podjetjih in javnih zavodih, ki so v lasti občine. Kot je znano zaradi tega določila niti Tomislav Klokočovnik v zadnjem letu mandata, niti župan Igor Kolenc, naprimer, ne moreta biti člana nadzornega odbora javnega podjetja Komunala, čeprav je ta v lasti občine.
V primeru občinskega svetnika, ki je odstopil, 35. a člen zakona zdaj določa, da občina, ne sme poslovati s subjekti, ki se prijavljajo na javne razpise, če je funkcionar (tudi občinski svetnik) lastnik več kot 5% podjetja oziroma če ga vodi ali je lastnik njegov družinski član. Naslednji člen pa še določa, da funkcionar še dve leti po prenehanju mandata ne sme zastopati podjetja, ki se prijavlja na javni razpis.
Več svetnikov v konfliktu interesov?
Takšna določila so med drugim privedla do tega, da, naprimer, športno ali kulturno društvo ne sme pridobiti sredstev iz občinskega proračuna, ki jih občina dodeljuje preko javnih razpisov in preko oddanih javnih naročil, če je v njeni upravi tudi kakšen občinski funkcionar (recimo občinski svetnik). Prepričani smo, da jih je v Izoli kar nekaj in to bi dejansko pomenilo, da ta društva ne morejo prejeti denarja iz občinskega proračuna. V utemeljitvi za spremembo tega dela zakona poslanci pojasnjujejo, da veliko število občinskih svetnikov prihaja iz vrst prostovoljskih organizacij, predvsem društev, ki so si s svojim dobrim in poštenim delovanjem v teh organizacijah pridobili zaupanje občanov, da so jih izvolili. Omejitev, kot je opredeljena v 35. členu sedanjega zakona lahko ogrozi delovanje množice društev, ki jim edini vir financiranja predstavljajo sredstva iz občinskih proračunov, saj se zaradi omejitev poslovanja ne morejo prijavljati na občinske javne razpise,
V primeru Mandrača pa je šlo za določilo zakona, ki omejuje poslovanje z naročnikom, ki mora ravnati po predpisih o javnem naročanju. Pri tem poslanci navajajo dva konkretna primera. Prvi govori o občinskem funkcionarju, ki z naročnikom ne more skleniti pogodbe o zimskem pluženju cest do odročnih kmetij, čeprav je najugodnejši in pravzaprav edini, ki razpolaga s takšno opremo. In še primer Mandrača, kjer podjetje ne more kandidirati na javnem razpisu, ker je lastnik podjetja v ožjem sorodstvu z občinskim funkcionarjem, kljub preteklem dolgoletnem in uspešnem sodelovanju in kljub temu, da bi še vedno lahko bil najugodnejši ponudnik.
Ob teh primerih predlagatelji pojasnjujejo to, kar smo v Mandraču pojasnjevali tudi komisiji za preprečevanje korupcije, namreč, da občinski svetnik nima prav nikakršnega vpliva na izbiro prejemnika pomoči oz. prejemnika sredstev, ki jih organ oz. katerikoli drug upravičenec razpiše, saj se delitev sredstev na podlagi vnaprej sprejetih pravil opravi preko javnega razpisa (ali poziva). Posebna komisija po vnaprej znanih in točno določenih kriterijih točkuje prispele vloge in ustreznemu organu posreduje v potrditev vse tiste vloge, ki te kriterije izpolnjujejo. Zatorej nevarnosti, da bi funkcionar lahko vplival na izbiro prejemnika pomoči ali drugih razpisanih sredstev, ni.
Predlagatelji sprememb zakona v tem primeru ohranjajo določilo iz prejšnjega zakona po katerem Komisija za preprečevanje korupcije lahko izjemoma dovolili naročnikom, ki poslujejo po predpisih o javnem naročanju, poslovanje s funkcionarjem v kolikor bo ugotovila, da le - ta ne more vplivati na sprejem odločitve o oddaji javnega naročila oz. bo ugotovila, da takšno poslovanje ni povezano z javnim delovanjem funkcionarja.
Predlagatelji tudi menijo, daje treba med tiste funkcionarje, ki so dolžni prijaviti svoje premoženjsko stanje komisiji, prišteti tudi uslužbence evropskih institucij ter mednarodnih organizacij oz. posameznike, ki v teh organizacijah opravljajo funkcijo in so bili v te institucije napoteni na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije ali Državnega Zbora Republike Slovenije.
Ob koncu so predlagatelji še zapisali, da predlagani zakon nikakor ne zmanjšuje pomena boja proti korupciji, pač pa popravlja nekatere omejitve iz veljavnega zakona, ki so se v praksi, posebej pa v lokalnih skupnostih, izkazale kot neustrezne in prekomerne glede na dosežen učinek.	d.m.
ur
Samoprijava (avtor Dursu neznan)
Ker sem zaveden državljan, se kljub temu, da novela zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno še ni v veljavi, želim na tem mestu javno in ne anonimno že v naprej prijaviti nekaj kršiteljev v naši družini kot vzoren državljan in v poduk drugim državljanom v bodoče. In sicer:
Prijavljam svojo soprogo,
1.	Že 23 let vsak dan dela na črno. Kuha mi kosilo, namesto da bi me peljala v restavracijo in z DDV pomagala državnemu proračunu ter gostincu k večjemu zaslužku ter posledično tudi večjem davku spet v državni proračun.
2.	Enako dolgo pospravlja in gospodinji, namesto da bi najela gospodinjsko pomočnico in s tem zmanjševala brezposelnost v Sloveniji in plačevala DDV pomočničinih računov. Bla, bla, bla.
3.	Osem let vsako pomlad, odkar smo se priselili v svojo hišo, zasadi vrt in na njem prideluje zelenjavo ter s tem ogroža uboge slovenske trgovce in goljufa državo, saj od pridelanega ne plačuje DDV, niti davka na dohodek, ogroža pa tudi sosedo, ki se preživlja izključno s kmetijstvom.
4.	Vsak dan se vozi s svojim avtomobilom v službo, namesto da bi najela taksi (drugih povezav namreč nima). Resda je plačala vse davke, ko je avtomobil kupila, ter v veliki meri prispeva v državno blagajno vsakič, ko natoči gorivo, a država bi imela veliko več, če bi plačevala taksi. Ne nazadnje s tem odžira delo poštenemu obrtniku.
5.	Njen največji greh pa je, da kljub temu, da dela v vzgoji in izobraževanju in ji to predstavlja osnovno dejavnost, s katero služi za preživetje, ne boste verjeli, doma sama vzgaja otroka ter s tem odžira delo lastni stoki.
Prijavljam svojega sina
1.	Lansko leto je na črno fotografiral poroko svojega bratranca, izdelal album in fotografije. Za delo je bil tudi plačan, saj je od tete dobil celo domačo salamo (neobdavčeno). Ker smo jo jedli vsi, smo najbrž vsi še dodatno v prekršku, saj s tem podpiramo delo na črno.
2.	Vsako zimo skida sneg na dvorišču pred hišo in spomladi prelopata ženin vrt. Za delo je tudi plačan, saj mu vedno dam kakih 20 evrov. Tu sem tudi sam v prekršku, on pa, ker ne plača DDV.
Prijavljam sebe
1. Prijavljam se za naprej in za nazaj, ker sem večinoma sam gradil hišico, obmetaval stene in polagal ploščice, montiral vrata in urejal okolico. Vsaki dve leti tudi sam prebelim celo hišo in opravljam drobna popravila. Vsa dela so opravljena in neobdavčena. Država je z mano ogromno izgubila in ni čudno, da je državni dolg tak, kot je. Vse zaradi takšnih, kot sem sam. Upam, da bo moje pismo sprožilo val prijav med Slovenci, saj smo privoščljiv narod in država si bo hitro opomogla s kaznovanjem kršiteljev. Opozarjam pa carinsko službo, ki bo vršila nadzor in najbrž tudi sprejemala prijave, naj bo pozorna, kajti iz čiste privoščljivosti se bodo pojavile tudi prijave naših ministrov in politikov, tajkunov in bogatašev. Verjemite, te prijave bodo čista laž, saj s svojimi visokimi dohodki prav gotovo nimajo nikakršne potrebe, da bi kršili zakon.
M/WJHìli'YC' 7
0 hiši ki je že 15 let skoraj ni
Hišica v Kosovi ulici deluje kar nekako izgubljena ob stanovanjskem kolosu v svoji soseščini. Ko so jo lastniki kupili so bili okoli njih le vrtovi, potem pa so pred leti zahrumeli gradbeni stroji in danes so takorekoč sredi mesta,
Na prvi pogled hiša deluje skoraj romantično, v tistem zelenju in tišini, ki kar odmeva od sosednjega stanovanjskega naselja v katerem je večina stanovanj med tednom praznih. Toda, videz vara.
Hiša je enostavno premajhna za dve družinski skupnosti, razporeditev v njej je povsem neprimerna, predvsem pa je že skoraj 15 let "v oblakih" oziroma niti na nebu niti na zemlji. Graciano in Stana Brčič, ki sta hišo kupila še pred znanim Jazbinškovim zakonom, sta bila v njej zadovoljna in načrtovala, da jo bosta potem, ko bo hčerka odrasla dvignila za eno nadstropje in bodo živeli mirno, skoraj predmestno življenje.
Toda, ko sta vprašala ali lahko dvigneta hišo za eno nadstropje so jima povedali, da to ne gre in da po veljavnem prostorskem dokumentu lahko hišo nadgradita le z mansardo. Danes, ko se v njihovi neposredni soseščini bohoti petnadstropni Alcatraz, se zdi takratna prepoved skoraj sarkastična. Njihova kalvarija se je začela pred petnajstimi leti, ko jih je sodelavec na Komunali, Tine Podbreznik, po vrnitvi z dopusta pričakal z novico: "Seliti se bosta morala. Hiše v tistem območja bo občina zrušila in vidva bosta dobila novo".
"Seveda nisva bila posebej vesela, saj sva se že dvakrat selila a sva bila še dovolj mlada da sva lahko razmišljala o večji hiši. Določili so nama lokacijo ob Prešernovi cesti (v nadaljevanju trgovine Vanja op. a.), vendar je bivša županja zemljišče ocenila zelo visoko. Pri oceni zemljišča je namreč upoštevala tržno ceno, pri cenitvi najine hiše pa ne, zato tudi nismo hiteli s podpisom pogodbe, saj smo imeli občutek, da nas skušajo opehariti. " Potem se leta na območju ni nič dogajalo, ko pa se je začela gradnja stanovanjskega kompleksa v soseščini so pomislili, da bodo vendarle lahko tudi oni rešili svoj problem, vendar se ni nič zgodilo. Kot da so jih vsi pozabili. Parcela pa je še vedno čakala.
Potem ko z bivšo županjo nista dosegla nobenega dogovora sta skušali doseči rešitev z županom Klokočovnikom. Tudi v tem primeru ni šlo zlahka, vendar so lani le podpisali in overili pogodbo o gradnji na novi lokaciji.
"Občina je poslala cenilca, ki je ocenil našo hišo, ko od ocenjene vrednosti odštejemo okroh 80 tisočakov vredno zemljišče in plačilo komunalnega prispevka, bi nama ostalo nekaj več kot 200 tisoč evrov za gradnjo nove hiše. To je sicer malo a bi na ta način vendarle rešili najin in hčerkin stanovanjski problem"sia povedala in dodala, da imata na omenjenem zemljišču sicer najmanjšo parcelo na kateri bosta gradila enonadstropno stanovanjsko hišo.
Toda, prišle so nove volitve, prišla je proračunska kriza in prišel je nov župan, ki bo moral zagotoviti denar za uresničitev podpisane pogodbe. Zato sta se odpravila tudi k županu Igorju Kolencu, mu predstavila problem in izrazila upanje, da bo občina izpolnila svoj del obveznosti.
"Županje bil pozoren in je postavil kar nekaj vprašanj najinemu arhitektu", vendar je tudi povedal, da občina trenutno nima denarja za realizacijo pogodbe. "Na ogled najine hiše je poslal tudi strokovno delavko, kar priča o tem, da se želi dobro spoznati z razmerami v katerih živimo, vendar se bojimo, da bo sklenil, da odstopijo od pogodbe" s strahom razmišljata. Patnajst let zavajanja pa vendarle ni kar tako in tudi enostranska prekinitev pogodbe ni brez posledic, zato vendarle verjameta, da bo občina prej ali slej imela dovolj denarja, da odkupi hišo v Kosovi številka 3.
"Saj lahko počakamo" pravita. "S srcem in mislimi smo vsi že na novi lokaciji in v novi, večji hiši, zato niti pomisliti nočeva na to, da so nas izolski občinski oblastniki petnajst let vlekli za nos. "
D.M.
Bruselj ni nikoli predaleč
Eden telemljev Evropske unije je tudi povezovanje. Povezovanje med seboj popolnoma različnih si kultur in narodov. Iskanje skupnih točk in skupnih ciljev. Ter seveda vzgoja prihodnjih rodov v tem duhu.
V sklopu promocije povezovanja je potekala tudi organizacija simulacije zasedanja Evropskega parlamenta, ki je potekala 27. januarja letos v Strasburgu in na kateri so sodelovali mladi iz 19 držav Evropske unije.
Med njimi je bila tudi Izolanka Marija Busija, dijakinja četrtega letnika škofijske gimnazije iz Vipave, ki se je na „finalno“ tekmovanje v Strasburg uvrstila preko regionalnega in državnega prvenstva, in na koncu domov odnesla nič drugega kot zmago.
-	Kako si prišla do Strasburga?
-	Po zmagah na regijskem in državnem smo si z razredom zagotovili nastop na evropskem tekmovanju, kar je bila pravzaprav že sama po sebi nekakša nagrada. Za zmago je bilo treba dobro poznati Evropsko unijo.Najprej smo se en dopoldan družili s predstavniki ostalih držav, nato
pa smo morali kar v nekaj minutah določiti štiričlanske ekipe za tekmovanje.
Pravilo pa je bilo, da v ekipi ne smeta biti dva predstavnika iste države.
-	Kako pa je potekalo tekmovanje?
-	Pristala sem v ekipo, kjer je bila še Nemka, Grkinja in Španec. Na sedežu parlamenta smo dobili dvanajst vprašanj v dvanajst različnih jezikih, tako da je bilo potrebno kar dosti komunikacije z ostalimi ekipami, da smo lahko pršili do pravilnih odgovorov. Sploh ni bilo preprosto, posebej za vprašanja v jezikih, katerih ne poznamo niti izgovorjave vseh črk. Določili smo štiri ekipe, ki so se uvrstile v nekakšen finale, kjer so nam postavili nekaj vprašanj splošnega značaja, tema pa je bila seveda Evropska unija.
In tukaj se je moja ekipa najbolj izkazala in smo na koncu zmagali.
-	Kaj ti je nastop v Strasburgu prinesel?
-	Osebno res zelo veliko. Dobila sem potrditev, da je moje znanje iz angleščine kljub temu, da ocene niso najbolj cvetoče, dovolj dobro za sporazumevanje in iskanje možnih rešitev.
In tudi naše znanje o osnovah Evropske unije je očitno dovolj dobro.
-	Imaš željo nekega dne priti do Bruslja??
-	Naslednje leto se bom vpisala na Fakulteto za družbene vede, kjer bi se rada vključila v program za
Evropske študije. Vsekakor mi je izkušnja dala dodaten motiv in prepričanje, da mi lahko tudi to uspe. Naj še povem, da sem se začela uriti v komunikacij v tujih jezikih pri sodelovanju v projektu odprtih vrat v cerkvi Marije Alietske. Tam sem tudi prvič komunicirala s tujci in tam sem tudi ugotovila, da je praktično znanje tujega jezika povsem drugačno od teoretskega, ki ti ga da šola. Oba sta pomembna, a praktičnega znanja ti pač šola ne more priskrbeti.
Aljoša IVI
Sfiori
Težka zmaga proti Celju
Rokomet
1. BSRL-moški
Istrabenz plini Izola - Celje Pivovarna Laško B 23:22 (7:8) Vratar Dragan Kevič si tokrat še posebej zasluži dobro pijačo! Ima namreč levji delež zaslug za tesno zmago domačih, saj je s svojimi obrambami v odločilnih trenutkih srečanja prebudil tokrat zaspano ekipo Izole. Proti osmo uvrščenim Celjanom je bilo pričakovati lažje delo Izola-nov, pri katerih je sicer nastopilo nekaj obolelih igralcev. Vendar je moštvo igralo neprepričljivo tako v obrambi kot v napadu, kjer so igralci zapravili številne priložnosti. Strelci so zatajili zlasti v prvem delu. V drugem sta bili moštvi izenačeni vse do zadnjih deset minut, ko so gostitelji pri 20:18 prvič povedli za dva zadetka. V razburljivi končnici so pri 23:20 prednost še povečali, zatem pa se v zadnji minuti nevarno poigrali in gostom dopustili približek le na gol razlike.
Za domačine so tokrat^ zadeli David Stepančič, Elvin Čosič in Jakob Vukovič po 5, Jure Jelov-čan 4, Uroš Čebokli 3 in Tomaž Ponikvar 1.
Prihodnji krog: Izola ostaja na drugem mestu na lestvici s tremi točkami zaostanka za Krškim. Fantje v prihodnjem krogu odhajajo na gostovanje v Ajdovščino; tekma bo v nedeljo, 20. 2. 2011, ob 18.00. Dekleta se bodo že v soboto, 19. 2. 2011, ob 18.00 doma pomerila s tretjeuvrščeno Krko.
1. A SRL-ženske
Velika zmaga Casinojevk v derbiju s Piranom
Prejšnjo soboto je bil v Izoli pravi praznik »ženskega rokometa». V obalnem derbiju sta se pred rekordnim številom gledalcev pomerili ekipi ŽRK Casino Izola in ŽRK Piran. Srečanje so bolje pričele gostje, ki so predvsem zaradi slabše obrambe » casinojevk » in dobrih obramb svoje vratarke Branke Zec povedle z 8:4.
Tedaj je v vratih Izolank Kristino Hozjan zamenjala Sandra Srečkovič, ki je z nekaj zaporednimi ubranjenimi streli dvignila igro soigralk. Po izenačenju na 8:8 z golom Polone Barič v 15. minuti se je njihova igra samo še stopnjevala. Z agresivnejšo obrambo, s hitrimi protinapadi in hitrejšo igro v napadu so nadigrale nasprotnice. Ob koncu prvega polčasa je razlika znašala sedem golov (20:13). V začetku drugega polčasa so se Pirančan-ke približale domačinkam na pet zadetkov, vendar je domači
trener Tone Barič s stalnimi menjavami igralk držal visok ritem igre, ki mu Pirančanke niso uspele slediti. Pohvalo za (četrto zaporedno) zmago 36:29 in odlično igro si zaslužijo vse igralke.
Strelke : Argenti 4, Benčič 2, Bajič 1, Atanasova 6, Bajrektarevič 4, Barič 11, Poljšak 2, Barišič 4, Toplak 1.
Sobota, 19.02.2011 ob 18.00 v športni dvorani Kraška 1, Izola ZRK Casino Izola : RK Krka Novo mesto
Vabimo vse ljubitelje rokometa da pridejo v čim večjem številu v športno dvorano v Kraško 1, spodbujati Casinojevke in s tem pripomorejo domačinkam pri osvojitvi pomembne zmage. Domače rokometašice so se v nadaljevanju prvenstva povzdignile na prvenstveni lestvici in so pripravljene na tekmo proti 4 uvrščeni ekipi RK Krke. Domača dvorana in navijanje zvestih navijačev jim bo pri tem v veliko pomoč.
Mlajše selekcije
Mlajši dečki A in B RD Istrabenz plini v polfinalu državnega prvenstva!
Z zmago (27:12) na zadnji tekmi rokometne lige (predtekmovalna skupina - zahod) so varovanci trenerja Mateja Kleve osvojili-končno 2. mesto v svoji predtekmovalni skupini ter se uvrstili v polfinale državnega prvenstva. Igra je bila odprta in dinamična. Veliko hitrih protinapadov in uspešnih zaključkov je motiviralo celotno moštvo do te mere, da so tekmo do zadnje minute odigrali z vso odgovornostjo, kot se spodobi za najuspešnejša moštva. Zmagovalno ekipo so tvorili: vratarja Vid Glavič in Erik Božič, Matjaž Cergol 9 zadetkov, Patrick Golič 7, Matevž Kovačič 4, Alen Pugelj 2, Arnes Mehina-
gič 1, Erbahan Jusufoski 1, Erik Tisnikar 1. Vsi igralci so dosegli zadetke, tudi Domen Stopar in Kris Škropeta iz ekipe mlajših dečkov B, ki sta tokrat prvič zaigrala za mlajše dečke A.
Tudi mlajši dečki B so z odliko zaključili predtekmovanje (zmaga nad Trstom z izidom 29:6) ter se proti pričakovanjem, saj so leto mlajši od tekmecev, a povsem zasluženo, uvrstili med 16 najboljših moštev v Sloveniji. Srčna igra najmlajših izolskih rokometašev je tudi tokrat v dvorano na Kraški privabila lepo število gledalcev, ki so se na koncu veselili lepega uspeha izolske ekipe, ki tokrat nastopila v naslednji postavi: Luka Logar, Toni Blažič, Jan Peharc, Urh Poberaj, Dimitrij Mičovič, Domen Stopar, Kris Škropeta, Erik Smej, Tim Čehovin in Tim Korošec ter strokovno vodstvo Tine Ponikvar (trener vratarjev), Maksimiljan Rojc (vodja ekipe), Branko Fra-novič (trener).
Mladinke ŽRK Casino Izola v finalu
Po sobotni zmagi z Ilirsko Bistrico so bile mladinke ŽRK Casino Izola uspešne tudi včeraj, ko so v gosteh pri ŠD Jadran Bluema-rine z odlično igro prepričljivo zmagale domačinke z rezultatom 46:32. Kljub odsotnosti Mičovičove, Lozarjeve in Simičeve so prikazale zelo borbeno in dopadljivo igro. Da igra ekipa trenerja Toneta Bariča zelo kolektivno, priča tudi podatek o strelkah :Barič 7, Petrinja 5, Zorko 8, Duranovič 8, Perič 6, Jagur-dija 4, Bajič 6 in Maticca 2.
S tema zmagama so se mladinke ŽRK Casino Izola že uvrstile v državno finale, ki se prične v začetku marca.
Namizni tenis
l.SNTL-članice
Arrigoni : Logatec 2:5
V	13. krogu so članice Arrigoni-ja doživele nepričakovano visok poraz proti Logatcu, Dvoboj je bil praktično odločen že v prvi tekmi, ko je Kristin Fatorič, ki ji tokrat ni šlo nič na mizo, izgubila v petem nizu po vodstvu 10:8. Tako so Logatčanke nepričakovano prišle do vodstva kar je popolnoma obrnilo dvoboj, tudi po zaslugi slabe postavitve trenerja Zdenka Švaba. Edina, ki je odigrala dvoboj po pričakovanjih je bila Jana Ludvik, ki je zmagala v obeh odigranih dvobojih. Arrigoni je tako zdrsnil iz drugega na peto mesto na prvenstveni lestvici. Z osvojenimi 16 točkami so štiri ekipe od drugega do petega mesta, kar priča o veliki izenačenosti ekip v tem delu lestvice.
Odprti turnir RS
V	nedeljo je v Ljubljani potekal 3. odprti turnir RS za mladince in mladinke.
Najboljše se je odrezala Maja Milenkovski z uvrstitvijo med osem najboljših mladink. Uvrstitev med štiri ji je preprečila kasnejša zmagovalka turnirja Nina Zupančič iz Logatca^ ki jo je premagala 3:0. Urška Čokelj se je uvrstila med 16 najboljših. Za med osem jo je 3:0 premagala klubska kolegica Maja Milenkovski. Na glavni turnir in sicer med 24 najboljših sta se uvrstile še Lara Zakrajšček in Katarina Sterchi. Erik Paulin je zopet ugodno presenetil in se uvrstil med 16 najboljših. Za med 8 je z 0:3 izgubil proti Ptujčanu Luki Krušiču. Na glavni turnir se je uvrstil še Admir Muratovič in sicer med 32 najboljših, kar pa je veliko pod pričakovanji.
Kickboxing
V	1. kolu državnega prvenstva v kickboxingu sta Lamut in Hu-dales osvojila pričakovani prvi mesti, z odličnim nastopom pa je tokrat presenetil Zajc.
V	soboto. 12. februarja je bilo v Zagorju, pod okriljem Kickboxing zveze Slovenije 1. kolo državnega prvenstva za discipline semi in light contact ter low kick. Očitno so se člani kluba KiT Izola kar dobro pripravili, saj so domov prinesli kar nekaj medalj in s tem tudi točk, katerih skupni seštevek, po treh turnirjih, vodi do zaključnega nastopa in osvojitve državnega prvenstva za tekoče leto.
V	disciplini semi contact sta med mlajšimi kadeti, do 32 kg, nastopila Rene Ristovski in Sebastijan Lazar. Slednji je osvojil 2. mesto, medtem ko je Ristovski pristal na 5. mestu. Anže Zajc, ki je nastopil v kategoriji
Judo: 1. mesto - Izola, 2. mesto - Izola, 3. mesto - Izola
starejših kadetov, nad 69 kg, je z zmagami prispel v finale, tu je žal moral priznati premoč starejšega nasprotnika in pristal na odličnem 2. mestu. Vsekakor pohvale vreden nastop Zajca, kateremu se je tokrat uspelo izmotati iz dosedanjih težav.
Med mladinci, do 63 in 69 kg, je rutinirano zmagal Jaka Hu-dales, ki je ponovno nakazal, da cilja na osvojitev najvišjih mest, in to v obeh kategorijah. Po njegovih sledeh je skušal iti Petja Blažič, ki pa je zaradi odpovedi nastopa nasprotnika, v kategoriji do 79 kg, postal po točkah vodeči v tej kategoriji.
Tudi tekmovalca v disciplini li-ght contact, sta pokazala, da si želita osvojiti naslov državnega prvaka. Oba kitovca, ki nastopata med člani, do 63 kg, sta z zmagami prispela v finale. Tu je Andrej Škergat moral priznati premoč izkušenejšega klubskega kolega Dušana Lamuta, tako sta si tudi podelila odličji za prvo in drugo mesto.
Seminar za trenerje
Da trenersko delo v klubu ne bo stagniralo, so poskrbeli na Hrvaškem združenju kondicijskih trenerjev, ki konec meseca, v Zagrebu, organizirajo seminar o kondicijskih pripravah v borilnem športu. Na njem bo sodelovala kar pestra paleta znanih in zanimivih predavateljev, tekmovalcev in trenerjev, od znanega tekmovalca Mirka “Cro Cop” Filipoviča, do našega uspešnega judo trenerja Marijana Fabijana. No, tudi tu bodo prisotni nekateri kitovci, vendar tokrat le kot udeleženci.
Judo
Državno prvenstvo srednjih šol
V četrtek je bilo v športni dvorani Bonifika, v organizaciji Srednje ekonomske-poslovne šole Koper, državno prvenstvo srednjih šol za dijake in dijakinje za šolsko leto 2010/11. Med dijakinjami je lep uspeh dosegla Zala Kotnik
iz Srednje turistične in gostinske šole Izola, ki je zmagala v kategoriji do 63 kg, Sebastjan Bollar iz Srednje zdravstvene šole Izole je bil drugi v kat. do 55 kg.
Državno prvenstvo osnovnih šol
V	soboto pa je osnovna šola Koroški jeklarji v Ravnah na Koroškem .gostila državno prvenstvo osnovnih šol za starejše učence in učenke. Tudi tu so vse osnovne šole iz Izole dosegle lep rezultat, posebno učenke v kategoriji do 48 kg, kjer so si priborile vsa tri prva mesta po sledečem vrstem redu: jrrva je bila Lea Knez (OŠ Vojka Šmuc), druga Lara Maslo in tretja Ioana Buzoiu (obe OŠ Dante Alighieri). Med starejšimi učenci pa je Max Butkovič (OŠ Livade) v kategoriji do 46 kg dosegel tretje mesto.
Državno prvenstvo kadetov in kadetinj
V	nedeljo pa so na istem prizorišču, na Ravnah na Koroškem pripravili še državno prvenstvo kadetov in kadetinj. Na prvenstvu je Judo klub Izola nastopal z dvema predstavnicama, ki sicer še lahko nastopata v maljši kategoriji starejših deklic. Kljub temu je v kategoriji do 48 kg presenetila Lea Knez, ki je dosegla tretje mesto, Ioana Buzoiu pa je bila peta.
Jadranje
Ali imamo dve Jadralni zvezi
V prejšnjem Mandraču smo pisali o zapletih v Jadralni zvezi, kjer se je najprej zgodil odstop vodstva zveze na čelu s predsednikom le - te, nato so predstavniki najstarejših jadralnih klubov oblikovali svoje vodstvo zveze, ki jo vodi Stanislav Žbogar, potem pa so člani vodstva, ki je odstopilo in več kot tretjina članstva zahtevala izredno skup-ščiono Jadralne zveze in tam so razveljavili svoje odstope ter na novo oblikovali vodenje Zveze in program dela. Kot so na spletni strani Jadralne zveze zapisali.
so delegati Jadralne zveze Slovenije izrazili zaupanje svojemu izvršnemu odboru na čelu s predsednikom Gregorjem Veselkom, tako da ta ostaja na svoji funkciji.
Izredna skupščina je razveljavila vse sklepe z zadnje redne skupščine, ki je bila 17. decembra 2010 v Kopru, ko so člani izvršnega odbora in Veselko podali svoj odstop. Izredno skupščino, na katerih je bilo prisotnih 43 od predvidenih 76 delegatov, je sklical predsednik sam, a se je zaradi bolezni ni udeležil. Namesto njega jo je vodil Andrej Getiš, odvetnik iz Maribora, ki z dogodki v zvezi naj ne bi bil obremenjen, zaradi česa ga je predsednik tudi izbral. Skupščina, ki je potekala na Fakulteti za šport, je najprej sprejela sklep, da so njeni člani vsi klubi in društva, ki se ukvarjajo z organiziranostjo jadranja na vodi, čemur so posebej oporekali nekateri najstarejši klubi (posebej JK Burja in Jadro Koper), saj se je Jadralna zveza začela spreminjati v športno rekreativno organizacijo, to pa je pomenilo vse manjši vpliv predstavnikov klubov, ki gojijo predvsem tekmovalno jadranje.
Ker je tokratna skupščina razveljavila sklepe redne skupščine, razrešitev starih članov ni prišla v poštev, tako da so delegati odstopne izjave razveljavili. So pa zamenjali člane nadzornega odbora. Namesto Emila Mesariča bo njegov predsednik Mitja Kosmina, Viljema Orla, Stanislava Žbogarja in Dušana Puha pa bodo zamenjali Petra Zelko, Jure Jerman in Peter Vidmar.
Vodstvo Jadralne zveze Slovenije je sicer prejelo tudi pismo vrhunskih jadralcev glede razmer in njihovega statusa v JZ ter možnosti za normalen športni razvoj. V pismu, ki so ga podpisali potencialni olimpijski kandidati: Vesna Dekleva Paoli, Katarina Kerševan, Lena Koter (dvoboje-vanje), Tina Mrak, Teja Černe (470), Gašper Vinčec (Finn) in Aljaž Maslo (deska) so zapisa-
li, da so hote ali nehote, deležni dogajanja v povezavi s krovno organizacijo. “Do JZS ne gojimo posebnega odnosa in večinoma ne občutimo njenega delovanja, dokler to ne posega v naše delo, ki je pretežno plod lastnih odrekanj, žrtvovanja in dobre volje naših podpornikov (staršev, prijateljev, sponzorjev,...) ter le v majhnem deležu plod načrtnega dela klubov ali JZS. Morda tudi nikoli ne bo, vendar smo se veselili načrtov, ki jih je predstavilo zadnje vodstvo JZS (pod vašim predsedovanjem) in načina dela pod ekipo Strokovnega sveta v prejšnji sestavi (pod predsedovanjem Tomaža Copija). Veselili smo se tudi načrtov, vezanih na projekt London 2012 (v organizaciji Mitje Margona), ki pa je pri večini od nas v mislih in v planu aktivnosti seveda že dlje časa. Mnogi izmed nas smo na Zvezo (tudi na vas) naslovili pisma v povezavi z delom Sveta, ki nas in kvaliteto našega dela najbolj zadeva - torej v zvezi s Strokovnim svetom. Taje v zadnji sestavi pod vodstvom predsednika Dušana Puha vlekel poteze, ki nekaterim izmed nas še do danes niso bile pojasnjene (neenako obravnavanje jadralcev z istim statusom, nedosegljivost ključnih oseb, s strokovnega vidika neargumentirane odločitve, neskladnost sklepov s predhodnimi dogovori,...).
Želimo, da bi Zveza v bodoče zmogla preseči dosedanji nivo dogajanj znotraj zveze. Širše, moderno gledanje na krovno organizacijo, ki je poleg tega še v skladu s pravnimi akti, je tisto, kar bo lahko doprineslo k ugledu JZS - k ugledu, ki so ga tako naši predhodniki kot tudi mi, s svojimi rezultati na regatnih poljih, v preteklosti že dosegli."
Sicer pa so na izredni skupščini ohranili Izvršni odbor v stari zasedbhDr. Gregor Veselko
-	Predsednik, Mitja Margon -Podpredsednik, Tomaž Orešič -Podpredsednik, Mag. Juta Ošlak
-	Kranjc, Uroš Žvan, Mag. Bogomir Horvat, Dr. Zvonko Hočevar, Jani Dvoršak, Mitja Zupančič
Namesto Valentina
Najbolj ženski pesniški večer
Prejšnji četrtek je bila čitalnica Mestne knjižnice Izola spet polna - ljudi, knjig, poezije in rož. Kako tudi ne, saj smo dočakali izid zanimive pesniške zbirke trinajstih izolskih ljubiteljskih pesnic, ki so preprosto dokaz, da je v našem mestu več ustvarjalnosti, kot si morda včasih mislimo.
Trinajst pesnic je predstavilo svojo prvo trojezično zbirko pesmi z naslovom BILKE V BURJI - Fuscelli nella bora.
Idejo za knjigo je dala naša so-meščanka, Dorina Beržan, avtorica knjige pesmi v izolskem dialektu Scoi e onde de vita, ki je izšla v lanskem letu. Želela si je knjigo poezij, ki bi bila posvečena ženskam in bi jo napisale ženske iz Izole za svoje sokrajan-ke. Ilustracije je narisal njen sin, umetnik Matjaž Fabič Fabe, ki je prispeval tudi risbo za naslovnico. Knjigo je oblikovala Irena Kresevič, oblikovalka iz studia MOARE iz Izole. Uvodno besedo je napisala znana istrska pesnica Alferija Beržan, ki je besedila tudi lektorirala.
Knjiga je izšla po zaslugi Dorine Beržan, ki je vse dolgo leto spodbujala ženske k pisanju, zbrala njihove pesmi, jih skrbno pregledovala in pomagala odstraniti vse tiskarske škrate, ki so nastajali pri prepisovanju, ter napisala spremno besedo v italijanskem jeziku.
Alenka Godnič
SONČNA MASAŽA
Poletje.
Plaža.
Sončna masaža.
Glasba morja in
črta obzorja.
Galebi
v
lahkotnem letu.
Jadrnice
v
vetru.
Bel klobuk in
oranžna brisača.
Slane kapljice na koži, namazani z oljem za sončenje.
Faktor ni pomemben.
Večer glasbe in poezije je tenkočutno povezovala Marina Hrs. Predstavila je vsako pesnico posebej in tudi prebrala nekaj pesmi pokojne ljudske umetnice Marije Krstič. Strune kitare sta prebirala mali Tadej Časar in mladi Gregor Grbec. Pesmi prevajalke, glasbenice in pesnice Klarise Jovanovič je prebrala Špela Pahor, ki je knjigo tudi pomagala urediti. Pesmi Astrid Brenko in Ture Bevitori je prebirala Dorina Beržan.
Marjetka Popovski
KO VEČER PRIHAJA
Ko večer prihaja, morje se umirja.
Valovi nežni gladina so postali.
In dan je legel v noč.
Morje zadiši.
Ali vidiš odsev lune, kako srebrno tam blesti?
Ne morem spati, preveč je lepo.
Tako je vse bujno, tako lepote polno.
Ta mrak, ta vonj,
ta skrivnostna tišina.
Veš, potegne me v raj, v tisočletja nazaj.
Tiho, potiho spet pridem nazaj.
Lucija Beguš
PRIDIGA
Tisočkrat prodana na razprodaji življenja. Dospem do police in se zagledam. Zakaj
nimam cene? Ne piše niti akcija.
Pozabili so name. Zato se ukradem s police in odidem iz trgovine.
Predstavile so se še pevka in kitaristka Marjetka Popovski, slikarka Milenka Arsenov, lut-karica, slikarka in pravljičarka Aljoša Križ, Dragica Fičur, ki je občuteno prebrala pesmi Prvič in in Bol..., vzgojiteljica Lucija Beguš, plesalka Patricija Sosič Kobal ter Alenka Godnič. Vzdušje je bilo prijetno in polno pozitivne energije, kot rečemo danes. Poslušalci so bili zadovoljni in so svoje navdušenje delili z nami ob prigrizku, ki ga je pripravila Gostinska šola. šp
Dorina Beržan
IL VESTITO E LA DONNA
si vesti tutta di nero che bello, dissero aveva intonato l’anima con la morte
di rosso si vesti’ tutti dissero: e’ splendida aveva ucciso il suo cuore
tutta di bianco si vesti’ un velo bianco che a lungo ricamo’ col filo bianco la folla sussurro’: sembra una madonna
la donna sorrise amabilmente nessuno s’accorse ch’era diventata una pietra
Knjigo oziroma pesniško zbirko Bilke v burji - Fuscelli nella bora je v nakladi 300 izvodov založila in izdala Mestna knjižnica Izola, med sponzorji pa so, zanimivo, člani društva Adrenalina iz Izole, medtem ko prispevka Občine Izola ni opaziti.
Po oceni vseh avtoric in založnika ima največ zaslug za izid knjige prav Dorina Beržan, ki je s svojo vnemo in zavzetostjo vzpodbudila tudi mlajše ustvarjalke, da so knjigo začutile tudi kot svojega otroka. Kar knjiga tudi je.
In, kot je ob koncu predgovora h knjigi zapisala istrska pesnica Alferija Bržan:
Pesniški snopi Izolank, Afroditinih ptic, zazvenijo v slovenščini, srbščini in italijanščini. K zemeljskim tlem se spoštljivo sklonijo klasi v izolskem narečju, ... cola vose basa / piu lamento e preghiera (z nizkim glasom, bolj tožba in prošnja). Back to thè dream!
Nov polet, od sanj in zvezd na tla, k Tebi, k Sebi. Zdaj Pesnica spet vdihne sončni žarek in zapiše: Čutim dotik Stvarnika in bitje njegovega srca.
Kulturniški smerokazi
Četrtek, 17. februar 2011
Kulturni dom Izola - ob 19.00 Večer posvečen
VUKI KUMAR HITI
plesalki, slikarki, pesnici
Program ob otvoritvi razstave bodo sooblikovali plesalci Plesnega studia LAI in igralci Gledališča Steps iz Izole
( Soorg. JSKD Izola )
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 Zanimivimi Izolani
Gost bo Anton Baloh, prof.
učitelj, ravnatelj OŠ Koper, dolgoletni dirigent mnogim uspešnim pevskim zborom. Ko dirigira, dviga roke v višino srca.
Pogovor bo vodila Nataša Benčič.
Petek, 18. Februar 2011
Kulturni dom Izola - ob 20.00 Kulturno in športno turistično društvo Prešnica
» KU LWNCA PADE NA TJRMIN »
komedija
Gledališko glasbena veseloigra v brkinskem narečju
V izvedbi Dramske skupine WWTELE iz Prešnice in režiji Zvonke Radojevič - Območno Linhartovo srečanje Vstopnina : 5 eur
Manziolijeva palača - ob 19.00 Predstavitev knjige
Epidemične bolezni v Istri v 19. in 20. stoletju
Uredil Ante Škrobonja
Dogodek bo popestrila glasbena skupina študentov in doktorjev medicine Univerze na Reki »Asklepiju in Orfeju v čast«.
Nedelja, 20. februar 2011
Kulturni dom Izola - ob 19.00 George Feydeau
»SARTO PER SIGNORA »
komedija
režija Sandro Rossit
Gostuje gledališče »Teatro Incontro » iz Trsta
Comunità degli Italiani Pasquale Besenghi degli Ughi VStOpnine ni !
Ponedeljek, 21. februar 2011
Manziolijeva palača - ob 18.00 literarni večer
Predstavitev publikacije »VERSI DI UNA VITAff
avtorja Giacoma Scottija.
Poezijo bo predstavila prof. Irene Visintini.
Comunità degli Italiani Dante Alighieri in collaborazione con la Casa Editrice EDIT di Fiume
Sreda, 23. februar 2011
Hotel Delfin - ob 20.00
110. literarni večer.
Tokrat se bo predstavilo društvo in revija za književnost - FONTANA, katerega urednik je Danilo Japelj. Svoja literarna dela bodo predstavili Bert Pribac, Vera Vezovnik, Ivan Novak, Edelman Jurin-čič, Patricija Sosič, Dorina Beržan in Stojan Ržek. Večer bo vodila in glasbeno obogatila Marjetka Popovski.
Društvo prijateljev mladine Izola - »Zvezdice«
Tel. 040 38 55 29 ali 031 773 759
ZIMSKA »ŠOLA NA POČITNICAH«
Tudi letos v času zimskih počitnic organiziramo varstvo otrok od 1. - 5. razreda OŠ. Varstvo bo potekalo v naših prostorih na Gregorčičevi 21 vsak dan od ponedeljka do petka od 7.30. do 15.30 ure. Organizirano bo tudi kosilo.
Prispevek staršev za varstvo je 5 EUR dan.
Poleg varstva pa bodo vsak dan ob 10. uri razne delavnice, in sicer:
•	oblikovanje gline z vretenom - vodi Vasja Nanut
•	spoznavanje zelišč, ki rastejo na našem območju
•	likovna delavnica - rišemo Izolo
•	delavnica računalniške animacije - vodi Davorin Marc
En dan, odvisno od vremena, bomo imeli pohod po okolici Izole.
Prispevek za vsako delavnico je 2 EUR (otroci, ki so v varstvu, imajo delavnice brezplačno)
Prijave zbiramo na našem sedežu na Gregorčičevi 21 od ponedeljka do petka od 14. do 18. ure ali na telefon 040 38 55 29.Zadnji dan za prijave je petek, 18.2.
GsIGMJQ Alga / Kristanov trg 1
»Kraški utrinki » a»», » Jožice GOLJA
članice likovne skupine TUBA iz Izole
galerija INSULA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
TlLIjivijij irMOU
Vabimo vas na ogled razstave
“Domus Anima” MARTINA ŽERJAL
Razstava bo na ogled od 3. marca 2011.
Galerija Loža - Koper 1^^ MARKO JAKŠE Galerija Slovenskega kulturnega društva Istra v Pulju Razstava likovnih del MIRE LIČEN RMPOTIC
Manziolijeva Palača
vabimo na ogled razstave
MATJAŽ FABIČ FABE
Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola.
Galerija - muzej Korte je v prvem nadstropju Zadružnega doma. Za ogled se dogovorite v uradu Krajevne skupnosti ali po telefonu 6420 009_Kulturno društvo Korte
ATEUEDUKA-Piran
Vabimo vas na otvoritev razstave ALOJ Z JURCA
ki bo v soboto, 12. februarja 2011 ob 19. uri v Atelje Duka v Piranu
Mestna knjižnica Izola
Razstava ročno izdelanega nakita Darje Modrič
Razstava umetniške fotografije Irine Larikove iz Šareda nad Izolo.
Razstava izdelkov otrok iz izolskih vrtcev
Četrtek, 17. februarja 2011 ob 19:00 Večerni klepet z »Zanimivimi Izo-
lank.Gost 54. srečanja bo Anton Baloh. Poznamo ga kot profesorja, ravnatelja Osnovne šole Koper, zborovodjo ženskega vokalne skupine »Korala«.Večer-ni klepet bo vodila novinarka Radia Koper-Capodistria, Nataša Benčič.
Petek, 25. februarja 2011 ob 19:00 Predstavitev slikanice »PRAVLJICE« Marjetka Rotar. Literarni večer -predstavitev slikanice »Pravljice« male Marjetke Rotar. Slikanico je_ posthumno pripravila njena mama, Irena Rotar. Predstavile jo bodo Minja Štule (Ozara), Špela Pahor (MKI) in Irena Rotar. Prireditev je namenjena odraslim.
Vsak torek v februarju 2010 ob 17:00 Pravljične ure NADALJEVALNI TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE
-vsako sredo- od 15:30 do 16:30
ZAČETNI TEČAJ FRANCOSKEGA JEZIKA ZA OTROKE
-vsak četrtek- od 15:30 do 16:30
Središče za samostojno učenje Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov (npr. za učenje tujih jezikov, računalništva), iskanju informacij prek spleta, pisanju dopisov, vlog za zaposlitev, seminarskih, raziskovalnih ali diplomskih nalog ter tiskanju. Učenje v središču je brezplačno, pogoj je članstvo v knjižnici ter vnaprejšnja rezervacija datuma in ure učenja. Dodatne informacije na tel.št.: (05)6631-282 BORZA ZNANJA IZOLA Vsakdo lahko nekoga nekaj nauči. Ali vsakdo ima neko znanje, ki ga lahko posreduje, deli z drugimi, nadgradi. To je princip delovanja Borze znanja. V Borzi znanja zbiramo, urejamo in posredujemo podatke o ljudeh, ki znanje iščejo in o ljudeh, ki znanje ponujajo. Predmet ponudbe in povpraševanja predstavljajo znanja, vedenja, veščine, spretnosti in informacije s kar najrazličnejših področij. Vse borzne informacije so brezplačne. Več informacij lahko dobite na tel.št.: 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si Več informacij lahko dobite na tel.št.: tel. št.: 05 6631 282 ali na spletni strani www.borzaznanja.si
DRUŠTVO SVILENA POT Izola
Vabimo vas na Indijski večer
v soboto, 19. februarja, ob 18. uri, v prostorih stare italijanske šole na Gregorčičevi 21 (pritličje). Ogledali si bomo film Mr. and Mrs. Iyer in poskusili nekaj tipičnih indijskih jedi. Vstopnina: 2 eur
Kulturalije----------------
Po Cirkusu je ostal cirkus
Zadnje čase se veliko govori o Circus Fantasticus, filmu Janeza Burgerja, ki je na 13. festivalu Slovenskega filma v Avditoriju pobral kar 7 nagrad. Pred tednom dni smo tudi v Mandraču poročali o prihodu filma v izolski Odeon, a vse pa vendarle ni tako lepo, kot bi lahko bilo.
Ob prebiranju članka v prejšnjem Man-draču, v katerem je bilo govora tudi o filmu Circus Fantasticus, nas je na uredništvo poklicala Barbara Vidmar z Zavoda RS za varstvo narave, ki zadnjih nekaj mesecev domuje v Izoli na Kristanovem trgu.
Barbara je povedala, da po vsem dobrem, kar je slišala in prebrala zadnje čase o filmu, preprosto ni več mogla molčati in mora nekomu povedati tudi drugo plat zgodbe. Temno stran lune, jo lahko imenujemo, tisto, ki je skrito očem javnosti. Odločila pa se je ravno za Mandrač. “Kot veste, so film snemali na Kraškem robu, natančneje na nedotaknjenih travnikih med Rakitovcem in Movražem, v bližini Rakitovca. Gre za območje, ki ima iz naravovarstvenega vidika kar veliko težo, pomemben pa je tudi njegov naravovarstveni status. Območje je pomembno zaradi tega, ker so ti posebni travniki in grmišča z brinovjem dom velikega števila ptic in rastlin, ki so pomembne v evropskem merilu in zato to območ spada t; takoimenovana območja Natura 2000"
Kaj je Natura 2000?
Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije. Njen glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove.
Unicef Slovenija izvaja projekt »Varnih točk« že od leta 2003, osrednji namen projekta pa je vzpostavitev varnih prostorov, kamor se otroci lahko zatečejo v primeru stiske. Ciljna skupina so otroci in mladostniki med petim in osemnajstim letom starosti, ki zaradi različnih pritiskov v šoli, s strani staršev ali vrstnikov potrebujejo pomoč in varno zatočišče.
»Varna točka« je posebej označen javni prostor, kjer lahko usposobljeni prostovoljci otrokom nudijo potrebno pomoč in podporo. Njihov namen je obenem tudi okrepitev povezav med vsemi družbenimi akterji, ki vplivajo na varnost v mestu. V projekt so zato, poleg strokovnih sodelavcev Unicef-a, vključene tudi Občine, lokalni koordinatorji projekta »Varne točke«, policija, centri za socialno delo, šole, zdravstveni domovi ter prostovoljci v varnih točkah.
Cilj je, da bi se na varstvenih območjih ohranile živalske in rastlinske vrste ter habitati, ki so redki ali pa so v Evropi že ogroženi.
Tako je napisano na spletni strani Nature 2000, zapis pa se nadaljuje tako: Direktivi (habitatna direktiva in direktiva za ptice) podpirata trajnostni razvoj, ki lahko zadovoljuje potrebe sedanjih rodov, hkrati pa ne škoduje potrebam prihodnjih. Na varstvenih območjih Natura 2000 direktivi ne izključujeta človeške dejavnosti. Vendar pa moramo zagotoviti, da te dejavnosti ne bodo ogrozile narave, temveč bodo - kadar bo to mogoče - njeno ohranjanje podpirale. In ravno pri tej točki se je menda ob snemanju filma zalomilo.
V omenjeni Unicefov projekt je do sedaj vključenih že sedemnajst občin z več kot 200 točkami. Analize kažejo, da število otrok, ki se v varne točke zateče z resnimi težavami ni veliko. Varne točke otroci najpogosteje uporabljajo v primerih, ko se izgubijo. Obširnejšo vsebinsko predstavitev projekta bo Občina Izola skupaj z Unicefom predstavila predvidoma v začetku marca.
Zahtevali so skrb do narave
“Pri najavi tega snemanja smo bili zelo previdni, saj v luknjah na teh travnikih gnezdi Škerjanec, ob tem pa je na teh travnikih možno najti tudi več redkih rastlin. Ko so filmarji iskali soglasja smo postavili določene pogoje. Recimo to, da naj bi se snemanje čim hitreje zaključilo, saj spomladanski čas vsekakor ni najbolj primeren. Za snemanje je bilo treba postaviti tudi pravo hišo ter resnično velik cikruški šotor in prvotno je ekipa želela objekte temeljiti, naš pogoj pa je bil, da seveda ne bi postal-vjali temeljev in da naj objekti stojijo čim krajši čas ter naj vso sceno po snemanju čimprej pospravijo in vrnejo v prvotno stanje. Nato smo bili na ogledu med snemanjem in jih prosili, naj postavijo kuhinjo in kabine čim bolj ob stran, ne pa sredi travnika. Poleg tega smo po-tavili pogoj, da naj bi se čim manj vozilo in hodilo po travnikih, in če že morajo uporabiti tank, naj bo vožnja z njim čim bolj omejena. Ob tem pa smo zahtevali tudi naravovarstveni nadzor. Naša inštitucija bi torej tedensko opravljala pregled stanja na prizorišču snemanja. Sloje predvsem za previdnostne ukrepe. "
Januarja se je nato začelo snemanje, ki bi moralo predvidoma trajati najdlje do konca marca. Seveda pa se je vse skupaj zavleklo do začetka maja, ko je bilo paritveno obdobje ptic že v teku, kot tudi obdobje cvetenja. Med snemanjem je zaradi scene s tankom prišlo do požara in je pogorelo pol hektarja travnika in zgolj sreči se lahko zahvalimo, da so bili ravno takrat tam gasilci in so požar pravočasno utavili.
“Po travnikih so veliko vozili in precej je bilo poškodovanih poti in povzročena je bila dodatna erozija. Predvsem pa po zaključku snemanja niso pospravili za seboj. Še dva meseca po koncu snemanja smo jim pošiljali dopise, naj vendarle nekaj naredijo. Na koncu pa so večino teh ostankov kar na mestu zažgali, kar sploh ne bi smeli. Kljub temu pa še danes lahko na travnikih opazimo raznorazni odpadni material. Od ostankov zdaj že porušene hiše, do starega železa, linoleja in tudi strupenih snovi, kot je recimo poliuretanska pena, ki jo lahko najdemo povsod po travniku. Žalostno je, da tako velik kulturni dosežek nima nobenega posluha za varstvo narave. ”
Kultura je, kulture ni
Barbara Vidmar je še dodala, da težko pričakujemo, da bo navaden državljan naravovarstveno osveščen, če še kulturniki niso. Odlično so namreč izbrali lokacijo, saj je tam eden redkih tovrstnih travnikov, kjer kamera nikakor ne more ujeti znakov civilizacije, niti daljnovoda, a očitno so lokacijo sprejeli za enkratno uporabo.
“Od snemanja filma pa je lokacija dobila še dodatno promocijo in zdaj imamo že nekaj reklamnih produkcij, ki prosijo za uporabo teh travnikov. In najhujše je, da jim tega ne moremo preprečiti. Vse, kar lahko naredimo je, da toliko bolj Vežimo”, če se lahko tako izrazim."
Slovenski filmski festival je filmu Circus Fantasticus podelil sedem kipcev, mi in naravovarstveniki pa mu podelimo še osmega, tistega za najbolj naravi nenaklonjen film. Izbrala ga je žirija v sestavi nekaj brezdomskih Škerjancev, ki so jim filmarji požgali dom (foto spodaj).
AM
Vame točke odslej tudi v Izoli
YiWmiYf 13
Četrtek, 17. februar 2011, št. 898
-------------------------------------------------------- Gospodarstvo
Podeželje ima talent(e)
Proslava kulturnega praznika je bila v Kortah skrbno delo podružnične šole in domačega kulturnega društva. Bila je pravi užitek za današnji tempo življenja, ko vse nekam drvi, se umika za svoje plotove in nima časa za bisere notranjih človeških izzivov....
Šolski otroci so nastopali kvalitetno, čeprav za njih Prešeren ni lahek. Gledalci in poslušalci smo ob programu poznali kar nekaj talentov.
In rekla sem si: Iz tistega malega dekletca s Prešernovo Nezakonsko, bo še nekaj nastalo, s harmonikarjema in pianistko tudi. Pa naj kdo reče, da naša podeželska šola ne zna, pa še kako zna -zna zbrati prave, jih usmerjati in razvijati. Le, da bi vsi ljudje naše krajevne skupnosti znali cenili »zlato«, ki ga imajo doma.
Med predstavo so učenci in publika spoznali domačo pesnico Marijo Kaligarič Grbec in prav iskrile so se jim oči, saj pesmi niso bile le iz njenega srca in njenega življenja, tudi za otroke - zanje so bile.
Po prireditvi smo si ogledali tudi razstavo domačih ustvarjalcev, tako slike Davida Hrvatina, ki je pokazal kar tri svoje lepe Soline v oljni tehniki, Fabio Babič svoje ročne in umske sposobnosti v oblikovanju oljčnega lesa.
Laura Babič, Nida Dudine in Sonja Mihelič so razstavile čudovito umetno cvetje z najlon teksture, perlic in ličkanja. Ogled so prisotni lahko usmerili tudi v njihove čudovito obdelane sveče in svojevrstne prijemalke. Biseri ročnih spretnosti, paša za oči in dušo, realistična umetnost, ki jo vsakdo razume in se je veseli, vse enkratno, vse narejeno s umetniškim čutom, z veliko potrpljenja in natančnosti.
NM
110 Literarni večer
V kavarni hotela Delfin bo v sredo, 23. februarja že 110. literarni večer. Tokrat se bo predstavilo društvo in revija za književnost - FONTANA, katerega urednik je Danilo Japelj. Svoja literarna dela bodo predstavili Bert Pribac, Vera Vezovnik, Ivan Novak, Edelman Jurinčič, Patricija Sosič, Dorina Beržan in Stojan Ržek. Večer bo vodila in glasbeno obogatila Marjetka Popovski. Pričetek ob 20 uri.
V društvu invalidov nočejo počivati
Prijetno vznemirjena sem prišla na zbor članov Društva invalidov Izola, vedela sem, da me čaka veliko dela. Prihajali so člani, povabljeni gostje, novi člani.
Pogovori so se prepletali in mešali. Glasovi so šumeli, kot bi bila v čebeljem panju. Nekateri so si ogledovali foto razstavo, drugi spet razstavo ročnih del.
Prišel je čas, ko sem pozdravila vse navzoče in začeli smo z resnim delom, s poročili o opravljenem delu v preteklem letu. Tega pa ni bilo malo. Ni mogoče v tem sestavku na kratko strniti vseh prizadevanj, vseh porabljenih ur prostovoljcev.
Za prijetno vzdušje so poskrbeli Kvartet 7+, ga. Mihelič Sonja s skečem in ga. Adamič Anica s poezijo. Našega resnega dela še ni bilo konec.
Zahvalili smo se Jolandi Deško, ki zaradi bolezni ne bo več opravljala delo predsednice. Ob tej priložnosti želim povedati, da je Jolanda za nas naredila veliko
in verjetno je ni besede, s katero bi se ji dovolj iskreno zahvalili. Spoznavala je stiske in veselje mnogih članov. S svojo vedrino in optimizmom jim je pomagala povrniti zaupanje v življenje.
Od članstva v izvršnem odboru so se poslovile Tončka Carli, Bruna Kocjančič in Ida Pintarič. Bile so neumorne in zelo dobre prostovoljke. Tudi njim hvala.
Prišli smo do trenutka, ko smo izvolili novega predsednika Franca Poropata. Njemu gredo lepe želje in čestitke.
Naše druženje se je nadaljevalo s plesom in bogatim srečelovom. ZAHVALA - vsem podjetjem, trgovcem, obrtnikom, ljudem dobre volje, ki so nam darovali dobitke za izvedbo srečelova. Oprostite mi, ker vas ne bom poimenovala, to pa samo z enim razlogom, ker vas je zelo veliko in ne bi želela, da bi koga pozabili. Vsem ISKRENA HVALA!
Posebna zahvala UREDNIŠTVU MANDRACA, ki nam omogoča, da pišemo o svojih dogodkih in KVARTETU 7+, ki se je odzval našemu povabilu.
Vsa naša druženja so prijetna, pomembna so prijateljstva, ko veš, da nisi sam.
Mi vsi smo na olimpijadi življenja, zato delajmo na tem, da v njej ne bomo trgovali ali gledali, temveč dajmo v njej tekmovati in zmagati.
Vida Orbanič, podpredsednica Dl Izola
Elka bo pela - doma
Zborovsko petje v Izoli bo odslej prikrajšano za en ženski glas. 83-letna Elka - Elizabeta Lindič- Zega se je namreč po 50-letih udejstvovanja v izolskem zborovskem petju v januarju poslovila od svojih so-pevk iz Ženskega pevskega zbora »Sinji Galeb« iz Izole.
V domači Beli krajini je že kot 16-letno dekle, v času osvobojenega ozemlja, pela v zborih in se kmalu izkazala kot solistka. Tudi v Kočevju, kjer je takoj po vojni obiskovala srednjo kmetijsko šolo, je negovala svojo strast do petja.
Leta 1961 se je preselila v Izolo, kjer se je kmalu po prihodu vključila v ženski pevski zbor pod taktirko Branka Mahneta. Nadaljevala je pod vodstvom takrat mladega in ambicioznega Mirka Slosarja. V tem zboru je kot solistka odpela svojo vlogo na prvi reviji Primorska poje v Ajdovščini. Poudariti je treba, da je ta amaterski zbor osvojil veliko cenjenih in medijsko odmevnih nagrad. S tem zborom je Elka prepotovala vso nekdanjo skupno domovino Jugoslavijo in večji del Evrope. Žal se je ta zbor leta 1977 razšel, vendar je Elka vsakokrat našla pot do petja. Vse do leta 2005, ko je bil ustanovljen ŽPZ »Sinji Galeb«, je prepevala v različnih zborih.
ŽPZ »Sinji Galeb« je sprva vodila Eneja Baloh, ki je zboru dala velik zagon, danes pa ta isti zbor vodi Lidija Kotnik. Pod njenim vodstvom smo si pevke zadale cilj prepevati najlepše ljudske, ponarodele in tu in tam kakšno umetniško pesem ob spremljavi kitar in klavirja. Tuje nam niso niti sakralne pesmi. Ves ta čas se je Elka izkazala ne samo kot izredna sopranistka, temveč tudi kot izvrstna prijateljica in sogovornica. Zato Elki Zega želimo še veliko sončnih dni v krogu svojih najdražjih.
sopevke iz ŽPZ »Sinji Galeb«
YIWIiHlY? 14
------------------------------------- To IN ONO
V knjižnici so izganjali hudiča
Konec januarja je v Mestni knjižnici Izola potekala predstavitev dveh knjig z nevsakdanjo in precej redko tematiko. Predstavila seje pisateljica Miranda Zen Vukovič, avtorica knjig Delovni dan eksorcista in Skrivnostna moč nevidnega sveta ter eksorcist, o katerem piše, njen soprog Dževad,
Avtorica, ki je velik del svojega življenja potovala po Azijskih deželah, se srečevala z različnimi kulturami in običaji, sebe opisuje kot energično in radovedno osebo. Poudarja pomembnost duhovnega razvoja za posameznika, saj pravi, da je lahko srečen človek le tisti, ki mu uspe uravnotežiti duhovno in materialno sfero življenja.
“Živeti moramo dobro, pozitivno in v harmoniji, to je naša osnovna življenjska pravica!”
Svet je sestavljen iz dobrega in zla, vidnega in nevidnega. Nevidnega je mnogo več kakor vidnega. Nekateri smo bolj dovzetni za napade temnih sil, drugi manj, saj se ne rodimo vsi z enako mero zaščite. Zato avtorica poudarja pomembnost zdrave in uravnotežene prehrane ter zdravega načina razmišljanja. Ko smo jezni, smo najlažji plen za negativne sile. Zato moramo dobra čustva gojiti, negativna pa pozdraviti. Strah pred neznanim je eden temeljnih nevidnih sovražnikov.
“Če bi lahko videli strah, bi ugotovili, da je prazen, da ne obstaja.” Mi smo tisti, ki mu dajemo pomen in težo. Biti eksorcist, pomeni poznati vsa področja življenja in človeka. “Če bi se šolali za eksorcista, bi morali opraviti preizkus, morali bi skozi strahove, skozi vse vidne in nevidne svetove, skozi vsa čudesa, ki jih s prostim očesom
ni mogoče videti, tedaj se ne bi ničesar več bali. ”
Poleg strahov je naš največji sovražnik neznanje. Ko človek nekaj ve in spozna, strah izgine. Zato moramo vedeti in imeti željo izvedeti. “Opazujmo sebe in svoje življenje, verjemimo sebi in svojim čutom.” Dževad svoje delo ne opravlja na tradicionalen način, kakor j e zaslediti v filmih, ko pacienti poskakujejo in zvijajo nepojmljive dele telesa. Takšne tehnike so preveč nevarne in boleče tako za pacienta, kot za eksorcista. Dolgoletna praksa ga je pripeljala do novega načina iz-
ganjanja zla. To počne tako, da pacient določeno število dni pije informirano vodo, nato se preostanek zla odstrani s pomočjo individualnih terapij. “Vse bolezni imajo isti izvor. In se zdravijo na podoben način. Telo je sistem, ki sestoji skupaj sam po sebi. Obstaja zdravilo za vsako bolezen. Najprej se moramo notranje očistiti, da lahko znova zaživimo”, razlaga Dževad, kateri pripisuje vodi izjemno zdravilno moč: “to je vir življenja, naše celice potrebujejo le vodo. Vstopnica za dolgo in zdravo življenje se prične zjutraj, pri kozarcu mlačne vode na prazen želodec.” Miranda in Dževad se skupaj ukvarjata z zdravljenjem ljudi na alternativen način. V Kopru in na Sardiniji vodita osebnostne psihoterapije, regresivne psihoterapije ter šolo modrosti in uspešnosti, da ljudje lahko pomagajo sebi in drugim. Da bi zaživeli polno in srečno življenje.
Istrska kultura na pohodu
Kulture željni Izolani in “Ištri-ani” so v ponedeljek ponovno napolnili gostilno Istra. Tokratna gostja večerov ob kaminu je bila istrska pisateljica in pesnica Nelda Štok - Vojska.
Predstavitev umetnice, ki je potekalo v pravem “ištrijanskem” narečju, je s svojo akustično kitaro dodatno popestrila Marjetka Popovski, ki je prisotno občinstvo “nabito polne” -gostilne Istra pripravila v glasno prepevanje starih istrskih viž.
Ni potrebno dodati, da se je 11, zabava nadaljevala pozno v noč, saj sta tako Nelda , Štok-Vojska, kot Marjetka !?', Popovski pričarali izjemno sproščeno vzdušje.	jm
Večeri ob kaminu pa se Hp bodo nadaljevali že v po-nedelj ek, ko bo svojo umet-
nost predstavil izolski slikar Darij Gregorič. Tudi tokrat ne bo šlo brez “glasbenega kotička”, saj bodo nastopili istrski pevci Kantadore, ki že vrsto let skrbijo za ohranitev starodavnih pevskih navad. Pojejo kot so peli mnogi pred njimi, v značilnem starinskem istrskem narečju in slogu. Kot naročeno za ponedeljkovo vzdušje ob kaminu.
Rdeči Križ
Območno združenje Izola
KRVODAJALSKA AKCIJA
Rdeči križ Izola vabi vse krvodajalke in krvodajalce, zaradi pomanjkanja krvi, na odvzem krvi na transfuzijsko postajo Izola. Na odvzem ne prihajajte tešči. URNIK ODVZEMOV:
Torek: 7,30-12,00 Četrtek:7,30-llin 13,30-16,30 Petek: 7,30-12,00
Vljudno vabljeni
Zavod RS za transfuzijsko medicino vabi na praznovanje 50 let uspešnega delovanja transfuzije na Obali.
Veseli bomo, če se nam pridružite v petek, 18. februarja 2011 ob 14. uri v prostorih Centra za tra-snfuzijsko dejavnost Izola. Imeli bomo veliko srečo, da bosta z nami prva vodja transfuzijske postaje dr. Božena Žen Boh in gospod ing. Ivan Pivac, ki je tistega dne prvi prišel na odvzem krvi. Vabljeni.
Vabilo Društva invalidov
Spoštovani člani Društva invalidov Izola
Vabimo vas na naslednje aktivnosti:
-	18. februar: Pohod po Strunjanski dolini
Zbirno mesto je avtobusna postaja Jagodje ob 9.30 uri.
Vodja pohoda: g. Danilo Adamič. Za malico in pijačo poskrbite sami.
-	8 . marec od 10. do 12. ure Pustovanje na sedežu društva
-	11. marca praznovanje dneva žena v Hotelu Delfin Izola.
Prisrčno vabljeni vsi člani našega društva in člani društva upokojencev Jagodje-Dobrava in Društva upokojencev Izola.
-	7-dnevno ohranjevanje zdravja v Termah Dobrna od 20.3. do27.3.2011.
Osebe ki želijo koristiti terapije morajo prinesti delovni nalog na sedež društva najkasneje do 9.3.2011
Rezervacije potekajo na sedežu društva ob sredah popoldan od 15. ure dol7. ure. Z vpisom bomo pričeli dne 23.2.2011.
Vabljeni!
Vida Orbanič, podpredsednica
Reaktor
Samo 325 odstotkov
V lanskem letu je Občina Izola podražila zakupnine oziroma uporabnine parcel in dela parcel, po novem in sedaj veljavnem pravilniku o oddajanju nepremičnega premoženja v najem (Uradne objave št.24/2009 za kar astronomskih in nepredstavljivih 325% višjih cenah kot v predlanskemu letu.
Zato se poleg ostalih vprašanj pojavlja tudi naslednje, kdo je in bo sprejel odgovornost za tako legalno občinsko oderuš-tvo, saj vemo, da je bila vmes tako deflacija kot tudi volitve, saj je to hkrati v nasprotju z vsemi dobrimi poslovnimi običaji.
To hkrati pomeni tudi spremembo že podpisanih in veljavnih pogodb, zato bi veljalo zaščititi šibkejšo stranko v sporazumu, kar je vsekakor potrošnik.
Vendar pa zaenkrat (pjostaja dejstvo, da bomo zato tukaj živeči državljani in davkoplačevalci (iz) plačali že tako (pre) zadolženost občine, za kar odgovornosti ne bo prevzel nihče.
Zaskrbljeni potrošnik!
Predzadnja
KRIMINALNE
Požar v izolski bolnici
Prejšnji četrtek je okoli 22.12 ure zagorelo v 3. nadstropju Splošne bolnišnice Izola, in sicer v sobi številka osem v III. nadstropju. Z ognjem, ki je zajel žimnico in vnetljive dele bolniške postelje ter samega bolnika so se že pred prihodom koprskih gasilcev spopadli zaposleni in ga tudi omejili. Na kraj dogodka je sicer takoj po signalu z javljalnika požara prihitelo osem gasilcev s petimi vozili, ki so že nekaj minut po prihodu požar povsem lokalizirali in pogasili ter prezračili zadimljene prostore. Sicer pa se je osebje bolnišnice in oddelka zelo dobro odzvalo ob tem dogodku, saj so požar najprej omejili, nato pa takoj pristopili k evakuaciji celotnega nadstropja tako da so, predvsem zaradi zadimljenih prostorov, 31 pacientov nemudoma premestili v četrto nadstropje. Še isto noč so tudi začeli sanirati prostore in naslednji dan so se že vrnili v svoje sobe, saj je bil večji del tretjega nadstropja že ponoči saniran in primeren za bivanje pacientov in osebja.
Kot je znano, je bila v požaru ena oseba hudo telesno poškodovana, po opravljenem ogledu in zbranih obvestilih so ugotovili, da vzrok požara ni bila tehnična napaka, neuradno pa naj bi požar zanetil pacient sam. Policisti zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitev splošne nevarnosti nadaljujejo z zbiranjem obvestil. Pacienta, starega 57 let, ki je utrpel hujše opekline na približno 40 odstotkih telesa so najprej premestili v oskrbo na kirurški oddelek izolske občine, naslednji dan pa so ga s policijskim helikopterjem prepeljali v ljubljanski klinični center.
Kot nam je povedala Anita Leskovec, tiskovna predstavnica koprske policijske uprave, policisti še niso uspeli opraviti vseh razgovorov, zato še ni dokončnega pojasnila o vzrokih za požar, pacient z opeklinami pa je menda še vedno v kliničnem centru v Ljubljani.
Seveda je po Izoli slišati cel kup “resnic” o tem, kako je prišlo do požara, največkrat pa je slišati ugibanje, da je pacient verjetno skušal z vžigalnikom prežgati pasove s katerimi je bil privezan na bolniško posteljo in tako povzročil požar.
Predpraznični vlom
V	noči na praznik kulture je policiste poklicala občanka in povedala, da dva neznanca hodita po njenem balkonu. Policisti so ugotovili, da so na sosednjem objektu, od koder sta prišla neznanca, vlomljena vhodna vrata. Nepridiprava sta s kraja vloma zbežala peš, pred tem pa sta ukradeno torbico odložila v parkiran osebni avtomobil. Policisti so pregledali območje in kasneje odvzeli prostost mlajšemu fantu zaradi suma storitve kaznivega dejanja vloma, nadaljujejo pa z zbiranjem obvestil. Seveda bodo za takšen “podvig” podali kazensko ovadbo.
Nič kaj lahek plen
V	Izoli je nekdo od torka do petka vstopil v pisarno v izolski industrijski coni, od koder je odnesel nekaj tisoč evrov v kovancih in cigarete. Policisti še zbirajo obvestila.
Všeč mu je bilo
Izolske policiste so v ponedeljek obvestili o vlomu v zidan vikend v Kortah. Nekdo je brcnil v vhodna vrata, ki so se odprla in nato iz notranjosti vikenda ukradel nekaj žgane pijače.
V	torek je isti oškodovanec policiste ponovno obvestil, da mu je nekdo vlomil v vikend. Neznanec je tokrat v vikend vstopil skozi okno, vendar ni ničesar ukradel. Zoper neznanca, zaljubljenega v omenjeni vikend, sledi kazenska ovadba.
Za zabavo
Nekdo je v noči s četrtka na petek z ostrim predmetom podrsal desni bok parkiranega osebnega avtmo-bila. S tem dejanjem je oškodoval lastnika za približno 250 EUR.
Pleh statistika Tekom tedna smo obravnavali štiri prometne nesreče z materialno škodo. Prav tako smo obravnavali štiri poškodbe na parkirišču.
Za flašo šnopsa Nekdo je v noči s četrtka na petek vlomil v gostinski lokal, iz katerega je ukradel blagajniški minimum in steklenico žgane pijače. Materialna škoda znaša približno 100 EUR. Livade classic
V	sredo zjutraj so policiste obvestili o požaru v ulici IX. Koprusa. Ugotovili so, da je zgorel zabojnik za papir, dva zabojnika pa sta bila poškodovana. Poklicali so gasilce PGB Koper, ki so požar pogasili ob 1.05 uri.
Dobrodošli v vami deželi
V nedeljo je Nemški državljan obvestil izolske policiste, da mu je neznanec v soboto zvečer med večerjo v enem od gostinskih lokalov v Izoli ukradel denarnico. Denarnico je imel spravljeno v žepu jakne, ki jo je odložil na stol. Tujec je oškodovan za približno 400 EUR.
ALKOHOL:
0,35 mg/l, 0,45 mg/l.
MALI OGLASI
Novi oglasi so označeni polkrepko, ostale si lahko ogledate na www. mandrac.si v rubriki mali oglasi.
Nepremičnine
PRODAMO
-	V Dobravi prodamo stanovanje, 138 m2, novo zgrajeno z vrtom in parkiriščem(možnost predelava v drugo namembnost) 040 648 297
KUPIMO
-	Kupim dvosobno stanovanje v bloku ali hiši v Izoli tel. 051/311-180
ODDAMO
-	Oddamo 2 sobno stanovanje, obnovljeno in popolnoma opremljeno, mirni družini za daljše obdobje Telefon v večernem času: 05 641 9275 ali 040 865860
-	Oddamo poslovni prostor 90m2 za vsako dejavnost v izoli. tel 041 344 280
NAJAMEMO
-	Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje, tel 070 530 781
Delo
-Medicinska sestra nudi pedikuro ( nego nog) na vašem domu. Primerno tudi za sladkorne bolnike. Tel: 040 820 332
- Domačinka, nudim ostarelim in bolnim nego na domu, tudi 24 urno Tel: 051 235 947
-	Ženska srednjih let, pridna urejena in vestna išče delo. Opravljam vsa hišna dela, čistim gostinske lokale ali poslovne prostore. Telefon: 031 295 156 -Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za osnovnošolce in srednješolce, ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel: 041 345 634
-	Domačinka s podeželja nudi pomoč na domu z gospodinjskimi opravili. GSM: 041 449 859 (Nevenka)
-	V zameno za pomoč na domu iščem stanovanje v Izoli 040 452 947
-	Nudim varstvo otrok v popoldanskem času in ob vikendih. 030 923 367 (Milka)
Razno
-	Kompostiran kozji gnoj v vrečah prodam, tel 040 342 200
-	Nujno potrebujem računalničarja za vzpostavitev informacijskega sistema Tel. 040 776 748
-	Prodam kamin (6500 kalorij), primeren za ogrevanje več prostorov Tel: 040 294 111
-	Prodam motorin, prevoženih 7.000 km, znamke Znen, kupljen v Intersparu, za 350 euro. Tel: 041 939 688
-	Prodam barko - FISHERMAN, primerno tudi za dopustovanje, dolžine 7,5 m (9,20m) z dvemi motorji vsak VM 165 KM, popolnoma opremljeno. Informacije na tel 041 359 088
-	Prodam sedežno garnituro staro 2 leti, cena po dogovoru Tel. 040 606 888
-	Prodam kakovostno domače olivno olje, pridelano pri izviru reke Rižane. Cena 10 evr/liter. Tel. 040 251-335
V 75 letu starosti nas je nepričakovano zapustil mož, oče, dedek in pradedek
HEINZ HEIDE
žalujoči:
žena Irena in otroci Karin, Vladka z možem Igorjem, Leon z ženo Merimo vnuki Marina, Kaja, Fabian in Dennis, ter pravnuk Justin
Še zadnjič se bomo z njim odpravili na morje in se poslovili 8. marca 2011
Izola, februar 2011
Dragi ženi, mami, noni, pranoni
VIDI ROŽNIK
ob 7. obletnici v spomin
Dala nam je nekaj, kar smo vzljubili in nekaj, česar ne bomo nikoli pozabili.
Le spomin na njeno ljubezen nam sedaj ostaja in upanje, da je srečna v objemu raja.
Kar je zapisano globoko v srcu, se s smrtjo ne more izgubiti.
Mož Albin, hčerki z družinama, vnuki, pravnuki in vsi ki so jo imeli radi
NLB Premijsko varčevanje
Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00
nlbO
www.nlb.si/premijsko-varcevanje
Zoncolan predmestje Izole
Smučarski klub Izola je v soboto 12.februarja organiziral klubsko tekmo v veleslalomu Pokal Ivo Špiler. Ob čudovitem vremenu in dobrih snežnih razmerah se je tekmovanja udeležilo 106 članov kluba. Med njimi so bili najmlajši od 4 let pa tja najstarejših smučarjev od 70 let. Vsi so bili navdušeni nad dobro organizacijo pa tudi vse ostalo je bilo je bilo prijetno. Tekmovanje je tako uspelo, ni bilo nobene poškodbe in na koncu smo bili vsi zadovoljni, še posebej tisti,ki so za svoje dosežke prejeli medalje in pokale. Po podelitvi je bilo tudi družabno srečanje članov kluba. Najboljši pa so bili: Superbaby:l.TulJan,2.HrvatinJaka, 3.SmojeVid/Mlajše:l.JelačinKatarina,
2.	Mulec Eva, 3.Mezek Eva / Mlajši: l.Pečar Martin, 2.0rbanič Luka,
3.	Klinec Luka / Cicibanke: Malačič Urša, 2.Susman Eva, 3.Ambrožič Leticija / Cicibani: 1.Hočevar Jaka, 2.Vrčon Zupan Nejc, 3.Čehovin Tim / Deklice:
1.	Malačič Veronika / Dečki: Stupar Žan, 2. Andrejašč Peter 3.Čermelj Papež Jan / Mladinci: 1.Lovšin Peter / Članice: l.Baša Mojca / St.članice: l.Pečar Mojca, 2.Malačič Vesna, 3.Ambrožič Natalija / St člani: l.Koruzar Andrej,
2.	Pečar Dean , 3.Gavrič Goran / Dame: 1.Ivančič Mojca, 2.Klinec Mojca,
3.	Hočevar Veronika / Veterani: 1. Jelačin Dean, 2.Susman THomas, 3. Lovšin Boštjan / St. dame: 1. Podbreznik Vanja / St. veterani: 1. Andrejašič Branko, 2.Pavlič Zdenko, 3.Markočič Danilo / Borderke: 1.Malačič Veronika, 2.Turk Maja S.Vičič Iris / Borderji: 1.Kljun Žan, 2.Bužan Vitjan, 3.Vojvoda Gregor / Kombinacija: l.Kleva Patrik, 2. Malačič Veronika, 3.Lovšin Peter / Učiteljice: 1.Špiler Romina, 2,Vatovec Nuša, 3.Jerman Andreja / Učitelji; 1.Markočič Al 2. Kleva Patrik, 3.Vučko Sandi / NAJHITREJŠA: Romina Špiler / NAJHITREJŠI : Al Markočič / NAJHITREJŠA DRUŽINA: Lovšin / NAJBOLJŠA DRUŽINA : Malačič
Ali so res zasuli temelje izolskega dimnika? Morda pa bomo v Izoli dobili skakalnico velikanko.
permesso per 'e esigenze della
o ji a muDa
Namesto SMS za Valentina
V ponedeljek je bil dan zaljubljencev in po smsih so potovala ljubezenska sporočila. Nek klasik pa ga je pustil kar na prometnem znaku. Napisal je: Ojla muci, je kljub stopu dovoljeno za potrebe? Podpis: O.Š.
Z vašo pomočjo bomo otrokom povrnili nasmeh. V Casinoju Izola bomo do konca marca za vsak evro en cent namenili Društvu Mali vitez za pomoč otrokom, ki so premagali raka.
Tako lahko je storiti nekaj dobrega.
CASINO IZOLA •CASINO ISOLA
IGRALNI SALON / SALONE SLOT

Con il vostro aiuto ridaremo il sorriso ai bambini. Nel Casino di Isola entro la fine di marzo doneremo, per ogni euro, un centesimo alla fondazione Mali vitez per aiutare i bambini che hanno sconfitto il cancro. È così facile fare qualcosa di buono.