298. številka.____________Ljnbljana, v ponedeljek 31. decembra.         XXVII. leto, 1894.
slbvbmski ma
IzN«ja fiak dan ■re4cr, iiimii nedelje in pramiko, ter volja po pošti prejoman e& avitro-ogsrike đeželo  sa ne leto 15 gld., ca pol leta 8 gld.,  za Cetrt  leta 4 gld.,  ta jeden meaeo 1 gld, 40 kr. — Za Ljnbljano brM poiiljanja na dom sa vse letu  13 gld., eh fl«trt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden naesec  1 gld. 10 kr. Za pofiiljaaje nadom rafiuna se po 10 ki.
na naesec,  po 30 kr, ta Cetrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor pofitninn znaša.
Za ob na Bila plafinje se od  Četiri stopne petit-vrste po Q kr., će bc oznanilo jede nitrat tiska, po E> kr., te se dvakrat,  in po 4 kr., Ce se trik rat ali »efikmt tiska.
Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopiai bo ne vraAajo. — Ortdnifitvo in apravnistvoje na Kongresnem trgn st. V2.
U pravniktvn naj se hlagovolijo po&iljati aarufnine, reklamacije, oananila, t. j. vse administrativne rtvari.
Zaradi novoletnega praznika iziđe pri-hođnji list v sredo, dnć 2. januvarija 1895.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. obAlmstvo nljndno vabimo u« novo aaroibo, stare gospode naroentke pa, lt»-ter lm bo poteltlit koncem ute«ec» naroinlaa, prosimo« «Ih Jo o pravem 6aan ponove, «la poAl-l|aa|« ne preneba in <lw dvhć  vne AievIlUe.
„SLOVENSKI NAROD"
veljik im li|nbljHnsk« naroćulke brei poAll|n-
n|a n» dom:
V«e leto . . . Kld.18-— 1 l'etrt leta . . gld. 8*8O Pol let« ... «• 6*CM> I Jeden ineitec. ,, 1*1O Ca poAHJau|e na dom ae računa IO kr. na meiec,
8O kr. ■» četrt l«la. S pusll|anjeiu po pošti veljat
V«e leto . . . Kld. 15-—I Četrt leta . . . *Id. 4- — PoB leta ... «f **•—| Jeden iue»e« . „ l*4O 04F~ Marocuje ne lahko s v»»kiin liuevom« a n kratn ne mora poslali laill naroenlua, dragato ■e ne oiirnuio nn dotiesso uarocllo.
Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Na staroga leta dan.
Ni težko bIovo, kntero danea jemlje BlovenBki narod od starega leta. B lo je zipet le jeden žplosten odlomek v njegovi tužni zgodovin'. Le-tR gaje utesnila v skromne me je, ob katenh mu stoje mogočni so-vražuiki. Njihove napade na svojo narcdcoat je moral odbijati tuđi v umirajočera letu. Nninesto da bi mirno žive) v svoji domovini in razvijal po namenih Stv&rnikovtb svoje duševne moč<, moral se je le za svoje nago življenje boriti ia braniti se tujih ele-meotov, ki ud zunaj in ćelo v njegovi sredi hočejo izpodjeuti i'i otrovati pcgoje njegovoga narodnoga, njegovfga ziiravega nupreduvanja. Čuvala ga ni, na pomoć mu ni priAla nti nnma država, ki je vender zavezana iu pozvana v svoiem iastnem interesu, obraniti ta svoj slovenski narod in ekrbeti za njegovo boljfio bodočnost. Da, ta država mu ni dalu niti samo ti-stegtt, bar mu je dati dolžna po svojti temeljnih za-kouib.    Tutii   ona  mu je ćelo  nasprotovala po svoji
osrednji vladi, kakor 8r posebno po svojih deželnib vladab. In zgodilo se j« ćelo letos, da mu je v Primorji nekaj jednakopravnosti podelila, putem pa isto takoj zopet odtegoila. Koliko našemu narodu naj -potrebnejftega nedostaje, kar bi mu že davno pri-skrbeti morala država, to so pokRzale resolucije shoda zaupnih mož. V njih sa kruto razodeva, kolik revež je nafl narod in kolika sredstva nam je doslej dala država, da bijemo boi na vse strani s Bvojimi na-rodnimi nasprotniki. Niti pri uradovanji po nižjih državnih uradih ne more priti slovenski nad jezik du večje veljave io niti ljudskih Sol v materinem jetiku nimamo. Država je tuđi koncem tega leta velika dolžnca slovenskega naroda. Da smo ae ohra nili, to ni najmanj njeaa zasluga. A da smo imeli tako težak in mučen boj na vse strani, to je njena krivda.
LetoSnja bilanca slovenskega naroda je mogla postati aktivna zopet le jedino po njegovi aamo-tvornosti. Koliko bi je pomogel, pomagat si je le sam. Iq mi tneniroo, da smemo govoriti o jednem pozitivnem uupehu. Ta je, da se je slovensko-narodna zavest okrepila tuđi v starem letu, in nadalje, da se je p o g u m za politično in na-rodao borbo roej naroi venderle povečal. Vesela znamenja tega smo videli vse '?to sose^no -na perife-rijab nese domovine. Na Koroškem je dnkazoval Hlovenski Živeli, da se hoče znebiti tujega jarma. Volitve v pođameznih obCinah, volitve v deželni in državni zbor bo mu dale prilike, pojavljati se kot f»ktor, 8 kptenm treba vladi in Btraokam Cedulje bolj računati. Na sbodib pa je sosehno letos na-stopal, da se mu je '■idelo, kakr> CvrBt in odporen duh ga prešmja kot jedno telo Brez vpliv«, kakerSen drugod pribaja od doma&e inteligence, je koroSki preproiti narod skoraj z golo pomu&jo duhovSCine v tem letu hodil v borbo za svoje slavenstvo in se vračal domov ne le neupognen, ampak Se bolj žilav. In tako je bilo več ali manj tuđi po dru^ib obmejntb pokrajinah NeuepeSna borba proti Rinaldiuiievemu sistemu na Primorskom ni nikogar oplaftila, da bi bil stopil iz vojskinib vrat. N«pravila je marveč iz-urjeoe in  pogumne narodne vojake,   ki vedo,   da so
moćni in da je fiakati le prave prilike za korak naprej. Napadi v Trža4kem mestoem zboru, gonja proti 8lovanskim istrnkim napisom, upor zoper slovenske gole: Vfle to in drugo je napravilo le trfio in odpornišo kožo, oživilo fie bolj obrambenoga dubi v primorskih Slovencih. Ia to je vic, kar labko kot zoaten priiobitek ponesemo v novo leto, pridobitek, ki je veft vrede«, kakor jedna ali druga .koDceaija".
Tuđi na Kranjskem se je zvrfiil letofl proces v narodu samem, koji daje porofitvo za boljSo narodno politiko v tej slovenski deželi. Stopila je pred kratkim v življenje „narodna stranka". Združile so se tu sile v namen, da čiati narodni program trde" in zvrfiujejo proti onim domaćinom, ki so ga popustili nauproti vladi in tujcem. Dolgo časa je trajalo potrpljeoje rodoljubov, ki so s krvavečim srcem gledali, kako bo goji od znane strani indiferentnoat v narodnih rečeh, Menili so, da se to godi iz gole zaalepljenooti in pod hipnim utisum nekojih modernih idej, katerib goepodje še nišo prebavali. Ali tek letošnjega leta nas je pouči', da nam je na Kranjskem opraviti s trajno tendencijo, katera hoče vaak vpliv narodnega načela v bodoče preprečiti. Ima jo stranka, ki je nagla sporazumljenje z nemdko-kranjsko kltko in njej ua ljubo ovira narodno delovanje, da bi zopet 7. nieoo pomo^jo dosegla nsdvlado. Da se pa narodne težnje ne odstavijo raz dnevni red, da borba za nje postane uapešna tudt ob izdajstvu slovenskih rojakov najŽaloBtnejSe vrste, bil je skrajni čas, da so se zbrali zastopniki narodne politike ter uklemli, narodne može v deželi organizovati v ^narodno stranko". Zvršilo se je to ua shodu zaupnib mož, koji že po svoji udeležbi in svojih sklepih ostane najlepši dogodek v slovenski politiki zadnjega leta, ne glede na organizacijo narodnega dela, koji je temelj  položil.
Boj si imel, narod slovenski, v starem letu. A oa bojiSCi stojiš danes nepremagan. Po izvušnjab starega leta stopiS v novo s krepkejš) narodno za-veetjo, z večjo moralno močio! Ako samega Hebe ne zapustid, napoči tuđi tebi dan zmttge! Da se temu v novem letu zdatno približaŠ: to je na Se na j-»rčnejSe  novoletno  vofičilo!
LISTEK.
Slovo
štajerskih slovenskih učiteljev
veleučenomu gospodu
dru. Eonradu Jarcu,
c.   kr. d e 2 o 1 n o in u   š o I a k e ni u   nadzorniku.
Oura ley! fuerte caso! liorror terriblo!
Calderun.
Težko je* vzeti slovo od  dragih prijateljev, znancev,
S kterimi  nežoa  mladost  nas je   družila   krepko; fež|e ostaviti krov,  pod  ktenm nam tekta je zibka,
Kjer ho roditelji nam, kjer so nam bratje, bestrd; Najtežje je pustiti  kraj, ki  nam je umilil,
Kakor, ko priđe  pomlad,  slavčev  nas glas veBoli. Tebi godi se tako,  preuali  mi drug za mladoati,
T« ženj enak)h z  menoj straston ljubitelj si  bil. V   boju   si   slavo   želeč   za   čas   si   slo^o    dal   Modri caro,
V tuji  odHd'jeni  svet nesel  valdv  Te je beg. Tebe Sum   morsk h   valov   in  Tebe   ni   topov   grom
plafiil,
Srečno  prifledSi  nnzaj,  uka fti  lotil se spet. Do (JoHtojanstva dospel  viBokega dukuj bi  brzo,
Spretnu zaoBtnl  pero, fitril omiko si ž njim.
Svoji  dolžnosti udan ugodno si Živel  med svojci, ŠolBtvu  prijatelj  si  bil, vedno pravico Ijubefi, Toda   le   kratek   si   čas   med   svojci   se    Brečaega
čuti],
Hitro ljubimca  Te  nam  vzel je nemili ukaz. Ni li to grozen  udar?   Oi  kje si  za  Boga pravica? Je   li   dim   tvoj   obstoj?   je   li   tvoj   dom   hladni
grob? Srečen   nam   bodi   povsod,   kjerkoli   bofi   fliril   pro-
sveto,
Delaj  marljivo ods'^j, kabor si  delal  doslej. To je najlepSe slovo,  bIovo Tvojih vnetib   čestilcev, Ktenh hvaležni spomin na Te do groba bo cvel.
B. Fl.
Mrtvect I. 1894.
Koncem leta dela vsak poaamičoik svojo bi-IaDcijo. Takisto tuđi narodi. V političnem oziru z»-dostili borno tej nalogi na drugem me>itu, pijeteta pa nam velova spominjati se koncem leta tuđi vseh tistth, ki ho v mtnolem letiiilj |Pli v hladni grob, pogledati na grobove, v katerih7'počiva toliko vrlih rodoljubov, toliko plemenitih žen.
Meaeca januvarja ho umrli: Jurij Kraigher, deželni poslanec in ponestnik v Hrnšah, in stavbeni pristav pri deželoi vladi kranjski Anton Žužek; Ferdinand Černovftek, umirovljeni kr. hrvatski brzojavni   upravitelj,   v  KrSkem;   nadobuden   dijak
Makso Čadež; Justina Gradi fin i k v Vranskem; dr.   Valentin  Nemec, kanonik v Cetovcu.
Meseca februvarja: Meftčan Job. Buko vnik v Ljubljani; Julijan GradiAnik, trgovec in po-sostnik na Vranskem; Aoton Jakfie, učitelj v Ljubljani; Andrej Jskovec, učitelj in svoj čas slovenski igralec, v Ksmnigorici; Makao Kov Se a, nadučitelj v Podnartu; J. U. Juvanec, učitelj v Planini; Martin Sattler, župnik in sotrudnik bIo-veaskib listov,v Majšpergu  na Štajerskem.
Meseca marca: MuksoLogar, c.kr.avskul-tant, v Škofji Loki; Ignacij Klemenčič, posestnik, v Kamnem potoku pri Trebnjem ; Terezi;« Polec v Ljubljani; drd. Fran Kapus, odvetnidki kandidat in popeBtnik v Ormožu; Marija Murnik, preza-služna rodoljubkinja v Lubljani, in nje brat Jos. II o r a k, pn-fHaor v TemeSvaru ; Lavoslav S k u b i c, župan  in  posestnik  v  Crnom],i.
Meaeca aprila: Jakob Me hora me^č^n in posestnik, v Novem mestu; Ferd. Stre I, učitelj, v Veliki Dolini; Janez Hofbauer, posestnik v Sev-nici; Andrej A1 i j a u ć i č, kanouik, v Culovcu ; Franc Rastohar v Lubljani; Ivan Tomšić, učitelj in pisatelj, v Ljubljani; Ludovik Pour, graSčak v Brinju; Marija PotoĆin, posestmea v Št. Petru pri Zdanem mo«tu; Anton Vrančič, učitelj v Zagrebu; drd. iur. Lavojlav Batić v Cesti pri Aj-dovdčioi.
Politični razgled.
IVotrauJe dežele.
V Ljubljani, 31  decembra. Dešelni zbori.
Tieti deželni zbori, ki «o bili aklicaoi pred novim letom, bo vsi votirali dei. proraCunske provizorije in se putem zopet razšli. Pravo svoje delo-vanje zafino sele po a?, treh kraljih V Boboto je v gališkem dež. zbou predlagal maloruski poslauec RumauCuk, nai se p jraeni Bedan|i volilni red io naj se u^ie sploftna vc ina pravica. V dveh deželnih zborih — v 6e6kem i, ^liSketn — je torej gotovo, da ae bo razpravljalo c   volilni reformi.
Nova okrajna glavarstva.
Razni oemfiki listi javljajo, da namerava vlada izvrSiti, kar je že večkrat obljubila: namrefc pomnožiti fttevilo okrajnih glavarstev. Dotične priprave, pokajanja mej uninisterstvom notraa}>h del in mej fijantnirn mi ir sjetvom so bh začela že za časa grofa TnsltJ* Viada nanaerava ustanoviti deset ali rivanajat novih okrajnih glavarstev, največ v GaliSki, nekatera tuđi v alpnkih dt-Mah. Troski za tu bo preračunjeni Da 200 000 gld. Nova ».krajna glavar-Biva se ustanove Se tekom leta 1895. in sieer v prvi polovici. Raiiovedni smo, ali se bo vlada ozi-rala ludi na kranjsko deželo. V državnem zboru je to vlada Bicer obliubila, ali zanaSati se na to ni.
Vojaška stvar.
Božični avancement jednoletuih proBtotoljcev je obudil nekoliku seuzacije. Druga leta je bilo na-vadno okoli 2000 proetovolićem podeljen CastniSM portepe, letott pa jih je nad 1000, kateri nišo pc-atali ćastniki, dasi imaju za to ponolno kvalifikacijo. Voiaflka uprava je to v „Pester L'oyduu nekoliko pojasnila. V tem listu razlaga, da je sedaj dovelj čaatnikov, da se bo odslej imenovalo samo toliko častnikov, kolikor bo praznih niest in da se je opustila navada, imeaovati rezervnimi častniki vse v to kvalifikovaoe prostovoljce. To pojasnilo je v nekem oziru zadoBtno. Vlada n« more ustanoviti veft čaatni-ških mest, kakor uh je določenib v proračunu Zoper to torej, da ne imenuje vsth kvalitikovauih prouto-vol|cev rezervnimi fastinki, ni kaj ugovarjati. Upo-števati pa je neki drugi moment. Svoj čas je vlada z nedostatkom častuiko? utemeljivala bvoj predlog. naj olužbujeio tišti prostovoljci, ki niao prebili čaetniške preskuSnje, po dve leti. Danes, ko ima vojna uprava dovolj čaatnikov, ne vtl;a več U moment in je drugo leto službovanja prostovoljcev po-vsem neopravičeno in želeti bi bilo, da Be ta anabro nižem ud pravi.
Ofjernka kriza.
Št§ vedno Be nič ne ve.  kako sa reSi minister-
flka   kriza na Ogerskem.    Govori   se mnogo o tem,
Ga, želi kroua, naj  bi se združila  liberalu« in narodna
stranka,   zutrjuie ee tuđi,   da se sistem bistveno  ne
bo premenil, čuje se  pa tuđi nasprotno mnenie. Gu-
tovega ne ve nihče nič povedatt.   Liberalna stranka
upa, konservativna tuđi. L'beralei po postali nekako
nervozni,  ko je hrvatski   ban  prišel predvčerajsajim
v  Pe&to   in   skoro   zaiedno   ž   njim   njegov   naiboijSi
prijatelj grcf Bjthlen    To |e za razmere na O^er-
skern gotovo   iako karakteristično,   da 88 tnadjarski
liberalui uprav boe,   da bi grof Kbueu prevzel  mi-
mstersko  predaedatvo.  Po novem letu se bo položaj
pojasoil   in   takrat   se   pokaže   tuđi,   kaka   unoda je
uamenjeoa nemadjarskim naroduostim nu Ogerekem.
Vnanje države.
Srbska radikalna stranka
je včeraj sklicala shod zaupmli mož, da te določijo, ali Bfl naj   stranka   udeleži prihodujih volitev v narodno skupdcino ali ne. Nekaterniki se pač potegu jejo za abBolutno paaiviteto, većina pa ae najbri ne bo zanjo izrekla.
Solgarako »obranje
je v zadnji svoji se|i odobrilo predlog glede amnestije. Vlada je morala v komisiji v toliko odnehati, da se Gankov in tuđi Karavelov  pomilostita.
Nea poljski kralj.
Bivši kral) oeap^eki, Frttnc II , umri je te doi na južnetn TiroUskem. Malo številce njegovih pristaS^v v Neapolju je proglasilo „kraljem" grofa Aif >nza Caserto, m'ajšega brata umrlega kralja. Ita-liianskn vlada ignoruie ta pri*adevanja bourboncav. Spomin na vladanje Franca II. i« tako živ, da pre-nagajo Lan* raje grozovitoati Criapijeve, kakor da bi si Želeli nazaj kakega Bmrbona.
Iz dežele t korupcije.
Sedaj priznavajo tuđi že neodvisni lafiki listi, da je Crispija poz'cija motno omajana, ker ae je tuđi na dvoru rodila stranka, ki ga skufia izpodriniti. Ta stranka kandidira na Crispijevo meHtu admirala Drina. Opozicija nadaljuje boj proti Crispiju. Rudini je napovfda) novo piBmo svojim volilcem, v ka-terem bo pnhitfl  Cr»s[>'in
Lord ltavilolph Chuvrhlll
bivši minister angle.ski, osnovatelj ungleAke kršcansko-socijaln«» stranke, se je vrnil h svojega potovanja okolu Hv^t.-i na AtigleSko — bolan na smrt. Mož ju imt'l veliko prihodnjosfc, bil je izr«den državnik, talttnt prve vrste, kateri je bil sposobtm, preobraziti do ćela političtiH razmere na Angleskem. Gladstone f:a je visoko čislal Kot govornik ae je priAt«val najodlićnejšim mej elani ungleskega parlamenta. Upanja,  da okreva,  ni   prav  nič.
lx Ilirije 2(J. decembra.  [Izv. dop.]  (Naša b ralna društva.  Kronika.) Primeroma je malo-kjo ali  nikjer toliko društev,   kakor   v   mali   Idriji. Danes naj napravimo bilanco samo nekatrrih bralnih drustev,   kojih je pri   nas   celih —  pet.    Sedaj    ob novem  letu se vrše občni   zbori,   in  prva je  piičela „Narodna  čitalnica".     Dne   15.   t.   m.   je   bil  redni obćni zbor, na katerein sh je izvolil nov  odbor,   ki je v principu jednak   prfjšnjemu.     Po  poročilu tij-liika je i'italnica v pi-oalena   letu   prav   živahno de-lova'a  in  ir.vrševala bvq±   namen,   po   poročilu   blagajnika  je   pa   tuđi   gmotno   prav   dobro    izlmjala. Tako smo razvidnli, da  med  stare   čitalnico,   ki   so začele  navadno   hiniti,   ne   moremo   naše   prižtevati -r-  v proSlem letu. Tu  amo   pa   tuđi   vid«li,   da   bi konservtttivna    in    narodna    Htranka    izhajnli    prav dobro  druga z drugo,  ako bi piva svojemu versk^mu čutu pridružila  tuđi narodni in — razsodnost Letos  j«  zgubila čitalnica  več članov.     Neka-terih  snio s*» žh  spominjali v  Vašem   listu ;  tu   naj še  omenimo   le goap.  Jakoba   lngliča,   ravnatelja. ruilniske   sole,   katfrega   n^m   j»   vzela   neizprosna smrt  po kratki, mučni i>olezni.   l'okojnik ae ni mfc.šal v javno življenje, a kot. zasebnik je   bil   narodnoga mišljenja.  Hog daj njemu   vftt'ni mir,   a  nam iiarod-negd in   sposobnega   nasledaika! — Ostavil nas je
MeBeea maja: FrančiSkano. Fiore&tm Uro vat, V Novem me»tu; Janez Čuden, župau in ooseutnik, \ Dragomeru; Miroa'av Plesničar, učitelj, v idriji; Aodrej JugliČ, vodja dež. računskega urada go-riškt'ga, v Gorici; Marija Perdan, v L)ubljaai; M nktt Žužek v Škufji Loki; Jažef R ug al i, raizar in bivši obč. svetnik v Ljubljani.
Meseca j unija: Viktor T bora as, c. kr. stotnik v p. in poštar, v Radni; Fran Ko Bar, kanonik v Mariboru; I. Lagiuja, mati dež. po-slauca dr. Lagiuje v Pulji; Audrej lio če var, po-Btstuik, v Gorenjem Berniku; Marija Hajek v Kammku.
McBeca ju li ja: Ivan Jermao, bivgi trpjovec, V Črnomlji; Manja Kos mač v Ljubljani; Mariia Korbar, ponestuiua v Spudnji HruSici; FraofiSka Rus, puKestnica v Š nartnu pri Litiji; L)vro Pra protnik, uradnik pri fin. ininiaterntvu, na Dunuju. Mcaeca, a v gusta: Karol Trček, poHestnik •v Kozjem-, Janez Zi t te rer, uieščao v Ljubljani; Fr. Pribožič, posetitnik v Vidmu; Luvro Rutar, župnik na Sv. Gori pri Gorici; Ivan Bric, Hodni evetnik in okr. Boduik v Radovljici.
Meseea septembra: Josip vitez Zhisbmann, "VseutilSki profesor in dvorni Bvetn<k, V2gontelj pokoj ne ga prestolouaBltduika Rudoif.t, na Duuaji; Adu No Ili, mati znauih lodojulo/, v Ljubljani; Vinko Lapajoe, trgovce, izburen humoristično pisatelj, v
Idriji; Fran Kogej, posestoik v Postojini; Josip Hodnik, poBestnik v Ilirski Bistrici; Andrei J e k S e, dekan in župnik, starosta goriSkih duhovnikov, v Kobaridu; Franja Perhavec v SenožeCah.
Meieca oktobra: Marija Konšek v Troiani; Mati ja KoČevar, posestnik, brat v< lezanlužuega lira štefana Kočevarja, vSrediSču; Alojzij \Veibl, trgovec v Metliki; Frant ška ZupauĆit v Mokro« nogu; Jernej  Zebre v Liubljani.
Meaeca novembra: Žiga Bohinc, vri duhovnik, podravnatelj semeniftki, v Ljubljani; Marija J e g lift, v Podbrezjnb; Frau Štefin, inženir, na Sadmo-graSkem; Aloizij Dereani, trgovec vGradci; Josi* pina Oddež v Ptuji; Miroslav Tome, akademičai slikar m poB«Htnik, v Št. Vidu nad Ljubljanu; dr. Južef Kapler, sodni zdravnik, v Ljubljani; Filip Tratnik, viS|i davčni nadzornik v Ljubljani; Franja lnglič v Idriji; Josipina P«ruSek v Ljubljaui; Fracc Lah v Ložu.
Meseea decembra: Aotou Deklova, po-8t>stnik, v Gradoi; Jauez Viktor Supao, trgovec, predsednik Mariborski čttalnici, v Mariboiu; Marija Uri bar v KranjeV; ,jri; Katarina Florian, po-sestnica v Kraniu; jj- Albin Omahen, kancoliet, v Tiž tu ; Južef Šk-ufie, usnjur v Ljubljani; Jakob inghČ. žolski vodja, v Idnji: Adalbert C an doli n i, okrajoi eodnik v p., v Kostanjevici; dr. Aute Dukić, udvetoik, dež. noalanec, v Voloaki.
še drug zvest član, gosp. ruđ. pristav J. Blou-sk, ker ga je  vlada   prestavila.    On  ni  le  vri na-dojak, ampak tuđi  velik  prijatelj  delavcev. Oa je m  ael med   delavce,   sam  se je pogovoril ž njimi našem materinem jeziku,   katerega je govorit kot ovenec, Bana je   razvidel   in   razsodil   položaj   de-vcev ter priael   tako   do   preprieanja,   da   delavee ia veselje do dela 6o le tedaj,  ko vidi,  da ne dela ez uspeha, ko vidi, da nm   ni   obupati   nad   trdo alo, katero rufii v zadubi zemlji.,  da bi skromno pošteno preživel sebe in svojo družino.   Zato mu l vsakdo pri nas s hvalužnosljo kliče:   „Srečno in >   avidenja!"   —   V   nekem   oziru  jednaka   izguba za    nas   tndi    gospod    dr.   F. NntnSil,  kateri bil    delaveum    jako    dober    zdravnik.     Njegov »slednik    je    že     imenovan;    želimo,    da    bi     bil jr.   zdravnik    in    poznavalec    fllovenačine   jednak )sp. dru. Netušilu. — Ker amo pa že   pri   osobnih iremembah, naj  ormnirno še, da nas kmalu ostavi idi gozdni   oskrbnik   g.   St. ra tu iivh r,   ki   jo   aicer emec, a vseskozi   poštenjak in pravičan   naši   na ulnosti,  kakor malokdo   Zato mu vsakilo s spošto-injem želi  mnogo sreče tu ili dru god.     Novi  odbor talnice jh priredil na sv. Štefan   običajno  veselico, atera je bila  dobro  obiskana.    P«;l   nam  jo moAki, -nski in mešani  zbor,   pg.  fcJerjun, Baloh   in  Bezek 3 pa nas zabavali z godbo.   Posebno c. kr. organist Bezek nam   je   napravil   s   svojo   ne.uinornostjo inogo zabave.     Za  ritalnico   je   sledila   z   občnim borom    „Casmo",   ki   je   nemško   dmAtvo    kljubu Binu, da je v  nj nj  većina Slovanov.   Kako je prišlo
0   teh   razmer,   smo   Vam   svoječasno jžu   poiočali. ledaj je pa mnogo govor jenja,   da   fo   te   »pre-iene,  ker so  izbacuili   vm   reske  rasnike,   dasi   bi ielii  plačevali   100   gld.   letuine   več,   w.»o   Htanejo
1   ćasniki.  Društvo  stoji  na prav   trdnih  nogah,   za ;ar se ima zahvaliti posebno — Slovencem,    llazuu ,Casinau je tu tuđi  „Lesevereiu", Ui pa prav mirno egetuje — a  slovenskim! žulj i. —  PrešedSi   „Kato-iško delavsko društvo14,   koje  i'lani se shajajo samo rsako tretje  leto  —   k   prikimavanju,   opišimo   naj ia   kratko   «e   delovanje   vrloga   „De.lavskega   bral-lRga   društva",    katero   je    imelo    občni   zbor   na »v. Štefan.    Iz poroi'iU tnjnikov*»ga je razvidno, da e društvo  prav   marljivo   delovalo;   sonebno   deset-etnica je  bila jako sijajna v  vsakem  oziiu.   Po poročilu blagajnika   je    melo   društvo   nad    1000   gld. dohodkov   in   še   procej.šen    proiicit   kljubu   velikim »troškom  ob   lOletnici.     Novoizvoljeni   odbor   je   v bistvu   jednak    doslejšnjemu,    le  žal,   da   dosedanji predsednik g. Fr. Vončina. ki je  celih  deset let. spretno vodil društvo,  ni   mogel   več   prevzeti   tega bremena.  Na njegovo rnesto je  izvoljen  »oglasno g. Joa. Oblak,   ki  bo  vodil   društvo   gotovo  po  dost-;-danjih   načelih.     Po   pravilih   doloćuj«   občni  zbor, na katere časnike   at;   društvo   naruči.     Sprejulo   jb torej   „i-n   bloc"   vh«   dosedanje  časnike,   »amo   pri „Slovenci"   se ju imela huda   dHbata,   čoš,   da   društvo   ne   .srne   podpirati    židov.sko-koalicij-Hkih   nem ču r.ski li   glauil.     V«nil«r j« ostalo   pri starem,  kei j«  bila  večiun   za   to,   da   se   sliši   obe plati  zvona  in  ne vrai'a  kterikalcetn   v   tnm oziru  z jednako   mero.     Novo   pri čanopis:h je  hh   to,  da je zbor  puoblastil  odbor,  d;t   Hme   po   jK)t.nfbi   naročiti zraven H^dmih še oanii   iz Uh „Slov. Naroda14, kei* «e   je   oglasilo   do    100   podmiroćnikov,   in   da   n;ij podpira a  vho močjo   nov   kr ščan 8 k o- na ro de n delav.ski    list,   ko   prične    izhajati.     Najvažuejši ukrep   društva   je   pa,   da  prične   društvo   prirejati zabavno-poučne v HČero s petjem, tambura njem predavanjem, govom fikimi vajami itd Glaven značai teh večerov  bo  poučen,   ker delavec  potrubuj«  v h»--danji dobi  pouka bolj   nego   katetikoli   drugi   fltan. Prvi tak  večer  bo   na Silvestrovo.     Tuli   „Delavsko bralno društvo11  je /gubilo Vttl'.d   Hmrti več članov. Ukreniio je,   da plača odslej  ineHto  zunanjega   lispa za vsakega  umrlega   uda  jedno  sv.  maso.     Tuđi  v drugem  oziru bi si bili   želeli,   da   bi   prisostvovali temu  zboru   Ijudje, ki očitiijo  teinu  društvu   n«do-etatek,   valed   katerega   jim  je   bilo   treba   „kato-liŠke" đulavake družbe.
X I>ravMl*e^»i polju, 29. decembra. [I«v. dop] („Slovenski Gospodar" in učitelji.) Zadnii moj dopis, haterega sem Vaui posla! Selo potem, ko bo ga odobrili tuđi dubovaki narodnjaki, imel je namen, kakor se je lzrvcno povdarjalo, zabraniti pogubouoani razpur moj U&itelj> »n duhovoiki, oziroma da bi „Slovenski Gospodar" ue vsprejtmal dopisov,  ki  bo (6tno naporjeoi  aoper utiteljstvo tip.
SflJflF* Dalje ¥ prilogi. *^MK
Priloga „Sloveiakemii Naro'to" *t. 298, rin^ 31. decembra 1H94.
Stajerja. Nikakor ae v omenjenem dopisu nisu hotele kratiti tailuge »SI. Gospodnja*, — kajti omenj&jo. ■e istotam z lankavimi beaedami. A vendar ima go-■pod BoSt. Ferk toliko poguina, da v vfterajSnii fite vitki (293) VaftVga coienpgii lista, gklicevaje se na „Nr. 6 R G B. fUr 1863' (I), popravila blagoh-.tnH, jedino v rodoljubnim nameuu pisane vrstiee. Di ;►• .Slovenski Gunpcrtar" v „tiajnovejSem Času" objatil res nekatera slovenskim uč teljern in slovenski soli aovražoe ćlankf, uveri 80 lnhko vaakdo, če prebert* itavilke zadnjih rlvih meaecttv. Osobito pa opozarjam na dopis: »Od nekud v L^ftkem ukraju" v 46. Atev le,-toSojega »Gospodarj** io na onsga v 50. St. : „Iz Rt č" V prvum dopisu so bere: »Kdor pazoo opazuie, mora priznati, da uspehi nove dole niao v nobeni primeri i &rtvarni, ki jih prinaSa prebi valstvo zanjo. Posebno pavnravnem oziru nova Solanemrit najboljdih aadov.* In dalje toži dopisnik; ,To k a r uči učitelj, se večkrat le pre-malo strioJHB tem, kar u Ć i v e r o u £ i -tol|a. V tem pa Se ni dovolj bujakama, ampak bere se še dalje: , . . . (otroei) ne poznajo io ue znajo nobenega krAčanskega pozdrava, ne zmenijo »e za gospoda, ne kmeta ne berača, arečaje ga Letnjo in knćijo, kakor bi iz noriflmce prišli, pa ne iz dole! Sa to, kar stariSi doma otro kom v srce vtia-nejo, v doli nekateri učitelj ladufti. Nekuj posebnega se pa že dogo opazuie; če se učitelj naveliča podučevati, dobi si odpust... i. t. d. V drugem dopiBu se istotako kaže zagrizeno sovradtvo do gole v nastednjih stavkih: „Š.j larji ne gredo k Bolski sv. maSi, učitelji jih ne vo dijo k skudnjam iz krSČauskega nauka in takora-atejokatolišUih star igev otroei, kakor ljuba sivinica na ogerski punti*. Da ti navedem stavki niso „lokalnega pomena", je očito, ker se go vori o ž ilstvu io učiteljih sploh, in le prerado se prime tako SČuvauje nevednega kmeta, ki vidi potem v Ijudskem učitelji nameetu dobrotnika svojih otrok, največjega sovrega ujibovtga. S tem pa se nezoano ovira narodno delovanje utttljevo, ker mu ljudstvo ne zaupa. — Slavno uredništvo „SI Gospodarja" gotovo samo pnzaavB, da tuđi opazke „lokalnega po* raena", kakor je ona o nadufitelju v Rni^ah, kier se pravi: Na komando bivšega požarnega hauptrnana, nadučitelja, je morala tropa malih kristjanov — rackih šolarjov — pred cerkvijo napraviti: „Obrni se", ia namestu k hv. noaSi, ptlje j h „hauptman" domov. . . Gospod P., ali su zato nafti krvavi žulji tako viaoko naz.dani ?" — da tuđi taka pisava, v kateri ne ljudska gola pon gljivu imeouje „univer-ziteta", nikakor ni primeroa ia dostojna, kadar se govori o narodni Soli in narodnem učitelji. To je me uda čutil tuđi dopisnik „z Podove pri Rafhh", na katu rt gn dopis se sklicuje g. BiM, Fetk ; ta dopis gotovo ni mri družega oamena, nego ublažiti neosnovanih onega izR»i\ Tuđi radi prvega članka se je „Gnupodarjevou uredništvo moralo opravičevati, vsaj v svojem „lističu ured " v 50. št., kar je gotovo dokaz, da »e je javno mnenje razdražilo. Rtuiovoljno pa priznavumo snglaste t* člankom v Št. 48 z dne 29. novembra, v katerem se povdarja jedinost štajerskih rodoljubov, — pripomnimo samo to, da je ondi pod-pinao čust. gosp. pos), Gregorec, nada dika, ki bi nikdar ne podpisal onih dopisuv, ob katerib se spodttkamo in za katere je odgovoren — gospml Bošt. Ferk. „Slovenski gospodar" pa nsj nam nikar ne zamen, da »•' tako bojimo bratskega H>iora, ka-ter»ga ohraaitov je bil jedini suioter dopisu: „Z Dravskega po!ji;a.
Hrvatska pisma.
Zagreb, 28. decembra.
Vč>raj3nji uradni list javlja, da je bao, grof Khuen-lledervary, odpotoval v Hedervar. Da je od-potoval, to ju resnica, a ne v Hedervar, ampak v Peato, kjer ga ho vzprejel kralj, da se ž njim po Bvetuj« o položaju. Ali je bil povabljen, ker se kot ban Hrvatsko in prvi zaBtavonofta ni mogel prezreti, ali ker uo ž ujim v zvezi kake kombinacije, o tem je sedaj težko kaj reci. Oo misli, da se mu naroči »estava nove vlade, a uverjen je, da bi ga liberalna stranka ne vzprejela z nezaupnustjo, kakor pred ne-katerimi meBeci.
Kakor je bilo pričakovati, je LaSa saborska večina po dolgi, živahni in doati zaoimivi debati vzprejela proračunski nacrt za podlogo specijalni razpravi Specijalna razprava se bo nadaljevala za-tenfti z dnem 10. januvarija, mej tem pa bo vlada nadaljevala pobiranje davkov. Ali jn to v redu, ako i Be pomisli,  da je sabor v to ni pooblastil.    Ako bi
opozicja hotela, raztegaila bi lahko specijalno raz pravo na dlje kakor mesec dnij, in nastalo bi abnormalno stanje, da bi vlada fitiri ali pet tednov delovala, ne da bi imela »ndemniteto. Ta okolnost opravičuje najbolj« predlog, kateri ]<s bil sprožil poni. Jakčio, naj vlada zabtevft indemoiteto Res, da grn za formo, ali pri takih vprašanjib, kjer gro za ufttavo io parlamentari/em, je forma čestokrat identična » »tvnrjo.
Djsegli smo svoj brvataki vsalon". Ideja je Biikot^Hva, kat^r^mu je oddelni predstojnik dr.KrSnjavi ftel na roko. „Salon" se nahaja na dvoriSčo arhe-oloSkega muzeja, a priredilo ga je „drudtvo za umet-noHt in umetni obrt". Rtzvrstitev je delo Bukovca Oo je rodom Dub'ovčao, pa se je kot portretist od likoval v samem Parizu in si pridobil dobro ime. Tuđi v naftom salonu jn razstivil nekaj portretov, u pokaza! se nam jh tuđi v drugi stroki kot velik talfint. Njogovi dve shki aGundulić^vo zamišljanje Onnana" in „Predstava Gundul'ć^ve Dubravke" »ta v vsakem oziru znameniti. Gundul lievo lice sa raz likuje od podob, katere se razSirjajo po naši domovini: ta od Bukovca slikana podoba je boljfia. Na te i podobi je Gundulić pesnik. Okolu njega bo naslikani razni prizori iz .Osmana", kakor se porajajo v njegovi fintaziii. To silno težko grupiranje se je popolnoma posrećilo a še boljše je grupiranje na drugi siiki, na kateri se nam predočuje, kuko pri-soHtvuje ves cvt't Dubrovniških kniizevnikov ia ufen-jakov predstavi Gundulć^ve ^Dubravke". V tem grupiranju je vnak tip ohranil avuj značaj. Mimo Bukovca )e v prvi vrnti oineniti kiparja Rendćti, ki jh razntavil doprsni kip Sundeč ća in brunciram pu-Hnetek jednega svojih reliefuv na Gundu! ć^vem dp.» meniku. V „salonu" vidimo tuđi slike naSega Mašića, pa Fi'angešn, TiSova, Čikoša, lvekov;ća, Crnčića, Hocbetting^na. Femena, Auerja, S'tzerjs, Aleksandra, Baueria in drug h: torej starejših in znanih naš;h umetni-'-ov, pa tuđi mlajših, ki Be še razvijnjo in ZHČetnikov. ki se pojnvljajo Ideja je bila krasna in ta prvi   pohUuh  ;e  lepo  UBpel.
Dno 6 lnnuv.Hnja borno imeli tu S'avjfiDskeg;i, s svojo pivsko družbo. Gospa Strozzi je za mesec april zopet povabljena na gostovanje v Pragu in sicer se želi, naj na utopi v Scribeovi igri „Pripovesti kraljice nRvarflke".
Srerno  novo leto !
Iz občinskega sveta Ljubljanskoga.
V Ljubljani,  30   decembra.
Obrinski svet Ljubljanski imel je sinoči javno sejo, kateri je pretlseiloval župan Grasselli. O prvi toi'ki dne.vnep;« reda, prošnji vodstva dekliske triritzretlnicH v tuknjšnjem Ijichtenthumovem zavodu za prispevek k gradnji novega šolskega poalopja, poročul je obi*, svet,. Pet riči ć. Sedanji šoUki prostori v omenjenem zavodu nikakor ne zadošćajo veo potrebam, vsleil tega gradil bode zavotl novo bolsko po«lo|>je, kar j(^ tem bolj potrebno, ker ta šola štejft sedaj v osmih oddelkih tT*ez 200 učenk. Troski za novo poalopje prorariinjeni so na 30.000 gl., katcrega zmska pa zavod sam ne zmore. Okrajni Holaki nadzornik se je izjavil o m'nih uspehih v tej soli prav povoljno, vsled tega nasvetujeta šolnki in finanrni odsek, naj bi mestna občina k gradnji projektovanega šolskepa poalopja dovolila prispevek 500 gld., kateremu nasvetu je obćinski svet brez ugovora  pritnlil.
V imenu odscka za olepšavo me.sta poročal j« obi;, avet. V a I e. n t i n c i i" o uredbi sveta okoli „Na-rndnepa doma". Kakor znano, bode monumentalna zprađba „Narodni dom" skoraj dogotovljena in treba je tor»'j misliti na to, da se tuđi ostali neza-zidani svet okoli „Narodnega doma" primerno olepša, V prvi vrsti ju skrbeti za parcelo, ležećo nasproti „Narodnenm domu" moj novo Tržaško cesto in že-leznir-nim tirom ter mej Latermanovim drevorednm in Kolizejako cesto, glede katere se je že svojef-asno sklonilo, da se ne zazida. Za oztiljšanje tfi parcele izdolal je mestni vrtnar nacrt, po katerem bi se napravil tam lep ukusmi park zasajen z drevesci in grmičjem. V tem parku, v kateri bi vodili trijo poti, )o. po tem narrtu določen prostor za otroško ipraliače, prostor za kak spomenik ali vodomet, nadalje za vremensko piramido ali lepo lipo, prostor za stranisče, ki je v tom kraji zelo potrebno, in sletlnjič prostor za rundel. Ob potih v parku po-staviie se bodo primerne klopi. Vse to dajalo bi tenm kraju slikovito lice. ^rjoški za napravo parka proratunjeni so na okrogl\ \H»>0 gld. Ilsizven tepa pa je treba .še druge prostore v tem kraji urediti. Kavnokar podirajo se polomljeni in posušeni ko-stanji od prićetka Latermanovega drevoreda pa do nove Tržaške ceste; tuđi ta proator ne srne gol ostati in odsek za olepšavo mesta priporoča, da se. tukaj nasadi nov drevored in sicer z drevjem, ki bi no vzrastlo tako visoko kakor kostanj; za-to bili bi bre,8ti naj bolj primerni. Odsek nadalje priporoča, naj bi ta del  ceste   bil   rezerviran   izključno   le   za
šetališče; samo ob strani, ob zida vojaSkepa skla-dišča, naj bi se naredila vozna cesta za fijakarje. Obstoječi drevorpd od Tržaške cente do železniškega tira t»a naj bi ostal. Nova Tržaška cesta naj se obsadi z drevodom in sicer /. drevjem, ki bi ne za-krivalo poslopij, v katero svrho bi bili bresti naj-holj pripravni Tak drevored naj bi se zasadil ob ćeli Tržaški cesti to je od g. Koraike vrta pa do Mari|« T«irezij« ceste. Lft na onem delti ceste, kjer br» stalo poslopje dnželnR vlado, zasadi) naj bi se ilrevored Se I« potetn, ko bo -T^radha izgotovljena. Nadalje prtporoća od^Hk za olf »šavo mesta, naj se nni pot, ki vodi od Tirolske«?1« "^radu proti putu na Kožnik, za 1 m ra/.airi, ker>J, V resnici tako ozek, da se srtu'ajoći šetalei le teŽko drup: drugomu ugib-Ijejo. Tuđi naj bi se oživil in uredit studenček, ki je bil poleg Tivolsk^ga bajarja. Iz tega izvirala je jako zdrava voda in bi bilo tuđi z estetičnih ozirov želeti, da se omenjeni studetit3ek zopet uravna. Ista tako je podoba na vodnjaltu poleg Tivolskega gradu zelo potrebna poprave. Konečno priporoća odsek za olepšavo ineata, naj bi se oni del sveta, ki leži mej cesto in žetazniškim tirom za kolizejem, in ki je s^daj prazen in zapušten, s travo zasejal. Za vsa ta dela potrebovalo bi so okolo 3O00 gld. Po-rocevalec stavi slndnjić v imenu odseka sledeće predloge: I.) Park pifd „Narodnim domom" napravi se po pređiožonem nacrtu. 2.) Tržaška cesta in posekani drevored zasadi se z breati. 3.) Pot pri Tivolaknm gradu se za I m razširi, studenec in podoba nad Tivolskim vodnjakom se popravi ter svet mej Tržaško cesto in železniHlum tirom za kolizejem ne s travo zaseje. 4.) Za izvršitev teh del dovoli se. kredit .'{000 gld., ki naj se postavi v proračnn za prilioduje leto. — Po kratki debati, katere so seudel«žili župan Grasselli. obt5. svet. Uri bar in pomčevalec V alen t i n či <S, bili so 1., 3. in 4 precllopj brez spremembe vzprejeti, 2. predlog pa odklonjen z motivacijo, da ima stavbinski urad poprej izdelati potrebni nacrt; že Io potem bode obćinski svet definitivno sklepal o ureditvi ceste pri   „Narodnem domu".
Obč. svet. Hrasky poročal je o Zeschkovih deditev prošnji za Hpremembo razdelitvenega nacrta glede njihovih zernljišč polng stare dnželne bolnice. Po razd^litveuem nacrtu, kateri je obuinski svet. že odohril, odpad*> UOO m- za projektovane ceste, 30 O00 rn- pa na stavbiSća; za ce«te potrebnih 90O m4 moralo bi se brezplačno odatopiti mtntni obćini. To pa sm zri i Zesclikovim dndirem prevelika žrtev in valed trga zahtevajo, naj bi jim mestna občina za javne ceste potrebni svet plaćali vsaj po 3 gld. kvadratni meter ; ostali svet, pa naj bi se riainesto na 2t! razdelil na 40 stavninukih parcel, ki bođo po 2G m dolge in po 24 m široke. Po nasvetu poročevalca odobril je obćinski svet novi razdelitveui nat'rt (4 0 stavbinskih parcel), ob jerinem pa »klen i I, tla se z ozirom na to, da bodo dvorisra le majhna in z^radbe torej ne dosti zračne, morajo hiše na razpotjth za (! m otopiti; zahtevo, naj bi mestna obrina za c^ste potrebni svet plaćala vsaj po 3 gld. kvadratni meter, pa je obćinski svet, glede na principijelno vpra&inje kakor tuđi glede na to, da bode mestna obt'ina za napravo čest potrošila vsaj 30.000 pld., jednoglasno odklonil. — Nadaljnje poroi'ilo stavliinsk^ga odseka o g. Deć-mana prošnji za gradnjo in otvoritev dveli čest na njegovim pariH'lovanem posnstvu na Poljana!) od-stavilo se jb z ilnevnega reda, ker zadeva še ni povsem   godna*
Obci. svet. dr. Tav čar poročal je o peticijah zaradi domoviusknga zakona. D^ž^lna, stolna mesta Solnograd, Inomost in Linč namnravajo vložiti na državni zbor peticije, naj ne vzprejme od vlade predloženega nacrta novega domovinskog i zakona, po katerem naj bi vsakdo zadobil domovinsko pra vii'o v oni občini, kjer jh pet lot stanoval in davek piaceval, ali pa kjer je deset let stanoval, če tuđi ni plačeval nikakega davka. Nanieravana sprememba domovinskegii zakona bila hi za velika mesta silno kvari iva, kur Ui ne v mestih vsled tega število revežev zelo pomnožilo. Poročnvalec torej predlaga, naj se tmli Ljubljanska mestna občina pridruži petici jam gori ome njenih mest. Po nekaterili opazkah obč. svet. Itiivniharja in Velkovrha vzprejel je ob-Činski svet  predlog   poročevalca.
Poročilo o račnnilt inestnih ljudsko-šolskih vodstev glede porab»> dotacij odstavilo se je z dnev-nega reda. Pred zaključkom javne seje povzel je župan Clrassplli besedo omeniv.ši, da je občiuski svet. ta dan zadnjikrat zbran v tekočem letu. To leto bilo ju za obi'ino j;tko pomenljivo: sklenila se je otvoritev slovenske vinjo ileklišk« sol« v Ljubljani ter električna razsvetljava mesta. Govornik iziaža željo, naj flf ta sklepa v novem letu srečno izve-deta in naj bi bila ine.stua občina v prihodnjem letu obvarovana nadlog iu nnareč. ^eleč tuđi ob-čitiskim svetnikom srečno novo leto, končal jo gosp. župan s pozdravom: Bog poinozi!
Podžupan dr. vitez Bleivveia Trsteniški zahvalivši sh v imenu mestnega zbora za voščilo, izjavlja, da bode mestni zastop vselej z vso ener-žijo deloval za korist in napredek mestne ohčine, pricakujoč, da ga bod« tuđi uradniAko osobje v njegovih težnjah krepko podpiralo. Govornik želi srečno novo leto gospodu županu in vsemu magi' stratnemu osubju. — Potem zakljuČil je žu|>an ob ti. uri javno uejo.
Dr. Ante Dukić t-
Prerano je umri ta odlični intrski Hrvat. Včeraj so ga neali k večuemu pocitku na Volovskem. Niti 40 let ni stel. Porođil se je v starem liburnijskem Kaatav-gradu dn6 10. fe-bruvarja 1855. 1. Tam je iz prva obiskoval solo, na Raki pa je dovršil hrvatsko gimnazijo. Posvetil se je filozofiji na vseućilisću na Dunaji. pozneje pa se je odločil za pravništvo. Kot doktor prava stopil je v državno službo k finanćni prokuraturi v Trutu.
Ali mladi rodoljub je uvidel, da je po-treben imrodu kot neodvisen mož. Izvolil si je odvetniski stan ter se naseli! v srcu Istre. V Pazinu se je prohujala narodna zavest vedno bolj. Tja je fcl, dasi ž« takrat ne trdnega zdravja. Tam so potrebovali vodnika. Dra. I)uki<:a ho izvolili za župana, pozneje tuđi v dežflni zbor, kj^r je bil imenovan — prvikrat Hrvat — podpredsodnikom.
Da se je dr. Dukie žrtvoval, to vć vsak, ki pozna istrske razmero. L lhonska surova predrznost in nesramna brezobzirnost cveli sta posebno v Pazinu. Tam so menili, kakor mislijo Italijani sploh, da sine najzad nj i la-hnnski pouličnjak zasramovati Hrvata. To so bile ranke za bolehnega in vslnd tepa tuđi bolj oh'-utljiv^ga dra. Dukira. A bil je duševno krepak in ukrotil je polugoma tuđi take izrodke človfatva. Pa kako dolgo je to trajalo y  Dokler je   hotela  vlada!
Znana „velika" pridobitev slovenskih državnih poslaneav je bila silen ud.irec Istri, Pazinu in posebno dru. Ditkićti! Okr. glavar fcjuhvvarz JH bil premeščen in Nov«>g;i M-sta v Pazin, kjer je bil rojen, kjer je imet svoje so rodnike Italijane, kjer je imel svoj« somi.š-Ij^nike , vse smrtne sovrnžnike Hrvatov sploh in dra. Dnkiua posebej! V Pazinu se je prunla najpodlejša gonja, kakersna bi ranila i krt>pkpga junaka. Slabotni poštenjak dr. Dukii; je ime! težke dneve .   .  .
Ob jednim moral je pretrpeti tuđi v Po-r^rn skraj no poziranje kot podpredsednik de-želnemu zboru. Kot, tak je v prvi seji aeda-njega zasedanja pozdravil zbor « hrvatskim nagovorom. Kaka predrznost! S predsedniš-k^ga meata „italijanske aule" hrvatska beseda! Nikdar vec ni prišel do bes^de kot podpred-stdnik, nikdar sploh mu ni bilo dovoljeno niti doznati za namere pmlsedni.štva, kamo li so-d^lovati! In vladaV Vlada je vlada!
Dogodki   v   Pazinu  in    Poreču,  posebno
glede   na   Vfdenje   vlado   in njunih   organov,
prisilili   so   ga,   da je   demisijoniral kot pod-
predsednik deželnega   zbora leta 1893.    Ali s
t*'m je spravil v veliko zadrego ono isto vlado,
katara   ne   njemu, ne   Hrvatom   i Slovencem
sploh nikdar prizanašala ni.  Dobil je odgovor,
da sh on sploh odpovedati   ne  more, ker  je
imenovan,   ako   uh   odloži   tuđi   mandata. Dr.
Duku: ni pritrdil temu „dohromisleČHmu"  rnig-
I   ljaju,   nego   predloži!   j*^  Nj.   Veličanstvu spo-
I  menico,  v kateri se je dotaknil tuđi uzrokov,
I   ki ga silijo na odpoved.
I           A stvar še   zdaj   ni   rušena.    Namestnik
I jt* bil pri dru. Štangerju na Volovskem, naj I bi on sprejel podpredseduistvo. Uspeha ni I imel ta dolgi razgovor. Bil je okrajni glavar I Volovski pri dru. Dukiću, ki je na smrt bolan I m-kaj mfsn-ev bival tam. Nagovarjal gaje, naj I bi uinaknil spomenico, predloženo tesarju. Za-I man. Dr. Dukić je izjavil odlorno, da se ne I smatra već podpicdsednikom od dneva, ko je I dunisijoniral. In umri je, ne da bi se bila I »tvar resila, kakor je /olela vlada. DeŽelni I zbor fie veduo nima podprcdsednika. — I            Dr.   Dukić je   bil   elegantne   postave   in
I vcilenja. S tem svojini svojstvom moral bi I bil na vso strani upliva! i ■-- pri zdravih raz-I mcrnh. A prepričal se je, kakor do zdaj S« I vsak, da v Istri ne veljajo in ne morejo ve-I   ljati one  forme uljuduosti, kat ere so   mej   iz-
■   obraženinu   ljudini   same   po   sebi   razumljiv*
■   ....  Klin s klinom ....
■             V tem prtpriCanji jo umri tuđi   dr.  Du
■   kić kot odi ore n branitelj svojega naroda.
■             Lahka mu bodi   hrvatska  zemljica!
Domaće stvari.
—  (Osobne vesti.) Inspektor južne ielez-nice g.  Koorad  Watsulik je dobil   naulov  cesar-skega svetnika.
—   (Vest o   đr.   Duki će vi   smrti)  prišla je v Ljubljano sele   včeraj opoludne   in   vsled   tega
—  žal, — ni mogel nihče izLjubljane izkazati nepo-zabnemu   pokojniku   zadnjo   čast.
—    (Repertoir    slovenskoga    gledali At a.)    Jutri, oovega leta dao, se bode predstavljala    priljubljena    burka    s    petjem    „Čevljar-baron",   katera   je   Se   vselej   privabila mnogo ob činstva.    NaHtopoe   predstave   v   mesecu   januvarja bodo: v  petek due 4. 'opera  .Marta"), nedeljo 6. („Pogumne   Gorenjke"),   torek 8. (opera  BPo-Ijub"),   ftetrtek   10   (drumu),   noboto   12. (drama), torek    15. (opera),   petek . 18. (opera),   oedeljo   20. (benefica   g. r^ziserja   Ani.ća,   aZa p r a v I j i vec*), torel* 22. (opera),   Oetrtek 24. (drama),   sobo to 26. in torek 29   jnauvarja.
—  (Slovensko cjledalififce) Druga predstava  rM*rtn-    se   je   vršda   v proslavo   otvortenia slavnegu   d^želaega   zbora v svečano   razgvetljenem gledttlišfti.   PoftMRtiii eo jo 8 bvojo navTio&nostio goBp. dnž    predsfdn'.k   bania   Hein,   g.  dež.  glavar D e-tela in nekaj gg dez. poslaocev.  Ta operni veft^r je fi[njno dokti/al, da s'ovenako gledahšč« v obilni meri zasluži  podp>ro,   ki   mu  jo   naklaoia   si. deŽ   zbor. U keetralni   tu   pivski   del   Bta   se   vršila   brez   aaj iiihq)Ah  hibe.    Susebno popolno in čisto so se zopet pi'la mnoga zn io operu karakteristična piano-meftta, kurje   pravi  kriterij   ZHpevoko  umetaidko Kp oso bnos t.     Po   oekaterih   mestih bi bilo le fle
—  Hic«r izvrstu« mu orkestru — priporoftati nekoliko već lahnosti.     G<»«pici Towarnicki   we   je   to pot tremoliranie   ]>rn</   malo   poznalo;   vsi epizodisti so hiti sigurni ; mutilo   uas je jedino zopet nepotrebno ia neubrano   kh'tik&nje   ateklene ure (na odru) mej uvodom h kraMueinu notturuu.    Na]   su to v bodoče upusti. Gledal-.šče je biio dobro obiskano.
K.
—   (Casnikarstvo.) Leto doij je izhajalo v daln(eru  Dunciji glasilce naA h koalirnnih   barooov „Sii (JiterrHichtBche PobI". Bral ni tega li.-ta nihCe. V  ojetD se je   zrcalila   vsa, duševna   revftfina   neke klike.    Lahko    se    reče,    da    tako    slaboga   lihta ni  v  Avatnii,   kakor   )e   bila   U   „Siiioiterr.  Post", L at ti.tz <aQJa svojo smrt in javija,   da   mu   bo   ua-Mlrfdnik uovi   »L'Jibachei- Tiigbl*tta,   ne v6 pa pove-dati,    kdiij   bo     el   ta   novi   list   izhajati. — Zaani Ht-ivansko   vzajrmnDSt   goječi   in   atuvanbke   interese /n^tupaiofti  Danujdii liet .Pa r t a me n t a r"  postane z nov tn letom duevnik.  Prva Stevilka uovega duev-u.ka  izi-le  v  sreiio.
—  (Že   zopet   jedenl)   V   Boboto   vršila se   je pred c. kr. okrajn<m sudiSčam  v Metliki  ka* ZHugka razprava zoper   tamošnjega   kaplana   g.   Igo. Nadraha   zaradi   prestopka   zoper   varnost   Časti. T. žtl ga   je g. A.   Prosenik, pjBestnik   in   imejitelj zlatega kri>.a /.a zasluge v M-tliki, kt-r je g. kaplao o^ital cerkovniku,    svaku   zanebnega   obtokitelia, da uaj g,i   aracn   bodi   take   fimilije.    Ni   ta   način   je na'nr»'& ubdoUeoac hotel dat« duAka svoji j^zct nad ^.  PitMuaikom,  ker ga je 1   ta  na n^kem puhtiĆntui shodu opozorii na to, da je fi« premlad iu   premalo Časa v Metliki, da bt irael   dejati   MUliftanom   političnih lekcij.  Obdolženec Be je zagova.'jal takiBto, da  ou iinio  „sram vas bod.'  kaj rad rabi . v  šali" ia da ni i me I naineaa žalit; zaaebnrga obtožitelja  in v to avrho |p   ćelo   zat;»žil   nS ovenca",  v    katerem se je cjospoda Prnsenika prav ?aradi i stega omestnega poBvarila kaplana jako nedostojno napadalo.— SjdiSče pa temn „poguranemu" zagovoru obdolženega kaplana ui dalo vere t^r gaje obaodilona '2T> gld. d/narne globe eveutuulno 5 dnij zapora   in   na   povratilo   troškov. Zoper to i-o Ibo Hta   obo   Btranki   prijavili   vzklic   in Kicnr obit)jtjni  kaplan zaradi izreka o krivdi, zaBebui obtožttelj    pa   zaradi   prenizke   kazni.    Obtožitelja zastopal je g. dr.   Trillur,   ubtozenega   kaplana   pa je zagnvarjal g   dr.   ŠuSt^rSič.   —   Lo   tako  naprej u i|U3 ad tioeui!
■              —    (Novo   poStno    poalopje   v   Ljub-
B     ljani ) TrgovitiBko minititerstvo izručilo je zgradbo
1     nuvega pužtn«ga   poa!rop/a v Ljubljani znani domafci
9     tvrdki Knez & Supan&ič.
1                —     (Obfou     delavsko     izobraže-
H      valno,   pravovarstveno   in   podpornc
S     društvo v Ljubljani) priredi  V  1. dan janu-
8      varja 1895  leta v btoklenem salonu kazinske restav-
BI     rac jo 8 Bodolovaojeua   vojadke  godbe   II. ustanovne
»lavnost, na katero ae vabijo vat đelavet i a ■jih prijatelji. Blagajna se odpre ob 7. uri. Zaftetek ob 3. uri zvečer. Vstopnina: Prej kupljene vstopnic* 30 kr , pri blagajnici 40 kr. Ćlani, ki se izkažejo b druatfeao knjižico pri blagajnici, so prosti. Pred* kupne vatopnice dobivajo se iz blagohotnosti v gUvni trafiki in v trafiki prejšnje čitalnice do 7. ure gve&er.
—    (Najden   otrok.)   V   tukajSnji   c.   kr. glavni toba&ni tovarni nagli so danes dopoludno no-irurojenega   otroka,   katerega   je   neuamtljeoa    mati hotela   odstraniti.    Na   stranišfii   zaališal je namre& neki  delavec  otrofiki  jok iz grebenične jame; ko aa je  jama  odknla,   naSli   ho  novoroienega   ge   živega utroka,   ki pa je čez pol ure umri.   Do sedaj ae ni 5e posretilo, priti  na sled brezsrfni materi.
—  (Pristojbine za opoludansko hrano) zabasao   nafltanuvljeniin   vojakom   ho   sq ustanovile, razun fte /adnjič omeajenih, za Gradec na 27 novC, B« ostale kraj*   na Štajerskern   na   23J/a nove.;   sa Celovec na   25l/a  novft.,   za   ostale   kraje   na Koro-^kem   na   23 novć.,   za  TrBt   na   26Vs novć. in   sa ustale kraje na Primorskom  na 231/,   aovč.
—  (Drobiš po dvajset   in   po&tiri novčić«-)   je   izgubit   z  današnjim   dnevorn  svojo veljavo   za   promet   in   ga   nikomur   ni   već   treba vzprejetnitt)      Vender s^ bode lahko oddajal   Se   do konca I.   1895  pri vst'h ceBdrskib uradih m blagaj-nah kot plnčilo ali   pa   »e   bode   zatnenjaval.    Tuđi utegot   jed^n   ali   drugi   veliki   trgovec   vzprejemati vofcje vHote tacega drobiža.
—  (Panorama)  g   Strekerja kaže od jutri naprej zadnjo serijo z raznimi podabami vl Špao|8kef AngleSUe, Holandske itd. Več v posebn h naznanilih.
—• (Cvetoč« trobentice) nara je poslala nuka g spodična iz kaionifike okolice. Nhšla jih je v Boboto.
—   (Ndrodne   Ćitalnice    v   Kanoniku) odbor    za    pnhodnje    leto    se«tavil   se   je   tako-le: Predaednik g. Jožef Močaik,   podpredst'dnik g.  I^n. Tramte,   blttgaioik   g. Janko   Gra^k,   tajnik   g. Al. Benkovift,   ktjjižuičar   g. Ji»ž f   Ste(c,   odboruiki   gg. Jozf   Ai?ini'č,   Ivaa   Fajdiga,    A«gu«t   Horman   m JoŽtf N. Sadntkar.
—  (Okrajna hranilnica in posojil-nica  v Idrip)  registrovnoa zadruga z neomejeno zavezo, pr^čela je svoje poslovanje dn6 4. novembra t   1 , v teku  trga časa bj   je   55 270   Uron   36   via. vložilo in 4ti 325  kron do današnitga dne dalo kot poBDjilo.
—  (Nov alovensk čveterospev.)    „Po* mlad in jesen"  se zove nova skladba, katero je na besede Jos. Stritarja zložil znani prijatelj glasba in vešč glasbenik   g.  notar   Stanko   Pirnat   v Za-tičini ter jo posvetil bI. Ljubljanskemu Čvetorospevu „Ilirija*    (gg. Pavšek,   Branke,   Lilek,    Dečman.) Brez pretiranja smeno   reći,  da si  bode ta   skladba pridobila čaatno   mesto   mej   najboljim!   slovenskim! čveterospevi.    Skladatelj   se   prav srečno drži skoz in akozi besed pesnikovih  in izraza živo željo    njegovo, „da še jedenkrat gleda majnik zlati".   Karak-teristićen je prehod iz F-dura v počasni B-dur „rad gledal Ćredo bi po griči*    izrazujoć mirno pastirsko življenje,  potem  pa   zopetni   živi  prentop   v prvotni tonovi način  „ko vidim kliti VHe in rasti", ki i/.raža vedno pomlajevanje narave.   Velic'asten in za pevce izredno hvaležen   je konec   „na prsi   čem ti zemlja pasti", ko se ponavlja   prvotna   melodija   in   po   ff. stavku  „in zadnji dih"  konca z p. odstavkom   wnaj mi zbeži". Treba je seveda za skladbo spretnih pevcev, posebno tenorja,  ki vztraja   v visočini,   kjer   mu j^ skladatelj na konci   ad libitum   ćelo   zapisal   viaoki Vj.  Preverjeni   smo, da bode   nova   skladba   postala ktnalu stalna točka vseh   kvartotov   po Slovenskem in bi želeli, da skoro zagleda beli dan v tisku.
—  (Zu utrakviatično gimnazijo T Celju) »tu odpcslrtla peticiji   okrajni   zastop   ne?-niSki in otičma Sevnica.
—  (Slovenske poaojilnice in „Narodni dom".)    Pod tem   zaglavjeua  p.fie Cei)tka „Do m o v i n sva: N.-mcurBka glasila, katerim ni na gaaotnem  napredku ljudstva, pišejo v jezi po svojih glasdib    „pereat*   posojilnice;    kajti ti   uasi   zavod utegotjo   BĆaaoma   biti   smrtni   udaiec   nemSkutariji, V   Lubljani   postavil   bode   „Narodni   dom*   skupni slovenski narod;   „Dona družbe sv.  Moborja"  v Ce-lovci   je    tuđi    sad   skupnega   naroda   slovenskega. „Narodni   dom*   in   narodne   hig« v manjsih   krajih bodo pa dejanski vapehi naSih posojilnic. Tako imafo
isvoie dome in  hiSe žo slfdeče slovenske ponojilnioe: v Ptuji,   v   Ormoži,   v  Ligatci,   ŠuStanj',  ČrnomljU
idai dom" v veliki in lepi obliki bode začelo spomlad staviti Celjska posojilnica, v kratkem
e to storiti tuđi Mariborski slovenski zavod te Nekaj premoženja imajo v hiflah že tuđi druge
ilaice o.  pr. MetliŠka poBojiloica,   „Ljubljansko
0   pomožao drufitvo". Kadar se bodo mlade po-Ice v Gorici,   Trstu,   Celovcu,   Pulji  in drugod >čale,  lotile se bodo gotovu tuđi jednakega pod-
Zato ti zavodi pekć nemčurstvo.
__   (Boloidko   drufitvo   za   slovanske
jemike v Grade i.) Slovanski vseučiliščniki adek delajo pridno Da to, da bi se ustanovilo Kno botniSko društvo za vae slovanske akade-. Komur so le koli&kaj znane razmure Blovan * visokošolca, bo paft z veseljem pozdravil to I, na| ravno Slovani nimajo taeega druStva. ui imajo svoje pod po ran bolniško društvo, a inom ju vstop vuled fttatutov nemogoČ, dasiravno lo to drufttvo iz početka popolnuma internacijo ), osnovanu je bilo za slušatelje Graških viBukih ne oziraje. se na njib narodnost   A ka kor povsod,
110   se je tuđi  takaj:   N«mei jedini bo goHpoda-dasiravnu jp v Grade  nad  350 slovauskih  »kakov,   io   slednjič   ]v   prifilo   tako   daleČ,   da   bo lue izbacnili  in s tem   bo   dosegli   svoj   nainen, eč   nemftko   podporno   bolniftko   drufitvu.    Iz
bo bili Slovani dobri, da su pripomogli a bvo-priapovki k trdui podlagi tegu društva, a s*dii ume I i umivati. 01 tega je seve.da več let; in co ima prestati »lovanski dijak v slupaju bo-, to si lahku vsak predstavlja. Pac veliko m'a-moči) je ža umrlu, ker jim ravno Hlabe gmotoo lere nišo dovolile, da bi se bili mogli zdraviti, )a so prinenli omrtoo kal v nebi v javno živ-e, kar bi hg v moogita slu^aiih ne /godilo, ako meli "tprimerno bcloižko iioatrezbo. Da bi se ler jedtnkrat tu ideia ureaaićila, da bi se ustalo podpornn bolničko društvo za vae slovanBke at<'l|tj, /brali no ne zastopniki vsih slovenskih )dnostij; in kakor se sliši, bo oriuovalni odbor »j po oov-ui letu predložil name^tn'Atvu ftatute. —  (Gorut m r 1 i ft. )  V Gradcu je nastal v
1    h ši v Wutmbraodovi   ulici ogenj  v nobi,   Ujtr ežal  mlad  muž na mrtvaškem odru,    Ko un.tsre veg4  ni   bilo doma,  pudli Rta  dve Bvef'i na oder, us ju  vnel.    Mriić   je bil ž« ves ožgan ua glavi, bo   vsled   dima   pnhiteli   Ijudje  in gasilci,   ki so nj   hitro pogasili.    Na ulici «e   je   zbrala  velika uzica  Ijuitij.
—    (ObČinske volitve   na  Koroški m ) občinskih  volitvah  v  llodišah je zmagala slo
ska stranka,  naspntniki   se   8e   ua   volite   nisu
111    priti.    Na Rudi so zmagali   uemškutarji,   to vsled pritiska graščaka in fužmarja baruna Helt-fa in n egovih  uradnikov.     Ljudstvo ji taun zelc imašoo,  kmetje nimajo ne drv ne stelje in moraju
to od graščaka kupovati, kočarji pa imajo \ ini zaslužek. Tako je vse odvisno od nemškega ona in ta izkonšča svoj položaj kar najbolj goče.
—   (Slovenska   č i t a I n i c a v Gorici] imenovala našega pesaika Simuna Gregorčiča jim Ćastnim udom.
—   (Samom o r.) V Pulji se je ustrelil zdrav dr.   Karol   Nosa   (a   ne   Melzer,   kakur   bi
očali uelcatttri liati) v bližnjem gozdu 8 svojo ako puško. Našli so ga kraetje. Poleg rartvegn Beđul njegov peH, ki ni pustil ntkogar blizu. Mo-i bo zvesto žival ustrehti, da so mogli oduest tveca.
—  (Corr igen dura.)    Na gli'dališkem  listi jutrišnjo predstavo  „Čevljar barona so je vrmih nota, katero amo uaproSuni popraviti, namrtč di g.  J. Au   ć režiser jutriAnje  predstave.
Y-----~          "       -t"
Slovenci in Slovenke 1 ne z&bite družbe sv. Cirlla in Metoda I
k-                      -__A
Davila s
Kot odkupniuo od novoletuih in godovnih voščil roma kot novoletno danio bo poslali uredništvi tega lista:
Za družbo sv. Girila in Metoda dr. JoBip VoŠnjak 5 ktoa, g. Ivan Bonai kroni, oba Ljubljani; g. Janko Žirovnik ioCitel) v Št. Vidu nad Ljubljaoo, 4 krone F. Praprotnik, uaduftitelj v Mozirjt, 4 krone Ig. Peha ni v Topuakem na Hrvatskom 2 kroni
g. Matija in g. Marija Kocovanv R bnici 2 kroni; g. Josip AŽman, ufitelj v Breinici  na Gorenjnkem,
1   krono.   Rodbina Ivan JamSekova v Ljubljaui
2   kroni. — J. Valenčič v Troovem  10 kron. — Skupaj 3 2 kron.  (Izkaz popoludne doShh darov (gg. Ljud. Stiaany 28 kron, A. Arko  10 kron in Vinko PreSera   10 kron) moramo odložiti  za bodofto fttevilko.)   Živeli   rodoljubni darovalci in da-ruvalke!   Naj bi  našli  prav obilo posnemovalcev  po vseh krajih Slovenije 1
Imenik   onib druStvenic   ženske   podružaice družbe .bv. C<rila in Metoda"   v   Kranp,   katere   so se na korist družba  „sv. C rila in Metoda* odkupile novoletnih    vofićil:    gospa   Grobath    Mari)a,    gospa Drukar Marija, goBpa Fionjaa Tarezija, goHpa Gab-nč Ivana, gdž. GloboCnik AmalijB,  gospa   Globoćnik Juhjaoa, gospa Globoftnik   Mar ia,   «o«»ptt   Globofinik Marija, gospa  G)lob   Miri ja „  gospu   Giitzl   Marija, gospa H&uška M^aa, g »spa Hi^ba Fmaćdka, gospa Hubad Jvana, gdft. Jagovič lf«ni, gdč. Jaguvi^ Fran-CiSka,   gospa   Jii^er    Milka,     gospa   Kerfi>.   Marija, g'iflpa Kreuzbergur E uabeta, goHpa KnAper Jjaipina, ^oHpa   Korun   Mani«,   gospa   Ltmj,h   Ivanu,   gospa Mtjdtft Ivana, goupa  Maidič   Mutili«,   ps;ia   Mititic E iza, goHpa Myer Aoa, gospa M^ycr  Miriin,   gdft. MiklavČić Jania,   gosoa   Novak   Aua,   gi|ts.    Ooierna Ana, gospa Omersa JoHipina,   gdč    O ucrsa   Marija, gospa Pavlina L^opoidina, gd^. Praorotoik Dora, gospa Pavšler  Helena,  gospa   PavAlar   Mirta,   g >S|>a   Piic Katarina, gonpa P.rc  M»ri|a,   gdf;.  Piro  0 gti,   r<»h[»h l'redi^ AmalijK,   ftiHpu    PoUk    Martpi,    gdft.    l'.iltik Minka,  K»>spa  Preftirn  Terezi ia.  gospti   Pr^vc Albina, gospa Putnik JoBt[)iua,   goBpa  Puppo   Marija,   tm^pa R*ko\c Mtiri)a   g<;8|)« Hiknvc Marija,   gunpa   Hj-t Marijn,  gospa   Sajovic   Ivana,   gmpa   Saiovic   Pavla, gdiV   Scana   Gabrijela,   gospa   St*re   Murja,   gospa Steinbau r   M^riia,   g>siia   Žavn«k   L^opoldina,   Rilft. Šivnik   Mutila,   gospa    Sivu k   O gn,    uo«|(a    Š frer J(i8i[iinH, goflfiH Štempitiar Ana,   gospa   Sumi  Marija, gospa  Killei  Mtri|u.
Izkaz t)nih tt.  dnm in   g^spodov   iz   Kirnja, ki bo se na poziv  od borov  moftke  podružnice   C ni M**todovu družbe  lu   narodne   fitalnicn    oprostili   dn-(iošiliaoia  novolctoih  vnr^il h   tem.   da   «o   poklonili krunnke darove na    koriHt   C ril     M-tolovi   družbi: J. Bitagelj,    Job.   Cimerman,   Fr   Crobath,   A.   De-imli  ml., Avg.  Drugar,  K. FJorinn,   I4.   Gnbnf,   dr. E   G'oboCnik,  V. GlnboAoik, J Hiuhart, W  Hiu^ka, J,»s.  Hubad,   Gr.   K>ržrč,   M^r    Kil'er,   V.   K-knlj, Ad.   Knjuxberger,  R   KnŠjur, Avg   L irenc, Fr.  Luz nar, Jhu    Majditev«    rodbina,   V.   MaidirfV   P   Mayr ml., M.  Matiaftif,  Fr-  Omersova rodbina,  T    Pavnlar ml.,   Jv.  Pfzd'ft,  C   P-rćeva    rodbina,   F*rd.   Pollak, 1     Job.  Pollak,  K. Pučuik, dr.  Fr.  Prnvc.  Val.    Prevc, 1     K    Puppo, J   Rtk<»vc,  F^roV Siiovičt'va   mdbin«, Fr. Sa;ov;c, dr. E   Š*vDik. K   Š^vn'lc,  dr. V. Štemp har z goBi»(» 8o|»r<ig), Fr.  ToraSift.
Bazne vesti.
*   ( U i*- ij u i  p i v c i. )   Slavni C tbanus H^sbuh je   bil   tbko   ž^jna   duša,   da   hh.   niti   oa katedri  ni uio^el  lomiti <id svojeg« vrča.   Če '*?  predaval o  ka
>      k< in grškeui h!i rimrkem klamku, je na veliki gaud um
>      8Voj'h   portlu^ulcev    pri   kakem   lepnm   ver/u   pil  oa ,     zdravje  vrit'ga  iit-Bii »a.   Vend^r  pa  ni   mkdttr moral
atoriti  kukor   dru^i   bIhvui  proit*Hor  Pontanu«,   t<i   ni prcneael   toliko    kakor   m^gov    vratnik      Muogokrat I      l'ontsinua   ni   mogel    predttvati  —   ker   ^;a   1«   ulava bolelu.  Napiaal je ub  tnc h pnlikah  Da vrata m'ilue )     dvejrane dnvet P To i<j jioih*di1o po njegovem lUhtra'm t      rhzjasnilu :   Petrus   Puntanus,   ponseos   profesor  pu-bhfue,  [)ropter poen lit   prohibetur  pranlegere (Pctrm PoiitanUK,   poeztu'  iavni profesor je premnogo ptl  pa ne  more  pouCovat«)
)                * (P 0 j a h 11 1   tarifnaruskihžtlez-
j n i c a b) se je uv»»del z dnem 13 t. m (1 dt-cern brom s. At) ter t*o se vozne cene prav uuintoa zui-žale Podlaga tarifu so datiavne cenn za III. razred. V drugem razredu ne p!u5a I1/, toliku kot v III, i v prvem pa 21/« toliko. Za IV. razred pa bo ustanovljene pouebne, cene.
1                 * (Rabijatna   aoproga)    V Moguncu   na NemSkem  |e   ZHgnala   neka   žena   svujega   moža,   s
"     katerim se je btla  Bprla, skozi  okno  iz prvega nad-A     »tropja na ulico.   Mož se je težko poftkudoval vsled padea.
*    (Grozen   č;n   ofteta.)    V  Durlachu   na NemSkem ie na Hveti dan izdelovatolj  košaric Peter Beck UBtrplil  z revolvurjem  svoje štiri otroko,  stare od jednega do Bedam  let,  pntem pa Se samega sebe. Beda  ie bila uzrok obupnemu činu.
*  (Vztrajen   goRtafo) V Parizu je umri te dni neki starCek,   ki  je 82  IL prebi) v isti sobi,  v kateri se je rodil.   Niegovi  rSitelji  pa so stanovali tuđi   ž«   20 let   pred   njegovn   rojstvom    v   lKtem tnalem stanovanji.   To je bil  ub najvztrajnejfti gostaft
2      v Parizu.                                   ^l
*(Odkritosr&na tAe s t a.) V uradnem listu „Fnedeberger Kreisblatt'^Bbil te doi nastopni :     inserat:  .Jaz se hoč>m oinoži^H^-spodom Ktibl om i     v Wildenr\vu,   a ne   deliti   sv^^ja   imenja   I   n|im, ker je vne, ćelo porofna obleka moje in ne jamčim '     za nikakorflne »troske.    Vzamem g.  Kiihla Harao za '     to,   da   dobim   moža      Alvioa Preuss llammelstall".
>      — Mogoče,  da   je   ta   inserat   poročnu danio kake ;     dobre prijatelj ce neveste.
Književnost.
—   .Popotnik", glasilo    wzaveze   slovenaUh učiteljskih   društev",   ima   v At.   24. to-le   vaebino: Psihologični listi; — SlovniSka teorija  Kernova; —> Slovstvo; (Ocena. — NovoBti.)   —   Društveni   vest-nik; — Dopisi in druge vesti; — Natečaji in inserati
—   .Prosvjeta*. Ta znameniti  hrvatski be-letristični  list   je   uastopil   svoj   tretji   tečaj,   čegar prva, bogato iluatrovana dtevilka preseneti vsakoga, kdor   jo   dobi   v   roke.     Pri    listu   sodelujejo   prvi hrvatski  pesniki in  pisatelii
—   Russkaja   Besčda, ežem<5%ja5nyj    poli-tifieaki),  hteraturnyj i istoričeskij   Žurnal.    Izdatelji: A. V. Vaailjeva, E   A- E vdokimov  i  V. S. Dra-gomireckij.  —   Ta   novi   list,   kateri   začne   izhajati v St. Poterbutgu, je prav za   prav naaledoik   dveh drugih  listov, katera ata najvefi  storila  v to,  da   se je RuB'ja  jela zanimati za druge alovan^ke   rodove. Prvi list,  ki se bda, se je zval  tuđi  „Russkaja   be-seda", izhnjal  ju v    Moskvi   od    I.    1859   —   1860, uredoval  pa ga ie A. J.   KoSelev,   Bodelovali   so   pa pri    tem    časopisu    tedanji    prvoboritelji    slovanske ideje na Ruskem   A. S. H'imjakov,   brata  Aksakov, KirjajevBky,    J     F.    Samaria    in    drugi.     V    letih 1871   —   1872  jo   izhajala   v    Moskvi    BB*sćlaa    z i»t m programom   I11  tega istega  programa sw rasli držati tuđi obuu|i/ena  „RuBnkaja B^uč la". Prinaflala bo politične   članke    oziraje    se    poBebno  na   zunaj Rušite bivajoČH  Slovane,   potem pa znanstvene, zlasti literarne,     ekonomične     in    zgodovinske     razprave, pcfimi,  povesti  in romane,   kritike,   bibliografijo   in pregled časopisov. Priloga  „B agi»v<" itnik"  ae  bo bavila     z    bogoslovskimi  ia    cerkveno - zgodovinskimi stvarali.    Cena listu:   C  rubljev  na leto.    Naročuna naj  Be   pobije  na   „Kontor   redakcii    n    RuBskoj    Be-Bčiy  US.   Peterburg,   Troickaja   ul. d.   18.   —   No-vega lista se Hinernj veseliti  vsi Slovani, katerim je kaj  za duševnu   Htnvansku   vzajemuuBt,   in   zlasti   bi želeli,  da  bi se, kdo  lotil  dela    in  v   tem   listu   ruskim bratom   poro'-al   o   razmerah   slovenskega   naroda.
2=3r:sc>33LTrte©.
Dunaj 31. decembra. Cesar se je danes ob 2. uri popoludne pripeljal sem. Dvor je ostal v Pešti. Doslej se ni določeuo, kdaj so vnie cesar v l'ešto, morda  sele 3.   januvarja.
Praga 31. decembra. Policija je včeraj zaprla nekaj mladeni^ev, katere dolži vele-izdajstva.
Hudimpešta 31. decembra. Splošno se sodi, da sestavi hrvatski ban grof Khuen novo ministerstvo, v kuteivm bodo sami pristaši liberalne stranke. Novo ministerstvo bi baje na-daljevalo cerkveno politiko AVekerlovo. Khuen se je posvetoval z Wekerlom in Szilagyjem. Ta dva sta inu obljubila svojo podporo.
Sofija 31. decembra. Sobrauje je vzpre-jelo drakoni^en zakon glede žaljenja Koburžana. Zasedanje se zaključi  jutri.
Pariz 31. decembra. Vlada je odstavila guvernerja Indokitajske Lanessana, ker je zapleten v ružne skandalozne  afčre.
Narodno-gospodarske stvari.
—   Sibirska železntca.   Vrhovni vodja del  za sibirsko Železuieo, MibaiioviĆ, je bil  te dni vzprujet v  avdiienci, da je  poročal   carju   o   sredstvih,   kako bi  se  pospefiila zgradba bi žalezn'ce.  Ctr je izrekel željo, da bi se železuic*, ako je le količkaj  mugoče, dogradila do  leta   18U8.
—   Železnice v Japanu.  Danđanee, ka J»pouci (rbraČaju   naše   pozornoHt   »veta, utegne  zanimati  čitatelje, kako je z železoicami v tej državi. Začele. no se graditi  I.   1870   in jih ie zdaj  skupaj  H020  kilo-metrov,  izmnj katerih je 028 km. državna last, ostale pa so zaHobua podjetja.  Ž^leznice so  vse aktivne io noHijo   državno   po  Gg/0   zanobn«  pa  po  5°/0  obrest*. Najvažnejše   proge so   Tokio-Jokohama in Otsu-Na-gahama.
Uredništvo
„Slovenskega Naroda"
p. f.
Zahvala.
Njega prevzviAeooHt milostivi gospod knes \m biskup đr. Jakob iffiMsl* j« hlagoitvolil porodom nove ga it-u un potnati dvento goldioarjev II   uboge.
U-*oi*m ae objavljati ta blagotvorni čio in za-jeđoo v ime ubnzib, khteri bndo preieli podpnre iz darovanoga znenua. plemenitomu (tobrotoiku izrekati tem 16tem naitnpletAo zahvalo.
V Ljubljani, 29. daa decembra  1894. (1473)                                     Župan: Gr a« se 11 i.
Za6«tek ob V,8. uri ivičer.
žtev. 4o.     Dežefno gledališće v Ljubljani.   Dr.pr.6M.
V torek, do« I. J»nuvtkri|» 1M95.
Čevljar baron.
Barka v treh  drjanjih   s petjem.    Spisal Rmlolf Hahn,   po-
slovenil J. Ale5ovec._ Kapelnik g. prof. Fran Gerbič.
Začetek točno ob '/»JJ. uri, konec po  10.  uri zvečer.
Pri predstavi svira   orkester slav. e. in kr. pegpolka 5t. 27.
Prihodnja predBtava bo v petek, dno 4. januvarija 1895.
Blagajna, a« odpr« ob 7. uri sv«6ar.
Meteorologično poročilo.
g    Ca. oPh-  .   SUnJf        Tem-         Ve-       M .       .  Mo-
di!     .ovanja    b»™m*tr»   fratara     trovi     N"ho    kriI)l1 * J         v nam.      r                                        mio.
--------------------------!---------------------------------------------fc-------------------------------
g   7. »jntraj     '375 u«.    — 8 0u C I hrezv. j   obi.     i-io«.
"°     a. popoi.      29 8 4..    —  7 0>T '■!. j«h. d.jaa.
a>    ft. avečer      25 3».    — 14" C jsl. jzh.    obi.      snega.
SJ    7. zjntraj    720-4 »m.    —  2 0»C al. zah.    obi.     'i2o„ "°    2. popol     71ti-Aaa.    —   H>°Csl. zah.   anež. o    9. zvećer    7159 nm.    — 2ti°C ul. zah.    obi.      anega.
Srednju temperaturi* —5 5' in —21", za 2 0* pod in 0\S° nad  norioMluiu.
Zahvala.           ■
Stejerao si v svoto dolžnost,  izreci tora potom   ^fl
najtoplejšo zahvalo z:t mnogobrojne i/.raze   fočutja   ^|
o priliki bolezni iti smrti   pokojtiega   našega ljub-   ^H
Ijenega očetu, gospodu                                               ^H
Jakoba Inglič-a       I
c. kr. šolskega ravnatelja v Idiiji              ^M
preCastiti duhov5*'ini, gospod m c. kr.  rudniSkim,   ^M
sodnijskim   in   gozdarskim   u rudni kom    sl.tvnemn   ^H
mestn-nin zastopn, slav. kazinskemu drufitvu, »lav-   ^M
nemu duniafeinu učiteljstvu,   vsem drugim gospo-   ^H
dom  učiteljem   in g>isp»difinnin   učiteljicam,  ki so   ^M
od  blizu in daleft  prihiteli rajnkeinu izkuzati  zad-   ^H
njo   čast,   c<>Rpodo:n   čitalnićnim   pevcem   za   njih   ^M
ganijivo   petje   na   gomili   in   vsem   darovateljem   ^H
krasnih vencev,  kakor tuđi  vaem Idrijskim  prebi-   ^M
valcem,   ki    bo pokojnika  v   tako   innogobrojnem   ^H
številu spremili k vefinemu počitku.                          ^M
V Idriji,  dn6 29. decembra  1894.                   H
(UKi)                            Žalujoči otroci.      H
ZEP5Ls2u:ir
z lepo in hitro pisavo, ki mu tuđi v zemljiški knjigi Rpozna, nt* vsi>r<*juie v uotnrNk« itiNunio. — Kje? povo upra\iiištvo  „Slovenske»a Naroda''.                                 (11»>7)
Lahke elegantne sani
pro<ln|o h« po nlzki   «M'iil              (1I(>H)
za.eu 3ZnjLrj.a.jslcl  cesti  HIš. žit. 25.
S? Drkalice ^S
ne od pruvzetn v.nUi^t; hl^jja Albina Blitsoher-Ja, doklcr jiti t>4iile v ■in.Uigi, prodiiji-jo
par po 40 kr. do 1 gld. 80 kr.
'l'mli  »ti  intala                       (Miti —Ti)
železnina in kuhinjsko posodje
Karol Iiauschegg, Ljubljana.
W        Vsom znancem in prijateljem želi  8^
w (u74j     srecno        i^
|hoyo letop
i   rodbina dr. Ivan Tavčarjeva. ft
..Slovanski Svet"
dosedanji polnmeseCnik, izhaja v Trsta od novelu leta 1896 redno ob sobotah kot todnlk na 8 velikih straneh s sln-čajnimi prilogami po 4 strani. ,,Slov. Svet" priobfinjo po-litifike Članke o Štovanih v obče, o Slovencih pa posebe, leposlovne Bpise, knlturne in književno stvari, ki se dosta-jejo Slovanov. V svojem programa ima: nacijonalno avto-nomijo VB6h narodov Avstro-Ogerske, posebe pit historiSka državna prava avstro-ogerskih Šlov»ini»v, po tem zgodovino in poiuen eirilometodijske cerkve zh iste Slovane, ob£e slovanski literaturni jezik voeh Slovanov, slovansko kulturo in obCe kulturne vezi Slovanstva. V vsaki Stovilki pi-inaSa po jedno pesem s slovenskim tekstom v latinici in ćirilici poleg* rusktga teksta v izvirnika ali prevodu, potem nekoliko rusktga to kata a tolmaćenjem bio var ja in Blovnico, Hrvatske in si-bske pesmi se tiskajo v izvirniku; v hrvat-fikem jeziku se tiskajo tuđi članki, dopisi itd. Lota 189> ee bode razpravljahi zlaati metrika jn^oslovanake narodne poezije. „Ruske drobtinice", dopisi, poro£iln in novice b primernim presojevanjem ae vrsto v vsaki Stevilki ; jednako se navajajo literarna dela in časopisi slovunskih narodov. Vnžne slovanske knjige se obsežniSo nuznanjajo. V olifo pa se združuje kritika s BtaMča slovenskega in Blovanskega kulturuega programa. Let(h imajo slovenski dijaki poseben prostor za s"oje i u Blovanske dijaške interese. — Spreje-majo ae tudl lnaeratt. — , Slovanski Svet" stoji za vbb leto 5 gld , za pol leta 2 gld M kr., za ';< letn 1 gld. 25 kr. Za učitelje, učiteljice in dijake na leto 4 gld., na pol leta 2 gld. in na l/4 luta 1 gl'i. Zunaj Avstro O^ersko na leto (] gld. 60 kr.
NaroCnina in insorati so pošiljajo upravuifitvu v Trfit.
Uredništvo, in upravništvo „Slov. Sveta"
v Trstu.                    (um)
fj]      Veselo in srečno      ■}[
I novo leto I
\\j                                                                              l
f:         vošči vsem prijateljem        ;:
i I,-                 Rodbina Nolli.         I
it. »ji                                                                                     i* ♦ 'i
' jyu"i! ,-----------,-------t,„,------....     .,,.,                          ^--------" „%^ ;j
----^^w
^g 1 Vsom p. n. spoštovanim in ljubim i $F jS\ gostom, prijateljem in znancem 9*" j| ■   želita podpisanca                      (i4i>o>    w~
^j       srečno in veselo       \^
I novo leto |
^    ter   se   pripororatn,   za,    nadaljni    |T
TI [   obi.sk  hotela „Lloyd" tor   na-    W
TI |   znanjata, da je danes restavracija   '¥T
T|    ćelo noč odprta.                               ; W
i Josipina in Karol Pcčivalaik. 't
^. ^^*±J±J^^Ji. A± ^k Jk. J^jti. AAAAA
^              [*vvi\ kratkim  otvorji'iia              ^
^ n o v a.  kovačijaJ
4    Fran Vrhovec    i
4                     izprašani kovač         (i-ui—v)  V
^ pod Martinovo cesto (pri novi vojašnici št, 67) t
A   hivfii  prvi  pomagar  jr. TomIIih v Skalt>Ovi  hifii,  pri-   T
^    ]i(iro^.ii   hi«   g*iH]Mt<l<im   poHostnikoin   k'-uj   zji   |i-»)iio    V
^    IcnvMiijt'   Uoii|,   Uakor tiuh   luu«Iu\«-rjo«,  Uo«!)     ^
^                                  in VHaknvrstnih  vo/ov.                            '      ^
jj   ropriivl|iin|it i/.vtSiij(«in \uf-\ut in po izređno ntzkih   ?
^                cenah. — %m dobro  <l«>lo ^o Jhui^-1.              p
^r ^r "V -v *%r ^r vrv v ^ ^r^r^r ^r v ^r 'V ^
Z        ^jctn    tttojint   piijakfjctn   in   X
^B  z>na necin   Se fini                              Wfc
S ■ srečn^l in veselo 2 Sna«««««««««««««««
C. tr. glavno ravnaieljsus avsir. đrž. želemlc
Izvod iz Tozoega reda
velift-Trnef*   odL   X. olctoTora  1884.
Nutopno omeiijant prlhajal'il In odh«j*lnl d»*I ou>o«nl io t •r*dnttmtropmkett% ittuu. Sr«daj*«rTop«kl i— j« kvajnsma imma t LJt to. IJul ■* 3 minuti uspraj.
Odhod !■ Ljubljane (jnž. kol.)
Ofc 1«. Mri 5 min. po noći oaabnl vlak ▼ Trbli, Pontabal. H«lJ»k, >» lovao, Frauaonafaito, Ljubno, am% 8«lath»l » Atmea, Iichl, Omni* dan, Soln«(ir»(l, Lmud-ftaitoin, Kali n* jtmarn, 8t«jr, Llno, BuJoje* ■■•^ Pluenj, Marijina Tare, Kger, Karlov« raro, Kranoore T»r«, Pri »o» Ltpiljo, Dutiaj  t(b AnutptJnn.
Ofr   fl, Mrf /O min. fjittntf inoiani vlak  t Ifovo ma«to, KoćeTj«.
Ofr 7. Mri /« miit. tjutnij oiobul vlak t Trbii, Puulahal, Beljak. O»-Iot«u, FraiiBoiinfeiita, Ijjulmo, DuuaJ, 4«« Bolathal r Snlnoirrad, D ca»J ri»  AmttKtton.
(M iy. Nri A<*>  »niri. ttof>ol**dt*i> meisnl Tlak t Noto tneato, Kodavj*.
Ob 11. uri SO min. ttoj.otuHn* otol.nl Tl»k t Trbli, Poatabai, Beljakt Oalovac,  Krunilonafonta,   Tjjnbuo, Snlsthai,  Duuaj
Oft 4. uri 14 miri. |«t;K>/wrfn« oiebul rlak t Trbti, Heljik, CUIotm, LJuhno, ćna BoUtlinl v Soln<>KT»d, Ij«n<l-Qa«toiii, 7.t\\ na jeaoro, Ino-moat, lircffiiic, ».'urili, (Jonoro, Parta, 8teyr, lilou, Omimlon, lohlj, Hudejnvioe, Plcpnj, Marijin« rara, Rffar, KranooT« T»re, KNrloT« T»ra» Prapo, Tilpako,  Duntj »U Amatotten.
f>ft  7. «W V« »»«(»». *i<r+rr moiimi rlak  T Noto maato,  Koćerj«.
Prihod ▼ Izubijano (jnž. kol).
O6 A. wr< đ.'i »><n. mjutrnf oaobnl Tlak a Duuaja Tia Aiuttottou, Up* •JJ«, Pritfre, KrnnooTih Tttro», Karlovih Taror, Kgra, Marijinih r»roT» Plsuja, IJitdejuvio, Solnoffraria, I.lno«, Htojra, Omundena, laohla, Au», ■«ea, Kalli> na jnsrru, I,on<l.O»»teiiu», LJubnog«, O^lorna, B>'IJ»»a-Kruii*<Hiif«(ito    TrhU*
Ob H. uri  IO tnfu. tjutraj  moaanl Tlak U Ko6erja, NoTofra meata.
tih ti. uri H7 min. Uupotuitnc uaehnl Tlak a Dunaja Tia Amtiattan, lilpaije, l'r««8, Krimoovih TarOT, KarlOTih Tarov, Kgra, Marijinih TuroT, Planja, liiMln.ierio, SoliiuKrnda, Llnoa, Htoyr», l*»ri*», OanaT«,, Cnrfli«, Brnfrnlco, Iniiuioata, Zolla u* jaasru, I<«ud-Oaatain», Ljubnaga«, Ool«T(-», Iiieuta,  Puntabla, Trbiia.
Ob V.   uri 3'J min.  popoludt** meianl vlak (a Ko6evj»t NoTnira roaata..
ith 4. uri 4H tnin. popolmln* osobni Tlak a Duuaja, Ijjubnttfia, Melathalav Koljuka, OeluTca, Franceuifsate,  Poutabla, TrbUa.
Ob 9, uri 2!i min. gvrerr mai«ui  »luk   U Koćovja, Nuvega Meata.
1H> U. uri »1 min. rvrrr oaobni Tlak a Duuaja preko Atnatattaua 1» ljjubu«ifb,   Boljaka, Oslove«,   Pontvbla, Trbiaa.
Odhod 1% LJnblJa.iie (dri. kol.;
Ob    ?.  uri Vtf »tin. mjutrttj       t Kuranlli.
n       V.     „     Oli      n       popoludn*   n         „                                                       '
„      O.     „     SO      „       uvrrirr           n         „
Prihod v LJublJano (drž. kol.).
Ob    0,  uri SO min. njutntj       la  Kamuika                         (4__295>
.     II.     n     1S      m       dopot%i<it*—    m           ,,
„      «.     „    VO      „       mvf^r          ,,        ,,
Išče se 2^.a, deželo
hišni učitelj
/,a dobo tekočeg* Solskega leta. — Nastopiti je \saj tlo praziiiki»%* Sv. Tri*li KrnIJev. — Kje? pove npravni-fetvo „HloveiiBt.c^a Naroda".                                        (l-i4f>—2)
S Vsem mojim velespoštovanim gostom ^ ^j                prijateljem in znancem               <?v
S         najsrčnejše čestitke         |8
g ^a novo leto i
S              Franjica in Ivan Hafner      S
\i» 'i* "k* mJ>* **!■ 't1 '^* *i^ "te. *'>• ^f* 'A* **• "^ '^* "^1* •&* *it
*;];             Viem mojim velecenjenlm  oblsko-      ^ *
~t;;t     valcem In podpornlkom                                J^
■^*i             naiprisrčnejše  čestitke             ip
fif   novo  leto   P
*'^                             z  veloHpi>Stov:iiijom                               S*
*:j             'I/V«mi  •I<»lo<*iiil*:.         §T
-. U.______________________.________________________—__—,______)?**
j,v v.:.v5^M.5^|v- .:.v 7.: vv.: \\-; v.-; '-v.;,v j.:.V*xW*^*iS4U|«siJ»i^
•1.  .^.  .>*  4»  'Y*   •¥•   *f«   •¥•   *V«  •*•   *^'  '"»  «Y*  *1^  #Y»   4»  »N* 'V\:
| Veselo novo leto |
U    vspni   mojim   Hpošt.ovanim   gostom,    kakor    U
II    tuđi   mojim  drugim   prij;ii«iij**m  in  kolH^orn.    li
II            Zahvaljujem   ho   za   meni    dosedaj    iz-    M
II    kalano  zaupanje  ter   prosim,   da   bi   so  mi    li
X    isto naklonilo tndi  v  piilimlujo z  zagotovi-    n
X    lom,  da hi   bodeni   vedtio   pnzadeval,   prido-    X
U    l)iti   ni   zailovoljnost   cnnjeiiih   p.   n. gostuv    U
U    z  dobio  pijaco  in   točno   pontrežbo.                   y
U            Z  volospoŠtovanjtMU                             ill72)    U
0                    Ferdo  !?I;i9lođIi     0
N                                (kavama Malloth).         U
| V gostilni št. 1. 1
M? st- dohiviijo Jako dobra  stara in nova, bela   J+
-Vi   in crna vina, /iinul  konkurom-o in v« liko zalome  Kj:
■&  p*> znlžanl eenl. (lomi litru prejo 48 in 40 kr.,   M!
|o?   /.daj 4O in 36 kr.                                               j^flj
jS|            Na poskuSnjo teli vin vabi imjuljudnoje        K|
.Vt                       z velcspoštovanjem                       Kj
p <14r>8)               Peter Križ.   %