i
fSlMORK
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10. — 12. ure
KATOLIŠKI TEDNIK
IZIDE VSAKO SREDO
Poitni ček. račun it. 9-17768 — Poitnina platana v gotovini — Spediz. in abbonamento postale II Gruppo
Leto IV. Štev 3.
GORICA DNE 21. JANUARJA 1948.
Cena L. 15
Ali je še kaj vere
i» D11 o i i i O (Misli ob svetovni v t\ U o L j L i molitveni osmini)
Od 18. do 25. januarja je vesoljni krščanski svet zopet združen v molitvi, da si izprosi ob« novitev edinosti v eni Kristu; sovi Cerkvi. Izbrane duše, ki živo verujejo v Kristusa, bodo teh osem dni molile z Jezusom pri zadnji večerji, »da bi bili vsi eno«. Pravoslavni, protestanti, katoličani, vsi borno skupaj mo* lili za povratek vseh k eni Kri* stusovi čredi pod vodstvom ene« ga pastirja.
Ob tej priliki je prav, da se spomnimo na veliki in dobrosrčni ruski narod ter se vpraša« mo, kako je z njegovo vero in verskim življenjem. Vprašanje je brez dvoma na mestu, ali to« čen odgovor je težak, lahko re« čemo nemogoč. Preveč naspro* tujočih si glasov in vesti nam prihaja od tam. Eni menijo, da je vfera tam že popolnoma uni« čena, drugi pa prinašajo o ver* skem življenju pravoslavne cer« kve v sovjetski Rusiji preveč optimistična poročila, da bi jim mogli verjeti. Nekaj je vendar izven vsakega dvoma : verski čut med ruskim ljudstvom goto« vo ni popolnoma zamrl. Mate* rializem m mogel in ne bo mo« gel zadušiti v srcu večine ru.->ke« ga preprostega ljudstva hrepe« nenja po Bogu in po duhovnem življenju, ker se temu upira ne samo izkustvo ostalega člove« štva, temveč tudi že sam značaj ruslkega ljudstva. Dostojevski je sicer zapisal, da Rus je tak, da kamor se vrže, se vrže cel z glavo navzdol in z nogami na« vzgor; vendar ne tako, da bi ne našel več poti nazaj. Zakaj N. Berdjajev je zapisal : »Tudi za nas • ostane Rusija nerešena u« ganka. Rusija je polna nasprotij; ruske duše ne more obseči no« ben nauk«. Pesnik Tiueev pravi o Rusiji: »Z duhom ne moreš za« popasti Rusije, z navadno me« ro je ne moreš izmeriti; Rusija ima posebno rast: v Rusijo lah« ko samo veruješ... Vsakdo ve« ruje v Rusijo na svoj način in vsakdo najde v Rusiji, polni na« sprotij, dejstva, ki ga potrjujejo v njegovi veri.« Te nasprotujoče si sile, sikrite na dnu ruske duše in povezane z bistveno versko nastrojenostjo ruskega značaja, so nam porok, da bo prišel dan, ko bo ruski narod zopet pokazal svoj pravi obraz ter se otresel težkih okovov materializma, v katere ga je vkoval boljševizem.
Poznavalci ruske religioznosti trdijo, da se prava vernost ru« skega naroda ni razodevala v žiivljenju uradne pravoslavne cerkve, v njenih razkošnih litur* gičnih slovesnostih, temveč v življenju ruskih asketov, meni« hov, starcev, samotarjev, števil« nih romarjev in »jurodivih« (bo« žjih norčkov). Ti so bili ves čas pravi in resnični učitelji duhov« nega življenja v ruskem narodu — in ne cerkvena hierarhija, na« vezana na državni režim, in ne pravoslavni popi, največkrat sa« mi nevedni in slabega moralne« ga življenja.
Hierarhična cerkev se v bolj« ševiški Rusiji znova oglaša. Kaj Pa ona druga »skrita cerkev« ? Meniihi, samotarji, starci, ti res« nični duhovni vodniki ruskega ljudstva, ali so izumrli? Ali jih je revolucija vse uničila V Ni
mogoče, zakaj preveč so bili na« vajeni na preganjanja, na samo« tarsko in samozatajevanja pol« no življenje, da bi jih mogla iz« trebiti revolucija, ki ni mogla u« ničiti niti hierarhične pravoslavk ne cerkve. Kaj dela sedaj »skrita cerkev« v Rusiji ? Nihče ne more tega -povedati. Vendar za« upati smemo, da živi še naprej in stoji ob strani ruskemu nare« du v duhu starca Serafina Sarov« skega, da ne zamrejo med njim zgledi krščanske svetosti.
Spored „romanja" Matere božje po slouenshih krajih
Dni 14. februarja pride iz Furlanije spet v Gorico k uršulikani in v kapelo sv. Frančiška tudi za Solkansko polje,
19. februarja V	gluhonemnico,
20.	v	župno cerkev na
Placuti,
23.	v	Slov. Alojzijevišče,
25.	k	salezijancem in	v
Slov. sirotišče,
26.	v	Št. Maver,
2H.	v	Pevmo,
1. marca pride v Števerjan tudi za
Jazbine,
3.	v	Podgoro,
V.	v	Štandrež,
9.	v	Sovodnje,
U.	v	Poggio Terz’Armata
in od tain zopet v mesto 13.	k Sv. Justu,
15.	v župnijsko cerkev presv.
Srca Jezusovega,
22.	v zavod Notre Dame, kjer
bo na Velikf teden,
27.	obišče Zeleno hišo, 28. pa redovnice sv. Pavla.
29. marca pride v novo duhovnijo Ruda-Peč,
31.	v Gaberje.
2. aprila pride skozi Dol v Jamlje,
4.	skozi Štivan v Devin,
6.	v	Sesljan,
7.	v'	Mavhinje,
9.	v	Šempolaj,
11.	v	Zgonik,
13.	v Nabrežino in odide od
tam 15. proti Monfalcone, Ronchi, Venneglianu, odkoder pride 29. aprila v Doberdob, kjer se bo zadržala do 1. maja. Ta dan se vrne spet v mesto v Veliko semenišče.
Naj bi njeno romanje prineslo dušam vseh vernikov obilico milosti in iskren povratek k Bogu!
MISIJONARJE PREGANJAJO
Pater Barnaba Kim, tridesetleten mi* sijonar, ki je pred nekaj tedni srečno po* begnil iz tistega dela Koreje, ki je pod sovjetsko kruto okupacijo, jo izjavil, da so ruske oblasti razodele svoj namen, da bodo odstranile vse katoliške in prote* stantske misijonarje, ki ne bodo hoteli izrabiti svojega položaja za propagando proti 'Združenim državam.
Če se duhovniki pečajo samo z vero in evangelijem, jih komunisti smatrajo za protikomunistične politikante, ki de« lujejo proti komunizmu; komunizem je pač po svoji naravi popolnoma proti veri. — Take svarijo, naj se ne pečajo s politiko, in jih preganjajo. — Istočasno pa zahtevajo od istih duhovnikov, da se postavijo v službo take politične p ropa* gande, ki je popolnoma nezdružljiva z duhovnikovim poslanstvom.
Med vero in komunizmom se bije to* roj po vsem svetu boj na življenje in smrt. Ta boj je napovedal brezbožni ko* munizem.— in ne Cerkev.
V tej borbi pomagajo temnim silam
nevere vsi tisti sredinci, ki še danes za* govarjajo možnost sprave med tema dve* ma taboroma. Njih odgovornost pred Bogom in narodi je zelo velika.
Jdzus pa je rekel: »Jaz sem premagal svet.«
Cerkve bodo zapirali
Kominforma v Beogr..du je'predlagala, naj v vseh balkanskih deželah postopo* ma zaprejo vse katoliške cerkve in od* stranijo vse duhovnike prc"vezo, da favorizirajo zapadne velesile. Ta predlog je bil stavljen na izrečno željo Moskve in zaenkrat ne bo veljal za češko in Poljsko.
To poročilo je prišlo iz 'ugoslovan* skih krogov v Rimu.
Vsi tisti, ki bi radi še dar.es zagovar* jali spravljivost med komunizmom in krščanstvom, so ali bedaki ali zlobni za* peljevalci narodov. —< Vsi glasovi o strp* ljivosti boljševikov napram kateri koli cerkvi so' le slepilo. Tako slepilo za na* ivni svet je tudi tisti smešni drobec »svobode verskih obredov«, katero uživa komunizmu usužnjena rusku cerkev.
Lov na volivne limanice
Opozarjamo naše katoliške somišljc* nike, ki so vpisani v imenike volivcev za državni zbor, naj ne nasedajo raznim SIAjU — in UAISarskim ter OFarskim propagandistom. Začeli so z volivno propagando in obljubljajo volivcem, da dobi vsak 100 tisoč lir na roko, ako zma* ga komunistična lista pri volitvah. — take ->Oijuut vcljttju, imajo llttši ljudje prežalostne izkušnje. Poznamo mo5 ža, ki .sc je 'za OFarje gnal na vse prc* tege, ker so mu obljubljali, da dobi po zmagi v mestu vilo, ki si jo bo sam iz* bral. Danes je še vodno v revni hišici in izrinjen iz vseh funkcij.
O raju, ki nas čaka, če bi zmagal ko* munizem v Italiji, ni treba našim ljudem mnogo govoriti in pisati. Smo preblizu meje in vemo, kaj se godi onstran žične ovire, kjer je komunizem zavladal. To ni raj, ampak duševna sužnost in gospo* darsko pomanjkanje, zraven pa strah in trepet.
Naj torej naši ljudje ne nasedajo ob* ljubam, ki niso resne. Pa četudi bi kdo res dobil 100 tisoč lir za glas, naj se vpraša, ali se splača prodati svojo po* šteno slovensko dušo za krvave tisočake, iztisnjene iz žuljev ubogih sužnjev.
Kako sc bomo slovenski katoliški ljudje pri državnozborskih volitvah o* predelili, je danes še prezgodaj določati. Dve stvari sta pa že danes jasni:
1, Vsak slovenski katoličan je v vesti dolžan s svojim glasom pripomoči, da bo komunistična lista poražena, zato 2. no* ben slovenski katoličan ne bo dal pod nobenim pogojem in za nobeno podkup* nino svojega glasu komunistični ali skri* to komunistični SIAUarski listi.
Ne bomo prali ne zamorcev ne rdeSebožcev l
Nočemo zaostajati v vljudno« sti za dopisnikom, ki je dne 10.1. v »Soči« brez podpisa označil za »dragega Bonaventuro« nepod* pisanega beneškega dopisnika »zasebnega glasila v Gorici« ter ga posvaril, naj ne pere »za* morca« Bertonija, dekana v Sem* petru ob Nadiži. Zato ga tudi mi prav lepo po domače po* zdravljamo kot »dragega Jurija« in se mu zahvaljujemo, da je dal našemu listu neobičajno le* po ime »zasebnega glasila«. Ne vemo sicer, kaj si je mislil pod tem nazivom, a če bi to vedeli, bi mu radi odgovorili, ali je zadel žebelj na glavo ali ne. Vsekako je s tem nazivom priznal pred vso javnostjo, da naš list ne »hlapčuje« nobeni stranki in ne nobeni javni oblasti.
OKNO o SUET
KOMUNISTIČNI KONGRES V MI* LANU 4. 1. je pokazal, da se hočejo komunisti še bolj brezobzirno boriti zo* per Cerkev in njene organizacije, zlasti zoper Katoliško akcijo.
V FRANKFURTU. SO SE ANGLO* AMERIČANI domenili, da bodo svoji* ma dvema področjema dali večjo poli* tično samostojnost in skupen parlament, v katerem bo imela vsaka dežela po dva domača zastopnika. Sovjeti so dvignili proti temu svoj glas in zagrozili, da za* sedejo ves Berlin, ker so po njihovem mnenju Angleži in Amcrikanci, ki sku* šajo Nemčijo razbiti, zgubili pravico do zasedbenega področja v Berlinu. — Angleži in Amcrikanci so odgovorili, da bi se umaknili iz Berlina le pred oboro* ženo silo.
Velika napetost med zapadnimi in vzhodnimi zavezniki je tudi na Dunaju, kjer se medsebojno obdolžujejo ovira* n ja pri delu za zboljšanje gospodarske* ga stanja avstrijskega ljudstva.’
RUSIJA IN NJENE PARTIJE po vsem svetu vpijejo, da njihovi nasprot* niki hujskajo na vojno. Vsi so v njih očeh vojni hujskači — celo sam sv. oče, ki neprenehoma govori jn spodbuja k miru. — Čemu to vpitje? Zadeva je jasna. Komunisti bi radi brez vojne in vsakega odpora nedolžnih žrtev versko, gospodarsko in politično usužnjili ves svet.
PREDSEDNIK TRUMAN JE GO* VORIL PRED ZDRUŽENIM ZASE* DANJEM KONGRESA 7. 1. in je rekel, da je ameriški cilj »svetovni mir, sloneč na načelih svobode, pravice in enakosti vseh narodov«. »Predvsem pa stremimo za dosego sloge med narodi sveta, te* melječe na dostojanstvu posameznika in človeškem bratstvu.«
»Elementi naše moči so številni. Sem spada naša demokratična vlada, naš go* spodarski sistem in naše veliko naravno bogastvo. To pa je delna obrazložitev. Osnovni vir naše moči je duhovnega značaja, kajti mi smo ljudstvo z vero. Mi verujemo v dostojanstvo človeka. Verujemo, da je bil ustvarjen kot po* doba našega skupnega Očeta. Ne veru* jemo, da bi človek živel samo zato, da bi krepil vpliv države. Verujemo, da so vlade zato, da služijo ljudstvu in da go* spodarski sistemi služijo potrebam ljud* stva. Globoko smo predani delu za bla* gostanje in pravice posameznika kot človeškega bitja.«
Obširno je govoril o ciljih, ki so si jih postavile Združene države za notra* nje življenje in na polju mednarodne politike in gospodarstva. Med drugim je rekel:
»Naš peti cilj je dosega svetovnega miru, temelječega na načelih svobode, pravičnosti in enakosti vseh narodov.
Ena naša generacija je dvakrat v dveh
S posebnim zadoščenjem smo vzeli na znanje pohvalo, da naš list »brani vsakega nedolžnega, posebno duhovnika«. Zahvaljuj jemo se dragemu Juriju za to priznanje in mu prav slovesno zatrjujemo, da bomo tudi odslej radi branili vsakega nedolžnega, tudi njega, ako se mu bo kdaj zgodila kaka krivica.
V pojasnilo in pomirjenje pa bi radi svojemu dragemu Juriju povedali tudi to, da smo vedno tudi grajali in obsojali vsako krivico, tako socialno in gospo* darsko — kakor tudi narodno, ako jo je kdo v javnost)! zagrešil. Naj pazljivo prebere vse števil* ke našega lista in prepričal se bo, da se nismo nikdar bali po* vedati resnico prav nikomur, čeprav smo se morali pri tem držati pravil vljudnosti in dolž* nega spoštovanja, ker smo pač neodvisno in nepodkupljivo, a krščansko »zasebno glasilo«, ki želi služiti le resnici in pravici.
svetovnih vojnah spoznala, da se ne mo* remo izolirati od ostalega sveta. Spo* znali smo, da pomeni izguba svobode v enem delu sveta, izgubo svobode za nas same — da izguba neodvisnosti katerega si bodi naroda neposredno vodi do zmanjšanja varnosti Združenih držav in vseh svobodnih narodov. Naša vlada vo* di odločno politiko za dosego mirnega sveta. V polni meri podpiramo in bomo podpirali Združene narode. Čeprav je ta organizacija naletela na nepredvidene in nedobrodošle težave, vendar zaupam, da bo končno rodila uspeh. Svoje prizade* vanje smo tudi posvetili svetovni gospo* darski obnovi in svetovni trgovini. Vse to je medsebojno tesno povezano in se medsebojno podpira.
Prepričani smo, da morajo biti Zdru* žene države uspešna sila za dosego sve* tov n ega miru le tedaj, če so močne. Gle* damo naprej na tisti dan, ko bodo drža* ve zmanjšale svojo oborožitev. Dokler pa bomo videli resno nasprotovanje do idealov miroljubnega sveta, moramo imeti močne oborožene sile.
Ko je kongres na svojem zadnjem za* sedanju sprejel zakon o narodni varno* sti, je s tem storil znaten korak za pre* skrbo varnosti naše države. Nadaljnji korak je po mojem mnenju zakon o splošni vojaški obveznosti. Mnogo eie* mentov je potrebnih za naš program na* rodne varnosti, vsi so medsebojno pove* zani, vsi so potrebni, toda podlaga vsem mora biti splošno vojaško izvežba* nje. Prepričan sem, da kongres to mora storiti v življenjskem interesu varnosti našega naroda in za ohranitev njegovega vodstva.
Združene države imajo posebno odgo* vornost do držav, kjer so naše zasedbe* ne sile: Nemčija, Avstrija, Japonska in Koreja. Naša prizadevanja za dosego mirovnih pogodb za te države so doslej izpodletela. Toda še se bomo trudili, da bi dosegli zadovoljivo ureditev za vsako izmed teh držav.«
O POMENU NEDAVNEGA MAR* KOSOVEGA UDARA. Ugledna hritan* ska revijo »Spektator« je posvetila čla* nek nedavnemu državnemu udaru Mar* kosa v Grčiji. V njem piše med drugim: »Prvi razlog za nedavno potezo ima kaj malo opravka z grško notranjo politiko. Odločilni činitelj za to je bila splošna politika, ki jo vodi Sovjetska zveza v vzhodni Evropi. Grška poteza predstav* lja edino le eno stran ukrepov, ki jih imajo Sovjeti za potrebne, da bi po* vzročili polom načrta za obnovo Evrope. Kakor odstranitev romunskega kralja Mihaela s prestola in kakor poizkus od* vzeti še tisto preostalo neodvisnost kr* ščanskim demokratom v sovjetskem področju Nemčije, tako teži tudi ta se* danja intenzifikacija borbe v Grčiji k enemu samemu cilju:	odstraniti vpliv
Ob tej priliki smo prav pazljivo analizirali »Sočo« in ponovno z žalostjo v srcu ugotovili, da je to popolnoma čistokrvno komu* nistično glasilo, čeprav se naše* mu ljudstvu predstavlja kot glasilo, ki hoče združiti vse Slo* vence v znamenju borbe za na* rodne pravice.
Naš Jurij pa piše tako, kakor da ne bi bil pravi komunist. Če res ni komunist, ga prav zaupno vprašamo, kako neki more z mirno vestjo sodelovati pri ta* kem glasilu. Ce to dela v dobri veri, bi mu rekli najrajši: »Ubo* gi Jurij s pušo!« Če pa to dela le iz strahu, bi morali sočutno vzdihniti: »Ubogi Jurij je vrgel puško v koruzo in mora sodelo* vati pri listu, ki zanj nikakor ni ne zasebno ne osebno — in ne odgovarja njegovemu prepfi* Čanju!«
Ker se je bal,
je rdeče pral,
pa še sam rdeč poslal.
Stran 2
SLOVENSKI PRIMOREC
Zahoda v Vzhodni Evropi.
Polom stavk v Franciji in neuspešnost komunističnih manevrov v Italiji sta po* učila Kremelj, da gospodarska sabotaža, sindikalna akcija in splošna politična agitacija, ki pa ni vzporejena, ne zado* ščajo za blokiranje načrta evropske gospodarske obnove.
Sovjeti stojijo zdaj pred to izbero: Ali lahko, oni dovolijo uspeh načrta za ev* ropsko gospodarsko obnovo kljub svoji tako odkrito izraženi opoziciji? In v nasprotnem primeru, kakšne druge kos rake še lahko podvzamejo za povzroči* tev poloma? Bodoči razvoj grškega vprašanja bo dal odgovor na ti dve vprašanji.«
Narod naš, njegova zgodovina in zemlja v slikah
Slovenci smo v najtežjih in najbolj žalostn|ih dneh naše na= rodne zgodovine za letošnji Bo* žic dobili odlično narodno delo. velik album »Slovenija«, ki nam v velikem formatu (30X20) na 66 straneh prikazuje naj starejšo in najslavnejšo slovensko zgo' dovino, vse slovenske dežele od Beneške Slovenije in Trbiških (Kanalskih) Slovencev do Istre, od* Koroške do Trsta in Prek* murja.
Album ima upravičeno pod* naslov: »Govori duša in zemlja malega slovenskega naroda«, kajti' v knjigi je toliko lepot naše, na žalost tako raztrgane domovine, toliko prelepih pri* zorov iz verskega in občestve* nega življenja 'slovenskega na* roda (n. pr. Brižiniski spomeniki in ustoličenje koroškega voj* vode), da se vprašaš, ali ima ka* teri narod na tako majhnem ozemlju toliko naravno pestrost (od morja in jezer do snežnih velikanov) kot vprav slovenska domovina. In koliko kulture od* krivajo divrte slovenske narod* ne noše, ki so za vsako našo deželo drugačne.
Zanimivo je tudi, da ima vsa* ka naša dežela svojo slavno Ma* rijo, kar prelepo izpričuje ver* nost slovenskega naroda.
Album z 273 slikami na finem umetniškem papirju je posve* čen velevažnim slovenskimi na* rodnim jubilejem, 1200 letnici, kar smo Slovenci imeli svojo sa* mostojno narodno državo Ka* rantanijo, 1200 letnici, kar sta se pokristjanila prva slovenska kneževiča Gorazd in Hotimir, in 1100 letnici, kar smo Slovenci dobili drugo samostojno slovcn* sko državico Panonijo, kneževi* no kneza Koclja, ki je bil velik podpornik sv. bratov Cirila in Metoda in je vprav ta naš knez Kocelj največ prispeval, da je že takrat nastala prva slovanska nadškofija, ki jo je vodil sv. Metod.
Ta slavnostni album »Slove* nija«, ki ga je priredil naš znani kulturni delavec dr. M e t o d Turnšek, bo slovenskim do* movom in šolam v veliko veselje in oporo pri narodni vzgoji.
Stane 1.200 lir in se dobi v knjigarnah.
1 Žrtev ljubezni
Italijanska vojska se jc na muh raz* bežala na vse strani. Kmalu po njenem begu so prišli v vas naši fantje s slo* vensko trobojnico. S kakšnim navduše* njem bi jih bili v drugačnih razmerah sprejeli, saj smo hrepeneli po svobodi že celih pet in dvajset let. A takrat ni bilo navdušenja v naših srcih, kajti slu* tili smo le — prevaro. In v resnici! Mi* nilo jc le par dni in na našo lepo tro* bojnieo so pritisnili peterokrako rdečo zvezdo.
Za vse verne in značajne ljudi so se pričele . težke preizkušnje.
Tudi’Malka ni bila izvzeta. Radi no* vih ovir se je njena pot zaprla. Do kdaj? — Nihče ji ni znal dati odgovora, Malka je ponižno sklonila glavo in vdano čakala. Tudi v tem je gledala le božjo voljo, ki je bila zanjo vedno sveta.
Vedno jasneje je OF kazala svoje pravo lice. Že .jo začela s smrtno kazni jo groziti tistim, ki niso hoteli z njo sode* lovati, Malka je dobro vedela, da je to boj dobrega z zlim, zato se je izrazila
DOMAČE NOVICE
Sedemdesetletnica skladatelja VINKA VODOPIVCA
V petek 16. I. je obhajal najplodovi* tejši goriški skladatelj Vinko Vodopivec svojo sedemdesetletnico.V normalnih raz* merah bi bil gotovo obhajal ta jubilej obdan od številnih in iskrenih prijateljev, ki bi poveličevali njegovo delo za Boga in narod na glasbenem polju. Kako jo je obhajal v teh razmerah in kako so mu iz* kazali svojo hvaležnost tisti, ki jih je kot rodoljub v dobri veri podpiral med osvobodilno borbo, nam ni znano. Goto* vo |pa so mu danes v inajvečjo tolažbo predvsem tiste pesmi, ki jih je skladal Mariji v slavo. In Marija naj poplača svojega pevca na ta način, da bi mogel v miru in svobodi svoji nebeški Materi zapeti še kako prav lepo večerno pesem svojega življenja.
Sedemdesetletniku in godovniku (22. I.) najtoplejša voščila!"
»Soča« je počastila g. Vinkota na zelo čuden način. Rečemo zelo malo. To bi mi imenovali zlorabo prijaznosti in go* stoljubnosti.
Sovodnje
»Slov. Primorec« in »Demokracija« nam lepo odpirata oči. V luči resnice vidimo jasneje laž, kako sc osramočena plazi okoli naših hiš. Vsi skrivni sestan* ki in lažnivi propagatorji z goriškimi sopotniki vred nam več ne vrnejo vere v brezbožni komunizem. Kdor se je otre* sel komunističnih verig, ljubi še enkrat bolj svobodo in pravo demokracijo. To* rej: Živela svoboda! Ampak prava in resnična svoboda brez terorja in brez sovraštva !
Sv. Višarje
Lanska romarska doba od sv. Ivana Krstitelja do rožnovenske nedelje je hi* la izredno zadovoljiva. Imeli smo 400 sv. maš, 6.000 obhajil in nad 10.000 romar* jev. Od prve svetovne vojne ni bilo ta* ko velike udeležbe še nobeno leto. K sre* či jc bil na Sv. Višarjah stalno sloven* ski duhovnik, kajti večina romarjev je bila slovenska. Največ jih je bilo iz raz* nih krajev Primorja. Veliko jih jc bilo tudi iz prejšnje cone B. Prišli so, da se poslovijo od svetovišarske Marije, pred* no jih bo ločil od nje »kitajski zid« ali »železni zastor«. Hoteli so se še enkrat naužiti ljubezni in svobode, ki sta ne* ločljivo združeni. Kjer ni svobode, ni ljubezni, ni veselja. Kako so se mnogi jokali, ko so se poslavljali s tega kraja svobode, miru, veselja in sreče!
Žabnice
Stara navada je bila, da so se zlasti otvoritvene in sklepne pobožnosti ude* leževali predvsem domačini, t. j. Žabni* čani, kajti v njih župnijo spada ta božja pot. Tudi lani je bilo nekaj Žabničanov, a po večini le starejši ljudje. Kje pa so bili fantje in dekleta? Resnici na ljubo moramo povedati, da se je tukajšnja mladina najprej pod fašizmom, potem pa še bolj pod veri in nravnosti sovražnim nacizmom zelo izpridila. Postala je naj* prej narodno in potem tudi versko po* polnoma brezbrižna in jo miče samo zabava in uživanja željnost. Ko so bili v letih 1945 in 1946 tu ameriški vojaki in nemški ujetniki ter z njimi veliko de* narja, je vse norelo in popivalo ter ple* salo kot blazno; dekleta so stalno pol* nila plesišča.
proti svoji sosestri Mariji:
»O, darujmo se za mučeništvo!«
Ni minul mesec dni in že so začele padati prve nedolžne žrtve. Začelo sc je preganjanje.
Na predvečer Kristusa Kralja so parti* zani odpeljali oba gospoda kaplana, Lud* vika in Ladota, njegovo sestro Milo in očeta in še mnoge druge iz vasi.
Ljudstvo je v grozi onemelo, take predrznosti niso pričakovali. Gospoda kaplana je dobro ljudstvo nad vse spo* štovalo in ljubilo. Zato je bil udarec še hujši.
Kaj je Malka v tistih dneh moreče ne* gotovosti pretrpela, to ve samo Bog.
Niso je preplašila ne namigovanja ne grožnje, pogumno je šla od urada do urada do najvišje komande: prosila je in rotila, a vse zaman. Prejela je v od* govor le trde, surove besede. Ves teden ni vedel nihče za odpeljane. A vsa še dobra Cerkev je neprenehoma zanje mo* lila kakor v prvi dobi krščanstva za sv. Petra v ječi. Na prvo soboto v novem* hru so se končno vsi srečni vrnili do* mo v.
S solzami v očeh je ljudstvo sprejelo svoja kaplana. Tudi Malka jim je hitela naproti. Pogled na tako shujšano in ble*
ln sadovi so: Starši zanemarjajo svojo dolžnost glede verske in nravstvene vzgoje otrok, otroci do 14. leta nimajo skoraj nobenega pojma o katekizmu, nedeljsko službo opuščajo z največjo lah* koto, nedeljsko delo jih kar nič ne vzne* mirja, Cerkev in duhovnike najrajši sa* mo kritizirajo; seveda so v tem najbolj goreči vprav tisti, ki duhovnika komaj poznajo in cerkev le parkrat na leto od znotraj vidijo.
Kdo naj pomaga, da se mladina spet spravi na pravo pot in da postane ta del slovenskega naroda spet vreden slo* venskih verskih in narodnih izročil? Ne starši ne šola ne druge oblasti ne izpol* njujejo v tem pogledu svoje dolžnosti.
Nekateri odgovorni činitelji menijo, da jc njih prva dolžnost, da »obvarujejo mladino komunizma« na ta način, da s svojim šovinizmom in narodno nestrp* nostjo preganjajo slovenski jezik, kate* remu nočejo priznati vseh pravic. Torej tudi tukaj tisio blazno, če ne tudi zlobno mišljenje, da se slovanstvo in komuni* zem krijeta, Kakor da bi ne vedel ves svet, da je v Italiji več komunistov kot v vseh slovanskih državah, razen v Ru* siji, ki pa je dobršno večja od Italije. Alj ti ljudje ne vedo, kaka borba se po vsej Italiji vrši med Cerkvijo in komu* nizmom? Ali ne vedo, kaj pišeta »U* nita« in »Avanti«, kaj govorijo italijan* ski komunisti na političnih shodih in kongresih, kako se z njimi prerekajo gla* silo »Osservatorc romano« in vsi katoli* ški listi? Jezik nima nobenega opravila s komunizmom. Pač pa kar najbolj po* spc.šuje komunizem vsaka krivica, tudi narodna, vsako kvarjenje mladine, vsa* ko zanemarjanje njene vzgoje v mate* rinem jeziku v cerkvi in šoli, vsako raz* bijanje enotnosti v družinah s potujče* vanjem mladine, vsako rušenje ugleda Cerkve in duhovnikov, sploh vse, kar je proti veri in krščanskim moralnim na* čelom.
Doslej delajo za mladino samo doma* či duhovnik in čč. sestre, a tej nalogi zlasti g. župnik sam ne more biti kos. Preveč je dela in preveč so duše zane* marjene. Treba bi bito mladino organi* zirati v Marijinih družbah, v Apostol* stvu mož in fantov, v Katoliški akciji itd.
Vsi dobro misleči bi morali priskočiti na pomoč in moralno in gmotno poma* gati, da bo žabniška duhovnija zaživela spet pravo krščansko življenje.
Pok. p. Muekermann je povedal v svarilo vsem katoličanom: »Ognjen val gre preko zemlje; vse, kar je gnilega in polovičarskega, bo zgorelo.« Če bo še na* dalje med nami toliko polovičarskega in gnilega, bo fronta organiziranega brez* boštva Kaj kmalu vse zajela in nobena šovinistična narodna nestrpnost ne bo tega preprečila, marveč bo vse to samo pospešila, ker sloni na istih osnovah ma* terializma in nasilja ter krivičnosti, na katerih sloni komunizem sam.
Cerkveno oblast bi zelo prosili, da pošlje gospodu župniku na pomoč v n e* tega kaplana, ki ima kaj smisla za vod* stvo mladine in organizacijsko delo ter popolnoma obvlada slovenski jezik. Med nami sta bila v prejšnjih časih vedno dva gospoda: g. župnik in g. kaplan. In slovenski duhovnik bi se lahko dobil!!
Pri delu duhovnikov naj pa pridno po* magajo vsi, ki jim je Bog dal za tako de* lo kako sposobnost.
To smo napisali, ker nam je zelo žal, da včasih najbolj odgovorni ljudje spre* minjajo slovenske duhovnije v pravo misijonsko polje, ker jim manjka pra* vilnega gledanja na potrebe in nevarno* sti sedanje dobe.
In to velja tudi za druge duhovnije
do Milo jo je vznemiril. Vendar je v svoji močni, verni duši blagrovala njeno trpljenje:
»Veš,« ji jc rekla, »da bi te zavidala, če bi ne bilo greh, da si smela za Jezusa toliko pretrpeti.«
In res je bilo trpljenje tistega tedna za Milino šibko zdravje preveliko. Res* no je obolela. Malka je zapustila svoj dom, opustila začasno vse želje po sa* mostanu in prišla k Mili, da ji streže in prevzame vse gospodinjstvo.
Kmalu je premagala vse ovire in se vživela v gospodinjstvo, kot bi to bil vedno njen poklic. Skrbela je za gospo* da kaplana in njegovega očeta, pri tem pa ni pozabila z ljubeznijo in požrtvo* valnostjo streči še težko bolni ]V\iIi Vesela je bila, da s tem vsaj nekoliko lahko povrne vse duhovne dobrote, ki jih je bila deležna od Mile in njenega brata. Vse grožnje, težke slutnje in ža* lostne vesti tistih dni ic ohranila le za* se. Zlasti je pazila, da bi bolna Mila zanje ne zvedela. Zato pa jc sama tem* bolj trpela. Zločini za zločini so se po* navijali, mnogo nedolžnih duš je zašlo, med njimi tudi marsikatera njena sosc* stra. Nekatere so kmalu spoznale, da so jih sramotno prevarali, rade bi se vrnile,
GOSPODARSKE jji VESTI
KAJ JE S HIŠNO NAJEMNINO? Radi povišanja najemnine za goriško provinco je prosila tukajšnja'prefektura v Rim za pojasnila. Odgovor pravi, da tukaj ne veljajo več odredbe, katere so bile dane od Zavezniške vlade, ampak samo one, katere je izdala italijanska vlada. Najemninski poviški po odredbi ZVU so nekoliko različni od onih, ki so bili odrejeni po italijanski vladi, ven* dar se zdi, da ostanejo sedanje najemni* ne v naši provinci brez novega poviška. Potemtakem ostanejo pri nas najemnine nespremenjene.
PREVOZ GOVEJE ŽIVINE. Radi kuge na gobcu in parkljih, ki se je po* javila v videmski in tržaški deželi, je vsak prevoz goveje živine iz teh krajev brez predhodnega živinozdravniškega pregleda zabranjen. i
ČEBELARSKA ZADRUGA. P01 poro* čilih, ki jih beremo v goriških listih, se je obnovila Čebelarska zadruga v Gori* ei. Za čebelarje je to vesela novica.
VOJNA ODŠKODNINA. Italijanski državljani, ki so utrpeli vojno škodo na ozemlju, ki sedaj pripada Jugoslaviji, imajo pravico do vojne odškodnine. Za* to naj se pobrigajo za pravočasno pri* javo. V našem listu ni prostora za po* drobna navodila.
VPRAŠANJE GORIŠKEGA VODO* VODA urejuje te dni mednarodna ko* misija v Gorici. Uspehi teh pogajanj niso še znani. Obstoji pa trdno upanje, da bo zadeva urejena v obojestransko zadovoljnost.
Komunistično
POMANJKANJE PETROLEJA V SOVJETSKI ZVEZI. Iz Amerike poro* eajo, da Sovjetom znatno primanjkuje petrolej za njihovo industrijsko gospo* darstvo in vojaški potencial. Združene države so nekoč izvažale v Sovjetsko zvezo 2,500.000 sodov petroleja na leto. Pod pritiskom kongresa je ta izvoz zelo
v Kanalski dolini.
(Opomba: G. dopisnik nam jc poslal o tej zadevi tako dolg članek, da bi bilo treba zanj skoraj polovice našega lista. Kratkih dopisov si zelo želimo. Tudi kake razprave radi sprejmemo, če so aktualne in se lahko razdelijo ra več številk. Dopisi v obliki razprav pa nam niso dobrodošli. To pot smo skušali po svojih močeh s primernim krajšanjem ustreči. — Dopisa ni pisal duhovnik. Do laika smo imeli več obzirnosti, ker ob* čudujemo njegovo gorečnost za božjo stvar. Uredništvo.)
Ukve
V naši vasi smo imeli od 30. U. do 8. 12. 1947 ljudski misijon. Gospod mi* sijonar Savelj je pridigal. Slovencem, g. Felc pa Italijanom. Ob tej priliki je priromala med nas dne 30. U. popoldne tudi svetovišarska Mati božja. Sprejeli smo jo prisrčno in dostojno. Med nami je ostala še en teden po misijonu, ki je lepo uspel. — Da bodo verniki v Ukvah mogli ohraniti sadove sv. misijona, naj skrbijo, da pride v vsako krščansko dru* žino katoliški list. Rožni venec, sv. raz* pelo in katoliški list — to troje mora biti v vsaki katoliški družini, ako hoče imeti božjo luč in blagoslov.
a s tem bi tudi tvegale svoje lastno živ* ljcnje.
Malka ni klonila. Vedela je, da je pri rdečih slabo zapisana, a zavest, da je njena pot prava, jo je krepila in tola* žila. Pogosto se je izrazila »raje grem v smrt, kot da bi morala prisilno k part!* zanom.«
Dnevi, ki jih je Malka preživela pri kaplanu Ladotu in njegovi sestri Mili, so bili zanjo kljub vsem skrbem in vi* harjem tistih dni lepi, sončni.
Za božične praznike jc pisala Milini sestri v Gorico: — »Od onega dne, ko so se vrnili Vaši domov, sem jaz pri njih. še nikdar v življenju nisem imela tako lepih dni. Sedaj grem lahko vsako jutro v cerkev, kar mi prej ni bilo mo* gočc nikdar.« —
Jezus je bil edini cilj, edina sreča nje* nega življenja. Vse jc delala, vse pre* trpela, vse ljubila le v Njegovi ljubezni.
Akoravno je bila šibkega zdravja, seže od mladih nog ni ustrašila nobenega dela. Pomagala je domačim na polju, pomagala mami pri gospodinjstvu, sestri pri šivanju. Njeno delo pri taki) številni družini ni bilo lahko. Ko je stopila v Marijino družbo, se je njena deLvnost
R A Z D E L J K V A NJE PETROLEJA. Goriška trgovska zbornica javlja, da imajo vsi oni hišni stanovalci, ki so brez električne luči, ta mesec pravico do 3 litrov petroleja. Ta petrolej dobe na odrezek št. 7 živilske izkaznice iz lanskega leta.
NOVA MLEKARNA V GORICI. Te dni so odprli v Gorici (V. D. Aosta 6) novo mlekarno. Sveže mleko iz Spod* nje Furlanije se tu prodaja po 72 lir li* ter.	|
POTNEGA LISTA ZA TRST ŠE NI TREBA. Do nove odredbe, katero je pa kmalu pričakovati, zadostuje še vedno za pot v Trst navadna osebna izkaznica z rdečim robom. Toliko v pojasnilo radi raznih nasprotnih novic.
PADEC CEN PRI LESU ZA KUR* JAVO. Lansko jesen so cene za kurilni les segale čez 1300 lir za stot. Sedaj pa moramo ugotoviti močan padec teh cen. Na debelo dobiš danes svež les že za 750 lir stot. Za bolj suh les pa moraš plačati 850 lir za stot. Seveda je pri tem mišljena kupčija na debelo za metrska polena. Tudi premoga letos ni težko do* biti.
TOBAČNE NAKAZNICE so sicer prišle že precej iz mode, vendar pa ima* jo še ta mesec svojo veljavo; brali smo pa, da bodo prihodnji mesec odpravlje* ne, ker ima država zadosti tobaka v za* logi. Naj pa bo temu tako ali drugače, kajenje je postalo drag šport.
PRISTOJBINSKE IN KREDITNE OLAJŠAVE ZA KMETE, ki kupijo no* vo zemljo za lastnoročno obdelavo. Mi* nistrski svet je dne 17. I. t. 1. dovolil po* sebne pristojbinske in kreditne olajšave za kmete, ki kupijo zemljo za lastno obdelavo. Taki dobe 3°/o posojilo za 30 let in občutno znižanje taks. V to svrho je določen fond 5 milijard.
gospodarstvo
padel. Na sovjetskem področju je izko* riščanje novih rezerv zelo počasno, ge počasnejši pa je razvoj novih vrelcev. Največji vzrok za to so nezadostne sov* jetske metode, ki so znižale prejšnjo produkcijo v Romuniji, Madžarski in na področju Kaspijskega morja za 15 — 25°/o.
LISTNICA UPRAVE
Današnji številki prilagamo poštne položnice, da plačate čimprej naročnino za leto 1948 in morebitne za-stanke iz leta 1947.
»Slovenski Primorec" stane v Halji za vsak mesec Lir 65, celoletno torej Lir 780 Za inozemstvo pa radi visokih poštnih pristojbin Lir 1.100.
DAROVI:
Iz Sovodenj s pripombo: Dajali smo prostovoljne doneske za laži, zdaj jih damo za resnico 2.300; N.N. iz Podgore 300; Ročinjski begunci z željo, da bi sc »Slov. Primorec« združil s »Tednom«, 1000; N. N. v čast sv. Družini 500; pre* plačila v sanatoriju na Šempeterski ce* sti 250.
Bog povrni!
ZA »SLOVENSKO SIROTIšČE«;
VI. lir 500. Pismo prejeli.
Srčna hvala!
Odgovorni urednik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Gorica
in požrtvovalnost pokazala tudi v du* hovnem življenju. Bila je vsem v naj* lepši zgled. Nikoli ni manjkala pri ne* deljski sv. maši, ne pri shodih in skup* nih sv. obhajilih. V najhujši zimi je niso ustavile ne zasnežene in poledenele poti, ne zgodnja ura.
Pri vsem svojem delu jc še dobila čas, da sc je temeljito izučila krščanskega nauka. Tudi otroke iz Marijinega vrtca je poučevala in bila do njih vedno pri* srčno dobra.
Globoko je razumela pomen trpljenja, ki jo je zvesto spremljalo skozi življenje. Vdano je sprejemala vse telesno trplje* nje, duševne preizkušnje, nerazumevanja in odpovedi.
»Trpljenje jc moj delež«, je nekoč pi* sala Mili, »in vem, da je to velika milost, ako na poseben način sledim Križanemu. V mojem prihodnjem domu mi bo Je* zus vsak dan prišel naproti z odprtimi rokami in me prosil: — Žejen sem! — O, da bi se mogla vsaj malo povzpeti po tej stopnji do popolnosti.«
Ker jc sama toliko trpela, jc znala dobro razumeti tudi trpljenje drugih.
CNadaljevanje)