299. številka. Ljubljana, v sredo 31. decembra 1992. XXXV. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prt,jomna a* avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, aa jeden mesec 1 K 9U h. Za poSiljenje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znafia poštnina. — Posamezne številke po 10kh. Na naroCbo brez istodobne vpcBiijatve carocnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, 2e se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvok* frankovati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnlštvu naj se bla govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št 34. - „Narodna tiskarna" telefon št. 85. in narodni ponos bi mu moral braniti, da kakorkoli podpira nasprotniške liste, ki narod zastrupljajo. Tiste indiferentne ljudi, ki sploh ničesar ne čitajo in niso na noben list naročeni, je obžalovati, tiste pa, ki kupujejo in čitajo nasprotniške liste, glasila narodu sovražnih strank, je obžalovati in obsojati. Z razširjanjem narodno-naprednega časopisja se stori največ za zmago tistih načel, ki smo jih zapisali na svojo zastavo, in zato priporočamo toplo vsem narodnim možem, naj predvsem skrbe za to, da dobe napredni listi kar največ naročnikov. Narodno napredni politični listi so: »Slovenski Narod«, »Ro d o 1 j ub«, »Učiteljski Tovariš«, »Gorenjec«, »Soča« in »Primorec«. Kdor hoče še poleg teh naročiti kak list, naj naroči »Edinost« ali »Domovino«, ki sicer nista napredna, nego več ali manj klerikalna, pa vsaj narodna. Drugi politični listi — izvzemši kvečjemu »Mir« — pa naj se brez pardona pometejo čez prag. Narodno-napredni časopisi bodo gotovo tudi v prihodnje zvesto izpolnjevali svoje dolžnosti napram narodu in napram svojim naročnikom, in zato smejo pač tudi pričakovati, da bodo somišljeniki storili svojo dolžnost in se potrudili, pridobiti listom čimveč čitateljev. Kjer drugače ne gre, r.aj se združijo po dva in trije, da naroče skupno kak napredni list. Kjer je dobra volja, se že najde prava pot. Čimveč naročnikov in bralcev bodo imeli narodno napredni listi, toliko več bodo koristili vsem skupaj in vsakemu posamič-niku. To smo si šteli v dolžnost povedati na starega leta dan, zlasti z ozirom na sramotni, zavrženi način, kakor se po priž-nicah in spovednicah agituje proti narod no-naprednim listom, sicer pa želimo vsem somišljenikom, vsem rodoljubnim Slovenkam in Slovencem veselo novo leto! T IjJ Ubijani« 31. deoembra. Nagodbena kriza. O ravnokar pretrganih nagodbenih pogajanjih je izišla lakonična objava: »O vspehih bodeta oba ministrska predsednika poročala Nj. Veličanstvu.« S z e 11 je to že storil ter se zopet vrnil v Budimpešto, dočim je KOrberja sprejel danes cesar v avdijenci. Splošno se priznava, da so se pogajanja razbila, a ne pove se, ob kateri točki se je to zgodilo. Saj sta pred zadnjo skupno konferenco tako Korber kakor Szell zatrjevala, da je rešiti le še nekatera vprašanja. Med temi usodnimi vprašanji je bila tudi italijanska vinska klavzula, tembolj neumevno je tedaj, da je avstrijska vlada odpovedala Italiji trgovinsko pogodbo, ko bi vendar bila predpogoj za trgovinsko politični položaj potrebna sklenjena nagodba z Ogrsko. Z odpovedjo trgovinske pogodbe Italiji pa se maje ves sistem. Kako usodno zamore postati za Avstrijo, ako bo morala po novem letu začeti pogajanja za nove trgovinske pogodbe, ko je v notranjem povsem nepripravljena in razdvojena z Ogrsko! Še bolj neumevno pa je, da bi na stvari kaj spremenil odstop sedanjih kabinetov. Baš nasprotuo. Korber kakor Szell sta vsaj podrobno poučena v celi zamotani nagod-beni konstelaciji. Ako pa prideta nova kabinetna načelnika, študirati bi morala od začetka ves kompleks, kar bi zopet po-tratilo cele tedne, a baš v sedanjem političnem položaju je takorekoč vsaka ura šteta. In končno, kaj bi tudi mogla novega ukreniti v rešitev? Za Avstrijo Di pomenil novi ministrski predsednik, da bi dognal nagodbo po ogrskih željah, tedaj na kvar avstrijskemu prebivalstvu. Od Ma-žarov bi bilo pač naivno pričakovati, da bi odnehali, ker je vsak njihov ministrski vodja preveč odvisen od ljudske volje. Dokler je nagodbeno pogajanje v Avstriji poverjeno Korberju, je vsaj še upanje, da nas Mažari ne ukanejo ker je Kčrberjeva trdna volja, ničesar odnehati od zadnjih popustitev. Kakor hitro pa se opusti parlamentarna rešitev nagodbe, prepusti se tudi Ogrski, da bo trgovinske pogodbe sklenila zase, ki potem gotovo ne bo varovala avstrijske gospodarske koristi. Zato pa se po pravici boje sedanje krize vsi pravi avstrijski patrijotje ter žele, da bi 1 se ta rešila povoljno. Zaradi novoletnega praznika izide prihodnji list v petek, 2. januvarja 1903. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. ... K 22-— I Četrt leta ... K 5-50 Pol leta . . . . „ 11-— I En mesec . . . „ 1*90 Za pošiljanje na dom se računa za vse leto K 2-—. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. ... K 25-— I Četrt leta ... K 6-50 Pol leta . . . . „ 13-— I En mesec . . . „ 2-30 93T Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. W3T List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje Iste ob pravem času. Upravništvo »Slovenskega Naroda". Važnost časopisja. V današnjih časih igra časopisje pri vsakem narodu jako važno vlogo. Duhovit mci je imenoval časopisje šesto velesilo in vsled vpliva, ki ga ima časopisje na javno mnenje, je ta izrek gotovo opravičen. Za slovensko napredno stranko je časopisje še prav posebnega pomena. Narodna napredna stranka je stranka rodoljubnih Slovencev, stranka, ki v javnosti ne išče druzega, kakor blagor celokupnega slovenskega naroda, a naravno je, da pri naših razmerah ta stranka ne more vstva-riti take organizacije, vsled katere bi bilo časopisje zanjo le onega pomena, kakor ga ima časopisje pri drugih večjih narodih. Pri Francozih, Italijanih, Nemcih in Angležih je časopis samo pripomoček v političnem življenju, za narodno napredno stranko pa je časopisje glavno bojno sredstvo, zanjo je časopisje največjega pomena, ker je LISTEK. Pred Silvestrom. Ne vem kaj me je spomnilo na tiste čase. Na tiste čase, ko sem bila še doma in ko sem bila poznana samo v najbliž-njih vaseh našega kraja. Zelen kraj je to, slikovit in prijeten za oko, poln hribov, smrekovih gozdov in majhnih vasij in daleč od mest in železnice. Takrat sem bila stara šestnajst, sedemnajst let in sem pisala pisma ali vsaj naslove za vso našo vas, ki je bila največja v dolini. Moški so tam kremeniti in močni in tesajo v šu-mah trame in doge in vsak, ki ni za nič, hodi preko zime v svet, v Slavonijo, v Bosno, na Ogrsko in bogve kam tesat in delat. Od štirnajstega leta se vzdignejo vsi in samo starci in ženske ostanejo doma in nekaj malo kmetov, ki imajo veliko posestvo in mnogo živine. Tudi rokodelci odidejo, krojači in čevljarji in tudi od tistih imovitih kmetov je bil vsak že v svetu, zakaj oni, ki so vedno doma, so slabiči in ljudstvo jih prezira. Starci se ne bahajo, toliko let sem star, toliko križev imam, oni govore: »trideset njeno glavno orožje. Samo napredno časopisje je v stanu, biti vedno na straži, razkrivati naklepe različnih sovražnikov ter svariti narod pred njimi, čuvati nad interesi naroda, varovati koristi stranke, pomagati preganjanim, ščititi one, katerim preti nevarnost, braniti resnico in pravico. Napredno časopisje stoji v ospredju vsega boja za korist slovenskega naroda in vseh njegovih sinov, to časopisje vodi boj za ves narod proti vsem nje govim nasprotnikom. V očigled tej veliki važnosti naprednega časopisja, je pa gotovo tudi dolžnost vseh rodoljubov, da to časopisje razširjajo in podpirajo — da se bo razvijalo in pridobivalo na vplivu in na veljavi, saj bo narod imel od tega korist. Klerikalci na pr. poznajo jako dobro važnost časopisja in zato preplavljajo slovensko domovino z raznovrstnimi časniki, da bi tako v svojem smislu vplivali na mišljenje naroda, da bi narodu vcepljali misli in nazore, vsled katerih bi se dal vladati, kakor kaže njim, kasti, ki se je izneverila slovenskemu narodu in se udinjala tuji oblasti. Strastni, silni boj, ki ga vodi kleri-kalstvo proti naprednemu časopisju kaže najbolje, kako velikanski pomen pripisuje klerikalstvo naprednim listom. Velikanski pomen, pravimo, kajti sicer bi gotovo ne prostituirali cerkve in ne žalili verskih čutil na tisoče svojih ljudi s tem, da s prižnice in iz spovednice agitirajo proti naprednemu časopisju in da javno trde, da sta rop, umor in vsa hudodelstva proti nravnosti manjši grehi, kakor čitanje naprednih listov. Vzpričo te agitacije je stališče naprednega časopisja jako težko. Kolikor bolj se trudijo nasprotniki, da bi narodno napredno časopisje ugonobili, toliko zvesteje bi moral vsak naroden mož ostati pri svojem listu, pri svoji zastavi. Vsak naroden mož, vsaka narodna žena naj si šteje v častno dolžnost, čitati in naroče vati napredne liste, svoje liste, zagovornike svoje stranke zim, petintrideset, štirdeset zim sem bil doli« Koliko pisem sem napisala ženam za može v svetu, koliko sem napisala tistih tujih, čudnih krajev na naslove! Vse naslove sem pisala z lepo kaligrafično pisavo, kakor tiskane nekatere, druge pre pletene z rožami, obsejane z zvezdicami, črke z dolgimi sencami, ovite z ornamenti. Jaz vem, da se še v marsikaki kmetski škrinji čuvajo tisti lepopisani naslovi. Dolgčas mi je bilo večkrat, pa sem si izmišljevala vedno kaj novega in lep šega. In zaradi tistih naslovov sem zaslovela po naši dolini, da sem pametna. Ko so prišli moški spomladi domov, pa so mi pravili, kako jih je vprašal škriban v šumah, ali celo knjigovodja, kdo piše te naslove. In nihče ni hotel verjeti, da je napisala to ženska, dekle, mlado dekle. In ti ljudje iz naše doline, redkobesedni moški in mlajši fantje so mi nosili pri znanja od bogve kje iz daljnjih šum, od bogve katerega tujega človeka, da sem pametno dekle, da je škoda, da nisem moški, kajti sigurno bi bilo nekaj jako učenega iz mene, da ne nosim ženskih kril. In Silvestrov teden sem imela oso- bito mnogo posla, kajti vse ženske so prišle in želele naznaniti svojemu možu, da so dobile denar, ki je bil tako dober in ga poslal za Božič, da so otroci zdravi, da ni nesreče pri gospodinjstvu in živini, da je ta starec umrl, da je odšlo sosedovo dekle služit v trg in kar je takih novic v vasi. »In še to mu zapišite,« je vsaka dejala, »da mislimo nanj in da naj pazi, da ga drevo ne podere, da se ne ponesreči, kaj bi jaz vdova sama z otroci!« Vsaka je zajokala malo, zakaj skoro vsako leto se je dogodilo, da se niso vsi vrnili, ki so odšli. Dekleta so sama pisala pisma v cvetočem slogu, z bujnimi primeri v čudnih verzih o zvestobi in o zelenih travnikih, o pozdravih in o letu, ko bodo poroke, o preljubem samskem stanu in o zakonu, o katerem »pravi svet Ambrož, kar je žena, to je mož.« Oh, ali sem poznala vse iz naše vasi. Otroci so kričali za menoj in mi nagajali vselej, kadar sem šla skozi vas, ali to je bilo samo tako, ker so me imeli radi. Moškim sem pisala v letu pisma na trgovce, koliko delavoev je v fari in koliko hočejo od kubika, od dog in koliko deputata. Ženske so mi nosile vsako jesen »popotno« na pokušnjo. Kakor se drugod pečejo božičen kruh in velikonočni kolači, tako se peče v naših krajih jeseni »popotna«, velike pogače, katere jemljejo možje na pot, ko odhajajo od doma v daljnji svet po zaslužku. In na vse se še spominjam. Na tistega starega fanta iz vasi, ki zna nemško in ogrsko, hrvaško in rusko, ki je bil že po celem svetu; ki je imel ljubo in ji pošiljal domu celo zimo, da bo brez skrbi za-se in za otroka in ki jo je mislil vzeti v letu. Ali v spomladi, ko je prišel domov, se je ženil hišni sin, mlad fant, kjer sta imela kamro in ljuba njegova se je enkrat odpravila z otrokom k fari, skrivaj se je odpravila, da bi on ne zvedel. Ali vseeno je zvedel, še predno je prišla domov in takoj je vedel, zakaj je šla k fari [in ko se je vrnila, jo je spodil, kajti otrok ni bil njegov, ampak hišnega sina. In zdaj je tista ženska pri ciganih. To mi je pripovedoval sam enkrat neko popoldne v letu, ni bil čisto trezen, smrdel je po žganju; ali jaz vem, da je res, kar mi je pravil in da ga je vse to bolelo. Čudni ljudje so te, »naši ljudje« jim pravim jaz. Surovi so in duhoviti, mehki in trdi, kakor kamen. Na vse se sporni- Grof Lambsdorff na Dunaju. Dunajsko časopisje se obširno bavi z ruskim ministrom Lambsdorffom in njegovo misijo. O sklepih, ki se bodo storili danes in jutri na Dunaju, vlada še seveda tajnost, kakor je sploh Lambsdorff poosebljena molčečnost Vprašanja, ki se glede Maeedonije sedaj rešujejo na Dunaju, niso nova, temuč se je vršilo že dolgo poprej med grofom Lambsdorffom in Goluchovvskim dopisovanje. Sedaj se bodeta ta dva politika le zedinila o onih točkah, o katerih se nista mogla pismeno popolnoma sporazumeti. Grof Lambsdorff je nenavadno dobro poučen o vseh razmerah na Balkanu ter je bil že pred svojim ministrovanjem zaupnik tako carja Nikolaja II., kakor tudi njegovega očeta carja Aleksandra III. Vsled svoje molčečnosti ni napravil na ma-cedonsko deputacijo posebno ugodnega utiša, ker je nasvetoval le pamet in potrpljenje, a kdor grofa dobro pozna, v6, da gori njegovo srce za blagor vseh Slovanov. Izgotovljenega načrta seveda ruski minister ni prinesel seboj na Dunaj. Načrt šele bo dozorel iz pogajanj z grofom Goluchowskim. Iz Srbije in Bolgarije je odnesel Lambsdorff zelo povoljne vspehe. Njegova naloga je bila obenem tudi popolno zbližanje med Srbijo in Bolgarijo. Vstaja v Maroku. Sultan je v hudih škripcih. Njegov protivnik, ki si nadeva pravico do prestola, zmaguje. Sultan je poslal proti njemu večjo kardelo, ki pa je bilo popolnoma poraženo. Sovražnik je simuliral beg ter izvabil sultanove čete v zasedo, kjer jih je skoraj popolnoma uničil. Nad 2000 sultanovih vojakov je obležalo na bojišču, mnogo pa jih je bilo ujetih. Zmagovalci so podili sultanovo razbito vojsko skoraj do vrat glavnega mesta Feza, kar je provzročilo med prebivalstvom nepo pisen strah. Evropejci so zbežali iz mesta. Mesto je tako slabo preskrbljeno z živežem, da se more le nekaj dni držati. Tudi prebivalstvo je nezanesljivo ter bo udano sultanu le dotlej, dokler ga more varovati in hraniti. Ako bi obleganje trajalo le par dni, nastala bi v mestu lakota. Meščanska vojska je skoraj neizogibna, ker ima pretendent v južn'h plemenih mnogo somišljenikov. Sultan se je s preostalimi četami in municijo zabari-kadiral v svoji palači. Jezo prebivalstva je zbudil sultan s svojimi modernimi reformami ter ga domačini vsled tega dolže, da hoče izročiti deželo Evropejcem. Zato bi bilo potrebno, da se evropske velesile zanj zavzamejo, posebno Angleška in Španska, ki imata v Maroku mnogo svojih podanikov. Španija kot najbližja sose-dinja je že tudi ukrenila vse potrebno. S i 1 v e 1 a je takoj sklical ministrski svet, ki je brzojavno ukazal vojaškim poveljnikom glede pomnožitve afrikan9kih gar-irizij. Tudi vojne ladje se odpošljejo v Tanger, da varujejo španske podanike. Španska poslanika v Londonu in Parizu sta dobila povelje, da posredujeta za spo-razumljenje. Vojni minister je predložil njam. Na bogatega kmeta, ki je bil strašno len in strašno umazan in na fanta, ki se je kinčil kakor mestni go spod in ki je plesal z ekspeditorico in z učiteljico na plesih. Na vaškega čevljarja se spominjam, ki je imel štiri sine vse čevljarje in ki mi je dal enkrat majhno kokoš in majhnega petelinčka samo tako v veselje. In na enega fanta, ki ni nikdar govoril z menoj, ali ki mi je prinesel velik šop šmarnic, ko se je vračal v soboto iz gozda. In na žene, ki so vzdihovale nad vsem, kar so že prestale in pretrpele in na tista kipra, vesela, lahko mišljena dekleta, ki so se možila tja v en dan, da ne ostanejo med starimi. Dobro sem jih poznala, za vse njihove skrbi sem vedela. In v jeseni, ko so odhajali moški na delo, pisala sem jim dolge kontrakte. Niso zaupali trgovcu, niti komu drugemu, samo meni. Po sto do dvesto ljudij je stalo v hiši in v veži in zunaj in jaz sem sedela med njimi, in vsi so bili zadovoljni in složni, da jih jaz zastopam, zaupali so mi, da naredim prav, bolj prav, kakor kdo drugi. In ko sem se enkrat vrnila domov, samo za par dni, 80 prišli k meni me prosit, naj jim zopet napišem pogodbo. »Vi imate srečno roko,« so dejali. mobilizacijske načrte. Kralj se je posvetoval z vojnim in r.ornaricnim ministrom ter sklical za včeraj -niniatrski svet Posadke v Malagi, Cadix« in Algeoirasu so pripravljene za odhod v Afriko. Najnovejše politična vesti. Češka radikalna stranka je zavrnila Korberjevo vabilo k spravnim konferencam ter izrekla že v naprej protest zoper sklepe iste konference, v kolikor bi nasprotovali državnemu pravu. — Demisiji obeh ministrskih predsednikov je Cfsar takoj zavrnil ter jima naročil, nagodbena pogajanja nadaljevati. — Venezueli sta vzeli Nemčija in Anglija še zadnje štiri ladje. Dne 28. t. m. je bila baje bitka med 1200 ustaši in Castrovimi-če-tami. Izid še ni znan. — Obsojen slovaški poslanec. Slovaški rodoljub in ogrski državni poslanec V a lasek je obsojen v trimesečno ječo in v denarno globo 300 K, zaradi »ščuvanja« zoper ogrsko državo.— Bolezen saksonskega kralja se je shujšala, ker vpliva nanj preveč dvorna afera. — Turške reforme so se začele izvajati. Nadzornik Hilmi-paša je dal poloviti 64 roparjev ter zasleduje še druge zločince. — Črnogorski knez in katoliški nadškof Milinović sta se zopet spo-prijaznila. Pri svojem godovanju je knez dal nadškofovo sliko obesiti v svoji palači. — Reforme perzijskih državnih financ. Perzijska vlada je povabila 30 belgijskih strokovnjakov, da uredijo drž. finance. — Mednarodni socialistični kongres v A m s ter damu se je preložil na leto 1904. — Buri zoper Somalijo. Angleško vojno ministrstvo je sprejelo sto Burov za vojevanje v Somaliji. — Zasedanje Tripolisa. Angleška je pritrdila Italiji, da zasede Tripolis. Dopisi. Od Sv. Lenarta pri Selcih. »Sloveneca je prinesel dne 24. decembra t 1. neko notico z napisom: »Puščavnik od Sv. Lenarta zmrznil?« Stvar se tako bere, kakor bi se poročalo iz Železnikov, da ne zahajam podpisani več med ljudi in posebno ne v Selca, ker mi je zašla zvezda daleč doli v Ribnico. Dalje, da je v Železnikih razpisano II. mesto na dvo-razredni šoli in bi šel jaz rad s hriba v dolino, zato se ne pokažem več ljudem, da bi ne vzbujal pozornosti tistih, ki se me branijo v Železnike. In še nekaj čenčarij je namazanih na papirju. Ko sem prečital to zlobno notico, sem nehote vskliknil: To pišejo lumpje na katoliški podlagi! Klerikalce naše doline poznam sploh za zaslepljene ljudi, da ste pa dopisniki cSlovenca« tako zelo slepi, da mene ne vidite več v Selcih, tega pa nisem mislil. V Selcih so se ljudje smejali temu žalostnemu, donkišotovskemu do-vtipu, ker so me zadnje čase pogostokrat videli s svojimi očmi v Selcih. Tudi jaz bi se smejal (vjeziti me vi sploh ne morete in tudi ne znate), če bi z očitanjem, da mi je z^šla zvezda v Ribnico, In glejte, tega jim ne pozabim, da so me pohvalili: »Imate srečno roko!« Vselej sem vesela, kadar se spomnim te pohvale. Koliko lepih besed slišimo v življenju, ali pozabimo jih, samo malo jih shranimo, kakor zaklad. In te besede hranim kakor nekaj dragocenega, te besede od ljudij, med katerimi sem živela, katere sem poznala in rada imela. Jaz ne vem, zakaj Vam danes pripovedujem te malenkosti mesto Silve-strove povesti. Ali ti dnevi so menda dnevi spominov, človek postaja nehote sentimentalen te dni in spomini prihajajo sami od sebe. In morda se spomni ta ali oni, ki je tudi živel enkrat med ljudstvom, na vse one priproste in lepe momente, ki jih je užil tam daleč v odleg-lih, tihih vaseh. In tisti, ki še zdaj živijo v takih samotnih krajih med raznolikimi bregovi, ali po prostranih dolinah v malih vaseh, naj ne pozabijo, da obrodi vsako seme, ki se ga z dobroto in ljubeznijo vseje v srca naših priprostih ljudij, ki znajo biti surovi in mehki, zli pa tudi dobri, da obrodi vsako seme lep in ganljiv sad, pa naj bi bilo samo par okornih ali dobrih in nežnih besed, na katere se človek rad spominja. Zofka Kveder. ne bili napravili roparskega napada na čast in neomadeževanost neke nedolžne osebe. Dopisnik je hotel osmešiti mene in vsekati rano vgledni in spoštovani rod- i bini. To je bil namen te satansko hudobne > notice. Toda mene osmešili niste, ker vsi ljudje, ki me poznajo, obsojajo ta napad, ker so prepričani, da je »Slovenec« vso reč iz rokava stresel, brez najmanjšega dokaza, da seje zlagal, da je hudobno obrekoval in svojo »lepo« navado častikraje pomnožil za en komad več. Ta točka stoji na višku vaših klerikalnih navad, pisati lumparije, katerih bi se najbolj zavržen cigan sramoval. Dopisniku kličem za to: »F e j te bodi !« »Slovenca« pa opominjam, da naj le še prinaša take stvari, ki imajo namen kaliti rodbinski mir in srečo, posebno na Sveti večer, kar je bil ravno pri tej notici slučaj. Na ostale oslarije konstatiram le to: V naši dolini ne vlada tak molk, kakor pravi »Slovenec«, ker pogosto ošvrkam katerega klerikalca. Puščavnik od Sv. Lenarta se pogosto oglaša in se bode zanaprej tudi še. V Selca bode hodil, kadar mu bode ljubo in ne bode hodil vprašat kakšnega Rajt-guzna, če mu je dovoljeno. V Železnikih je bilo razpisano II. mesto na dvorazred-nici, kakor je povsod navada, da se mesto razpiše, če napravi dotična učna moč sposobljenostni izpit. Tudi železniška gospodična učiteljica je napravila izpit, zato je bilo njeno mesto razpisano, da je imela priliko prositi za stalno nameščenje na železniški dvorazrednici. Nikdar ni nobenemu učitelju, kakor tudi meni, v glavo padlo, da bi za tako razpisano mesto prosil. Povsem neumno se mi zdi, da se nekateri Železnikarji tako branijo mene. Za Boga! Kdaj pa sem se ponujal komu? Povejte mi vendar jedno osebo, ki me je slišala kaj podobnega govoriti. Bojite se me zato, ker veste, da bi pre-šibal marsikaterega klerikalca, če bi bil v Železnikih. Pribiti pa zopet moram, da vsi tisti, ki brusite svoje predolge jezike, imate ravno toliko pravice take neumnosti govoriti, kakor ščurek v ješprenu. Rečem pa tudi, da bodem prosil, kamor bodem hotel, in ne bodem hotol in no bodem vprašal zato kakšnega prismojenega klerikalca. Vedite pa, da mi je bil zagotovljen pred 2 leti jeden najlepših krajev na Gorenjskem, da pa sem svojo prošnjo prostovoljno umaknil. Vprašam vas, prismojeni klerikalčki, ali se ne zdite samim sebi neumni, ko trobite take strašne bedarije. Pravite, da še niste pozabili mojega razdiralnega dela. Kaj klerikalčki!? Spominjate se me še, kako sem vam povedal v več dopisih od vislic katoliškega prepričanja? To je, kar imenujete razdiralno delo! To sem po vedal na rovaš železniškim klerikalcem! Ljudje pa govore in tudi jaz mislim, da je tisti človek, ki je provzročil notice v »Slovencu«, v naši selški občini. Predno sem jaz kaj bral, so ljudje rekli splošno: To jo pisal ali Tomaž Blamaža, ali ta prekloftani Janez, ali pa tisti France, ki Feljeton za lovce. (Konec.) Še predno smo se razšli od ognja, zapazil sem med nami gospoda lovca, ki je imel med vsemi najbolj kratke hlače. Teh hlač ne bom opisoval, ker sicer bi mi kak klerikalen list očital, da plonkam. Te hlače so bile že predmet podlistka, in ker takih hlač nima nobeden, kakor sam ta gospod, mi tudi ni treba gospoda imenovati. Te hlače, dasiravno so videti iz trdega, mogoče da celo iz usnjatega blaga, vendar vihrajo, kakor bi bile zgolj na palčke nataknjene. In vihrale so gor v hrib, dokler se gospod ni pristavil. Oziral se je na vse strani, in ko se je prepričal, da je mesto pravo in mu ni treba ničesar potrebiti, segel je v žep kamižolice in potegnil iz nje velik kos lesa, v katerega je cev vtaknjena. Ta aparat imenuje gospod »fajfo«. V izdolbljeni konec tega lesa na-tlači, kakor on to imenuje tobak in prižge. Toda šele par dimov je v zrak popihal, ko zašumi visoko nad njim. Gospod pogleda kvišku in zagleda nad seboj po vejah be-gajočo lisico. Ta fenomalni, do sedaj vsaj meni nepoznani lovski primerljaj osupnil je tudi lovoa tolikanj, da ni streljal. In prav je storil! Mogoče je vendar, da bi ? se je ženil kakor Pavliha,'jpo vseh hribih in dolinah cele Gorenjske. Tedaj, če ste vi trije, (to že veste, katere sem apostro-firal s temi imeni), vam za vaše božično voščilo meni pošljem novoletno voščilo, ki se glasi: Napišite v letu 1903 še mnogo takih lažij in izmišljotin, s tem bodete pomagali nam liberalcem, da vas bodemo lahko svetu pokazali, kakšni častikradeži, obrekovalci, lažniki ste, in vse to na katoliški podlagi, če ima pa dopisun pogum, naj se podpiše v »Slovencu«, da ne bode krivda ležala na drugih. Zaključujem, da je bila ta notica vredna velikega mojstra v časti, t. j. dr. Ign. Žitnika, za katerega imuniteto se dopisnik skriva. Anton Germek. Iz Mokronoga. Na praznik svetega Štefana priredila je naša požarna bramba društveno veselico z igro, humorističnim prizorom, panoptikom in božičnim drevescem. K veselici je dospelo toliko občinstva, da niso vsi mogli najti prostora. Vse igre so se prav pohvalno obnesle ter se je ljudstvo dobro zabavalo in srčno smejalo. Za igre so se posebno potrudili gospica Mici Pasetzkv in gospodje Tratar, Pleskovič, Škubic, Mejak, Strel in Kolenc, za kar zaslužijo posebno pohvalo. Božično drevesce okrašeno in krasno razsvetljeno je občinstvo kar očaralo. Poleg drevesca je gospica Smrekar deklamirala krasno deklamacijo, katero je nalašč v ta namen zložil vrli pesnik gospod Janko Leban s Trebelnega. Vsaki ud je bil obdarovan z darilom, tako da je vladalo veselje pri vsaki mizi. Po končani igri so godci zaigrali, in v prvem trenutku se je že vrtel ves mladi svet in se sukal do ranega jutra. Vsa družba se je razšla z željo, naj naša vrla požarna bramba kaj kmalo zopet priredi kako veselico, saj ima prijateljev in podpornikov obilnem v številu. Prihodnja veselica bode, kakor se čuje 1. svečana 1903 in sicer velika društvena tombola z godbo in plesom. S. Klerikalci in Tolstoj. Izjalovljeno ekskomunikacijo Tolstega bi torej sv. Sinod sam rad preklical. V ta namen je poslal moskovski metropolit posredovalca k izobčencu v Jasno Poljano. Da se hoče sv. Sinod zopet sprijazniti z onim duševnim velikanom, ki je v svojih novejših spisih tako živo posvetil za strohnele klerikalne kulise ter naše novodobne katoliške pogane tako ne-vsmiljeno razkrinkal, kakor izza pokristo-vih časov še nihče drug, je velepomenljivo za nadaljni razvitek verskih razmer na Ruskem, kakor tudi pri nas. Kaka zona spreletava klerikalce, kadar slišijo ime Tolstoj, pove nam prav dobro ruski kritik Basergin, ki piše: »Tolstojeva mladostna dela so svetla in topla, polna vere in upov, iz njih veje ljubezen in življenje; njegova kasna dela nasprotno pa so temna in hladna, zastrupljena po dihu debilitete, ki more imeti svoje korenike le v surovem materijalizmu in breznadejnem pesimizmu«. — »Za klerikalce« pozabil je Basergin dostaviti. Tolstoj je res vstvaril v svojih mlajših letih, ko še sam ni po- OdST Dalje v prilogi. ~fi£9 bil žival zgrešil in gospod, kateremu je nositelj kratkih hlač to pravil, kar sem tudi jaz poslušal, je rekel: »Prav, da niste streljali. Žival bo ostala v hribu. Vi molčite, in prej ko mogoče izvabite seboj ku-stoza Alfonza. Žival, ki se je umaknila zgolj le posebnemu dimu vaše »fajfe«, pristavila se je v hribu. Ko jo s pomočjo tega dima in dobrega strelca vi in Alfonz v pest dobita, bogve, kaj se iz tega iz-cimi, mogoče, da celo nova species: vulpes volatrix. No, prepustimo reč času. Ker ve o njej tudi odlična oseba ljubljanskega mesta in bo podlistek kolikor toliko tudi mero-dajen: ne bo zaspala. Raca na vodi, lisica na hoji — Raskovec, tvoja slava se množi. V Kotnikovi dvorani ni bilo ne pre-gorko, ne premrzlo in vse tako lepo vre-jeno, da bi bil človek, ki tudi ni bil na lovu, z veseljem prisedel k mizi. Kar smo jeli in kar smo pili, vse je bilo prav dobro, torej ni čuda, da se je živahno gibanje zadnje gonje že zgodaj pričelo in trajalo, dokler ni vstrajna vrhniška pevska mladež vse vgnala in tudi najbolj stanovitne Smolnikarje, med njimi očeta, ljubljenca vseh klerikalcev, starega in mladega Jelena, nedolžnega Žaneta, Lipčeta brea greha, hlače in »fajfo« in starega organista. Pri 1. Priloga „Slovenskomu Narodu" St 299, dr>6 31. decembra 1902. znal pravega pomena življenja, obilo takih del, iz katerih bo črpale vele in izstradane klerikalne duše up, ljubezen in življenje. Saj vemo vendar vsi, da kleri-k' 1 ci nimajo upa na končno zmago svojih načel. Ljubezni do Boga in do bližnjega imajo v sebi pa toliko, kakor znani kameniti »lintverna v Celovcu. Pravega življenja pa v klerikalcih itak ni. Divje sovraštvo da vsega, kar le količkaj diši po svetu, — če ni slučajno kaka hranil nična knjižica — diči prazno in brezko-ristno življenje naših novodobnih antikristov. — In ravno tem je Tolstoj posvetil svojih poslednjih 25 let. Dela, ki jih je Tolstoj v tej dobi spisal, so za človeštvo neprecenljive vrednosti, za klerika-lizem pa — gotovi pogin. Zelo verjetno je, da prihajajo v srca naših novodobnih paganov hlad in tema, nadalje zastrupljeni dihi debilitete in brez-nadejni pesimizem, kadar čitajo Tolsto jeve knjige, v katerih pisatelj nevsmiljeno biča hudobno in čez vse škodljivo poče-njanje laživercev, kakršni so klerikalci, ki so v teku par tisočletij nakopičili toliko gnoja v svojem avgijevem hlevu, da je Tolstoj imel obilo dela skozi celih 25 let, predenj je ves ta »požegnani gvanc« do dobra izkidal. Ruskim popom je sprave s Tolsto jem toliko mar, kakor volu kija po glavi, da jih k temu ne sili sam ruski narod, ki grozi obračunati s Tolstojevimi in svojimi sovražniki. Tolstoja ščiti pred besnimi popi sam ruski car, zato prvega sv. Sinod in njega inkvizitorji ne morejo doseči; sicer pa rusko duhovništvo Tolstoju bolj želi, da bi ga zemlja požrla, kakor pa to, da bi imel pred njimi mir. Kdor se hoče prepričati, kaka čista ljubezen do Boga in do trpečega človeštva preveva Tolstojeva novejša dela, čita naj poleg »Vstajenja? ki je izšlo že v slovenskem jeziku, tudi še nemške prevode: »Was ist Religion«; »Ueber Gott und Christentum«; »Die christliche Lehre«; »Graf Leo Tolstoi und der Heilige Svnoda; »Das Evangelium« in »Kurze Darlegung des Evangelium«; »Mein Glaube«; »Meine Beichleu: »Vernunft«, »Glaube«, »Gi*bet«; »Ueber den Sinn des Lebens«; »Ueber Erziehung und Bildunga; »Die Sklaverei der Jetztzeit«; »Die sexuelle Fragea; »Gegen die moderne Kunst«; »Nach vier zig Jahren« i. dr. Kdor je s pridom prečital navedene in druge Tolstojeve knjige, spoznal je lahko, da msra biti imenovani kritik Ba sergin pravi rjavi klerikalec, ki namenoma straši svet pred ruskim vele umom, kakor se strašijo otroci z »bavba-voma, hoteČ s tem zakriti svoj strah pred bližajočim se strašnim polomom protikri-stovepra klerikalizma. Kedaj pa dočaka naše ljudstvo Tolstoja v slovenskem prevodu? Dnevne vesti. V Ljubljani, 31 decembra. — Osebna vest. Gospod deželni tajnik Jožef Pfeifer stopi s 1. januvarjem 1903 v zasluženi pokoj. — Vspeh „katoličke" obstrukcije. Kakor znano, smejo cestni odbori skleniti, da naj se za cestne namene vsako leto pobira 10»/f naklada pri davkih. S tem dohodkom pa naši cestni odbori ne izhajajo, zategadelj smejo, ako deželni odbor v to dovoli, pobirati tudi 20 •/• naklado. Vsaka višja n a -kladasme se pobirati samo z dovoljenjem deželnega zbora. Ker je večina cestnih odborov v jako slabem gospodarskem položaju, jih je obilo, ki z 20»/, naklado ne morejo izhajati. Zategadelj je deželni zbor do sedaj vsako leto pooblaščal deželni odbor, da sme cestnim odborom dovoljevati naklade nad 20%. Takega pooblastila deželni odbor sedaj nima, ker radi katoliške obstruk-cije deželni zbor ne funkoijonira! Posledica temu bode, da ga na Kranjskem ne bode cestnega odbora, ki bi leta 1903 mogel 20°/0 presegajočo naklado pobirati. Kdor razmere pozna, ve kaj to po m en j a, posebno za kmeta, ki je pred vsem potreben dobrih cest. Njegovi konji si bodo po jarkih na cestah noge lomili, in kolesa njegovi vozovi. Katoliški poslanci pa bodo kot polhi spali za gorko pečjo, ter se tolažili s tem, da so kmetu z ob-strukcijo pomagali. Kako naj se ceste popravljajo in posuvajo, to pa dr. Šusteršiča nič ne briga. Kadar hodi iz škofove hiše v Zvezdi h »Gospodarski zvezi«, da si nareže tam ekspenzarskega svojega kruha, na razpolago mu je itak dobra pot, za katero mu mora skrbeti ljubljansko mesto. Tako je preskrbljeno za tega »visokega« gospoda, kako pa naj kmet po svojih cestah izhaja, je pa dr. Šusteršiču deveta briga! Ali pričakovati je, da se kmet končno vendar le naveliča »katoliške« obstrukcije, ali pravzaprav katoliške oslarije, s katero ga osrečuje škofov prijatelj dr. Šusteršič! Posebno na Velikolaški in Ribniški okraj smo radovedni: ondi tičita cestna odbora do vrata v dolgeh, a katoliška »politika« jih je dovedla do tega, da bodo morali v bodoče tako rekoč brez cest biti. Tema izborno klerikalnima okrajema je čestitati: če kje, tako reže ondi klerikalna obstrukcija kmetu v meso, in oče Pakiž bo svojim volilcem nasproti v največjih škripcih. Morda se ga vsmili dobrepoljski Jaklič, pa gre — sedaj ko je bil preteriran — kamne tolč na cesti! Za ta posel bi morda le bil! Na delo torej vzorni učitelj! — Vspeh Šustersiceve obstrukcije« Deželnega zbora ne morete sklicati! Tako vpijejo klerikalci, ter sleparijo nevedne svoje kmete, češ, s svojo obstrukcijo smo dosegli velikanskih vspe-hov, posebno za kmeta. V resnici pa s 3 v o j o obstrukcijo samo kožo raz kmeta vlečejo! To se tem jasnejše kaže, čim dalje traja »slavna« obstrukcija. Deželni odbor se je mnogo trudil, da bi država za Kranjsko vstano-vila posebnega mlekarskega potovalnega učitelja. Vlada je to vstanovitev sicer odklonila, a obljubila pa je v dotični namen precej zdatno podporo, tako, da bi dežela ne imela posebnih žrtev, če bi hotela omenjenega strokovnjaka nastaviti. Ker radi obstrukcije deželnega zbora ne zadnji gonji mi je bil najbolj všeč treno tek, ko nam je nazdravil vodja vrhniškega društva. Odkar so ga do malega že v rokah imeli isti, ki čakajo na vsakega, ki čita »Slovenski Narod«, — vendar se je povrnil k nam, ki bi ga pogrešali kakor smodnik v patroni — se je kar prenovil. Od leta do leta se nam vidi krepkejši in vidno vpliva nanj obramba proti klerikalizmu in proti coprnikom, ki se zaman zaletavajo v nas, ki smo za dušno in te lesno svobodo in za Raskovec. Desna roka našega vodje je Gabrijel. Že Bog si je zbral Gabrijela za najbolj sitne posle, torej Gabrijel mora biti pravi, In da veselja ne bode konec, dokler ob stoji društvo, zato nam jamči Veselj, ki je kot oživljajoča iskrica povsod na svojem mestu. Živela trias post in ante fes-tum — ta napitnica mi je tudi ugajala in jaz jo ponavljam sedaj ob novem letu. Saj veste, da pri zadnji gonji razmotrivajo in doženejo se vse najvažneje in vselej resnične dogodbe prvotne gonje. Nekatere sem anticipiral, omeniti mi je le še tiste, ki je sprožila najostrejo in nedognano debato. Stoječ z aparatom v rokah, iz katerega, kakor sem že omenil, se kadi, držeč z jedno roko hlače, z drugo roko pa podpirajoč svojo smelo obdolžitev, očital je lastnik teh pokretnosti ljubljencu kle rikalcev, da se je isti pregrešil proti prepovedi, ne streljati letošnjih mladic. Ljub ljenec je dober govoraik in branil se je dostojno, toda napadalec ni odnehal in celo jel navajati metrično merilo srnjačka-mladenČa. In njegova žilava vstrajnost je tolikanj vplivala na ljubljenčeve prijatelje, da so ti, skušaje potlačiti celo reč, jeli pokati s steklenicami, da so zamahe na vse strani odletavale, in neki vrhniški purgar, imenovali so ga Poder, se je tako drl vmes, da konec debate ni bil več umljiv in je skoraj nekoliko sence obviselo nad ljubljencem. Pride-li kdaj resnica na dan, se ne ve. Še bolj zanimiv prizor je bilo jelenovo rjovenje. Uprizoril ga je mlad jelen, ki gotovo še nima rogov. Občno priznanje je sledilo temu izvajanju zverskega glasu in stari jelen je moral obstati, da on tega ne zna, kar zna mladiček, dasiravno tudi on prav rad brenči, o čemer smo se sami prepričali. Bog jima ohrani njune krepke glasove in obvaruj ju rogov. Bodi konec za letos. V novem letu se zopet vidimo in pomenimo o starih ia novih dogodkih. Prosta beseda in veselje naj vladata med nami in naj pojasnujeta obnebje nad nami, da se širi luč, ki je zadušila grmade, na katerih so gorele co-pernice in coperniki, katere si je izumila divja strast, ki zalezuje Se dandanes poštene vesele ljudi. Organist. bode, ne bode tudi mlekarskega potovalnega učitelja, kojega bi vse naše mlekarne krvavo potrebovale. Tako dela dr. Šusteršič za svojega kmeta: odira ga, pred vsem pa ga odira z obstrukcijo! Če je kmetu to všeč, je nam tudi prav! Mi lahko čakamo! — Iz nadih cerkva. V šent jakobski cerkvi je v nedeljo razvpiti kaplan Nadrah na nečuven način ščuval proti našemu listu in agitiral za naročbo na klerikalne časopise. Poslušalci so se skandalizirali in se sramovali, da je kaj taoega mogoče v cerkvi. — V šenklavški cerkvi je bila v nedeljo pridiga, ki je ženske posle po pravici razburila. Očitalo se je poslom, da se prečedno opravljajo in slišala se je ta pridiga tako, kakor da bi imele dekle preveč plačila. Kje pa naj v mestu ženska dobi službo, zlasti boljšo službo, če ne bo nase gledala in skrbela za primerno obleko? — O dogodkih v Ricmanjih poroča »Edinost« po ustnem poročilu rio-manjskega župana naslednje: Župan je delal okolo svoje stiskalnice olja. Okolo 9Vi- ure predpoludne je prišel k njemu poveljnik orožnikov, zahtevajo, naj gre takoj k okrajnemu glavarju, sicer da bo aretiran. Poveljnik je povdarjal, da ga mora privesti h glavarju. Župan se je branil z vso energijo, rekši, da bi ga bil moral g. glavar pravočasno in primerno obvestiti. Na to je poveljnik odšel, a kmalu na to sta prišla k županu dva orožnika z istim pozivom in s pripombo, da bo aretiran in odveden v Koper, ako se ne pokori! Župan se je zopet branil z vso energijo, a orožnika sta ga prijela za obe roki in ga tako odvela do komisije, ki je stala pred kapelanijo. Tu je župan apostrofiral glavarja, kaj da hoče in da bi ga moral pravočasno in primerno obvestiti. Voditelj okrajnega glavarstva v Kopru, g. Schaffenhauer-Nevs, je odgovoril: »Vi morate biti danes tu kakor vaški župan. Na moje povelje morate biti tukaj!« Župan: »Dovolite, g. glavar, jaz vas pozdravljam in odhajam na svoje delo.« Župan se je obrnil in odhajal. V tem pa sta ga dohitela dva orožnika, veleča, da mora ostati tu. In prijela sta ga za obe roki. Župan je ponavljal, da mora na svoje delo in na glasen klic svojih delavcev je hitel proti svojemu domu. Zopet Bta prišla dva orožnika in ponovilo se je kakor zgoraj. Župan se je branil, ali prisiljen v to je šel z orožnikoma do pred farovža. Od tu je zopet zbežal domov. In prišla sta dva orožnika ponj v tretje. Odvela sta ga, držeča ga za roki ter ga potisnila preko praga farovža. V kapla-niji je župan izjavil kategorično: »Gospod glavar, jaz sem prišel, kakor da ne bi prišel! Mene ni tu!« Na to je moral župan pred orožniki v prvo nadstropje. Tu je okrajni glavar velel ključarju, naj odpre sobo, kjer ima gospod kapelan dr. Požar svojo biblioteko. Ključar in mogel odpreti vrat z vsem naporom. Župan je protestiral, da ključar dela škodo na občinski lasti. Na to je velel okrajni glavar, naj ključar odpre vrata spalnice, ki je v zvezi z biblioteko. To se je slednjič posrečilo. Tu je glavar posegel po matici in nekaterih drugih knjigah, dočim so vsi drugi gospodje le gledali povsem pasivno. Vaški župan je protestiral, da on noče ničesa videti in vedeti, ker ni bil navzoč gospodar vsega tega. In obrnil se je v stran, da bi odšel. Orožniki so mu zastavili pot. Dve ali tri knjige je glavar menda izročil navzočemu cerkovniku iz Doline. Gotovega pa vaški župan ne mora reči, ker, obrnjen v stran, ni dobro videl. Župan je zopet hotel oditi, glavar po mu je velel, da se bo moral podpisati. Župan je izjavil najodločneje, da nič ne podpiše. Vsled te decidirane izjave niso spisali nikakega zapisnika. Župan je hotel bežati, ali orožniki so ga pridržavali in ga spremili do hišnih vrat. Tu je slednjič velel glavar, naj župana puste oditi. Odhajajo je župan izjavil vnovič, da noče ničesar vedeti o tem, kar se je godilo tu, ker nt bil obveščen: po kaj so gospodje prišli in kaj imajo Na to so go spodje stopili ia farovža in takoj na to odšli iz Rlcmanj. Sprednja vrata farovža so vaičani na to našli zaprta, ona v ozadju pa odprta, kakor so javili vaškemu županu. Povdariti pa treba, da se je ob vsem tem dogodku ljudstvo vedlo najmir-neje in najtrezneje, da se ni dogodila ni najmanja nepriličnost ter da gosp. kapelan dr. Požar ni bil navzoč v Ricmanjih. — Repertoire slovenskega gledališča. Jutri sta dve predstavi: popoldne se igra čarobna igra s petjem in godbo »Hudobni duh Lumpa'-oius Vagabundu s«, zvečer pa se poje opera »Prodana nevesta«, v kateri poje ulogo Marinke prvič prima-doma gospa Svobodova-Hanusova, ki je v božičnih praznikih nastopila v ulogi Milade (»Dalibora) na brnskem češkem odru z izrednim vspehom. — Slovensko gledališče. Vti-sek Kovafovičeve opere »Psoglavci« ravna se pač po neslični vrednosti posamičnih činov ne toliko glede dramske podlage, nego glasbe same. Imevši pred seboj Smetanova krasna umotvora »Prodano nevesto« in »Dalibora«, katerih glasbene kali segajo globoko v tla narodove glasbe, utopil so je skladatelj Kovafovic nehote v Smetanovo razmišljevanje, odobrivši s tem način, kako izraževati posamična čuvstva, prikladna narodovemu okusu, kako prirejati skupine, v katerih nastopa češki narod z njemu prirojeno zmernostjo poleg čilosti in ognjevitosti. V stremljenju po glasbenem idealu sta si navedena skladatelja precej podobna, toda v učinku razlikujeta se velikansko, n. pr. tako, kakor se razlikuje genij od izredno pridne nadarjenosti. Ne dvomimo, da spiše Kovafovic še kaj boljšega mimo »Psoglavcev«; za slednje pa velja, da so glasbene krasote preveč razdrobljene povsodi tam, kjer se skladatelj trudi biti originalen. Zasledil je pač marsikateri rov, v katerem se nahaja dragocena kovina, a marsikateri se je našel gluh, marsikateri vrelec njegove glasbe je kalen. Težko se je tako sprijazniti poslušalcu s prvim činom. Kopičijo se zanimivi motivi, a drug drvi drugega tako, da ne pridemo zlahka do harmoničnega užitka. Pač gre tu nekoliko na rovaš orkestra, kar pa je prizanesljivo zbcg obilnih težkoč za glasbila, katere je natrosil v obilici skladatelj, vzlasti v prvem činu. Nepričakovano pa se ojači Kovafovic tekom drugega čina, v katerem stopnjeva zmagonosno kakor glasba, tako igra in to je umevno, ker se oklepa njegova glasba na Smetanovo umetnost, ker stoji naš skladatelj v drugem in tretjem činu popolnoma pod Smetanovim vplivom. Vsled tega pa se posrečijo Kovarovicu v navedenih činih najfinejši glasbeni učinki, naj-silnejši pretresajoči dramatični efekti. Ji-raskov roman, kakor šipkova ne baš nespretna dramatizacija pa sta ovirala skladatelja, da ni završil jednakomerno harmonično in uravnano svojega umotvora. Največ truda in pozornosti je naklonil skladatelj vendarle ljubljencu kremenitemu kmetu Kozini, junaku v naši operi (gosp. Vlček). Popolno je vspel ta umetnik s svojo vlogo, s finim razumom oklenil se je posamičnega položaja ; dočim razkazuje, pripravljajoč se na odpor proti zatiralcu pridobljenih svoboščin, vitezu Lamingerju (g. Kral), milo pomirljivost in vročo ljubezen do svojcev in bratov somučencev, kar vse izraža s čarom uprav liričnega tenorja, tako se popne na dramatiško silo z junaško donečim glasom v prizoru pred sodiščem, pred katerim hoče Laminger tudi moralno uničiti svoboščine Psoglavcev. Uprav umetniško se mu je obnesel tudi prizor v ječi, v kateri se poslovi od nesrečne žene in od ljubljenih otročičev, katere bo moral ostaviti za vselej. S smelo odločnostjo pa je povzdignil. svoj glss, kadar zavrne La-mingerjevo pomiloščenje z vsklikom, da bo božja sodba sodila kmalu tudi nad La-mingerjem. S tem prizorom je v resnici igri konec. Kajti nastop Kozine kot duha z neprimerno tenorjevo višino ni nič kaj prikladen završetku. Po krivdi dramatiza-torja ni mogel skladatelj glasbeni značaj drugih sodelujočih oseb razplesti v toliki meri, v koliki bi se bilo sicer nadejati od tako nadarjenega komponista. Razrezana se vidi tako vloga Kozinove matere (gdč. Glivarec), kateri je sicer posvečenih par srečnih taktov. Presenetil nas je g. Hašler, kakor z igranjem, tako s petjem, v nikakor znatni vlogi godca Jiskra. Izborno disponiran je bil včeraj g. Kral kot vitez Laminger, podavši nam prav v skladateljevem duhu verjetno podobo tega historično neznatnega trinoga. Dobro je zastopal g. Aschenbrenner svojega zavestnega in hrabro nastopajočega Matijo Pžibka. Vgo-tovila je nadalje ga. Hanušova kot Kozi nova žena vse vrline, v kolikor jih ji je nudila njena vloga; kajti pripomniti moramo, da bi jo bil razvil lahko skladatelj v širših potezah, da bi mu tega ne bil zabranil tekstator. Kar se torej nanaša na solistiške sile, obneslo se je včeraj vse v redu, izvzemši septeta, oziroma seksteta, kateremu sedmorica, oziroma šestorica do-sedaj ne zapoveduje še s potrebno sigurnostjo. Nadejati se pa je, da se ta hiba, kakor netočnosti v orkestru uravnajo v prihodnjih vprizoritvah. Glasba je sicer težka, ušesu ne takoj pristopna, a ipak zelo melodiozna, tako, da se naše muzi kalno občinstvo polagoma privadi nenavadnemu glasbenemu tvorjenju, kar je želeti temveč, ker so dobre opere v sedanji dobi v vseh narodih jako redke. Dr. B. — Potrjena učna knjiga. Naučno ministrstvo je potrdilo knjigo: Mine ralogija za nižje razrede srednjih šol in za sorodne zavode, katero je spisal gosp. dr. Karol Hinterlechner. Nova knjiga je pripuščena kot učna knjiga po ukazu c kr. naučnega ministrstva z dne 23. decembra 1902, št. 40125. V kratkem predloži gosp. dr. Hinterlechner ministrstvu tudi manuskript za slovensko mineralogijo in geo logijo za višjo gimnazijo. To bode baje zadnja knjiga, ki jo še potrebujemo, da moremo dobiti slovenski V. in VI. gim-nazijalni razred, kakor se nam je povedalo od popolnoma informirane strani. — Izredna lovska sreča. Znani ljubljanski lovec gospod U. Z. je zadnji ponedeljek na Lopati nad Preserjem pre-žal na medveda. Ali kosmatina v veliko lovčevo žalost ni bilo. Pač pa se mu je pridrvil na stojišče orjaški srnjak in ko je beštri naš lovec bolj natanko pogledal, opazil je v svojo radost, da čepi srnjaku na vratu zlata kuna, ki je prav pridno sesala srnjaško kri vase. L jednim samim patronom je g. Z. vsekal po vratovih ter prebil vrat tako srnjaku kakor zlati kunići. Oboje je obležalo, srečnemu lovcu pa se je vsestransko čestitalo. Ta lovski vspeh je tem imenitnejši, ker gospod lovec celo noč poprej prav nič spal ni ter je še drugim spanje —■ kradel. Kolena so se morda nekoliko šibila, roki pa sta ostali kakor sta bili: čvrsti in jekleni. Zategadelj pa sta morala oba, ravno skozi vrat prestreljena, srnjak in kuna-zlatarica »doli pasti«. Resnično, to je bil blagoslovljeni lovski blagor. — Zaročila se je v Gradcu gdč. Dragotina Riedl, hči tovarnarja in hišnega posestnika Josipa Riedla z g. c. in kr. stotnikom Josip Velkavrhom bos. herceg, pešpolka št. 2. — Iz kamniškega okraja se nam poroča: Okrajno glavarstvo kamniško izterjava jako brezobzirno obroke potresnega posojila. Nedeljo na nedeljo oklicu-jejo uradni sluge pri tej ali oni cerkvi kmetovalcem, da se jim bode predala živina in druge reči na javni dražbi, ker potresnega posojila obrokov ne morejo plačati. Vemo, da okrajno glavarstvo, kakor javna oblast mora storiti svojo dolžnost, vendar naj bi ne postopali tako čudno, kakor se od več strani čuje. V drugi vrsti se tudi ne čudimo, da se tako ravna z nami, ker nimamo zastopnika, ki b: povzdignil svoj glas za trpečega kmeta. Imamo deželnega poslanca in državnega, ali ona dva spita spanje pravičnega. Celo poletje zasledovali smo zdaj v tem ali v onem časopisu, ali našli nismo ne najmanjše besede, ki bi jo bil naš državni poslanec izustil v državnem zboru za naš okraj. Edino to smo čuli, da se je naš deželni poslanec oglasil, komaj pre stopivši prag deželne zbornice. Pa ne mislite, da za nas, za kmetovalce, ampak zase. On je velik vinski trgovec, zatorej je bila njegova dolžnost, oglasiti se proti vinski klavzuli. Kaj ne, gospod poslanec, »kšeft« je »kšeft«; saj je tudi Bog brado najpoprej sebi vstvaril! Kaj pa vi, gospodje župniki in kapelani? Kje vendar tičite? Vsaj vi malo podrezajte našega državnega in deželnega poslanca, saj sta bila izvoljena po vašem receptu. S peklom in s hudičem ste plašili nas kmetovalce, da smo morali voliti po vaši volji. Vsaj zdaj povzdignite svoj glas in spomnite naša poslanca, naj opravljata svojo dolžnost. Ali nekaj druzega nam hodi na misel, Skoraj gotovo vam je obstrukoija v deželnem zboru zaprla vsem skupaj sapo. Kdo pa trpi? Vi, gospodje pri polnih mizah, gotovo ne! Voščimo vam vsem skupaj veselo srečno novo leto in se nadejamo, da bodete prihodnje leto bolj redno opravljali svojo dolžnost, ako ne, vam povemo, da so nezaupnice pred durmi. — Litijska šolska mladina priredi dne 4. januvarja 1903 v prostorih g. Jurija Oblaka v Litiji veselico združeno z božičnico. Začetek ob 4. uri popoldne. — Občinske volitve v Žalcu. »Domovina« piše. Dne 17. t. m. izvršile so se občinske volitve za trg Žalec, pri katerih so bili v občinski zastop, kakor samoobsebi razumljivo, izvoljeni sami zanesljivi slovenski narodnjaki. Pa ta volitev bila je jako zabavna, kakor že dolgo nobena. Cujte, imeli smo nekaj takega kakor volilni boj, pravzaprav pa je bila mala volilna praska. Nemški listi so bahato naznanjali začudenemu svetu, da je v Žalcu čez noč, kakor plevel po dežju, zrasla »mogočna stranka«, katera ho šla za Nemce in nemškutarjo skozi din in strn, skoz vodo in ogenj, ter napravila iz narodnega Žalca hipoma nemškutarsko gnezdo. In res, veliko so se pripravljali velemožni gospodje, na čelu jim Raku-schev in Lenkov tovarniški družbenik, Lorber, navdihnjen Rakuschevega duha, kateri se je ustil rekoč: »Primojdunaj, jaz jim bom pokazal, tem žalskim Slovencem, da bodo plesali kakor bom jaz, Jože Lorber, na gosli zagodel.« Skrpucali so imeniten volilni oklic, vsakdo bo seveda priča koval, da v zveličavni nemščini! Kaj še, z nemško slanino se v Žalcu ne love miši. Ponižati so se morali do zaničevane slovenščine, pa dali so tiskati ta oklic v Celju, katera si pa ni upala natisniti na ta oklic svoje tvrdke. 50 gld. je pravil Lorber, ga je ta oklic veljal. Oklic je žalski poštar poslal v vsako hišo. Glej, glej, ti poštar, kako pa ti prideš v agitacijo? Čakaj, s teboj še bodemo govoril', imamo si še marsikaj zanimivega povedati! Saj nas razumeš? Kot izvrstni vojskovodje, ki vedo, da treba za boj korajže, in da vino dela korajžo junakom in nejunakom, pripravili so velik sod vina, Lenkovega vina, so rekli; mi ne verjamemo, da ga je Lenko iz svojega dal, ampak si ga k večjemu dal od kake »marke« mastno plačati. Vse je bilo torej krasno pripravljeno, kandidatje so bili postavljeni, treba bi bilo samo ene male malenkosti, nam reč zadosti volilcev, da bi te »nemško prijateljske« kandidate volili. Pa ravno teh potrebnih volilcev — ni (oh, ah!) bilo! Prišlo je volilcev vse črno, ali smehljajoči obrazi »nemških« kolovodij šli so narazen kakor testo, ko so videli, kako ti volilci volijo drugače, ne po njih volji. Zastonj je imel Lorber 50 gld. stroškov, katere mu bodo pa nemški Celjani že hvaležno z obrestmi vrnili, zastonj je raztrgal par čisto novih podplatov, ko je dirkal od hiše do hiše, zastonj je bil nabit in na stavljen Lenkov vinski sod. Propali so, žalostno propali s tako ogromno manjšino, da so poparjeni izginili z volišča kot kafra. Joj, Lorber, joj! Ne bo še šlo v Žalcu z nemškutarijo, ne, kakor tudi sedaj ni šlo, čeravno je sam slavni Alojz Wal-land iz Celja poslal na pomoč svoje pooblastilo, katero pa je volilna komisija kot nepostavno vrgla v koš. Ker ni bilo nikogar, ki bi Lenkotovo vino spil, bodo sedaj tisto vino na staro leto po dražbi prodajali na korist tem — žalskim pogo-relcem! — Celjski Nemci v škripcih. Kakor znano, ne prihaja nemška manjšina k sejam celjskega okrajnega zastopa z izgovorom, da jim ne dopušča njih nemški duh, prestopiti praga »Narodnega doma«, kjer se vrše seje v posojilnični dvorani. A veliki German Ambroschitsch, ki so ga Nemci volili v okrajni zastop kot nekakega »Hanswursta«, da je hodil k sejam izzivat, je brez duševnih bolečin zahajal v »Narodni dom«. Ker je tedaj slovenska večina spoznala, da se gre za čisto navadno nemško nagajivost, je baje v va bilu k plenarni seji zagrozila z globo 20 kron, kdor no pride k seji. Morda bo to pomagalo. — Vsled nepazljivosti bi se bila v Fdsthnerjevi pekarni v Ptuju kmalu dogodila velika nesreča. Pomočniki in učenci so pustili v spalnici žareče oglje. Po sreči se je eden izmed njih prebudil, odprl vrata in okna ter svoje tovariše zbudil, ki so bili že popolnoma omotljeni in so na prostem zraku kar popadali po tleh. Par minut pozneje, in vsi bi bili zadušeni. — Glas iz občinstva. Dva popotna človeka, katera sta imela namen se z brzovlakom dne 30. decembra, t. j. včeraj, na Štajersko odpeljati, morala sta, ho češ nočeš, v Ljubljani ostati in čakati druzega vlaka. Prišedši do blagajne, dobi blagajnik znamenje za odhod vlaka, in nama svetuje, naj se nikar na peron ne potru diva, ker je že prepozno, in bodeva zamudila. Ker sva že od blagajne odstopila, šla sva k vlaku, kateri še ni odšel in sva brez voznih listov vstopila. Dotični kondukter, kateri je prišel k vozu, je rekel, da morava vso voznino do zadnje postaje, kamor sva namenjena plačati, in sicer dvojno, ali pa izstopiti. Ker bi bilo vendar do najinega cilja malo preveč, sva iz stopila in morala gledati, kako so se drugi odpel|ali. Sedaj pa vprašava slavno vod stvo c. kr. priv. južne železnice: Alije bil sprevodnik opravičen zahtevati od naju dvojno voznino? Namesto 18 K 62 vin. bi moraia plačati 37 K 24 vin. Ako ne, naj se ga pouči, da ako se brez karte vstopi in to ta koj sprevodniku naznani, plača samo — eno krono več. In to bi bila midva rada plačala. Kdo nama povrne škodo, katera se je zaradi premalo poučenega osobja južne železnice nama napravila? Najini imeni sta v uredništvu na razpolago. — Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1. Na 4 mesece ječe je bil obsojen France Grašek, posestnikov sin iz Domžal, ker je Vincencija Habijana v palec leve roke ugriznil. — 2. Od zatožbe je bil oproščen trgovec s prašiči in posestnik Luka Kotnik iz Podrebra, ker se je izkazalo, da je HI dva dni prepozno od svojega županstva o razglasu deželne vlade obveščen, da je prepovedano zaradi bolezni uvažati prašiče na Kranjsko. — 3. Hlapec Miha Ferjan iz Oiševka je bil obsojen na 14 dnij zapora, ker je Janezu Sajevicu v cerkvi med službo božjo strgal peresa raz klobuk. — 4 Posestnik Janez Gogala v Studenčicah je oviral zvrŠilno dražbo s tem, da je navzoče kupce raz-gnal in tudi ni pustil, da bi se na javni dražbi prodani prašič odpeljal. Sodnega s'ugo je zmerjal z raznimi priimki in se je tudi v njega zaletel. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. — 5. Evgen Piazza, kamnosek, rojen v Trstu, je bil obsojen na 6 mesecev težke ječe, ker je svojemu gospodarju na Jesenicah vzel in prodal 22 vreč cementa. — 6. Posestnik Janez Smolej iz Slatine je udaril v prepiru s polenom po desni roki Ivano Plemelj, kakor on trdi v pijanosti in je bil zato obsojen na 1 mesec zapora. — 7. Tovarniški delavec Janez Slivnik je brez vzroka metal ob tla delavca Edvarda Leitgeba in mu ramo razbil; nadlegoval je tudi druge ljudi in ko ga je po hudem naporu mestni stražnik aretoval, ponujal mu je Slivnik 2 gld. če ga pusti v prostosti. Obsojen je bil na 18 mesecev težke ječe poostrene z 1 postom na teden. — Skozi okno ustrelil v sobo. Frančiška Tomažič, vulgo Magisterca, posestnica na Škofeljoi št. 24, je šla včeraj zvečer v vas k sosedu Zabukovcu, vulgo Zbižetu. Sedela je pri oknu in se pomenkovala s sosedovimi. Ob pol 7. uri potrka nekdo pri oknu, pri katerem je sedela To-mažičeva. Leta se ozre in v tem hipu pa tudi že poči strel in krogla zadene Toma-žičevo v levo pleče in obtiči v životu. Poklicali so takoj orožnike, ki so za silo zavezali rano, potem pa takoj začeli is* sledovati po storilcu. Dosedaj se jim še ni posrečilo ga dobiti v pest. Tudi se še ne ve, ali je bil strel namenjen Zabukov-čevim ali Tomažičevi. V slednjem slučaju je sumljiv dejanja neki zelo nevaren tat, kateri je šele pred kratkim prišel iz zapora. Frančiška Tomažič je bila pri zadnji obravnavi proti temu tatu glavna priča in se je tat morda sedaj za to maščeval. Frančiško Tomažič so pripeljali v deželno bolnico. — V Gruberjev kanal skočil je včeraj zvečer z mosta na Poljanski cesti delavec v tobačni tovarni Ant. Inglič, vulgo Vrečarjev Tone iz Stepanove vasi. Imel je namen se usmrtiti, a v mrzli vodi si je premislil in je splaval na suho. Dva delavoa sta ga potem spremila domov. Inglič je pred leti prestal hudo vročinsko bolezen in se mu sedaj večkrat zmeša v glavi. — Tatvine. Kuharici Mariji Jančarjevi, na Dolenjski cesti št. 25, je bilo iz podstrešne sobe ukradeno novo krilo. Tat je krilo prodal pri starinaijih. — Hlapcu Janezu Zakovšeku na Rimski cesti št. 19, je bila ukradena iz hleva srebrna ura in hlapcu Jerneju Peklenku ravnotam pa so bili vzeti črevlji. Policija je zaprla nekega Janeza Pirmana, pri katerem so dobili ukradene črevlje. — Huda pijanost. Včeraj zvečer so dobili v Sodnijskih ulicah ležati pijanega na tleh delavca Luko Ulčarja iz Črnuč. Pripeljali so ga na magistrat in poklicali zdravnika, ki pa ga ni mogel spraviti k zavesti. Ulčar je ležal devet ur v nezavesti. — Poskusen samomor. Včeraj dopoludne se je na mostovžu v Franc Jožefovi vojašnici prostak 27. pešpolka Anton Ratsvvohl iz strahu pred kaznijo s službeno puško ustrelil v prsi. Krogla je šla nad srcem skozi život. Vojak še sedaj živi in se nahaja v vojaški bolnici. — Božjast vrgla je danes dopoludne na Mestnem trgu 14 let starega M. V., sina kramarice na Starem trgu. — V Ameriko se je odpeljalo včeraj z južnega kolodvora 47 oseb. — Najdene in izgubljene reči. Mestni delavec Janez Štrukelj je našel pred kazino zlato verižico. — V mestu je bila izgubljena srebrna verižica s priveski. — Koncert društvene godbe je jutri na novega leta dan v restavraciji »pri Gambrinu« (I. Kenda). Začetek ob *7. uri zvečer, \stop prost. ' Najnovejše novice. 4 8.000 vtihotaplj enih egiptovskih cigaret je zaplenila finančna oblast v kavarni »Tergesteum« v Trstu. Dva natakarja sta jih skrivoma prodajala. — Vlak je skočil s tira na postaji Szent Pol pri Aradu. Strojevodja je mrtev, štiri osebe so nevarno ranjene. — Atentat z bombo zoper ka tedralo v Žene vi je izvršil slaboumni Italijan MarchetM. — Nadvojvoda, ki podira drevje. Nadvojvoda O to je podiral na posestvu Schonau drevje. Pri tem mu je sekira iz-podletela ter se je z vao močjo vsekal v nogo. — Ustanovitelj budimpeštanskoga orfej«*, Somossy, je bil včeraj sprejet kot 701etni starček v on-dotno preakrbovalnico. — Znorel je hrvaški deželni poslanec, veleposestnik Jos. pl. Kiepaoh vsled velikih izgub na borzi. — Avstrijska rodbina v Londonu zgorela. Gospa Schlesinger je zgorela s petimi otroci vred pri nekem požaru v Londonu. — Na smrtni postelji krščen. V Budimpešti se je ustrelil enoletni prostovoljec St. Bollag. Pred smrtjo je izrekel željo, da ga krste, ker je njegova ljubimka, zaradi katere se je ustrelil, tudi rimska katoličanka. — Oropana davkarija. V Nagy Karolvju so tatovi vlomili v blagajno pri davkariji ter odnesli 25.000 K. gotovine in mnogo vrednostnih papirjev. — Za ponesrečene v Turkestanu je poslal francoski predsednik Loubet ruskemu carju 10000 frankov. * Avstrijski milijonarji. Izmed 26 milijonov avstrijskih prebivalcev je priznalo le 24 oseb, da imajo nad eden milijon letnih dohodkov. Najvišje se je cenil poleg barona Rotschilda, baron Leitenberger, tovarnar bombaževine. Njegovi dohodki znašajo na leto 5,300.000 kron ter plača pridobnine 259.366 K. Za njim je največji davkoplačevalec grof \V i leze k. Gutmann, lastnik premogovnikov ima letnih dohodkov 5,930 000 kron, za njim pride baron Liebig. Najbo gatejši mož v svoji državi pa je oesar Franc Jožef sam. * Dve verski zadevi dunajskega magistrata. Dunajski zasebni uradnik, katolik J H. se je pred leti oženil v Londonu z Angležinjo, ki je pripadala angleški razkolni cerkvi. Ko se jima je rodil prvi otrok, se je postavil dunajski magistrat na stališče, da zakon ni veljaven, ker je žena pripadnica vere, ki v Avstriji ni priznana ter velja potemtakem za brezverko. Deželno sodišče pa je magistrat drugače poučilo ter zakon progla silo pravoveljavnim. — Še bolj čudno stališče je zavzel isti magistrat napram ne kemu učencu, čegar oče je prestopil od judovske vere v angleško protestantsko cerkev. Tega sina je po nekem starem dekretu naravnost vpisal med Jude. ' JuDr. Vaolav grof Kounio je daroval za božič 6000 K v gotovini ia zgradbo »Narodnega divadla« v Brnu. čvetorke je rodila kmetica Jožefa Knopp v Jistebniku pri Opavi in sicer same fantičke. En izmed njih je pri rojstvu umrl. MT Dalje v prilogi. ~~^M 2. Priloga „Slovenskomu Narodu" St 299, dn6 31. decembra 1902. * Afera princezinje Lujize in nadvojvode Leopolda. Uradno se razcl*$a. da želi saksonski princ izvesti loč'tev zakona sodnim potom. V ta namen je sestavil kralj posebno sodišče sedmih sodnikov. Te dni izide tudi raz glas na saksonski narod v katerem se pre-kličVjo za princesinjo vsi naslovi in dostojanstva. Neki ameriški list je prinesel pogovor s prir;cezinjo, v katerem napoveduje svoj verski prestop ter da se želi z Gor nom še pred svojim porodom poročiti. Do tačas p;-, ostaneta v Genevi, kjer se ne preganja zakoi oloinstvo. dočim bi se ju drugod gotovo policijske oblasti lotile. Nadvojvoda Leopold - \Volfling je sam iziavil napram nekemu časnikarju, da ima Je še prav malo denarja in če ga oče ne bo hotel podpirati, poiskati si bo moral službe. ' Narod brez vera. Kakor poročajo ruski listi, nimajo Korejci nobene vere. Samo češčenje mrtvih je razširjeno v Koreji, Boga pa v nobeni obliki ne poznajo, zaradi tega tam ni duhovnikov. Dolgo časa niso tja smeli priti misijonarji ter ondi graditi cerkve, šele pred malo leti je korejska vlada postala obzirnejša do katoliških misijonarjev in sedaj je tam kakih 30000 katolikov. * Bavarska žeja. Delavec J. Resch v Kroblitzu je bil obtožen, da je od gostije svojega prijatelja odpeljal v gozd sodček piva, 31 litrov ter ga sam v božji naravi popolnoma izpil. Obsojen je bil zaradi svoje premočne žeje v tri mesečni zapor. Opis Nemcev. Svetovnoznani angleški pesnik R. Kipling hudo napada v časnikih prijateljstvo Anglije z Nemčijo. Nemce imenuje le »nesramne in predrzne Hune«. ' Prekratke hlače. Kraljevo glavarstvo v Draždanih je nastopilo proti godbenemu učitelju Hoverju, ki se je sprehajal vsak dan v lahki jopici in do-kolenskih hlačah ob Labi. Zapovedalo se mu je, da si mora preskrbeti daljše hlače in ednakobarvno obleko, sicer se bo proti njemu zaradi javnega pohujšanja kazensko postopalo. ' Pri usmiljenih" bratih in sestrah. V S. Serviliu pri Benetkah imajo katoliški menihi v oskrbi norišnico. Iz tega zavoda je prihajalo toliko pritožb, da je dala nedavno viada zavod preiskati. Pri tem se je našlo, da je bil ta duhovni zavod pravcata srednjeveška mučilnica. Kar se drugod kaže le še v muzejih iz srednjega veka, vsi taki mučilni aparati so se v imenovani norišnici redno rabili, in sicer tako vestno, da se je izdalo na leto 1000 lir za nove mučilne priprave, kakor železne okove za noge in roke, usnjat ovratnik itd. Razun tega so bolniki strašno stradali, kajti za 700 oseb se je kupovalo na dan le 15 litrov mleka in. a razun mleka in kruha pa itak niso dobili navadno druge hrane. Komisija je potem obiskala še bolnišnico »Caretto di Monte-belluna«, ki jo oskrbujejo »usmiljene sestre«. Tukaj so se pokazali še strašnejši prizori. V zelo ozki celici sta ležali n. pr. dve bolnici priklenjeni v posteljo, ki ni bila že več tednov osnažena. To je bila baje potrebna kazen, ker sta se upirali nunam. Krščanska usmiljenost ima še zveze z dobo svete inkvizicije. ' Fotografiranje brez svetlobe se je posrečilo profesorju dr. Ost-vvaldu na lipski univerzi. Iznašel je namreč, da delujejo platina, srebro i. dr. kakor luč, ker povzročujejo sami ob sebi, tedaj tudi v temi, kemične procese. Na ta način je mogoče celo barvne slike proizvajati. Tudi deluje nova metoda mnogo hitreje kot dosedanje pozitivno postopanje. ' Mož z dvema ženama. To varniški delavec Oton Č e h a k na Dunaju se je poročil leta 1898, a že naslednje leto je sodišče njegov zakon razveljavilo. Kmalu nato je snubil hčer iz dobre dunajske meščanske hiše, češ, da je prvi zakon ločen ter se sme zopet poročiti po ogrskem civilnem zakonu. Kazal je staršem in nevesti pisma nekega notarja v Požunu ter sta se končno z nevesto tudi peljala v Požun, kjer sta podpisala nekak zapisnik ter bila po moževem zatrdilu poročena. Pozneje sta bila tudi na Dunaju cerkveno poročena, ker je Čehak rekel, da je samec. Prva žena ga je ovadila zaradi bigamije. Prišli sta pričat obe ženi. Čehak je bil obsojen na 4 mesečno ječo ter^ pride ob obe ženi. ' Človek, ki ga se v ječo nočejo je 28l*-ten potepuh Franc Souček iz Tabora na Češkem. Pred nekaj tedni so ga pripeljali praški policaji malodane nagega v zapor ter ga ondi vsaj za silo oblekli. 24. t. m., na božični večer je za por »odsedel«, toda ni veliko maral za svobodo, na toplem se je čutil vsega blaženega. Zastonj je prosil ječarja, naj ga tam pusti vsaj do novega leta. »To ne gre«, zatrjuje ječar, »to morate zopet kaj »naštimati«, ker po nedolžnem mi ne zapremo nikogar«. — »Že prav«, si je tedaj mislil Souček. Na ulici je vsakogar nadle goval z beračenjem, a policaj ga ni maral takoj vzeti s seboj, ker je znal, da je šele zapustil luknjo ter se mu mora dati naj-poprej prilika, da si poišče službo. Ko je torej policaj opominjal potepuha Součka, naj ne berači, se je ta nanj obregnil: »To- rej me aretirajte« in ko se je policaj vedno še obotavljal, se je približal k njemu Souček ter mu prisušil par klofut, da je policaju zazvenelo v ušesih. — No, in zdaj je zopet za šest tednov »preskrbljen«, samo da se mora v tem času tudi šestkrat postiti. Društva. — Silvestrov večer ljubljanskega „Sokola". Opozarjamo še enkrat na nocoišnu Silvestrovo veselico v »Narodnem domu«. Vprizorila se bo med drugim tudi Cechova igra »Snubač«. — „Narodna čitalnica v Ljubljani" j.nredi v predpustni dubi 1. 1903 svojim p. i. članom in po njih vpeljanim gostom sledeče plesne veselice: 1 ) »Plesn i vence k« dne 5. januvarja 1903 v veliki društveni dvorani. 2.) Troje »Družbin skih večerov s plesom«, in sicer dne 21. in 28 januvarja in dne 4, februvarja 1903 v mali društveni dvorani. 3) »Za ključni plesni venček« dne 21 februvarja 1903 v veliki društveni dvorani Pri »Venčkih« sodelovala bode vojaška godba c. kr. pešpolka št. 27 in pri »Druž binskih večerih« društvena godba. Zače tek vseh veselic je ob polu deveti uri zvečer. — Zborovanje. Krajna skupina društva pomočnikov in pomožnih delavcevstrojarskestroke v Avstriji priredi dne 4. januvarja ob pol 10. uri v Pockovi gostilni v Sv. Flori jana ulicah svoj mesečni shod. — Zadruga sobnih ter črko-slikarjev in pleskarjev je imela dne 22. decembra ob 5. uri popoldne svoj zadružni zbor v gostilni »pri Cenkerju<. Od 28 članov bilo je navzočih samo 6 in zbor je bil že dvakrat radi nesklepčnosti odgođen. Od strani politične oblasti je interveniral dr. Zamik. Prvomestnik Baraga pozdravil je navzoče, ob kateri priliki se je obče izražalo obžalovanje, da je med zadružnimi člani tako izvanredno malo zanimanja za stvar. Novim odbornikom so bili voljeni Josip Božič, Anton Otore-pec in Fran Perko; namestnikoma pa Josip Cvetrečnik in Fran Stare. Na to se je pod predsedstvom g. Štruklja sklenilo soglasno, da ima načelnik Baraga za mar Ijivo oskrbovanje tajniškega posla v pro šlem letu dobiti nagrado 120 K. Istotako sta bila soglasno sprejeta važna predloga, da je za 1. 1902 od članov pobrati prispevek po 2 K, za 1. 1903 pa prispevek po 4 K, ker bi brez takih prispevkov zadruga nadalje ne mogla uspešno gospodariti. Ob 7. uri zvečer je prvomestnik zborovanje zaključil ter se zahvalil za udeležbo članom in zastopniku obrtnega oblastva. — Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Tržič in okolico ima v nedeljo 4. januvarja 1903 ob 4. uri popoludne v prostorih Pernetove gostilne v Tržiču občni zbor, h kateremu se podružnični udje s tem najvljudneje vabijo. Z obzirom na obstanek otroškega vrtca je obilne udeležbe kar le mogoče želeti. — Fran Špendal, prvomestnik. — Bralno društvo ,,Edinost" v Središču ima svoj občni zbor v nedeljo dne 4. januvarja 1903 ob 6. uri zvečer v društveni sobi v gostilni gosp. Josipa Sinka z običajnim sporedom. — Bralno društvo v St. Pavlu pri Preboldu je dne 28 grudna 1902 pri zborovanju izvolilo Bledeči odbor: gosp. Rudolf Sever, predst-dnik; gosp. Ivan Reg-wat, podpredsednik: gosp. Fran Vrečko, tajnik; gosp. Anton Vasle, blagajnik; gosp. Ludvig Uršič, knjižničar; gg. Fran Lapan in N. Hermann, odbor, namestnika. — Društvo ,Zvezda" na Dunaju imelo bode svoj tretji redni občni zbor v nedeljo 4. januvarja 1903 v dvorani »Wiener Ressource«, I. Reichstrasse 3 ob 5. uri popoludne. Po občnem zboru sledi zabava s prijaznim sodelova njem gospic Zmrzlikar in Pire, tamburaškoga zbora si. hrvatskega društva »Pro svjete« in društvenega pevskega zbora pod vodstvom g. Vinko Krušiča. Slovenski gostje dobro došli! Književnost. — »Narodnogospodarski Vest-nik* ima v 9. številki naslednjo vsebino: 1. Osnova in poslovodstvo obrtnih pridobitnih in gospodarskih zadrug. (Dalje prih.) — 2. Kranjske deželne finance. Spisal r.— (Dalje prih.) — 3. Kapital in obresti. Spisal V. Kukovec. (Dalje prih.) — 4. Načrt in odredbe o vseslovanski razstavi v St. Peterburgu. — 5 Razsodbe obrtnih sodišč. — 6. Društvene vesti. — 7. Raznoterosti. — 8. Izpremembe v trgovinskih in zadružnih registrih na Kranjskem. — 9. Tržno poročilo in tržne cene. — 10. Oglasi. — Zanimiva brosurica je ravnokar izšla v čeških Budčjovicah. Spisal in založil jo je g. Anton C h r a s k a. Na slov ji je: »Zakaj prepovedujejo duhovniki brati sveto pism o«. V tej brošuri se to vprašanje kaj podučno pojasnjuje s tem, da nauki duhovnikov v marsikaterih zadevah nasprotujejo določbam sv. pisma, ki obsega božje zapo- vedi. Brošura se dobiva pri pisatelju, v Budejovicah (Gimuasialne ulice). Telefonska in brzojavna poročila. Krško 31. decembra. Pri današnji občinski seji sta bila soglasno in z navdušenjem imenovana častnima občanoma dr. Ivan Tavčar in dr. Tomaž Romih. Stranki pa, ki one-mogočuje vsako ljudstvo koristno delo, se je izrekla najostrejša graja Ceije 31. decembra. Danes je tu umrl bivši župan Stieger Dunaj 31. decembra. „\Viner Zei-tung" prijavlja cesarsko naredbo, s katero se vladi dovoljuje budgetni provizorij za šest mesecev. Dunaj 31. decembra Neka tu knjšnja korespondeuca trdi. da so naj višji krogi ogorčeni, ker državni zbor ni funkcioniral, da se državni zbor v kratkem razpusti, in da so dež vlade že vse pripravile, kar treba za dlje časa trajajoče vladanje brez parlamenta Dunaj 31. decembra. Pri včerajšnjem dvornem dineju se je cesar izredno dolgo razgovarjal s Szellom in Kor-berjem zastran nagodbe. Danes je bil najprej Szell v avdijenci pri cesarju, potem pa Korber. Szell se odpelje popoldne v Pešto. Oficiozno se glede nagodbene krize razglaša: Položaj je negotov, odločitev je prav v kratkem pričakovati Dunaj 31. decembra. Minister grof Lambsdorff je sinoči z grefocn Go-luchowskim in z ruskim poslanikom grofom Kapnistom do pozdo v noč konferiral o balkanskih zadevah. Danes je bil gref Lambsd( ff pri nadvojvodi Franu Ferdinandu in potem zopet pri Goluchowskem Lambsdorff se odpelje jutri zvečer v Petro-grad. Draždane 31. decembra. Na predlog prestolonaslednika je bil sestavljen poseben sodni dvor, ki naj izreče ločitev zakona prestolonasledni-kovega s princezinjo Lujizo in sicer po določbah nemškega občinskega državljanskega zakona, ne hišnega zakona sakske kraljevske rodovine. Dvorni krogi žele, da se ta čimprej dožene, ker je kralj na smrt bolan in je vsako uro lahko mogoče, da postane prestolonaslednik sakski kralj. Uredništvo in upravništvo »Slovenskega /faroda' P. f. Narodovo zdravilo. laKu se sme imenovat bolesti utesujoče, mišice in živce krepčujoče, kot mazilo dobro znano „Mollovo francusko ž^nnje in sol", katero se splošno in uspeSno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehla-jenja. Cena steklenici K 190. Po poštnem povztji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DTJNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in pod pisom. 2 (12—18) ufeke-jeva moka za orrok 1357 15 Proti zoborjolu in gnilobi zob izborno deluje dobro znana antiseptična Melcnsina usma u zobna voda katera utr«11 dlesno in odstranjuje neprijetno napo Iz ust. 1 steklenlea z navodom 1 H.. Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici. Edina zaloga. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medec. mil, ntedlcinalnlh vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kl-rurgicnlh obvez, svežih mineralnih VOd 1. t. d. (519-44) Deželna lekarna Milana Leustek-a v LJubljani, Resljeva cesta $t. 1 poleg novozgrajenega Fran Joaelovega j ubil. mosta. Borzna poročila. Ljubljanska KREDITNA BANKA V LJUBLJANI. Dradni kurzi dunajske borze dne 31. decembra 1902. Naložbeni jtaplrjl. 42% majeva renta...... 4 2°/0 srebrna renta...... 4% avstr. kronska renta . . . 4°/0 „ zlata „ ... 4°'0 ogrska kronska „ ... 4% „ zlata „ ... 4% posojilo dežele Kranjske . . 4J/,°/o posojilo mesta Spijeta . . 4V,°/o » >. Zadra. . 4' tu 0 bosn-herc. žel. posoj. 1909 4°/0 Češka dež. banka k. o. . . 4 U „ „ „ 20. . . 41'. °c zast, pisma gal d. hip. b 4' |#/, pešt. kom. k. o. z 10°/0 pr. 4,/,°,0 zast. pisma Innerst. hr. . 4'Z/o »i ogr.centr.dez.hr 41/»°/0 ii ti v h'P banke . 4,',°'0 obi. ogr. lokal, želez. d. dr. MtVi ,» Češke ind. banke . . 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. 2e!ez. 40,0 „ dolenjskih železnic . . 3°;0 ., južne želez. kup. */, Vi 4V,° o avstr. pos. za želez. p. o. Srečke. SreCke oi leta 1854 ..... „ „ „ 18fi0«/s .... „ „ 1864 ..... „ tizske........ „ zemljake kred. I. emisije ,. U. M „ ogrske hipotečne banke . srbske a frs. 100'— . . „ turške ........ Basilika srečke..... Kreditne „ ..... Inomoške „ ..... Krakovske „ ..... Ljubljanske „ ..... Avstr. rud. križa...... Ogr. „ „ „ ..... Rudolfove „ ..... Salcburške „ ..... Dunajske kom. n ..... Delnice. Južne železnice |....... Državne železnice...... Avstro-ogrske bančne delnice . . Avstr. kreditne banke .... Ogrske , „ .... Živnostenske K .... Premogokop v Mostu (,Briix) . . Alpinske montan...... Praške želez. ind. dr..... Rima-Muranyi........ Trboveljske prem. družbe . . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe .... Valute. C. kr. cekin........ 20 franki......... 20 marke......... Sovereigns......... Marke........... Laški bankovci....... Rublji........... Žitne cene v Budimpešti. dne" 31. decembra 1902 Termin. Pšenica za april.....za 50 kg K 7 62 tiž „ april.....„ 50 „ ,6 63 Koruza „ maj......, 50 ., „ 571 Oves „ april.....„ 50 , ,616 E rek ti v. Nespremenjeno. DeDM Blago 101 30 101 BO 101 15 10135 100 80 100-60 l-?0 60 120 80 9 ' 05| 98 25 119 95 120 15 97 73; —•— 99 75 10075 lud — 101-— lOo — 101 — 98 25 1H>25 W9i!5 1UJ-26 100-60 105-65 106 65 K0 5f 101-50 10080 101 25 lOOUfi 101-08 99 50 100 50 9925 100 25 98 — 99-— 99 50 100 50 29110 29310 100 - —'— 180-- 184-— ia3 — 185-— 248 — 252 — 156 75 158 75 265 - 268 — 264 50 266 5 < 25375 255 75 89- 91 — 11250 11350 18 25 19 25 433- 436 — &3- 86 — 69- 73 — 70 — 76 — 55 - 56 — 26 25 27 25 69'— 73-- 74-— 78- 428 — 432 60 60-50 6150 685 - 686 — 1535 — 1545 — 67975 680 75 718- , 719 — 254-40 256 40 696— 705-— 372 — , 373 — 1475 — 1495 — 466 — 1 467 — 380 — 384 — 301-50 302 50 160 — | 155 — 1129 1133 1905 1908 23 41 23 48 2390 23 98 117 10 , 11730 95 25 95 50 252 50 253-50 Darila. Družbi sv. Cirila In Metoda so od 20. do 30. decembra poslali prispevke p. n. gospoda in društva Uredništvo . Slovenca" 199 50 K, upravništvo BSiov. Naroda" 7510 K, gostje pri Kendi v Kamniku iz nabiralnika 1020 K, župnik Andrej Gliebe v Ormožu za „Ormoške spomine" 410 K, župnik Dav. Meško pri Kapeli isto 2 K; posojilnice: v Metliki 20 K, v Krškem 20 K; podružnice za Kotmaroves in okolico 20 K, moška in ženska v Celju 873'02 K, župnik J. Ramo-veš za Poljane 40 K; darove Mohorjanov so poslali: župnik Gregor Presečnik na Frankolovem 3 K, župnik Fr. Pečnik v Podgorju pri Slov. gradcu 12 K; božično in novoletno darilo so poslali : ženska podružnica v Kranju 70 K, župnik Al. Kummer 2 K, okr. taj. Jos. Pichler 1 K, nad-učitelj Fr. Lavtižar v Šmartnem pod Šmarno goro 2 K, moška podružnica v Kranju 53 K, podružnica za Zatično in okolici v Višnji gori 5130 K, sod adj. dr Silvin Hrašovec v Mariboru 10 K, podružnica v Kranjski gori 80 K (po „Slov."). župnik Ign. Leban v Batujah 4 K, Leopold Kofol v Čepovanu zbirko 6 70 K. Blagajnlštvo družbe sv. Cirila In Metoda. Upravnlstvu našega lista so poslali Za družbo sv. Cirila In Metod. Gospica Mici Benedik v Planini 4 krone — nabrala „pri šnapi". — Žuženperški šentjanževci zložili lo kron. — Gospod Ivan Gleščič, gostilničar v Gorici 6 kron 2 vin., zložilo veselo omizje. — Gospod Luka Svetec in rodbina v Litiji 10 kron mesto venca na krsto gosp, Jos Hutterja, c. kr viš. davč. nadz. v. p. — Gospod Ivan Valenčič, Trnovo-Ilir. Bistrica 10 kron mesto novoletnih voščil — Gospod Ivan Svetina, Sušak (Reka) 2 kroni 58 vin. nabrano v veseli družbi Slovencev in Hrvatov. — Gospod Fran Maver, Predjama (Postojna) 1 krono kot odkupilo od novoletnih voščil. — Gospod L. Sebenikar na Rakeku 10 kron kot odkup od novoletnih voščil. — Gospod Franjo Šolar, Kropa 5 kron 52 vin, podaril za družbo kot novoletno darilo gosp. Rudolf Malic na Dunaji. — Gospica Milena Kavčičeva v Razdrtem nabrala v veseli družbi 5 kron. — Skupaj 64 kron 12 vin. — Živeli! — Za učiteljski konvikt. Gospoda Ivan Čop in Josip Ažman iz Breznice pri Žerovnici vsak po 1 krono, skupaj dve kroni. — Srčna hvala. Svoto smo izročili gosp. Dimniku, ki s tem hvaležno potrjuje prejem. Na mesto novoletnih voščil so darovali za ubožce v občini Bled skupni znesek 40 kron, sledeči blejski gospodje in gospe: M. Crne, fA. Hudovernik, F. Kirsch, Dr. Klimek. V. Klinar, A. Novak, J. Peternel, Dr. Plemelj, A. Pretnar, J. Pretnar, J. Ravnik, D. Repe", Fr. Rus, I. Rus, Fr. Sartori, F. Sekovanič, V. Tolazai, F Valtrinv, J. Verderber, A. Vovk, A. Weater. 0. Wolfling. Darila za „Narodni Dom". CIV. izkaz „Krajcarske družbe". Prenos . . . 78109 K 55 t. Doneski za mesec oktober; plačali so čč. p. n. dame in gospodje: Dr. Ivan Tavčar....... 10 „ — „ Dr. A. Ferjančič, Fr. Kollmann, M. Pleteršnik in D. pl. Trn- k6czy, a 6 K, skupaj ... 24 „ — „ I. Vončina in Fr. Žužek, a 5 K, skupaj ... ..... 10 , — 9 Dr. vitez K. Bleiweis, Fr. Goričnik, dr. M. Hudnik, Fr. Mally, dr. Fr. Manda, V. Rohrmann in S Rntar, a 4 K, skupaj . . 28 , — J. S. Benedikt, vitez J. Blei- weis, A. Dečman, o. pl. Detela, P. Drahsler, J. Daffe, I. Gričar, dr. I. Jenko, dr. J. Kušar, E. Lah, M. Levstek, J. Lozar, J. Martina k, G. Pire, L. Pire, dr. M Pire, dr. L. Požar, A. Ska- brne, dr. St. Sterger. dr. Fr. Tekavčič, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar, a 2 K. skupaj 46 „ — „ Fr. Barle, I. E Hrast, I. Kavčnik, J. Maček, Fr Pretnar, L. Schwentner, Fr. Stare, I. Šu- bic, A. Tavčar. A. Trstenjak, in I. V., k 1 K, skupaj . . 11 a — , Doneski za mesec november; plačali so čč. p. n. dame in gospodje: dr. Ivan Tavčar...... 10 „ — , Dr. A. Ferjančič, Fr. Kollmann, M. Pleteršnik in D. pl. Trnkdczv, a 6 K, skupaj...... 24 , — n J. Vončina in Fr. Žužek, a 5 K, skupaj... ..... 10 , — „ Dr. vitez K. Bleivveis, Fr. Goričnik, dr. M Hudnik, Fr. Mally, dr. Fr. Munda, V. Rohrmann, in S. Rntar a 4 K, skupaj . 28 , — „ J. S. Bened.kt, vitez J. Bleiweis, A Dečman, o. pl. Detela, P. Drahsler, J. Duffe, I. Gričar, dr. I. Jenko, dr. J. Kušar, E. Lah, M. Levstek, J. Lozar, J. Martinak, G. Pire, L. Pire, dr. M. Pire, dr L. Požar, A. Ska- brne, dr. St. Sterger, dr. Fr. Tekavčič, dr. Fr. Zupane, M. Zupane in K. Žagar, a 2 K, skupaj 45 „ — „ Fr. Barlć, I. E. Hrast, I. Kavčnik, J. Maček, Fr. Pretnar, L. Schwentner, Fr. Stare, I. Šubic, A. Tavčar, A. Trstenjak in I. V., a 1 K, skupaj .... 11» — . Darilo „Narodne tiskarne1 . . 200 „ — „ Doneski za mesec december; plačali so čč. p. n. dame in gospodje: Dr. Ivan Tavčar,...... 10 n — , Dr. A. Ferjančič, Fr. Kollmann, M. Pleteršnik in D. pl. Trnk6czy, a 6 K, skupaj..... 21 , — „ I. Vončina in Fr. Žužek, a 5 K, skupaj......... 10 „ — „ Dr. vitez K. Blekveis, Fr. Goric nik, dr M. Hudnik, Fr. Mally, dr. Fr. Muuda, V. Rohrmann in S. Rutar, a 4 K, skupaj . 28 „ — „ J. S. Benedikt, vitez J. Bleiweis, A. Dečman, O. pl. Detela, P. Drahsler, J. Daffe, I. Gričar, dr. I. Jenko, dr. J. Kušar, E. Lah, M. Levstek, J. Lozar, J. Martinak, G. Pire, L. Pire, dr. M. Pire, dr. L. Požar, A. Ska-berne, dr. St Sterger, dr. Fr. Tekavčič, dr. Fr. Zupane, M Zu panc in K. Žagar, a 2 K, skupaj 46 „ — „ Fr. Barle. I. Hrast, I. Kavčnik, J. Maček. F. Pretnar, L.Schwen-tner, Fr. Stare, I. Subic, A. Tavčar, A. Trstenjak, in I. V. a 1 K, skupaj......_11 n — n Skupaj . . 78.692 K 55 v. Opomba: Doneski preteklega leta so znašali 1914 K, torej za 21 K 99 h več kot doneski lanskega leta. Tudi letos opozarja podpisani odbor slavno občinstvo, da bi obračalo društvu „Narodni dom" vso zasluženo pozornost. Mnogo, mnogo Slovencev pogrešamo še vedno v imeniku mesečnih plačnikov, ki bi z lahkoto utrpeli mali donesek in ga položili na narodni žrtvenik. Nekateri, ki so svoje dni že dalj časa vstivjali, so nehali prispevati. Naj b; društvu vnovič prispevali in vzdramili s svojija izgledom še drage. Sebi bi občutno s tem ne škodovali, društvu pa vendar koristili. Konečno zahvaljujemo vse požrtvovalne rodoljube, zlasti one, ki z nami v težavnem položajn vstrajajo že štirinajst let, prav prisrčno ter jih prosimo, naj na* tudi v prihodnje ne zapuste. V imenu odbora „Krajcarske družbe" v Ljubljani. dne 30. decembra 1902. Predsednik: Tajnik: M. Pleteršnik, m. p. E. Lah, m. p. Umni so v Ljubljani: Dne 25. decembra: Andrej Pestotnik, delavčev sin, 24 let, Cesta na mestni log 25. Jetika — Gustav Kervina, delavčev sin, 4 mesece. Opekarska cesta 31. Vnetje sopilnih organov — Ivan Schuller, čevljar 771/* let, Gradišče 11. Kap. — Franja Riolini delavčeva hči, 13 let. Konjušne tdice 2. Jetika. Dne 28. decembra: Ivan Borovskv, slikar. 85 let Erjavčeva cesta 4. O tarelost. Dne 29. decembra: Marija Šusteršič, stroje-vodjeva hči, 5 mes. Cesta na loko 13. Prirojena slabost. — Marija Rozman, delavka 40 let. Ra-deckega cesta 11. Sekundarna bebavost,: črevesni Dne 30. decembra: Karoi Mihelič, tesarjev sin, 10 mes. Streliške ulice 15. Vodenica možgan. V deželni bolnici: Dne 21. decembra: Henrik Gioles, krojačev sin, 3 mes. Črevesni katar. Dne 22. decembra: Jurij Vodnik, dninar 38 let. Jetika. Dne 24. decembra: Ludmila Ladiha, krojačeva hči 5 let. Vnetje obisti. — Marija Dolinšek, dninariea, 67 let. Vročica — Ivan Angola, hlapec, 51 let. Vsled raka. — Marija Kovšca, delavčeva hči, 2 mes. Sušica. — Marija Segatin, izvoščeka vdova 63 let. Vodenika. • Dne 26. decembra: Marija Ložar, strežnica 71 let. Ostarelost . . Dne 27. decembra: Jera Pogačnik, kajžar-jeva žena 36 let. Ponesrečen porod. V hiralnici: Dne 23. decembra: Cecilija Medved, sladča-rica 79. Ostarelost. — Barbara Perko, delavka 35 let. Sušica možgan. — Marija Dimnik, gostija 68 let, Ostarelost. Dne 25. decombra: Marija Kukman, dekla 56 let. Otrpnenje srca. Mateorologično poročilo. V-itua aad morjam iOU-i m. biean;i srauui u*k 783-0 mm. Dec. Caa opazovanja Stanje barometra v mm. ŠIV a g 80. 9. zvečer 720 5 59 31. 7. zjutraj 717 8 55 • 2. popo! 720 1 67 Srednja včerajšnja male : -2 6». Vetrovi Ntfbo oblačno i § dež !gQ del. oblač ca Vsem velecenjenim p. n. go stom, kakor tudi prijateljem in znancem najprisrčnejše čestitke za novo leto 1903, Z velespoštovanjem ek>cm in čuvanja, 3ta|vicr. „Pivarna". (3248) V. .\ .\ A ^ A s. A A AArtAlVAAAA A. A A .': ■-. .-. .-. .'. .-. .-, /. > sem svojim cenjenim gostom, ■1 prijateljem in znancem (3267) M DBTB iKtfll Z najodličnejšim spoštovanjem \vcm r^enda restavracija ,Pr*i Gambrinu1 v Ljubljani. ««88888^86888888888888^»^ 5gs Vsem svojim častitim odjemal- ec cem, prijateljem in znancem se za-5$ hvaljujeiu za zaupanje ter jim želim srečno novo leto proseč jih daljne naklonjenosti. Jožef Pogačnik 5?£ krojaški mojster v Radovljici. & 2364) Vsem svojim naročnikom 'Selim in voščim veselo novo leto Ob enem se priporočam vsakomur, ki rabi sa lastne konje konjsko angleško opravo ali brhko ogrsko. Podpisani izdeluje trpežno in ceno. 2 velespoštosanjem ,3265) fran Jfartl jermanar v Ljuubljani, Seleburgove ulice. B mag ggagz sag gag m Izražam svoje najtopleje čestitke ;jf^j i k prestopu! 1 Wl\ Slavnim odjemalcem, katerim [Kj Pjj se zanaprej najtopleje priporočam. jKl ^jjj Z odličnim spoštovanjem Hj |3o5ip5tapica I jermenar in sedlar '£« 1 Prešernova ulica štev. 5. (3263) jfE Vsem svojim cenjenim gostom in odjemalcem, prijateljem in znancem želi srečno novo leto Anton Zupan gostilničar in mesar v Ljubljani Stari trg št. 18. Osem svojim častitim gostom, prijateljem in jnancem seliva veselo in srečno * novo Icfo * m in prosiva nmdaljne naklonjenosti j odličnim spoštovanjem Ivan in Ana Škerjanec. mm mm Vsem p. n. častitim sorodnikom, prijateljem in znancem (3257) ue^ele in prečne nei^e lete!! S spoštovanjem Ivan in Antonija Stergulec posestnik in trgovec v Begunjah nad Cerknico. Srečno in veselo novo leto želim vsem svojim častitim gostom, prijateljem in znancem, zahvaljujoč jih obenem za dosedanje zaupanje ter se priporočam v nadaljno naklonjenost. Z najodličnejšim spoštovanjem Valentin Mrak gostilničar pri „Xovem svetu-. (3259) Srečno novo leto!! želim vsem svojim cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem ter se jim priporoča za naroče-vanje šopkov, rastlin in rrrstliu-ske dekoracije po nizkih cenah. S spoštovanjem J. CrGl*iČJaLXl umetni in kupčijski vrtnar v Ljubljani (3254) Poljanski nasip štev. 16. m Prosit novo leto želim udano podpisani vsem svojim p. n. častitim naročnikom in odjemalcem ter se objednem tudi toplo zahvaljujem za dosedaj mi izkazano naklonjenost in prosim, da mi tudi nadalje ohranijo svoje zaupanje zagotavljajoč, da bodem i v naprej skrbel, ustreči vsem želiam in naročilom kar najbolje. Z odličnim spoštovanjem Alojzij Korsika (3134—6) umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani. Moj novi cenik za I. 1903. je izšel in se dobi na zahtevanje brezplačno. Osem spojim čislanim učencem in učenkam ijre^a najprisrčnejše čestitke -jtC* k novemu letu 1903 j velespoštovanjem (3213) Giulio Jrforterra plesni učitelj. Ueselc in 5rcčnc novo leto želiva vsem prijateljem in znancem, vsem častitim odjemalcem ter se nadalje priporočava (3161) Josipina in Fran Čuden trgovec in urar v Ljubljani. E3O000C Veselo -^r NOVO IS701 Šeli vsem svojim odjemalcem, prijateljem in jnancem pr. p. Zejcc urar (3256) Ljubljana, Stari trg 28 ter se priporoča ja nadaljno blagohotno naklonjenost. prau 5rečnc novo leto! vsem svojim velecenjenim odjemal- jjl cem in prijateljem s prošnjo, da me Ja tudi zanaprej počaste s svojim za U§ upanjem, ki si ga prizadevam vedno opravičiti, želi s posebnim spošto- ||a vanjem in priporočanjem (3244) Jfg Oroslav Bernatovie. j Vsem strankam, katere so me že toliko let z zaupanjem počastile, zakličem mnoga leta! Izd.eloTz-a.tec vozov Dunajska cesta 3. (3262) ,__liri AAAAAAAAAAAM Veselo in srečno novo leto želi vsem častitim naročnikom, prijateljem in znancem ter se , J priporoča za nadaljno naklonje- wy nost in mnogobrojen obisk Sngelb. Žranchetti (3215) brivec ^ Jurčičev trg št. 3. Ki Vsem častitim p. t. stalnim gostom in obiskovalcem restavracije ..Pri belem konjičku'1 VVolfove ulice št. 12 kakor tudi vsem prijateljem in znancem želita srečno in veselo novo leto 1903 Marija in Alojzij Rasberger.. (3224) Usojam si cenjenemu p. n. občinstvu najudaneje naznaniti, da bom pričenši s 1. januvarjem 1903 v svoji tobačni trafiki prodajal razne časnike, kakor: slovenske, Češke, dunajske dnevne in ilustrirane časnike ter graške liste. Cenjeni čitatelji naj se pri meni preskrbe z zaželjenimi časniki. Z velespoštovanjem Alojzij Kališ <3258) tabačna trafika. Preklic. Podpisanec preklicem in obžalujem s tem žaljive besede, katere sem govoril dne 7. deeembra t. L v trgovini Ivana Babšeka v Smariji o gospodu Eliji Predović-u, veletržcu in posestniku v Ljubljani, ter se zahvaljujem iaistemu. da mi je te žalitve velikodušno Odpustil. (3249) Matija Perovšek, po domače Kunstek iz Paradišča pri Šmariji. Krasno knjižnico iz zapuščine pisatelja Ivana Vesela, biv šega dekana v Trnovem pri Ilir. B strici proda »X<* vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Knjižnica in zaznamek taiste nahaja se v odvetniški pisarni društveneora razsodnika in zastopnika cr. dr. Fr. Štora, Križevniške ulice št. 2. 2786 Veliko denarja! ,23) do 1000 K na mesec morejo si pošteno prislužiti osebe vsakega stanu (kot postranski zaslužek). Natančneje pod ,,Reell 118** na Annoncon-Ab-teiiung des MERKUR, Stuttgart, Schickstr. H. Ces. kr. avstrijske ^ državne žeezmca. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. Izvod iz voznega reda veljaven od d j 1. oitobra 1902. leta Odhod ii Lj-obJjan« ju*, kol. Frog* čts Trbii Ob 1&. uri i*A m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Frrjzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno čez Selzthai v AoBsee, Soluograd, fces Klein-Rein.ug v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 5 na zjutraj osobni vlak v Trbiž, Poutabei, Beljak Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthai v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlas v TrSiž, Poe-tabel, Beljak, Ceiovec, Ljubno, Seizthal, Dunaj. — 01 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo/ Ljubiio, 5ez iiaiz-thal v Soinograd; Lend-Gastein. Zeli ob jezeru, Inomost Bregenc, Curih, Genovo. Pariz, čez K'eii-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, 'iiarijtse vare, Heb. Franzove vare, Karlove vare, Prago. Lipsko, na Dusaj čez Amstetten. — Ob 10. ari ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Progi! T Novo raesto In v Socovje. Osobni viaki: Ob 7. ur 17 m zjatraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje ob L uri 5 m popoludne istotako, oo 7. or. 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prinos v Ljubljano juž. koi. Proga :'s Troiza. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Daaaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr. Isl, Auss-:e, Ljubno. Celovec, Beljak, (Monakovo-Trst dnektiu vozovi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj obodu, vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 1(5 m dopoludns osobni vlafc z Dunaja čez Amstetten, Lipsko. Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, fizea, Bade jevice, Solnograd, Line, fetejrr Pariz, Geaevo, Carin. Bregenc, Incmcst, Zeli oh jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Mohor. Pontabel. — Oo 4. uri 44 m pp-poiudni osobni vlak b Danaja, Ljobna, Seiztnala, Beljaka. Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzunsiesta, Fon tabla. — Ob b. uri 5l m zvečer osobni vlak s Duu. a, Ljnbna, Beljaka. Celovca, Pontabia, črez Selzthai iz Inomosta, Šolnograda. — i» i?o?eg£ aoiti in £ccevj*. Osoom vlaki: Oo ti. ac> -ii ca zjutraj iz Novega mesta in Kočevja. 3b $. ur; ii m popoludne iz Straže Toplic, Novog,, mesta, Kočevja in ob 8. uri čso m zvečer istotako. — 3cs.col ia ujsb-ljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 1, uri 28 nt: zjutraj) ob z. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer in ob 10 uri ...> m. poslednji vlak še ob nedeljah in praznikih m same v j&toora. — Prihta v * oa diž. kol. \m BamTrlkh Mesar..: ■viaki; Ob b. uri 4'j m sjntcaj, oc 11. uri B dopoiudne, ob 6. ari 10 m svetel in ob 9 uri 5", zvečer, poslednji vlak le ob oeoeijaa ia prajsn.cn jw samo v oktobru ni fied Star Line, Antvverpeti v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v Nev/ York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, Wiedener G&rtel, na Dnnaji ali (2073—19) Ani. jRebek, konc. agent * LJubljani« Kolodvorske ulioe štev. 34. Popolna (3209-2) mizarska oprava se odda takoj v prevzetje. Glede pogojev dogovori se osebno. Vpraša naj se: Poljanska cesta 25. Rud. Kirbiscb-a slaščičarna v Ljubljani, Kongresni trg priporoča (3246—1) vsak dan m^v^'Jk^s pustne krofe. NaroČila na zunaj se izvršujejo točno. Za ljubljenca it iij primernejše «1 urilo Je steklenica J. Klauer-jevega „TRIGLAVA" finega rastlinskega likerja. — Cena za kakovost Exf. (extrafinoi: (415-262j Vi steklenlea 14 *•— Vi »» >» >» •*JSO V« » » „ ■•*«» Dobiva i*e pri edinemu založniku Edmund Kavčić-u v Ljubljani (nasproti glavne pošte) in drugih dobrih prodajalnah. Vinarsko in sadjarsko društvo za Brdo v Gorici priporoča gg. krčmarjem in zasebnikom pravo pristno Briško vino z najboljšo postrežbo po prav zmernih cenah. Vino se razpošilja v sodčkih od 56 litrov naprej ter na željo tudi uzorce. Obenem priporoča (2998 - 5) najboljše sadje. Xoena §»€»«-. 4 B» sedež društva je: Gorica, ulica Barzellini20. 3Pin, pristen i skladni koledari za trgovine, obrte, urade, pisarne, šole in posameznike v moderni in elegantni obuki v založništvu tvrdke i2390—15) Ivana Bonača v Ljubljani. Cena je vzlic okusni izdelavi zelo nizka, nanio ?0 vin. s poŠto 90 vin. več. Znesek naj se blagovoli v znamkah aH po nakaznici naprej vposlati. Prekupci dobe velik rabat in se na zahtevo dopošlje cenik. Trgovci porabijo istega lahko kot novoletno darilo in se brezplačno utisne njihova firma. tfj£~ Da ne bode, ako koledar kmala poide, prepozno, prosim g. naročnike, da se čim preje oglase, ker se bode na take v prvi vrsti pri razpošiljat v i oziralo. "5tJQ brinjeuee ii liter T{ 2-40 tie dobiva pri JW. Spreitzer-ju, tjubljana Stari trg. (3135-4) (2837-18) Varuj svojo ženo! rZa vsako rodbino najvažnejaoT 'knjigo ▼ otroških zadevah i če»^ tisoč zahvalnimi pismi pošilja diskr etno za 90 vin. v avstr. znamkah gospa A. Haiipa, Berlin S. W. 220 Lin-denstrasse 47. XTra.c3.Xi.o dLo-volJena (3245) posredovalnica stanovanj in služeb Gfospodske ulice St. 6 prlpororn In namene*a le holj »e službe iskajoče vsake vrste za gosposke, privatne in trgovske hiše za lijuhIJuno In drugod. — Potnlna lukaj. IVataneaie|e v ploarnl. Vestna tn kolikor možno hitra postrežba zagotovljena. Suchard MILKA čokolada iz čiste smetane v tablicah in zvitkih. Smetane jako bogata mlečna čokolada. Najnovejše iz svetovnoslavne to varne i-za čokolado Prijazna sobica pripravna za dva dijaka, v bližini realke, se takoj odda. (3i73-2> Naslov pove upravništvo »Slov. Nar.«. 29 let star, špecerist in železninar želi sedajni prostor premeniti. Blagohotne ponudbe blagovolijo se pošiljati pod „Judicat 29" na upravništvo »Slov. Naroda«. (3189-3) Popolni nadomestek za francoski konjak 1 so izdelki staroznane tovarniške firme grof Keglericti Istvan ntoiai Promontor. Ustanovljeno 1882. (Grofa Štefana Keglevich-a nasl.) Na prodaj 1000 divjih kostanjev za drevored po jako nizki ceni. Kostanji so visoki po 250 cm do 320 cm s krono. Istotako se tudi dobe (3207—2) razna sadna drevesca. Cene se lahko poizvedo pismeno ali osebno. Naslov: Jakob Pintar, sadie-rejec pri Sv. Tomažu št. 26 nad Škofjo loko, Gorenjsko. ! Kogar nadleguje kašelj I naj poskusi kašelj ubla- | žujoče in veleokusne Kaiser-jeve prsne bonbone. A"7 M f\ notarsko overovljenih sprl-J I Hl I eeval Jamei za čutov % speli im I TU pri kašlju, hrlpavostl, katarju in zasllženju. Mestu teh ponujano naj se zavrne! Zavoj 20 in 40 vin. Zalogo imajo: V orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusfega v Ljubljani in pri Ubaldu pl. Trnkoezvju v Ljubljani. V Novem mestu v ie-a karni S. pi. Sladović. (2560—10) ]Yajnovejša ročna deta^ izdelana, priieta in predtiskana; svilo, prejo, volno za vezanje, pletenje in kvačkanje priporoča (2324-8) 1^. HITI Ljubljana # Pred škofijo štev. 20. šfe predtiskarija! ■i m mm W Trgovina z železnino „MERKUR" PETER C ■V 0»1 j-u., Graška oesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lita železnlne, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje In strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za *■»■— vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske pc . tehtnlo, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščh \ >r vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte Itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (itoi lončene oevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. PV Tomaieva žlindra, najboljše umetno gojilo. *W * Bogata lzber vsakovrstnih nagrobnih križev. ^ m :|:Jgj ;VtV mm Postrežba točna. Cene nizke. je izšel * v proslavo * * Fr. Prelerncuc 5toletnicc Prešernov album. ♦ i Cena izvodu K IZ 40, po pošti 12 vin. več. Naročila sprejema L. Schvventner 33 knjigotržec v LJubljani i f i i i i i 1 2947 51 Agenti za razpečavanje srečk agenti za zavarovanje kolporterji itd. morejo na mesec 300 do 400 kron gotovo in stalno zaslužiti. VpraSav se pod „Nichere 1 ■AiNifn/.- na anonrno eltapedlrljo JI. Danneberjt, UunaJ II., Praler-atraerne 3». (2995— 9) Zahvala in priporočilo. Gospodu lekarju c k29i0—6) Gabrijelu Piccoli v Ljubljani. Čutim se v jako prijetnem položaju, da Vatu morem podati najboljše izpričevalo o vplivu Vaše želodrne tisattlur«'. Dolgo let sem trpel želodčne bolečine, katerih me je rešilo edino Vaše izborno sredstvo, in še danes, po malodane 12-letnem uporabljanju, se-žem vselej z najboljšim vspehom po Piccoli-jevi želodčni tinkLuri, kakor hitro čutim kako nered-nost v svojem želodeu. Burgwald pri Ma- S. ribom, 2«. julija 1902. Fran Hranrr g) vodja viničarske šole ^ I V zalogi R. Šeber-jeve tiskarne v Postojni je izšel (3160—3.) aaa nov slovenski vw stenski koledar z beležkami za vsaki dan v letu pripraven zlasti za si. županijske in druge urade, za gor. advokate, notarje itd. Cena nalepljenemu JO v., po posti lO v. več. Št. 425.66 (31^0—2) Ustanova za meščanske otroke. Ker se za Primož Auerjevo ustanovo za meščanske otroke v znesku letnih 105 K nobeden prosilec ni oglasil, ki bi bil po ustanovnem pismu upravičen uživati jo. se ta ustanova s tem vnovič razpisuje v podelitev s pripomnjo, da imajo pravico do nje otroci ubogih meščanov ljubljanskih, pred vsem sorodniki usta novnika in pa otroci ubogih izdelovalcev barok, ki se nameravajo učiti in izučiti kakega obrta ali rokodelstva. Prošnje za podelitev te ustanove je vložiti do 20. januvarja 1903 pri tukaj šnjem uradu. Mestni magistrat ljubljanski dne 20. decembra 1902. Gostilna, pekarija in mesarija se pod prav ugodnimi pogoji odda v najem. Posestvo je v večjem farnem okraju, na najlepšem prostoru pred cerkvijo, blizo železnice. Gostilna ima lepe prostorne sobe, ledenico itd. Pekarijski prostori so praktično urejeni. — I/uČeni peki ali mesarji imajo prednost. — Odda se tudi vsaka obrt posebej. Kje? pove upravništvo »Slovenskega Narodac (3171—3) Gotov denar. Blago vsake vrste bo po poslanih! vzorcih proti gotovi plači pri najmanjši proviziji prodano po posredovanju uradno naznanjenega komisijonarnega zavoda za trgovino in obrt Dunaj "VIII., Langegasse 24. Katera poštna pomožna uradnica želi menjati SVOJO SluŽbO? 3187 5 Kje ? pove upravništvo »Slov. Nar.« r • BI »I * N * * u - o O £L * o s: b .-S s - ° b JMsS v. .0 o "V »t t) 1- * -'I I* <3 .JJ . »»v -tj «J c? ■i .s^-a 0.-JC- s c o p C* k 9 -q rt %m t) C C s> v ca o Žrebanje dne 2. januvarja 1903. Glavni dobitek: Promese k kreditnim srečkam .... a K 14 K 300.000 k srečkam uravnave Donave a „ 10 „ 140.000 k ljubljanskim srečkam . . a„ 7 „ 50.000 Žrebanje dne 5. januvarja 1903. k zemlj. kred. srečkam ... a K 5 „ 100.000 priporoča in se dobe pri „Ljubljanski kreditni banki" v Ljubljani. _ 99 99 (3266) iesr Silvestrov punč "sai je najboljši^ ako se napravi z JJe k Jamica Rum-om" ki je poznan kot BSrn£\ aaa" „The Nectar of Jamaica". wv Vsaka izvirna steklenica se polni pod osebnim nadzorstvom tvrdke: A. A. Baker & Co., London E. C. Affi^ft tl\A%I*T" rn-rli 1 ie v v.eh kulturnih državah na svetu postavno varovana. V l.\Mt.ini se dobiva pri Anton St»cnln (2555-33) Naznanilo. Uljudno naznanjava, da sva prevzela zopet na lasten "V n.stjlxi.l Ito-IšI 37- SpodrS ji Šlšlszi šte-v. Q nahajajočo se Točila bodeva pristnega lt»trlj«nca in dolenjski evleek ter vedno svede Hoslerjevo pivo. Skrbela bodeva za dobra mrzla in gorka Jedila. Vsakovrstne klobase ho vedno na razpolago. PriporoCava se za prijazen obisk z najodličnejšim spoštovanjem (3251) £nton in Jttarija povše Spodnja Šiška št. 9. MP na SA-RM\ podplati. nEP6yprb\ Na debelo in drobno pri (3175—2) fi. 3(risperju, £jubljana kakor tudi pri sledečih tvrdkah: Ceškutti Marija, Ljubljana. Dolničar D., Postojna. Bartelmav Josip, Kočevje. Benedikt J. S., Ljubljana. Brinšek Iv., Trnovo. Engelsberger R., Krško. Homann Friderik, Radovljica. Homann Oto, Radovljica. Fiirsager Leopold, Radovljica. Gratner Jurij, Kamnik. Gatsch A., Kostanjevica. Kolar Josef & Co., Ljubljana. Lapaj ne "Valentin, Idrija. Morauc Josip, Novomesto. Petričič Vaso, Ljubljana. Persche Alojzij, Ljubljana. Pollak Marija, Kranj. Petelin Andrej, Ribnica. Trevn Valentin, Idrija. Trevn Anton, Jesenice. Treo Karolina, Ljubljana. Verbič Anton, Sevnica. Jeuniker Ernest, Ljubljana. Kasch A. Ljubljana. Kenda Henrik, Ljubljana. Leutgeb Anton, Ljubljana. Reknagel Kari, Ljubljana. Schaffer Albert, Ljubljana. Schmitt F., Ljubljana. Szantner Fr., Ljubljana. Lebinger & Bergmann, Litija. Ferjan L, Jesenice. E. Hoffmann, Kočevje. Jonke Franc Kočevje. Barborič M., Novo mesto. Koceli I. N., Škofja Loka. Zasebni plesni pouk v velikem salonu hotela „Pri Maliču". Pustni plesni tečaji za odrasle vsak torek in petek ob pol 8. uri zvečer. Poučuje se ,,boston" in različni moderni plesi. Sestanek boljših družb. Posebne ure se dajejo ob vsakem dnevnem času. Plesni pouk po lahko in urno umljivi metodi. Zglasi in vpiše se vsak dan od 3. do 4. ure popoldne v hotelu „pri Slonu SObna Štev. 72. z velespoštovanjem Griulio Morterra (3212—1) plesni učitelj. I 2?3riz2a.erEi,Q d,a.rilo! Predzadnji teden! kron 40.000 kr°n Srečke raetoiško-obrtnega (2927-16) & 1 krono J v l prlporora OStVl J. C. M A YER v Ljubljani. Zaloga blaga In prodajalnične oprave spadajoče v konkurznl sklad Drajgotlna \orakn v Trebnjem, prodala se bo vsled sklepa upniškega odbora z dne 19. grudna 1902, S 2/2/74, počez in ne pod cenilno ceno dne 5. prosinca 1903 najboljšemu ponudniku v pisarni podpisanega c. kr. notarja dr. Andreja Kuliarja v Trebnjem. Zaloga obstoji po inventarju iz lepega manufakturnega blaga iz najboljših tovarn, iz železnine in špecerijskega blaga itd., vse skopaj v cenilni vrednosti . . 7269 K 05 h. in iz prodajalnične oprave: miz, omar, štelaž, mer, tehtnic ter različnega orodja i.t. d. v cenilni vrednosti............... 820 „ — „ Skupaj tedaj v vrednosti . . ~. 8089 K 05 h~ Vsak ponudnik mora založiti pred ponudbo vadija 10 % cenilne vrednosti in v 14 dnevih po odobreni kupčiji vso kupnino poravnati in ne sme popreje kupljene zaloge stran spraviti. Vsa zaloga se lahko ogleda od 27. grudna 1902 do inclusive 5. prosinca 1903 t prejšnji prodajalnici Dragotina Novaka v Trebnjem. Dr. Andrej Kuhar (3199—3) oskrbnik konkurznega sklada. Bdina naloga -o- tovarn za čevlje D. H. Pollaka na Dunaju. Najudaneje podpisana si usojam p. n. občinstvu naznaniti, da imam vedno v zalogi jako bogato izbero vsakovrstnih obuval za gospode, dame in otroke kakor tudi Športnih Oblival. Da se izognete manj vredne konkurence, pazite natanko na tovarniško znamko, ki je vtisnjena na podplatih. Za mnogobrojen nakup prosi ter se priporoča s posebnim spoštovanjem (3121-3) Julija Stop laistnira samo v Prešernovih ulicah št. 5 (prej Slonove ulice) v Ljubljani. Zunajna naročila se izvršujejo točno in najbolje. z 2 velikima sobama in z vsemi pritikli-nami se odda s I. februvarjem. Več pove upravništvo »Slov. Nar.«. Državno preizkušena učiteljica angleškega in francoskega jezika ki je bila več let v Londonu in Parizu, poučuje v teh jezikih. Zglasriti se je od dne 15. septembra pri gdč. Olgi Nadeniczek Kongresni trg št. 3, II. nadstr. Prodajalnica za špecerijo in pekarijo, z vso opravo in na dobrem, prometnem prostoru se odda v najem. — Kje? pove upravniStvo »SI. Naroda«. (3525-2) CIRIL « « METODOV KOLEDAR t Odlikovan m kolajno na pariHkl razstavi leta 1900. Vse vrsto 24uy-* tamburic priporoča tvrdka J. Stjepnšin v Sisku *K$MC8fiw»Wfc na Hmtsleni. liuslr. ceniki y^^BrfS^ ie poailjnjo II.I TIlllICKI Odlikovan m kolajno na Iju«Ju-pratanakl razstavi leta 1890. f 90 se dobi v (2963-10) razulh prodajalnah in stane 1 krono + ali pa ne naruču i>ri ¥ * Kulužuiitvu +- 4f Tiskarna Slatner. Kamnik. l'o pošti 20 vin. več. Kupi se ali v najem vzame večja trgovina na Gorenjskem. s špeoerijskim ali pa z mešanim blagom. Ponudbe se prosijo pod ,,večja trgovina" na uprav. »Slov. Naroda«. (3086—8) Bottger-ja podganska smrt za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domaČe Šivali, a 40 kr. in 60 kr., se dobiva samo v drzelnl lekarni ..pri Mariji pomagaj" VI. I.eiiHirk-ii In v lekarni t tiald pl. Trnkorzv.Ja v LJubljani. Z uspehom podganske smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem nesel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo. Schweinfnrt, dne" 11. februvarja 1899. .2208—17) Ii. Hren, mlekarija. Jfovo urejena prva hrvatska lovarna žaluzij, rolet, lesenih in železnih zatvornic (žaluzij) in kartonažev G. Skrbić Ilica 40 Zagreb Ilica 40 ustanovljena 1889 priporoča svoje na glasu solidne^ točne in cenene domače proizvode odlikovane z največjimi odlikovanji. (288—23) Moderni stroji! Brez konkurence! Ceniki gratis in franko. Popravila točno In ceneno. Kot hišnik ali majar, ali pa kot zastopnik za vino, želi mlad mož službe. Naslov se izve pri upravništvu »Slov. Naroda«.__(3229-2) V najem se da radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji stara, renomirana gostilna z mesnico v prometnem kraju na Kranjskem ob južni železnici. (3090—3) Ponudbe do 10. januvarja 1903 pod A. A. 66 poste restante Ljubljana. £potekar]a Schneid-a katarni prašek iz (2937-6) St. f»eorgs-Iekarne na Dunaju, V 2, VVimmergasse 33 po zdravniškem predpisu napravljen, blagodejen za sopllne organe, odpravlja za-sllzenja, blaži naporni kašelj, odstranjuj« hripavost in segatanje v grlu. — Prašek 50 kr., k temu pristojni čaj 50 kr., po pošti 20 kr. več za zavitek (brez poštnine). Manj kot 2 zavitka se po poŠti ne pošiljata. St. Georgs lekarna Dunaj, V/2 nimmergaise 33. Pazite na varstveno znamko St. Georj$-iekarna Inserat Izstrlžlte In obranite. na nihalo m godbo. je zadnja novost v fabrikaciji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm dolge, skrinjica popolnoma po narisu je iz naturnega orehovega lesa, fino pobrana, z umetniško izrezljanim nastavkom in igrajo vsako uro najlepše koračnice in plese. Cena z zabojem in zavitjem samo 8 srd. — Ista ura brez glasbenega stroja, toda z bilom, ki bije vsako pol in celo uro, z zabojem in zavitjem samo © gtl. — Te ure na nihalo ne gredo samo točno na minuto, za kar se jamči, temveč so tudi vsled svoje v istini prekrasne opreme jako lepa in elegantna hišna priprava. Budilnik z zvončkom in ponoči se lesketajočim kazalnikom 1.3© gd. Budilnik z godbo, ki mesto zvonenja igra, O ffd. — Niklasta remont, ura 3 g«l. — Pristna srebrna remont, ura, z dvojnim pokrovom, 5.5« gd. Pošilja se samo proti poštnemu povzetju. Neugajajoče se vzame nazaj, denar se povrne, zato nobeno riziko. Veliki Mustro vani cenik ur, verižic in prstanov itd. gratis in franko. (2817—14) Kristjanska tvrdka, ustanovljena leta 1860. 3XP £1*1 SE Dunaj, I., Postgasse št. 2|G. C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pri poznan o izvrsten Poptlandacement v vedno jednakomernl, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede" tlakovne in odporne trdote dale« nadkrlljujoel dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno« Priporočila in spričevala raznih uradov in najsiovitejSih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: <2609-n> Dunaj, I., Masiuiilianstrasae 9. BO j Jtajvečja in najstareja parobrodna družba na svetu poseduje 279 parntkov. Najvarnejše, najhitreje in največje vrste velikanskih parnikov, ki vozijo samo potnike in cesarsko pošto Hamburga v Novi -York .„ »Deutschland« »Auguste Victoria« »Moltke« »Pennsylvania« »Graf Waldersee« »Pclatia« »Batavia« »Bulgaria« »Filrst Bismarok« »Columbia« »BlUchera »Pretoria« »Patricia« »Phoenicia« »Belgravia« » Armenia« 212 m dolg 168 » » 160 » » 171 » » 170 » » 140 » » 152 » » 152 » » 200 » » 140 » » 160 » » 170 » » 171 » » 140 » » 152 » » 170 » » Hamburg-Novl-York le 6 dni. Vozne karte po predpisanih najnižjih cenah prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno oblastveno potrjena agentura (2758-8) v l>jttl>3j*tiii, I )uua j&li 11 cesta st. 31 takoj na desno od južnega kolodvora, ob progi električne železnice. Št. 45923 (3202-3) Glasom zakona z dne 19. julija 1902 drž. zak. št. 152 preneha počenši s 1. januarjem 1903 pobiranje c. kr. cestarine. Da se pa vsakemu napačnemu tolmačenju tega zakona v okom pride, se razglaša da ostane pobiranje mestne tlakarine tudi nadalje v veljavi. Plačevati bode treba tedaj od 1. januarja 1903 na vseh mitnicah mesta ljubljanskega od vprežene živine b b in od vsake gnane živine 4 h, oziroma ker s<. pobira tlakovina pri vstopu za sem in tje po 16 h in 8 b. Mestni magistrat ljubljanski dne 24. decembra 1903. Kreditno društvo v Kranju registrovana zadruga z omejeno zavezo prične poslovati dne JU januvarja 10OJ3 IKrsLanjTJL na Glavnem trgu v hiši štev. 194. Uradovalo se bode vsak delavnik od 9. do 12. ure do-poludne; ob pondeljkih in smajnih dneh pa tudi popoludne od 2. do 4. ure. Hranilne vloge obrestovale se bodo po «r 4^2 °|o ~S£Q brez vsakega odbitka ter bode Kreditno društvo plačevalo rentni davek za vlagatelja iz svojega. Obresti računale se bodo od 1., oziroma 15. vsakega meseca po dnevu vložitve do L, oziroma 15. pred dnevom vzdignenja. Novzdignjene obresti prištevale se bodo konoem leta kapitalu. Posojila dovoljevala se bodo na osebni kredit, zastave in tudi na hipoteke proti primerni obrestni meri. (3250—1) V upravnem svetu so: Franc Krenner Janko Majdič podpredsednik. predsednik. Rudolf Kokalj pisarniški ravnatelj. Karol Jager. Josip Kovač. Nadzorstvo: Ciril Pire. Dr. VaL Štempihar. Vinko Majdič. Peter Mayr. Ivan Rakovec. 13440386 f o!wft&9** «kcijt*i kapital i£ l.ooo.poo- Kupuje in prodaja vso Trate rent, sastavnih pisem, prijoritet, to-manelnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devic. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. LJUBLJANSKA " KREDITNA BANKA V LJUBLJANI l^pltalHke ulice 2. Zamenjava In eakomptuje Daje predujme na vred. papirje. izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale Zavaruje srečke proti kurznl ■ .. kupone. || . g izg-u/bl. || ' " " Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. OST bkempt ln inkasao menic Ttaj CtS" a«HM naročila (2976-14) Podružnica v Spije tu (Dalmacija). Denarne vloge sprejema v tekočem račiinu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dno vzdiga. Promet s čeki In nakaznicami. Vsem prijateljem in znancem, posebno pa svojim stalnim gostom, selita veselo, srečno novo leto Bntcn in 3uli - —z? <^r-o r~—> c_rt,> -lttj Cttj o-: Vsem p. n. obiskovalcem, prijateljem in znancem želim Srečno in i>C5clc nouo leto! Štefan Ščrbačič (3247) brivec v Spod. Šiški. Vsem p. n. ljubim gostom prijateljem in znancem želijo podpisane! srečno in veselo novo leto ter se priporočajo za nadaljni obisk hotela (3218) 99 Josipina in Karol Počivaunik & Josip Schrey. J izgotavljajo in prodajajo v najnovejši odlikovani konstrueljl PH. MAYFARTH & Co. tovarna gospodarskih strojev, železolivnice in parne fužine uatanov. 1872. Dunaj, I I/i, Taborstrasse št. 71. 850 delavcev. Nagrajena z več kakor 490 zlatimi, srebrnimi In bronastimi kolajnami na vseh večjih razstavah. Natančni katalogi gratis. Zastopniki in preprodajalci se iščejo. 10.000 KRON letne podpore bi se lahko naklonilo družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ako bi vse Slovenke rabile najboljšo in pravo Ciril -jffietodovo kavino primes iz domače, „Prve jugoslovanske tovarne v Ljubljani". (3177—3) pcxx> >oooooooooooooo 0 Vsem p. n. čast- gostom in naročnikom kakor tudi vsem prijateljem in znancem vedelo in srečno novo leto! S spoštovanjem (3205—3) JUcjzij in fina Zajec gostilna in vinska trgovina v Ljubljani, J^imska cesta št. 4 in v spodnji Šiški št. 152. 8S| najine -fsaoazne, fux-ft.ii ti*3\ *>»«m I iiiaiictm in -pcijatctjem. &tliva , sreCno in veselo t«9i t> iicwttiv Zetu (3241) Restavracija ..pri Zvezdi". Vsem najinim častitim go-% Stom voščiva (3237) noi>© let©! p. in JY(. Krisei> Vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem izrekam tem potom Veselo novo leto! 2 odličnim spoštovanjem Jrfilko Jfrapeš (3239) urar Jurčičev trg 3, Ljubljana % Avgust Repič sodarski mojster v Ljubljani želi vsem svojim cenjenim naroč-flg nikom, odjemalcem, prijateljem in (3233) znancem *f srečno novo. leto! ^ Caf6 - Restavrant „Švicarija"._ 3^ >fi Usojava si vsem svojim ča- £k_ _sjK stitim p. n. gostom, prijateljem /|>_ in znancem voščiti (b227) >§" i srečno novo leto "3? proseč nadaljne naklonjenosti ^ z velespoštovanjem J_ Fric in Marija Novak. ^jk Cafe-Restavranf v „ŠvicariJI". Vsem p. n. gostom, pri- g i • J jateljem in znancem želiva j J 5rcčnc in ncuo leto! J. in M. Vospernig. (3228) •■» •'* "T" zas ; 4. .». Vsem svojim cenjenim (3240) gostom kavarne „Evropa" kakor tudi vsem prijateljem in znancem želiva srečno novo leto proseč jih nadaljne naklonjenosti. Z odličnim spoštovanjem Anton in Josipina Krapš. Srečno in veselo i novo leto! W& selim svojim p. n. častitim obi- ij| §jp skovalcem, prijateljem in znan-iM cem ter priporočam i nadalje ~ iS svoj prvi najelegantnejši in s §j§ higieničnim komfortom urejeni g3§ M brivski in •-- - lil česalni salon. f| M /vjihovi naklonjenosti in pod- ||1 |& por/ je priporočujoč z Z^goto- |g |!| w7om dobre in čedne postrežbe |j| iji je priporočam ;3223) ^| j odličnim spoštovanjem Aleksander Gjud M brivec i§ Zju^l/ana, Jfongresni trg št. 3. |j| SREČNO NOVO LETO! ^ cenjenim od-čestitamo k Vsem našim jemalcem srčno novemu letu t903! O. l^clmar in drtig trgovina z vinom in žganimi pijačami na debelo v 2agrebu. ■■7 'S nikom, prijateljem in znancem se priporočam ter jim želim veselo in srečno t3242) novo leto! Zahvaljujem se jim za dose-daj mi izkazano naklonjenost ter se priporočam za zaupanje tudi v novem letu. lajodličnejšim spoštovanj« It) • • 9 • • Vsem svojim cenjenim od-d jemalcem, prijateljem in znancem ||| želim • veselo in srečno novo leto c d ter jih prosim, da mi tudi nadalje i |H ohranijo svoje zaupanje in naklo- j ^ njenost s spoštovanjem g Alojzij Večaj I ^r pečar (3222) ? ^| Opekarska cesta št. 9. \ Jlovoletna darila! Do vrhunca dognane, vse zunanje tvrdke prekašajoče cene!!! Kupujte in naročajte le pri domači tvrdki in prepričani bodete, da bolje in ceneje kupite in se izognete prevaranju!!! 0 Priporočam svojo bogato zalogo vsakovrstnih osebno v Švici nakupljenih ur kakor tudi zlatenine in srebrnine. H&JT Nad 20% znižane cene V" kakor je razvidno iz mojega, na novoizdanega cenika. Na pr.: Stvar, ki je 4Qt preje stala 10 gld., stane danes le 8 gld., torej čudovito po ceni. Priporočam dalje posebno stenske in salonske ure z novim iako krasnim bitjem (Thurmschlag). Vsakovrstne budilke v secesionističnem okviru, zalogo še nad 6000 vsakovrstnih, osebno v ovici nakupljenih žepnih ur različnih sistemov. Priicession, veliko izbero zlatih in srebrnih moških verižic najmo dernejših facon, dolge damske ovratne verižice »Lergnon«, vsakovrstne lepe garniture iz kina-srebra, dalje namizne oprave (Besteck) v etuijih, lepe palice fj£ s srebrnim ročajem. — Zaloga šivalnih strojev najboljših izdelkov. Za vsako jQ A blago jamčim ter se priporočam ^ FRAMC ČUDESI a tirar in trgovec z zlatenino In srebrnino, delniCar prve švicarske družbe tovarn ur .Union" ^| v Genovi in B:elu, založnik c. kr. državne dolenjske železnice *^ & £>^bljana — ]V&esini irg — £jubljana. 114-98: g •j$r ffl^ Prosim zahtevajte novi veliki ilustrovani cenik! — Pošilja se zastonj in poštnine prosto. V najem se daje s 1. aprilom 1.1903 r Pismene ponudbe sprejema društveni odbor do 15. dne janu-arija I. 1903. Natančnejši pogoji se izvedo pri upravništvu »Narodnega doma«. V Ljubljani, dne 27. decembra 1902. (32i7-i) Odbor .Narodnega doma". o Dovoljujem si vljudno sporočiti, da je dospela velika izbera najfinejših »T ]3 :n pianin iz Dražc ^^J*^ naihnlipi nnm i ra n i ovartev (Stntzflugell W in pianin iz Draždan (Saksonsko) in iz Dunaja, od najbolje renomiranih tvrdk, ter se isti po znano nizkih cenah prodajajo in tudi posojujejo. Razigrani glasovirji so vedno v zalogi. Tudi se priporočam za uglašanje glasovirjev in za popravila v mestu kakor tudi na deželi. z velespoštovanjem FEED- DIS^O-^TI^T uglaševalec glasovirjev in zapriseženi cenilec c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani, Florijanske ulice štev. 42. (2396—15) lepšo luč dosežete z vporabo tržaštega cesarsto-rroostega Sija olja I CMcltei-belts -: Prednosti s 'etrolenm). popolnoma bel plamen, gori brez duha in je nevnetljiv. V Izvirnih posodah a 15 kg; za kilogram 56 vin. Zastave za posodo se ne zahteva. — Naročila na deželo se izvršujejo v zabojih po 2 posodi franko zaboj. (3124-4) Na drobno se prodaja liter po 48 vin. ! Zaloga za Kranjsko pri: Mihaelu Kastnerju v Ljubljani. jjAC iti- ^ki ^ki &t ^ki ^Kv ^ki ^ki ^£ ^» ^» ^/ ^5 iwK sm% ^Jz ^R 5^ S|k a|K ^R ^R *R fP? m m m m m St m m m m m * * m m Sš K •K * »i Si iS * S Si * Vabilo na naročbo LJUBLJANSKEGA ZVONA takrat, ko smo objavili prvič vabilo na naročbo prihodnjega letnika »Ljubljanskega Zvona," pa do danes, ko stopimo iznova pred občinstvo, je potekla kratka doba in že je uredništvo »Ljubljanskega Zvona" v prijetnem položaju, sklicevati se na celo vrsto odličnih imen pesnikov, pisateljev in veščakov raznih strok, ki bodo sodelovali pri našem listu in ki so porok za to, da bo prinašal „Ljubljanski Zvon" dobro in raznovrstno gradivo. Ljubezen do stvari in skrb, da bi „Ljubljanski Zvon" res ne opešal, sta bili nagib, da so se naši slovstveniki tako številno odzvali prošnji, s katero smo se bili obrnili do njih. In baš to je pred vsem tolažimo, baš to dejstvo nas navdaja s pogumom, ker jamči za to, da duševna podpora našega lista ni zavisna od zunanjosti in slučajnosti, da ima temveč mnogo globočje in zanesljivejše vire. Uredništvu »Ljubljanskega Zvona" ne hodi na misel, da bi delalo pretirano, ali morda celo nepošteno reklamo za list. Držati se hočemo vedno pravila: raje manj obetati pa več nuditi! Ce pa navedemo vzlic temu imena, je vzrok to, da spoznajo naročniki našega lista že naprej naše sotrudnike, ter vedo, česa se jim je nadejati. V to se čutimo upravičene tem bolj, ker se širi, kakor se nam poroča, po deželi vest, da so odpadli „Ljubljanskemu Zvonu" vsi sotrudniki. Od sledečih gospodov in dam, ki jih navajamo po alfabetnem redu, imamo ali že gradivo na razpolago ali pa obljubljeno podporo: A. Aškerc dr. Gojmir Krek Iv. Sbrizaj B. Baebler Etbin Kristan Selim Marica Bartol-Nadlišek Kristina A. Sever Viktor Bežek Zofka Kveder Sigma Josip Brinar Marica II. Fr. Svetič Ivan Cankar dr. Ivan Merhar Ivan Šorli dr. Hinko Doienec dr. Matija Murko dr. Karel Štrekelj Fr. Drganec Rado Murnik Ivan Šubic dr. Fr. Eller Nataša dr. Simon Šubic Fedorov Fr. Orožen Karel Schvveiger dr. Vladimir Foerster L. Pahor dr. Ivan Tavčar Engelbert Gangl Rajko Perušek dr. Josip Tominšek Fr. Govekar L. Pintar Anton Trstenjak A. Gradnik Podlimbarski Zmago Valjavec Josip Hacin Janko Polec Fr. Valenčič Vatroslav Holz Janko Pretnar Ivan Vavpotič dr. Fr. Ilešič dr. Ivan Prijatelj Vida Dragotin Koderman Jos. Prochazka dr. Fr. Vidic dr. Fr. Komatar Ivan Resman Vojanov Jos. Kostanjevec Adolf Ribnikar Oton Zupančič Fr. R. Krašovec dr. Ivan Robida dr. Ivan Žmavc. Toda to niso še vsi naši sotrudniki. Od nekaterih pisateljev pričakujemo še ugodnega odgovora. Tudi še nismo mogli vseh starejših stvari pregledati. Brez dvojbe zasledimo i ondi še marsikatero dobro zrno in prijetno zveneče ime. Zagotovili pa so nam svojo podporo tudi gospodje, ki so glede na to, da niso bili v položaju poslati nam takoj primernega za naš list, izrekli željo, da naj jih ne navedemo med sotrudniki. Nekateri pisatelji in pisateljice so bili tako dobri in ljubeznivi, da so nam priskočili na pomoč, predno smo jih bili utegnili naprositi. To naj bi posnemali oni, katerim pisati nismo mogli, ker nam je njih naslov neznan, ali katerih naše pismo morda dobilo ni. Semtertja smo morda koga tudi pre-zrli. Ti naj nam blagohotno oproste! Tudi nje prosimo, da se sami od sebe zglasijo. Cesto se človek najboljšega ne domisli pravočasno! Ob toliki pomoči torej bo „Ljubljanski Zvon" lahko uspeval. Vsekakor so storili naši pesniki, pisatelji in znanstveniki za zdaj svojo dolžnost. Naj store še naročniki svojo, kajti le tako bo možno, kakor smo poudarjali že zadnjič, dvigniti naš list na čim višjo stopinjo popolnosti! „Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji za vse leto 9 K 20 h, pol leta 4 K 60 h, četrt leta 2 K 30 h. Za vse neavstrijske dežele po 11 K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. Uredništvo »Ljubljanskega Zvona". Udaiatelj in oporami uradnik: Df. !▼■» *»Yi»». Lastnina in tisk »Narodna tiskarn«*