Iv | - ft ' Uf« i »V * J Poštnina plačana v gotovini ' LETO VIII / Ljubljani, 7. januarja 1935 jtev. 1 Posamezna številka 1 Din CTBS-J5S POjVEDEOSK/ sr-j-sa če se spreiemu list _ . __^^^^^ Telefon 4t ^050 in OBMMP* ^^ MBngi^ J0* flBMBHPHHI^^ — Rokopisi IS/rliS jKjjg mSm fln m ^Brnrn^ P^UL m flam letim ^BaliMBk HH BH gCTM Mf ^ ■■ a ^HLJ ^^^m BgSM jeva VJ^ M ^ f/g J J - -- 15 Din Cene nisi raiuin podogovoru 1'elelon Sle v 2549 Pobratimstvo „latinskih sester44 Srednja Evropa ne more pristali na predloge, hi jih ponuja M ussolini Mir v Podonavju je mogoč te ob iskrenem sodelovanju vseh Ljubljana, 6. iannarja 1935. Inozemsko časopisje, ki ga krmijo gotove in-tere^;rane poročevalne agencije, je razneslo po Evropi vest, da so države Male zveze, med njimi v prvi vrsti Jugoslavija, zelo zadovoljne s potekom pogajanj med Messolinijem in Lavalom in da pričakujejo od sporazuma med tema dvema državnikoma, oziroma vladama, ki jih zastopata, silnih koristi za nje same in za vse Podonavje. Temu nasprotno je treba pribiti, da je ravno Jugoslavija obranila silno stvarno hladnokrvnosti da ni pokazala za dogodke, ki se v Rimu odvijajo, nobenega navdušenja iu da ima nasprotno razlogov dovolj, da motri pogajanja z nezadovoljnostjo. Stališče naše države je vsemu svetu znano. Ona hoče mir in je pripravljena sodelovati z vsemi in z vsakomur, kdor iskreno miru tudi ieli. Naši državi so torej prizadevanja da se pomiri Podonavje in da se napravi na temelju odkritosrčnega miroljubja in medsebojnega spoštovanja možnost za lepo sodelujočo gospodarsko skupnost, le dobrodošla. Zato je načelno poskuse Lavala in Mussolinija tudi pozdravila, toda pridržala si je pravico, da jih odobri in |im da svoj polen pristanek, ko bo za njih točno vsebino vedela in se mogla tako prepričati, da smernicam njene zunanje politike koristijo. Iz vsega pa, kar smo doslej slišali iz Rima, imamo vtis, da se podonavsko vprašanje malo čudno rešuje. »Slovenčev« poročevalec iz Rima je v tem pogledu odkril naravnost nesprejemljive stvari, na katere naša vlada, četudi slejko-prej veliko da na francosko zavezništvo, ne bo nikoli pristala, ...." * . . .. . ... ... ako raču- nata, da bosta pri nas in pil državah Male zveze mogla kedaj prodreti s svojimi skupnimi predlogi. Mi . 'koli ne bomo pristali na kakšno »po- godbo o nevmešavanju«, ki bi nam onemogočila brige za naše narodne manjšine izven naše narodne države. Mi nikoli ne bomo podpisali jamstvene pogodbe za nedotakljivost Avstrije, če istočasno ue bo za vselej izključena vsaka misel na revizioni-stična rovarenja. Mi se nikoli ne bomo zadovoljili s priznanjem naših meja, izrečenem na kakšnem banketu pri desertu, ko se nataka šampanjec, ker hočemo drugih pismenih jamstev. Mi si ne bomo dali razbiti organične skupnosti Male zveze na ljubo komurkoli. Mi se ne bomo pustili speljati v kakšno proti-nemško vojaško zvezo, niti ne bomo smarali podonavsko vprašanje za rešeno, če bo nad Po-donavjem visela vedno senca »italijanskega trikotaž in bo ostalo odprto vprašanje neodvisnosti Albanije. To je moralo francoskim državnikom biti jasno od vsega početka in se zato čudimo da . " „ in so šli v Rim, da se poi>ajaio na t a k š n t m temelju, Skoda je za čas, ki se je tratil, m neizmerno škoda tudi zato, ker se je med male podonavske in balkanske države znova vselilo nezaupanje kakor takrat, pred več kot poldrugim letom, ko se je Francija pustila zapeljati, da je proti željam njenih malih zaveznikov šla v Rim podpisovat pakt štirih velesil. Poročila b. Rima pravijo, da ie sporazum med Francijo in Italijo, v kolikor tiče Afrike, že dosežen. Hvala Bogu! S tem naj bi bi! dnevni red izčrpan in Laval naj se odpelje zopet domov. Kajti vsak dan, ki ga bo prebil v Rimu v ozračju, ki so ga ustvarili francosko-i>aliianski načrti glede Podonavja, bo zmedo le še povečal in male države prisilil, da si na drugi način ščitijo svoje življenjske interese. Dve značilni zdravici Rim, 6. jan. AA. Predsednik italijanske vlade Mussolini je priredil »noči v palači »Vene-zia< svečano večerjo v čast francoskega zunanjega ministra Pierra Lavala. Večerje so se udeležili vsi člani italijanske vlade in mnogi visoki državni uradniki. ()d go-»tov so bili prisotni poleg Lavala francoski podanik de Cnambrun, glavni tajnik zunanjega ministrstva Leger, svetnik francoskega poslaništva de Dampierre, knez Saint Quentin, na-mestnili ravnatelja oddelka za Afriko v zunanjem ministrstvu, šer kabineta zunanjega ministra Lavala Rocha in drugi uradniki francoskega poslaništva v Rimu. Tekom večerje je predsednik italijanske vlade Mussolini imel govor, v katerem je pozdravil svojega visokega gosta z besedami: Mussolini: Ne $re za <0» da se odpovemo svojim prijateljem Gledajoč stvor s tako širokim pogledom, ■ni m treba, da pojasnim, do soglašamo z njim in da ustvarimo na ta način prijnteljstva samo s tistimi državami, ki žele sodelovati pri delu, ki ga hočemo začeti. Sporazum med našima dvema vladama naj zatorej uresniči predvsem zbližanjc med dvema državama, nato pa za-jamči mir v Evropi. Dvigam čnšo v zdravje njegove ekscelence predsednika francoske republike in v vaše, gospod minister, in za nopredek Francije. Laval' »Rodili smo veliko upanje - ne podrimo ga l" l Italija in njena vlada sta srečni, ker moreta po dolgih letih pozdraviti v Rimu francoskega zunanjega ministra. Že opeto-vano so se pojavljala znamenja stvarnega zhližanja med Francijo in Italijo, zhližanja, za katero ste delali na eni strani vi in vaš blagorodni predhodnik, na drugi strani a jaz. Delujoč na osnovi skupnih ciljev, i pa prehajajo iz področja italijansko-francoskih odnošajev, smo jim dali najširje temelje, in sicer evropske temelje. To smo storili, imajoč pred očmi ne le ureditev posebnih vprašanj, ki se nanašajo na naši dve državi, temveč tudi to, dn ohranimo tiste idealne vrednote, ki jih črpamo iz našega skupnega izvora in ki so nam posebno potrebne v tako nesignrni dobi, kakoršna je sedanja. Pri tej priliki želim poudariti, na kakšnih načelih sloni splošna politika, ki jo prešinjajo zadnjih 10 let. Kar se tiče srednje Evrope, ne gre nikjer za to, dn bi se odpovedali svojih prijateljstev, oziroma, da se v donavski kotlini ne spravijo v medsebojni sklad interesi in življenjska vprašanja vsake države v okviru splošnega reda in za splošni napredek Evrope. braniti svojo svobodo. Žele, da bi jim šlo kar m»M lepit in dobro. Ni izdajstvo lastne domovine, kdor teli. da se njegovi interesi spravijo v sklad i mednarodno solidarnostjo. Vemo, da se ta želja ni vselej uresničila, toda od listih, ki odgovarjajo za evropske narode, se zdaj zahteva hrabrost. Mi smo rodili veliko upanje, zato ga moramo izpolniti in utrditi. Naše /hli/anje ne sme propasti. Iz zgodovine vemo. in v njej čiuuno, tla je vojna tista, ki povzroča, da je ihliiuilje propadlo. Živimo v zgodovinskem trenutku, v katerem mora posameznik s suvereno roko služili tistemu, kar so gradila pokoljenja. Tu pred obličjem starega Rima storimo skupno laobljulto. da ne Imiiiio več dovolili, da bi se človeštvo vrnilo » borbe, ki ga teptajo ie več stoletij. Trudapolno iskanje sporazuma Jean Ianucry, novi guverner I rancoske banke Dvigam rušo v zdravje Nj. Vel. kralja Italije, Nj Vel. kraljice. Nj. Vis. prestolonaslednika! Pijem za osolinn srečo vaše ekseeleuce in za napredek Italije! JVoč težkih pogajanj Italija je nenadoma zahtevala sporazum o vseh vprašanjih £ '______I - I ,.1-1 M ■ '. . .. Na Mussolinijcvo zdravico jc vstal francoski zunanji minister Laval in imel ta-lc govor: Zahvaljujem se vam za besede, ki bodo našle globok odmev v Franciji, in vam prinašam pozdrave svoje države. Srečen sem. ker so mi razmere dovolile ta obisk, ki jc bil zamišljen že leln 1931. Omenili ste ime mojega predhodnika in ki nas spominja na njegovo plemenito žrtev. Pred dnevi som v senatu poudaril, da verujem v uspeh pogajanj, ki smo jih začeli Sporazum med Italijo in Francijo je potreben. To delo je potrebno ne le zaradi interesov naših dveh dr«iv, temveč tudi v interesu svetovnega miru. Hoteli smo urediti vprašanja, ki so nam zadana, hoteli smo, da spravimo v sklad svoja na-ziranja o načelnih vprašanjih splošne politike. Ves svet motri naša prizadevanja i. interesom. Vsi tisti, ki jim jc ideja miru pred očmi, so uprli sedaj svoje poglede na Rim. Svet bo lahko videl, s kako iskrenimi čustvi delamo za to stvar. Govorim v imenu Francije, ki niti en hip ne misli samo na svoje življenjske cilje. Res, da mora skrbeti za svojo varnost, toda njej gre v resnici za delo zhližanja med narodi. Vi ste na čelu italijanskega naroda, ki se mu s svojo avtoriteto uineli določiti mesto, ki mu v Evropi pripada. Vi ste v knjigi moderne Italije napisali najlepše strani. S tem. da svoj ugled postavljate v službo evropskega miru, pa likratil ohranjate njegovo veljavo. Nedavno tega smo v Ženevi rešili spor. toda mir še vedno ni gotov. Ostal je na svoji dosedanji osnovi. Narodi pa nočejo dalje čakati. Narodi žive v negotovosti. Toda narodi žele hkratu. tla bi tiži-vaii srečnejšo bodočnost, in zuui so pripravljeni Rim, b. jan. c. Francosko-ituliianska |H>ga-janja so se zavlekla pozno v noč. Celo meti večerjo v palači Venczia so se delegati sestajali v večjih skupinah in izmenja vali svoje misli. To noč je šlo predvsem za to, da se italijansko in francosko stališče glede splošne evropske |>olitike toliko |M>jasni, da bi lahko že na današnjem dopoldanskem sestanku prišlo do zaključka. Toda izgleda, da jc francoska diplomacija napravila lahno taktično pogreško. V afriškem vprašanju je |>opustilo prej, predno je bilo razčiščeno vprašanje srednjeevropske |m>-litike. Italijanska diplomacija je zato takoj zagrabila evropsko vprašanje z. vso ostrostjo in ga sedaj rešuje z neko navidezno načelno strostjo. dasi je že v afriški politiki obilno dokazala, da ji gre samo za čim širše koncesije. Pri nočnih pogajanjih so nnmreč italijanski delegati zahtevali, da se izvede popolcn takozvani »Tour diiorizon« in da se prerešeta evropska politika v celoti. To se pravi, da so Italijani nenadoma zahtevali, da se poleg srednjeevropskega problema razreši še problem razorožitve, to jc vprašanje nemške enakopravnosti. To pa je bistven problem francosko-iiemškc politike in Italijo neposredno ne zanima. Toda italijanski delegati so dali vedeti, du hočejo varnost evropske politike v celoti in ne samo v srednji Evropi. Nemčija se vmešava Nemški poslanik Hassel pri Lavaiu lako je bilo jasno, dn se hoče sedaj Mussolini vmešavati še v politiko zbliževanja med Nemčijo in Francijo in to še prej, predno sta uredili vsa vprašanja Nemčija in Francija pose .;j. Zato je Laval moral izpodbiti manever s te strani in je za danes zjutraj zgodaj povabil k sebi nemškega veleposlanika von Ilassela in se z njim posvetoval vse do odhoda k Musso-liniju v palačo Venczia. Sicer se poudarja, da se je govorilo samo o avstrijski neodvisnosti, vendar pa je jasno, da se je Laval v zadnjem trenutku moral zavarovati na nemški strani tako, da mu ni bilo treba računati samo na popustljivost Mussolinija glede nemške politike. Tri ure pri Mussolini ju Laval in Mussolini sta se zopet sestala v Mus-iolinijevi delovni sobi. Bila wln popolnoma sama in sta se razgovarjala nad tri tire. Sestanek ni prinesel prav nobenega razčiščenja in ni niti ustvaril nobene podlage za sporazum. Laval: „Sporazuma ni" Ko se je-Laval opoldne vrnil v hotel Ex-celsior je takoj sprejel svoje spremljevalce in J■ m sporočil, da še ni ustvarjen sporazum. Doseženo je sicer razčiščenje vseli afriških vprašanj iu je ta del sporazuma zaključen. Ker |m v vprašanjih evropske politike ni nič razčiščenega, je Mussolini zaprosil Lavala, da se še naprej pogujota nocoj na sestanku pri sprejetju v francoskem veleposlaništvu iu pa jutri celo doooldne, predno odide Laval v Vatikan, da obišče sv. Oieta. Po tej kratki konferenci s svojimi spremljevalci je Laval skupno z njimi odšel v rdeči salon svojega stanovanja, kjer so ga že čakali časnikarji. Člani francoske de. legacije so iMitrdili časnikarjem, da pogajanja potekajo zelo težavno iu da še ni bil dosežen sporazum. Zalo se bosta Mussolini in Laval sestala še nocoj in jutri dopoldne, /.a nocoj jc bil sicer predviden že zaključek in bi moral biti prebran komunike ob osmih zvečer. Ta komunike je bil pripravljen že v Parizu. Ker pa sporazuma še ni, nocoj ne bo objavljeno nobeno uradno sporočilo. Nekateri člani I,avalo-vega spremstva so dali celo vedeti, da je možno, da se bodo pogajanja morala nndnljcvati še v torek dopoldne, ker Laval odpotuje iz Rima šele v torek opoldne. Po razgovoru s časnikarji se jc I>aval s člani svojega spremstva odpeljal na Piazzn di I <•-vere, kjer je z. njimi čisto demokratsko obedoval v nekem restoranu. Popoldne ob 4. jc bil Laval sprejet v mestni hiši. Sprejel ga je guverner mesta Rimu in jc godba zaigrala najprej tnarseljezo. nato pi. takoj fašistično himno (liovinezzo«. Zvečer se vrši recepcija v francoskem poslaništvu. Laval in Mussolini se znova sestaneta. Direhtorij, ki bo nadziral male... Odpor Mussolinijev se tolmači s takozva-tii m izgovorom, da je Mussolini v evropski politik predvsem realist. Kol lak pa hoče, Mussolinijevem mnenju reševati odkrito in jasno. Znto hoče, dn se med Francijo i" Italijo ustvari nek direklorij, ki bo imel mir v Evropi v šahu... Hasselova intriga „Cakam HO OZtCIC?C Rim, 6. jan. c. Okoli takozvane nemške in-intrige v Rimu ob priliki pogajanj med 1 ji valom in Mussolinijein se izvejo sledeče podrobnosti: Von Hassel, nemški veleposlanik v Rimu, se je bil obenem z vsem diplomatskim zborom udeležil večerje v palači Venczia na čast Lavaiu. Ob začetku večerje von lla.ssel nikakor ni silil v ospredje. Toda nenadoma je Laval odšel iz. dvorane v stranske prostore. Takrat se je k Musoliniju sklonil Suvicli in ga na nekaj opozoril. Mussolini se je takoj obrnil k voii IIus-selu !n se 11111 približal s svojim širokim smehom. Von Husscl je takoj zapustil svojo družbo in pristopil k Mussoliniju, ki 11111 jc prijateljsko stresel roke. Med tem se jc vrnil v dvorano Laval iu postal silno nervozen, ko je opazil, da se von Hassel rnzgovarja z Mussolini-jem. Ta razgovor vendarle ni bil predviden in francoski delegati o tem stranskem koraku niso nič vedeli. Mussolini je peljal von Ilassela k Lavaiu in 11111 ga predstavil. Von Hessel je z. obema rokama stresel Lavnlovo roko 111 stopil ob stran. Nato je Mussolini pospremil I-nvnln do izhoda dvorane, a je tedaj von Hassel zopet pristopil bližje k Lavaiu. Tokrat pa je Lovni glasno povprašal von Ilassela: »No, ekscelcnca, kakšno garancijsko |>og(idbo nam predlagate. Von Hassel se ji zasmejal in rekel: Mi nič no predlagamo. Mi čakamo samo na ozračje! Aaio se jc priklonil 111 odšel v svojo smer. V zvezi s tem se jc nemška intriga razvijala še pozno v noč. Danes so je von Hassel že aktivno udeleževal pogajanj. Schfrschnigg obišče Prago? -Praga, 6. jan. b. »Pragcr Prcsse« priobčujc vest, da nameravata avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg in njegov zunanji minister Bergcr-Waldenegg takoj po doseženem sporazumu med Italijo in Francijo uradno obiskali Pariz in London. List navaja tudi poročilo dunajskega pol-uradnega »Neuigkeitsvveltblotta«, da so se od-nošaji med Avstrijo in njenimi sosedami že precej poglobili, lako, da je mogoče računali z razveseljivim dejstvom, da bosta avstrijski zvezni kancler in zvezni zunanji minister po Parizu in Londonu obiskala tudi češkoslovaško prestolnico. Češkoslovaška da je predmestje Male zveze in je po podpisu rimskih protokolov navezala 7. Avstrijo in Italijo prisrčne zveze. Nikdo bi ne bil presenečen, če pride torej v najkrajšem času do državnega obiska avstrijskega kanclerja v Pragi. Vseevropshi kongres Dunaj, 6. jan. b V me?ccti maiti se bo vršil tukaj |>*1 pokroviteljstvom avstrijskega zveznega kanclerja dr. SchuschnigKa 0. panevropski kongres. Istočasno se sestane tudi mednarodni kongres turističnih društev in organizacij. Stran 2. »Ponedeljski »Slovenec«, T. jannarjs 19W štev. i. Velika stavnost na Pol zevem Ob velikanski udeležbi je blagoslovil novo smučarsko postojanko prevzv. g. šhof dr. Gregor Rozman Sv. Duh nad Višnjo goro, (v jan. Ze v Ljubljani na glavnem kolodvoru je bilo liavi preti odhodom dolenjskega vlaka izredno živalim). Vse je bilo v smučarskih dresih, toda le tu in lam so se videle kake dilce. Kam je prav za prav namenjena ta množica, so se spraševali radovedneži. v, , ... Dolenjski vlak jc lepo okrašen. Nekoliko voz je bilo opremljenih z velikim polžem na belem platnu, znamenje, da so to prostori za pol/arje, »ne ljubitelje lepe Dolenjske, ki so šli danes na veliko slavnost SK Polža. Današnji praznik je bil one ljubitelje lepe Dolenjske, ki so šli danes na veliko slavnost SK Polža. Današt. . . den največjih praznikov, kar jih pozna nasa Dolenjska. Zato so Ljubljančani kljub temu, da Sv. Duh se ni |»krit z belo odejo, v velikem številu pohiteli na to krasno planinsko točko. Njihovo število so |\a pomnožili prebivalci bližnje in daljnje Ako-lice Sv. Duha, ki so z godbo na čelu pričakovali goste na kolodvoru v Višnji gori. Naravnost prav ogromna pa je bila udeležba našega ljudstva na kolodvoru samem. Ko je vlak pripeljal ua |x)stajo, je gred kolodvorom, se je razvila dolga kolona, ki se je vila proti Višnji eori in dalje proti Pristavi, kjer je ob drugem slavoloku zopet pozdravila deklica lirevzv. g. škofa. Nato je vila kolona -kozi gozd, dokler »i prišla v vas Zavrtače tik pred ciljem, kjer je vaško dekle izreklo pozdravne besede g. školu in vsem došlim gostom. I udi tu je sprejel prevzv. vladika šopek domačega zelenja. Od tedaj se je začel zadnji del slovesne poti današnje proslave SK Polža. Pred smučarskim domom samim se je vil na|»is: Pozdravljeni prijatelji Dolenjske! Takoj se jc množica z g. škofom na čelu podala v starodavno cerkvico Sv. Duha. v kateri je imel Prevzvišeni sv mašo in pridigo. Ljubka starodavna cerkvica še nikoli ni videla toliko ljudi, tako da sta morali dobri dve treijiui ostati zunaj. Pri sv. maši sta pela dva j>evska zbora, najprej ženski, nato pa moški kvartet bratov Lumbarjev iz Ljubljane. Prevzvišeni pa je v kratkem govoru proslavil današnji praznik sv. Treh kraljev in pa Stvarnika, kateremu moramo izkazati hvaležnost m spoštovanje, kajti narava je najtesneje zvezana z Bogom. Po službi božji je odšla vsa ogromna množica pred dom SK Polža, katerega je prevzvišeni g. škot blagoslovil. Okrog 10U0 ljudi je prisostvovalo tej lepi slovesnosti. Ljubljanska radio-postaja je tek proslave, tako da je moglo vse slovensko ljudstvo prisostvovati temu velikemu prazniku naših vrlih Dolenjcev. Po blagoslovitvi so se vrstili razni govori od- Slavisiičtto društvo ?,e od svetovne vojne sem se je čutila leto za tatom vedno nujnejša potreba po organizaciji, ki naj bi družila vse srednješolsko učitelje narodnega jezika, ki naj hi v šotatvu in v kulturnem življenju reševala strokovna vprašanja in Tci naj bi biila živa vra med šolo in univerzo, t. j. ono ustanovo, iz katere so profesorji izšli In ki jim je dala izobrazbo. da jo ponese v kulturno last naroda. Stroka se razvija, razmero pa so take, da se profesor v praksi Čedalje bolj odmika od univerze in kar je najhujše, tudi od svoje široke, ker marsikdo nima ne priliko in no sredstev, da l>i so sani iteobraževal dalje iti tako korakal -vzporedno ■/. razvojem. I)a se obvarujejo takega odmikanja, ki vodi samo v okostenelost in filistrstvo, ki je sovražnik vsakemu napredku nas vseh, naše šole, našega naroda in države, se j«? včeraj v prostorih Slovenske Matice oh obilni udeležbi vršil ustanovni občni zbor strokovne organizacije Slavističnega društva«. Za predsednika je bil soglasno izvoljen uni.v. prof. itn dekan fil. fakultete g. dr. Hajko Nahtitral. v odbor pa so izbrani gg. profesorji: dr. Hudob Koiarič, Ivan Kolar. Stanko Bunc. Vida Vrtovčeva. ilr. Silva Trdinova in dr. France Tomšič; za preglednika pa dr. Mirko Rupel m dr. Alojz Tiirk. Tako imajo poleg klasičnih f biologov, zemlje-piacev, zgodovinarjev, prirodoslovoev in celo telovadnih učiteljev tudi slavisti svoje društvo, svoj organ pa začasno v Akademskem vestaiku. ličnih zastopnikov naših oblasti in s|)ortnih orga nzacij. vedoval v radiu ves |x>lek proslave. Otvoritveni in globoko zasnovan govor je imel predsednik SK Polža, g. ing. Sttklje. Podal je kratek historijat kluba iu smučarskega doma ter izrekel zahvalo vsem dobrotnikom in sodelavcem, zlasti kr. banski upravi in drugim podporni-kom. Omenjal je v svojem govoru našega pionirja v tem lepem zimskem športu, g. Rudolfa Badjuro. Svojo zalivalo je izrekel zlasti prevzv. knezoškofu g .dr. Gregorju Rozmanu, ki je smatral današnji praznik in f>omcn nove smučarske postojanke za toliko vreden, da je sam osebno prišel na to proslavo. Zastopnik g (»močnika bana dravske banovine, načelnik g. dr. Maru, je v svojem daljšem govoru proslavljal pomen in važnost te smučarske |K>stojan*e za našo lepo Dolenjsko. Opravičil je dalje g. |x>močnika bana dr. Pirkinajerja, ki iz službenih ozirov žal sam ni mogel priti na to proslavo. Svoj govor je zaključil s čestitkami SK Polžu ki je v tako kratkem času zgradil tako veličasten dom. V istem smislu so govorili vsi ostali govorniki, ki so zastopali naše javne oblasti in športne organizacije. Okrajno naoelstvo je zastopal okr. načelnik g. Podboj, Zimsko-sportno zvezo pa je zastopal g. dr. Pavlin, ki je govoril v imenu odsotnega in zadržanega ministra g. dr. Marušiča. O. dr. Kulielj je pozdravil današnjo slovesnost v imenu ljublj. zimskosportne jiodzveze, g. dr. Brilej pa je govoril v imenu ljubljanskega župana. G. dr. Pretnar je dalje govoril \ imenu Slov. |>lu-ninskega društva, g. dr. Potočnik [>a je pozdravil današnje slavlje v imenu turistovskega kluba Skale«. V imenu smučarskega kluba Ljubljana . je pozdravil slovesnost g. Jeleuič, nakar se je ponovno oglasil k besedi zastojmik banske uprave načelnik g. dr. Mam, ki je proglasil novo smučarsko posto-jauko za otvorjeno. Ob zaključku je že imenovani kvartet zapel dve krasni pesmi, nakar je bil ofi-cielni del proslave končan. Pri obedu, ki ga je priredil SK Polž na čast visokim gostom, je bilo izrečenih več z.dravic iu napitiiic tako Nj. Vel. kralju Petru in naši hrabri vojski ,ki jo je zastopal kapetan g. Kapetanovič. Nato se je razvila prljetnu zabava v novem smučarskem domu, katera je trajala do odhoda \lakov. Vsi so bili izredno zadovoljni z današnjo proslavo in šele bodočnost bo mogla |x>kazati, kako velikega |x>mena je novi dom, ki ga je zgradil res agilni SK Polž. Prihitelo je na proslavo tudi nekoliko smučarjev z dilcanii, vendar so prišli na svoj račun le nekateri najbolj navdušeni smučarji, ki so se opustili |X) bregu. Njihovo veselje j>a ni moglo biti |x>polno, ker je manjkalo snega. Veselje sredi Ljubljanskega barja Prva kapelica na Barju slovesno blagoslovljena Malokdo pomisli, da meri jx> velikosti ozemlja trnovska (ara celih 25.J7 km-', to je dve tretjini vsega mestnega sveta, na katerem (na eni tretjini) je sest ostalih ljubljanskih župnij. I nunska sega prav v srce ljubljanskega barja. 8.5 km zračne daljave je do zadnjih selišč v smeri proti Krimu. Po cesti j>a mnogo več, zaradi ovinka čez Gruberjev prekop. Vso veliko ravan nekdaj Mah imenovano so začeli poseljevati po ozemlju trnovske larv. Nekaj nad sto let je, cdkar rastri hiše in hišice |w lej ravnini. Danes pa že šteje samo trnovska fara nad 1200 barjanov za svoje župljane. Ker so ti zelo raztreseno naseljeni in imajo najoddaljenejši po 2 uri hoda do mesta, je res čudno, da še doslej nimajo nobene cerkvice. Imajo šolo v središču, imajo društva, med katerimi izvrstno deluje zlasti gospodarsko, nimajo |va nobenega verskega središča. Zato je umevno, da starši žele in žele, kako bi nudili vsaj svojim otrokom bliže in osredoto-čilno službo božjo. Včeraj pa se je lo zgodilo. S sodelovanjem vseli: zitpljauov in raznih oblasti je bilo na sv. Treh kraljev dan prvič na tej velikanski ravnini cerkveno oprav i lo in farna maša. In zani- mivo: V dobrih treh tednih so si postavili ka|X'lo. Iu kašno! Na videz skromno, 2 metra široko omaro začne-, odpirati pa m: ti pojavi ka|xdica: altar. menza, krasni svečniki s svečami, podium, vsa oprava za svelo mašo itd. Novost iu preprosta lepota! To kapelico so postavili v veliko šolsko dvorano. Ko jo odpreš, ko zagore luči, izgine ves dojeni enolične šolske sobane, takoj si v zelo intimni domači eervici. Ob nabito polnem prostoru -otroci so bili vsi iznenadeni je trnovski župnik Pinžgar ob asistenci kapelico blagoslovil, govoril prvi cerkveni govor na Barju in nato opravil za župljane-barjane prvič sredi tega ozemlja sv. mašo. Seveda, tudi starši so prišli z otroki, ki jim sedaj ne bo treba več tako daleč hoditi k maši. Vsako nedeljo bo tam ob 0 služba božja. — Ne smemo pozabiti, da je bila kapelica zelo okusno okrašena z venci in cvetjem vse delo barjank. Pa tudi l>otja je bilo! Kar 1 zbori so se kosali: deški, fantovski in mešani. Barjanoni res od srca čestitamo ob tein dnevu. Podobo kapelice pa prinesemo še ta teden in jo podrobneje opišemo. Pretirane davčne obremenitve llclgrad. (i. januarja. :u. Kakor suh> že poročali, so bili 31. decembra 1934 sprejeti pri uovein finančnem ininirtl.ru dr. Stojadlnoviču zastopniki tr-govttko-industrijsko-obrlnih zbornic iz. vse države, ki so pri lej priliki opozorili finančnega ministru na vse teižave, s katerimi se mora boriti naše gospodarsko življenje. Finančni minister je tedaj obljubil tej destilaciji, da bo proučil vse stavljene predloge in jim po možnosti skušal ugoditi. Finan, čni minister je tudi izjavil, da se l>o v vseh važnejših vprašanjih vedno j>03vel0val z gospodarskimi ustanovami. Kot efekt tega sprejema se jo dne 2. in 4. januarja že vršila konferenca pri pomočniku finančnega ministra Ihišanu Letici, kateri so j prisostvovali od tukajšnje trgovske zbornic/? Svelislav Marodič. od industrijske zbornice dr. Steva Popovič, kot za*to|Miik centrale industrijskih kor|M>racij iz Belgrada dr. Cvetko lire-gorič in kol zastopnik zagrebško trgovsko-indu-atrijske zbornice dr. Lunaček. Na teh sejah, na katerih sta bila tudi stalno navzoča načelnik finančnega ministrstva Boič in Petrovič, so zastopniki omenjenih zbornic opozorili pomočnika finančnega ministra na glavne težave in gospodarska vprašanja, tako na pretiran« davčno obremenitev glede odmere pridobnine, glede družbenega davka kakor tudi na odmero posrednih in neposrednih davkov, ter so ga v imenu vseh gospodarskih ustanov tudi naprosili, naj se ukrene vse potrebno, da bi se redsedoval novemn gradbenemu odboru ter «i neumorno prizadeval, da bi spravil stvar z mrtve točke. Končno so je posrečilo zagotoviti vsestransko pomoč, organizirala se je obsežna nabiralna akcija in tako je spravil od-i»r jKitreibna i»r.-dsl'va v razmeroma kratkem časai skupaj. Veliko so žrtvovali Zilasti uprava Škofijskega posestva v Betnavi ler te ženske tovarne, prispevali pa so tudi prebivalci vsega okoliša po svojih močeh in občinske uprave ad.ružfenih občin Pobre-žje, Studenci in mestne oMine mariborske. Lično kolodvorsko poslopje je ito^ltivil gradbenik 1'ranjo Špes ml., vsa ostala dela pa so izvršili domači obrtniki. Današnja slovesaia blagoslovitev postaj« je bila za Tczno vesel praznik. Vse hiše so bile v zastavah, okrog slavnostno okrašene postaje pa je pričakovala došle goste tisočglava množica. Oh 9 je prispel' prevzvišeni knezoSkof ilr. Ivan Tomaži« v spremstvu dekana in tnagdalenskega župnika Antona Stergarja in svojega tajnika Jurija Lobiča. Za njimi so prispeli mariborski župain dr. Lijtohl. zastopnik banske uprave okrajni glavar Makar, zastopnilt mestnega poveljstva jx>ročnik Pušela, zastopnik policijskega piredstojnišitva oiadlkomisar Kos, zastopnik Touring-klnba ravnatelj 'Loo.s. šef glavnega kolodvora v Mariboru Pcnnc, šef ran-žirne postaje na Teznu Florjančič in drugi. IVe-vzvišenega in ostale gosto je pozdravil v prisrčnem nagovoru predsednik prvega pripravljalnega odbora Ivan Tomaži«. Točno ob 9.00 je oibstal na novi postaji prvi vlak, ki je pripeljal n Ljutoljane načelnika gradbenega oddelka želez, ravnateljstva Žakifa, svetnika inž. Leakovika in dr. Deklevo. Pozdravil jih je šef sekcije v Mariboru inž. Hin-terlechner. Nato je sledil pozdravni nagovor župana občine Pobrežje g. Vovka. Besedo je povz,e,l zatem prevzv. knezoSkol dr. Tomaži«, ki je v polnem škofovskem onnal.u prod blagoslovitvijo imel lejt i.ri pomemben govor, v katerem je izrazil svoje veselje nad srečno dovršenim delom, se v imenu interesentov prisrčno zahvalil vsem. ki so prispevali k uresničenju dolgoletne želje ler iskreno čestital občinam Pobrežje in Studenci ler graditeljem, Obrazložil je pomen cerkvenih obredov, ki se vršijo pri blagoslovitvi železniških naprav ler nato blagoslovil novo stavbo. Po blagoslovitvi je prevziel v imenu železniškega ravnateljstva inž. Žakič novo zgradbo v upravo železnico. 'OosPe in ostali so še nato počakali drugega vlfika, ki 'e ob desetih pri vozi I iz Maribora ter ^ nate ra»-šli. zna stopnja fakultetne izobrazbe, obenem pa odgovarjajoč položaj v javnih službah. V tej smeri je bilo dosedaj vse delo zaman. Tomu so v prvi vrsti vzrok razni činitelji v finančnem ministrstvu, ki pa so sedaj, z nastopom Jevtičeve vlade odstranjeni tako. da imajo geometri in geodeti upanje, da se izpolnijo njihovo upravičene zahteve. Tudi v drugih državah že dolgo priznavajo geometrom in geodetom iste pravice, kakor jih zahtevajo v naši. Borba proti zajKMtavljenosti geometrov traja že deset let in šele sedaj je morda upravičeno upanje, da preneha dosedanja stalna zapostavljenost geometrov in geodetov. Soglasno je bil izvoljen nov odbor: predsednik geod. Miro Crnivee, podpredsednik Mirko Tomšič, tajnik Lojze Fakin ler več drugih odbornikov. Dne 3. marca bo v Zagrebu glavno zborovanje geometrov in geodetov iz vse države. Ljubljanska sekcija se udeleži zborovanja s štirimi delegati, ki jih bo vodil novi predsednik. Obene.ni bo v Zagrebu otvorjena geodetska razstava, ki se je udeleži z obilnimi gradivom tudi ljubljanska sekcija. •Soglasno je bilo dalje sklenjeno, da Združenje-sekcija Ljuibljana založi pravilnik o vzdrževanj« katastra v slovenskem prevodu, ld ga doisetlaj še ni. Ta pravilnik je posebne važnosti za vse občinske urade, odvetnike, notarje in druge. Tako bo ljubljanska sekcija tudi dokazala svojo voljo do stvarnega dela. Pogreb Terezije Ogrizkove V soboto p res i pr.i/.hikoiii sv. Treh kraljev se je vršil pogreli >(.'olske gii.>pe< pri Sv. križu ii,i Slaiini. Pmleu so dvignili krsto izpred pragu domače hiše, so zapeli pevci blagi pokojnici njeno priljuliljeno pesem I/ stolpa sem mi zvon doni...* iu \ tem trenutku se je oglasil tudi veliki larni zvon. ložnu euv>tva številno /brunega ljudstva je - toplo in ukicno besedo izrazi svetokriški nadučiielj Miloš Verk. No-sild nekdunjinii svetokriškimi kaplani smo videli profesorja C.ašpuriča, pndesorja Kova-čiča, (.'rofesorju l lago iu kaplana Sunčiča. Poleg številnega duhovniškega spremstva se je. uvrstila nepregledna vrsta drugih pogrebcev iz vseh vasi in vseh sosednjih župnij, zlasti iz kostrivniee in Sv. Horijana iu Rogatca. Sveti križ iu Uoguška Slatina sta Inia zustojianu po ustal že njeno večno plačilo za nešteta zaslužna dela. Nesreča v Trebča-rudniku Bclgrad, 6. jan. m. Snoči jc bilo oddeljenje za rudarstvo v ministrstvu za gozdove in rudnike tcleionično obveščeno, da se je včeraj popoldne dogodila v ridniku Trebča huda rudarska nesreča, pri kateri je, kolikor ie do sedaj znano, izjjubilo 5 rudarjev življenje. Nekoliko pa iih je hudo ranjenih Rudarji so kakor ponavadi minirali rudne plasti. Pri eksploziji mine se ic pa na delavec odkrušil velik blok cinkove in svinčene rude, ki je pod seboj pokopal vse rudarje. Rudniško moštvo je takoj začelo odkopavali zasute tovariše, 'denliteta do sedaj pogrešanih rudarjev šc ni ugotovljena. Drobne vesli llclprad, t>. januarja, in. Tu je umrl na pljučnici časnikar Deziderij Fried, tukajšnji dopisnik • Mariborer Zeitung in dopisnik inozemske časnikarske agencije '.United 1'ress . Helprnd, (i. januarja, m. Semkaj jc prispel ravnatelj ljubljanskega železnicarskega ravnateljstva Josij> Cugmus. V Belgradu bo ostal do srede. £............. roča: ris kakih 80 oscK obsojenih |X) žaive. Z isto amnestijo je znižana kazen drugim 10(1 obsojencem. Ljubljanska kronika Ljubljana, (>. januarja. .Skromni sneg, ki sedaj leži |>o tleli širše in ožje ljubljanske okolice, je mogel mestu le malo spremeniti značaj. Tisti snuičurji, ki so utegnili komaj nekoliko ur, da se posveti jo svoji zabavi in niso utegnili dalj na Gorenjsko ali na Bloke, so z. otroci-sunkalci žalostno gledali, kako izginja sneg z golovških in rožniških reber in z njim prehitro pričakovana zimska zabava. Preveč tenka je bila plast, o zakonu o zaščiti države,kakor tudi kazniva dejanja iz 12. poglavja kazenskega zakonika. 2. Podeljujemo splošno amnestijo za kazniva dejanja po zakonu o gozdovih od 21. decembra 1920, ki so storjena do 1. januarja 1986 v istih merah kakor pod 1. Izvzeta so kanniva dejanja iz §§ 142, 143, 14-1. 146, 118 in 149 zakona o gozdovih od 21. dec. 1920. 3. Odpuščamo osebam, obsojenim od civilnih ali vojaških sodišč s kaznijo na prostosti, v kolikor ne traja delj kakor tri mesece, kakor tudi denarno kazen do 2000 Din, oziroma ostanek teh kazni. Izvz.rlc s« ž:: 1 i've in klevete, ki se preganjajo samo na «isel>no tožbo. 4. Odpuščamo osebam, Obsojenim od civilnih ali vojaških sodišč na kazen na prostosti od treh do šest mesecev v celoti, oziroma še iosvršni ostanek pod pogojem, da pomiloščene csobe v petib letih od lega ukaza ne zatrese ltaanivega dejanja iz koristoljublja, kakor tudi ne kaznivega dejanja po zakonu o zaščiti države ali po poglavju XII. kazenskega zakonika. Izvzete so žalitve in klevete, ki se preganjajo samo na zasebno tožbo. Prav tako se od amnestije pod 1. in 2. in pomiloščenja pod 3. izvzamej« kazniva dejanja iz 88 307. 308 in 309 kazenskega zakonika. Od amnestije pod I. in 2. in pomilostitve pod 3. in 4. tega ukaza se iizvzamejo to osebe: a) Osebe, ki so obsojene po zakonu o zaščiti državo ali po pogl. XII. kaz. zak.; b) Osebe, k; so kot državni, samoupravni ali drugi javni organi obsojene zaradi sprejema podkupnine; c) osebe, ki so pobegnile v inozemstvo in se do dne razglasitve lega ukaza niso vrnile v državo: č) osebe, ki no obsojene pole« glavnih kazni tudi ji« stransko kazen izgube častnih pravic ali izgubo službe; d) osebo, ki so že od sodišč pogojno Obsojene. Določbe 3. in -L tega ukaza veljajo samo za osebe, ki so zagrešilo kaznivo dejanje do 1. januarja 1936. Pri aitnnesliji pod 1. in 2. iu pomilostitvi pod 3 in 4. ostanejo v vsakem primeru nedotaknjene pravice države in zasebnikov dede povračila škode. Štev. 1. PoneHeljski »Slovenecv, T. januarja 19>3 Stran 3. Kako si na Koroškem predstavljajo domovinsko vzgojo V Avstriji j«,' bila že v več izdajah brošur« Domovinska vzgoja (Vatorliindieche Eraiehung), ki jo j« spisal dir. Tzobl in ji jo predgovor napisal avstrijski kancler dr. Sušnik (Schuschuagg). Urošu ra je bila poslana na vse šole v Avstriji. Na 38. strani beremo: ■!< domovini nas vleče srčno čirvstvo. To je čuvstvo ljubezni, skrbi, pa tudi čuvstvo siiranjenosti, varnosti, čuvstvo ponosa, mori in časti .. Zemlja je nemška, je češka, je ma-djareka ali laika, če Nemci, Cehi, Madjari ali Lahi na njoj prebivajo. Vi«, ki kak narod najožje veže, jo jeaik. Avstrijska mladina! Ljubi nemški je/.ik! Ljubi nemško književnost! Ljubi svoje narečje! Ljubi šego svoje domovine! Goji narodno pesem!' Domovinska vzgoja se ne da ločiti od ljubezni do domačo zemlje, do domač« govorice, do domačih šeg iu običajev. S pojmom: domovina je zvezano čuvstvo, da smo v posesti teh dobrin in da -o nam vse te dobrine za*igurane. V domovini sv počutimo tako varne, tako kot otrok na krilu svoje matere. Zato domovino tudi imenujemo: mati. Pravimo ji: o zlata mati domovina! Nemški pesni« pravi: ,Woh dem, der keine Heimat hat' — Oorje mu, kdor nima domovine! V Avstriji je danes vzgoja k domovinski lju-hesnl torej domovinska vzgoja v polnem razmahu. < lovek bi torej sodil, da tudi na Koroškem uce slovensko mladino ljubiti slovensko govorico, slovenske šege in navado, slovensko pesem. Kajti vse to so ne (k ločiti od pojma: domovina. ___ Taiko bi človek sodil in tako bi bilo prav in naravno. A v resnici je to, kar iiuk! i jo slovenski mladini na Koroš-kein, prava karikatura, potvara domovinske vzgoje! Saj ondi slovanski deci vsiljujejo tuj jezik, no puste se ji izobraževati v nje-nem materinskem jeziku; slovenska deca ne sme gojiti svojega materinskega jezika, ne sme gojili slovenske pesmi, niti moliti ne sme slovensko! Učiteljstvo govori, poje in moli s slovensko dero ihi Koroškem nemško! .le to domovinska vzgoja? To jo -paka in potvuru domovinske vzs^jje! In kjer »o nemški duhovniki zasedli slovenje _župnij«, so povečini tudi izbacnili slovenski jezik i' cerkve in iz katehese! Kakšen mobovpijoč greli proti naravnemu pravu, ki jo »d Boga samega! Na la naCvin slovensko mladine na Koro.-kem ne vzgajajo v domovinski ljubezni, marveč »-o slovensko deco oropali domovine! Kaiti, kakšna «U>-movina je to. če ne sinem gojili svoje materinščine; če »o zaničuje in prezira jezik mojega očetu in moje matere; če moram namesto v mili mate rinščini poti v tujem jeziku; če celo v cerkvi n več prostora za moj materinski jezik?! Ondi ni več prostora za pojem: domovina, kjer se brutalni tepta sveto pravo do jezika, ki sem ga prejel od svojih staršev! In iz mesta prihajajo nemški govorniki v slovenske vasi, govorniki od Domovinske fronte in govorijo ljudem Slovence.ui. naj ohranijo zvestobo nemškim šegami Ali li ljudje ne vodo. da Slovenec more ohranili zvestobo le -lovon-kim šegam in navadam? To je prav tak i bedasto ali •pa zlobno, kakor če bi kdo V ineo učil, nuj ohranijo zvestobo slovanskim al pa ;'«•:.-»«-€.- »<.»> ali laškim šegam in navadam' I o šolska mladina mora prepevali: Deutsche Arboit, emst und ehrlicli, Deutsche Liebe. zart und \veich — Nemško delo, resno in pošteno. Nemška ljubezen, nežna in mehka (verzi iz nove avstrijske himne). Za lioia, kai briga slovensko deco nemško delo in nemška ljubezen? To besedilo je primerno za nemško deco. ne pa za slovensko. Tako torej si predstavljajo domovinsko vzgojo na Koroškem. To je samo nemška vzgoja, to jo -ani« |)fttuji'o\»njo niiSegn naroda na Koroškem! Nemški duhovniki na slovenski iari -Koroški Slovenec poroča: Naj uvodno priznamo, da štejemo na Koroškem tri odlične zglede, la se za more ob dobri volji tudi nemški duhovnik z ljubeznijo okleniti slovenskih faranov svoje župnije. Tak duhovnik ob pomanjkanju slovenskega duhovniškega naraščaja xsnj začasno zamore nadomestiti dušnega pastirja, ki je istega rodu in krvi kot je ljudstvo njegove tare. Ni slučaj, da na-o dobro ljudstvo takega nemškega duhovnika obdaja z globokim spoštovanjem in posluša njegove očetovske opomine v svoji materinščini z dvojno pozornostjo. Nemški duhovniki, ki j:m ie vzvišena njihova služba najprej služba ljubezni in pravice, so misijonarji miru v deželi. Zal pa je v deželi mnogo slučaev izza zadnjih dveh desetletij, da so došli nemški duhovniki na slovenske župnije in prvi dan uveljavili za dušnega pastirja nečastno in katoličana nevredno pravilo: ne duhovnik naj se ne prilagodi značaju in okoliščinam svoje ž u p n i -je. marveč župnija se ima podvreči ž up n i k o v e m u jeziku in ko p i t u. Taka miselnost, nikakor ne zajeta iz vesoljnega in nad-narodnega značaja cerkve, se udinja zavedno ali nezavedno posvetnemu nasilju, raznarodovanju, in ubija v ljudstvu sleherno vero v pravico in ljubezen. Nočemo trditi, da so n. pr. župnije celovške okolice ali severnega brega Vrbskega jezera po-nemčene pretežno po nemških duhovnikih, lahko pa rečemo, da je pomanjkanje misijonskega duha duhovnikov v teh krajih v veliki meri pospeševalo raznarodovanje. Po svojem vzbujenem ali zanemarjenem verskem življenju je danes naša dežela najočitnejši dokaz, da jo narod božja stvar in sad naravnega zakona in da zmore dobro uspevati duhovnu življenje le na temeljih naravnega in nepokvarjenega življenja. V misijonskih zavodih se • • Vprašujemo se mu duhovniku v znanja slovenščine, ske proteste proti učijo bodoči misijonarji zamorskih jezikov ter kitajščine in japonščine, med Slovenci na Koroškem pa pastirujejo nekateri duhovniki, nevešči slovenskega jezika. So celo nečuven: tdučaji. kol v" jo n. pr. nekoč izrazil neki nemški koroški duhovnik iz rajhu: »Diese vvindisehe Sprache mftge einmnl versrhwinden! Kot Slovenci smo upravičeni, da na take željo odgovarjamo z ogorčenim protestom, kol katoličani pa se moramo takih duhovnikov sramovati. zakaj cerkvena oblast nemški -slovenskih (arah ne predpise Posvetna oblast se na s'oveu-raztiarodovanju le prerada izgovarja na ljudsko miselnost, ki pa jo jo prej sama popačila in zmaličila. Napraviti koga duševno manjvrednega in se nato še sklicevati na njegovo duševno manjvrednost, ni baš duhovito in še manj pravično. Še večja pa hi bila krivica, če bi se celo cerkvena oblast hotela s k 1 c e v a t i n u popačeno ljudsko voljo in miselnost. Tako bi posredno zagovarjala nasilje iu oz k os rč nos t močnejšega i u storili! sebi slabo u s 1 u g o. Kajti gorje, če ljudstvo izgubi zaupanje v pravičnost zagovornice božjega in narava« ga reda! Ob pričetku novega razvoja v deželi smo. Okoliščine okoli njega kažejo dobro, kako zelo razdejana je naša dežela in njeno ljudstvo. Pot bo šla spet navzgor k lepšemu življenju in mišljenju šele, ko se v deželo povrneta pravica iu ljubezen. In ne najzadnje imajo v tem prvačiti nemški duhovniki na slovenskih farah, ker so najvidnejši znaki sožitja Slovencev z Nemci. Dokler se bo podiralo in razdiralo tod. staneta v deželi nemir in zagrenjenost,- Pred dohrimt sto Kakor vse narode Evrope, je francoska revolucija tudi Slovence v narodnem oziru razgibala. Tudi Slovenci na Tržaškem so se zavedli, da niso hlapci tržaške gospode. katera je imela navado slovenske kmete kair javno s palico pretepati. To je bilo v listih časih, ki so še danes moralna sramota v zgodovini tržaške pokrajine. Za ljaidstvo se nihče ni brigal, njegov jezik so zaničevali. Krajevni kronist svoje domovine, pokojni tomajski dekan kanonik Matija Sila pripoveduje o teh časih: ,,Od leta 1807 do 1821, torej celih 14 let, na tržaški škofijski stoliei ni bilo škofa. Kazuzdanosl, popačenosl iin nevednost je zavladala tudi med prostim ljudstvom. Pa tudi sposobnih dusnrh pastirjev ni bilo... Od pridig iu krščanskega nauka ni bilo ne sluha. I'o mestih so si najeli za korizmo (post) kakega Lnoatranskega pridigarja. Po Krasu pa so bili v nekih duliovnijah italijanski duhovniki, ki niti jezika svojih ovčic niso poznali in jih je moral cerkovnik učiti, kaj naj oznanjajo. Tako ni čudno, če sc je slovensko ljudstvo na Primorskem z drugimi Slovenci vred po francoski revoluciji začelo narodno gibata in zahtevati pravic. Posledica je bila ta, da so Francozi v ljudske Šole uvedli za slovenske učence slovenski učni jezik. Noben slovenski učenec ni bil več sprejel na gimnazijo, kdor ni znal slovensko pisati in brati. Tako so francoski državniki zlomili tisto zlo stare Avstrije, ki je podpirala le nemščino in laočino. Poslej so se razmere izdatno spremenite. Slovenski mladeniči so neovirano študirali, postajali duhovniki. I« po njih je med slovenskim ljudstvom zopet zavladala morala in verska gorečnost, izobrazba se je visoko dvignila, ljubezen do Cerkve je rasti«. Vse to je končno bilo le v večji prid Kristusovi cerkvi, ki je ustanovljena pod geslom: Pojdite in učile vse narode!« Zaprta tiskarna. Za božične praznike je goriška kiveetura sporočila Katoliškemu tiskovnemu društvu-, da ne bo dobilo več koncesije za katoliško tiskarno v Gorici, katera bo po novem letu zaprl«. Zaradi lega ju podjetje moralo odpovedati elužbo vsem nameščencem in delavcem. Kaj to pomeni, ve vsak, ki pozna ra.zmcre. Zato ni čudno, le so delavci na glas jokali, ko so slišali lo novico. Knjige Mohorjeve družbo še niso izšle, ker do-«]ej nobena knjiga ni odobrena od cenzure. t nt rimski iinaiin opori p- oiia te um sint nu-iiia protisuitu, n kateri si. -e z orali »si uom-ki državni, slrankar-ki in vojaški voditelji. V čaMni loži drzaino oporo -odo v pni vrsti (od leve): državni (inlia SS Himinler, driavui minister za ohrainbu general polkovnik Bloniberg, Adoll Hitler, ministrski pred-ednil, (iiiring in poveljnik slaba SA Lntzr. \ drugi vrsti od le\e -odo: d rta vin tajnik l.ammcrs. dr/avni notranji minister dr. Frirk, državni linancni minister rrof Sclmeriu pl Kro-igk. sel vojnega vodstva general baron Kritsch, sol mornariškega vod-tva admiral dr. Baeder. državna ministra dr. Frank iu Korrl 30 le?, odkar je padel Port Arthur Kako so Japonci zavzeli „nepremagljivo" rusko trdnjavo Danica in drugi slovenski koledarji ne morejo med ljudi in njhče ne ve, kdaj bodo mogli. — Vsis-kakor pa doibra katoliška knjiga v slovenskem jeziku in slovenska božja beseda edina v/ Iržujela krščansko moralo med Slovenci spričo splošne raz-brzdanosti, ki se šopiri okrog in okrog. Žganjckuha! Pred božičnimi prazniki je bil v Gorici obsojen na tiri mesece zapora in na 1354) lir globe 31 letni kmet Angel Mrak z Logišča na tolminskem. Pimancarji so ga naznanili, da so pri hišni preiskavi našli pri njem precej žganja in 16 gramov saharina. — 54 letna Marija Trosi, roj. Kebail iz Zgornje Branice, stanujoča pa v Hihem-bergu, je bila obsojena na 409 Hr globe in na vso stroške, ker so jo dobili, ko je nesla deset litrov žganja. Trst v molku. Po zgledu mesta Kima so tudi v Trstu za praznike uvedli prometno tišino. Vsa vozila morajo vozili točno |>o danih navodilih ter pokoreč se znakom, katere dajo semafori in stražniki. Kakor pravijo, se je poskus dobro obnesel. Za novo leto so si bogatejši tržaški avtomobilisli privoščili zabavo, da so vozili po mestu, se ustavljali db semaforih in tam odlagali na tla novoletne darove za — stražnike, ki so stali poleg. Stražniki zaradi tega drenija avtomobilov okrog signalov ni«o bili nič hudi, ampak so celo lepo salutirali. V Bovec so za dan sv. Treh krn'jev l'aš:«1i sklicali zborovanje fašističnih mladinskih poveljnikov in inšpektorjev s Posočja. V Kopru bodo postavili snomnnik Islrnnu Na-z,ariju Sauru, kateri je dal živlijenje za HaHio. kako lepo je. če narod slavi može, ki so se žrtvovali tA svobodo svojega naroda. Svoboda je nanireč vsem ljudem in vsem narodom enako draga. Slavnost italijanskih mater so v Italiji praznovati tisti teden pred božuiem. h vseh delov italijanske države so povabili v Kini matere ka| re imajo mnogo otrok. Spreiel jih jc g. .Mus--oilini in jim govoril o Italiji. Tudi obdarovali so jih. Iv. cro-rišike Slovoniie je bila povabljena v Kini .loVfa Čeh, rojena Nova1;. 87 let stara sloven«\-'i mati enajstih olrok, sed.uiih fiintov in Mirih deklic, ('e-liova je doma iz Grobišč pri Poslovni. Vozila se je v 2 razredu. V Rimu so jo gostili v imenjtnom hotelu. Laški listi pravijo, da ie bila tako ganjena, da je mogla zašepelati le nekaj besedic zalivle Seveda, ko pa več laščine ne zna! Po sloveusi'.-o le si' bila zahvalila bolj prisrčno, pa tega ni sne-la. Dne 2. januarja H*>."> je poročal kablogrom iz Tokia: Pori \rlliur se jo da n.-, polom ko je izčrpal \sa sredstva obrambe, vdal pod častnimi p->-gofi za posadko. Novo leto 1905 se le začelo za Japonce z dolgo pričakovan m iu za željen i ill uspehom. Padla ji' rusku Ir Injava, kar so že davno prej napovedovali in večkrat že p .ro'-ali svetu o pa len. Sedem nie.-ecev je trajal junaški odpor trlnjave pod vodstvom generala Stossla. ki t-e \ zgodovini ruske armade pridružuj? ostalim junakom. Port Arthur iiepremagl.;ivi.so imenovali It u.-: i trdnjavo. 1'oda .Inpr.ici sn jo zavzel . Bil« p-nepremagljiva le de i.-j, dokler ni pritisnila težja artilerija od ono, za kakršno .-o graditi I;.i zgradili trdnjavo, li tiska pi -adka se je junaško branila tudi ie poleni, ko so bili okopi in meslo samo ze skoraj povsem pri u-eni. za vsako ped zemlje so se ne-ugnano berili proti trikrat močnejšemu nn-protni-ku. Šele v osmem mesecu Obleganja ne je Japoncem posrečilo, da so za v/.'i glavni branik Port A rt burja, tako zvano koto 2«>3 m . Na lo h. ko je general Nogi usmeril fronlalen napad, ki je trajni več tednov. ■Iu so padli tisoči, tu je pailel tudi Nogijev sin . li pripovedujejo dandanes japonski vodniki, če bediš po orvili krajih. Tam. vidite, oni visoki valjasti --pomeniti s kamenito granato na vrhu.' To je japonski spomenik zmage, zgrajen i/, kamenega balasta japonskih ladij, ki so se polopit« pre I pristaniščem. Pol milijona jenov je stal ta s|>om<' nik in sedaj oznanja japonsko slavo in ponos na I leni. da so zavzeli nepremagljivi Puri Vrthur. Potem ko so uničili rusko brodovje, od katerega ••• je rešilo le nekaj tcirpednih čolnov, so v prvih dneh novega letii 1005 .lapinei /jarzeli glavne utrdbe, ki so bile oborožene s 500 težkimi in modernimi topovi. Majhno pristan:^'e r. tako veliko zgodovino! (M dne, ko je padel Port Arthur, je gospodslvo belih v Aziji utrpelo že precej hudih udarcev. Vendar prvi je bil zavzetje Pori Arlhurjn, ko s.-je najbolj naprcnlno ljudstvo Azije, japonsko, dvignilo proti carski Rusiji. Kaj je ostalo dane- še od Pori Artluirja, le ■nepremagljive trdnjave'.' Nekaj samotnih cest ob pristanišču, ki zmerom bolj razpada. Utrdbe nad zirajo japonski pazniki, v neki utrdbi si je neki! > napravil skladišče za premog. V neki večji tifrdb pa so Japonci urediti vojni muzej, ki pre ls'avlja eno iKiijzaniiinivtjšili zbirk na sveiu. V muzeju je videti topove, pw:ke, s kater'ml so pred :w» teli zadnjikrat streljali, zemljevid, v kalerom še dane- tiči zapičeno še,Milo generala Nogija, uniforme tedanje ruske in japonske armade itd. Prej je biila v utrdbi ruska častniška kazina in na stenah se še danes vidijo oljnate slike, ki naj bi carske častnik'' bodrile in navduševale. Slike predstavljajo junaštva ruske vojske proti Napoleonovi veliki armadi. Tam, kjer se ozki pristaniški zaliv razwir;a v šiinoko morje, ?o Japonci potapljali s kamen'em obtežene parnike, da 'bi tako blokirali rušite bolne ladje. Ob obali stoje še vedno nizke slavbe U rumene opeke, poslrojene v vojaški vrsli. Nekoč so bile to ruske vojašnice. Razmere same so bile tudi precej krive. onci s > j» obh .»ali od vseli s-irani. Sicer je ruska armada t »ktobru 1904 poskusil« irodriti obroč Japoncev okrog Port Artliurja, ven I;-r p^-ikus jo bil pr« malo resno zamišljen in s*' je povsem poneniočiil. Ko je v prvih dneh lela 1005 padel Port Arthur v japousike rnjo. kakršna naj že bo. Pričakal jo jo stoječ polev kamina, liti kaleregii se je opiral z eno roko. Niti dola ji ni ponu lil, da bi sedlu, ■Minister,- je dejala markiza, prišla sfin, da v:is vprašam, kij je zagrenila moja sestra gotsp.i d'Avary. da jo nameravale izgnati? Ona jo - ivražntca i-i-'ima in je ilju nočejo imeti ničesar skupnega; kajti kdor hoče priti kam naprej in kdor se hoče česa naučiti, mora tekmovati z boljšimi. In zato je morala Rusija hočeš-nočeš od[>reti tudi drugim športnikom vrata v svojo domovino, kamor je povabila inozemske mojstre, od katerih se bodo morali ruski športniki precej let učiti, da se bo vsaj delno izj>olnila njihova želja. Kljub temu je ruski šport v zadnjem letu zelo napredoval. Stadioni rastejo kakor gobe po dežju in ga ima že vsako me«to; med temi so nekateri prav lepi. Veliki stadion v Moskvi je tak, d« lahko služil marši kateremu srednjeevrojiskemu velemestu za vzor. Lahkoatletski šport močno podpira vojni komisar Vorošilov. Koncem oktobra se je vršil ob njegovi navzočnosti crosscountry na 10 km, v katerem je zmagal atlet Ivankovič s časom 35 minut. Najboljša njihova sjiortnica je lahko-atletinja Marija Šamanova, ki ima sama različne rekorde sovjetske države. 100 m je pretekla v času 12,5, v daljavo je skočila 5,55 m, za tek na 60 m je rabila 7,8 sek. Vodilni ej>ortni klub v Moskvi je »I)ynamo', v katerem so včlanjeni ludi politični voditelji. Nogometni in teniški klubi se ustanavljajo po vseh tovarnah in kolektivnih gospodarstvih na vasi. Jadralno letalstvo se lej>o razvija. Tudi konjski spori je začel pridobivati na svoji veljavi. In tako dalje. Ilusi so se zavzeli za šport na celi črti in z izolacijo so prenehali, ker stremijo za tem, da čimprej dosežejo inozemstvo. Šport v Rusiji O ruskem športu smo doslej še prav malo Bližali. V zadnjem času so se pa kar naenkrat pojavili ruska športniki, ki so šli tekmovat celo izven mej svoje države. Se prej, namreč v februarju letošnjega leta, pa so šli norveški igralci v hokeju na ledu In še trije drugi drsalci v Moskvo, pozneje so jim sledili Turki, Spanci, Cehoelovaki in Poljaki in kar naenkrat so se od|irle sj»ortne zveze med Rusijo in ostalimi evropskimi državami. Pred kratkim so se razširile vesti, da se bodo Kusi udeležili tudi berlinske olimpijade leta 1936. V Rusiji služi šport predvsem [>olitični i« vojaški vzgoji naroda. Pozno so se začeli baviti Rusi s sjjortom in šele v zadnjih letih je nekoliko prodrl med narod. Ves spori v Rusiji vodi najvišji svet za telreno kulturo, ki je v najtesnejši zvezi r ljudsko obrambno zvezo, tako zvano »Asoaviahim«, U> je družbo za propagando letalskega 6porta, ki se bavi tudi s kemičnimi vprašanji. Ta organizacija «i je nadela nalogo, da bo sjiort militarizirala. Ima 15 milijonov članov ter 80(X) inštruktorjev, oziroma športnih učiteljev, večinoma rezervnih častnikov, dalje 48 lastnih glasil: poleg tega razširja razne tiskovine, brošure v več.milijonskih izdajah, prireja velike strelske vaje, nadzira vojašnice in športne prireditve in prav posebno propagira jadralno letalstvo. Kakor drugod, ko vpeljejo nekaj novega ne gredo v začetku na globoko, temveč na široko, tako delajo tudi Rusi. Njihovi uspehi še niso na mednarodni višini, le nekaj dobrih ejvortnikov imajo. Toda kljub temu so izdali parolo letošnjo pomlad, da morajo prekositi v športu Evropo in Ameriko. To se jim še nekaj Jasa ne bo posrečilo, kljub temu, da imajo že danes ruske športne organizacije nad sedem milijonov članov in da si je nič manj kakor 1,600.000 mladih ljudi priborilo športni znak, ki noai napis: »Mi smo pripravljeni za delo in za obrambo domovine.« Dolgo časa so se prepirali merodajni činitelji zaradi nekaterih športnih panog, ker niso hoteli vseh uvesti, češ, da so buržujske. Zla6ti so se borili proti tenisu, katerega so označili kot sj>ort kapitalistov. Toda sedaj so tudi v Rusiji te zapreke premostili in danes imamo tam vse polno tenis-klubov. Z inozemskimi organizacijami prav do zadnjega časa niso imeli nobenega stika, ker ga niso hoteli imeti. Oni so se pač hoteli stalno izogibati kapitalističnih evropskih držav tudi na športnem polju. Najstrožje so ločili »kapitalistično buržujekk DRAMA - Začetek ob 20 Ponedeljek, T. januarju: Zaprto. Turek, s. januarja: Cvrtek za prt in. Gostovanje v Celju. Srnin, « januarja: ilaliiek tr ieni. Ileil A. fcU-tek, Ml. januarja: Zalujnči orluli. Ite-drtižnica v Mnri1>oru je polagala račune o svojem hiševanju v minulem lotu. To gos|xxlur-stvo je bilo pozitivno in plodonosno, kur se je razvidelo iz poročila predsednika ravnatelja Priola in podatkov, ki jih jo navajal tajnik in blagajnik društva Aplenc. Število članov je v minulem lotu porastlo za "H ter jih sedaj šteje podružnica 12«), Prejemkov je bilo lani 12.429, izdatkov pa 4111 Din. — Podružnica je lani vzorno organizirala sadjarsko ru/.stuvo, priredila jo več strokovnih tečajev in predavanj. Pri volitvah se je ponovno jioverilo vodstvo društva sedanjemu agilneinu odboru z ravnate-teljem Priolom na čelu, v odbor |>a so so Se pritegnili nekateri producenti. Po občnem /.boru je predaval šolski nadzornik Močnik o vrtnarstvu ter se je bavil zlasti s vprašanjem pridelovanja zgodnje zelenjave brez naprav. — Ravnatelj Priol je nato predaval o napravi novih sadonotnikov z ozirom na <»|>lodbo cvetja. Zamotano vprašanje jo pojasnjeval s praktičnimi vzgledi, kuko je treba združevati posamezne sorte v sadovnjakih, da se zagotovi večja plodonosnost. Zlborovalci so stavili še nekatero umestno predloge o zatiranju voluharja, o skupni nabavi semenja in vrtnih rastlin, nakar se jo us|»olo zborovanje zaključilo. □ Smrtna kosa V Loški ulici 18 je umrla gospa Stern Ana, hišna posestnica in vdova znanega svoječasno.ga mlinarja in lastniku kopališči! mh Dravi. Stara je bilu 55 let. Naj j>o-čiva v miru! □ Dolgi prsti na poslu. V kletno shrambo šoferja Albinu Supergerja v Kopališki ulici 4 so prišli neznanci ter jo olajšali za čevlje in razne dobrote. Policija je uvedla preiskavo. □ Poledica... V Cankarjevi ulici je zaneslo drveči avtomobil, ki ga je šofirul Feliks Krošl, na gladkem ledenem tlaku s ceste v hišni zid. Avto se je pri tem znatno poškodoval. Na glavnem mostu pa jo poledica zahtevala kot žrtev lepega dirkalnega konjička, last mesarja Edvarda Kiiferju. Konju je spodrsnilo ter si je pri padcu zlomil levo zadnjo nogo. Gasilci so žival z žerjavom dvignili na voz ter jo zapeljali v klavnico, kjer jo je mesarska sekiru odrešila trpljenja. □ Kap v gostilni. Sinoči je prišel v neko gostilno v Studencih (>5-letni I' rane Potisk. Naročil si je četrt vina, potem pa je ob mizi sedeč kar naenkrat zdrsnil s stola in pudel. Pri-klicani reševalci so ugotovili, da ga je zadela kap. □ Badnjak. Pravoslavni božični prazniki so se pričeli. Dunes popoldne so vozili lindnjuk skozi mesto v veselem sprevodu, ki so ga tvorili po večini častniki in vojaki na konjih. Bral eni »Slovenca« v Mariboru .ki so pravoslavne vere, želimo: »Čestit božič!« Tako naokrog Veseli božični prazniki so za nar^i in sladkih prazničnih dobrot je konec na veliko veselje preobremenjenih želodcev. Tudi staro lelo smo srečno premagali in tisto nesrečo pognali v veiino pregnanstvo, zakrvavelih oči in bledih obrazov pa amo zlasti svojim »prijateljem« želeli veselo i.n srečno novo loto. Vse novoletne hinavščine pa so nas rešili sveti triije modri možje, ki pa niso hoteli ostati v naši lepi Ljulbljani dalje kot en dan; menda so se ziba«, da jih bodo čistilci ulic. preveč polili, pa so rajši odšli. In tako je Ljubljana zopet stara Ljubljana, pusta in dolgočasna, da si človek res ne more pomagati drugače, kakor da gre nekoliko naokrog. A kain? Na hribih sedaj ni prijetno, v ljuMra.il-ski ravnimi pa tudi ne. Na hribih je celo nevarno, da te ne podero in ne za vale v dolino gospolje smučarji, j>o dolinah pa Se voda ne teče rada, če je nič ni. Tako je najboljše, če jo človek zavije kam na toplo. Ljubljanski k romarji imajo sicer peči, toda drv in premoga se jim j>a zdii škod« in tako pravijo, naj se gostje sami grejejo ob svojem dihanju, pa 6e bodo še peči nekoliko ogrele. Tako me je zaneslo te dni v neko precej znano pribežališče grešnikov, ki ne marajo teikote in Seje za pokoro, amjmk si radi knj dobrega pnivo-Sčijo, če še ni prepozno po »prvem«. To pribežališče pa ni takšno, v kakršna navadno zahaja moja malenkost i.n kjer ljudje sede, kade in p i jo i.n jedo saimo v eni sobi, ampak je velika in imenitna reč, kjer Je vse lepo razdeljeno: hlapci, vozniki po-streščikl in branjevke skupaj, »boljši«, to je lepše oblečeni ljudje tudi skupaj, najboljši in najlepši ta najfinejši in najimenitnejši ljudje pa zopet skupaj, visi v svojih »posebnih« sobah. »Boljši« ljubljanski ljudje in »posebnem ljubljanske sobe so me že od nekdaj močno zanimale, pa sem sklenili, da si enkrat tudi to zadevo temeljito ogledam — zaikaj pa ne? Obleke sicer nimam Izdata konsoret) »Ponedeljskega Slovenca«. Zastopnik Miha Krek. prelepe, j>ete na čevljih kažejo tudii samo še žalostne sledove nekdanje lepote in slave in tudi moj klobuk ni ravno »dernier eri« ali kakor že pravijo tisti modi (ali pa je to mast za jrfešo), torej kar korajžo in hajdi noter — več kakor posaditi človeka na cesto tudi najepretnejši natakarji ali natakarice ne morejo. Tako grem ošabno skozi prvii dve sobi kair v tretjo med »najboljše« ljudi — saj uživam tudi jaz aloves velike sposobnosti, čeprav samo v laganju. Tudi dobri lažnjivoi ne kapajo z neba. V »posebni« sobi sem opazil kot prvo posebnost božanski miiir. Mize so bile pogrnjene lejx) belo, natakar je bil lepo počesan, nad oknom pa se je začel vrteti ob mojem vstopu zračnik. Menda je natakarju takoj j>ovedal njegov ^nos, iz katere banovine je moj tobak — iz vardanske ni bil. Mlad dečko v dolgem fraku mi je vael iz rok klobuk in ga obesil nekam v kot, starejši fant ini je pa prinesel zaželjeno kapljico in mi z elegantno kretnjo naitočil. Tako sem sedel v »posebni« sobi sam, dokler se ni zmračilo. Biti sani — to je včasih res nekaj nebeško lepega 1 Samo to je spak, da te ravno takrat, ko bi bil najrajši sani, zmoti kakšen »bol'šk človek, ki ga nesreča zanese v »posebno« sobo kdo ve odkod! Jaiz sem ravno premišljeval, kakšna velika dobrota so posebne sobe za take dolgočasne pusleže iin sitneže, kakor sem jaz. j*a je bilo premišljevanja kmalu konec: fcrdii, mogočni koraki, ropot stolov in potem tisti oster in kritičen pogled izpod črno-obrobljenih očal — vse to me je kar »treslo... Crosjiod, ki se je štel brez dvoma med »najboljše«, me je gledali in meril od nog do glave tako izzivalno, da me je res prisilil na ugibanje, kaj neki more biti na njem tako dobrega, da ceni samega sel>e tako visoko. Gledam njegovo obleko — pa ne najdem na njej ničesar posebnega. Obleka, kakor vsaka druga. Ovratnik, kravata, telovnik, hlače iz nekakšne mod.rocovine — vse navadno. Pa ga je nagovoril natakar z naslovom »gospod V 5 MINUTAH ZA S LET MLAJŠA Velikanska izprememba z uporabo pravega pudra POIZKUSITE TO V< se danes lahko pomladite za naimanj pet i«t in dobite svežo baržunasto polt, zaradi katere Vam bo zavidalo vsako mlado dekle Poizkusite to sami na sebi na tale enostavni način: Naptašite polovico lica z znamenitim pudrom Tokalonom (s smetanovo pe-no| ter motrite v zrcalu razliko obeh polovic Vatega lica Videl' boste isto presenetljivo razliko kakor na zgornji »liki. Puder Tokalon ie edini puder ki vsebuje smetanovo peno Ipnpravljeno po patentirani metodil To ie sestavina, ki omogoča da daie puder Tokalon licu prekrasno svežo dekliško lepoto. Smetanova pena povzroči, da ostane puder na licu petkrat dalie kakor sicer Če ga samo enkrat dnevno uporabde, se Vaše lice ves dan ne bo svetlikalo Če se poslužujete pudra Tokalon, ste lahko brez skrbi na vetru m dežju plešete pa lahko tudi ure m ure v vroči dvorani Vaša polt bo vendarle ostala sveža in lepa Puder Tokalon omogoči vsaki feni. da ie videti takoj za mnogo let mlajša Pri redni uporabi smetanova pena osvežuje ;n olepšui« kožo. BRF.ZPl ACNI VZORF-C: V ,ak iitateli tega lista more dobili zelo okusno ksseto s kremo Tokalon (rožne »li bel* barvel tet nuder Tokalon različnih niians Pošliite Din 5 — v poštnih znamkah za poštnino ->mot in druge stroške na naslov Hinko Maver I drug Odio 10-C, Zagreb, Pražka ul. 6._ Humor v sovjetski Rusiji Znani sovjetski humoristični list »Krokodil«, ki izhaja v Moskvi, prinaša med drugim tudi šalo, ki je po svoji vsebini značilna za sedanje razmere v sovjetski Rusiji. Srečala sta se Ivan in Boris. Ivan: »S čim se baviš, Boris? Že dolgo se nisva videla.« Boris: »Najjosled sem dobil službo.« Ivan : »Kje?« Boris: »Stojim blizu carskega zvona v Krem- lju.« Ivan: »Čemu?« Boris: »S tem zvonom bom zazvonil, ko bo socializem dokončno izgrajen.« Ivan: »Koliko dobiš za to?« Boris: »60 rubljev na mesec.« Ivan: »Ti, to pa ni mnogo.« Boris: »Vem, prijatelj, toda zato je moja služba stalna« doktor«, drugič pa z naslovom »gosjx>d 6včtnik«. Hm — kaj j>a mene briga doktor? Bolan nisem in ne pravdam 6e tudi ne in tudi davka ne plačujem, ker ga nimaim od česa. Uganil sem pa, da mora i m«hi ta »na jboljši« človek tudi kosti, ker je bob-nal po mirai, pa tudii nekaj mesa mora imeti na kosteh, ker so bile hlače precej napete; vise to jxi, kosti i.n meso, je bilo nabasano v neko vrečo, ki ji pravijo ljudje koža — torej prav tak kup nesreče je bil ta »najboljši« človek, kakor sem jaz in vsak! Temniti se je že začelo in v »navadni« sobi so [»ostajali ljudje vedno glasnejši. Tudi »boljša«- in »najboljša« soba sla se začeli polniti. Gospodje so se vljudno priklanjali drug drugemu, včasih pa se je 'kdo tudi prav pisano ozri na sosedino mizo. Polagoma pa se Je tudi v teh dveh sobah začelo razvijati »življenje«: ropotali so krožniki in roj>olali so noži in vilice, nazadnje so pa začeli ropotati še jeziki, skoraj še bolj kakor v prvi, navadni sobi. Kako se pa ti prostori in bi ljudje razlikujejo med seboj sedaj — sem se vprašal. Plačal sem, se oblekel in odšel. Na moji ]K>ti skozi prvi dve sobi I>a so me spremljali zamičljivi in iJTezirljivi^ pogledi s kostmi in mesom nabasanih kožnatih žakljev, ki jim pravijo pohlevni backi »boljši« ljudje ali j>a »najboljša dražba«. »Posebnih« sob torej nimamo za uživanje Milega miru, ampak morajo i,meti drug pomen. Kako je že imenovali gospod natakar odličnega gosta? Aha, gospod doktor mu Je rekel, drugič pa gospod svdtnik. Bogatih doktorjev in bogatih pve>i]ose'bno čiste iin tudi njihovi značaj« ne. Znali so fia ti ljudje z veliko spretnest-jo jx)snemati sicer čisto lepe navade najfinejše dražbe in so se čutili v svojih »posebnih« sobah kot prave in čistokrvne — fevdalce! In ta fevdalna staroverska ropotija straši še dandanes sirom naše lepe domovine, svoj glavni sedež pa ima ta čudni strah — v »posebnih« sobah. Samo to je precej nerodno, da je ta fevdalni strah danes že čudovito umazan, za pametne ljudi pa bedast, beedast, beeedast ... Take stvari sem premišljeval, ko sem nekega drugega dne zojjeit mirno sedel v prva sobi med branjevci, jiostrešaki in hlapci, pa se nni je kar zdelo, da je med temi ljudmi jM-ecaj več »boljših« kakor v vseh »poeeibnih« ljubljanskih sobah. Brez »jKisebnih« sob pa Ljubljana le ne bn ostala, tudi oe nas bo kedaj zapustil tisti nesrečni fevdalni etraih. Kje pa naj bi gospodje meščani sicer postavljali (ali pa odslavljali) svoje občinske može ali pa celo župane? In kaj naj bi [»očeli tii=»M slavni ljubljanski »poštarji«, telegrafisti in telefonisti in radio-ieti, kn imajo danes od prenašanja »poročil« od ene do druge posebne sobe tako lep zaslužek? Take brezposelnosti ne prenese Ljubljana za nobeno ceno in tudii Maribor ne in zato bodo »posebne« sobe živele in cvetele do konca ljubljanskih iin maribonskih dni. In ljubljanski (ali pa mariborski) j>reHpiisl? Kaj bi bil brez »[»osebnih« sob? Toda !o so stvari, o katerih morajo že zaradi lepšega molčati ne samo šoferji ali natakarji, anipak tudi — lažnivci Danes zvečer pa na svidenje v »(»osebni« sobi! Urejuje Ciril Kočevar. Tiaka Jugoslovanska tiak^i ia. Zastopnik: K- Ce&