St. 217
:1 n t
~ * T>
L I ? »TEKA
LJUBL
prnUn tak orMihIi ikM
v Trstu, v soboto, tU Nptambra 192«.
Posamezna Sterilka 30 stot
Letnik U
IM
L«.-.
I MM L , ptlMiL 38.—, cdo leto L m—, V LUOid. - fMamtsne ftvriOn 30 alat — OsSmdIiu t BiikiiH t Mom (72ma): sa fcfwfca la otartaa ogUaa 73 atoi. xi tmrtnkc. aabvak, pecJaaa, vabita L 1J20, ccbae demraftb aavodav L X— MaH ogtaai: 90 tšoL aa b—cd» ■a»miij L &
EDINOST
UredaiitTO to mpnmiHrt Trst (3). oHca S. Frmnc««o fA«* SOL T«« Wm 11-97. Dopui a«) m poCUjajo izkliueao ondniMv«, fltfUai, r«kta» aMciia to drnr pa upraTaiitru. Rokopisi — mm vra£aj* Nttoakirui pisma te ae ipre etnajo. — Last, založba In tisk Tlakama JEdlaost« PodmcdnOtvo ▼ Gertcl: ulica Glomtč Carducci It 7, L a. — TelaL it «27 Glavni to odgovorni uradnik: prof. Filip Poric.
Učiteljske pokojnine
O vprašanju učiteljskih pokojnin se je že mnogo pisalo od vseh starni kakor ste tudi objavili marsikatero pritožbo is javnosti glede tega* vprašanja. Kakor glede ostalih upokojencev, tako se je tudi glede učiteljev narinjala neodklon-ljiva potreba zboljšanja njihovega položaja. Lahko rečemo celo, da so to potrebo čutili na svoji koži predvsem upokojeni učitelji, zakaj zdi se da je bil ta del splošnega pokojninskega problema še najmanj racijonalno urejen. Pomanjkanje, ki je trlo to zaslužno kate-goi-ijo na njena stara leta, je rodilo nešteto vpotostov in prošenj, ki so prihajale tudi v javnost potom raznih listov in ki ste jih več objavili tudi v «Edi-nosti».
Končno je izšel zakon, o katerega objavi [je poročala tudi «Edinost», ki urejuje pokojnine učiteljev ljudskih šol. Novi predpisi določajo znatne pribolj-ške in zato bo gotovo zanimalo naše upokojene, pa tudi še aktivne učitelje, če podamo tu kratko sliko teh določb s posebnim ozirom na prejemke, ki jih bodo deležni upokojeni učitelji po teh novih določbah.
V smislu novega zakona zadobi učitelj pravico do pokojnino po dovršenem 20. letu službe in ta znaša letnih 2500 lir. Potem se ta pokojnina polagoma zvišuje za vsako nadaljnje leto službe in doseže z izpolnjenim 35. službenim letom 5000 L, a z izpolnjenim 40. letom pa 7G00 lir. To je minimalna pokojnina. Od 40. leta naprej ima pokojnina največji «razmah» in znaša po 12. službenem letu celo zadnjo plačo 9500 lir. Najvišja pokojnina pa ne sme znašati več kot zadnja plača..
Omeniti je, da se v pokojnino štejejo službena in starostna leta. Odlomki celih let črez 6 mesecev se štejejo za celo leto. na pr. 36 let 6 mes. 1 dan se šteje za 37 let. Kakor ie razvidno, je ta zakon starim učiteljem izdatno povišal pokojnino.
Po zakonu velja za nove pokrajine določba, da se učiteljem, kateri bi bili upokojeni po 1. julija 1924. šteje za dobo pred 1. 1919 pet desetin zadnje plače, za dobo od 1. I. 1919 do 30. junija 1924 pa osem desetin zadnje plače.
Za vsako teh službenih dob se dotični zneski množijo s koeficijentom, ki odgovarja letom službe in starosti. Tabelo o koeficijentih je priobčil učiteljski list «Diritti della Scuola» od i5. avgusta t. I.
Za učitelja, kateri bi bil upokojen 1. januarja 1927. po 37 letih službe in s 57 leti starosti radi opešanja ali bolezni. bi veljal sledeči račun:
1)	Za prvo službeno dobo od začetka službe do 1919:
5/10 od 9500 = 4750. Ta znesek (4750) se množi s koeficijentom 1T954 za 37 let službe in 57 let starosti, kar znaša 56781.50 enotne kvote za penzijo.
2)	Za drugo službeno dobo od 1. X. 1919 - 30. VI. 1924:
8/10 od 9500 = 7600. Od tega zneska (7600) se odšteje prvi postavek 4750, ker se je za ta znesek že izračunila enotna kvota za penzijo; teda.j 7600 jnanj 4750 — 2850, kateri znesek se množi s koeficijentom 0'806, ki odgovarja letom za. drugo službeno iž^bo od 1. I. 1919, t. j. 7 let službe in 57 let starosti, kar znese 22297.10 enotne kvote za penzijo.
3)	Sledniič imamo tretjo slu?beno dobo od 30. VI. 1924 do danes t. j. 2 leti. Tukaj se vzame za podlago cela zadnja plača 9500, od katere se odšteje 2850, kateri so bili v prejšnjem odstavku zaračunjeni, tedaj:
9500 — 2850 = 6650. Ta svota se pomnoži s koeficijentom 0*197 za 2 leti službe in 57 let starosti, kar znaša 1310.05 enotne svote za penzijo.
Ako pregledamo na kratko ves račun, bi imeli sledeči računski posnetek:
Otmltev refmliHttt strnite
bivšega ministrskega ml Bonomija
RIM, 10. «Informatore della Stampa» poroča, da namerava bivši italijanski ministrski predsednik on. Bonomi obnoviti italijansko reformistično stranko. Ugleden politik, ki je svoječasno sodeloval v Bonomi je vi vladi, je podal to-
odgovarja resnici. Bivši predsednik je V neprestanih stikih z nekaterimi reformističnimi in demo-
Pololal na Orikem
PlasUm pripravlja novo revolucijo? ludi paallfnl boji — Republikanska
BEOGRAD, 10. (Izv.) Iz Aten poročajo, da je nova revolucija na Grškem neizbežna. Trdijo, da je general Pla-stiras, ki je pred nedavnim prekoračil j ug u slovensko mejo začel korakati pro-
zadevno sledeče izjave: ^^ ^ti Atenam.^ter daje bilo Vf pouličnih
l>oji
ministrski 100.
Reuterjev urad poroča iz Aten, da je mnogo oboroženih ljudi napadlo telefonsko centralo v Atenah. Vladne čete so intervenirale in sodijo, da je bilo mnogo oseb ranjenih.
Po točnih informacijah bi bil položaj v Atenah naslednji: 9. t. m. ob 10.30 zvečer sta vkorakala v Atene dva bataljona republikanske ^rde pod poveljstvom polkovnika Pertilisa in Zervasa. Čete atenske posadke so se tema dvema bataljonoma postavile po robu. Tri ure je trajal ogorčen pouličen boj. Iz predmestij, kjer je tudi prišlo do vstaje, je bilo slišati ljuto artiljerijsko
A,__i____• _	rvoaK io liiln mrtvih
kratskimi veljaki ter se pogaja z njimi glede obnovitve reformizma v Italiji. Do sedaj ni bil sklenjen Še nikak ukrep, ker so osebe, s katerimi se pogaja Bonomi, naziranja, da nova politična kombinacija ne more obroditi znatnega uspeha.
Namen bivšega ministrskega predsednika je združiti vse one reformi-stične pristaše, ki se ne udeležujejo sedanjega političnega življenja v drŽavi, ter jih približati nacijonalnemu sindi-
kalnemu gibanju, če bodo Bonomijeva ^^neiie	b Je bilo nirtvih
s£nek^tr^^^^^rolJb^jnika republikanske garde sU bal*
ki bo položil temelje novi reformistični .upnzonlavstajo ^ljizo^bmham-ctrnnki	bici j. Značilno je, da ne spravljajo ge-
nerala Plastirasa z njima v zvezo.
Bataljona sta bila razpuščena in sta se šele včeraj vdala. V Atenah vlada bajč sedaj popoln mir.
ATENE, 9. Atenska brzojavna agen-_ija sporoča: V smislu svojega programa je vlada odredila razpust vseh bataljonov republikanske garde, kateri so tvorili organizacijo, ki je bila popolnoma ločena od vojske. Republikansko gardo je ustanovil gen. Pangalos za utrditev diktature.
Ker se bataljoni niso hoteli pokoriti ukazu o razpustu, je vlada naroČila redni vojski, naj izvrši odredbo. Proti poldnevu so se uporniki brezpogojno predali. Človeške izgube so neznatne. Vlada bo vse krivce spravila pred redno sodišče.
Prebivalstvo je sprejelo ta korak vlade z velikim zadoščenjem. Nekateri komunisti so hoteli izrabiti navdušenje prebivalstva za razne izgrede, pa se jim namera ni posrečila.
Današnji dogodki so velike važnosti, ker predstavljajo konec anarhije in ker
Reorganizacija Itslilimskili framasonev
Podpirali bodo fašizem?
RIM, 10. Kakor znano, so bile v Ita-11 j vse framasonske lože razpuščene z cija sporoča: V smislu svojega progra-zakonom o tajnih udruženjih. Sedaj pa so se začela med framasonskimi voditelji pogajanja za ustanovitev frama-| sonskih društev na zakoniti podlagi. V poslednjem času se je framasonsko gi-banje precej močno razmahnilo v južni Italiji. Številni framasonski veljaki zastopajo stališče, da morajo nove lože podpirati fašizem.
«Tevere» poroča, da je urednik listav «Messaggero» Giuseppe Meoni določen za velikega mojstra italijanskih frama-sonov.
SESTANEK VODSTVA REPUBLIKANSKE STRANKE
RIM, 10. Dne 12. t. m. se sestane v Bologni vodstvo italijanske republikanske stranke. Ker so se v zadnjem času
1 pojavile v stranki razne tendence, bo-	„ - -	_ x____ _ ,
jdo skušali voditelji na tem kongresu "S^^^T^S^ i poravnati vsa strankina nesoglasja.
MU S SOLINI SE JE POVRNIL V RIM
RIM, 10. Načelnik vlade je včeraj z -Nj. Vel. kraljem prisostvoval vojaškim vajam v Pa-ssignanu. V spremstvu generala Cavallera se je povrnil v Rim ob 19. uri. Podal se je takoj v palačo Chigi,
konitosti, kar bo omogočilo vzpostavi tev ustavnih svoboščin.
Tudi tisk izraža vladi svoje priznanje, ker je zrušila ostanke diktature, ki 50 hoteli ustvariti anarhijo v državi.
Nemški parlamentarci v Beogradu
BEOGRAD, 10. (Izv.) Danes se je mu-x . dila v Beogradu skupina nemških par-kjer je imel dolg razgovor s finančnim; lamentarcev, kateri je načeloval posl. ministrom on. Volpijem ter z notranjim ;y Loesch? ^ je pretil pomočnika zu-
Dol>a službe, ozirom« uživanja plače	Doba starosti	g ---K3 i iS JC m.." fiSBS	Koeficijent	Enotna kvota za peniijo
37 let		4750	X 11954	= 56781-50
7 let j	57 let	2350	X C-806	= 2297-10
2 leti		6650	X 0-197	= 131005
Skupaj
60388.65
ministrom on. Federzonijem.
NJ. VEL. KRALJ V RIMINI
URBINA, 10. Danes zjutraj je Nj. Vel. kralj v spremstvu generala Cittadinija in admirala Bescarottija dospel v Urbino. Ogledal si je vojvodsko palačo ter stolno ■ cerkev Sv. Ivana. Ob 11.30 je kralj odpo-! toval v Rirnini. Ljudstvo ga je povsod burno pozdravljalo.
ZATVORITEV REŠKE RAZSTAVE
Federzoni pride na Reko - Proglasili ga bodo za častnega meščana
RIM, 10. Notranji minister on. Federzoni bo jutri zvečer odpotoval na Reko, kjer bo zastopal vlado pri svečani za-tvoritvi reške razstave. Ob tej priliki mu bodo ReČani na slavnosten način podelili v mestni palači častno meščanstvo Reke.
Danes zvečer je odšla na Reko izredna komisija za rimsko pokrajino. Nače-luje ji sen. Pietro Bacelli. Komisija bo izročila kvarnerski pokrajinski upravi kip Nj. Vel, ki so ga poklonile na po-»budo Rima vse italijanske pokrajine.
Nov predsednik faSIstovske konfederacije trgovcev.
RIM, 10. Konfederacija fašistovskih trgovcev javlja: Minister korporacij je podpisal odlok, ki imenuje on. Lantinija za .predsednika faSistovske konfederacije trgovcev. Dosedanji predsednik on. Belloni prevzame posle izrednega komisarja milanske občine.
Briand in Polnearć
nanjega ministra Jovana Jovanovića. Von Loesch je naglašal velike simpatije, ki jih goji nemški narod napram j ugoslo venskemu. Sploh se je o Jugoslaviji izrazil jako pohvalno. Nemški poslanik Wolfshausen, je priredil nemškim parlamentarcem banket.
Zvečer so gostje odpotovali v Vojvodino, nakar bodo posetili Hrvatsko in Slovenijo. _
Premogovna krlsta v Jugoslaviji
Rudniki nočejo popvSčaftt - Vlada bo zvišala produkcijo driarvnih premogovnikov
BEOGRAD, 10. (Izv.) Tekom d . -šnjega dne je bila politična živahnost koncentrirana na zasedanje treh skupščinskih odborov. Anketni odbor je danes nadaljeval razpravo o dobavah tvornice v Adamovu. Sejo je imel tudi odbor za izenačenje neposrednih davkov, in po daljšem odmoru se je danes sestal tudi plenum zakonodajnega odbora
Popoldne se je vršila seja ministrskega sveta. Po seji je dr. Krajač izjavil novinarjem, da je v načelu obrazložil glavne principe svojega načrta za sanaučijo gospodarske krize. O tem načrtu bo ministrski svet razpravljal na svoji jutrišnji seji.
Vlada je za osem let podaljšala delovanje agrarne direkcije. Ostali del seje je bil posvečen referatu trgovinskega in prometnega ministra o premogovni kri-fii. t>r. Krajać se je danes razgovarjal z zastopnikom rudniških lastnikov go-
Jttffoslavtfa in NadUnka
.Pred sklenitvijo prijateljske In arbitražne pogodbe?
BEOGRAD, 10. (Izv.) Iz Rima poročajo, da se med Beogradom in Budimpešto vrše resna pogajanja za sklenitev pogodbe o prijateljstvu in arbitraži. NI izključeno, da se bo ta pogodba podpisala v Ženevi tekom zasedanja Družbe narodov.
Albanski parlament bo razpravljal o trgovinski pogodbi z Jugoslavijo
TIRANA, 10. (Izv.) 15. t. m. se bo v Tirani sestal albanski parlament, ki ga bo otvoril predsednik albanske republike Ahmed beg Zogu. Parlament bo razpravljal o odobritvi trgovinske pogodbe z Jugoslavijo in o nekaterih obmejnih konvencijah med Jugoslavijo in Albanijo.
Stjepan QadU obsojen
v radi žaljenja časti
ZAGREB, 10. (Izv.) Pred sodiščem v Novi Gradiški sta se danes vršili dve zanimivi razpravi proti Stjepanu Radi-ču. Federalistična poslanca dr. Žanjič in Bazala sta vložila proti Stjepanu Radiću tožbo radi žaljenja časti, katero je zagrešil Radić na svojem shodu dne 13. maja v Novi Gradiški. Stjepan Radić seveda ni bil prisoten, ker se nahaja v Ženevi, zastopnika pa tudi ni poslal. Sodišče je pripoznalo Radića krivim ter ga je obsodilo na 14 dni zapora, odnosno na 7000 Din globe.
Obenem se je vršila proti Stjepanu Radiću tudi razprava na tožbo bivšega ministra za vere V. Janjića, ki je tožil Radića radi žaljenja časti, zagrešenega na istem zborovanju. Tudi radi te afere je sodišče obsodilo Radića na 14 dni zapora odnosno na 7000 Din globe.
Sodišče v Veliki Gradiški je torej prisodilo Stjepanu Radiću vsega skupaj 28 dni zapora, ki so pa iz prem eni j ivi v 14.000 Din globe.
Pred novimi dogodki na Španskem
PARIZ, 10. Kakor poročajo iz Madrida, znaša število častnikov, ki so zaprti radi zadnjih nemirov, 2398. Med njimi je 61 generalov. Stopetdeset častnikov bodo izročili vojnemu sodišču. Najstrožje bodo kaznovani profesorji na topničarski vojni akademiji v Segoviji, ker so oni začetniki vojaškega gibanja.
«Newyork Herald» poroča iz Madrida, da je pričakovati kmalu konca Primo de Riverove diktature. Primo de Rivera je po zadnjih dogodkih zelo oslabel. Tudi kralj je že ponovno izra^ zil željo, da se napravi konec diktaturi. Govorijo, da se bo diktator moral umakniti iz zdravstvenih razlogov. Kot moža, ki bi prevzel sestavo vlade, imenujejo voditelja konservativne stranke "Gueiro, ki je že privolil v to, da sestavi novo parlamentarno vlado.
sknpno sodelovanje. Mene ne F^njfpf^ koliko članov bo štel Svet Družbe narodov. Zanimati nas mora samo vprašanje, ali bo Svet zamogel plodonosno delovati Prišlo smo, da sodelujemo a vsemi in v popolni veri.
Strasemannove Izjave
ŽENEVA, 10. Sinoči je prispela semkaj nemška delegacija za zborovanje
Spor med Francijo In Turiko
PARIZ, 10. Turške oblasti so aretirale in zaprle del moštva «Lotos». Turška vlada je na intervencijo francoskih zastopnikov izjavila, da areti-rancev ne izpusti, ampak jih bo postavila pred svoja sodišča. Delegacija moštva «Lotos» je osebno izročila ministrskemu predsedniku pritožbe nad postopanjem turške vlade. Ministrski predsednik Poincare je delegaciji obljubil, da bo Francija napravila v Angori odločno demaršo. Francozi groze celo z represalijami, da bi se zaseglo vse turško premoženje v francoskih bankah.
PARIZ, 10. Listi se tudi danes obširno pečajo z incidentom «Lotusa» in na-glašajo, da se kljub podvojenemu prizadevanju ni posrečilo Franciji rešiti ta spor mirnim potom. «Ere Nouvelle» pravi, da so Turki netaktno postopali in da jih samo sila zamore prepričati.
Francoski polnomočni zastopnik v Carigradu je sporočil turški vladi, da je francoska vlada pripravljena predložiti spor glede «Lotusa» mednarodnemu sodnemu dvoru v Haagu. Francoska vlada zahteva tudi, naj turške oblasti izpuste zaprtega poveljnika ladje na svobodo.
RUSIJA IN TANGER
MOSKVA, 10. Sovjetski poslaniki so izročili tistim vladam, ki so podpisale leta 1906. pogodbe o Tangerju in s katerimi ima Rusija diplomatične zveze, noto v kateri Rusija opozarja, da je tudi ona sodelovala pri prvi ureditvi tan-gerskega vprašanja in si zato osvaja pravico, da sodeluje tudi pri vsaki bodoči tozadevni konferenci. Sklepov, ki bi se napravili brez sodelovanja Rusije, sovjetska vlada ne bo priznala. Predvsem zahteva Rusija, da se sporazumno določi kraj konference. To zlasti zato, ker se hoče Rusija zavarovati, da bi se konferenca ne vršila v kaki državi s katero sovjetska vlada nima zvez.
Seja razorožitveiie komisije Dražbe narodov
ŽENEVA, 10. Včeraj se je sestala razorožitvena komisija Družbe narodov k prvi seji. Predvsem stoji na programu razprav poročilo o poravnanju medna>-rodnih konfliktov. Kot prvi govornik je govoril jugoslovenski delegat Marko-vić, ki se je med splošnim odobravsu-njem zavzemal za to, da se mesto ženevskega protokola sklene nov mednarodni dogovor.
Odmevi Masarykovih Izjav
PRAGA, 10. «Narodni Listy» so V uvodnem članku brezobzirno napadli predsednika republike Masaryka zaradi njegovih izjav o sodelovanju Čehov in Nemcev v vladi. List je bil po večini
Družbe narodov: sestavljajo jo Strese- j konfisciran. Dr. Kramaf nadaljuje z mann, Von Schuber in Gauss. Delega- napadi na dr. BeneŠa. ciji so dodeljeni tudi Bernstorff, Breit-j. Dr. Anton Švehla bo v ponedeljek scheid, Kass in Rheinbaden.	končal svoje zdravljenje in se vrnil v
Nemški zunanji minister dr. Strese- 'Prago. Položaj še ni toliko jasen, da bi .mann je ob 21. sprejel nemške novinar- «e moglo govoriti o sestavi nove parla-j je, ob 22. pa zastopnike inozemskega .mentarne koalicije. Nemška krščansko-I tiska.	j socijalna stranka bo 21. t. m. imela
Nemškim novinarjem je Stresemann svoje glavno zaupniško zborovanje, ki izjavil: Nemčija se ne bo uprla temu, bo sklepalo o odobritvi zadnjih kora-da vstopi obenem tudi Poljska v Svet | kov parlamentarnega kluba stranke in Družbe narodov, čeprav bi to brez-j odločalo o bodočem nastopanju, dvomno predstavljalo zmago Poljske.
Od skupnega zmnožka 60388'65 se vzame 10^, torej 60388,65X0'10 = 6038 lir 86 stot.
Tako bi imeli pokojnino 6038*68 L.
Ako je kdo upokojen disciplinarnim potom, se mu šteje le §% od skupnega zmnožka enotnih kvot za penzijo; rav-notako se računa onim, kateri bi želeli v pokoj, predno so dosegli 40 let službe in 60 let starosti, pa so bili od zdravnikov spoznani, da so še sposobni za službo, torej 1/5 manj. Od pokojnine 6038 86 lir bo treba plačati davek za premično bogastvo (richezza mobile) i. dr. okoli kar bi znašalo 664.27 lir. Ostane torej čistih 5374'59 lir letnih, oziroma 447'88 lir mesečnih; k temu je
PARIZ, 10. «Exeelsior» zatrjuje, da o Lspodom Minkom, da bi z njim dosegel
•cur vaotra	___i • 1______1 • V- i:	m » i r _____l K ^ il___1_X
brez vsake podlage vesti inozemskih listov, ki pravijo, da se Briand in Poin-carć ne moreta sporazumeti glede lo-.carnske politike. List ugotavlja, da je sedanja vlada soglasno sprejela locarn-sko politiko in njene logične posledice.
prišteti draginjsko doklado t.160'— lir mesečnih. Tako bi znašala cela pokojnina 607'88 lir mesečnih za 37 let službe in 57 let starosti.
Po tem načinu si lahko vsakdo izra^* čuna svojo pokojnino. Postavki v 3. koloni: 4750, 2850 in 6650 ostanejo enaki za vse, menjajo pa se koeficijenti za službena in starostna leta in radi tega tudi enotne kvote.
Uč.
sporazum. Skušal je prepričati rudnike, da bi znižali cene za 1535, a so rudniki to zahtevo odklonili.
Po izjavah, ki so jih danes dali novinarjem ministri V asa Jovanović, doktor Krajać in Pucelj, treba sklepati, da vlada vztraja pri svojih zahtevah glede 15% znižanja cen. Vlada v tem pogledu noče nikakor popuščati. Če bodo rudniki to zahtevo še odklanjali bo vlada zvišala produkcijo državnih premogovnikov in upa, da bodo ti premogovniki zadostovali. Ministri so izjavili, da so rudniki krenili na napačno pot, ko so ustavili delo in so s tem hoteli zasejati nezadovoljstvo med rudarje. Če ne pride do sporazuma, bodo vsi ti rudarji zaposleni v državnih nremnp'ovn i kih.
Predstavnikom zunanjega tiska pa je nemški minister dejal, da jc o priliki zadnjega zasedanja Družbe narodov, ki se je vršilo meseca marca t. 1., ves svet j
Nova vrsta letal
NEW YORK, 10. V orjaškem letalu «Sikorsky», v katerem se je vozilo 12 oseb (med njimi tudi zgraditelj novega
bil prepričan, da preživlja Družba na- letala Sikorsky), je kapetan Fonck iz-rodov hudo krizo. «Mi smo zapustili; vršil poskusni polet iz Long Islanda v
Ženevo, je nadaljeval dr. Stresemann, Z zaupanjem, da bo čas izboljšal položaj. Naš optimizem je bil upravičen, locarnska politika se danes udejstvuje.
Washington. Preletel je 400 kilometrov.
Nesreča na morja
RIGA, 10. Obrežni parnik «Reibade» Vse trpljenje in muke iz dobe svetovne^se je pri viharju poškodoval in potopil, vojne mora izbrisati dobra vera in Veliko posadke je utonilo.
DNEVNE VESTI
Trgovinska univerzo v Trsta
Vpisovanje za akademsko leto 1926/27 na trgovinski univerzi v Trstu traja od 1. avgusta do 5. novembra t. 1.
Studij za dosego doktorata iz gospodarstvenih in trgovinskih ved traja 4 lata in je razdeljen na štiri tečaje.
V	I. tečaju se poučuje: Politična ekonomija, trgovinske institucije, institucije privatnega in javnega prava, statistika, gospodarstvena geografija, finančna matematika, spločno in praktično računovodstvo.
V	II. tečaju: Politična ekonomija, trgovinsko in obrtno pravo, ljudopisna In gospodarstvena statistika, gospodarstvena geografija, finančna matematika, blago-znanstvo, splošno in praktično računovodstvo.
V	III. teačju: Trgovinsko in obrtno pravo. gospodarstvena zgodovina« mednarodno
pravo, finančna veda in finančno pravo, blagoznanstvo, trgovinska tehnika.
V IV. tečaju: politična ekonomija in carinska zakonodaja, pomorsko pravo, bančna tehnika.
Slušateljem IV. tečaja se priporoča, da obiskujejo tudi posebna predavanja o zavarovanju, o bankah, izvozu in prevozu ter o javni upravi. Ravnotako bodo posebn/i predavanja o italijanski in nemški književnosti ter pouk stenografije. Poučuje se italijanski, francoski, angleški, nemški, sr-bohrvatski, češki in ruski jezik. Studenti iz italijanskih srednjih Šol morajo delati izpit iz dveh modernih jezikov, med katerima mora biti eden nemški ali angleški. Za študente, ki so končali srednjo šolo v inozemstvu, je obvezno učenje italijanščine.
Na trgovinsko univerzo se lahko vpišejo oni mladeniči, ki so dosegli maturo na klasičnem ali znanstvenem liceju, ali uspo-
/
CL
«EĐIKOST>
V Trstu, dne 11. septembra 1926.
Bobljenostni izpit na. tehničnem ali trgovinskem zavodu ali odpustnico kakega navtičnega zavoda.
Prošnje sa imatrikulacijo naj se pišejo na polkovanem papirju za 2 Uri in se morajo nasloviti na rektorja. V prošnji je treba navesti: ime, priimek, ime očeta, rojstni kraj, bivališče družine in jezike, ki si jih dijak izbere kot obvezne predmete. Prošnji naj se priloži: ena fotografija, krstni list, učno spričevalo, potrdilo o i s tosti s loto^ grafijo in pobotnica o plačilu imatriku-lacijske pristojbine, prvega obroka vpisnine in prvega obroka dodatne pristojbine za posebne izpite in 10 lir za iskaznico in indeks. Razen te poslednje pristojbine (10 lir), ki se plača pri tajništvu univerze, je treba plačati vse ostale pristojbine pri zavodu «Cassa di Risparmio Triestina«.
Prosilcem, ki imajo doseči maturo v jeseni, se dovoljuje, da priložijo namesto zrelostnega spričevala tozadevno potrdilo. "Bd potrdilo pa se mora tekom šolskega leta nadomestiti z izvirnim spričevalom, katero ee v nobenem slučaju ne vrne pred koncem tečaja. Prošnja za vpis se mora vložiti na kolkovanem papirju za 2 liri najkasneje do 5. novembra in mora biti opremljena s pobotnico o plačilu prvega obroka letne vpisnine in prvega obroka letne dodatne pristojbine za posebne izpite.
Sprejemajo se kot dijaki tudi oni mladeniči — italijanski državljani in inozem-ci, ki so dovršili kako srednjo Šolo v ino-izemstvu ter imajo pravico do vstopa na vseučilišče v dotični drŽavi. Dalje tudi dijaki, ki so dosegli odpustnico kake italijanske srednje šole v inozemstvu, če se spoznajo za sposobne, da lahko z uspehom sledijo pouku. Njihove prošnje za imatriku lacijo morajo biti opremljene še s podrobnim opisom in dokumentacijo študijev, ki so jih končali, in izpričevala ki so jih dobili v inozemstvu. Prošnji lahko priložijo tudi katerokoli drugo listino, ki mislijo da jim bo koristna. Listine, ki so izdane v inozemstvu, morajo biti overovljene od italijanskega konzulata, vidimirane od italijanskega ministrstva za zunanje stvari ter prepečatene od kakega registrskega urada Italije.
Vsi dokumenti, ki so sestavljeni v neita-lijanskih jezikih, se morajo predložiti s priloženim italijanskim prevodom, ki mora biti overovljen.
Doktorji drugih univerz ali univerzitetnih zavodov Italije se lahko vpišejo v drugi tečaj, toda morajo delati izpit iz vseh onih predmetov, ki jih v teku svojih študij niso študirali.
Dijaki kr. višjih trgovinskih zavodov Italije in univerze «Bocconi» v Milanu lahko prestopijo na tržaško univerzo do 31. decembra, če dobijo izpisnico omenjenih šol, Imatrikulacija in vpis na kr. univerzi daje pravice do odgoditve vojaške službe do 26. leta starosti. Šolnine so sledeče:
Imatrikulacija L 150, letna vpisnina 450, dodatna pristojnina za posebne izpite 150, dodatna pristojbina za ponavljalne izpite 20, za doktorat 150, za diplomo 75, za posebne tečaje 200, za izpite posebnih tečajev 50.
Nepremožni dijaki I. tečaja, ki imajo v spričevalih povprečen red ali temu enako vel javen red, se lahko oprostijo vseh pristojbin. Ako pa imajo povprečen red io, se lahko oprostijo na polovico. Istotako se pod istimi pogoji oprostijo doktorju drugih fakultet, ki stopijo na trgovinsko univerzo. V ostalih tečajih (II., III. in . IV.) se študent oprosti celotno, če je dose- { gel pri izpitih povprečen uspeh 27/*>' in ni j bil uspeh pri nobenem posameznem izpitu pod N/so, a polovično, če je dosegel vsaj pri vsakem izpitu. Lahko se dovoli tudi oprostitev od pristojbin za doktorat — celotno ali polovično — če je študent dosegel zadnje leto enak uspeh, kakršen se je zahteval za prejšnja leta.
Prošnja za oprostitev šolnine se mora napraviti na kolkovanem papirju za 2 liri ter ji priložiti potrdilo županstva in finančnega agenta o premoženjskem stanju pro- j' Bilčeve družine. Prošnja naj se naslovi na rektorja.
Inozemski študenti, katerih družine bivajo v inozemstvu, plačajo le polovično Šolnino.
iz katerih se pri vsem naporu morejo iskopati, četudi so naložilo dovoljene in dopustne davke v najvišji meri —
Srečne so tiste občine, preko katerih .ne gredo bivše okrajne cesten Te so proste vzdrževalnine za bivše okrajne ceste, če tudi jih zamore njihovo prebivalstvo porabljati v še večji meri. Torej: vsi, ki bivajo izven občin, po katerih gredo bivše okrajne ceste, so prosti davkov za vzdrževanje teh cest. Posebno se more k tem prištevati gospode posestnike luksuznih in tovornih avtov, ki, izvzemši silno nizko število, bivajo v mestih, industrijalnih in trgovskih središčih ter zato ne pridejo v poštev pri vzdrževanju okrajnih cest. More se pa reči, da ti največ rabijo in obrabljajo ceste. Ti pa nisi niti varen hoditi po cesti, da ti ne zdrče v hrbet ali ti ne odbijejo nog-.
Danes ne služijo okrajne ceste kakor vezi med posameznimi občinami, da bi jih mogli imenovati občinske ceste, kajti občani bi izhajali z dokaj ožjimi in preprostejše izdelanimi potmi. Okrajne ceste so prave do- in odvodnice za vse državljane, zaito bi se morali pritegniti za vzdrževanje teh cest vsi državljani ali vsaj cele pokrajine.
Z ozirom na to bi bilo umestno, ko bi občinski zastopi obrazložili vladi in upravni komisiji finančni in gospodarski stan naših občin s prošnjo, da bi visoka vlada razbremenila občine v tem oziru.
S. D. PBZKORJK. U SPORIM DAM MA PBOSBEU
Dosti je bilo nestrpnega pričakovanja dneva .športnega življenja na Preseku. Gosti spoved so izbrali nafti športniki. Ali ga imorejor Odgovor na to je lahek, a treba je vendar počakati do jutrišnjega dne. O po voljnem izpadu pa je vsa naša javnost že prepričana. Kako naj se pa povrne ta trufl našim vrlim organizatorjem? Ne pričakujejo bogve kaj za to delo. Priznanje in zahvalo izrazimo s tem, da se podamo jutri vsi na Prosek in prisostvujemo celemu sporedu, ki bo za vsakovrstne športnike zelo zanimiv.
IZKAZ NARODNOSTNIH SKUPIN
v govoru poslanca Wilfana (gl. «Edinost» od 8. t. m.) popravljamo v toliko, da so bili na ženevskem kongresu zastopani tudi: Nemci iz Litve in Poljaki iz Rumunske, a da z druge strani niso bili zastopani, nego bili navzoči le kot simpatizirajoči opazovalci: Ukrajinci, Belorusi in Litevci iz Poljske. Iz CehoslovaŠke, in sicer iz takozvane Karpatorusije, se niso priglasili Ukrajinci nego Rusi. Izkaz novosprejetih skupin v istem govoru se mora dopolniti s Poljaki iz Rumunske in Busi iz Estonske.
Vpisovanje
otrok v zasebno šolo pri Sv. Jakobu v Trstu se vrsi od -danes 11. t. m. do srede, 15. t. m. vsak dan od 9. do 11. ure. — Vodstvo.
Na programa imamo:
1) Ob 12. uri 30 min.: Odhod mnogobrojne skupine kolesarjev iz igrišča »Primorja« —. 2) Ob 3 ml 30 min.: Tek na progi 5 km na cesti proti Opčinam in nazaj. Start in cilj na igrišču. 3) Ob 14. uri: nastopijo hazenašice «Rocola» proti «Primorjaši-cam». Obojestranski dobri sestavi jamčijo za časten potek tekme. 4) Ob 15.30: se vrši nogometna tekma «Primorje» — «Magda-lena». Ze prvenstveni nastopi teh čet so dokazali športno zrelost, a v tem času so si pridobile tudi kolikor toliko visoko popolnost, kar nam obeta napeto nogometno tekmo. — 5. Takoj po končani nogometni tekmi bodo prisopihali prvi kolesarji, ki se bodo borili za svoja mesta. Dirke se udeleže najboljši kolesarji S. U. P. obenem poziv naj gre kolesarjem, ker ti so najboljše nagrajeni. Razen spominskih medalj dobe razno kolesarsko opremo kot darove za pr-vodošle na medciljih in na cilju. -
Zavedajmo se svoje dolžnosti lat podaj* mo se Jutri na Prosek!
«Concordla» - «Rocol» Jutri na igrišča «Obzora»
«Rocol» je zadnjič prijateljsko porazil «Concordijo». Toda jutri se igra za kupo! Zato bo boj skrajno napet, kajti ta tekma je danes pridobila na svoji veljavi in sliči tekmi naših prvakov v minijaturi!
S. D. «Adrla»
Jutri točno ob 9. uri zjutraj training nogometa na igrišču. Prva in druga Četa gotovo! — S. V.
Popoldne obe četi v navadno kopališče.
je imel na dveh mestih počeno lobanjo in poAkodovane možgane. Siromak je bil sprejet v kirurgični oddelek, kj«r se sedaj bori s smrtjo.
Pozneje je bil nesrečni deček spoznan za 12-letnega Adrijana Rotta, stanujočega v ulic* S. Giacomo in Monte št. 13.
Za večno j« zaspala.
Domači 72-letne Ane Vekjet, stanujoče pri Sv. M. Magd. zg. št. 260, so se včeraj raj zjutraj čudili, da starka ni še vstala s postelje, dasi navadno ni spala tako dolgo. Čakali so nekaj časa, toda ker se Vekjetova ni prebudil a, so jo končno šli drami t. Tedaj so spoznali, da je starka mrtva; v spanju, ne da bi se zavedla svojega konca, se je tiho in brez muk preselila v večnost. Na lice mesta poklican zdravnik rešilne postaje je dognal, da je smrt nastopila pred več urami.
Iz deija pod kap
Ko je 36-letni krčmar Ciril Bižaj, stanujoč v ulici T. Vecellio št. 11, včeraj zjutraj hotel preko ulice Battisti, se je moral naglo umakniti nekemu avtomobilu, ki mu je prestrigel pot. Toda v naglici se je moi v hipni zmedenosti nehote umaknil na tramvajski tir; nesreča je hotela, da je v istem trenutku privoril tramvaj, ki je Bi-žaja zadel od strani in ga podrl. Navzočni so priskočili možu na pomoč in ker je bil ranjen na glavi, so ga spravili z nekim avtomobilom na rešilno postajo, kjer je dobil, prvo pomoč. Nato se je Bižaj še podal v j bolnišnico ter se dal tam preiskati, ker se je bal, da je zadobil notranje poškodbe. Bil je prepuščen domači oskrbi.
Vesti z Goriškega
Označite cene razstavljenim predmeta«
Zopet je bilo vse polno trgovcev v Solkanu in v drugih krajih goriške ok< ce oglobljenih, ker so imeli razstavljeno blago, ne da bi mu bili priložili na lističu označene cene.
Vsak kos, razstavljen v zložbenem oknu ali pa na prodajni mizi mora imeti listlS z označeno ceno. To naj si naši trgovci do-, bro zapomnijo, da jim ne bo treba plačevati denarnih glob.
BORZNO POROČILO.
Trst, 10. septembra 1926. Amsterdam 1115, Belgija 75, Francija 80, London 135.50, New York 27.90, Španija 420, Švica 525, Atene 31, Berlin 660, Buka-rešt 13, Praga 82.50, Ogrska 0.0385, Dunaj 390, Zagreb 49.50. Vojnoodškodninske obveznice 67.30. L radna cena zlata (9. IX) 538.69.
HALI OGLASI
REDI KT7 ffMPflV V1* l'iizi 23, pouk in
DOtLl IfcijCflUUL prevodi v vseh jezikih. (1?59
STENOGRAF (ali stenografinj«), s solidno sploftno izobrazbo, izurjen in siguren v slovenski steao-tfrairfi, veič strojepisca, se i*če za par ur službe. Zaolaiek stalen. Naslov se dobi pri uredništvu •Edinosti*.
MOTOR na nafto, 10 HP, mato rabljen, se ceno proda, lstotam je na prodaj dinamo za 7 HP, Pojasnila daje Županstvo v Piiskovici p. Komen. 1402
Ez tržaškega življenja
Samomor orožnika.
V orožn&ki vojašnici pri Sv. Andreju se je včeraj zjutraj dogodil žalosten dogodek. Bilo je okoli 7. ure, ko je v eni sobi vojašnice nenadoma zadonel oster pok. Orožni"* ki, ki so vznemirjeni pohiteli gledat, kaj se je zgodilo, so našH tovariša Ivana Rottuno — 22-letnega mladeniča — tefcko ranjenega nesrečnik je krvavel iz rane
Reška pokrajina
IL. BISTRICA.
Prodaja žrebcev.
Državno skladiSče žrebcev v Ferrari je poslalo ravnateljstvu bistriške konjske postaje obvestilo:
Pri državnem skladišču žrebcev v Ferrari je na prodaj 16 žrebcev različne pasme sposobnih za težko hitro vožnjo, težko po- ! časno in lahko vožnjo. Ti žrebci se'oddaja- i jo, kor so odveč. Med njimi so štirje celi,1 ostali skopi jeni. Večinoma so mladi in iz- i vrstni za službo. Omenjeni konji se bodo ', lahko ogledovali od 5. septembra do vštev- | ši 20 septembra \wak dan od 10. do 12. in s od 16. do 19. ure. Ravnateljstvo skladišča daje vsa potrebna pojasnila o prodajnih ! pogojih.	1
PISALNI stroj «Adler» se proda po zelo nizki ceni. Na ogled v Via Pallini 4, m, vrata 16.	1403
MOTORNO kolo. angleško, 6 HP. v popolnem stanju, se proda. Via Malcanton 17, mirodilnica.
1404
TRGOVINA te papirjem in igračami, blizu šole, se proda. Via San Marco 26.	1403
GL7KOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju slasti. GlykoJ jc splošen in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Casteilanovich, Trst Via Giu-liani 42.	1367
EL1ZIR CHINA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescenco. Steklcnica L 6.—. Dobiva se samo v lekarni Casteilanovich, Via Giuliani 42.
136?
BABICA, avtorizirana, sprejema aoseč«. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29, Telefon 33-19
136«
KDO VE KAJ
Podpisani prosim onega, kateri bi kaj vedel o moji nečakinji Emiliji Škapin, da J na postelji; mi sporoči. Služila je v Trstu — Škorklji i na prsih, povzročene od krogle službenega hšt. 31 pri gospe Mariji Ziberna do konca revolverja, k ga je 6e tiščal v desnici. Med-avgusta., od tam je odšla neznano kam. tem ko so navzočni orožniki skuSali na
Eventuelne stroške povrnem.
Martin Škapin Vrabče 1. p. S. Vito di Vipaco.
kak način pomagati nesrečnemu tovarišu; je bila obveščena o dogodku rešilna postaja. Zdravnik, ki je kmalu potem prihitel na lice mesta, je ugotovil, da se Rottuno že bori s smrtjo; krogla je predrla skozin-skoz prsa in ranila pljuča ter srce. Nesreč-
ŠČsLL.
*
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naS ljubljeni sin, brat, nsč.Jc
Oprašanje cest !n noše občine
Z dežele nam pišejo:
Pokrajinska uprava v Vidmu je naznanila občinam, da bodo morale z dnem 1. julija 1.1. same skrbeti za vzdrževanje bivših okrajnih cest, t. j. za one dele, ki tečejo skoai dotične občine.
Našim občinam bo to skoraj nemogoče, kajti že sedaj so preobložene z raznimi izrednimi izdatki, ki so nastali prav povsem radi vojnih razmer. Te večje in nove izdatke bi lahko uvrstili j v vojno škodo. Čisto jasno je, da so ob- j Čine trpele radi vojne mnogo in razno-j stransko in zašle radi tega v dolgove, I
ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA
Včerajšnja številka uradnega glasila j orožnik M	prepeljan v mestno
julijskih prefektur «Osservatore rrie- ^Hišnico, kjer so mu s takojšnjo opera-stino» objavlja sledeče obvestilo glede cijG skušali režiti ugašajoče življenje, a za-začetka šolskega leta:	i man; čez par minut je revež izdihnil.
•«Priklicujoč prejšnje odredbe opo-j Zdi se, da je Rottuna privedla do obup-zarja šolski skrbnik, da se ni nič snre- ■ nega koraka nesrečna ljubezen, menilo glede začetka šolskega leta, ki posledice pcaesrečesiega skoka na voz. je torej določen kot navadno za l. ok-i 35-letni zidar Ivan Počeko, stanujoč pri
tobra».____j Sv. Andreju, je hotel sinoči, ko se je vračal
I z dela domov, skočiti v ulici firoletto na Vojna škoda Italijanskih državljanov .neki tovorni voz, da bi se popeljal kos po-v Turčiji.	| ti, ker je voz vozil v isti smeri, kamor je
V tukajšnji trgovinski zbornici se priza- j bil namenjen Počeko. Toda mož je skoči^ deti italijanski podaniki lahko seznanijo z ■ tako nerodno, da je padel m se pri tem po-vsebino sporočila ministrstva narodnega j bil na raznih delih telesa; pretresel s4 je j gospodarstva glede sedanjega stanja pro- j tudi možgaoe, a k sreči ne hudcu Mimoido-šen j za dosego odškodnine za škodo, ki so j či so priskočili nesrečnemu možu na pomoč jo utrpeli radi vojne italijanski državljani i in ga posadili v neko javno kočijo, s katero na Turškem.	je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjerk
so ga sprejeli v kirurgični oddelek,
— D. K, N. Tommuseo. Danes ob 18.30	_	■mi-inii rin/>n
reden sestanek s predavanjem. Kadi važ- I	. Tramvaj povozil Ottin,
nega dnevnega reda, se zahteva navzočnost Včeraj predpoldae okoli 10. ure se je do-vseh članov — Odbor.	godila v ulici Cesare Battisti huda nesreča,
.ki bo bržkone zahtevala človeško žrtev. Ko je ob omenjeni uri tramvaj proge Boschet-to-Cainpo Marzio vcrail mimo ulice Giotto, je neki približno 12-letni deček, ki je v istem hipu prišel izza vogala, hotel v teku preko ceste. Tramvajski uslužbenec, po imenu Peter Moraro, stanujoč v ulici Navali št. 103, je takoj sprevidel nevarnost, ki je pretila mlademu neprevidnežu, pa ni
v dobi 21 let po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo dne 12. t. m ob 9. uri iz hiSe žalosti Vrdela - Timinjan št. 1692 v cerkev Sv. Ivana in od tam na pokopališče k Sv. Ani.
TUST, 10. septembra 1926.
Ivan, oče. Justina, mama, Karel. Mak sini i Ij an, Doro, bratce, Justina in Just Višnjevec,
Josip jd I\?anka Lokar, atrici.
Odlikovano Novo pogrebno podjetje Corso V E !I\ 47.
Županstvo občine Bistrica
naznanja^
da živinski In kramarski semenj, ki se je imel vršiti 13. septembra t. 1. se bo vršil »kupno z novim, dne IS. septembra t. L	(941)
TELESNA VZGOJA
SPORT
Turnej za kupo dr. Sardoča
Seja komisije turneja
Na sestanku 10. t. m. se je sestavila komisija vodstva turneja iz gospodov Pregarc (nač.), Rebec! mogel tako naglo ustaviti voza. Tramvaj je (zapisnikar), Brtoncelj, Blazina, Suman.	j je dečka podrl in ga vlekel par metrov pred
Komisija je sklenila da se igra po eliminatomem' seboj. Moraro in nekateri potniki so takoj »istemu (vsaka poražena četa zapusti koj turnir in izstopili in priskočiH na pomoč nesrečne-
"TelmTpriL^r^edeljo 12. t m. (jutri). Kot!™ ^eCku, ki je obleial nezavesten in ves prvi četi se glasom žrebanja srečata «Concordia» i Krv.^vi Poa tfamvajem. K sreCi je tedaj pn-in «Rocol» (četi, katere je komisija naknadno .spre- i vozil tam mimo neki javni avtomobil, s ka-jela). Tekma prične točno ob 430 pop. na igrU£u jterim je bil ponesrečenec z vso naglico pre-«Obzora*, Sodi g. Brtoncelj.	| peljan v mestno bolnišnico. Tam je zdrav-
Nadalje se srečajo prihodnjič Prorveta-Obzor m: nik dognal, da je deček smrtnonevarno po-Adria-Sparta.	| Skodovan; razen Številnih drugih poškodb
PODLISTEK
JULES VERNE;
(U0)
Skrivnostni otok
«Za vraga! Da, to je ladja!
—	Ali jadra proti nam?
—	Ne morem Se tega vedeti, je odgovoril < Pencroff; zdaj se vidijo samo jarboli izza
obzorja, trup ladje je Že neviden.
—	Kaj naj napravimo? je vprašal mla-
TRETJI DEL: SKRIVNOST. Prvo poglavje.
Dve leti in pol je preteklo, odkar je veter zanesel zrakoplova na otok Lincoln, in do sedaj niso imeli prilike, da bi prifili v stike z drugimi ljudmi. Kakor znano, je Gedeon Spilett skušal po onem ptiču poslati poročilo o svojem sedanjem bivališču, toda bilo je skoraj nemogoče, da bi se ta poskus obnose 1. Samo Ayrton se je de pridružil v znanih okolnostih članom naselbine. — In
Ciaj — 17. oktobra — so ae nenadoma po-azali na obzorju novi ljudje! Ni bilo nikakega dvoma. — Tam je bila ladja! Ali bo na odprtem morju mimo jadrala ali pa bo pristala k otoku? V malo urah se je moralo to vprašanje odločiti.
Cir Smith in Harbert sta naglo poklicala Gedeona Spiletta, Pencroffa in Naba ter jima takoj povedala, kaj je bilo. Pencroff je vzel daljnogled, hitro premotril obzorje in ko je nadel označeno mesto, ki je povzročilo neznatni madež na fotografski plošči, je vzkliknil z glasom, ki ni izražal bogve kakšne zadovoljnosti:
denič.
— Mirno Smith.
počakati«, je odgovoril Cir
Dolgo časa niso naseljenci izpregovorili besede. Bazne misli in občutki, strah in i upanje, vse, kar se je pred tem nepričako-! v a ni m in nedvomno najpomembnejšim do-! godkom zgodilo, jim je zavezalo jezike. ! Naseljenci se niso nahajali v žalostnem položaju brodolomnikov, ki so se rešili na nerodovitno zemljo in se s težavo preživ-; Ijajo, koprneč po rešitvi. Zlasti Pencroff in 'Nab, ki sta se čutila zdaj tako bogata in srečna, bi z obžalovanjem zapustila otok. i Na tem koščku zemlje, ki je bila po njih delu takorekoč že civilizirana, sta se čutila ' kakor doma! In vendar, ta ladja tam zunaj se jim je zdela poslanec iz celine, morda je bil to koščok domovine, ki jim je prihajal naproti. Vsekakor je ladja nosila njih vrstnike — ni čuda, da jim je srce močno bilo pri tem pogledu.
Zdaj pa zdaj je Pencroff vzel zopet v roke daljnogled in stopil k oknu. Z največjo pozornostjo je opazoval ladjo, ki je bila oddaljena še kakih dvajset milj na vzhodu. Zastave bi ne mogli še tam zapaziti, ne sli-
šati strela, ne videti ognja.
Na vsak način pa ni mogla visoka Franklinov a gora niti očem ladijske straže. Čemu pa bo ladja tu pristala? Ali je slepi slučaj pripeljal v ta del Tihega oceana? zakaj noben zemljevid ni zaznamoval na tem mestu nikake zemlje razen majhnega in izven plovne črte ležečega otoka Tabora.
Na to vprašanje, ki je bilo vsem na jeziku, je Harbert takoj odgovoril.
«Ali ni morda Duncan?» je vzkliknil.
Kakor se bralec spominja, je bilo Duncan ime jahti lorda Glenarvana, ki je izpostavil Ayrtona na otok Tabor in ki se je imel nekoč vrniti ponj. Tisti otok pa ni ležal i tako daleč od otoka Lincolna, da bi ga ne
I mogli zapaziti s tja jadrajoče ladje. Obe i točki sta bili oddaljeni druga od druge samo stopedeset milj v dolgost in petinsedemdeset milj v širok os t.
tfObvestiti moram Ayrtona, je dejal Gedeon Spilett in ga takoj sem dal sem poklicati. Samo on nam bo vedel kmalu povedati, če je to Duncan».
Vsi so bili tega mnenja, inženir se je podal k brzojavnemu aparatu, ki je spajal pravilno hišo s stanovanjem pri staji ter odposlal sledečo brzojavko:
•Takoj pridite semkaj!»
Nekaj trenotkov zatem se je oglasil zvonec.
«Pridem», se je glasil AVrtonov odgovor.
plačuje vedno par cent, več kot drug*
ALOJZU mm, mm GarHi 7
•j;s prvo nadstropje
Pazite na naslov!
Pazit* na naslov
. Brezplačno zdravi
imi dr. Rudolf 1M
na doma v Bistrici (Kozlek)
vse revne bistriškega okraja vsako sredo in soboto dopoldne od 7. do 9. ure, a siromake postojnskega okraja vsak torek in petek popoldne od 2. do 4. ure v privatni kliniki g. dr. Cicero v Postojni. (909)
Kronm
Eriljaots, platin. 20-Mž zla!-* kosala
zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugi
Albert Povh — urama
Trst« VIa Mauini 45 419
ČOKOLADNI BORBOM PMTI GUSTOM
■ t nt i
• C«». K«li God.
ChilJ iMtopo& to	k U*ti
JkJbtfo Cmrkđt .
.MIn ffcntorvin
-	5 '"•ijcomo.
.mi«:
n
- Trifjtt. Vi» S NA MORH). 9	IN NA
leTOVtičl) IMEJTC tflDNO NA RAZPOLAGO	ZA
ZDfWH?je PASIH OTROK.
Porabite priliko, dokler trajajo zaloge.
Izredna prodaja naših potrebščin po znižanih cenah do
V
Dodali smo nove predmete po najzmernejših cenah.
Prodajalna, manufaktur
MER9 RIRSCHHER
(impo S. Giacomo 7
(nasproti cerkve)
520