I Direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek	ŠT. 2 - LETO XLVIII : 4 CELJE, 13. 1. '94 - CENA 140 SIT Glavni in odgovorni urednik NT Bronko Stamejčic
Vztrajanje kmečkega človeka
Priletna in validka gospodari na štirinajstih hektarjih zemlje. Reportsža na strani21.
Nabrušeni
skalpeli
Dovolj je bilo moledovanja! Ogorieni zdravnki in zobozdravniki na
Celjskem so za tršo obliko stavke. Stran l
IZ VSEBINE:
Tema tedna
Karmenldišfintebismrdi. Stran 8.
Gospodarstvo
Ovcebrezpastiijaalinadelozatopelobrok.$ton5.
Glasba
Trsti leteäKosta in Bar-fly. Stran 27.
Rokomet
Tekabopadb.$tran16.
Kronika
Direktors stilom in biokiranto računom. Stran 19.
Akcije:
Razglasitevosebnostileta
1993na Celjskem -
Izbiramo osebnost
meseca januarja! Stran 9.
Znanstvena
fantast i ka-
prerokba
in opomin
Hobotime ne zanimajo, vrednost vidim včbveku,
nevtehnHd,"praviAciPuncervreportažinastraneh20,21.
ZLATARSTVO KRAGL
na AJkerčevi 3 v Celju
*	10% popust pri gotovinskem
plačilu
*	prodaja na 3 čeke
VELIKA IZBIRA IZDELKOV!
EMO Posoda na
operacijski mizi
Bodogovoriceostečajupostaleresnica?Stran3.
2
Kako do varne Slovenije
Naiboli nevarna je politizacija vojske
Poslanci državnega zbora se bodo
morali v kratkem odločati o sredstvih
za obrambo, vendar se pri tem sreču-
jejo s številnimi dilemami. Koliko smo
resnično ogroženi, kakšne so potrebe
po oboroževanju Slovenije in kako se
te skladajo z možnostmi. Vse to so
vprašanja, ki naj bi bila poslancem
jasna pred odločitvijo o obrambnih
sredstvih. Tako vsaj meni dr. Mateja
Kožuh-Novak, poslanka Združene li-
ste socialnih demokratov v državnem
zboru ki je zato v Celju vodila pogovor
na temo Pot v varno Slovenijo.
Po mnenju generala Janeza Slapar-
ja je Slovenija v tem času zanesljivo
manj ogrožena kot je bila leta 1991, ne
moremo pa zanesljivo napovedati, ka-
ko bo v prihodnje. Blizu so namreč
krizna žarišča na Balkanu in vpraša-
nje je, kakšen bo mir, če bo do njega
prišlo. Neposredne ogroženosti po
mnenju Slaparja sicer ni, vendar mora
po njegovem Slovenija imeti moderne
oborožene sile, ki pa bodo racionalno
zasnovane. Po njegovem je treba vla-
gati v obrambo, vprašanje pa je, ko-
likšna sredstva in to mora biti odloči-
tev parlamenta. Opozoril je, da naba-
va modernega orožja zahteva tudi vla-
ganja v infrastrukturo in vzdrževanje
in te podatke je treba poznati pred
odločitvami o delitvi denarja. Po nje-
govem pa je treba upoštevati tudi po-
datke, da se iz leta v leto zmanjšuje
število nabornikov. Namesto letošnjih
15 tisoč naj bi jih bilo leta 2000 samo
še 11 tisoč.
Slaparja je dopolnil general Rudolf
Hribernik-Svarun, ki se ne zavzema
za grmadenje tehnike, ki zahteva naj-
sodobnejšo infrastrukturo in vzdrže-
vanje, pač pa mora biti osnova v lju-
deh. Po njegovem v sedanjih koncep-
tih obrambe manjkajo izkušnje izpred
40 let.
Magister Pavle Čelik je k temu do-
dal svoje poglede na varno Slovenijo,
ki po njegovem tudi v prihodnje po-
trebuje povezavo med občino in uni-
formirano policijo, da bi bodoči ob-
činski svetniki vedeli, kakšno je var-
nostno stanje v občini. Ta koncept za-
enkrat ni predviden v bodoči lokalni
samoupravi, kar je po Celikovem
mnenju pomanjkljivost. Napaka je tu-
di, da so po njegovem v policiji prisot-
na močna ideološka nasprotja, ki se
v strokovnih službah ne bi smela po-
javljati.
Magister Andrej Anžič, ki priprav-
lja doktorat o obveščevalnih službah
pa je povedal, da je v tem trenutku
problematično predvsem to, da ima
vojaška obveščevalna služba poobla-
stila, ki jih ima sicer samo policija.
Vsi udeleženci pogovora pa so se
strinjali, da državna varnost ni last
nobene stranke, še zlasti, ker gre za
večinski interes ljudi, da živijo varno.
T. CVIRN
Nabruseni skalpeli
Dovolj je bilo moledovanja! Ogorčeni zdravniki in zobozdravniki na Celjskem so za tršo obliko stavke
Le malo je manjkalo, pa bi
na Celjskem tudi pacienti na
lastni koži občutili nezado-
voljstvo zdravnikov in zo-
bozdravnikov že ta teden.
Samo zavest, da bi plačali
nedolžni, krivec — vlada pa bi
odnesla celo kožo, jih je ta
teden še odvrnila od trše
oblike stavke ali kot so rekli
— zaenkrat so se solidarizirali
s stavko, ki jo je razpisal nji-
hov sindikat FIDES v vsej
Sloveniji. Toda popuščanja
na pogajanjih je bilo dovolj,
so pribili. Ce vlada v četrtek
ne bo podpisala njihove po-
klicne kolektivne pogodbe,
potem so na Celjskem za tršo
obliko stavke. S ponedelj-
kom, 17. januarja.
Minuli ponedeljek, ko se je
pričela stavka zdravnikov in
zobozdravnikov sindikata
Fides (ta združuje 3500 od
skupno 4500 zdravnikov in
zobozdravnikov v Sloveniji),
je delo zastalo le ob 13. uri,
ko so se zbrali na protestnih
zborih, ker še vedno ni pod-
pisana njihova poklicna ko-
lektiva pogodba. Zbori so se
nadaljevali tudi v torek in
sredo.
V celjski bolnišnici se jih
je v ponedeljek zbralo preko
80. »Moledovanja je bilo do-
volj!« je povzel misli in bese-
de navzočih predsednik
stavkovnega odbora bolniš-
ničnega sindikata Fides dr-
.Jože Robida. »Doslej je
v pogajanjih popuščala samo
naša stran, a vseeno nismo
ničesar dosegli. Sedaj je na-
počil čas, da naš stan naredi
kaj sam zase. Ne zahtevamo
le višjih, pravičnejših plač,
ampak predvsem drugačen
položaj v družbi, prevredno-
tenje našega dela in materi-
alnih pogojev za delo.«
Zdravniki na Celjskem so po
plačah na predzadnjem mestu
v Sloveniji in zaostajajo v os-
novi tudi za 10 tisoč tolarjev.
Začetna plača specializanta je
na primer v celjski bolnišnici
40 tisoč tolarjev, specialista pa
60 tisoč tolarjev.
Da je iskanje svojega me-
sta v družbi bistvo stavke,
potrjuje tudi dr. Štefan Ti-
selj, predsednik regijskega
in član republiškega odbora
sindikata Fides. »Naš sindi-
kat že od marca lani opozar-*
ja ministrstvo za zdravstvo
in tudi vlado na nevzdržno
podcenjenost zdravnikovega
dela. Že takrat smo pripravi-
li kolektivno pogodbo, junija
jo je sprejela skupščina
zbornice in jo poslala vladi.
Brez odgovora. Septembra
smo na skupščini sindikata
sprejeli sklep o stavki, če se
vlada ne bo odzvala. Potem
so se začeli pogovori z vlado,
vendar brez zapisnikov, brez
sklepov. Ministrstvi za delo
in za zdravstvo sta bili od-
ločno proti poklicni kolek-
tivni pogodbi. Naša osnovna
zahteva pa je prav to, saj se
sicer utapljamo v množici 30
tisoč delavcev v zdravstvu in
smo bili doslej vedno pregla-
sovani. Poklicna kolektivna
pogodba je orodje, je vzvod
za reševanje vsega drugega.«
Seveda pa si zdravniki od
nje obetajo tudi pravičnejše
plačilo za svoje delo. Ocenili
so, da bi moral zdravnik spe-
cialist z 20 leti delovne dobe
zaslužiti trikratno povpreč-
no plačo v Sloveniji. Pri-
pravljeni so bili sicer popu-
stiti celo na 2,5, a se vlada ni
hotela pogajati, češ, da bodo
njihove plače urejene znotraj
tarifnega predloga za vse de-
lavce v družbenih dejavno-
stih. »Sprejeli smo tudi nji-
hov tarifni predlog, ki prina-
ša zdravnikom 30 do 40 od-
stotkov več, vendar ne vemo,
kdaj bo sprejet. Kljub vsemu
popuščanju do podpisa "po-
klicne kolektivne pogodbe ni
prišlo. Pogajanja so zastala
zaradi naše zahteve, da bi
bila ura v dežurstvu vredna
90 odstotkov redne ure in ne
60 odstotkov, kot je sedaj,«
razlaga dr. Tiselj.
Zakaj se vlada otepa pod-
pisa poklicne kolektivne po-
godbe za zdravnike in zo-
bozdravnike, ti ne razumejo.
»Vsa Evropa ima kolektivne
pogodbe za zdravnike,« po-
udarja dr. Janez Tasič, pred-
sednik Fidesa za osnovno
zdravstvo v Celju. »Zdravnik
je bil pri nas vedno trn v peti
režimu. Nikoli mu ni bilo
mogoče diktirati, kako naj
zdravi. Tudi danes, v plura-
lizmu strank, je večina
zdravnikov izven njih, do
vseh ljudi pa se moramo ob-
našati enako. Nekaterim
strankam to ni všeč...« Tasi-
čeve besede razširja Fides
v svojem sporočilu za jav-
nost: »Vedite, da zdravniki
na organizacijo zdravstva,
na sredstva, namenjena za
zdravstvo in njihovo upora-
bo nimamo nobenega vpliva.
Med zdravnike in vas so se
vrinile politične stranke, ki
v parlamentu igrajo svojo
igro, ki ogroža naše nujno
potrebno medsebojno za-
upanje.«
Celjski zdravniki so pre-
pričani, da je edini razlog, da
vlada še ni podpisala njihove
poklicne kolektivne pogodbe
- spolitiziranost vlade. »Ko
bomo imeli kolektivno po-
godbo, bomo probleme reše-
vali na ravni stroke in ne po-
litike,« pravijo.
MILENA B. POKLIČ
Foto: EDI MASNEC
Po besedah pomočnika direk-
torja celjske bolnišnice dr. Ra-
da Piliha, ki zaradi interesa
bolnišnice po zadovoljnih pa-
cientih, kar lahko dosežejo le
zadovoljni zdravniki in njiho-
vi sodelavci, podpira stavko, je
v Celju razlog za še slabše pla-
če kot drugod stalni deficit
bolnišnice. Razlog zanj pa je
po ugotovitvah Službe druž-
benega knjigovodstva podce-
njenost materialnih stroškov.
Krivec — Zavod za zdravstveno
zavarovanje Slovenije, ki dik-
tira cene.
Bajni zaslužki z dežurstvi so
po besedah zdravnikov lari-
fari. Dežuranje je njihova za-
konska obveznost, plačano pa
imajo delno ure pripravljeno-
sti in delno efektivno delo ozi-
roma nadure. Navadna dežur-
na ura je 220 tolarjev, kar je
manj kot najslabše plačano
delo preko študentskega servi-
sa, nadura pa 550 tolarjev. 12
ur dežurstva lahko torej speci-
alistu za najzahtevnejše delo
prinese čistih 4700 tolarjev.
Zdravniki, zbrani na stavkov-
nem shodu v Žalcu, so prote-
stirali proti neuravnoteženi
zdravstveni politiki Slovenije.
Med drugim so v sprejeti izjavi
zapisali: »Prispevna stopnja
za zdravstvo se je že dvakrat
znižala zaradi presežkov pri
zavarovalnici — naše delo pa
ostaja podcenjeno naprej.
Kljub temu ostaja naše zdrav-
stvo po organiziranosti in
strokovnosti na zavidljivi viši-
ni — le mi zdravniki in zoboz-
dravniki ne želimo biti več
njegov najcenejši del.«
Na protestnem shodu v celjski bolnišnici so člani Fidesa ogorčeno zagrozili z množičnim izstopom iz svojega sindikata, če bo ta še
naprej popuščal v dogovarjanjih z vlado. Če minister dr. Voljč ne bo uspel prodreti z njihovim okrnjenim predlogom, zahtevamo
njegov odstop, so rekli in pribili: »Čakamo na četrtek. Če kolektivne pogodbe ne bodo podpisali, bomo prihodnji teden stavkali,
trdo in resno.« Takšno stavko pa bi čutili na svoji koži tudi bolniki.
Ponovni zagon in
zapleti
KRŠKO, 11. januarja
(Delo) - V Jedrski elektrar-
ni Krško so dobili še zadnje
soglasje republiške uprave
za jedrsko varnost in s tem
zeleno luč za vnovičen za-
gon. Precej več težav kot
zagon pa povzroča zaplet
s Hrvaško zaradi neplača-
nih starih dolgov za elek-
triko in ostra reakcija sose-
dov na slovenski ultimat,
da bomo ustavili pošiljanje
elektrike, če v dogovorje-
nem roku ne bodo porav-
nali dolgov.
Presoia Ustavnega
sodišča
LJUBLJANA, 11. janu-
arja (Delo) - Ljubljanski
izvršni svet je Ustavnemu
sodišču poslal zahtevo po
presoji ustavnosti dela 95.
člena zakona o lokalni sa-
moupravi. Sporen naj bi bil
stavek, da se v drugih obči-
nah volitve izvedejo aprila
1994, referendumi o obli-
kovanju novih občin pa
najkasneje do konca de-
cembra 1995. Hkrati pred-
laga začasno zadržanje te,
zanj sporne določbe.
Vladni odbori
podprli Fides
LJUBLJANA, 11. janu-
arja (Delo) - Zasedali so
trije vladni odbori in us-
klajevali kolektivne po-
godbe zdravnikov in zo-
bozdravnikov. Odbori so
načelno podprli zahteve
Fidesa in skorajda ni več
ovir za podpis kolektivne
pogodbe.
Peta obletnica
SDZ
LJUBLJANA, 11. janu-
arja (Delo) - Pred petimi
leti je bila ustanovljena
Slovenska demokratična
zveza, takrat močan udarec
enopartijskemu sistemu. Iz
nje sta kasneje nastali dve
stranki, narodni demokrati
in demokrati, ki se še ved-
no borita za dediščino nek-
danje SZD.
Spremembe
zakona o lokalni
samoupravi?
LJUBLJANA, lO.janu-
a rja (Delo) - Na januarskem
zasedanju državnega zbora
ostaja predlog za pričetek
postopka za noveliranje
ustavnega zakona. Med 40
točkami dnevnega reda ja-
nuarskega zasedanja pa
naj bi bili ponovno zakoni,
povezani z lokalno samou-
pravo in lokalnimi volitva-
mi. Tako je sklenil kolegij
predsednika državnega
zbora.
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvirn, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Edo Einspieler, Edi Masnec,
Urška Selišnik, Ivana Stamej-
čič, Željko Zule. Tehnični
urednik: Franjo Bogadi. Obli-
kovanje: Minja Bajagič. Tajni-
ca uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 29-431,
fax 441-032.
Št. 2 - 13. januar 1994
3
EMO Posoda na operacijski mizi
Bodo govorice o stečaju postale resnica?
Po Celju v zadnjem času vse
glasneje krožijo govorice o ste-
čaju Emove največje družbe
posoda. Kakšna usoda v resni-
ci čaka to družbo, kjer je zapo-
slenih približno 800 ljudi?
To vprašanje smo zastavili
mag. Tonetu Zimšku, ki že ne-
kaj časa sodeluje na pogovorih
s Koržetovim skladom, obe-
nem pa je s pomočjo koman-
ditne družbe Tecum priprav-
ljen pomagati pri sanaciji te-
ga, že kar dolgotrajnega celj-
skega bolnika.
Kakšne so dejanske razmere
v celjskem Emu in kako ko-
mentirate govorice o stečaju
Emove družbe Posoda?
Težko bi ocenjeval razmere
v Emu kot celoti. Mi smo in-
tenzivno skušali proučiti raz-
mere v Emo Posodi. Stanje
v tej družbi dovolj dobro poz-
namo, tako da smo lahko pri-
pravili tudi določene predloge
Koržetovemu skladu. Bojim
se, da bo res prava pot za ta
del Ema stečaj. Naj pa takoj
povem, da sem bil vedno proti
temu, da bi se proizvodnja po-
sode s tem v Celju zaključila.
Če se bomo dogovorili za ste-
čaj, potem naj bi to bilo v bi-
stvu rigorozno sredstvo, da se
reši, kar se rešiti da. Mi seveda
ne bomo delali stečaja, naši
predlogi se nanašajo na to, kaj
storiti pozneje. Menim, da je
v Posodi resnično potreben ra-
dikalni krizni menedžment,
v prispodobi bi rekel resnična
operacijska miza. Prepričan
sem, da imajo ljudje rajši res-
nico, pa čeprav je kruta, kot pa
zavlačevanje in spreneveda-
nje. Najbrž ni nikogar, ki bi
lahko sto odstotno zagotovil,
da se Posoda lahko reši, ven-
dar ocenjujemo, da možnosti
so. Podrobnosti o tem, kako
naj bi potekala sanacija, v tem
trenutku ne bi navajal, ker gre
vendar za poslovno skrivnost.
Lahko bi torej sklepali, da
se v Emu Posodi stečaju ne bo-
do izognili, pripravljeni pa so
določeni predlogi, ki naj bi
prispevali k temu, da Celje ne
bi izgubilo tovarne posode?
Tako je. S pomočjo radikal-
nega kriznega menedžmenta
naj bi resnično povsem druga-
če zastavili notranjo organizi-
ranost, komercialno usmeritev
in tudi drugačne tehnološke
prijeme.
Ali že veste, kdaj bo do ste-
čaja prišlo in kaj bo stečaj po-
menil za zaposlene delavce?
V tem trenutku mi resnično
ni znano, kdaj naj bi do stečaja
prišlo. Naš cilj bo ohranitev
čim večjega števila delovnih
mest že na samem začetku,
predvsem pa, da se oblikuje
nov manevrski prostor razvoja
tega podjetja.
S strani Kožetovega sklada
je bilo v zadnjem času slišati
veliko kritik na račun sedanje-
ga vodstva Ema in tudi na ra-
čun samih delavcev, kar so
med drugim v Skladu dokazo-
vali s 30 odstotnimi bolniškimi
staleži. Očitno vodstvo svoje
vloge v Emu ni opravilo.
Osebno se ne čutim poklica-
nega, da bi sodil o sedanjem
vodstvu Ema. Problematika je
bila ves čas težavna. Dejstvo
pa je, da se stvari prepočasi
odvijajo, čas pa je pri teh stva-
reh izredno pomemben.
Kakšna bo potem konkretno
vaša vloga pri sanaciji Ema
oziroma posebne komanditne
družbe Tecum, ki naj bi sode-
lovala pri sanaciji Posode?
Gre za pogodbeni prevzem
kriznega menedžmenta. To
pomeni, da se prevzame vloga
in odgovornost za sanacijo
v neki firmi, praviloma do ti-
ste stopnje, ko je potem takšna
firma sposobna za proces last-
ninjenja. Tecum je komandit-
na družba, ima 5 osnovnih
ustanoviteljev, to so Razvojni
center Inženiringi in štirje po-
samezniki, poleg tega smo po-
vezani z dvanajstimi sposob-
nimi strokovnjaki iz Celja in
izven celjske občine. Sam sem
v Tecumu komplementär, kot
se temu reče, ostali so tako
imenovani komandi tisti. To
pomeni, da prevzemam odgo-
vornost z imenom in priimkom
za postopke te firme.
Pomeni sodelovanje Tecuma
pri sanaciji tudi kakšen prev-
zem lastništva premoženja
Ema?
Nikakor ne. Smo firma za
krizni menedžment, smo po-
djetje, ki zagotovi pozitivno
transformacijo določene de-
javnosti in jo usposobi za živ-
ljenje ter za ustrezen način
lastninjenja. To je naša pred-
nost, nismo obremenjeni
z lastništvom, temveč smo
zgolj profesionalno ter poslov-
no vezani na cilj in uspeh.
Verjamete, da bo Celje kljub
stečaju največje Emove druž-
be, ki se mu očitno ne bo mo-
goče izogniti, obdržalo proiz-
vodnjo posode v takšni ali
drugačni obliki?
To bo naš cilj, čeprav se za-
vedam, da bo to zahtevalo hu-
de napore. Menim, da obstoja-
jo možnosti, ki opravičujejo
naš projekt. Prepričan sem, da
je proizvodnja posode rele-
vantna možnost v gospodar-
skem razvoju Celja. V projektu
transformacije proizvodnje
posode bo izredno pomembno,
kako likvidnostno premostiti
obdobje, ko bomo z novimi ko-
mercialnimi prijemi izboljšali
cenovno politiko. Dejstvo je,
da Posoda prodaja 80 odstot-
kov svojih proizvodov na naj-
zahtevnejša tuja tržišča in
v prihodnje bo treba na teh
tržiščih doseči višje cene. Po
sedanjih ocenah se bo do ures-
ničitve tega cilja pojavljala
prehodna izguba, ki jo bo po-
trebno likvidnostno pokrivati.
Menim, da bo to trajalo leto in
pol do dve leti, potem pa pri-
čakujem izhod iz nerentabil-
nega poslovanja.
IRENA BAŠA
Velenjčani brez zemljevidov
V velenjski občini je zavladala panika, saj so ugotovili,
da pravzaprav sploh nimajo dovolj geografskih kart, ki bi
jih še kako potrebovali pri pripravah na novo lokalno
samoupravo. Trenutno imajo na celi občini le dve karti.
Vlada kljub temu meni, da bi bilo sedaj nesmiselno
izdelati nove karte, saj bodo spremembe prinesle tudi
drugačne razmejitve občin, zato so se odločili za ponatis
obstoječih krat. Tudi pri ponatisu bo treba upoštevati
manjše spremembe, saj je na sedanjih ime mesta izpisano
še kot Titovo Velenje.
US
Titov trg ostala
Velenjska vlada se je odloči-
la, da se bo Titov trg še naprej
imenoval po starem, vsaj do
takrat, ko se bodo oblikovale
nove občine.
Doslej so že nekajkrat po-
skušali preimenovati glavni
trg v središču velenjske obči-
ne. Na zadnji seji občinske
vlade so razpravljali o predlo-
gu, da bi Titov trg spremenili
v Trg kulture. V zvezi s pre-
imenovanjem se je s pismom
izvršnemu svetu oglasil tudi
velenjski župan Pankrac Se-
mečnik; meni namreč, da je
preimenovanje, tudi glede na
nedavno zavrnitev spremembe
v občinski skupščini, preura-
njen. Župan je še pripisal, da
se bo sam zavzel za ime Mestni
trg, če bo predlagatelj vztrajal
pri predlogu, saj ime ustreza
funkciji, ki jo trg ima. Člani
vlade so se odločili, da bodo
preimenovanje prestavili na
čas, ko bodo izoblikovane no-
ve občine in bodo o imenu
osrednjega trga lahko odločali
Velenjčani sami.
US
Prezgodaj za lokalno samoupravo
Člani velenjskega izvršnega
sveta so na zadnji seji največ
Pozornosti namenili informa-
ciji o lokalnih volitvah oziro-
ma uresničevanju zakona o lo-
kalni samoupravi.
Po zakonskih določilih bi
namreč morali izpeljati refe-
rendum o novih občinah do
konca marca ali pa se odločiti
za volitve v svet obstoječih ob-
čin. Člani vlade menijo, da je
se prezgodaj za sklepanje
0 ponujenih možnostih. Na po-
dročju sedanje velenjske obči-
ne naj bi se v prihodnje izobli-
kovale tri občine: Velenje, Šo-
štanj in Šmartno ob Paki. Zato
s° le sklenili, da se bodo pred-
stavniki vseh treh bodočih ob-
Cln čim prej sestali in se pogo-
v°rili o možnostih preobliko-
vanja.
V kratkem naj bi svoje delo
končala komisija za popis pre-
moženja, tako da se bodo po-
tem laže odločili, kaj in kako
b°do sploh delili. Velenjčani
so opozorili, da država še ved-
no ni opravila svojega dela, saj
kljub številnim zahtevam nih-
če ni napravil analize stroškov
novih občin, niti ni jasno, kaj
bo nova samouprava občanom
sploh prinesla. Tako je bilo sli-
šati tudi bojazni, da bo reorga-
nizacija občin povzročila več
zapletov kot koristi.
US
Nov golf za
upravo
Na velenjskem sekretariatu
za občo upravo naj bi dobili
nov avtomobil tipa golf. Seda-
njega, štiri leta starega golfa,
naj bi odstopili inšpekcijskim
službam, ki imajo na voljo pet
let star jugo. Tako naj bi vsaj
nekoliko omilili težave, ki jih
imajo z dotrajanim voznim
parkom. Občinski organi ima-
jo sicer trenutno dvanajst av-
tomobilov, ki so v povprečju
stari po štiri leta.
US
Podjetniška delavnica
Priznanje za spodbujanje podjetništva na Šmarskem
V šmarskem občinskem se-
kretariatu pripravljajo podjet-
niško delavnico, ki se bo pred-
vidoma začela še ta mesec. La-
ni so jih pripravili kar sedem,
začeli pa so aprila. Vsakokrat
so vključili približno dvajset
kandidatov.
Udeležence so seznanili
z osnovami podjetništva, vse
od poslovanja, urejanja fi-
nančnih zadev in pravnih os-
nov do marketinga. Za januar-
sko delavnico so do začetka te-
ga tedna prejeli 15 prijav, pri-
čakujejo pa še nove. Čakajo
tudi na soglasje zavoda za za-
poslovanje, saj plačajo stroške
za kandidate, prijavljene kot
brezposelne.
Pred novim letom so vsem
dosedanjim udeležencem, ki so
pridobili tudi poslovni načrt,
poslali anketni list. Želijo na-
mreč izvedeti, koliko jih je za-
čelo opravljati dejavnost, ali
potrebujejo dodatno pomoč in
kakšne informacije si želijo.
Gre predvsem za potrebe na-
črtovane Agencije I.S.P., v Ro-
gaški Slatini.
V šmarski občini so začeli
spodbujati podjetništvo raz-
meroma zgodaj, spomladi leta
1992, ko so pripravili prvo in-
dividualno svetovanje za pri-
pravo poslovnih načrtov.
V kratkem naj bi državno mi-
nistrstvo za gospodarske de-
javnosti izreklo priznanja ti-
stim občinam, ki so pri pospe-
ševanju podjetništva naju-
spešnejše. Kot se je izvedelo,
naj bi bila med njimi tudi ob-
čina Šmarje pri Jelšah.
BRANE JERANKO
Nekaj so jih potegnili
Z zapeljivimi krediti do avtomobila, a kako
V času, ko primanjkuje de-
narja na vseh koncih in krajih,
ljudje pač iščejo najrazličnejše
poti, da bi prišli do denarja in
si kupili to ali ono dobrino. Za
večino povprečnih državlja-
nov je nakup avtomobila že
prava umetnost, zato ni nič
čudnega, da se poslužujejo
vseh mogočih kreditov. Pri
tem pa se marsikdo opeče.
Zadnji tak primer je nakup
avtomobilov s pomočjo kredi-
tov, ki jih ponuja Mariborčan
Roman Leljak. V Avtu Celje je
s pomočjo teh kreditov name-
ravalo priti do jeklenega ko-
njička 12 kupcev. Kakšni so
bili ti krediti in pod kakšnimi
pogoji jih je ponujal Leljak,
nam natančno ni uspelo izve-
deti, saj je gospod iz Maribora
v teh dneh na popotovanju po
svetu. Menda je bila pot takš-
na - polog za nakup avtomobi-
la so kupci plačali prodajalcu,
v tem primeru podjetju Avto
Celju, Roman Leljak pa je ku-
pcem po plačilu zavarovanja
ponujal leasing, ki pa v praksi
ni obrodil sadov. Zato so avto-
mobila željni bodoči lastniki
ostali praznih rok. V Avtu Ce-
lje so kot dobri poslovneži ta-
koj ukrepali. Kot je povedal
direktor Vili Kregar, so dvema
kupcema odobrili kredit v nji-
hovem podjetju, dva sta od na-
kupa odstopila, ostalim pa so
omogočili kredit preko ljub-
ljanske firme Legnum. Avto
Celje si za korekten odnos vse-
kakor zasluži pohvalo, more-
bitnim ostalim kupcem, ki se
bodo odločali za najemanje
kreditov ali takšnih in drugač-
nih leasingov, pa zagotovo ne
bo odveč nasvet, da je treba
temeljito premisliti, kje in pri
kom si bodo naprtili dolg. Pa
čeprav se sprva zdi, da so po-
goji še tako ugodni.
IB
Almanah Velenja
Podjetje Naš čas iz Velenja pripravlja almanah, v kate-
rem bo več kot 20 avtorjev na 286 straneh obdelalo vse,
kar se je v preteklem letu pomembnega zgodilo v občini.
Almanah bo namenjen predvsem občanom, hkrati pa bo
služil tudi za promocijo Velenja. Razdeljen bo na 16
poglavij, besedilo pa bo dopolnjeno z vrsto fotografij,
pogovorov in statističnih podatkov. Avtorji bodo najprej
predstavili občino Velenje ter delo občinskih struktur in
fospodarstva. Sledila bodo poglavja z naslovi Kultura,
port, Vzgoja, izobraževanje in znanost, Turizem, Ekolo-
gija, Verske skupnosti, Zdravstvo in socialna varnost,
Društvene dejavnosti, Mediji in Zanimivosti. Še posebej
bo izpostavljena Kronologija občine Velenje, nekaj utri-
pov iz življenja občine pa bodo avtorji zabeležili pod
naslovom Na pol prezrto.
US
Prvi vrtec za
begunce
V zbirnem centru za begun-
ce v Velenju je začel delovati
prvi otroški vrtec za begunce
v Sloveniji.
Vrtec bo deloval v dveh eno-
tah, v Vegradovi enoti zbirne-
ga centra bo vrtec obiskovalo
38 otrok v dveh skupinah,
v Domu učencev pa bo vklju-
čenih 14 otrok. S predšolskimi
otroki se bodo ukvarjale vzgo-
jiteljice begunke pod strokov-
nim vodstvom delavk velenj-
skega vzgojno-varstvenega za-
voda. Pri ustanavljanju prvega
vrtca za begunce so predvsem
pomagali Unicef, Svetovalni
center iz Ljubljane ter Vzgoj-
no-varstveni zavod Velenje,
seveda pa je največ veljala ne-
precenljiva volja posamez-
nikov.
US
Partnerstvo za mir
BRUSELJ, 6. januarja
(Večer) - Slovenski velepo-
slanik v Bruslju Boris Cizej
je na sedežu zveze Nato ge-
neralnemu sekretarju
Manfredu Wörnerju izročil
pismo zunanjega ministra
Lojzeta Peterleta. Peterle
opozarja, da Slovenija želi
biti vključena v Partner-
stvo za mir, ki ponuja drža-
vam nove možnosti za po-
stopno utrjevanje poti za
redno članstvo v Natu.
Prej ko slej bo mir
LONDON, 8. januarja
(Večer) — Britanski zunanji
minister Douglas Hurd je
zaključil prvo letošnje po-
tovanje, ko je obiskal Liba-
non, Izrael in Jordanijo.
Britanski minister je oce-
nil, da se bodo izarelsko-
palestinski pogovori slej ko
prej uspešno zaključili ter
da bo proces izraelsko-
arabskega miru zajel tudi
Libanon, Jordanijo in Siri-
jo. Hkrati je Hurd povedal,
na na turneji ni bil v vlogi
mirovnega sla in da se Veli-
ka Britanija ne bo vtikala
v pogajanja med izraelsko
vlado in Palestinsko osvo-
bodilno organizacijo.
Scenarij za razplet
krize
RIM, 9. januarja (Delo)
— Italija se je nenadoma
znašla v najhujši politični
in institucionalni krizi,
v nekaj dneh pričakujejo
usodne sklepe, verjetno ce-
lo odstop vlade. Po vseh
odstopih je namreč odsto-
pil še šef policije, notranji
minister je odstop zavrnil,
premier je zagotovil pred-
sedniku republike vso pod-
poro, šef države pa molči.
Pričakujejo, da bo premier
v petek odstopil. Nato naj
bi predsednik razpustil
parlament in za 27. marec
razpisal volitve. Večina
v Italiji meni, da je le tako
mogoče končati krizo v dr-
Naravne nesreče
vznemirjajo svet
SIDNEY, PARIZ, 9.ja-
nuarja (Delo) - V Avstraliji
so delno omejili gozdni po-
žar, ki je izbruhnil prejšnji
teden in že ogrožal tudi
Sidney. V Franciji grozijo
hude poplave, plazovi in
zemeljske razpoke. Nevar-
nost poplav je tudi v Italiji,
Nemčiji in Veliki Britaniji,
Severni Italiji poleg vode
grozi sneg... Naravne ne-
sreče prizadevajo veliko
gmotne škode, ugasnilo je
že več življenj, prebivalci
pa se preplašeni umikajo
pred nevarnostmi.
Našli truplo
Gamsahurdije
TBILISI, 10. januarja
(Dnevnik) - Po prvih poro-
čilih o samomoru Zvijada
Gamsahurdije, ki so vzbu-
dila mnogo govoric in ugi-
banj, je sedaj znano, da je
bivši predsednik Gruzije
resnično mrtev. Kje točno
so našli truplo, visoki
uradnik gruzijske vlade, ki
je vest tudi potrdil, ni hotel
povedati. Napovedal je le,
da bodo povabili tuje pato-
loge, naj identificirajo tru-
plo in pomagajo ugotoviti
vzrok smrti.
Št. 2 - 13. januar 1994
4
Denar na roko v eni uri
Zastavljalnice spet dobivajo svoje mesto
Minuli četrtek so v Žalcu na
Mestnem trgu uradno odprli
zastavljalnico Cekin, ki je v la-
sti več družabnikov. Na Celj-
skem sta o zastavljalnici naj-
prej razmišljala dva posamez-
nika, kasneje je združilo sred-
stva več družabnikov, tako za-
sebnih podjetij kot hčerinske
firme Splošne banke Celje Fil-
be. Večinski 51-odstotni delež
v Cekinu ima žalski podjetnik
Mirko Ulaga, delež Filbe zna-
ša 27 odstotkov.
O njihovem delu, vlogi
v celjskem prostoru in načrtih
smo se ob odprtju pogovarjali
z avtorjem projekta in obenem
družabnikom Cekina Darkom
Končanom.
S čim vse se boste ukvarjali
v zastavljalnici Cekin?
Želimo v resnici ustanoviti
zastavljalnico, kakršno pozna-
jo tudi drugod po svetu. Torej
podjetje, ki bo v kritičnih tre-
nutkih pomagalo posamezni-
kom in podjetjem ter jim ob
normalnih pogojih pomagalo
premostiti finančne težave. Pri
našem poslu nikakor ne gre za
dolgoročne, temveč za kratke,
premostitvene kredite. Naše
geslo bo, da v roku 15 minut
ali do ene ure podelimo goto-
vinski kredit, seveda ob realni
zastavi. Zastaviti je mogoče
vse, kar ima določeno tržno
vrednost, ki jo ugotavljamo
s pomočjo sodno zapriseženih
cenilcev. Tudi sami zaposleni
so usposobljeni za določene
cenitve, vsi imajo borzno in
zlato borzno licenco. Zastaviti
je mogoče vrednostne papirje,
zlato, nakit, umetnine in stari-
ne, tehnične predmete, avto-
mobile, nepremične od zgradb
in lokalov do zemlje, seveda
vse ob predhodni ocenitvi
z upoštevanjem tržne ali loka-
cijske rente, se pravi tistega,
kar lahko v primeru, če nekdo
kredita ne vrne, iztržimo na
tržišču. Višina kredita je od-
visna od ocenjene vrednosti.
Pri zlatu znaša delež do 80 od-
stotkov borzne cene, podobno
je pri vrednostnih papirjih, pri
nepremičninah je ta odstotek
nižji, znaša od 10 do 30 odstot-
kov. Odvisno je od tega, ali je
nepremičnina zasedena, v tem
primeru je odstotek nižji, če pa
je prosto razpoložljiva, torej če
je prosta hiša, stanovanje ali
lokal, se pogovarjamo tudi
o 30 odstotkih.
Na Celjskem se je v zadnjem
času že pojavilo nekaj zastav-
ljalnic. V čem se Cekin razli-
kuje od ostalih?
V	zastavljalnici smo želeli
ponuditi predvsem normalne
pogoje. Naša konkurenčnost je
v tem, da lmđmo normalne
kreditne pogoje, obresti zna-
šajo od 4 do 6,5 odstotkov, od-
visno od vrednosti, višja je
vrednost, nižja je obrestna me-
ra. Govorim o mesečni obrest-
ni meri po devizni klavzuli.
Ker je naš družbenik Filba, je
bila banka s posebnimi sred-
stvi pripravljena sofinancirati
kreditne plasmaje, zato tudi
lahko ponudimo takšno ugod-
no obrestno mero za tovrstne
lombardne kredite. Na sloven-
skem tržišču se te obrestne
mere vrtijo med 7 in 8 odstot-
ki, ne glede na vrednosti, prav
tako ostali zaračunavajo stro-
ške, pri nas pa je del stroškov
zajet že v obrestni meri. Odno-
si so povsem jasni.
Zastavljalnic se že iz sloven-
ske zgodovine drži slab sloves,
veljale so za velike oderuhe.
So danes ljudje tem poslom
kaj bolj naklonjeni?
V	svetu so zastavljalnice
normalna oblika finančnega
tržišča, seveda če so normalno
organizirane in niso oderuške.
Menim, da so zastavljalnice
nujno potrebne. Ravno ta hi-
trost, da lahko v eni uri rešiš
finančni problem, je zagotovo
dovolj velik motiv, da ljudje
prihajajo v zastavljalnice. Ni-
kogar ne sprašujemo, zakaj
potrebuje denar, takoj lahko
dobi gotovino in ni potrebna
nobena papirnata vojna.
Kaj pa v primerih, če kdo ne
more vračati kredita, ko ljudje
ostanejo brez dela oziroma iz-
gubijo reden vir dohodka?
V primeru, ko kdo ne vrne
kredita, se zastavljalnica lah-
ko poplača iz zastavljenega
predmeta. Vendar je treba
spoštovati zakonske predpise.
Najprej je treba dolžnika po-
klicati in ga opozoriti, naj iz-
polni svojo obveznost. Če to ne
uspe, je treba po pravilih orga-
nizirati javno dražbo, pove se
izklicna cena, pri tem ima
dolžnik v vsakem primeru
predkupno pravico. Če pa
stranka noče sodelovati, po-
tem pride do javne dražbe. Če
se doseže večja prodajna cena
od izklicne cene, v tem prime-
ru presežek vedno dobi dote-
danji lastnik, v nobenem pri-
meru ta denar ne ostane za-
stavljalnici. Želimo vzpostavi-
ti korektne odnose z ljudmi in
prepričani smo, da bomo
s svojim delom to tudi doka-
zali.
IRENA BAŠA
Bogdan Podpečan, direktor
Cekina: »Zastavljalnica Cekin
deluje v Žalcu že od sredine
decembra, čeprav smo jo urad-
no odprli šele prejšnji teden.
Po prvih izkušnjah lahko po-
vem, da je zanimanje zelo veli-
ko, precej ljudi prihaja v našo
zastavljalnico. V glavnem
stranke sprašujejo, če bi lahko
zastavile čeke, vendar smo se
odločili, da čekov ne bomo
sprejemali v zastavo. Spreje-
mamo samo premičnine in ne-
premičnine, pričakujem pa, da
bo zanimanje v prihodnje še
večje.«
Mirko Ulaga, večinski lastnik
Cekina: »O zastavljalnici sem
začel razmišljati že takrat, ko
je nastala zastavljalnica
v Ljubljani v okviru SKB ban-
ke. Zato sem odkupil prostor
v tem poslovnem centru. Sicer
pa sem samostojen podjetnik,
ukvarjam se z vrednotenjem
podjetij in ekonomskim ter fi-
nančnim svetovanjem. Sode-
lujem tudi z medicinsko opre-
mo Poznik, za njih vodim mar-
keting in izvoz domačih proiz-
vodov na tuje. Od te zastav-
ljalnice pričakujem, da bo po-
slovala rentabilno in da bodo
ljudje zadovoljni s hitrim ser-
visom, obenem pa gre za po-
nudbo financ na malce druga-
čen način, kot so se tega doslej
lotevale banke.«
Posojilo
Cinkarni
Na podlagi lanskega raz-
pisa je ministrstvo za oko-
lje in prostor dodelilo celj-
ski Cinkarni 69 milijonov
tolarjev posojila. Denar je
namenjen sulfacid odžve-
plevalni napravi, s katero
naj bi do konca letošnjega
leta zmanjšali emisije žve-
plovega dioksida za 90 od-
stotkov. V Cinkarni so za to
napravo pridobili tudi tuja
posojila, približno 29 od-
stotkov denarja pa bodo
zagotovili z lastnimi viri.
po čem so devize?
Tečaji deviznih valut na dan 12. 1. 1994
Pritisnili so nas oh zid
Davek na pogodbeno delo je povsem neživljenjska rešitev,
pravijo v Kmetijstvu	_
Konec tega tedna bo stopil
v veljavo zakon o davku na
pogodbeno delo. Delodajalci
bodo poslej morali na vsako
posamezno bruto izplačilo po-
godbeno oziroma honorarno
zaposlenemu delavcu plačati
25-odstotni davek. Po oceni fi-
nančnega ministrstva, ki je za-
kon pripravilo, naj bi s tem
zajezili sivo ekonomijo in
spodbudili redno zaposlova-
nje. Delodajalci menijo druga-
če — zaradi tega zakona se bo še
bolj razbohotilo delo na črno.
Davek bodo po novem dolž-
ni plačevati tako v podjetjih
kot pri obrtnikih, osnova za
obračun in plačilo davka pa je
vsako posamezno bruto izpla-
čilo fizični osebi za opravljeno
storitev na podlagi pogodbe
o delu. V bruto izplačila se šte-
jejo tudi vsa povračila stro-
škov, ki jih je imel pogodbeno
zaposleni posameznik. Izjema
bodo le izplačila za avtorsko
delo na podlagi avtorskih po-
godb po zakonu o avtorskih
pravicah ter izplačila za za-
časno ali občasno delo, ki ga
denimo opravljajo študentje.
Delodajalci bodo morali pla-
čati davek najkasneje v treh
dneh po izplačilu, za kršitelje
pa so predvidene visoke kazni.
Z najmanj 100 tisoč tolarji bo-
do kaznovani tisti, ki davka ne
bodo obračunali in plačali ozi-
roma če bodo zamujali pri pla-
čilu.
Novi zakon bo povzročil
precej težav in predvsem stro-
škov tudi na Celjskem. Za-
skrbljeni so zlasti v Hmezado-
vem Kmetijstvu, kjer v sezoni
vsako leto potrebujejo veliko
pogodbenih delavcev. Kot
nam je povedal direktor Hme-
zadovega obrata Kmetijstvo
Petrovce Rudi Janežič, bo za-
kon za njih pomenil predvsem
dodatne stroške, slabše fi-
nančne rezultate in v končni
fazi tudi višje cene njihovih
proizvodov. »V celotnem Kme-
tijstvu vsako leto potrebujemo
poleg naših redno zaposlenih
delavcev približno 800 ljudi,
ki so vključeni v proizvodnjo
hmelja, pšenice, spravilo tra-
vinja in koruze. Te delavce po-
trebujemo ob konicah, pona-
vadi jih pogodbeno zaposlimo
za kakšnih 10 ali 14 dni. Pre-
prosto rečeno, tega zakona ne
razumemo. Zdi se mi, da hoče
država na ta način še bolj po-
tisniti ob zid družbeno kmetij-
stvo. Zasebni kmetje teh dav-
kov seveda ne bodo plačevali,
čeprav jim tudi na njihovih
večjih kmetijah ob konicah
pomaga najeta delovna sila.
Vendar se zasebniki preprosto
izgovorijo, da jim pomagajo
prijatelji, pa čeprav tudi ti pri-
jatelji potem dobijo plačilo za
svoje delo. Neenakost med
družbenim in zasebnim kme-
tijstvom se s tem zakonom sa-
mo še povečuje,« meni Janežič.
Tudi v celjskem zasebnem
podjetju Fit Media pričakujejo
precej težav zaradi novega za-
kona. Jože Volfand je povedal,
da sicer v podjetju razumejo
prizadevanja države, ki po-
skuša poiskati čim več možno-
sti za stalno zaposlitev ljudi.
Vendar pa država premalo
upošteva dejstvo, da je veliko
takšnih del, ki jih delavci lah-
ko opravljajo le mesec ali dva.
V Fit Medii le občasno potre-
bujejo večje število pogodbe-
nih delavcev, angažirajo jih ob
večjih projektih, precej pa jim
pri njihovem delu pomagajo
študentje, za katere zakon
prav tako predvideva določene
omejitve. Kaj bodo storili,
v tem podjetju zaenkrat še ne
vedo natančno, če ne bo šlo
drugače, bodo najbrž morali
stalno zaposliti enega ali dva
delavca, vendar bo to veliko
manj ugodna rešitev v primer-
javi z dosedanjim načinom
dela.
IRENA BAŠA
Lani skoraj
štiri milijone
ton lignita
Velenjski rudarji so lani
skupno izkopali 3 milijone
935 tisoč ton lignita, s či-
mer so dosegli približno
takšen rezultat, kakršnega
so načrtovali v začetku leta
1993.
Večino premoga so pro-
dali šoštanjski termoelek-
trarni, 130 tisoč ton lignita
so kupili v podjetju Videm
Krško, 50 tisoč ton je šlo
v ljubljansko Toplarno,
ostalo pa kupcem v gospo-
dinjstvih. Tudi letos načr-
tujejo, da bodo izkopali
približno 4 milijone ton
lignita, seveda pa bo koli-
čina odvisna tudi od pov-
praševanja med kupci.
IB
Prvi lastniki
podjetja v Velenju
Velenjske Brivnice in če-
salnice so prvo podjetje
v Sloveniji, ki mu je Agen-
cija za prestrukturiranje in
privatizacijo potrdila pro-
gram lastninskega preobli-
kovanja in dovolila vpis
privatiziranega podjetja
v register na sodišču.
V	preteklem tednu so iz po-
djetja poslali prošnjo za
vpis, novo podjetje pa bo
v registru podjetij vpisano
kot Figaro d.o.o. Z zbrani-
mi lastninskimi certifikati
so uspeli pridobiti 60-od-
stotni lastniški delež, 20
odstotkov so razdelili na
sklad za razvoj, po 10 od-
stotkov pa na odškodninski
in na pokojninski sklad. Od
sklada za razvoj bodo
v prihodnje poskušali od-
kupiti 20-odstoten lastni-
ški delež, saj imajo precej
sredstev iz naslova neiz-
plačanih plač. S tem bi po-
djetje Figaro postalo večin-
ska last zaposlenih.
Lastninjenje
Alposa
Z lastninskim preobliko-
vanjem podjetja se v tem
času temeljito ukvarjajo
tudi v šentjurskem Alposu.
V	podjetju, ki zaposluje
730 delavcev, bo program
lastninjenja znan v prihod-
njih dneh, predvidevajo pa
kombinacijo notranjega
odkupa in javne prodaje.
Zaposleni v Alposu ter nji-
hovi bivši delavci in upo-
kojenci naj bi svoje certifi-
kate zamenjali za delnice
podjetja, po opravljenem
lastninjenju pa računajo
tudi na dokapitalizacijo
s pomočjo tujih partnerjev.
Ustanovljena
družba za
upravljanje
Štiri slovenske banke so
pred dnevi v Cerkljah na
Gorenjskem ustanovile
Slovensko bančno družbo
za upravljanje. Pogodbo
o ustanovitvi so podpisale
LB Dolenjska banka Novo
mesto, Gorenjska banka
Kranj, Abanka Ljubljana
ter Splošna banka Celje.
Družba bo sprva upravlja-
la štiri investicijske sklade,
njen sedež bo v Ljubljani
nad prostori Ljubljanske
borze. Prvega februarja bo
mesto direktorja družbe
prevzel Stane Valant.
Maja nov imenik
Slovenski poštarji že
pripravljajo nov telefonski
imenik. Izšel bo maja, to-
krat v šestih knjigah. Kom-
plet bo veljal od 1500 do
2000 tolarjev, na poštah pa
bodo prodajali tudi posa-
mezne knjige. Naročniki iz
celjske omrežne skupine
bodo skupaj z naročniki iz
Novega mesta in Krškega
v četrti knjigi. Imenik bo
izšel v nakladi 250 tisoč iz-
vodov, poštarji pa razmi-
šljajo, da bi ga izdali tudi
na disketi.
IB
DELO
vedno
v središču
dogajanj
Št. 4 - 13. januar 1994
5
Ovce brez pastirja
Delavci Opreme hodili na delo za to, da so vsaj enkrat na dan dobili topel obrok — Vodstvo pobralo šila
in kopita___
Tako žalostnih praznikov,
kot jih je letos imelo približno
30 delavcev celjskega podjetja
Oprema, ljudje ne pomnijo.
V marsikaterem podjetju, kjer
sicer škriplje, so se vendarle
potrudili in ljudem vsaj za
praznike napraskali nekaj to-
larjev. Na tiste v Opremi se ni
spomnil nihče. Tri mesece niso
dobili niti tolarja, prezebajo
v neogrevanih prostorih, kakš-
na bo njihova usoda, pa ne ve
ali noče vedeti nihče.
prepuščeni sebi
Ko se človek vozi po celjski
obvoznici, si sploh ne pred-
stavlja, kaj se dogaja za zidovi
lepo prepleskanë stavbe z da-
leč vidnim napisom Oprema.
Dan ali dva po praznikih je
ljudem za to lepo fasado pre-
kipelo. »Pridite in poglejte,
kako životarimo,« je prosil
glas po telefonu.
O tem, kar se je in se zdaj
dogaja v celjskem podjetju
Oprema, so pripovedovali de-
lavci. Drugih, ki bi lahko po-
jasnili zdajšnjo bedo, v podjet-
ju ni več. Šila in kopita je že
jeseni pobral direktor, z novim
letom je iz podjetja šla še raču-
novodkinja. Ostal je le tehno-
log, ki pa ni bil nič navdušen
•nad tem, da bi jih vlačili po
časopisu. Za neogrevanimi zi-
dovi prezeba le še kakšnih 30
delavcev, prepuščenih sebi in
lastni iznajdljivosti, da brez
nekaj mesečnih plač živijo in
preživijo. »Stanje je katastro-
falno,« je začel svojo pripoved
Peter Bratina, sicer predsed-
nik delavskega sveta in eden
tistih, ki skupaj s peščico so-
delavcev teka na sodišče, pa
na sindikat, skratka tja, kjer
bi jim lahko vsaj svetovali.
»Delavci smo brez plač že tri
mesece, prezebamo v teh pro-
storih, ker ni denarja za ogre-
vanje. Občina se ne zmeni za
nas, prav tako smo na gluha
ušesa naleteli povsod drugod,«
dodaja Bratina.
Agonija se je po besedah de-
lavcev začela lani. V začetku
novembra je dal odpoved in
odšel iz firme dotedanji direk-
tor Robert Remic. »Vsi so nas
pustili na cedilu,« pravi Anton
Zilavec in pojasnjuje: ^»Ko je
direktor Remic jeseni dal od-
poved, se je na to delovno me-
sto prijavil Zdravko Bizjak,
kolikor vemo, je to zasebni po-
djetnik in lastnik Biodoma.
Vendar Bizjak potem ni sedel
na direktorski stolček. Ob svo-
jem prihodu je zahteval, da ga
podpremo in da soglašamo
2 njegovimi pogoji. Dejal nam
je, da bi imel delo le za kakš-
nih 10 ali 15 delavcev, ostale
delavce bi posojal v druge ko-
lektive ali pa bi ostali doma na
čakanju. Skratka, povedal
nam je, da za 30 ljudi ne more
zagotoviti dela. S tem se nika-
kor nismo strinjali. Delavci
smo potem glasovali in se od-
ločili za stečaj.«
Delavci tudi sumijo, da je
hotel Zdravko Bizjak prepro-
sto in poceni priti do njihove-
ga podjetja. »Če je prišel za
direktorja, bi moral biti v fir-
mi, pa smo ga videli le parkrat
za nekaj ur. Kako bi sploh lah-
ko Bizjak, ki ima svoje podjet-
je Biodom, postal direktor
v Opremi, « se sprašujejo lju-
dje. Pravijo, da je firma vred-
na približno 2 milijona mark.
»Če gremo v stečaj, jo bo nek-
do dobil za majhen denar,« lo-
gično razmišljajo delavci.
»Ampak mi je ne damo,« so
trdno odločeni ljudje. Še zlasti
Kari Knez: »Najstarejši sem
v firmi, 31 let sem tukaj puščal
svoje žulje, delali smo, garali,
stroje kupovali, po terenih ho-
dili, zdaj, na stara leta, se bom
pa po cesti potikal? Družino
imam, tri mesece sem brez pla-
če, povejte mi, kako naj preži-
vimo? Prevoza na delo nam ne
plačujejo že dve leti, zdaj ho-
dimo v to mrzlo stavbo samo
zato, ker dobimo toplo malico.
Marsikomu je to edini topel
obrok, pa še ta je na račun
kompenzacij. Sramota,« je
ogorčen Knez.
Tudi za stečaj je
potreben denar
Naj se sliši še tako čudno, pa
vendar bi bil stečaj ugodnejša
rešitev. Ljudje bi vsaj nekaj
mesecev redno dobivali kak-
šen tolar. Pa uvedba stečajne-
ga postopka sploh ni tako pre-
prosta stvar, so potem ugoto-
vili v Opremi. Ker so delavci
sami predlagali stečaj, bi mo-
rali plačati varščino. »Delavci
bi morali plačati za vse stroške
približno 400 tisoč tolarjev,
dokler teh stroškov ne porav-
namo, nas na sodišču očitno ne
jemljejo resno in menda misli-
jo, da lepo delamo naprej,« do-
daja Bratina. Delavci povedo,
da sicer morajo dokončati ne-
kaj del, vendar pa še za tista
opravljena dela ne prejemajo
plačila. In četudi bi zbrali de-
nar za varščino, je vprašanje,
kako bi dolg poravnali sodiš-
ču, ker je podjetje blokirano že
nekaj časa.
Ljudje v Opremi so zadnje
mesece sicer vsak dan prihaja-
li na delo, dan po praznikih pa
jim je prekipelo. Nekaj jih zdaj
še prihaja, drugi ostajajo do-
ma, čakajoč na to, kaj bo pove-
dalo sodišče.
Bili smo dobra tirma
Pred leti, pravijo delavci, je
bila Oprema dobra firma. Ne-
nazadnje to potrjujejo tudi
številna priznanja, ki visijo po
stenah jedilnice. A časi dobre-
ga imena in slovesa segajo da-
leč nazaj, še v leta, ko je Opre-
mo vodil direktor Ivan Sket.
Takrat so po naročilu izdelo-
vali stavbno in notranje pohi-
štvo, parket, plastične mase za
tople pode. »Se zidarji smo bi-
li, če je bilo treba,« se oglasi
eden izmed sogovornikov.
»Štiri leta smo delali v izolski
bolnišnici, Zelo zadovoljni so
bili z našim delom, tudi na
izolski občini so nas posebej
pohvalili. Dela je bilo dovolj,
le denarja od nikoder. Podjetje
je začelo hirati, prihajali so di-
rektorji, ki so gledali le na svoj
žep, v šestih letih se je zame-
njalo sedem direktorjev. Pred
leti smo bili povsod znani in
radi so nas jemali. Danes nas
nihče ne pogleda, občinarji so
nam jasno povedali, da naj se
znajdemo, kot vemo in zna-
mo,« so pripovedovali ljudje
v tisti mrzli jedilnici. Poleg
drugega tudi o tem, da naj bi
dobili posel za vojsko v Kočev-
ski Reki. Veliko denarja bi bi-
lo, pa je prišel namig, menda iz
občine ali pa iz Ljubljane, da
Oprema pač ni primerna za
takšen posel. »Pa smo spet po-
goreli,« se jezijo ljudje. V hiši
je sicer bila kontrola Službe
družbe družbenega knjigovod-
stva, kot pravi Martin Brez-
nik, so pregledovali račune,
ugotovili pa nič posebnega.
»Seveda, ko so pa vodilni pa-
pirje vodili tako, kot je treba,
nihče pa ne ve, kaj se je doga-
jalo po strani, nihče ni prever-
jal morebitne odtujitve sred-
stev, niti tega, kako so se skle-
pale pogodbe in kakšne cene
smo dosegali.«
Tisto, kar si v Opremi naj-
bolj želijo, je to, da bi dobili
dobrega in poštenega direk-
torja. »Ampak na pogrebščino
nihče noče priti,« so skeptični
ljudje. Oprema ima menda 17
milijonov tolarjev izgube, sa-
mo v zadnjem letu je vodstvo
pridelalo 7 milijonov tolarjev
izgube. »Če celo leto ne bi de-
lali, pa samo dobivali plače,
izguba ne bi mogla biti tako
visoka,« so prepričani ljudje.
V Opremi se torej ponavlja
stara slovenska zgodba. V sve-
tu, po katerem se tako radi
zgledujemo, znajo poskrbeti
za tehnološke viške s primer-
nimi odpravninami, podjetje,
ki gre v stečaj ali zamenja last-
nika, pa praktično takoj začne
delati, z novimi programi in
novo proizvodnjo. Dolgotrajne
agonije in počasno reševanje
problemov pa so očitno postali
značilnost dežele tostran Alp.
Zgodba svetlolasega mlade-
niča iz celjske Opreme je do-
volj zgovorna: »Tri mesece ni-
sem dobil plače, z ženo čakava
otroka, od socialne bo dobila
porodniško samo tri mesece.
Od česa naj živimo, povejte
mi? Z 18 tisoč tolarji, ki jih ne
dobim? Nam res preostane sa-
mo to, da vzamemo v roke klo-
buk in se postavimo pred cerk-
vena vrata?«
IRENA BAŠA
Foto: EDO EINSPIELER
Minuli teden so se delavci
Opreme spet odpravili na so-
dišče, vendar odgovorov na
vprašanje, kakšna bo njihova
usoda, niso dobili. Po nekate-
rih drugih informacijah pa naj
bi v Opremi vendarle uvedli
stečaj, za stečajnega upravite-
lja pa naj bi prišel Zvone
Hudej.
Za lepo fasado se skriva beda, kakršne ljudje v Opremi ne pomnijo.
Bodo v Novo Celje
prišli Avstrijci?
V Agrinini hali naj bi izdelovali
Plastenke
Žalska Agrina razpolaga
® Precejšnjimi skladiščnimi
kapacitetami, ki so bile zgra-
jene še v času, ko je bil obseg
nJ'hovega poslovanja narav-
en na tržišče celotne Jugosla-
we. Da bi znižali stroške, so
fe odločili, da bodo skladiščno
"alo v Novem Celju, ki je ne
Potrebujejo, oddali v najem.
Kot so povedali v Agrini, se
^ najem dogovarjajo z dunaj-
skim podjetjem Varioform.
°dpisana je preliminarna po-
godba, če bo podjetje pridobi-
0 vse ustrezne prostorske
Možnosti za svojo dejavnost,
bodo podpisali še končno
?°godbo. V nasprotnem pri-
oru bodo iskali drugega na-
emnika. Hala, ki jo v Agrini
želijo oddati v najem, meri
1700 kvadratnih metrov, če bo
šlo vse po načrtih, naj bi pro-
stor oddali za deset let.
Dunajsko podjetje namera-
va po sedanjih informacijah
v Novem Celju izdelovati pla-
stenke, kakršne uporablja pol-
nilnica kokakole. Lokacija je
torej več kot odlična, saj bi
plastenke izdelovali v nepo-
sredni bližini polnilnice. Zal-
čani so si doslej že ogledali
proizvodnjo teh plastenk na
Dunaju, podobno kot pri sose-
dih naj bi tudi v Novem Celju
postavili sodobno opremo, ki
bo potrebovala samo nekaj de-
lavcev, proizvodnja pa nima
negativnih vplivov na okolje.
IB
ponudba in povpraševanje
Ponudba:
-	Nizozemsko podjetje We-
nade Trading Europe nudi ob-
novljene rabljene stroje za se-
stavljanje tiskanih vezij, stroje
za komercialno sestavljanje,
spa j kalno opremo, protielek-
trostatične zaščitne torbe in
čistilne materiale, ki se upo-
rabljajo med PBC sestavljanji.
Informacije: tel. 0031/5450-
93-842 in fax 0031/5450-92-
183 (Mariusz Stachowicz).
-	ItalijanskopodjetjeMagaz-
zini Generali Raccordati di
Cesena nudi slovenskim po-
djetjem možnost pridobitve
logistične podpore v Ceseni.
Strankam lahko ponudi »plan
blaga« za različne proizvode
od skladiščenja do končne di-
stribucije. Nudijo vse storitve,
potrebne za racionalen pretok
blaga. Informacije: tel. 0039/
547-24-222 in fax 0039/547-
27-915 (Luigi Montalti).
Povpraševanje:
-	Madžarsko podjetje New
Szeged Weaving Incorporated
Company išče v Sloveniji za-
stopnika za prodajo različnih
tekstilnih izdelkov. Informaci-
je: tel. 0036/62-434-134 in fax
0036/62-435-143 (Edit Szabo).
-	Italijansko podjetje Zano-
letti Metalli SPA povprašuje
po večjih količinah (nad 80 ti-
soč ton letno) železnih in neže-
leznih metalov (baker v ploš-
čah in kolutih, medenina, alu-
minij in železo). Specifikacija
je na voljo v Informacijski pi-
sarni CIS GZS. Informacije:
tel. 0039/2-484-221 in fax
0039/2-484-016-88 (Zanoletti
Metalli).
-	Nizozemsko podjetje Bouw
Materialen povprašuje po
gradbenem materialu, orodju
za gradbeništvo in ognjevar-
nih ploščah in deskah. Infor-
macije: tel. 0031/04499-1267
in fax 0031/04499-1322 (Wil
Peters).
-	Nemškiproizvajalecamor-
tizerjev za osebna vozila, to-
vornjake, avtobuse in vagone
Bode Handels, išče v Sloveniji
partnerje za poslovno sodelo-
vanje. Informacije: tel. 0049/
2243-12-314 in fax 0049/2243-
12-612 (K. W. Stommel).
—	Avstrijskiproizvajalecpre-
hrambenih in kmetijskih stro-
jev Foodtec Handelsgesellsc-
haft išče v Sloveniji partnerje
za grosistično prodajo. Infor-
macije: tel. 0043/2243-87-434.
—	Ameriški proizvajalec
ogrevalnih in prezračevalnih
naprav Heating and air condi-
tioning equipment išče v Slo-
veniji poslovne partnerje. In-
formacije: tel. 001/516-484-
2600 in fax 001/516-484-5921
(Andrew Eckstein).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
061/12-50-122, int. 290, 292 in
293 in fax 061/219-536.
V ZDA bi JEK že
zaprli
LJUBLJANA, 7. januar-
ja (Večer) - Zeleni - ESS so
ob zaključku dela Medna-
rodne komisije za neodvis-
no analizo varnosti JE Kr-
ško ocenili, da pomeni to-
kratno poročilo korak na-
prej k odkriti strokovni
presoji jedrske varnosti
elektrarne. Poročilo na-
mreč ugotavlja vrsto po-
manjkljivosti glede varne-
ga obratovanja JE, ki so
takšne, da v ZDA elektrar-
na danes ne bi mogla obra-
tovati. Stranka zahteva, da
vlada pripravi vse potreb-
no za razpis referenduma
o zaprtju JEK.
Ocvirk v Petrol
LJUBLJANA, 7. januar-
ja (Delo) — Dr. Andro
Ocvirk, dosedanji general-
ni direktor Slovenskih že-
lezarn, ne bo postal finanč-
ni direktor Družbe za
gradnjo avtocest, kot so
napovedovali. Vrača se na-
mreč v Petrol, kjer je pred
odhodom v železarne
opravljal funkcijo direk-
torja za zunanjo trgovino.
Sporazum Hita in
Hertza
LJUBLJANA, 7. januar-
ja (Delo) - Sestala sta se di-
rektor Kompas Hertza Ja-
nez Dolenc in generalni di-
rektor Hita Danilo Kovačič
in razpravljala o usodi
igralnice v Tolminu. Dogo-
vorila sta se, da Kompas
Hertz zaposli vse delavce
tolminskega Paradisa, ki
želijo prestopiti iz Hita.
Poleg tega sta dosegla so-
glasje k razveljavitvi po-
godbe med Hertzem in Hi-
tom, ki je novogoriškemu
partnerju zagotavljala pet-
letno pravico do prirejanja
posebnih iger na srečo
v Paradisu.
Desnica na mrtvi
točki
LJUBLJANA, 8. januar-
ja (Večer) - Na desnici ni
glede združitve nič novega.
Tako so povedali na novi-
narski konferenci krščan-
skih demokratov, ki si
z ljudsko stranko zgolj do-
pisujejo in čakajo na odgo-
vor na svoje združitvene
pobude. V politični sredini
pa priprave na združitev
demokratov, socialistov in
zelenih dobro napredujejo,
je na novinarski konferenci
povedal predsednik demo-
kratov Igor Bavčar.
Obletnica
dražgoške bitke
DRAŽGOŠE, 10. januar-
ja (Večer) - Letos mineva 52
let od znamenite dražgoške
bitke. Na proslavi je govo-
ril predsednik Državnega
sveta dr. Ivan Kristan, ki je
poudaril pomen zavedanja
lastne preteklosti zaradi
poskusov, da bi prevredno-
tili zgodovinska dejstva.
Nedvomno bi Slovenci da-
nes živeli pod tujčevim jar-
mom, če se ne bi z oborože-
nim bojem uprli in prema-
gali okupatorja in njegove
pomagače, je menil dr. Kri-
stan.
Št. 5 - 13. januar 1994
16
Zirinovski v Sloveniji
Delo NSZS: protestni shod, kongres in boi proti gradnji džamij
Velenjčani naj bi se prihodnji te-
den, točneje v petek 21. januarja ob
17. uri, na poziv Nacionalsocialne
zveze Slovenije zbrali pred poslan-
sko pisarno Hermana Rigelnika.
Predsednik državnega zbora Ri-
gelnik naj bi svojim volivcem pojas-
nil, zakaj je parlament proti refe-
rendumu o zakonu o državljanstvu.
V NSZS so namreč zbrali 49 tisoč
podpisov za razpis referenduma za
razveljavitev zakona o državljan-
stvu in vseh določb, ki iz tega zako-
na izhajajo, samo v Velenju pa naj
bi bilo preko 4 tisoč teh podpisov.
Ljudje sedaj očitajo zvezi, da jih je
prevarala, je povedal generalni taj-
nik NSZS Matjaž Gerlanc v sredo
na novinarski konferenci v Velenju.
Poleg tega pa je Gerlanc napove-
dal prvi redni kongres stranke, ki
naj bi bil 12. februarja, v goste pa so
povabili tudi Vladimira Zirinovske-
ga. To so sicer storili predvsem za-
radi večjega medijskega učinka in
se ne bodo pritožili, če bi oblasti
preprečile prihod Žirinovskega
v Slovenijo. Nasploh Žirinovski ni
pripadnik sorodne stranke, febru-
arskega kongresa v Velenju pa naj
bi se udeležila predsednik VMRO
Ljupče Georgijevski iz Makedonije
in šef Severne lige Umberto Bossi iz
Italije.
Poleg tega pa se v NSZS ukvarja-
jo tudi z drugimi zadevami. Trenut-
no so si predvsem zadali cilj, da
bodo z vsemi mogočimi pravnimi
sredstvi skušali preprečiti gradnje
džamij v Velenju in Trbovljah. Po
informacijah Gerlanca so musli-
manska združenja že dobila uradno
dovoljenje za gradnjo, zato se bodo
v stranki odločili tudi za državljan-
sko neposlušnost, če ne bo šlo dru-
gače.
URŠKA SELIŠNIK
V velenjskem izvršnem svetu ostro
zanikajo, da bi sploh kdaj obravna-
vali gradnjo džamije v občini ter da
ne obstajajo nikakršna gradbena ali
lokacijska dovoljenja za gradnjo
džamije. Kar tiče prihoda Vladimi-
ra Žirinovskega v Slovenijo je zna-
no, da lahko tudi Žirinovski brez
težav pride v našo državo, če ima
vse potrebne dokumente.
V ponedeljek Ustavno sodišče Slo-'
venije ni sprejelo pobude NSZS in
Matjaža Gerlanca, da začne posto-
pek za oceno ustavnosti postopka
pri sprejemu zakona o spremembah
in dopolnitvah zakona o lastnin-
skem preoblikovanju podjetij. Poi
mnenju sodišča vlagatelja ne more-
ta pričeti postopka pred Ustavnim
sodiščem, ker tega ne določa ustava. ¡
Trije meseci za prijavo
V konjiški občini bodo v kratkem razpisali trimesečni
rok za prijavo naročnikov za napeljavo plina v gospodinj-
stva.
Komisija za plinifikacijo občine Slovenske Konjice se
bo verjetno še ta teden sestala s predstavniki Europlina iz
Trbovelj, s katerim so podpisali koncesijsko pogodbo. Na
sestanku bodo dokončno oblikovali individualne pogodbe
za napeljavo plina v gospodinjstva, ter se dogovorili, kdaj
bo izšel razpis za prijave. Sočasno bodo odprli tudi
pisarno v prostorih Kongrada v Slovenskih Konjicah, kjer
bo mogoče dobiti podrobne informacije. Dogovorjeno je,
da bodo imela za prijavo gospodinjstva tri mesece časa.
Podpisovanje pogodb bodo organizirali podobno kot so
lani novembra in decembra informativne sestanke v vseh
krajevnih skupnostih.
novo na borzi
Zapadlost zapisov
Dne 20. 1. 1994 bodo zapadli
dvodelni blagajniški zapisi
Banke Slovenije. Za podjetje
je pomembno, da morajo pri-
nesti svoje dvodelne blagajni-
ške zapise v novčenje dva dni
prej, če želijo dobiti sredstva
na dan zapadlosti. Tolarski del
je možno prinesti v vnovčenje
tudi do deset dni kasneje, ker
Banka Slovenija obrestuje
obresti tudi do deset dni po
zapdlosti. Z deviznim delom
pa ni tako. Podjetje ga lahko
na dan zapadlosti proda dru-
gemu podjetju, napravi naka-
zilo v tujino ali pa proda banki
po odkupnem tečaju za devize.
Občani lahko prinesejo zapise
na dan zapadlosti in bodo do-
bili po tolarskem delu tolarje
po deviznem delu pa devize.
Vse to je mogoče urediti pri
bankah, ki so s strani Banke
Slovenije pooblaščene za
opravljanje poslov z dvodelni-
mi blagajniškimi zapisi. Vse
imetnike obveznic Gorenje bi
opozoril, da dne 15. 1. 1994
zapade v izplačilo kupon. Na
borzi se že trguje z obveznico,
ki je nominalno vredna manj.
Obveznica je namreč anultet-
na in poleg obresti zapade tudi
del glavnice. Zaradi tega ker
ima centralni depo veliko dela
s kuponi se ponavadi teden dni
pred zapadlostjo kupona trgu-
je že brez tega kupona. Pred
kratkim sem pisal o tem, da bo
imela Občina Zagorje problem
pri »SERVISIRANJU« svojih
obveznic. Informacije sem
povzel po obvestilu za javnost
s strani Občine Zagorje v časo-
pisu Delo. Zdaj že vemo kaj se
je zgodilo s kuponom te obvez-
nice. Občina je poravnala svo-
je obveznosti do imetnikov ku-
ponov v znesku 900.000,00
DEM, preostalih 500.000,00
DEM obresti pa bodo skušali
po dogovoru reševati bolj dol-
goročno. Vsi ti dogodki so
vplivali na to, da je bil na tor-
kovem sestanku tečaj obvezni-
ce Občine Zagorje 67,4% Za-
služki tistih, ki so kupovali to
obveznico pred zapadlostjo
kupona so veliki. Na drugi
strani pa je tudi res, da so ob-
jave v časopisih s strani Obči-
ne Zagorje »NENAVADNE«
in so tudi doprinesle k padcem
tečajev te obveznice.
Obrazi borznih posrednikov
in gledalcev na galeriji so bili
na torkovem borznem sestan-
ku nasmejani. Tečaji obveznic
pa tudi nekaterih delnic so na-
rasli bolj kot smo pričakovali.
Seveda so tudi dnevi ko je raz-
položenje drugačno. Vsi, ki de-
lamo na borznem parketu, ve-
mo da tečaji vrednostnih pa-
pirjev ne morejo samo rasti in
moramo vzeti tudi padce teča-
jev v zakup.
Skupni promet borznega se-
stanka je znašal 5,3 mio DEM.
Z republiškima obveznicama
je bilo prometa za 1,8 mio
DEM. Tečaj RSL1 je porastel
0,9% indeksne točke, RSL2 pa
za 1,7% indeksne točke glede
na pretekli borzni sestanek.
Povprečje poslov RSL1 se je
opravilo po tečaju 100,2 od no-
minalne vrednosti RSL2 pa po
107,5 od nominalne vrednosti.
Po mojem tečaja republiških
obveznic ne moreta rasti še
naprej in je to trenutek za pro-
dajo.
Na delniškem trgu se je tr-
govalo z 13 delnicami. Najbolj
je porasel tečaj delnice Dadasa
in sicer za 4,5% indeksne toč-
ke. Prav tako so porasli tečaji
delnic FMR, KBTP, PRB in
NIKE.
Piše Bojan Gradišnik
Najtežje je mimo
Zdravilišče Rogaška postopoma premaguje krizo
»Najtežji časi za naš po-
slovni sistem so mimo. Zdra-
vilišče Rogaška postopoma
premaguje krizo, glede raz-
voja pa se opiramo na strate-
ški načrt, ki v prihodnjih de-
setih letih predvideva pod-
vojitev obsega poslovanja,«
odgovarja na vprašanje
o trenutnem položaju bisera
slovenskega zdraviliškega
turizma Milan Zagoda, pod-
predsednik za razvoj.
V letu 1993 je Rogaška
lahko zadovoljna z obiskom
in zasedenostjo hotelov. Če-
prav vsi podatki še niso
zbrani, se je precej povečalo
število prenočitev domačih
gostov (skoraj za 10 odstot-
kov), še bolj pa tujih, pri če-
mer nosijo zastavo avstrijski
gostje. Njihov obisk je v pri-
merjavi z letom 1992 porasel
za več kot tretjino. Prav tako
se vračajo gostje iz Nemčije
in Italije, optimistično pa
pričakujejo ponovne obiske
turistov iz Izraela, dežel Be-
neluxa, Skandinavije in iz
prekomorskih držav.
»Naša vizija razvoja zdra-
vilišča je povsem jasna:
zgraditi hočemo svetovno
znan zdraviliški center
z razvito infrastrukturo,
s kakovostnim in mednarod-
no uveljavljenim zdravstve-
nim servisom, z visokim ho-
telskim standardom in naj-
boljšo ponudbo. Na svetov-
nem turističnem trgu naraš-
ča povpraševanje po progra-
mih, ki pomagajo človeku
varovati psihofizično kondi-
cijo. Naša tržna analiza je
zgovorna. Na klasično reha-
bilitacijo prihaja v Zdravi-
lišče Rogaška samo okrog 20
odstotkov gostov. Približno
toliko jih pride na preglede,
ker želijo odkriti vzroke za
motnje v zdravju. Zato, da bi
okrepili svojo psihofizično
kondicijo, izbere naše Zdra-
vilišče kar 40 odstotkov go-
stov. Le nekaj turistov,
okrog 20 odstotkov, se odloči
za obisk zaradi rekreativnih
in drugih nagibov. Torej, do-
bro počutje in dobra psihofi-
zična kondicija sta glavna
motiva, ki pripeljeta gosta
v naše zdravilišče,« zagotav-
lja Milan Zagoda.
Rogaška je eno tistih sloven-
skih zdravilišč, ki se zanašajo
predvsem na individualnega
gosta. Agencije jih pripeljejo
samo tretjino. Individualni
gost zahteva izjemno kakovost
in visok standard. Zato ni čud-
no, da je Rogaški lani v neka-
terih terminih že zmanjkalo
kakovostnih namestitvenih
zmogljivosti. Tisti, ki so kriti-
zirali razvojno politiko zdra-
vilišča, so bili najbolj nezado-
voljni zato, ker ni bilo dovolj
bazenov. Z novim termalnim
virom in z izgradnjo novih ob-
jektov (bazenski kompleks naj
bi začeli graditi letos) bo po-
nudba kompletna — Rogaška je
že zdaj znana po teniških
igriščih, igrišču za golf, fitness
centru in drugih rekreativnih
programih. Predvsem pa je do-
bro razvila zdraviliške in
zdravstvene programe, med
drugim čedalje bolj popularno
estetsko plastično kirurgijo,
kar ji krepi konkurenčni polo-
žaj na tujem trgu. Vse to je
pripomoglo k pozitivnemu po-
slovanju. Res pa je, da so mo-
rali v začetku leta zmanjševati
plače in vse druge stroške, da
zmanjšujejo število zaposlenih
in da so morali žrtvovati hotel
Donat. Kakšna bo torej usoda
Donata?
»Hotel Donat smo morali
oddati v finančni najem, ker
smo potrebovali denar za fi-
nančno stabilizacijo. Pet let
imamo, da si z dobrim poslo-
vanjem hotel spet pridobimo.
Za tako opcijo je dovolj opti-
mizma in poslovnega interesa.
Seveda pa bo o tem odločala
lastniška struktura, ki bo obli-
kovana po izvedbi lastninjenja
po zakonu,« je odgovoril Milan
Zagoda.
J. V.
0 položaju upokojencev
V torek, 18. januarja ob 17. uri bo v zgornji stranski
dvorani celjskega Narodnega doma zanimiv pogovor
o položaju upokojencev. Vodila ga bo poslanka v Držav-
nem zboru Danica Simšič, sodeloval pa bo strokovnjak za
vprašanja upokojencev Hardvig Pirnovar, tako da bodo
udeleženci lahko dobili številne odgovore na svoja vpraša-
nja. Pogovor pripravljajo celjski Demokrati in Sociali-
stična stranka v sodelovanju z Demokratično stranko
upokojencev Celje.
MBP
Dobre ocene za
JEK
LJUBLJANA, 5. januar-
ja (Delo) - V minulem letu
je bila krška nuklearka pod
drobnogledom treh medna-
rodnih izvedenskih komi-
sij. Ocena teh komisij je, da
ni kritičnih pomanjkljivo-
sti, ki bi zahtevale prene-
hanje obratovanja elek-
trarne. Priporočajo pa iz-
boljšave, popravke in pri-
lagoditve opreme in si-
stemov.	i
Dvojno
državljanstvo
v Evropi
LJUBLJANA, 5. januar-
ja (Delo) - Ministrstvo za
notranje zadeve je na novi-
narski konferenci predsta-
vilo različne poglede stro-
kovnjakov iz Evrope v zve-
zi z zakonom o odpravi
dvojnega državljanstva.
Tudi v Svetu Evrope so čla-
nice različnega mnenja
o dvojnem državljanstvu.
Po njihovem je lojalnost do
več držav hkrati vprašljiva
in celo nemogoča. V pri-
pravi je nova različica haa-
ške konvencije, ki bo pro-
blem reševala bistveno
drugače kot pri nas.
Kokalj namesto
Ocvirka
LJUBLJANA, 5. januar-
ja (Delo) - Upravni odbor
Slovenskih železarn je za
v. d. generalnega direktorja
imenoval Andreja Kokalja,
dolgoletnega direktorja ra-
venske železarne in na-
mestnika dosedanjega di-
rektorja železarn dr. An-
dreja Ocvirka. Ta bo poslej
finančni direktor Družbe
za gradnjo avtocest.
Nov telefonski
imenik
LJUBLJANA, 5. januar-
ja (Delo) - Pošta pripravlja
nov telefonski imenik, ki
bo izšel maja. Letošnji ime-
nik bo izšel v šestih knji-
gah. V prvih petih bodo te-
lefonski naročniki, v šesti
pa rumene strani oglasov.
Kompleti bodo po 1500 do
2000 tolarjev, prodajali pa
bodo tudi posamezne
knjige.
Razrešitev
direktorja VOMA
LJUBLJANA, 7. januar-
ja (Dnevnik) - Vlada je
sprejela sklep o razrešitvi
direktorja Uprave za var-
nostne zadeve obrambnega
ministrstva - VOMA An-
dreja Lovšina. O vzrokih za
zamenjavo je težko govori-
ti, mogoče je, da gre za
Lovšinovo pričanje pred
parlamentarno komisijo
o najdbi orožja na mari-
borskem letališču.
Ministrstvo
o plačah
v zdravstvu
LJUBLJANA, 11. janu-
arja (Večer) - Minister za
zdravstvo dr. Božidar Voljč
je na novinarski konferenci
orisal zaplet glede kolek-
tivnih pogodb za zdravni-
ke. Povedal je, da pogaja-
nja tečejo že od jeseni in da
še niso končana ter da naj
bi se o aktualni problema-
tiki ta mesec pogovarjali
z direktorji slovenskih bol-
nišnic in zdravstvenih
domov.
Št. 2 - 13. januar 1994
7
V Mozirju še brez imen
Včeraj, v sredo, so se sestali člani predsedstva mozirske
skupščine. Kot je znano, je občina brez predsednika izvrš-
nega sveta, tudi predsednik skupščine Dominik Miklavc
opravlja svoje delo le s pooblastilom poslancev.
Na predsedstvu so se dogovorili, da se bodo poslanci
v skupščini sestali prihodnji četrtek, 20. januarja. Najprej
naj bi izvolili novega predsednika skupščine in manda-
tarja za sestavo izvršnega sveta, oziroma predsednika
mozirske vlade. Nato naj bi nadaljevali s prekinjeno sejo
iz lanskega leta, ko so na dnevnem redu ostale točke glede
problematike Komunale, zahteve bivšega izvršnega sveta
pc nekaterih odgovorih, občinskega proračuna, nadalj-
njega obstaja ambulante v Solčavi...
O imenih za župana in predsednika vlade se na včeraj-
šnjem sestanku člani predsedstva še niso pogovarjali.
Dogovorili so se, da se v ponedeljek sestanejo še enkrat
skupaj s koordinacijo strank. Takrat naj bi spregovorili
tudi o predlogih in imenih za nova predsednika izvršnega
sveta in Skupščine občine Mozirje.
US
Več za proračunske porabnike
Velenjski občinski proračun je bogatejši za nekaj več kot 21
milijonov tolarjev. Dodatno odobrena proračunska sredstva
bodo po sklepu občinske vlade razdelili za potrebe požarne
varnosti (2,9 milijona SIT) in za oblikovanje obvezne rezerve
(nekaj več kot 21 tisoč SIT), preostanek dodatnih sredstev pa
bodo razdelili med vse proračunske porabnike v enakem od-
stotku.
US
Umazan spomenik
Še dober mesec nas loči od 50. obletnice smrti pesnika Karla
Destovnika-Kajuha.
Kajuh je pred pol stoletja padel v Zavodnjah nad Šoštanjem,
v njegov spomin pa bodo v Velenju in Šoštanju pripravili simpo-
zij in izdali knjižno delo.
Pa še nekaj bi bilo treba postoriti za boljši pomnik pesniku
Kajuhu. Njegov spomenik, delo akademskega kiparja Marjana
Keršiča-Belača, je že od lanskega novembra popackan in zama-
zan z voskom. Spomenik so postavili šoštanjski kulturniki leta
1970 pod vodstvom kulturnega delavca Viktorja Kojca, sedaj pa
se bo moral najti nekdo, ki bo spomenik še očistil.
LOJZE OJSTERŠEK
Predstaviti Celje
Celjski izvršni svet se je
odločil pristopiti k republi-
škemu projektu Revitaliza-
cija starih mestnih jeder,
cerkva in gradov in je za to
namenil 380 tisoč tolarjev iz
sredstev za promocijo.
Gre za projekt, ki ga vodi
Društvo za oživljanje kul-
turne podobe starega mest-
nega jedra v Ljubljani s Pri-
možem Lorenzom na čelu.
Bistvo je povezovanje že ob-
stoječih kulturnih progra-
mov v posameznih krajih,
cerkvah in gradovih in na
osnovi tega izdelava skupne-
ga programskega kataloga
v treh svetovnih jezikih
s predstavitvijo vseh krajev,
cerkva in gradov, kjer bodo
letos izvajali program. Izde-
lali naj bi tudi skupni plakat
in medijsko promocijo doma
ter v tujini. Projekt bodo so-
financirala republiška mini-
strstva, občinski delež pa
predstavlja »vstopnico«
k projektu.
V Celju so menili, da je
projekt pomemben, ker se
sami največkrat ne znajo
predstaviti širšemu sloven-
skemu in tujemu občinstvu.
Izvršni svet ga je podprl,
kljub zagotovilom Boruta
Alujeviča, da je Celje spo-
sobno samo poskrbeti za
takšno revitalizacijo starega
mestnega jedra in kljub nje-
govi bojazni, da gre za še eno
centralistično zbiranje de-
narja brez pravih rezultatov.
TC
Zapostavljena harmonika
Glasbena pedagoginja Bojana Matavž In njeni pogledi na
reformo nižje glasbene šole
Interesi osnovnošolcev so
zelo raznoliki. Tako eni prise-
gajo na šport, drugi na raču-
nalništvo, tretji zopet na glas-
bo, itd.
In prav glasbeno šolstvo je
tisto, ki je še najbližje osnovni
šoli, čeprav ni obvezno in se
zanj otroci in njihovi starši od-
ločajo na prostovoljni osnovi.
Ker pa ni obvezno je tudi osip
velik. Še posebej je to pojav
v manjših glasbenih šolah.
O problematiki glasbenega
šolstva sem se pogovarjala
z g. Bojano Matavž, uspešno
glasbeno pedagoginjo harmo-
nike na glasbeni šoli v Slov-
. Konjicah.
Bojana že osem let poučuje
harmoniko in pri svojem delu
dosega vidne rezultate, saj so
njeni učenci uspešni na glas-
benih tekmovanjih. Za največ-
ji uspeh pa šteje nadaljevanje
šolanja dveh svojih učencev na
Srednji glasbeni šoli v Mari-
boru.
Pri delu pa se srečuje tudi
s težavami, ki izvirajo iz dej-
stva, da vsi učenci pač nimajo
enakih glasbenih dispozicij in
tudi ne enakih ambicij.
Zaradi teh spoznanj se Bo-
jana zavzema za reformo niž-
jega glasbenega šolstva. Ta re-
forma naj bi zajemala odpravo
številčnih ocen in uvedbo A in
B programa. Po mnenju g. Bo-
jane, naj bi vsi učenci dobili
v prvih letih glasbenega šola-
nja enake osnove, vendar ne
v strogo začrtanem časovnem
obdobju, saj vsi ne dojemajo
snovi enako hitro. Zato tudi
naj ne bi bilo ocen, ampak bi
učenci igrali zaradi ljubezni
do glasbe.
Kasneje naj bi se glede na
sposobnosti učenci razdelili
v A in B program. S tem bi se
z lažjim programom srečali
učenci s slabšimi dispozicija-
mi, ki bi prav tako bili uspeš-
ni. S tem njihova motivacija za
igranje ne bi upadla. Več bi
bilo tudi igre v komornih se-
stavih, ki je za takšne učence
še kako pomembna. Odpadlo
pa bi tudi dejstvo, da veliko
učencev, ki konča glasbeno šo-
lo instrumenta ne vzame več
v roke.
Zavedati se moramo, po iz-
javi g. Matavževe, da vsi učen-
ci, ki obiskujejo glasbeno šolo
pač ne bodo nadaljevali šola-
nja v tej smeri. Kljub temu pa
naj jim glasbena šola pred-
vsem razvije ljubezen do glas-
be, jim razširi obzorje, skratka
ima velik vzgojni vpliv. Zelo
pomembno pa je tudi dejstvo,
da se z vzgojo otroka v glasbe-
ni šoli posredno vzgaja tudi
njegova družina. Tako ima to-
rej glasbena šola še posebej
v manjših krajih velik vpliv
tudi na okolje. In prav zaradi
slednjega je še kako pomemb-
no, kakšen je odnos otroka do
glasbene šole, kako se v njej
počuti in kako lahko zagotav-
lja uresničitev svojih pričako-
vanj. To bi morala upoštevati
reforma glasbenega šolstva pri
nas. Evropa že ima takšno, re-
formirano glasbeno šolstvo.
Še vedno pa nima pri nas
prave veljave harmonika, kot
koncertni instrument. S tem
problemom se g. Matavževa
srečuje že vse od zaključka
srednje glasbene šole. Visoko-
šolski študij harmonike pri
nas kljub dolgoletnem oblju-
bam še vedno ni mogoč. IM
nas se harmonika še vedno
uvršča med ljudske instru-
mente, medtem ko je v tujini
že zdavnaj dobila enakovred-
no mesto na koncertnem odru
z ostalimi instrumenti.
Upamo samo lahko, da se bo
tudi na tem področju pri nas
premaknilo na bolje in da bo-
do mladi nadarjeni harmoni-
karji lahko študirali svoj in-
strument doma, saj si dragega
študija v tujini mnogi, še tako
nadarjeni učenci ne morejo
privoščiti. Z njimi je delila
enako usodo tudi moja sogo-
vornica.
Ali se bo na področju glas-
benega šolstva pri nas res kaj
premaknilo, pa bo pokazal
čas.
J. H.
Velik mednarodni uspeh celjskega fotografa
Po prejemu umetniškega naslova
»mednarodnega mojstra AFI A P«, je
celjski umetniški fotograf Vinko
Skale tik pred novim letom prejel
sporočilo iz Japonske o prejemu
medalje na XV. japonskem medna-
rodnem fotosalonu v Tokiu.
Gre za enega od največjih pa tudi
najtežjih mednarodnih foto salonov
na svetu, za katerega se potegujejo
številni mojstri in umetniki objekti-
va širom sveta, saj sprejme le 3 od-
stotke poslanih del! Na zadnjega so
avtorji poslali 2.500 svojih fotogra-
fij, od katerih jih je žirija odbrala le
80 in med njimi tudi fotografijo pod
naslovom »Za mizo« Vinka Skaleta,
iz njegovega zadnjega uspelega ci-
klusa fotografij »Korenine«, ki smo
jih premiemo videli na razstavi
marca lani v celjskem Muzeju no-
vejše zgodovine. Razstavo s XV. ja-
ponskega mednarodnega fotosalona
bo videlo več kot milijon obiskoval-
cev, saj bo poleg Tokia obiskala vsa
večja japonska mesta: Osako, Na-
gasaki, Fukooko, Saporo do konca
letošnjega leta.
Da se Vinko Skale, ki se z umetni-
ško fotografijo ukvarja že dobrih
deset let, uvršča med vidnejše to-
vrstne ustvarjalce tudi v mednarod-
nem merilu, je brez dvoma dokaz
umetniški naslov mednarodnega
mojstra AFIAP, ki mu ga je ta
Evropska fotografska zveza dodeli-
la 22. oktobra lani. Tako imamo se-
daj tudi v Celju prvega nosilca tega
mednarodnega priznanja. Sicer pa
se lahko Skale prav v lanskem letu
pohvali s številnimi priznanji in na-
gradami na mednarodnih razstavah
umetniške fotografije. Tako je pre-
jel prvo nagrado v Knokkeju v Bel-
giji in v Olpeju v Nemčiji, bil je
najboljši razstavi j alee danskega fo-
tosalona »The Golden« in dobitnik
srebrne medalje za portret, srebrno
medaljo je prejel tudi v Buenos
Airesu, nadalje srebrno medaljo in
AFIAP »Modri trak« v Wroclawu na
Poljskem, AFIAP »Modri trak« je
lani prejel tudi na Škotskem salonu,
v Southamptonu v Angliji pa na fo-
to salonu »Super Circuit«. Z njego-
vo fotografijo »V objemu« je Slove-
nija ekipno (v ekipi je sodelovalo 10
fotografov) lani osvojila bronasto
medaljo na 22.bienalu enobarvne
fotografije Mednarodne zveze za fo-
tografsko umetnost, njegovi dosežki
so objavljeni tudi v uglednih fotore-
vijah po svetu. Navdih za svojo
umetniško fotografijo Vinko Skale
nabira tudi na svojih potovanjih,
saj se uvršča med svetovne popotni-
ke, pred nedavnim se je vrnil z več
kot mesec dni dolgega potovanja po
Boliviji. V letu 1993 je imel tudi dve
samostojni razstavi in sicer že ome-
njeno v Celju, razstava v fotogaleri-
ji »Stolp« v Židovski ulici v Maribo-
ru pa še traja do 20. januarja.
ŽIVKO beSkovnik
Sprejeli
Partnerstvo za mir
BRUSELJ, 10. januarja
(Delo) - Na dvodnevnem se-
stanku sveta Severno-at-
lantskega pakta so sprejeli
ameriško pobudo za tako
imenovano Partnerstvo za
mir. Udeleženci so sklenili
sporazum o partnerstvu, ki
ga bodo kasneje pod dolo-
čenimi pogoji ponudili
v podpis še drugim zainte-
resiranim državam. Udele-
ženci srečanja so spregovo-
rili tudi o Bosni, predvsem
so omenjali možnosti napa-
dov iz zraka za varovanje
Sarajeva in t.i. varnih ob-
močij v BiH.
Velika Britanija
krši embargo
LONDON, 7. januarja
(Večer) — Po pisanju enega
izmed angleških dnevnikov
naj bi Velika Britanija
v bivšo Jugoslavijo izvaža-
la ostrostrelske puške, iz-
delane v nemški podružnici
ene največjih britanskih
tovarn orožja Royal Ord-
nance. To pomeni, da je Ve-
lika Britanija kljub embar-
gu Združenih narodov tr-
govala s Srbijo, puške naj
bi namreč v Bari in nato
v Beograd prepeljali pred-
lani, torej leto dni po uved-
bi embarga. Pričakovati je,
da bodo v Veliki Britaniji
začeli raziskovati, kdo
v vladi je vedel za nedovo-
ljeno trgovino z orožjem.
Pogajanja in
zračni napad
BONN, PARIZ, 10. janu-
arja (Delo) — Za strogo za-
prtimi vrati se že dva dni
skoraj neprekinjeno poga-
jata predsednika Franjo
Tudžman in Alija Izetbego-
vic. V pogovorih, ki so se
zaradi težav Izetbegovča
z odhodom iz Sarajeva za-
čela z zamudo, naj bi se
predsednika pogajala
o premirju v centralni Bos-
ni, muslimanskem izhodu
do morja in novem Tudž-
manovem zemljevidu, ki
naj bi muslimanom v BiH
dodal še nekaj ozemlja. Na
novinarski konferenci
v Parizu pa je generalni se-
kretar OZN Butros Gali
povedal, da bi privolil
v zračni napad na bosan-
skem zemljišču, če bi ga
zahteval njegov posebni
odposlanec Jasuši Akaši.
Medtem pa se spopadi
v BiH nenehno nadaljujejo.
Je Žirinovski
v rokah KGB?
BERLIN, 8. januarja
(Dnevnik) - Voditeljaskraj-
ne ruske desnice Vladimir-
ja Žirinovskega zaradi šte-
vilnih nacionalističnih iz-
jav vse bolj pogosto pri-
merjajo s Hitlerjem. Feno-
men Žirinovski povzroča
tudi vse več strahu, saj ne-
kateri menijo, da je taktika
njegovih nastopov izredno
premišljena in koordinira-
na iz ozadja ruskega poli-
tičnega prizorišča. Blagaj-
nik nemške reformirane
komunistične stranke Di-
etmar Barsch je povedal,
da je Žirinovski prejemal
denar od nekdanje sovjet-
ske obveščevalne službe
KGB, ki so ga vzhodno-
nemški komunisti skrili
v tujini. Te trditve je po-
sredno potrdil tudi Mihail
Gorbačov, češ da je Žiri-
novski KGB-jev otrok.
Št. 7 - 13. januar 1994
8
Kar meni diši in tebi smrdi
Z zakonom v zaščito in za samozavest nekadilcev
Ministrstvo za zdravstvo je pripravilo
predlog Zakona o omejevanju tobačnih iz-
delkov, ki ga je ta teden že obravnaval od-
bor državnega zbora za zdravstvo, delo,
družino in socialno politiko. Državni zbor
bi naj zakon obravnaval in sprejel še ta
mesec.
Kljub nespornim dokazom o škodljivosti
ne le kajenja, ampak vsakršnega vdihavanja
tobačnega dima (spomnimo se le na močno
povečano nevarnost pljučnega raka ali
škodljivih posledic na razvoju še nerojenih
otrok), pa z zakonom vendarle ni mogoče
kajenja enostavno prepovedati. To ostaja
svobodna izbira posameznika. Toda ta izbi-
ra ne sme ogrožati pravice drugih, da niso
brez lastne krivde izpostavljeni škodljivim
posledicam pasivnega kajenja.
Ravno zaščita nekadilcev je temeljno po-
slanstvo novega zakona, ki bo med drugim
predvidoma omejil kajenje na javnih pro-
storih. Vsaj enako pomembna pa je tudi
njegova naloga pri zmanjšanju zavajajoče
reklame, ki ogroža zlasti odraščajočo mla-
dino. Korist pa naj bi imeli tudi kadilci
sami, saj se zaostrujejo kriteriji za kakovost
tobačnih izdelkov (manjša vsebnost katrana
in nikotina).
Seveda pa sam sprejem zakona ne more
bistveno spremeniti navad, lahko rečemo že
kar načina življenja. To je odvisno tako od
kulture in osebne odgovornosti kadilcev kot
tudi od samozavesti nekadilcev. Sčasoma
pa, to vemo iz izkušenj, tudi nemogoče po-
stane mogoče. Na koncertu ali v gledališču
nihče ne kadi, tudi na avtobusih že dolgo
niso potrebna opozorila o nekajenje. Morda
se nam bo prav tako samo po sebi umevno
zdelo tudi nekajenje na delovnem mestu in
ob slastni večerji... Upajmo vsi skupaj - ka-
dilci in nekadilci. Zakon lahko to le pospeši
in pomaga neodločnim.
MILENA B. POKLIČ
Prej cigarete kot hrana?
Jelena Škoda, dijakinja iz
Radeč: »Mislim, da se nov
zakon v zvezi s kajenjem ne
bo obnesel. To, da se na cesti
ne bi smelo kaditi, se mi zdi
popolna oslarija, saj ti, nav-
sezadnje, na cesti nihče ne
more dokazati, da si kadil, če
cigareto pravočasno odvržeš.
Kar se tiče tega, da naj bi bili
prostori na javnih mestih
razdeljeni na prostore za ka-
dilce in prostore za nekadil-
ce, pa se mi zdi dobra ideja,
saj, recimo, v kakšen bistro-
ju ne moreš kar tako kaditi
ob noseči ženski. Mislim, da
je to pametno. Zdi se mi, da
s kaznimi za tiste, ki bodo
kadili tam, kjer to ne bo do-
voljeno, ne bodo dosegli rav-
no veliko. Glede odnosa ka-
dilec — nekadilec pa... Sama
kadim, vendar bi, če bi bila
v zaprtem prostoru z nekom,
ki ne kadi in bi mi rekel, da
ga moje kajenje moti, cigare-
to ugasnila. Ce pa mi začne
kdo govoriti o tem, da je ka-
jenje nezdravo, da je sam ka-
dil deset, dvajset let, potem
pa je spoznal svojo življenj-
sko zmoto, se mu samo slad-
ko nasmejem. In kadim
dalje.«
Katka Onderkova, dijaki-
nja 3. letnika SKVGŠ: »Zdi
se mi, da je kajenje stvar
osebne odločitve vsakega
posameznika. V to se ne bi
smel nihče vmešavati. Če bi
jaz kadila v javnem prosto-
ru, kjer je to dovoljeno, pa bi
mi kdo rekel, da ga to moti,
bi mu povedala svoje. Prav
pa je, da imajo tudi nekadilci
svoje prostore. Od sedaj na-
prej naj bi bila na vsaki
škatlici cigaret oznaka, da je
kajenje škodljivo. Zdi se mi,
da je to dobro. Mene je strah
pred posledicami od kajenja
odvračal celih petnajst let.
Sedaj so cigarete tudi podra-
žili, vendar mislim, da s tem
ne bodo dosegli nobenega
učinka — razen več dobička.
Tisti, ki je strasten kadilec,
bo šel prej kupit cigarete kot
hrano. Če ne druge, pa naj-
cenejše in najslabše.«
Jakob Majcen, dijak 2. let-
nika SVKGŠ: »Kajenje je
strast in škodljiva navada, ki
jo poznamo že od nekdaj.
O predlogu novega zakona,
o tem, da bi morali kadilci,
ki bodo kadili tam, kjer je to
prepovedano, plačati kazen,
pa mislim, da ni ravno naj-
boljši. Tudi kadilcev je na-
mreč dosti. Sicer je res, da
kajenje zdravju škoduje, am-
pak jaz sem tudi sam kadilec
in me to ne moti. Sicer pa
vem, da si s kajenjem ško-
dujem.«
Enver Poljak, ing. strojni-
štva: »Če imajo v Singapur-
ju, ki je tam nekje na Vzho-
du, tako visoke kazni za vsa-
ko odvrženo cigareto, bi bilo
fino, če bi se česa podobnega
spomnili tudi pri nas. Sam
sem nekadilec in zato je to
zame relativno ugodna zade-
va. Razen tega bi se morali
ljudje, ki se po ulicah spre-
hajajo s cigareto v ustih, za-
vedati, da takšno početje ni
ravno najbolj v skladu
z bontonom. Zavzemam se
torej za prepoved kajenja
v javnih prostorih. Kljub te-
mu pa razumem, da je dosti
ljudi, ki jim pomeni cigareta
potrebo, užitek... Najbrž se
bo to sčasoma uredilo tako,
da ne bo nihče prikrajšan za
nič - kadilci bodo lahko ka-
dili, ne da bi jih pri tem kdo
motil, nekadilcev pa tudi ne
bo nihče ogrožal.«
Iztok Bajee, dijak 2. letnik
STŠ: »S predlogom novega
zakona se strinjam. Sicer je
res, da je kadilcev v naši
družbi več kot nekadilcev,
vendar to še ne pomeni, da bi
morali imeti kadilci več pri-
vilegijev. Mislim, da imajo
nekadilci vedno prav, saj ka-
dilci v vsakem primeru ogro-
žajo tudi tiste, ki so okoli
njih. Sam sem že dostikrat
bil v situaciji, ko sem razmi-
šljal o tem, če bi začel kaditi
ali ne. Vendar me je mnogo-
krat od kajenja odvrnila že
sama misel na to, da kajenje
škoduje zdravju.«
NINA M. SEDLAR
Foto: EDI MASNEC
Kaj veste in mislite o kajenju?
Star pregovor pravi, da kar se Janezek nauči, to Janez zna. Pa ne gre zgolj za znanje, gre
tudi za navade in kajenje sodi mednje. Na Zavodu za zdravstveno varstvo v Celju se
zavedajo, da je edino vzgoja tisto pravo, ki nam bo v prihodnosti prinesla manj kadilcev.
Nevarnosti se človek najlažje izogne, če jo dobro pozna. Zato smo za vas pripravili kratek
vprašalnik. Odgovore pošljite na uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 63 000 Celje,
z oznako »Kajenje«, do petka, 21. januarja. Med reševalce bo Zavod za zdravstveno varstvo
razdelil tri nagrade.
Koliko ljudi umre na leto zaradi kajenja?
V Sloveniji_ ,v svetu_
Kje ste se pripravljeni odreči kajenju?
Ste se že poskusili odvaditi kajenja? Kako?
ne kadim
Naštejte šole, vrtce, lokale ali podjetja, kjer ne kadijo:
Družinski
prejemki
Že avgusta lani smo pisali
o resoluciji državnega zbora
Republike Slovenije, v kateri
so bili navedeni temeljni cilji
družinske politike. Ti so — na
kratko — ustvarjanje pogojev za
izboljšanje kakovosti življenja
vseh družin in enake možnosti
osebnega razvoja vseh članov
družine. Še pred novim letom
1994 pa je državni zbor sprejel
Zakon o družinskih prejem-
kih, ki ureja ekonomsko plat
družbene pomoči družinam.
Denarno nadomestilo
za čas porodniškega
dopusta
Do denarnega nadomestila
je upravičena mati novoro-
jenčka, ki je ob nastopu po-
rodniškega dopusta zaposlena
in zdravstveno zavarovana.
Denarno nadomestilo prejema
tako dolgo, kot je to določeno
v predpisih o delovnih razmer-
jih, torej 365 dni. Višina nado-
mestila znaša sto odstotkov
osnove, od katere upravičenka
plačuje zdravstveno zavarova-
nje. Mati uveljavlja svojo pra-
vico do denarnega nadomesti-
la 30 dni pred obveznim nasto-
pom porodniškega dopusta pri
Centru za socialno delo. Naj
povemo še to, da je do nado-
mestila upravičena tudi mati,
ki ji je v času porodniškega
dopusta prenehalo delovno
razmerje brez njene volje in
krivde, nadalje oče otroka ali
druga oseba, ki otroka varuje
in neguje, ter oseba, ki otroka
posvoji. Pogoji so za vse enaki,
saj denarno nadomestilo na-
domešča plačo in ga torej lah-
ko prejema le tisti, ki plačo
ima.
Starševski dodatek
Pravico do starševskega do-
datka ima ob rojstvu novoro-
jenčka vsaka mati, ki ne izpol-
njuje pogojev za denarno na-
domestilo, torej ni zaposlena,
je pa državljanka Slovenije in
ima v Sloveniji stalno prebiva-
lišče.
Starševski dodatek preje-
majo upravičenci tako dolgo,
kot je to določeno za porodni-
ški dopust. Pravica do tega do-
datka preneha, če upravičenec
sklene delovno razmerje ali
v primeru, če otrok umre, in
sicer 15 dni po njegovi smrti.
Starševski dodatek je enak 52
odstotkom zajamčene plače,
pravica pa se uveljavlja 60 dni
pred porodom pri Centru za
socialno delo. Center lahko
odloči, da se starševski doda-
tek dodeli v funkcionalni obli-
ki in ne v denarju, če tako zah-
tevajo koristi otroka. Pravico
do starševskega dodatka lahko
pridobi tudi oče otroka, in si-
cer 105 dni po rojstvu otroka
na podlagi pisnega sporazuma
z materjo, nadalje oseba, ki
otroka posvoji, ali pa oče ozi-
roma posvojitelj v primeru, če
mati umre, zapusti otroka ali
če je nesposobna za samostoj-
no življenje in delo. Za prido-
bitev pravice do starševskega
dodatka veljajo seveda za vse
enaki pogoji kot za mater.
Pomoč za opremo
novorojenca
To je že znana enkratna po-
moč ob rojstvu otroka. Novost
je v tem, da lahko mati izbira
med pomočjo v zavitku z naj-
nujnejšo opremo za novoro-
jenčka ali pa se odloči za de-
narno pomoč, ki je enaka
vrednosti opreme iz zavitka, in
potem sama nakupi potrebne
stvari za otroka. Pravico do te
pomoči ima mati s stalnim
prebivališčem v Sloveniji,
uveljavlja pa jo lahko 60 dni
pred porodom ali najpozneje
3 mesece po porodu pri Centru
za socialno delo. Če Center za
socialno delo presodi, da je za
korist otroka najbolje, da mu
dodeli zavitek z opremo za no-
vorojenčka, lahko materi
odreče možnost denarne po-
moči.
Otroški dodatek
Pravico do otroškega dodat-
ka ima eden od staršev za
otroka s stalnim prebivališčem
v Sloveniji. Otrok mora biti
državljan Republike Sloveni-
je, v nasprotnem primeru pa se
uporabljajo predpisi o vzajem-
nosti. Otroški dodatek preje-
ma otrok do petnajstega leta
starosti. Otrokom z motnjami
v telesnem in duševnem razvo-
ju pripada ta pravica do 18. le-
ta, ostalim pa tja do 26. leta
pod pogojem, da imajo status
učenca ali študenta. Pravico
do otroškega dodatka uveljav-
lja tisti od staršev, pri katerem
otrok živi, oziroma eden od
staršev na podlagi pisnega
sporazuma pri Centru za soci-
alno delo. Otroški dodatek se
izplačuje od rojstva otroka, če
je bil zahtevek zanj vložen
v treh mesecih po rojstvu. Če
upravičenec zamudi ta rok,
velja izplačilo od prvega dne
naslednjega meseca, v katerem
je bil zahtevek vložen. Center
za socialno delo lahko odloči,
da se otroški dodatek dodeli
v funkcionalni obliki, če tako
zahtevajo koristi otroka, ozi-
roma se izplačuje osebi, ki de-
jansko skrbi za preživetje
otroka, kadar tega ne počne
upravičenec.
Pa še na tole naj opozorim.
Upravičenci do družinskih
prejemkov naj nikar ne dajejo
neresničnih podatkov. Center
za socialno delo podatke po
uradni dolžnosti preverja. Ce
se ugotovijo neresničnosti,
mora prejemnik prejemke vr-
niti, zagrožene pa so tudi viso-
ke denarne kazni.
JANKO KOŠTOMAJ
Št. 8 - 13. januar 1994
9
Hrvati kupujejo v Obsotelju
Obsoteljski trgovci si ma-
nejo roke. Po spremembi te-
čaja hrvaškega dinarja so se
za Hrvate bistveno pocenili
nakupi na slovenski strani,
veliko pa jih seveda odhaja
tudi v avstrijske trgovine.
Kar dve leti jih ni bilo
v naših trgovinah. Kako so
doživeli nakupovalni boom,
ki je dosegel vrh pred božič-
no-novoletnimi prazniki,
v obmejnih krajih celjskega
območja, v Rogatcu, Rogaški
Slatini, Bistrici ob Sotli in
Podčetrtku? Nekaterim tr-
govcem se je promet povečal
za več kot tretjino, zato tež-
ko skrivajo zadovoljstvo. Po-
dobno je na Petrolovih ben-
cinskih črpalkah.
Izpraznjene
denarnice
Najprej smo se ustavili
v obmejnem Rogatcu, ki ga
ločita od sosednjega hrva-
škega Huma le Sotla ter mej-
ni blok. Zagorci so se vrnili
v naše trgovine takoj po ne-
davni spremembi tečaja, ko
so nakupi na slovenski strani
postali privlačni tako zaradi
cenenosti kot zaradi boljše
kakovosti. V Rogatcu kupu-
jejo osnovna živila, pralna
sredstva, testenine, pa tudi
belo tehniko in bencin. Celo
tekstil se jim splača kupiti
na naši strani meje, za razli-
ko od lani, ko so naši kupci
sprva množično odhajali
v hrvaške trgovine.
V Rogatcu kupujejo pred-
vsem prebivalci sosednjega
Huma ter najbližje okolice.
Največ jih pride seveda sredi
meseca, ko je v humski to-
varni plačilni dan. Tudi ob
sobotah jih je veliko. V neka-
terih trgovinah celo prevla-
dujejo hrvaški kupci. Po no-
vem letu se je v obsoteljskih
trgovinah pojavilo značilno
januarsko zatišje, ko je manj
tudi slovenskih kupcev.
V Rogatcu ugotavljajo, da so
Hrvati dobri kupci in da ve-
liko nakupijo.
In hrvaška carina? Ljudje
v kraju, ki ga je meja najbolj
presekala na dvoje, so se
mejnega bloka že navadili.
Pozornejši so postali na nje-
ni hrvaški strani, kjer, po
novem, hrvaški obmejni or-
gani o nakupu povprašajo
tudi slovenske državljane.
Vendar vse v okviru službe-
ne dolžnosti, brez nagajanja,
smo slišali od krajanov.
Tudi po pohištvo
Mnogi Hrvati, ki prestopi-
jo mejo v Rogatcu, se odloči-
jo za nakupe v Rogaški Sla-
tini, največjem nakupoval-
nem središču šmarske obči-
ne. Slatinski trgovci ocenju-
jejo, da gotovo zaradi večje
izbire, večjega števila novih
trgovin, v mestu pa so zapo-
sleni tudi mnogi delavci s hr-
vaške strani Sotle. Kupci
prihajajo iz vseh bližnjih za-
gorskih krajev, tudi iz Kra-
pine, med njimi pa so seveda
tudi gostje zdravilišča.
V	zadnjih tednih so Slatin-
čani opazili, da se hrvaškim
kupcem splača kupiti prav
vsako stvar — zato smo skuša-
li ugotoviti, česa ne kupuje-
jo. Tako smo izvedeli, da jih
manj zanimajo le različne
barve (za barvanje niti ni
pravšnji čas). Iz trgovin od-
našajo vse od živil, pohištva
in bele tehnike do posode,
plastike...
V	Rogaški Slatini so zado-
voljni, vseeno pa manj kot,
na primer, v Brežicah, ki so
milijonskemu Zagrebu naj-
bližje.
Kako dolgo še?
Radovedni smo bili še, ka-
ko je v južnem, manj potroš-
niškem delu šmarske občine,
v Podčetrtku in Bistrici ob
Sotli.
Najbližje Podčetrtku je
cestni in železniški mejni
prehod pri Imenem, onkraj
meje, do Desinića ali do Ku-
mrovca, pa je le nekaj vasi.
V podčetrteških trgovinah so
vseeno zabeležili svoj veseli
december, čeprav v manjši
meri kot severni del občine.
Hrvaškim sosedom so proda-
li tudi nekaj bele tehnike,
največ pa se jih je zanimalo
za živila. Tako kot povsod
v Obsotelju je po novoletnih
praznikih veliko manj pro-
meta. Vzrok so predvsem
prazne denarnice — tako hr-
vaških kot slovenskih ku-
pcev.
Po dveh suhih letih se ob-
navljajo stare trgovske vezi
tudi med Bistrico ob Sotli ter
sosednjim Kumrovcem. Vča-
sih so številni Bistričani na-
kupovali v kumrovški vele-
blagovnici Nama, zdaj pa je
obratno. Hrvaške sosede
najbolj zanimajo trgovine, ki
so mejnemu prehodu naj-
bližje. V tistih kupujejo zla-
sti živila, pralne praške, koz-
metiko, krmila za živino, pi-
jače ter belo tehniko, so po-
vedali najuspešnejši trgovci
iz Bistrice. Prihajajo tudi iz
večjega Klanjca in celo od-
daljenejših krajev - dopoldan
in popoldan, predvsem pa za
konec tedna. V trgovinah, ki
so nekoliko dlje od mejnega
prehoda, so že manj zado-
voljni, nakupovalni boom pa
jih ni povsem obšel.
Zelo smo zadovoljni, smo
slišali od obsoteljskih trgov-
cev. O nekoliko bolj oddalje-
ni prihodnosti pa so dvom-
ljivci. Vprašujejo se namreč,
kako dolgo bo trajala dose-
danja nakupovalna mrzlica
sosedov, ne glede na tradici-
onalni sušni januar.
Povsem mogoče je, da jim
bodo čez nekaj tednov ušli
slovenski kupci na hrvaško
stran...
BRANE JERANKO
Osnovna šola
Planina pri Sevnici
objavlja prosto delovno
mesto
- učitelja
matematike in fizike
za nedoločen čas s polnim
delovnim časom
Pogoj: PRU ali P ustrezne
smeri
Vloge z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev pošljite na naslov
šole v 8. dneh po objavi.
Osebnost meseca na Celjskem
Akcija izbiranja Osebnosti
leta 1993 na Celjskem je na-
letela na zelo ugoden odmev,
zato smo se v uredništvu Ra-
dia Celje in Novega tednika
odločili, da bomo odslej izbi-
rali tudi Osebnost meseca,
na osnovi seštevka vseh me-
sečnih izborov pa bomo ob
koncu leta izbrali tudi Oseb-
nost leta 1994 na Celjskem.
S kuponom, ki je objavljen
v tej številki Novega tedni-
ka, že lahko glasujete za
Osebnost januarja na Celj-
skem, na Radiu Celje pa jo
boste lahko izbirali v sredo,
26. januarja, v dopoldan-
skem programu Radia Celje,
tudi v živo. Poleg radijskih
glasov bomo upoštevali vse
kupone, ki jih bomo dobili
v uredništvu do 9. ure tega
dne, oziroma do zadnje srede
v mesecu.
Naj ponovimo: glasujete
lahko za osebe s kateregako-
li področja, politike, gospo-
darstva, kulture, športa,
znanosti, glasbe itn, ki so po
vašem mnenju storile kaj po-
membnega v določenem me-
secu in s tem pridobile vašo
naklonjenost.
Ob koncu meseca bomo
proglasili mesečne izbrance,
ob koncu leta pa bo poleg
razglasitve Osebnosti leta na
Celjskem tudi veliko na-
gradno žrebanje vseh, ki bo-
do med letom oddali svoj
glas za Osebnost meseca.
KUPON
Osebnost januarja na Celjskem
Ime in priimek:_
Področje, položaj:_
Zanj glasujem, ker:_
Moje ime:-г
Naslov:-
Jure Krašovec - osebnost leta 93 na Celjskem (desno) v prijetni družbi sonagrajencev (z desne)
Franci Trstenjak, Ida Baš in Tone Vrabl.
Osebnosti leta na kožo - ansambel Kurja koža s pristno slovensko narodno glasbo iz severov-
zhodne Slovenije.
Št. 9 - 13. januar 1994
lio
Tehnika ne nadomesti ideje
Pozornost tujih strokovnih revij oblikovalcu Jožetu Domjanu
Jože Domjan, rojen leta
1952 v Celju, izhaja iz tiste ge-
neracije oblikovalcev, ki so se
sprva poklicno družili v celj-
skem Aeru (Rado Jenko, Rafko
Počivašek, pokojni Grega
Švab), potem pa odšli na svoje
in se uveljavili ne le v doma-
čem, temveč tudi v mednarod-
nem okolju.
Po končani srednji šoli za
grafično oblikovanje v Ljub-
ljani (1972), se je zaposlil
v Aeru, 1976 pa je bil sprejet
na Visoko šolo za uporabno
umetnost na Dunaju v razred
profesorja Kurta Schwartza
na oddelek za grafično obliko-
vanje, ilustracijo in fotografijo
in leta 1980 diplomiral. Leto
pozneje je prejel Herderjevo
štipendijo in na isti šoli končal
specializacijo za grafično obli-
kovanje.
Kot prvo je prejel nagrado
Prešernovega sklada občine
Celje leta 1974 in leta 1981 na-
grado Mladi za napredek Ce-
lja. Sodeloval je na številnih
razstavah, med prvimi leta
1979 na razstavi jugoslovan-
skega filmskega plakata
v Sydneyu s plakatom Tedna
domačega filma. Potem so se
vrstile številne razstave, zlasti
gledališkega plakata na Steri-
jinih pozorjih v Novem Sadu.
Leta 1986 je prvič sodeloval na
XI. mednarodnem bienalu pla-
kata v Varšavi, pa tudi štiri
leta pozneje. Leta 1987 je zas-
noval tudi svojo prvo gledali-
ško scensko delo za uprizori-
tev Emigranta v SLG Celje, le-
ta 1988 pa je prejel prvo na-
grado in izvedel celostno gra-
fično podobo za gledališki fe-
stival v Ljubljani »Jugoslavija
s svetom«. Leto pozneje raz-
stavlja na svetovni razstavi
VIII. Poster Biennale Lahti
v Art Museum v Lahtiju, leta
1990 sodeluje na mednarod-
nem festivalu gledališkega
plakata v Chaumontu in leto
pozneje na V. mednarodnem
salonu »L'Affiche et des Arts
de la Rue« v Grand Palais
v Parizu. Istega leta 1991 je
prejel vabilo in izvedel plakat
GITAN za »Hommage a Pon-
ty« v organizaciji Echo Inter-
national ter sodeloval na raz-
stavi v pariški Palais de Chail-
lot, istega leta pa ponovno so-
deluje v Lahtiju. Tega leta je
bil tudi določen za selekcijo
najboljših plakatov za leto
1992 za objavo v Knjigi Grap-
his Poster 92, ki izhaja v Zü-
richu. V letošnji januarski šte-
vilki ugledne revije Novum ge-
brauchsgraphik, ki izhaja
v Münchenu, so mu objavili 12
reprodukcij njegovih plaka-
tov, ki jih je izbral in napisal
študijo o njem Stefan Soltek,
ki je med drugim zapisal:
»Domjan govori s kontrolira-
nim, a toliko bolj izraznim je-
zikom. Riše v črnih, veščih li-
nijah z zabrisanimi robovi, ki
so prepričljivo spontane. Tu in
tam uporabi fotografske ele-
mente, vendar jih obogati
s svojimi grafičnimi potezami,
da doseže popolno skladnost.
Tekst, ki je skoraj vedno v ve-
likih črkah, je integralni del
kompozicije. Na ta način
ustvari dobro uravnoteženo
sceno, predstavljeno v kombi-
naciji besede in podobe, ki jo
lahko vidimo v najboljših
igrah in filmih.«
Jože Domjan je pretežni del
svojega dvajsetletnega obliko-
valskega opusa posvetil gleda-
liškemu in filmskemu plakatu,
kar nedvomno pogojuje živa in
ustvarjalna poklicna gledali-
ška hiša v Celju in je pogojeval
nekdanji Teden domačega fil-
ma. Toda oblikoval je tudi šte-
vilne razstavne kataloge, kole-
darje, knjižne zbirke in mono-
grafije. Toda z velikega pla-
katnega formata se je ob kon-
cu lanskega leta preselil na ze-
lo majhno površino poštne
znamke in ustvaril za PTT
Slovenijo znamki z motivom
slaloma in smučarskega teka
za letošnje zimske olimpijske
igre v Lillehammerju.
Na vprašanje, zakaj je veči-
no svojih oblikovalskih stvari-
tev namenil kulturi, je dejal:
»Delal sem za te hiše, in seve-
da še delam, ker smo se hitro
razumeli. Namreč, vodilni lju-
dje v kulturnih institucijah so
tudi sami kreativci, kar za ne-
katere odgovorne v gospodar-
stvu ne moremo reči. Tako pri-
demo do pojava, da imajo hiše,
ki imajo zagotovljeno produk-
cijo (gledališče), boljše vizual-
ne komunikacije od mnogih
gospodarskih firm, ki bi jih še
kako rabile za svojo blagovno
znamko. V gospodarstvu je na
žalost še vedno preveč prisot-
no mnenje, da je oblikovalski
delež le (nepotreben) strošek,
ne pa predvsem sestavni del
produkta in njegove vred-
nosti.«
Kje je Jože Domjan na rela-
ciji med svinčnikom in raču-
nalnikom?
Samo enkrat sem pritisnil
na tipko računalnikove tip-
kovnice. Ostajam zvest svinč-
niku in čopiču. Idejo pa rad
realiziram s^klasičnimi sred-
stvi, ker rad rišem, fotografijo
nadgradim s svojim likovnim
posegom, ki je del izrazne ce-
lote, kakršno sem si jaz zami-
slil in ne računalnik. Le-ta
človeka poleni. Roka ima svojo
elementarnost, ki je ne more
nadomestiti tehnika, kakor tu-
di ne moreš biti dober obliko-
valec, če imaš zgolj računal-
nik, ne pa tudi sposobnosti,
kako priti do dobre ideje.
Kako združiti in izraziti fi-
lozofijo pojava, ki ga obliko-
valec obdeluje in njegovo last-
no filozofijo?
Najprej bi rad poudaril, da
smo oblikovalci v nenehni tek-
mi s časom, kajti vezani smo
na časovne omejitve, ki jih na-
ročniki največkrat pozabijo.
Vsebino hočem najprej teme-
ljito razumeti, potem pa jo
s svojo stvaritvijo nadgraditi.
Ta nadgradnja je moje sporo-
čilo in je seveda tudi sporočilo
pojava ali objekta, ki je bil po-
vod za kreacijo. To sporočilo
mora gledalca prizadeti. To se
lepo vidi zlasti na gledaliških
plakatih, kjer so poante zelo
vidne. Sem pa sicer v večnem
konfliktu z delom, kajti ne de-
lam z lahkoto in le redko se mi
zgodi, da zlahka najdem reši-
tev, s katero sem zadovoljen
DRAGO MEDVED
zapisovanja
V krempljih
paradoksa
Piše: Tadej Čater
Nedavno sem se lotil vno-
vičnega branja nedvomno ene-
ga najboljših romanov hrvaške
književnosti zadnjih petdese-
tih let — Forsiranje romana re-
ke pisateljice in esejistke Du-
bravke Ugrešić. Taiste avtori-
ce, ki se nam je priljubila v te-
levizijski nadaljevanki Štefica
Cvek u raljama života, ki smo
jo z veseljem spremljali pred
skorajda desetimi leti. In bolj
ko prebiram njena bodisi
prozna bodisi esejistična dela
bolj sem prepričan, da je
Ugrešičeva pravzaprav obse-
dena z literaturo. Ne le, da
v domala vseh njenih delih na-
stopajo v središču dogajanja
pisatelji, da so nenazadnje pi-
satelji vedno nosilci glavnih
vlog, da se zna sama iz svojega
dela ponorčevati, še več, da
ironizira lastno početje in last-
no osebnost, v Forsiranju ro-
mana reke seji zapiše celo sta-
vek, ki nekako razkriva njeno
zaposlenost in preokupacijo
z literaturo in s pisateljeva-
njem: »Kaj morem, če imam
rada pisatelje, ker so tako
majhni, pa mi je žal zanje.«
Ugrešičeva torej postavlja
sebe na točko Nič, na nično
točko oziroma svoje delo in se-
be zanika, da bi lahko pisala
roman o literaturi. Vsekakor
paradoks, kakršnih v zgodovi-
ni svetovne literature dobe-
sedno mrgoli. Pisati literaturo
in biti pisatelj, pisati torej li-
tara turo o literaturi in jo v sa-
mem aktu pisateljevanja zani-
kati pomeni preprosto zanika-
ti samega sebe in svoje delo,
izničiti literaturo in literarno
pojavnost. Z drugimi beseda-
mi, literatura postane z zani-
kanjem samega sebe tisto, kar
v svojem globljem bistvu v res-
nici tudi je: »stvar na sebi«, ki
kljub temu, da je, ni prepoz-
navna oziroma drugače, po-
stane prepoznavna šele v na-
vezi, v razmerju do svoje
»stvari po sebi«; v metafizič-
nem dojemanju in detektira-
nju stvarnosti, na katero se
navezuje, do katere v ražmerju
i6*
Ce je torej bistvo televizije
v avtoironiziranju, to še ne po-
meni, da je televizija s svojim
bistvom blizu literature. Naj
Ugrešičeva še tako ironizira
samo sebe, svoje lastno počet-
je, svoje bistvo skratka, litera-
ture predvsem in samo zaradi
tega, ne moremo brati kot bi
gledali televizijo. Televizija je
»stvar po sebi«, je tista, katere
stvarnost ne moremo prezreti,
ki na svojo stvarnost nenehno
opozarja že s tem, ko je vklju-
čena, literatura pa, obratno,
»stvar po sebi« išče oziroma se
nam v razmerju do nje razkri-
va. Še več, literatura je res
»stvar na sebi«, kakor se nam
je enkrat že zapisalo, obstaja
pa zgolj v razmerju do druge
strani, do »stvari po sebi«, v ti-
stem preseku, v katerem po-
stane tudi Ugrešičeva potem, i
ko se je enkrat izničila, znova,
pisateljica, njeno početje pa li-1
ter a tura. In to odlična.	!
Ne povsem domišljeno
Sluga dveh gospodov na odru SLG v Celju
Kot svojo tretjo premiero
v letošnji sezoni so prejšnji pe-
tek v celjskem Slovenskem
ljudskem gledališču predsta-
vili uprizoritev znamenite ko-
medije Carla Goldonija
(1707-1793) Sluga dveh go-
spodov (1745) v avtorski pri-
redbi Andreja Rozmana in re-
žiji Francija Križaja. Z upri-
zoritvijo se je tudi naše gleda-
lišče pridružilo številnim odr-
skim ustvarjalcem po Evropi,
ki so lanskoletno 200-letnico
komediografove smrti razu-
meli kot ustvarjalni izziv za
številne nove postavitve nje-
govih klasičnih mojstrovin.
Hkrati pa je ponudilo igralcem
(zlasti mlajšim članom ansam-
bla) lepo priložnost za sproš-
čen in radoživ odrski humor
ter občinstvu za vedno dobro-
došlo sprostitev in zabavo.
Razgibane in duhovite odr-
ske situacije ter grobo poeno-
stavljene komedijske osebe,
s katerimi je Goldoni v mno-
gočem sledil žlahtnemu izroči-
lu poulične commedije deli'
arte, hkrati pa polagal že tudi
trdnejša pravila literarno bolj
omikani komediji 18. stoletja,
je Andrej Rozman kar v naj-
večji možni meri spoštoval.
Svojo ustvarjalnost je usmeril
predvsem v iskanje živega in
živahnega, sodobnega in odr-
sko prepričljivega odrskega
govora, v katerem je spretno
uporabil prvine različnih ča-
sovnih, socialnih in funkcij-
skih jezikovnih zvrsti, da bi
ponudil igralcem dovolj pri-
ložnosti za duhovit, razgiban,
mestoma poetično stiliziran,
mestoma poulično banalen,
a vseskozi tekoč odrski dialog.
Nekoliko nenavadno in prese-
netljivo je bilo le poslušati po-
leg prvin pričakovanega pri-
morskega narečja, s katerimi
je jezikovno tokrat označen
predvsem romansko gostobe-
sedni in temperamentni Truf-
faldino, tudi prvine gorenjšči-
ne v jeziku njegove nič manj
temperamentne izvoljenke
Smeraldine. Zdi se, da sta tu
avtor priredbe in lektor Mari-
jan Pušavec v svojem »post-
modernističnem« pojmovanju
socialnih zvrsti šla vendarle
nekoliko predaleč.
Režiser Franci Križaj je
skladno z izročilom commedie
dell'arte (in ob pomoči drama-
turginje Tatjane Ažman) na-
tančno in pregledno gradil
odrsko dogajanje predvsem na
veščinah nastopajočih kome-
dijantov. Kot običajno je bil
zanesljiv v izbiri igralske za-
sedbe in razveseljivo sproščen
in duhovit v ustvarjanju hu-
mornih poudarkov. Žal pa je
ob tem kar preveč zanemaril
likovno in glasbeno podobo
uprizoritve. Tako je scenogra-
fija Marjana Kravosa sicer
mediteransko pisana in rado-
živa v izbiri barv ter ironično
naivna v stilizaciji beneškega
trga, premalo pa domišljena
v uporabi odra na odru ter po-
udarjene cezure med prizoriš-
čem in avditorijem. Kostumi
Ane Matijevič so s sceno barv-
no sicer usklajeni, v nekaterih
primerih tudi duhovito skroje-
ni (zlasti kostumi avšaste Kla-
rice, ritaste Smeraldine in
dvospolne Beatrice/Federiga),
kljub temu pa jim mânjka kar
nekaj potrebne zgodovinske
žlahtnosti in patine. Posebej
moteča je odrska glasba Loli-
te, ki skuša s konfekcijskimi
aranžmaji posnemovalskega
domačega popa - ob dokaj
preprosti in zasilni koreogra-
fiji Tanje Zgonc - ponuditi ne-
kakšen sodobni okvir univer-
zalne (ali kot pravi Rozman
- pravljične) komedijske
zgodbe.
Med igralci, ki so se z očit-
nim veseljem lotili razgibane-
ga dogajanja, moramo tokrat
na prvem mestu omeniti Rena-
ta Jenčka v vlogi harlekinsko
bistroumnega in okretnega
služabnika Truffaldina, ki
s svojo očarljivo komedijant-
sko energijo in prostodušnost-
jo nosi tempo in dinamiko
uprizoritve. S še večjo mero
funkcionalne uporabe akro-
batskih in rokohitrskih spret-
nosti ter z zanesljivejšo dikcijo
bi se utegnila njegova vloga
zapisati tudi v trajnejši spo-
min. Nekakšno zarobljeno go-
renjsko različico njegove nič
manj temperamentne, a tudi
dokaj muhasto samosvoje iz-
voljenke, služabnice Smeral-
dine, je z natančno stilizacijo
duhovito ustvarila Vesna Mä-
her. Mnogo bolj razvajeno in
avšasto podobo zaljubljene
Klarice, ki se najbolj prvinsko
odziva na snubljenje kar z ži-
valskimi kriki in vrišči, je za-
nesljivo ustvarila Vesna Jevni-
kar. Dvojno podobo Beatrice,
preoblečene v moško mašče-
valnega Federiga in plemiško
zadržane v ljubezni do Florin-
da, je vešče izrisala Anica Ku-
mer. Kramarsko koristoljuben
in topoumen starec Pantalone
je bil Miro Podjed, njegov sa-
movšečno intelektualistični in
gostobesedni protiigralec dot-
tore Lombardi pa Stane Po-
tisk. Furiozni mladi petelin
Silvio je bil Bojan Umek in
njegov plemiško bolj zadržan
in rafiniran vzporednik Flo-
rindo Primož Ekart. Nesrečni
spletkarski krčmar Brighella,
ki ostane tudi ob srečnem kon-
cu ostalih protagonistov le
sam s seboj, pa je Zvone Agrež.
Uprizoritev, ki po splošnem
vtisu ne presega profesionalne
korektnosti in abonmajske ru-
tine.
SLAVKO PEZDIR
Predavanje
o inspiraciji in
intuiciji
V četrtek, 13. januarja
1994 bo ob 18. uri v Likov-
nem salonu v Celju preda-
vanje Primoža Škoberneta
z naslovom Duša — vir in-
spiracije in intuicije. Gre
za preplet poezije in preda-
vanja o nedotaknjenih člo-
vekovih globinah, kjer do-
muje notranji smisel življe-
nja, ki je izvir ustvarjalnih
moči, kjer se odpira prist-
nejše dojemanje sveta.
Srečanje v knjižnici
V sredo, 19. januarja bo ob 18. uri v Levstikovi sobi
Osrednje knjižnice na Muzejskem trgu v Celju, predstavi-
tev knjige z naslovom Učbenik stabilnega življenja,
o kateri bo spregovoril soavtor knjige Primož Skoberne.
Učbenik stabilnega življenja spada med knjige, name-
njene osebni rasti in samoizpopolnjevanju. Sestavljena je
iz treh delov. V prvem govori o pogovoru ob izklopljeni
televiziji, v drugem delu vsebuje slovar, ki bralca seznanja
s samim seboj, v tretjem pa na kratko predstavi program
šole stabilnega življenja in bralcu daje pot, po kateri
preide od besed k dejanjem.
Knjiga je v strokovnih krogih požela visoke ocene.
M.M.
Št. 10 - 13. januar 1994
11
Novi zvezek Enciklopedije Slovenije
Mladinska knjiga redno iz-
daja zelo obsežen in zahteven
projekt imenovan Enciklope-
dija Slovenije. Pravkar je izšel
sedmi zvezek, v katerem so
zbrani pojmi, katerih imena se
prično s črkama N in M.
Enciklopedija Slovenije je
začela izhajati že leta 1987,
program pa predvideva, da
vsako leto izide en del. Vsak
od njih obsega preko štiristo
strani formata A4, na katerih
je razvrščeno po več kot tisoč
stvarnih in biografskih gesel
z večjim številom ilustracij. Za
prihodnja leta so prav tako
načrtovane nove izdaje, saj bo
enciklopedija v celoti zajema-
la 12 zvezkov, katerim bo do-
dan še zvezek indeksov in bo
vsebovala 14000 gesel z različ-
nih področij.
Celoten projekt je zasnovan
izrazito nacionalno in zato po-
sega na vsa področja, ki so po-
membna za slovenski narod.
Enciklopedija je nedvomno
zelo pomembna in ima eno
prednostnih mest med naloga-
mi domačih znanstvenikov kot
tudi kulturne politike, da pa je
zanimanje zanjo veliko, nam
pričajo tudi natisnjeni izvodi
posamičnih zvezkov, ki so do-
segli število 20000.
Sedmi zvezek zajema gesla,
ki se začno z Marin ter do ti-
stih z začetkom na Nor. Eno
od osrednjih gesel obravnava
nemško-slovenske odnose, ki
so se razvijali vse od naselitve
prvih Slovencev na teh prosto-
rih, prikazani so pojmi iz kul-
ture, kot je moderna v književ-
nosti, likovni umetnosti, glas-
bi ter opis in vloge muzejev.
Od terminov iz zgodovine je
tudi obsežno predstavljen na-
rodnoosvobodilni boj, med po-
membnimi osebnostmi so
Franc Miklošič, Zoran Mušič,
Celjanom nekoliko bolj znana
Miloš Mikeln ter Milena Mo-
škon, zajeti so kraji in mesta,
med drugimi Mozirje ter Na-
zarje.
Ob vsem pa je vendarle mo-
goče dodati nekaj kritičnosti,
kajti bralec lahko najde v en-
ciklopediji tudi dve opazni po-
manjkljivosti. Prva se sestoji
iz koncepta, ki daje občutno
prednost geslom, ki so nepo-
sredno povezana z Ljubljano,
medtem ko so ostale regije
mnogokrat neupravičeno za-
postavljene. Kritiko pa je mo-
goče izraziti tudi do obravna-
ve posamičnih oseb in pojmov.
BORIS GORUPIC
Tisoč in ena pesem
Po enoletni prekinitvi dela
s pevskim zborom na celjski
Gimnaziji bo le-ta nastopil
21. januarja ali 3. februarja ob
19.30. uri v celjskem Narod-
nem domu.
Naslov zanj — »Tisoč in ena
pesem« se je ponujal kar sam
kot aluzija na knjigo pravliir
Tisoč in ena noč, čeprav z nio
nima nobene vsebinske pove-
zave.
Predstava ima dva dela.
Drugi del je gotovo učinkovi-
tejši in privlačnejši, saj gre za
musical, ki bi lahko ob boga-
tejši sceni, kostumih ter profe-
sionalni uporabi luči postal
pravi spektakel. Ker seveda
nimamo na voljo gledališke
opreme, bo zunanja podoba iz-
vedbe nekoliko skromnejša,
kar pa je lahko tudi prednost.
Tako bosta namreč v ospredju
predvsem lepota glasbe in di-
namika giba kot notranji izraz
izvajalcev predstave in odno-
sov med njimi, medtem ko se
sama zgodba razblinja in je
zunanji učinek v ozadju. Musi-
cal, ki naj za zdaj ostane skriv-
nost, bomo izvajali v slovenš-
čini. Songe je prevedel dijak
4. letnika Matej Kranjc, solisti
bodo prav tako dijaki — Jasmi-
na Maček, Aleš Črnko, Matevž
Kink, pianista sta Tatjana Na-
du in Simon Dvoršak, plešeta
Andreja Cepuš in Maja Rojšek.
Sceno in plakate oblikuje Ma-
tej Prihavec, za kostume pa bo
poskrbela Tanja Čajavec.
Prvi del, v katerem sodelu-
jejo tudi instrumentalisti Alja
Beccari, Alenka Čater in Boja-
na Jančič, je manj spektakulä-
ren. Zasnovan je kot splet zelo
preprostih pesmi, ki želijo kot
celota učinkovati kot angaži-
rano sporočilo oziroma kot
subtilna lepljenka glasbenih
drobcev sredi kričečega, neob-
čutljivega, zvočno povsem
zbanaliziranega vsakdanjika.
Kot davno pozabljeni, zapra-
šeni, a dragoceni predmeti
z babičinega podstrešja se zdi-
jo te pesmi v svetu, ki presoja
vse okrog nas in tudi nas same
le z vidika denarnega dobička.
V svet praznih sanj, kričečih
reklam, hladne poslovne logi-
ke in hkrati nezaslišane kruto-
sti naj te pesmi prikličejo vsaj
malo človečnosti.
ADRIANA
POŽUN-PAVLOVIČ
Laboratorij Tadeja Pogačarja
V mesecu januarju poteka
v celjskem Likovnem salonu
predstavitev umetniških del
akademskega slikarja Tadeja
Pogačarja, razstavljen kom-
pleks pa je poimenovan Labo-
ratorium.
Pogačar, ki živi in dela
v Ljubljani je bil rojen leta
1960 in je tako pripadnik naj-
mlajše generacije likovnikov.
V prvi polovici osemdesetih let
je študiral na Filozofski fakul-
teti etnologijo in umetnostno
zgodovino, v drugi polovici
istega desetletja je svoje teore-
tično znanje izpopolnil na
Akademiji za likovno umet-
nost v Ljubljani na študiju sli-
karstva, v letu 1990 pa je tam
zaključil tudi postdiplomski
program. Istega leta je tudi
ustanovil Muzej moderne
umetnosti, medtem ko je ak-
tivno prisoten v likovnih raz-
staviščih že od leta 1986, in je
od takrat priredil večje število
razstav v domačih in tujih ga-
lerijah.
V ambient Likovnega salona
je Tadej Pogačar postavil več
različnih eksponatov, kateri se
običajno ne pojavljajo v gale-
rijah, temveč so uporabljeni za
povsem drugačne namene. Ob
vstopu v prostor, je avtor na
levo stran razvrstil stenske po-
lice, ter nanje postavil stekle-
ne bučke in rdeči prah. Na levi
strani so tudi montirane police
na katere so položeni različni
predmeti, kot so potovalna
torba, svetilka, na sredini ga-
lerije pa je med vazami z rast-
linjem vitrina z razbitimi deli
steklenega posodja.
Ideje s katerimi avtor sezna-
nja obiskovalca, so na več rav-
neh, saj gre v osnovi za več-
plastno sestavljeno umetnost,
ki je zunaj okvirjev klasično
pojmovane likovne umetnosti.
Kajti ne gre mu toliko za samo
oblikovanje surove materije,
kot je na primer v kiparstvu
kamen ali v slikarstvu delo
z barvami, temveč išče že na-
rejene izdelke, ki jih nato
vključuje v svoje kompleksne
postavitve. Ti zaradi svoje he-
terogenosti dopuščajo precej
svojevoljno razumevanje raz-
stavljenega, najsi gre za sim-
bolne ali povsem konkretne
pomene. Kakršenkoli odnos že
zavzamemo do Pogačarjevih
eksponatov, pa je mogoče za-
trditi, da gre za enega tistih
umetnikov, ki s precejšnjo od-
ločnostjo iščejo nove oblike li-
kovnega snovanja, ter uspeva-
jo gledalca potegniti v svoj
specifičen miselni prostor.
BORIS GORUPIČ
na celjskih platnih
Dave, ZDA, 1993
Komedija
Režija: Ivan Reitman; vloge: Kevin Kline, Sigourney
Weaver, Frank Langella, Kevin Dunn, Ben Kingsley,
Charles Grodin.
Dave Kovic (K. Kline) je
zaposlen v majhni agenciji
v Baltimora, ki ljudem po-
sreduje začasne zaposlitve.
Ni ravno bogat, pa tudi sla-
bo mu ne gre: njegova po-
trebe so skromne in največ-
je zadovoljstvo mu pomeni,
če ljudem v stiski pomaga
priti do služb.
Po nečem pa Dave vse-
eno izstopa: kot jajce jajcu
je podoben Williamu Har-
risonu Mitchellu, 44. pred-
sedniku Združenih držav.
Predsednik Mitchell je
očitno »preobremenjen«
s svojim delom in želi imeti
dovolj časa tudi za »zaseb-
ne zadeve«, zato mu za na-
stope v javnosti služijo
dvojniki, ki mu jih priskr-
bijo njegovi pomočniki:
prebrisani šef osebja Bob
Alexander, vodja za stike
z javnostjo Alan Reed in
agent tajne službe Duane
Stevenson. Tako pridejo
tudi do Davea Kovica in
mu ponudijo »enkratno
priložnost, da služi svoji
deželi«.
Stvari pa se zapletejo
- ravno tisto noč, ko Dave
»nadomešča« pravega
predsednika, le-tega priza-
dene huda kap in Bob Ale-
xander vztraja, naj na nje-
govem mestu ostane Dave
in slepi ljudstvo, da je
predsednik živ in zdrav...
Daveova začetna navduše-
nost nad uglednim položa-
jem se kmalu spremeni
v zaskrbljenost, nato pa
v odločno nasprotovanje
skupini	ambicioznih,
vplivnih ljudi, ki ne delajo
v skladu z njegovimi načeli
o dobrem in slabem.
Med mnogimi, ki jih Da-
ve prepričuje o tem, da je
predsednik, je tudi prva
dama Ellen Mitchelfì(Sigo-
urney Weaver) — toda ne
dolgo. Dave bo hitro osvojil
zapletene zakone moči, za-
vajanja in prevar, v Beli hi-
ši pa bo vrsta komičnih si-
tuacij prinesla velike spre-
membe ...
Producent in režiser
Ivan Reitman, ki ima za sa-
bo uspešnice, kot so Izga-
njalci duhov in Dvojčka,
tokrat sodeluje z dobitni-
kom oskarja Kevinom Kli-
neom (za film Riba, imeno-
vana Vanda) in z vsestran-
sko nadarjeno igralko Si-
gourney Weaver, ki je igra-
la v uspešnicah Izganjalci
duhov, Delovno dekle, Go-
rile v megli, v trilogiji Ali-
en in drugih. Reitman je
ustvaril sodobno komedijo
o navadnem človeku, ki se
znajde v nenavadnih oko-
liščinah in se izkaže s tem,
da ostane prav to, kar je:
navaden človek.
Za brezovo metlo
Pustovanje je od nekdaj eno
od pomembnih zimskih praz-
novanj, ki pa se v sodobnem
času pogosto sprevrača zgolj
v množično veseljačenje. Že
dolgo iščem alternativne obli-
ke pustovanja za otroke, saj je
pust v mestu nujno izgubil av-
tentičnost, potreba po obredu
pa ostaia.
Za letošnjega pusta, ki bo na
torek, 15. februarja, želi Ana
Vovk-Pezdir izpeljati pustno
prireditev »Za brezovo metlo«
(Ob novem letu je treba s sta-
rim pomesti, zato so na Slo-
venskem ob pustu vezali bre-
zove metle in jih naredili toli-
ko, da bi zadostovale za vse
leto). Prireditev je predvsem
namenjena otrokom, odprta
pa tudi odraslim, in naj bi bila
združevanje muziciranja in
plesanja. Takole: na prireditev
se priglasijo otroci v maskah
in pripeljejo s seboj glasbenika
— spremljevalca. Vsaka maska
naj bi se predstavila s plesom
na živo glasbo; maska, ko-
stum, ples in glasbena sprem-
ljava v živo so torej osnovni
pogoji za sodelovanje. Za glas-
beno spremljavo si lahko otro-
ci izberejo katerikoli instru-
ment (klavir, kitara, bobni,
flavta, violina, harmonika itd).
Važno je, da glede na svojo iz-
brano pustno masko otrok-
plesalec in glasbeni spremlje-
valec skupaj izbereta primer-
no skladbo za plesno predsta-
vitev maske. Glasbeni sprem-
ljevalci pa so lahko otroci (pri-
jatelji, sošolci, bratje, sestre),
starši, učitelji, znanci. Pogoj
za glasbeno spremljavo ni vr-
hunsko obvladovanje igranja
instrumenta, zaželena pa je
vsaj do neke ravni ohranjena
glasbena izobrazba.
Vsak udeleženec takega pu-
stovanja naj bi dobil spomin-
sko miniaturno brezovo metlo,
morda pa bi izbirali tudi bre-
zove metle z zlatim, srebrnim
in bronastim trakom. V tem
primeru je seveda treba izde-
lati merila ocenjevanja
(1. stopnja uspešnosti zlitja
plesa in glasbe, 2. izvedbena
kvaliteta plesa in glasbe, 3. do-
miselnost maske, original-
nost).
Za sodelovanje na prvem
pustnem tekmovanju mladih
plesalcev se lahko prijavite do
torka, 25. februarja 94, pisno
na naslov: Harlekin, Partizan-
ska 47, Celje - ali pa prijavo
prinesete osebno g. Ani Vovk-
Pezdir v Harlekinovo dvorano
na Gimnaziji Celje Center,
Kosovelova 1, vhod pri sema-
foriziranem križišču Kersni-
kove in Gregorčičeve ulice
(vsak dan ob 19. uri — do
25.2.94).
Tekmujoči plesalci bodo
razvrščeni v tri kategorije:
3. kategorija so plesalci od pr-
vega do četrtega razreda os-
novne šole, 2. kategorija so
plesalci od petega do osmega
razreda osnovne šole, 1. kate-
gorij a pa so srednješolci. Ples
in skladba naj trajata približ-
no dve minuti, za instrumen-
talista, ki spremlja ples pustne
maske, ni starostne omejitve.
PRIREDITVE
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes, v četrtek
ob 19.30 za abonma četrtek in izven uprizorili predstavo Sluga
dveh gospodov, v režiji Francija Križaja. Jutri, v petek ob 19. uri
bo ista predstava za abonma študentski večerni in izven,
v soboto ob 17. uri pa za abonma sobota popoldan in izven.
V	Domu kulture v Velenju bo v soboto ob 17. uri za izven in ob
19.30 za gledališki abonma 4 predstava Zbeži od žene, s katero
bo gostovalo Prešernovo gledališče iz Kranja.
V	Kulturnem centru v Laškem bo jutri, v petek ob 19. uri
gostovalo amatersko gledališče KUD Zarja iz Trnovelj s kome-
dijo Branislava Nučiča Mister Dollar, v režiji, scenografiji in po
izboru glasbe Štefana Zvižeja. Gostovanje bo za izven.
V	hotelu Atomske Toplice bo jutri, v petek ob 20. uri koncert
vokalne skupine Cvet Društva medicinskih sester Celje, žen-
skega pevskega zbora KUD Ljubečna, ki ju vodi Vida Bukovac
in Moškega pevskega zbora PTT Celje, ki ga vodi Pavle Bu-
kovac.
V	Domu П. slovenskega tabora v Žalcu bo v sredo ob 19. uri
koncert folklornega ansambla Metelica iz Krasnojarskega
v Sibiriji, zmagovalca vseruskih tekmovanj v plesih in pesmi.
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bodo jutri, v petek ob
20. uri odprli razstavo olj in akvarelov Nika Ribiča iz Maribora.
Otvoritev bo popestril nastop učencev glasbene šole iz Rogaške
Slatine.
V	Muzeju novejše zgodovine v Celju bo do konca januarja
odprta občasna razstava Celje na starih razglednicah, ob 30-
letnici delovanja.
V	Zdravstvenem domu in hotelu Merx v Celju razstavlja slike
Jože Barachin iz Radeč.
V	Likovnem salonu v Celju bo do 27. januarja odprta razstava
del kiparja Tadeja Pogačarja.
V	Etolu v Škofji vasi razstavlja v januarju Maksimiljan
Nezman.
V	Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini si lahko vse do
februarja ogledate razstavo Vischerjevih bakrorezov s podo-
bami gradov na slovenskem Štajerskem.
V	galeriji Kompasa v Celju si lahko do 20. januarja ogledate
razstavo sUk Emila Tomaša - Thomasa.
V	laškem zdravilišču bo do konca januarja na ogled razstava
likovnih del Janeza Kovačiča.
V	galeriji sodobne umetnosti v 2. nadstropju celjskega Mestnega
gradu je na ogled razstava iz izbora slovenskega slikarstva in
kiparstva. •
Celje: Union 13.1. ob 16. in 18.15 Vzhajajoče sonce - ameriški
film, ob 20.30 pa premiera ameriškega filma Dave, od 14.1. dalje
ob 16., 18.15 in 20.30 pa ameriški film Vzhajajoče sonce; Mali
Union do 17.1. ob 20. uri film Srčna bolečina, od 18.1. dalje ob
20. uri pa ameriški film Mesto radosti; Metropol 13.1. ob
16. ,18. in 20. uri ameriški film Možje v pajkicah, od 14. do 17.1.
ob 16. in 18. uri še ameriški film Možje v pajkicah, ob 20. uri pa
ameriški film Dave, od 18.1. dalje ob 16., 18. in 20. uri Dave
— ameriški film.
Kino Žalec 14., 15. in 16.1. ob 20. uri ameriški film Ženska in
dva moška; 15. in 16.1. ob 17. uri pa ameriški risani film Aladin.
Kino Vojnik 15.1. ob 19. uri V zadnjem trenutku - ameriški film,
19.1. ob 16. uri pa Kraljevi ribič — ameriški film.
Kino Dobrna 16.1. ob 17. uri Poslednji Mohikanec - ameriški
film.
V	Narodnem domu v Celju se bo jutri, v petek b 20. uri v okvitu
ponovne formacije Kluba kulturnih delavcev Ivan Cankar Celje,
predstavil Plesni teater Igen Studia za ples Celje.
V	Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo v sredo ob
20. uri večer slovenske folklore v izvedbi AFS Študent iz Mari-
bora.
. KINO UNION 13.1.
KINO METROPOL Od 14.1.
Št. 2 - 13. januar 1994
12
Št. 12 - 13. januar 1994
13
Laško bo
še živelo
Referent za kulturo In šport Jure Jan
o svojem delu
V občini Laško igrata kul-
tura in šport v vsakdanjem
življenju pomembno in vid-
no vlogo. Veliko zaslug za to
gre nedvomno pripisati Ju-
retu Janu, občinskemu refe-
rentu za ti področji.
Jure Jan, 55-letni Celjan,
se sedaj čuti Laščana. Kot
ljubitelj umetnosti in kultu-
re, v mladosti orodni telova-
dec, harmonikar, veseljak in
predvsem ljubitelj otrok, je
zapisan Laškemu. »Biti refe-
rent za kulturo pomeni, da
v organizacijskem smislu
pokrivaš vse, kar se dogaja
na kulturnem področju,«
pravi Jure Jan. »Naša kul-
turna zveza sodeluje z ra-
zličnimi institucijami, ki
nam strokovno in finančno
pomagajo. Dobro sodeluje-
mo s celjskim Zavodom za
spomeniško varstvo, na
športnem področju pa s Pi-
vovarno Laško, Papirnico
Radeče, Tovarno izolacijske-
ga materiala in obrtniki. To
se očitno izplača, saj so re-
zultati izvrstni.«
Laška občina slovi po raz-
nih razstavah, literarnih ve-
čerih, Poletnih grajskih pri-
reditvah ... »Marsikaj je re-
zultat dobrih sodelavcev.
Odkar je v Laškem odprt
Dom kulture, ima vse več
amaterjev možnosti na po-
dročju vokalne, komorne in
instrumentalne glasbe. V ob-
čini imamo 18 pevskih zbo-
rov. Ko naštevam sodelavce,
ne morem mimo tistih, ki ne-
kako vlečejo voz kulture in
domačnosti. Jure Krašovec,
Vlado Marot, Irena Mulej...
Seveda so tu še številna dru-
štva, od turističnega do pla-
ninskega,« na kratko pred-
stavi Jan svojo dejavnost.
Posebna radost v Janovem
življenju so otroci. »Sam sem
doživljal lepo, a skromno
mladost, in glede na to imam
poseben odnos do otrok. Še
zlasti do tistih, ki so potreb-
ni pomoči. Otrok je nebog-
ljeno bitje, ki ga je treba zaš-
čititi. Bil sem skrbnik treh
fantov, sedaj sem dveh de-
klic. Svojima oskrbovanka-
ma skušam pomagati pre-
broditi mladostniške težave.
Delam to, kar je sicer naloga
staršev. V Laškem smo za
otroke pripravljali tudi Pisa-
ni balon, sedaj pa bomo
v novem Kulturnem domu
organizirali koncerte, plese
in podobne prireditve.«
In kaj marljivi Laščani
pripravljajo letos? »Zaen-
krat smo v programu predvi-
deli občinske revije vokalne
in instrumentalne glasbe,
plesnih in folklornih skupin,
načrtujemo predstavitev
vsaj 15 slovenskih likovnih
umetnikov, v Radečah bodo
razstavljali grafiki in akva-
relisti. Posebej se pripravlja-
mo na razstavo 30 let Piva in
cvetja, na gradu Tabor bodo
še naprej Poletne grajske
prireditve... Torej lahko za
prihodnost zagotovo napo-
vem, da se bo v Laškem še
marsikaj dogajalo,« je opti-
mist Jure Jan.
MIMI PODKRIŽNIK
'planinski kotiček i
Po poti okoli
Ljubljane
Planinsko društvo Zlatarne
Celje organizira konec tega
meseca, v soboto, 29. januarja
ob 6.30 pohod po poti okoli
Ljubljane. Odhod bo s poseb-
nim avtobusom s parkirišča na
Glaziji, prijavite pa se lahko
v prostorih društva do 22. ja-
nuarja ali na telefon 35-359.
Na pohod Zdravju
naproti
Planinsko društvo Polzela
in Zlatarne Celje v soboto,
22.januarja vabita na ^.pla-
ninski pohod Zdravju naproti.
Odhod iz Celja bo z železniške
postaje z vlakom ob 8.45, iz
železniške postaje Paška vas
pa ob 9.17 uri. Pot bo vodila
čez Gavce, Veliki vrh na Goro
Oljko, vodili pa bodo planin-
ski vodniki. Hoje bo za pri-
bližno tri ure, ne pozabite pa
s seboj vzeti tudi planinskih
izkaznic.
Zbor markacistov
V soboto, 15. januarja bo
v planinskem domu na Šent-
jungerti ob 10. uri zbor marka-
cistov Savinjske območne sku-
pine, ki združuje 33 planin-
skih društev. Pogovorili se bo-
do o stanju planinskih poti in
transverzal, pripravili načrt
dela za letošnje leto in določili
datum za tečaj markacistov.
Dostop do doma je možen
z Lopate z lokalnim avtobu-
som iz Celja ter z avtobusom,
ki vozi na progi Celje-Velenje-
Žalec.
Šentjurčani na
Zatrniku
V šentjurski osnovni šoli so
letos ustanovili svoj prvi
športni razred. Učenci so se
pretekli teden udeležili šole
v naravi, na gorenjskem smu-
čišču Zatrnik. Posebno pozor-
nost so posvetili alpskemu
smučanju, predavanjem in
turni smuki, pa tudi družab-
nemu življenju. Učence sta vo-
dila razrednika, Nada Adžič in
Vlado Artnak ter zunanji so-
delavec Andrej Podgoršek. Šo-
le v naravi so se udeležili vsi
učenci, njihovo bivanje pa so
večidel financirali starši.
BJ
Radi bi novo vozilo
V Vrbi u boti o gasilci letos praznovali 60-
letnico
Pred kratkim so se na letni
konferenci zbrali člani Gasil-
skega društva Vrbje. Z dose-
danjim delom gasilci niso bili
preveč zadovoljni.
Doslej v Vrbju niso imeli
svojega gasilskega avtomobi-
la, kar jim je povzročalo vrsto
težav. To je bil med drugim
tudi povod za odstop doseda-
njega predsednika društva
Mitje Bobovnika, tajnika Mi-
rana Miklavžina ter poveljni-
ka Antona Čretnika, sicer treh
prizadevnih članov gasilskega
društva Vrbje. Za novega
predsednika društva so Vr-
benčani izvolili Zdravka Te-
kavca, tajnik bo poslej Jože
Meh, poveljnik pa Alfonz
Pšenic.
Sredi leta nameravajo
v Vrbju proslaviti 60-letnico
delovanja, obenem upajo, da
bodo do takrat lahko nabavili
novo gasilsko vozilo. Pri zbi-
ranju denarja računajo na po-
moč obrtnikov, del denarja
bodo zbrali z lastnim delom,
v naslednjih mesecih pa bodo
potrkali tudi na vrata kraja-
nov in zaprosili za prostovolj-
ne prispevke.
JG
Pomagajmo pticam
Ptice, ki so ostale pri nas, v teh dneh preživljajo hude čase.
Sinice, brglezi, štiglici in drugi so koristne ptice, zato jim
pomagajmo tudi mi, da bodo laže prezimile. Ptičje hišice ni tako
hudo narediti, zraven še poskrbimo, da ne bo prazna. Prijetno je
opazovati hvaležne ptičke, ki nam bodo z žgolenjem in petjem
krajšale čas.
LOJZE OJSTERŠEK
Nova razglednica Vranskega
V krajevni skupnosti Vransko so v sodelovanju s tamkajšnjo šolo pred kratkim izdali novo
j^zglednico kraja. Z njo želijo seznaniti širši krog ljudi z naravnimi in zgodovinskimi znameni-
tostmi ter lepotami kraja. Barvna razglednica prikazuje Antonov oltar, delo kiparja Robba,
£erkvico sv. Jeronima na Taboru, Podgrad, renesančno rozeto s cerkvice na Taboru, stavbo
krajevne skupnosti ter bazen na Vranskem.
Ш
NAROČILNICA
Podpisani________________
Kraj______________________
Ulica______________________
Pošta______________________
Naročam časopis NOVI TEDNIK (za najmanj 6 mes. - do preklica)
od____________do____________
Obvezujem se, da bom redno plačeval (a) naročnino
(podpis)_________________
Št. 13 - 13. januar 1994
14
Kjer se delo dela drži
Živahni vsakdan Mirka Mlakarja iz Gorice pri Slivnici
Vas zanima življenje starega
železarja? Ko sva se oglasila
v Gorici pri Slivnici, v Mla-
karjevi domačiji, gospodarja
Mirka, nekdanjega železarja,
ni bilo doma. Prijazna gospo-
dinja Štefka ga je opazila da-
leč v dolini, kjer je nabiral šib-
je, nato pa smo bili hitro sku-
paj. Z zvestim naročnikom, ki
prebira Novi tednik že dobri
dve desetletji. Bral je tudi dru-
ge časopise, na koncu pa se je
odločil za najbližje novice, iz
širše celjske okolice. To je po-
vedal, ter še marsikaj zanimi-
vega.
Mirko Mlakar je v pokoju
dobra štiri leta, za zimski kra-
tek čas pa ima veselje s plete-
njem košev ter košar. Na do-
mači kmetiji, kjer redijo tri
govedi, jim vse to pride še ka-
ko prav. Mirko in Štefka Mla-
kar živita podobno kot številni
starejši ljudje na Kozjanskem,
kjer se delo kar dela drži.
V Slivnici nabirajo šibje le še
redki, pletenje pa postaja fol-
klora. Mirka je te spretnosti
naučil njegov dobri očim, prav
tako izdelovanja ročajev za ra-
zlično ročno orodje. O očimu,
ki ga ni niti enkrat samkrat
udaril, je nasploh povedal ve-
liko lepega. Svojega pravega
očeta pa je izgubil, ko je imel
komaj dve leti in pol.
Črn kot dimnikar
Ko je odrastel, se je tudi sam
odločil za družino. Z ženo
Štefko sta se razveselila dveh
sinkov, Vlada, ki živi v Šent-
jurju ter Jožeta, ki ostaja do-
ma. Velik del življenja, sede-
mintrideset let, je preživel
v štorski železarni, večji del
kot livar, pri plavžu.
Spominja se, da je bil črn
kot dimnikar, pri temperaturi
od 1500 do 1800 stopinj pa je
bila odveč tudi srajca. Vsako-
gar od začetka muči vročina,
ga je tolažil obratovodja in res
je bilo tako. Veliko noči, ko so
drugi spokojno spali, je Mirko
Mlakar preživel pri plavžu,
v neznosnih razmerah. Delal je
petek in svetek in le za novo
leto je bil z najdražjimi. Doga-
jalo se je, da se "Je v soboto
zvečer utrujen vrnil domov,
v nedeljo zjutraj pa spet nazaj
k plavžu. Vsako četrto nedeljo
je bil na vrsti celo neprekinje-
ni, 24-urni šiht... In ko je po-
leti prišel z nočnega dela, se je
odpravil na jutranjo košnjo,
v časih, ko kosilnice še niso
poznali. »Ne vem kako je vzdr-
žal,« se čudi žena Štefka, ki je
na kmetiji skrbela tudi za
starše ter moževo bolno sestro,
invalidko Veroniko. Da
o kmečkih opravilih ne govo-
rimo.
Grožnja
s »platničkami«
Nečloveški napori pri plav-
žu so počasi načeli zdravje.
Mirko je začutil težave v hrb-
tenici, zato je zadnjih dvajset
let preživel v železarski vra-
tarski suknji.
»Imeti opravka z ljudmi je
najslabše,« trdi za to obdobje.
Saj veste, včasih so rekli: kar
človek ukrade, tega mu ni tre-
ba kupiti, se je hahljal. Tako je
doživel vse, kar se živemu vra-
tarju sploh lahko zgodi. Tudi
precej smešnega, včasih pa je
kakšnemu hišnemu tatu za-
grozil s »platničkami«.
Pravi, da je lahko pregledo-
val vse zaposlene, tudi tiste »s
kravatami«. Ali je kdaj zalotil
koga, ki si je kaj posebno veli-
kega izposodil, me je zanima-
lo. »Ha, ha, še tiste z najvišjimi
plačami.« Tako je zalotil neko-
ga »ta višjih«, ki je hotel odpe-
ljati nič manj kot ograjo in to
kar s tovarniškim avtomobi-
lom. Pri delavcih se je največ-
krat končalo pri kakšnem kla-
divu ali podobnem. Nanje se
manj huduje, saj je videl, da je
pogosto šlo precej kovine
v nič. Cigani so jo pobirali in
nato nazaj tovarni prodali, je
izvedel. Med 3566 zaposlenimi
so bili najrazličnejši ljudje,
med njimi pa si je nakopal kar
nekaj zamere.
V pokoj je odšel z veseljem,
za razliko od kolega iz valjar-
ne, ki je jokal, da je izgubil
svoj drugi dom. Med pogovo-
rom se je spomnil ene od ek-
skurzij, ko so si gosti ogledo-
vali težko delo livarjev. Nek-
do, po videzu učen možak, se
mu je približal ter ga povpra-
šal po zaslužku. Ko mu je Mir-
ko Mlakar povedal za svojo
mesečno plačo, mu je gost od-
govoril: »Jaz pa sem mislil, da
dobite toliko na dan.«
Z malo denarja je gospodar
Mirko veliko ustvaril. Tam
kjer je bila nekoč lesena podr-
tija, so danes srečni v veliki,
sodobni hiši, z imenitnim raz-
gledom na slivniško dolino ter
na Kalobje. Ko je začel ustvar-
jati, je imel vsega dve kosi, da-
nes pa ima tudi stroje. Njegov
naslednik, sin Jože, se je izučil
za avtomehanika, a so ga
v kombinatu poslali na ča-
kanje.
Če kdo stremi za napred-
kom, ima močno voljo ter se ne
boji žuljavih rok, potem je vse
■ mogoče, trdi Mirko Mlakar.
S svojim življenjem je dokazal,
da je res tako.
BRANE JERANKO
Foto: EDO EINSPIELER
Mirka Mlakarja smo našli ob Voglajni, med nabiranjem šibja. Na sliki z ženo Štefko.
Obiskali svoje člane
Društvo upokojencev so v Andražu ustanovili leta 1986. Odt-
lej je zelo dejavno, člani imajo tudi svoj klub. Ob novem letu so
mlajši člani obiskali starejše, predvsem tiste, ki so zaradi let ali
bolezni vezani na dom. Ob obisku so jim izročili priložnostna
darila in z njimi poklepetali, kar starejšim ljudem, ki so pogosto
osamljeni, največ pomeni.
T. T.
komentiramo
Kdo bo gasil?
Januar, februar in marec
so meseci, ko prostovoljna in
industrijska gasilska dru-
štva opravijo občne zbore.
Sledi še zbor na občinski
ravni. Letošnji občni zbori
so se začeli žalostno, z ukini-
tvijo industrijskega gasil-
skega društva EMO Celje, ki
ga je leta 1936 ustavil ta-
kratni lastnik Westen.
To, da se v zadnjih letih
zlasti slabo piše industrij-
skim gasilskim društvom, je
bilo že več ali manj znano.
Podjetja so zašla v težave in
najprej so zaprla ali priprla
finančno pipico tam, kjer je
najmanj dobro, pri gasilcih,
ki naj bi varovali premože-
nje. Zato so društva v večjih
podjetjih tudi ustanovili.
Najprej se je zataknilo
v EMO, kjer so imeli zadnji
občni zbor prejšnjo soboto.
Prisotni so bili člani društva,
dvajset članov pobratenega
društva iz Jarenine pri Mari-
boru in predstavnika Občin-
ske gasilske zveze Celje. Od
podjetja, kljub vabilu, ni bi-
lo nikogar. Brez posebnih
pripomb, vendar s svaljkom
v grlu, so prisotni sprejeli
poročilo predsednika dru-
štva Emila Žlendra in ute-
meljitev za ukinitev, ki jo je
predlagal upravni odbor. In-
dustrijsko gasilsko društvo
EMO Celje bo prenehalo
z delom 15. februarja pred-
vsem iz dveh razlogov: zara-
di odpuščanja delavcev se je
število članstva zmanjšalo
tako, da operativne enote ni
možno več sestaviti (povelj-
nik društva je tehnološki vi-
šek, kar je res pravi višek!)
in zaradi pomanjkanja fi-
nančnih sredstev Holding
EMO, ki ne more plačevati
niti registracije gasilskih vo-
zil, še manj pa zagotoviti fi-
nančna sredstva za normal-
no delovanje društva.
Občinski gasilski zvezi Ce-
lje so predlagali, da glede na
80 odstotno sofinanciranje
težje opreme prepreči, da bi
oprema še naprej propadala
in jo glede na potrebe dodeli
drugim enotam.
S podobnimi težavami se
ukvarjajo tudi v drugih in-
dustrijskih gasilskih dru-
štvih, kot v Metki (avto stoji
na prostem in propada),
Aeru, TVO Škof ja vas in Že-
lezarni Štore (tu ločujejo in-
dustrijsko od prostovoljnega
društva), edino v Cinkarni še
nekako gre. Res je, da gasil-
stvo ne bo propadlo, vpraša-
nje pa je, če je dobro, če se bo
primer EMO nadaljeval.
Lahko je ukinjati društva,
težje pa bo najti krivca, ko
bo zagorelo in prve, najbolj
učinkovite intervencije ne
bo. Ali bo kdo ob tem prime-
ru spregledal in preprečil ve-
rigo ukinjanj industrijskih
gasilskih društev? Dobro in
predvsem koristno bi bilo.
TONE VRABL
Za čiste vode
Za velenjsko občino je zna-
no, da se nenehno otepa z eko-
loškimi težavami. V občini že
dlje časa vlagajo vse sile, da bi
zmanjšali onesnaževanje in
očistili zrak, vode in zemljo.
Po že sprejeti ekološki sanaciji
zraka se sedaj ubadajo z vo-
dami.
Tako za zrak kot za vode so
predpogoj čistilne naprave
v šoštanjski termoelektrarni
oziroma projekt zaprtih kro-
gotokov transportnih voda
z odlagališča pepela. Slednji
projekt je vreden 4,9 milijona
mark, z njegovo pomočjo pa
naj bi zbirali izcedne vode iz
odlagališča pepela in jih po-
novno uporabili za transport
pepela iz TEŠ na odlagališče.
S tem bodo delno očistili reko
Pako, hkrati pa naj bi poiskali
še druge onesnaževalce. To je
tudi osnovni cilj predloga eko-
loškega sanacijskega progra-
ma za velenjske vode, kar so
obravnavali na seji občinske
vlade po zaključku naše re-
dakcije. Sanacijski program
za vode predvideva dograditev
čistilne naprave z biološkim
čiščenjem, program pa naj bi
zaživel še letos.
US
Obiskali so najstarejše
V Krajevni skupnosti Galicija v žalski občini so letos za novo leto obiskali dvajset najstarejših
krajanov. Najstarejša med njimi je Marija Jelen iz Zavrha, ki bo aprila dopolnila 94 let. Kljub
visokim letom je še kar dobrega zdravja, ob našem obisku je bila nekoliko gripozna, potožila pa je
tudi, da ji slabi vid. Rodila je devet otrok, sedaj pa živi pri hčerki Mariji, ki zanjo lepo skrbi. Na
sliki: Predsednik sveta KS Galicija, Vladimir Jošt in Marija Jelen s hčerko.
T. TAVČAR
Vgreznil se je most
Na regionalni cesti Vitanje-SIovenske Konjice se je prejšnji teden na mostu pri Prevoli
vgrezmla cesta zaradi poškodbe na propustu.	H
Povsem zaprta je bila cesta le kratek čas, saj so jo delavci konjiške enote Cestnega podjetja
SSftEV enr dneT Za t0 SO P° besedah vodJe gradbišča Karla Hvalca poribì
približno 350 kubičnih metrov peska in 15 metrov cevi premera 100 centimetrov Sicer pa je
;Ä:i!?ta>fapr ^ta,k0.da je ^eba iz Konjic V VltanJe Preko Višnje vasi, obvozi pa so mogoči
anLcio ces Г KdafhoH?HSt?°	^^T1**10 z lzdelavo P^ektne dokumentacij? z*
sanacijo ceste. Kdaj bodo dela zaključena, pa je odvisno predvsem od vremena.
Foto: MATEJ NAREK5
Št. 14 - 13. januar 1994
15
pomoč za stare in mlade
podjetje Kris-Hel iz Celja za otroški SOS
Ko je Slobodanka Kocbek
iz Celja ostala brez službe, so
jo njene življenjske izkušnje
spodbudile, da se je odločila
za ustanovitev lastnega po-
djetja. Ko je spremljala izo-
braževanje svojih dveh
otrok, je ugotovila pri stikih
med učenci, učitelji in starši
veliko praznine, ki bi jo lah-
ko zapolnilo podjetje, kot si
ga je sama zamislila. Ko se je
znašla na borzi, pa je spoz-
nala tudi težave starejših in
nastalo je podjetje Kris-Hel,
namenjeno nuđenju različ-
nih oblik pomoči tako otro-
kom kot odraslim v stiski.
Prve izkušnje je podjetje
Kris-Hel pridobilo zlasti pri
nuđenju pomoči pri učenju.
Preko Zavoda za zaposlova-
nje je Slobodanka Kocbek
k sodelovanju pritegnila
profesorico brez zaposlitve.
S pomočjo študentov in ne-
katerih profesorjev, ki so se
prostovoljno lotili pomoči
učencem, sta dosegli nekaj
pomembnih uspehov. Tako
je učenka - begunka na sred-
nji šoli uspešno opravila iz-
pita iz slovenskega in nem-
škega jezika. Učenec srednje
šole je v štirinajstih dneh
opravil dva popravna izpita.
Psihološko obremenjeni
učenci so dobili motivacijo
za učenje. Nekatere šole so
jim celo poslale učence z uč-
nimi ali psihološkimi teža-
vami. Pokazalo se je torej, da
je podjetje, ki organizira po-
moč pri izobraževanju otrok
in mladine, ki lahko ponudi
nove oblike pomoči manj na-
darjenim, povezavo med in-
štruktorji in šolami, pomaga
otrokom v duševni stiski pri
ustreznih izvajalcih in po-
dobno, lahko razbremenitev
za učitelje in starše, ne pa
njihova konkurenca, ugotav-
lja Slobodanka Kocbek. Nje-
na želja je zato, da bi v Celju
oblikovali skupino mladih
strokovnjakov brez zaposli-
tve skupaj s posamezniki iz
šol, klubov staršev in sveto-
valnic, ki bi lahko otrokom
na enem mestu ponudili po-
trebno pomoč. K temu bi so-
dil tudi nekakšen otroški
klic v sili, ki bi bil v teh časih
gotovo nujen.
Kris-Hel je s tem progra-
mom z naslovom Vzpostavi-
tev mreže učne in druge po-
moči otrokom in mladini
kandidiral tudi za uvrstitev
v letošnji program javnih del
v Celju. Poleg mreže učne
pomoči otrokom ter otroške-
ga klica v sili bi v okviru
tega programa ponudili še
organizacijo prireditev in
izletov za ogrožene otroke in
mladino, posredovali pri
mednarodni izmenjavi otrok
in mladine pri izobraževanju
in zaposlovanju ter vzposta-
vili borzo znanja za mlade in
odrasle.
T. CVIRN
Art Wein iz Bele galerije
Minuli petek je Jure Cekuta v svoji Beli galeriji na Prekorjih predstavil projekt Art Wein, ki
postavlja na novo oblikovano vinsko steklenico v novo funkcijo. V steklenici, ki jo je zasnoval
Jure Cekuta, je vino Francija Cvetka (na promociji ga ni bilo), na steklenici pa so kot etikete
originalne grafike. Enaindvajset jih je. Steklenica je oblikovana tako, da jo je možno obesiti na
zid (še polno ali že prazno).
" Jure Cekuta misli ta projekt razširiti v mednarodne razsežnosti in pravi, da mu dvajset
likovnih kritikov po vsem svetu išče najboljše likovnike, ki bodo ustvarjali etikete za njegove
steklenice. Na omenjeni promociji so predstavili tudi video film o tem projektu po scenariju
Marine Vrečar in produkciji A kanala.
D.M., Foto: EDI MASNEC
Foto Rizmal - korak naprej
Velik napredek pri hitro razvijajoči tehniki za izdelavo kvalitetnih barvnih fotografij in s tem
velika konkurenca sta narekovala, da je korak naprej naredil tudi tisti, ki se je s to tehniko med
prvimi pri nas spopadel. Foto Rizmal, ne le da je na Mariborski 1 c - nasproti avtobusne postaje
odprl novo poslovalnico, kjer je mogoče dobiti filme in fotografsko opremo, z obratovanjem je
pričel najsodobnejši kompjuteriziran foto laboratorij. Računalnik najprej vsak foto skenira in
nato barvno korigira z video monitorjem. V eni uri lahko naredi tudi do 1200 fotografij. Na sliki:
nova poslovalnica na Mariborski v Celju.
EDI MASNEC
Skrb za
mestne nasade
V celjskem Vrtnarstvu se bodo v naslednjih dneh lotili
zimske oskrbe mestnih nasadov ter obrezovanja drevja in
grmovnic. Gre za vsakoletno akcijo, ki traja približno do
sredine marca. V tem času pregledajo zelenice, drevorede
in mestni park, pomladijo drevesa ali pa jih odstranijo, če
ogrožajo okolico.
Po besedah Jožeta Benčine iz celjskega Vrtnarstva bo
ekipa devetih delavcev opravila večje posege predvsem na
dvorišču gostišča Han in za pošto v središču mesta.
Odstranili bodo namreč dve drevesi, ki ogrožata bližnji
objekt in mimoidoče. Ob Ljubljanski cesti v bližini bivše
kurilnice pa bodo požagali štiri topole, ki so prav tako
nevarni za okolico. V mestnem parku predvidevajo
odstranitev petih starih kostanjev. Druga drevesa bodo
pomladili tako, da jim bodo skrajšali veje, obrezali bodo
drevorede, da ne bodo ovirali prometa, poskrbeli za zele-
nje v križiščih in ob prometnih znakih.
Akcija, ki bo zajela celotno Celje, torej ni namenjena
nestrokovnemu uničevanju dreves in grmovnic, kot mar-
sikdaj početje Vrtnarstva komentirajo občani. Gre le za
dolžnost stroke, da poskrbi za mestno zelenje. Sicer pa
bodo v pomladanski akciji delavci Vrtnarstva — tako kot
vsako leto — namesto enega posekanega drevesa posadili
vsaj pet novih.
TC
Počitnice za
učitelje
Mladce na podružnični os-
novni šoli na Kalobju je pres-
neto razjezilo, da morajo imeti
počitnice šele marca, oz. konec
februarja, ko pa imajo sedaj
veliko snega. Učitelju Poldetu
so to neprijetno vprašanje tudi
postavili.
»Telefonirajte na Ministr-
stvo za šolstvo« je rekel in
malčki so se tebi nič - meni nič
z velikim telefonskim imeni-
kom napotili do prvega telefo-
na. v gostilno. Telefonsko šte-
vilko so izbrskali na informa-
tali, eden od korenjakov pa
Je končno le dobil nekoga na
ministrstvu. Mladci so še bolj
stisnili glave k telefonski slu-
salki, prisluhnila je tudi go-
stilničarka.
»Iz Kalobja kličemo. Zakaj
Pa imamo mi počitnice šele fe-
bruarja?«
»Zato, da imajo lahko vaši
c,telji počitnice,« j^bil odgo-
0r na oni strani žice.«
»Tako! Hvala lepa!«
Bog ve kaj so tjstj ^ip mislile
mlade glave, za hip se jim je
Povesil nos, gostilničarka se
Jlm je nasmejala, nasmejali so
* tudi sami, se zahvalili in
odhiteli nazaj v šolo počakat,
Qa bodo imeli učitelji počit-
nice.
EDI MASNEC
----
Za bolj humano starost: Center Sana
Pomembna novost na področju ponud-
be v Celju je prav gotovo Center Sana na
Razlagovi ulici, kjer ponujajo celoten
program za ljudi, ki so iz različnih razlo-
gov primorani dlje časa ostati v postelji
ali v sedečem položaju. Takoj je potrebno
poudariti, da vas v Centru Sana zaradi
najboljše izbire prvič pričakujejo z re-
ceptom, vnaprej pa vam bodo želeni sa-
nitetni material in ortopetske pripomoč-
ke brezplačno pripeljali domov.
Poudarek je na ponudbi celotnega pro-
grama za inkontinenco (plenice in podlo-
ge), Roho blazine, nočne posode, sobna
stranišča, servirne mizice za v posteljo,
samostojeće in posteljne trapeze, kozarce
za pitje v ležečem položaju in še marikaj.
V Centru Sana ponujajo tudi preventivni
program, ki zajema kakovostne gluko-
metre za ugotavljanje sladkorja v krvi,
merilce krvnega tlaka, kilne in ledvične
pasove, antirevmatsko perilo, nogavice
proti krčnim žilam in najrazličnejše ščit-
nike za športnike. Tudi na proteze niso
pozabili, za ljudi, ki imajo težave z izpa-
danjem las, pa imajo na voljo še lasulje.
Zakonca Druks, ki sta odprla Center
Sana obljubljata, da se bosta za vse ljudi
zelo potrudila z najboljšimi željami po
čimprejšnjem okrevanju.
Center Sana na Razlagovi ulici v Celju je tretja prodajalna
v verigi podjetja Inn, tako da imajo zaposleni že precej izkušenj
iz prodajaln na Šlandrovem trgu 21 v Žalcu in Mariboru. Del
njihove ponudbe lahko vidite na fotografiji.
Porok za odlično ponudbo v Centru Sana je tudi dobro poslovno sodelovanje s podjetjem
Sanolabor.
Za bolne otroke
Tik pred novim letom,
28. decembra, je male bolnike
na pediatričnem oddelku
v celjski bolnišnici razveselila
Elektronika Velenje. Podarila
jim je namreč televizijski apa-
rat, ki so ga namestili v bolni-
ško sobo. Tako je polepšala
praznike tudi tistim bolnikom,
ki zaradi bolezni ne morejo
v skupno igralnico. MBP
Št. 2 - 13. januar 1994
16
Teka ho pađla
Josip Šoiat optimist pred sredino tekmo s Španci, ki iim v prvenstvu ne gre
— Začetek spektakla v Golovcu ob 18.30
Še šest dni je preostalo do
težko pričakovanega začetka
rokometne lige evropskih pr-
vakov, Celjani pa se bodo
v svoji trdnjavi namerili na
špansko Teko iz Santandra,
favorita druge skupine. Mnogi
napovedujejo, da bo dvorana
Golovec pretesna za vse, ki bi
si radi ogledali »zgodovinsko«
tekmo.
«Prepričan sem, da bomo
zmagali,« trdi trener Josip Šo-
jat. »S tem bi si na široko od-
prli možnosti tudi za finale.
Ne smemo si namreč zatiskati
oči pred dejstvom, da smo zelo
močni. Obrambi bo veljala še
posebna pozornost. Obeta se
nekaj izjemnih dvobojev: Na-
činovič-Dušebajev, Pungart-
nik-Jakimovič, Jeršič-Garral-
da, Levc-Nesterov. Veliko bo
odvisno tudi od vratarjev, iz-
kušenih Pušnika in Olssona,
a tudi od mlajših - Straška in
Hombradosa, ki se je zelo iz-
kazal proti Veszpremu.«
Teka, Wallau in West Wien
ne blestijo v svojih državnih
prvenstvih. »To nas ne sme za-
vesti. Španci so očitno vse kar-
te stavili na pokal prvakov.
Njihov letni proračun je več
kot štiri milijone mark. V Celje
prihajajo po dve točki, to je
jasno. Se bolj pa to, da nas
podcenjujejo. To je voda na
naš mlin,« je prepričan celjski
strateg, ki je na klopi že osvojil
eno klubsko lovoriko.
Celjska taktika je znana že
nekaj časa. »Zdi se mi, kot da
jo imam v glavi že od žreba
skupin na Dunaju. Odločil sem
se, da bomo igrali svojo igro.
Ne bomo se jim prilagajali.
Doma imam tri videokasete
njihovih tekem, kar je že sko-
raj preveč. Dirigent Dušebajev
dostikrat vteče na črto,
v obrambi pa igra le v primeru
postavitve 5-1. Tam jim bo
manjkal poškodovani Melo.
V napadu so nevarni od vse-
povsod, a Jakimovič še naj-
bolj,« modruje Šojat, ki si ga je
sinoči ogledal še v Zagrebu na
tekmi Hrvaška-Belorusija in
posebno pozornost je namenil
njegovemu soigralcu, morebit-
ni okrepitvi Pivovarne Laško
za naslednjo sezono.
Reprezentanti so po porazih
na gostovanjih z Norveško, Li-
tvo in Madžarsko dali vedeti,
da zaradi raznoraznih razlo-
gov ni bilo vse optimalno in da
bi se dalo iztržiti več. »A proti
Teki bo drugače,« zatrjujejo
skoraj vsi v en glas. Pungart-
nik igre Teke še ni videl: »A če
>Šojka< pravi, da smo boljši, bo
že držalo!« Bolj zadržana sta
Šerbec in Leve. Šerbčeva po-
škodba desne pete sploh ni ta-
ko nedolžna kot je kazalo spr-
va, Leve pa je zbolel po prvi
tekmi z Gruzijo.
DEAN ŠUSTER
Foto: EDI MASNEC
Skoraj tretjina sedišč je že
razprodanih (predprodaja po-
teka pri Kompasu), vstopnice
za stojišča pa prodajajo med
9. in 12. uro v klubskih prosto-
rih po ceni 700 tolarjev za
odrasle in 400 za otroke.
Celjani pripravljajo ogled go-
stovanja pri Wallau (30. janu-
arja), kamor se bo dan pred
tekmo potovalo z letalom. Ce-
na prevoza, vseh transferjev,
polnega penziona v Frankfur-
tu in vstopnice je 25.000 tolar-
jev. Na voljo je 60 prostih
mest. Informacije in prijave
v klubski pisarni, tel. 34-992
(Vlado Privšek).
Težka naloga čaka tudi kapelana Jeršiča.
Bogataši iz mesta igralnic
Teka je bila leta 1990 zma-
govalec pokala pokalnih zma-
govalcev, predlani pa v finalu
pokala prvakov, kjer sta jo
v dresu Zagreba zaustavila
(22:20, 28:18) tudi Rolando
Pušnik in Alvaro Načinović.
Santander leži na obali Bi-
skajskega zaliva in je mesto
igralnic ter turizma. Lastnik
kluba je eden najbogatejših
Špancev, ki ima v lasti tudi
banko Cantabria, tako da so
brez konkurence najbogatejši
klub na svetu. Vsi igralci letno
zaslužijo več kot 150.000 do-
larjev; vratar Olsson je toliko
dobil samo za zadnjo dveletno
pogodbo, glavni pokrovitelj
kluba pa je že nekaj let podjet-
je gospodinjskih pripomočkov
Teka, ki je po asortimanu zelo
sorodno Emu.
Rolando Pušnik je proti Te-
ki prvič igral leta 1983, ko si je
v dresu ruškega Železničarja
že v 8. minuti zlomil desno no-
go. »Vračal sem se proti vra-
tom, na spolzkih tleh mi je
spodrsnilo in zaradi komplici-
ranega zloma sem imel nogo
mesec dni v mavcu. Dvorana je
v predmestju in lahko sprejme
4000 gledalcev, vendar ima
slabo urejeno prezračevanje in
po tleh se nabira vlaga. Pod je
enak kot v Golovcu,« se spo-
minja »Puška«, ki je svojo naj-
boljšo tekmo odigral prav pro-
ti Teki. »Na povratni tekmi
pokala prvakov sem v 40 mi-
nutah zaustavil 16 strelov iz
igre in enega s sedmih metrov.
Bil sem 78-odstotno uspešen.
Toda v dveh letih so se stvari
korenito spremenile, ostal sem
njihov dolžnik in v Golovcu
bodo imeli dodaten motiv.«
Ž.Z.
Bloudek trener Dravinje
Nogometaše Dravinje bo v spomladanski polsezoni vodil
Marin Bloudek, ki je doslej edini slovenski trener z dvema
uvrstitvama v evropski pokal. Bloudek bo obenem tudi vodja
strokovnega štaba, njegovi načrti pa so zelo obetavni. Pri Dravi-
nji je novinec tudi dosedanji kapetan Steklarja Edo Koražija, ki
je pred skoraj desetletjem in pol že igral za Konjičane. Med
novimi igralskimi spremembami so tudi vrnitev Baumana
k Publikumu, odhod Valeka k Šentjurju (matični Steklar menda
ni imel denarja za odškodnino 6000 mark) ter Prelogarja, Era
Šmartno se je okrepila z Jelenom (Vransko) in Omeragičem
(Publikum), Steklar pa z Vovkom (Rače).
Umrl Tone
Zidar
Minuli teden je v Žalcu
v 73. letu umrl Tone Zidar,
ki je bil v začetku petdese-
tih let eden najvidnejših
nogometašev Kladivarja in
se je z Žalcem uvrstil v te-
danjo SNL.
Spet večji sklad
Prvo športno stavnico NT v letu 1994 je
pravilno izpolnila samo Dragica Mernik iz Ce-
lja, ki je tako dobitnica 5000 tolarjev, druga
polovica nagradnega sklada pa se prenaša
v naslednje kolo. Nagrado bo dobila po pošti.
Pravilna napoved: Comet-Satex 1, Helios-
Rogaška 1, Triglav-Polzela 2, Kardinar, Grilc.
Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri ko-
šarkarskih tekmah tip 0 pomeni podaljšek)
bomo upoštevali kupone s poštnim žigom so-
bote, 15. januarja, ali če bodo najkasneje do
12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v našo
stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19,
63000 Celje, s pripisom Golding loto.
sp®rtni
koledar
Četrtek, 13.1.
Hokej
Bled: Bled-Inntal (18. kolo
SHL, 18).
Petek, 14.1.
Košarka
Rogaška Slatina: Ježica-
Ivec Wetrok (17), Rogaška-
Odeja (polfinalni tekmi pokala
za ženske, 19.30); Zreče: Ro-
gla-Tam Bus B (1. kolo III. mo-
ške SKL, 18).
Sobota, 15.1.
Hokej
Jesenice: Jesenice-Inntal
(19. kolo SHL, 18).
Košarka
Rogaška Slatina: finalna
tekma pokala za ženske (17);
Slovenske Konjice: Comet-
Kraški zidar (19), Maribor:
Satex-Rogaška (19), Ljublja-
na: Slovan-Polzela (5. kolo
moške SKL, 17); Šentjur: Ke-
moplast-Ptuj (1. kolo III. mo-
ške SKL, 19); Polzela: finalne-
ga turnir pionirskega prven-
stva: Polzela-Satex (11), Slo-
van-Olimpija (12.45), Slovan-
Satex (17), Polzela-Olimpija
(18.45).
Rokomet
Škofja Loka: Šešir-Pivovar-
na Laško, Velenje: Gorenje-V.
Nedelja (12. kolo moške SRL,
obe 19).
Smučanje
Rogla: slalomska tekma
vzhodne regije za mlajše in
starejše pionirje in pionirke
(od 10.ure na Jasi).
Nedelja, 16.1.
Košarka
Polzela: finalni turnir pi-
onirskega prvenstva: Polzela-
Slovan (11), Olimpija-Satex
(12.45).
Smučanje
Rogla: slalom za pokal Go-
renjke za starejše pionirje in
pionirke (od 10.ure na Jasi).
Torek, 18.1.
Hokej
Celje: Inntal-Olimpija (20.
kolo SHL, 18).
Sreda, 19.1.
Rokomet
Celje: Pivovarna Laško-Te-
ka (1. kolo lige prvakov,
18.30).
PANORAMA
Košarka
Slovenska liga
Moški - 3.kolo: Comet-Sa-
tex 75:66 (36:41); po 45:57 se
je pri domačih razigral Gole
(met za trojke 5:6), ki je zaradi
operacije komolca počival me-
sec dni, v obrambi pa je Vuji-
sič povsem onemogočil Tovor-
nika; Gole 23, Benič, Železni-
kar 16, Mijovič, Kozar 7, Vuji-
sič 6. Triglav-Polzela 64:67
(28:27); Savinjčani so vodili
ves drugi polčas in po uspehu
v pokalu zmagali še v gosteh:
Urbani j a 15, Petranovič, Cizej
14, Govc 12, Stavrov 10, Feriez
2. Helios-Rogaška 85:84
(41:44); tri minute pred kon-
cem se je spet poškodoval No-
vakovič, v zadnjih desetih se-
kundah pa je njegovo moštvo
zapravilo tri napade: Novako-
vič 26, Jurkovič 17, Sušin 12,
Tišma 11, Tabak 7, Voh 5, Pe-
tovar 4, Sedminek 2. Vrstni
red: Triglav, Helios, Polzela,
Comet 5, Rogaška, Satex, K.
zidar, Slovan 4.
Odbojka
SE liga
Ženske — 8. kolo: Celje-Sla-
vija Praga 3:0 (15, 12, 10);
v domačo vrsto se je po po-
škodbi vrnila Terbučeva, v pr-
vem nizu pa so za zmago proti
najboljši češki ekipi ubranile
dve zaključni žogi. Vrstni red:
Mladost 14, Teleges, Olomouc,
Olymp, Slavia (Praga) 8, Palo-
ma, Brno 6, Celje, Eger, Slavia
(Bratislava), Bratislava 4, Ri-
jeka 2.
Kegljanje
TOP 16
Celje - moški: 1. Bizjak
(Plank) 967 (rekord prenovlje-
nega kegljišča), 2. Benedik
(Grad) 947, 3. Kirbiš 939, 4.
Steržaj (oba Konst) 922, 5.
Stoklas (Rud) 921, 6. Juvančič
(Grad) 912, 7. Salobir (MDL)
908, 8. Štrukelj (Grad) 905 itd;
polfinale: Štrukelj-Bizjak
386:376, Benedik-Salobir
390:328, Kirbiš-Juvančič
373:373 (čiščenje 134:130),
Steržaj-Stoklas 376:355; fina-
le (4x40): Kirbiš 803, Steržaj
777, Benedik 740, Štrukelj
717; od 5. do 8. mesta: Bizjak
735, Juvančič 728, Salobir 706.
Ženske: 1. Kardinar 488 (re-
kord prenovljenega kegljišča),
2. Grobelnik 462, 3. Šeško 458,
4. Tkalčič (vse Emo) 440, 5
Urbane (Lj) 438, 6. Čeh
(Konst) 432, 7. Zupane (Emo)
427, 8. Ribič (Trig) 419, 9. Pe-
tak 416 ... 12. Ledinek 409, 13.
Filipčič 402, 15. Lesjak (vse
Emo) 376; polfinale (2x30):
Kardinar-Ribič 302:233, Gro-
belnik-Zupanc 266:246, Čeh-
Šeško 258:253, Urbanc-Tkal-
čič 281:256; finale (4x30): Ur-
bane 548, Kardinar 541, Čeh
505, Grobelnik 503; od 5. do 8.
mesta: Tkalčič 489, Ribič 486,
Šeško 482, Zupane 467.
Hokej
Slovenska liga
Drugi del - 16.kolo:Triglav-
Inntal 2:9 (2:1, 0:4, 0:4); Celja-
ni so bolje zaigrali šele po zao-
stanku z 0:2. Strelci: Hrušov,
Kulev, Žolek 2, Vnuk, Pajič,
Milidragovič 1. 17. kolo: Celje
prosto. Vrstni red: Olimpija
30, Inntal 23, Jesenice 21, Bled
16.
Smučanje
Pokal Slovenije
Sorica — veleslalom: pokal
Gorenjka - st. pionirji: 11. Vaj-
dič, 28. Magdič, 30. Plevčak;
st. pionirke: 16. Selič, 18. Ren-
čelj, 19. Hočevar, 20. Volasko;
pokal Radenska — ml. pionirji:
1. Zupan, 14. Bornšek; ml. pi-
onirke: 1. Koštomaj, 8. Hribar
(vse Unior).
Judo
Pohorski bataljon
Slovenska Bistrica: člani
- do 60 kg: 1. Košir, 5. Šekora-
nja (IR); do 65 kg: 3. Rudolf;
do 71 kg: 3.Beltram; do 78 3.
Eisenbacher (vsi IR) in Kačič-
nik; do 86 kg: 1. Fabjan; do 95
kg: 1. Knafeljc (vsi Sank), 5.
Petelinšek (IR); ekipno: 1. Im-
pol, 2. Sankaku, 3. Ivo Reya;
kadeti - do 55 kg: 1. Ferjan; do
60 kg: 3. Mahmutovič; do 65
kg: 1. Petrak, 3. Lakner-Bevc;
do 78 kg: 2. Mlinarevič; nad 78
kg: 2. Bednjički, 3. Cerar (vsi
IR); ekipno: 1. Ivo Reva; pi-
onirji - do 42 kg: 3. Kukič (IR);
do 46 kg: 1. Jurkovnik; do 55
kg: 3. Beve (oba Sank); do 71
kg: 2. Tanko; do 80 kg: 3. M.
Holer (oba IR); skupno: 1. Im-
pol 61, 2. Ivo Reya 32, 6. San-
kaku 17.
Streljanje
Slovenska liga
Zračna pištola: 4. kolo - I.
liga: Trzin-D. Poženel
1602:1691,	Celje-Moris
1608:1624,	Mrož-Kranj
1702:1623. Vrstni red: Olimpi-
ja 12, Mrož, D. Poženel, Ptuj
10, Kranj, Kruno 8, Celje 6 itd
Pregledna tekma (Ljublja-
na) - člani: 2. Tkalec (DP) 568,
Veternik (Mrož) 565, Brunšek
(DP) 564; članice: 2. Maček
369, 4. Kufner 359, 5. Kostevc
(vse DP) 350: mladinci: 1
Martič (Konjice) 554.
NA KRATKO
Na turneji po Italiji so ko-
šarkarji Polzele v konkurenci
kadetov (letnik 1978 in mlajši)
na turnirjih v Fossanu in Ri-
valtti zasedli 2. mesto. Na pr-
vem turnirju je bil za najbolj-
šega igralca izbran Zupane, M
drugem pa Medvešek.
Št. 16 - 13. januar 1994
17
Finale, finale
Zagorka Počekovlć-Čupahin o pričakovanjih pred finalnim turnirjem pokala
Slovenije za košarkarice — Rogaška spet s Pešičevo
Zagorka Čupahin (rojena Počekovič)
je bila po vseh statističnih podatkih brez
konkurence najboljša košarkarica prve-
ga deïa državnega prvenstva, Rogaško pa
je pripeljala tudi do 3. kola pokala Ronc-
hetti in finalnega turnirja pokalnega pr-
venstva, ki bo jutri in v soboto prav v Ro-
gaški Slatini.
»V Zadru nisem imela nobenih težav,
čeprav sem po narodnosti Srbinja, a tudi
drži, da sem z družino večino časa bivala
pri moževih starših na otoku Silbi. Jugo-
slavijo sem zapustila že leta 1988 in po
politični plati s propadlo državo nimam
praktično nobenih zvez. V Beogradu je
sicer celotno sorodstvo in jim skušam
pomagati, saj so življenjske razmere zelo
slabe,« je pogovor začela 28-letna Zaga,
ki je za reprezentanco bivše Jugoslavije
odigrala kar 120 tekem.
Prihod v Rogaško je bil kar manjše
presenečenje. Kako je prišlo do stikov?
Želela sem v tujino, menedžerka mi je
ponudila Rogaško in ni mi žal. Šlo je
torej za splet naključij, domačini pa so
me takoj sprejeli za svojo. Počutim se
izvrstno, ustvarila sem si velik krog pri-
jateljev in upam, da z igrami vračam
zaupanje.
S kolajnami z največjih prvenstev go-
tovo niso poceni igralka. Kakšna je cena?
Že vrsto let sem košarkarska profesi-
onalka, s prejemki pa preživljam celotno
družino, saj je mož brez službe. V Roga-
ški Slatini so vse dogovore uresničili;
resda z nekoliko zamude, a popolnoma
korektno. Višina prejemkov je poslovna
skrivnost, a po mojem prepričanju zane-
sljivo nisem draga igralka.
V Rogaški do konca sezone ali še dlje?
Košarki se še ne mislim odpovedati. Še
vedno se lahko uspešno kosam z mlajšimi
in tudi z motivi ni težav. Ali bo to v Ro-
gaški ali kje drugje? Vprašanje bo še ne-
kaj časa brez natančnega dogovora. Če se
bo položaj v Rogaški normaliziral, se
lahko zgodi, da bom ostala. Poudarjam:
sem profesionalka, košarka je moj poklic
in izbirala bom med ponudbami.
V	ekipo se po krajši odsotnosti vrača
Zorica Pešič, ki se je v začetku novembra
sicer že uradno poslovila. V prihodnje bo
nastopala pod priimkom Tabak, ki ga je
v soboto prevzela od moža Tihomirja,
sicer tudi košarkarja iz Rogaške Slatine.
Rogaška Slatina bo jutri in v soboto
prizorišče finalnega turnirja. Kakšna je
napoved?
Finale, finale. Takšne so naše želje.
V	prvenstvu smo dvakrat premagale
Odejo, moramo jo še jutri zvečer in prvi
domači cilj sezone bomo izpolnile. Ježica
je še vedno daleč pred vsemi in je favorit
za oba naslova. Toda, če se nam ponudi
priložnost, jo zanesljivo ne bomo izpu-
stile.
JANEZ TERBOVC
Izbiramo najboljše
Tradicionalna, 26. akcija Športnik Celja
Športniki Celja 1993 bodo
izbrani 28. januarja na prire-
ditvi v Golovcu, vrstni red pa
bodo znova sooblikovali bralci
Novega tednika s kuponom, ki
ga objavljamo v današnji šte-
vilki. V poštev prihajajo vsi
športniki, ki tekmujejo za klu-
be s sedežem v celjski občini.
V obeh posamičnih konku-
rencah se glasuje za tri šport-
nike, med ekipami pa le za
eno. Za lažjo odločitev ponu-
jamo nekaj najbolj vidnih do-
sežkov minulega leta. Med po-
samezniki je Leon Bauer na
SP v aerorallyu osvojil 7. me-
sto in ekipni bron. Miro Kocu-
van je bil na nizkih ovirah pol-
finalist SP, osvojil štiri naslo-
ve državnega prvaka in se-
demkrat zmagal na ekipnem
DP, dvigalec uteži Marko
Urankar pa je na SP zasedel
12. mesto. Rokometni repre-
zentanti Rolando Pušnik, To-
maž Jeršič, Tomaž Tomšič, To-
maž Čater, Uroš Šerbec, Ro-
man Pungartnik, Aleš Leve in
Boštjan Strašek imajo bron
s sredozemskih iger ter obe
domači lovoriki, k uvrstitvi
v ligo prvakov pa sta pomem-
ben delež prispevala še Silvio
Ivandija in Alvaro Načinović.
Dobro so igrali tudi hokejisti
in nogometaši, še zlasti repre-
zentanti Tomaž Vnuk, Rok
Rojšek, Robert Žolek, Luka
Simšič, Bojan Zaje in Boris
Pajič ter Branko Zupan in
Grega Blatnik.
Med posameznicami ima at-
letinja Renata Strašek srebro
s sredozemskih iger, Elizabeta
Randjelovič pa bron z olimpij-
skih dnevov mladih. Kegljav-
ka Marika Kardinar je izbolj-
šala rekord svetovnih pokalov,
Marta Zupane pa je na posa-
mičnem svetovnem pokalu
dvakrat zasedla 4. mesto.
V ekipnih igrah z žogo izsto-
pajo predvsem odboj karice
Barbara Kislinger, Olga Tol-
mačeva in Tatjana Kibireva
ter košarkarica Barbara Po-
lutnik.
Med moškimi ekipami izsto-
pata oba domača naslova in
uvrstitev v ligo prvakov roko-
metašev Celja Pivovarne La-
ško. Poleg njih so v evropskih
pokalih sodelovali še nogome-
taši Publikums in judoisti Iva
Reye, domači naslov so osvojili
atleti Kladivarja Cetisa,
uspešni pa so tudi hokejisti
Inntala. V ženski konkurenci
so se kegljavke Ema s svetov-
nega pokala vrnile z bronom
in najboljšim rezultatom kva-
lifikacij, mlade atletinje Kla-
divarja Cetisa so tretje v Evro-
pi, v mednarodni areni pa so
nastopile še odboj karice Celja.
Panorama 93
nadaljevanje iz prejšnje šte-
vilke
Nogomet
Pokal — predtekmovanje na
območju MNZ Celje, 1. kolo:
Ljubno-Zreče 0:3, Šentjur-
Svoboda 0:3 (0:0) po 11-m, CR
Krško-Hrastnik 4:1, Kovinar
(š)-Odred 0:3 bb, Rudar (S)-
Vransko 0:3 bb; 2. kolo: Zreče-
Papirničar 1:0, Odred-Dravi-
nja 3:2, Svoboda-Era Šmartno
4:2, Vransko-CR Krško 2:1,
Hmezad-Sodniki 5:3 (1:1); 3.
kolo: Vransko-Svoboda 5:4
(1:1), Hmezad-Odred 5:1, Zre-
če proste; polfinale: Jimezad-
Zreče 1:0, Vransko prosto; fi-
nale (Vransko): Vransko-
Hmezad 0:1. Zaključni del - 1.
kolo: Publikum-Mura 3:0,
Domžale-Rudar 4:2 (1:1),
Kompas-Steklar 3:0, Maribor-
Hmezad 4:2; 2. kolo: Nafta-
Publikum 3:5 (1:1); četrtfina-
le: Publikum-Naklo 3:1; polfi-
nale: Studio D-Publikum 1:4;
finale (Celje): Publikum-
Olimpija 1:2.
Odbojka
I.liga - moški: Salonit 36,
Kamnik, Pionir, Olimpija 26,
Fužinar 20, Pomurje 18, Bled
14, Žirovnica 6, Granit, Šem-
peter 4; ženske: Abes Trade
34, Hit Casino 26, Cimos 24,
Kočevje, Krim 22, Bled 20, G.
grad 14, Tabor 8, Rogoza 6,
Topolšica 4; končnica — polfi-
nale: Abes Trade—Hit Casino
2:1 (3:2, 2:3, 3:0); finale: Abes
Trade—Paloma 0:3 (0:3, 1:3,
0:3); pokal: finale (Celje) - 1.
kolo: Abes Trade-Hit Casino
3:0 (6, 11, 4), Paloma-Cimos
3:0; 2.kolo: Abes Trade-Ci-
mos3:0 (11, 7, 9), Paloma-Hit
Casino 3:0; 3.kolo: Abes Tra-
de-PalomaO:3(-6,-13,-8),Ci-
mos-Hit Casino 3:1. Končni
vrstni red: Paloma 6, Abes
Trade 4, Cimos 2, Hit Casino 0.
Plavanje
Radovljica: moški — 50
m prosto: 2. Jurak 24,72; 100
m prosto: 4. Jurak 54,30; 200
m prosto: 4. Jurak 1:59,79;
ženske - 50 m prosto: 5. Ukić
29,81; 100 m prsno: 4. Kranjc
1:21,50; 100 m delfin: 6. Gla-
van 1:11,30, 7. Tanko 1:12,32;
100 m hrbtno: 4. Tanko vsi
Neptun) 1:12,72. Šprinterske
discipline (Maribor): ženske
-	50 m hrbtno: 1. Tanko 33,00;
50 m delfin: 2. Glavan 31,22.
Rokomet
Moški — I. liga: Pivovarna
Laško 39, Gorenje 30, Jadran
29, Slovan 26, N. Oprema 24,
Drava 22, Rudar 21, Ajdovšči-
na 20, Presad, Ribnica 17, Do-
bova 9, Pomurka 8. Končnica
-	četrtfinale: P. Laško-Ajdovš-
čina 30:15, 27:17, Gorenje-Ru-
dar 16:18, 21:19; polfinale: p.
Laško-N. Oprema 22:21,
18:17; finale: P. Laško-Jadran
19:20, 33:14. П. liga: Krško 31,
V. Nedelja 27, Hrastnik 24,
Krog, Zagorje 21, Radgona 18,
Celje 15, Radeče 10, Polet 7,
Ormož 6.
Ženske: I. liga - modra sku-
pina: Olimpija 20, Mlinotest
13, Krim 12, Kranj 8, Velenje
7, Primož 0; bela skupina:
Oprema 15, Burja, Branik, Ža-
lec 11, N. mesto, Izola 6; П. del
-	bela skupina: Branik 17, Ve-
lenje 14, N. mesto, 8, Žalec,
Izola, Polje 7. H. liga: Drava
27, Sevnica 23, Bakovci 22,
Žalec B 18, Branik B 16, N.
mesto B 14, Velenje B 12, Se-
novo 7, Brežice 3.
Pokal: moški — osmina fina-
la: P. Laško-Krško 30:16,
36:14, Celje-Dobova 23:27,
19:29, Gorenje-Drava 20:21,
20:20; četrtfinale: P. Laško-
Jadran 16:18, 30:23; polfinale:
P. Laško-Drava; finale (Celje):
P. Laško-Slovan 15:10, ženske
četrtfinale: Žalec-Krim
11:29, 23:30.
Streljanje
Zračna puška: I. liga
-	vzhod: A. Hohkraut (Trb),
Kamnik 22, Pohorski bataljon
(Ruše) 20, Celje 18, K. Flisar
(Tišina), Kranj 16, Šlander 12,
SI. Gradec, Hrastnik 6; zračna
pištola - moški: 1. Ptuj, 2.
Mrož, 6. D. Poženel, 9. Celje;
ženske: 1. Olimpija, 2. D.Po-
ženel.
Ptuj - zračno orožje: puška
-	moški: 25. Ravnikar, 65. Sr-
šen (oba Ce); ekipno: 20. Celje;
pištola - ženske: 3. Klančnik, 4.
Veternik, 11. Tkalec (vsi
Mrož), 15. Sajovic (DP), 18.
Malee (Ce), 20. Brunšek (DP);
članice: 2. Maček, 7. Kufner, 9.
Kostrevc (vse DP); ekipno: 2.
Dušan Poženel.
Ljubljana - MK orožje: mo-
ški —pistola proste izbire: 8.
Veternik 526, 9. Klančnik (oba
M) 523, 10. Sajevic (DP) 523;
ekipno: 3. Mrož, 4. Dušan Po-
ženel; standardna pištola: 2.
Veternik 560, 7. Tkalec (oba
M) 546, 8. Lavrinc (DP) 539;
ekipno: 3. Mrož 1601, 5. D. Po-
ženel 1584; hitrostrelna pišto-
la: 5. Lavrinc (DP) 491; pištola
Drulov: 6. Veternik (M), 7. La-
vrinc (DP); ekipno: 4. Mrož, 7.
Celje; puška: 4. Malee, 6. Deč-
man (oba Ce); ekipno: 3. Celje,
5. Kovinar, 6. D. Poženel; žen-
ske — standardna pištola: 3.
Maček 539, 4. Kostevc 553, 5.
Kufner (vse DP) 530; ekipno:
2. D. Poženel 554.
Tenis
Moški -1, liga: Maribor, Tri-
glav 12, Branik 10, Medvode 8,
Olimpija, Slovan 6, Domžale
2, Celje 0; П. liga: ŠTK Velenje
14, Bistrica 12, Žalec, Ptuj 8,
Ravne 6, Radgona, Konjice 4,
Rudar 0; končnica za prvaka:
Velenje-Koper 5:4; Ш. liga
- sever: Izlake, Komenda, Reči-
ca 8, Radovljica 4, Litija 2, Ce-
lje O; jug: Brežice 10, N. mesto
8, Laško, Sevnica, Krško 4, SI.
Gradec 0; vzhod: Hoče, M. So-
bota 8, Mežica 6, Rače, Kidri-
čevo 2, Rogaška 0.
Posamezno (Maribor) - mo-
ški: Furlan (Ce) izpadel v 2.
kolu; Apšner, Topčič, Dovšak
(vsi ŠTK Vel), Doberšek (Ce)
in Bračun (Žal) izpadli v 1. ko-
lu; dvojice: Furlan-Topčič iz-
padla v četrtfinalu, Senica-
Bračun (Žal) v osmini-finala;
ženske: Lorger, Podbregar,
Glujič in Freitag (vse Ce) iz-
padle v l.kolu.
Taekwondo
ITF slog - do 54 kg: 3. So-
deržnik; do 63 kg: 2. Legat
(oba Unior); do 71 kg: 1. Dra-
pič; nad 80 kg: 3. Kolenc
(Ahac Štore); ekipno: 3. Unior,
4. Ahac, 6. Šlander Celje; WTF
slog - do 54 kg: Soderžnik; do
64 kg: 3. Legat (oba Unior);
ekipno: 4. Unior.
Vaterpolo
I. liga - bela skupina: Triglav
ml. 11, Kranj 9, Neptun 4, Ma-
ribor 0; končnica: Triglav 15,
Koper 13, Kranj 7, Ilirija 5,
Neptun 0; pokal 1. kolo: Kam-
nik-Neptun 7:13; polfinale
(Ljubljana): Neptun-Triglav
2:12.
Športna zveza Mozirje
pokriva približno dve tret-
jini vseh stroškov posa-
meznih klubov, le tretjino
sredstev pa prispevajo
sponzorji. Športna zveza
letos razpolaga s približno
9 milijoni tolarjev, od tega
je večina iz občinskega
proračuna, del pa iz sred-
stev državne loterije in
obresti. Nasploh v zvezi
pravijo, da so se razmere
v športu izboljšale, odkar
je krmilo na občinskem se-
kretariatu za družbene de-
javnosti in občo upravo
prevzel športnik, ki ima
posluh za te zadeve.
Za letos je že pripravljen
finančni plan, ki ga bodo
v tem tednu obravnavali
v posameznih društvih in
klubih. Polovico sredstev
bodo namenili za tekmo-
valne športe, tretjino za re-
kreacijsko dejavnost, po
desetino pa za delovanje
zveze in šolska športna
društva. Iz teh sredstev so
že izdvojili del za vzgojo
strokovnih kadrov, vzdrže-
vanje športnih objektov in
obvezno finančno rezervo.
Od preteklih let se plan ra-
zlikuje v tem, da so več de-
narja namenili za mladino,
vzdrževanje objektov in
kadre.
V mozirski občini so
v razred tekmovalnih špor-
tov vključeni odbojkarice
Gornjega Grada, smučar-
ski skakalci Ljubnega in
lokostrelci Gornjega Gra-
da; oboji imajo v svojih vr-
stah državna prvaka. Na-
dalje so v tem razredu no-
gometaši Ljubnega in El-
lero j a (prvi od zveze preje-
ma nekaj več sredstev), te-
niški igralci Rečice ob Sa-
vinji in kegljači Ljubnega.
Poseben problem športa
v mozirski občini je po-
manjkanje prave dvorane.
Tako igrajo odbojkarice
Gornjega Grada v dvorani
na Gomilskem. Vožnja na.
treninge še dodatno zajeda
klubski proračun in za pre-
voze porabijo nekaj manj
kot milijon tolarjev. Glede
ustrezne športne dvorane
obstajajo načrti že dlje ča-
sa. Nekaj časa so razmi-
šljah o razširitvi telovadni-
ce v Gornjem Gradu in na-
to o gradnji hale v Nazar-
jah. Zaenkrat so vsi načrti
še v oblakih, čeprav še niso
popolnoma pozabljeni.
Mozirski šport se po-
sredno otepa s slabšo moč-
jo gospodarskih podjetij,
saj vsi nekdanji športni do-
natorji (Glin, E Ikro j, Kovi-
narstvo) komaj stikajo me-
sec z mesecem, za šport pa
enostavno zmanjka sred-
stev. V tem so mozirski
športniki, v primerjavi
z drugimi občinami, izred-
no prikrajšani. Tako za
uspehe ne dobijo nikakršne
denarne nagrade, povrnje-
ni so le potni stroški, pa še
ti z zamudo.
Kljub nekakšnemu navi-
deznemu mrtvilu v Mozirju
ugotavljajo, da je športni
utrip v posameznih krajih
sila živahen. V rekreacijske
dejavnosti, ki jih financira
Športna zveza, sodijo vse
strelske družine, planinska
društva, taborniška odreda
in vsa druga društva v po-
sameznih krajevnih skup-
nosti. Tako pripravljajo
množično obiskana občin-
ska prvenstva v odbojki,
rokometu, košarki in nogo-
metu.
V Športni zvezi Mozirje
ocenjujejo, da niti ni treba
govoriti o premalo denarja:
večina dobi tisto, kar si za-
služi. To predvsem velja za
rekreacijsko dejavnost, za
tekmovalne športe pa bi se-
veda veljalo še pridobiti
kakšnega sponzorja.
URŠKA SELIŠNIK
Prihodnjič: Laško
Športnik Celja 93
Moški: Ženske:
1__1---
2__2__
3__3--
Moška ekipa: Ženska ekipa:
1____ 1__
Kupone do vključno 20. Januarja pošljite na naslov:
NOVI TEDNIK, Prešernova 19, Celje s pripisom Športnik Celja.
Št. 17 - 13. januar 1994
18
•	V torek, 4. januarja po-
poldne, je bila potrebna in-
tervencija na Miklošičevi
ulici. Tam sta se, drug na
drugega, drla in se z grdimi
pridevniki obmetavala Ce-
ljan Peter in Murskosobo-
čanka Marjetka. Oba bosta
morala k sodniku za pre-
krške.
•	V torek popoldne pa je
bilo vroče v Slavičinem
stanovanju na Vojkovi.
Tam se je mudil Miroslav
Dj., ki je počenjal oslarije
in s tem kršil javni red in
mir. S tem si je prislužil
vstopnico za obisk sodnika
za prekrške.
•	V sredo popoldne je
Marjanca iz Štor prijavila,
da doma njo in njeno mater
pretepa pijani oče in so-
prog Feliks. No, Marjanca
je res pretiravala, saj je šlo
za čisto vsakdanji družin-
ski prepir po pravilu, da se
tisti, ki se ljubijo, kdaj tudi
sporečejo.
•	V sredo zvečer naj bi
Ivan tepel svojo ženo. Poli-
cisti so na kraju dogajanja
izvedeli, da je bil Ivan hud
zaradi ženkine nezvestobe.
Tepel pa je ni, je izjavila
»nezvesta«.
•	V Brigitinem stanovanju
na Vrunčevi ulici je v sredo
zvečer počilo. Da ji je nek-
do poslal petardni pozdrav,
je povedala, možje postave
pa so potem ugotovili, da je
bil to Brigitin sosed Bošt-
jan, ki je imel še dva poma-
gača.
•	V četrtek, nekaj po pol-
noči, so policisti morali in-
tervenirati v bistroju Golf
v Novi vasi. Tam je težil
Jovo, ki pa se je odstranil
še pred prihodom patrulje,
k sodniku za prekrške pa
bo šel zato, ker je bil pre-
glasen v svojih grožnjah,
namenjenih lastniku loka-
la. • V Bistroju 7 na Gre-
venbrojski naj bi eden od
gostov, izzival in vabil
k pretepu. Policisti so ugo-
tovili, da sta bila za četrt-
kov večerni nemir kriva
Zoran Š. in Radan P. Šla
bosta k sodniku za pre-
krške.
•	V petek ponoči je Bojan
iz Škapinove ulice sporočil,
da nekdo na Grevenbrojski
ulici strelja. Streljal ni nih-
če, je pa pokalo od petard,
ki si jih neznani užitkarji
metali v železno cev.
•	V soboto zvečer je za po-
licijsko posredovanje za-
prosila uboga Lojzka, ki jo
je Franc G. v njenem stano-
vanju tepel in jo, kot je po-
vedala, metal po tleh. Lojz-
kin sostanovalec bo dobil
odpoved, pa še povabilo od
sodnika za prekrške.
•	V soboto zvečer je pokli-
cala ženska iz Iršičeve uli-
ce. Pred njenimi vrati na
hodniku stanovanjskega
bloka naj bi bil nekdo zelo
hrupen. To je bil sosed Bo-
ris B., ki je zmerjal stano-
valce in se potem še vmeša-
val v policijski postopek.
Bil je tako zelo neugoden,
da so ga morali policisti
s silo odstraniti s prizo-
rišča.
M. A.
Zapor namesto
pogojnih kazni
Za ObaUia in Zriiiča obveljala odločitev sodišča prve stopnje
Na Celjskem ne bodo ni-
koli pozabljeni tisti junijski
dnevi v letu 1991, ko so se
zgodili ropi in krvava deja-
nja na bencinskih servisih po
Sloveniji in na sosednjem
Hrvaškem, ko je bil po izvr-
šenem ropu v Šentrupertu
umorjen tudi tamkajšnji Pe-
trolov delavec. Za ta dejanja
sta bila Adel Obali iz Hra-
stovca pri Velenju in Robert
Zrilič iz Kamnika oktobra
predlani obsojena: Obali za
kaznivo dejanje umora in ro-
pa na 20 let zapora in Zrilič
za kaznivo dejanje ropa ter
odvzema motornega vozila
na 10 let in šest mesecev za-
pora.
Lani pa je na Temeljnem
sodišču v Celju potekalo so-
jenje peterici, ki je bila v ča-
su omenjenih kaznivih de-
janj med sabo povezana tudi
tako, da so kradli osebne av-
tomobile in potem z njimi tr-
govali oziroma jih kupovali.
Gre za Adela Obalija, Rober-
ta Zriiiča, Marka Zalaznika
iz Kamnika, Draga Dolarja
iz Šmarce pri Kamniku ter
Leopolda Pšeničnika iz Škal
pri Velenju.
Zaradi nadaljevanih kaz-
nivih dejanj velike tatvine,
prikrivanja in pomoči pri ve-
liki tatvini, je senat Temelj-
nega sodišča Celje, enote
v Celju, na sojenju maja lani
Obalija obsodil na tri leta
zapora oziroma na enotno
kazen 20 let zapora, Zriiiča
na 3 leta zapora oziroma na
skupno kazen 13 let zapora
ter Marka Zalaznika na eno
leto, Draga Dolarja na 10
mesecev in Leopolda Pšenič-
nika na 6 mesecev pogojne
kazni (za vse tri) s preizkus-
no dobo od dveh do enega
leta.
Po prvostopenjski sodbi
sta bila Obali in Zrilič spoz-
nana za kriva, ker sta v noči
na 28. maj na parkirišču
v Velenju ukradla osebni av-
tomobil citroen AX in ga, po
predhodnem dogovoru, izro-
čila Marku Zalazniku, dne
5. junija ponoči pa sta v Tr-
bovljah iz garaže pri stano-
vanjski hiši ukradla osebni
avtomobil audi 80 in ga po
dogovoru prav tako izročila
Marku Zalazniku. Zalaznik
je bil spoznan za krivega, ker
je kupil osebni avtomobil,
čeprav je vedel, da je vozilo
ukradeno, enako kot Drago
Dolar. Leopold Pšeničnik pa
je po prvostopenjski sodbi
kriv, ker je naklepno poma-
gal Obaliju in Zriliču pri
kaznivem dejanju velike ta-
tvine.
Na sodbo prvostopenjske-
ga sodnega senata sta se pri-
tožila javni tožilec in zago-
vornik Marka Zalaznika. Pr-
vi je bil mnenja, da so izreče-
ne kazni za Zalaznika, Do-
larja in Pšeničnika neustrez-
ne, drugi pa je menil, da je
Zalaznikova kazen previso-
ka ker naj bi le-ta ne vedel,
da je bilo vozilo, ki ga je ku-
pil od Zriiiča in Obalija,
ukradeno.
Višje sodišče, ki je koncem
lanskega leta obravnavalo
pritožbe, je delno ugodilo le
pritožbi javnega tožilca. Po
preučitvi sodnega spisa in
ugotovljenih dejstev in do-
kazov, je drugostopenjski se-
nat obtoženim Marku Zalaz-
niku, Dragu Dolarju in Le-
opoldu Pšeničniku namesto
pogojnih obsodb izreklo za-
porne kazni: za Marka Za-
laznika eno leto, za Draga
Dolarja 10 mesecev in za Le-
opolda Pšeničnika pol leta
zapora.
MARJELA AGREŽ
Tatinska
skupina prijeta
Policisti velenjske poli-
cijske postaje so minuli te-
den obravnavali skupino
devetih mladih oseb iz Ve-
lenja (pet od teh jih je še
mladoletnih), ki so v času
od marca lani do konca leta
storili 14 kaznivih dejanj,
od vlomnih tatvin v vozilih
in odvzemov ter poškodo-
vanj motornih vozil, do ta-
tvin po trgovinah. Dva od
sedmerice sta tisto, kar so
nakradli, kupovala, kradli
pa so vse, kar jim je prišlo
pod roke.
Pijani za volanom
Dobra polovica napibala nad 0,5
Prometna policijska postaja
UNZ Celje je v noči s petka na
soboto (od 21. do 5. ure) na ob-
močju PP Velenje in na magi-
stralni cesti Celje-Zajesovnik
opravljala poostreni nadzor
v prometu in ugotavljala,
v kakšnem psihofizičnem sta-
nju so ljudje, ki vozijo po naših
cestah.
Šest policistov, ki je oprav-
ljalo nadzor, je v času akcije
ustavilo in kontroliralo 39
voznikov oziroma vozil. Od
teh so jih šest le opozorili na
manjše nepravilnosti, sedem-
najst so jih predlagali v posto-
pek sodniku za prekrške, troji-
co so denarno kaznovali na
kraju prekrška, štirim vozni-
kom pa so izdali plačilne nalo-
ge. Od 39 ustavljenih voznikov
jih je bilo torej kar 30 večjih
ali manjših grešnikov.
V akciji pa so morali kar
dvanajstim voznikom odvzeti
vozniška dovoljenja, trije so
bili ob prometna dovoljenja,
sedemnajstim pa so prepove-
dali nadaljnjo vožnjo zaradi
alkohola ali tehnične neiz-
pravnosti vozila. Rekorder
med tistimi, ki so bili pijani za
volanom, je bili z 2,8 g/kg voz-
nik renaultove petice, Dušan
P. iz Velenja.
M. A.
Avto se je vnel
Na lokalni cesti med Pro-
seniškim in Bukovžlakom se
je, v torek, 4. januarja zve-
čer, med vožnjo vnel osebni
avtomobil opel kadet, reg. št.
CE K8-418, ki ga je vozila
Ivanka Belej iz Proseniške-
ga. Zagorelo je pri motorju,
domnevni vzrok požara pa je
dotrajana cev za dovod gori-
va. Vozilo je v celoti zgorelo,
materialna škoda pa znaša
okoli 130 tisoč tolarjev. Na
kraj požara so prišli gasilci
PGB Celje, ki so ogenj poga-
sili.
Ogenj v kuhinji
Minuli petek dopoldne je
izbruhnil požar v kuhinji hi-
še, last Vinka Podgrajška,
v Loški gori 20 na Konji-
škem. Goreti je začelo pri
kuhinjski napi nad številni-
kom, ogenj pa se je potem
razširil na ostale kuhinjske
elemente. Ogenj so pogasili
domači, škode pa je za okoli
80 tisoč tolarjev.
M. A.
j prometne nezgode |
Povozil peško
Na Kidričevi cesti v Velenju se je, v torek, 4. januarja
popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je hude telesne poškodbe
utrpela peška.
Fadil Omerovič (40) iz Velenja je vozil osebni avtomobil po
Kidričevi cesti v smeri Tomšičeve ceste. Ko je pripeljal do
zaznamovanega prehoda za pešce, je spregledal peško, 33-letno
Marinko Jerenc iz Velenja, ki je v tem času po prehodu za pešce
prečkala vozišče. S sprednjim desnim delom vozila jo je zadel
v desni bok, po tem pa jo je odbilo na kolesarsko stezo, kjer je
obležala s hudimi poškodbami.
Trčenje v Nazarjah
Na regionalni cesti v Nazarjah se je, v soboto, 9. januarja
zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, na vozilih pa je škode za okoli 500 tisoč tolarjev.
Marjan Cavlovič (30) iz Velenja je vozil osebni avtomobil iz
smeri Mozirja proti Nazarjem. Ko je, izven naselja Nazarje,
pripeljal v pregledni desni ovinek, je zapeljal na levo na
nasprotni vozni pas, v času, ko je iz nasprotne smeri pripeljal
voznik osebnega avtomobila, 44-letni Alojz Mazej iz Velenja.
Vozili sta čelno trčili, hude telesne poškodbe pa je utrpel voznik
Mazej, medtem ko je bila lažje poškodovana njegova sopotnica,
21-letna Lidija Mazej.
M. A.
DOPS p.o. Šentjur
podjetje za opravljanje
poslovnih storitev
Mestni trg 2, Šentjur
objavlja prosti delovni mesti
1.	DIREKTORJA
2.	VODJA KNJIGOVODSTVA
Pogoji:
pod 1
-	visoka ali višja šola ekonomske smeri
-	delovne izkušnje na področju financ in računovodstva
-	organizacijske in vodstvene sposobnosti
pod 2
-	srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri
-	ustrezne izkušnje v knjigovodstvu.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite
v 15. dneh po objavi na naslov podjetja.
MERX Holding d.o.o. Celje
Kosovelova 16, 63000 Celje
Upravni odbor podjetja
razpisuje
JAVNO DRAŽBO
ki bo dne, 28. 1. 1994 ob 14hv prostorih tajništva
podjetja v Kosovelovi 16 v Celju.
Na dražbi bomo prodajali garsonjero v velikosti
26,43 m2 (neto gradbene površine 21,14 m2) ležeče
v mansardi stanovanjskega objekta tip 4 v turistič-
nem naselju PUNGART cona I (s sorazmernim de-
lom stavbnega zemljišča in komunalno ureditvijo)
na Kopah za izklicno ceno 2.029,260 SIT.
Na dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki
izpolnjujejo splošne pogoje, ki jih določa zakon za prido-
bitev lastninskih upravičenj na nepremičninah in ki pred-
hodno na ŽR podjetja številka: 50700-601-13955 vpla-
čajo 10% izklicne cene kot kavcijo in to dokažejo komisi-
ji za izvedbo s petim izvodom virmana ali drugim do-
kazom.
Pravica do sklenitve kupoprodajne pogodbe navedene-
ga predmeta se pridobi z domikom. Izklicna cena se
lahko veča za najmanj 10.000 SIT.
Kupoprodajno pogodbo bomo sklenili s ponudinikom, ki
ponudi najvišjo kupnino.
Rok sklenitve kupoprodajne pogodbe je 3 dni, rok plačila
kupnine pa 8 dni od dne izvedbe dražbe.
Kupec je dolžan plačati prometni davek, prodajalec pa
pogodbo predložiti na davčno odmero in pogodbi pred-
ložiti na pristojno javno pravobranilstvo.
Ogled nepremičnine je mogoč na dan dražbe od 10. do
12. ure. Vse dodatne informacije dobite v tajništvu po-
djetja vsak ponedeljek od 8. do 10. ure in na dan dražbe.
MERX Holding d.o.o.
Kosovelova 16, Celje
Št. 18 - 13. januar 1994
19
Direktor Je imel stil...
... a tudi blokiran račun
Vsakdo, ki je imel opravka
s 40-letnim Leopoldom Š. iz
Rogatca, direktorjem in last-
nikom podjetja Promoles, je
bil prepričan, da gre za po-
slovneža, ki mu gre vrejeti
- tudi na lepo besedo. Njegov
uglajeni nastop in zunanji
videz sta pri poslovnih part-
nerjih vlivala zaupanje, pla-
čila za kupljeno blago pa po-
tem ni bilo od nikoder.
Vsaka takšna igrica pa se
enkrat konča, in tako so tudi
Leopoldu Š. na prste stopili
policisti oddelka policijske
postaje v Rogaški Slatini, ki
so omenjenega direktorja za
zdaj osumili za dvanajst
kaznivih dejanj poslovne go-
ljufije. Vse njegovo »poslo-
vanje« s strankami je namreč
temeljilo na akceptnih nalo-
gih, četudi je dobro vedel, da
ima njegova firma že dobro
leto blokiran račun.
Tako je direktor Promole-
sa oškododoval firme: Cre-
adom veletrgovina export-
import iz Ljubljane za
245.055 tolarjev, Libelo tra-
de iz Celja za 88.851 SIT,
Mepis IMP Celje za 122.566
SIT, Mladinsko knjigo-trgo-
vina d.d. za 334.613 SIT, He-
lios iz Domžal za 757.573
SIT, Dravinjski dom Sloven-
ske Konjice za 215.151 SIT,
Fox iz Maribora za 89.860
SIT, Velo iz Ljubljane za
279.415 SIT, Pons iz Miklav-
ža na Dravskem polju za
443.400 SIT, Iskro servis
Ljubljana za 528.687 SIT,
Atlas export-import iz Celja
za 267.650 SIT in šentjurski
Kemoplast za 298.428 to-
larjev.
V četrtek, 6. januarja so
osumljenega Leopolda Š.
s kazensko ovadbo privedli
k preiskovalnemu sodniku
TS Celje, ta pa je zoper njega
odredil pripor.	m. A.
I mini KRIMIĆI	I
Rop na ulici
V	ponedeljek, 2. januarja
v času med 22. in 22. uro, so
trije moški in ena ženska
v Sernečevi ulici v Celju
ustavili 30-letnega Jožeta K.
iz Grobelnega, ki je šel peš
po ulici. Eden od neznancev
ga je prosil, naj mu da ciga-
reto, ostali pa so ga v tistem
hipu z udarcem zbili na tla.
Na tleh ležečemu so vzeli de-
nar, kolikor ga je imel pri
sebi, ročno uro in nekaj zlat-
nine v skupni vrednosti okoli
25 tisoč tolarjev.
Ušla posiljevalcu
Moški, star od 25 do 30 let,
visok okoli 178 cm, vitke po-
stave in črnih ravnih las, ki
je bil oblečen v jeans kom-
plet ter obut v črne mokasi-
ne, je v ponedeljek, 3. janu-
arja okoli 14.30 ure, na srčni
trim poti v Celju zgrabil in
porinil na zemeljski nasip
18-letno Celjanko ter jo ho-
tel spolno zlorabiti. Ker pa
se mu je dekle uprlo in zbe-
žalo, mu podli naklep le ni
uspel.
Vlomil v opla
Neznani storilec je v noči
na torek, 4. januarja, vlomil
v osebni avtomobil opel re-
kord, ki je stal na parkirišču
pred gostiščem Aurora v Pa-
rižljah. Vlomil je tako, da je
z zidakom razbil stransko
okno, v vozilu pa je ukradel
večjo žensko denarnico.
Škode, skupaj s poškodova-
nim avtomobilskim oknom,
je bilo za okoli 50 tisočakov.
Okradeni Japonec
Neznani storilec je, v to-
rek, 4. januarja popoldne, iz-
pred hotela Planja na Rogli,
kjer so imeli smučarji prislo-
njene smučarske deske,
ukradel dve, ter s tem nare-
dil tudi nekaj škode ugledu
Slovenije v tujini. Ena od
ukraderiih desk je bila na-
mreč last nekega japonskega
tekmovalca, vredna pa je do-
brih 150 tisočakov. Druga
deska, ki je vredna okoli 80
tisoč tolarjev, pa je bila last
Domna D. iz Brezja pri
Kranjski Gori.
Nekaj podobnega se je
zgodilo tudi minuli četrtek,
ko so finskemu državljanu,
izpred hotela Planja v nekaj
minutah izginile njegove
smuči, vredne okoli 30 tisoč
tolarjev.
Izginil baker
V	noči na 5. januar so nez-
nanci, z dvorišča pri stano-
vanjski hiši v Novi cerkvi 30
Pri Vojniku, odpeljali 250 kg
bakrene pločevine, ki jo je
imel Rafael G. pripravljeno
zato, da bi popravil ostrešje
svoje stanovanjske hiše.
Ukradeni baker je vreden
okoli 150 tisoč tolarjev.
Odpeljal novo petico
V	času od lanskega božiča
do 4. januarja je neznani sto-
rilec s parkirnega prostora
Renaultovega servisa v Lev-
cu odpeljal neznano kam po-
vsem nov osebni avto R-5
plus, temno sive metalne
barve, s petimi vrati. V vozi-
lu ni bilo nobenih dokumen-
tov niti kontaktnih ključev,
levški servis Renaulta pa je
s tem oškodovan za 900.060
tolarjev.
Tihotapili jajca
Policisti mejne postaje
v Bistrici ob Sotli so, v sredo,
5. januarja zvečer, pri ilegal-
nem prestopu državne meje,
zalotili hrvaške državljane,
ki so se prevažali s tovornja-
kom. V vozilu so bili Ivan,
Marija in Spomenka, vsi
z istim priimkom. Pri pregle-
du tovornjaka pa so policisti
odkrili tudi 109.500 kokošjih
jajc, namenjenih hrvaškemu
trgu. Policisti so vse tri pot-
nike ter vozilo s tovorom
predali v postopek cari-
nikom.
Jedel v vrtcu
V	noči na 6. januar je nek-
do vlomil v vrtec Tončke Če-
čeve v Štorah. Očitno je bil
revež zelo lačen, saj se je tam
le dodobra najedel, nekaj
malega hrane pa je odnesel
s seboj. Če bi se tam oglasil
podnevi in otrokom povedal,
da je lačen, bi mu ti gotovo
postregli z bogato pojedino
in mu v vrečke naložili naj-
različnejših dobrot.
S kolom po ženski
glavi
Prejšnji četrtek zvečer sta
se v stanovanjski hiši v Klo-
kočovniku sprla Janko L. in
Franc J. Med prepirom pa je
Janko prijel za lesen kol in
z njim po glavi udaril Ljud-
milo V., ki je pri tem utrpela
lahko telesno poškodbo. Zo-
per Janka so policisti napi-
sali kazensko ovadbo.
Vlomil v bistro
V petek, 7. januarja v ju-
tranjih urah, je neznani sto-
rilec vlomil (skozi okno)
v bistro Pri mostu v Grižah.
Odnesel je dnevni izkupiček
ter registrsko blagajno z me-
njalnim denarjem. S tem je
lastnik lokala, Zvonko Živ-
čec iz Žalca, oškodovan za
približno 165 tisoč tolarjev.
S petardami nad
telefon
Za zdaj še neznani storilec
je prejšnji petek ponoči po-
škodoval aparat v telefonski
govorilnici v bližini proda-
jalne Jelka v Rogaški Slatini.
To je storil tako, da je v zare-
zo za žetone na telefonskem
aparatu nastavil več petard
in jih potem aktiviral, Skoda
zaradi staljene relejne plošče
na aparatu znaša približno
50 tisoč tolarjev.
Kaznovana
lahkovernost
Gospa Ana iz Celja bo od-
slej redno zaklepala vhodna
vrata svojega stanovanja, pa
četudi bo svoj domek zapu-
stila za par minut. Ker jih
prejšnji petek ni zaklenila,
pa le za kratek čas stopila
k sosedi, je neznani storilec
to izkoristil in iz njene pred-
sobe odnesel ročno torbico,
v kateri so bili oškodovanki-
ni osebni dokumenti in 20
tisočakov gotovine.
Naravnost nazaj
v zapor
22-letni Vlado K. iz Tržiča
je v noči na 8. januar vlomil
v Potrošnikovo prodajalno
Hruška na Tomšičevem trpii
v Celju. Tam je ukradel ne-
kaj steklenic žganih pijač,
cigarete in nekaj mesnatih
izdelkov v skupni vrednosti
okoli 25 tisoč tolarjev. Pa
s tem plenom ni prišel daleč.
V mestu so ga legitimirali
kriminalisti, ki so mu ukra-
dene predmete zasegli in ga
vrnili v celjske zapore, kjer
je na prestajanju kazni. Ne-
kateri pač ne morejo iz svoje
kože.
Z jezo v policijski
avto
Patrulja policijske postaje
Celje je, minulo nedeljo okoli
4. ure zjutraj, ustavljala voz-
nika osebnega avtomobila
znamke jugo 55, 35-letnega
Franca K. iz Malega vrha. Ta
na vidne znake policistov,
naj ustavi, ni reagiral, am-
pak je peljal naprej v smeri
Žalca, s še večjo hitrostjo.
Patrulja mu je potem sledila,
pridružili so se še žalski po-
licisti, in poskušali voznika
ponovno ustaviti na magi-
stralni cesti v Žalcu. Takrat
pa se je Franc K. namerno
zaletel v službeno vozilo
celjskih policistov in na
njem povzročil materialno
škodo ter spet pobegnil.
Kmalu so ga izsledili in zo-
per njega sestavili kazensko
ovadbo ter predlog sodniku
za prekrške.
Cigarete In žganje
V noči na 9. januar je nek-
do vlomil v prodajalno z ži-
vili v Škofji vasi, last Vojka
Medveda. Odnesel je okoli
6 tisoč tolarjev menjalnega
denarja ter več zavitkov ra-
zličnih cigaret ter več stekle-
nic z žganimi pijačami. Last-
nik je oškodovan za okoli 45
tisoč tolarjev.
M. A.
Dom na Pesku - Rogla
razpisuje naslednja delovna mesta:
1.	Vodjo gostinsko turističnega
objekta Doma na Pesku
Pogoji: Delavec gostinske, turistične ali trgovske smeri
z najmanj srednjo izobrazbo in 5-letnimi delov-
nimi izkušnjami na podobnem delovnem mestu
2.	2 natakarjev
lahko tudi pripravnikov
3.	Kuharico
s končano poklicno šolo in po možnosti z delovnimi
izkušnjami
4.	Sobarico - snažilko
s končano osemletko
Od 1-3 hrana in stanovanje v hiši, pod 4 hrana v hiši
Reference so zaželene!
Pisne ponudbe na podjetje ALLSPORT d.o.o. 63310 Žalec,
Šlandrov trg 21.____
Delavski svet podjetja
MIK modna konfekcija p.o.
PREBOLD
razpisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili:
1.	VODJA FINANČNO
RAČUNOVODSKE SLUŽBE
Kandidat mora poleg pogojev, določenih z zakonom,
izpolnjevati še naslednje:
-	da ima višjo strokovno izobrazbo (VI. stopnja zahtev-
nosti) ekonomske smeri oz. temu ustrezne z delom
pridobljene delovne zmožnosti
-	da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj
Kandidat bo imenovan za 4 leta.
2.	VODJA KOMERCIALNE SLUŽBE
Kandidat mora poleg pogojev, določenih z zakonom,
izpolnjevati še naslednje:
-	da ima višjo strokovno izobrazbo (VI. stopnja zahtev-
nosti) ekonomsko komercialne smeri oz. temu ustrezne
z delom pridobljene delovne zmožnosti
-	da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj
Kandidat bo imenovan za 4 leta.
3.	VODJA PROIZVODNJE
Kandidat mora poleg pogojev, določenih z zakonom,
izpolnjevati še naslednje:
-	da ima višjo strokovno izobrazbo (VI. stopnja zahtev-
nosti) tekstilne oz. konfekcijske smeri oz. temu ustrezne
z delom pridobljene delovne zmožnosti
-	da ima 5 let ustreznih delovnih izkušenj
Kandidat bo imenovan za 4 leta.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati
pošljejo v roku 8 dni po objavi na kadrovsko službo MIK
modna konfekcija Prebold.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku
razpisnega roka.
ITC
inženiring za procesno
tehnologijo p. o. Celje
v stečaju
Krekov trg 3/II, Celje
OBJAVLJA
prodajo premičnin
pisarniškega pohištva in drobnega inventarja ter
dveh telefonskih priključkov.
Seznam premičnin in cenik (z vključenim prometnim
davkom) je objavljen na oglasni deski Temeljnega so-
dišča v Celju, enota v Celju, na vratih poslovnih prosto-
rov stečajnega dolžnika, na vpogled pa je tudi pri stečaj-
ni upraviteljici, odvetnici Marjetici Nosan, Stanetova uli-
ca 4/I, Celje.
Ogled predmetov, ki so naprodaj, je možen pred začet-
kom prodaje po predhodnem dogovoru s stečajno upra-
viteljico, telefon (063) 21-635.
Ogled in prodaja bosta v dneh: 15. 1., 22. 1. in 29. 1.
1994 med 8. in 11. uro v prostorih stečajnega dolžnika.
ZDRAVILIŠČE DOBRNA
.Dobrna 50, 63204 DOBRNA
razpisuje
JAVNO LICITACIJO
ki bo 20. januarja 1994 ob 10. uri v pritličju uprave Zdravilišča
Dobrna za odprodajo osnovnih sredstev:
SIT
1.	TOVORNI AVTO TAM TIPE 80 T 3B 3,2 REGISTRIRAN LETNIK 1987, PREVO-
ŽENIH 49500 KM, B KAT.	600.000,00
2.	VISOKOTLAČNI PARNI KOTEL NA EL OLJE KOMPLET S TERMIČNO PRI-
PRAVO NAPAJALNE VODE MOČI 500 KG/h, DO 15 BAR V UPORABNEM
STANJU - IZKLICNA CENA	600.000,00
3.	PARNI PRALNI STROJ 50 KG, V OKVARI	40.000,00
4.	PARNI PRALNI STROJ 25 KG, V OKVARI	30.000,00
5.	ELEKTROMOTOR Z ZAVORO 1,1/0,5 KW, UPORABEN	8.000,00
6.	ELEKTROMOTOR Z ZAVORO 4 kw 2870 vrt. V OKVARI	8.000,00
7.	ELEKTROMOTOR Z ZAVORO 4 kw 1425 vrt/B5, UPORABEN	8.000,00
8.	ELEKTROMOTOR Z ZAVORO 4 kw 1425 vrt./B5, UPORABEN	8.000,00
9.	ELEKTROMOTOR Z ZAVORO 1,5 kw, 2820 vrt7B5 UPORABEN	6.000.00
10.	VRTALNI UDARNI STROJ BOSCH, v okvari	1.500,00
11.	MIZARSKA SKOBELNA MIZA	12.000,00
12.	FREZA TOMO VINKOVIČ, 30 KW, NOVA	25.000,00
13.	ESPRESSO APARAT ZA KAVO, UPORABEN	10.000,00
14.	TRIM KOLO (2 KOSA)	1.000,00
15.	MEŠALEC BETONA	12.000,00
16.	REGISTER BLAGAJNA ZA GOSTINSTVO (2 KOSA)	5.000,00
17.	LEDOMAT, V OKVARI	3.000,00
POGOJI JAVNE DRAŽBE:
1.	Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki predložijo dokazilo o plačilu
varščine, določene v točki 3.
2.	Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo.
3.	Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene in jo nakazati
na žiro račun štev. 50700-603-30463 »plačilo varščine«.
4.	Plačano varščino bomo kupcu všteli v kupnino dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa brez
obresti vrnili v treh dneh po končani javni dražbi.
5.	Kupec mora skleniti pogodbo v osmih dneh po končani javni dražbi in plačati kupnino v 15.
dneh po sklenitvi pogodbe. Če kupec ne sklene pogodbe ali ne plača kupnine v roku, se prodaja
razveljavi, prodajalec pa zadrži varščino.
6.	Prometni davek, druge dajatve in stroški v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec.
Ogled predmetov bo 18. januarja od 9. do 13. ure v tehničnem sektorju.
Št. 19 - 13. januar 1994
Znanstvena fantastika
- prerokba in opomin
Roboti me ne zanimajo, vrednost vidim v človeku, ne v tehniki, pravi Ac i Punce r
V središču Puncerjevih zgodb je človek,
Zemljan, postavljen v dva kritična položaja:
pred usodno odločitev, od katere je odvisen
njegov nadaljnji obstoj - ali pa v trenutek po
tragični katastrofi, ki je opustošila Zemljo.
Gre za človeka, ki ima sebe za najuspešnejše
delo narave, za krono stvarstva, Zemljo pa
za središče vesoljstva...
Puncerjevi junaki iščejo v vsemirstvu le
»svojo lastno idealizirano podobo«, »desti-
lat vseh vrlin«, »junaški kip Človeka«. Člo-
vekova vasezagledanost se vedno zaključi
katastrofično. Sele po tragediji človek doži-
vi katarzo in spozna, da ni povsod vse le
zanj, za kozmičnega boga, marveč obstajajo
tudi druge civilizacije in drugačni svetovi.
Puncer ne veruje v oholega in mogočnega
vladarja naše dobe, ki časti le stvari po svoji
podobi; tak človek je zapisan pogubi...
To je, med drugim, zapisal Drago Bajt ob
izidu knjižnega prvenca (leta 1978) Celjana
Franja Puncerja z naslovom Izgubljeni člo-
vek. Kot je Bajt v spremnem besedilu še
poudaril, je bila to takrat prva slovenska
zbirka znanstvenofantastičnih novel.
Sam Aci Puncer pa o znanstveni fantasti-
ki, ki se ji je predal z vsem srcem pravi, da je
pri nas premalo cenjena, od domačih avtor-
jev tovrstnih literarnih del pa najvišje uvrš-
ča Miho Remca. »Znanstvena fantastika je
tista zvrst pisanja, kjer ima zgodba neke
pripovedi možnost, da se dejanja v njej tudi
uresničijo. V tem je razlika od utopije,« pra-
vi Aci Puncer in ob tem spomni na začetni-
ka evropske znanstvenofantastične književ-
nosti, Francoza Julesa Vernea, čigar zgod-
be, napisane pred dobrimi sto leti, danes
v veliki meri sploh niso več nobena znan-
stvena fantastika. Bomo nekaj podobnega
čez čas ugotavljali tudi ob branju Puncerje-
vega dela z naslovom Časovna vrv? Dogaja-
nje, ki ga je pisec postavil na območje, ime-
novano celjska provinca, močno asociira na
združene občine v okviru nove lokalno-sa-
moupravne organiziranosti. V istem delu
govori tudi o republiki Štajerski in o zvezni
državi Sloveniji kot sestavnem delu Zdru-
žene Evrope. Jasnovidnost in prerokba?
V večini novel, ki jih je napisal, je močno
izražen tudi avtorjev strah, pogojen z brez-
mejnim tehničnim napredkom, ki izrinja
pomen naravnega. »Zame je narava kup ču-
des, ki so nastala v razvoju in se spletla
v neko vrednoto, ki jo je treba občudovati in
jo varovati,« razmišlja Franjo Puncer, in se
ob tem spomni, da je dobil ime po Frančišku
Asiškemu, patronu, za katerega velja, da je
bil velik ljubitelj živali, pa so ga imele zato
tudi živali rade. »Groza pa me je tehnične
perfekcije na našem planetu, kot tudi speci-
alizacije, ki vodi v človeško katastrofo.«
Slednje podkrepi s primerom sviloprejke, ki
se hrani zgolj z murvinimi listi. In kaj bi se
zgodilo, če bi nenadna bolezen napadla
murvo in jo uničila? Izumrla bi murva in
izumrla bi sviloprejka. »Vsaka specializaci-
ja pomeni sesutje,« se zamisli Aci Puncer, ki
te svoje bojazni, zdaj dramatično in zdaj
humorno, vnaša v svoje znanstvenofanta-
stične pripovedi. Kot da nas Zemljane svari
pred tistim, kar se zna zgoditi, če... Samo
površni bralec dojema njegove zgodbe zgolj
kot plod avtorjeve bujne domišljije. In Pun-
cerjeva domišljija res nima meja.
Kdaj, kje in kako je pognala svoje kali in
se potem razbohotila v knjigah in številnih
zgodbah, ki jih danes lahko prebiramo? In
v novih zgodbah, ki so že napisane, a še ne
objavljene, ter v zgodbah, ki jih avtor, po
stroki biolog-antropolog in po poklicu pro-
fesor, neprenehoma snuje v svoji glavi?
Pravljice iz očetove glave
Da jih bo letos dopolnil že šestdeset!? Aci
Puncer je tipičen primerek zunanjega vide-
za, ki vara in skriva najmanj desetletje. To,
da je srčni bolnik, se ne vidi nikjer. S tem
dejstvom živi sam, samo on in njegovi naj-
bližji. Zaradi bolezni, te njegove dolgoletne
sopotnice, se je moral leta 1991 predčasno
posloviti od pedagoškega in ravnateljskega
dela. Nabavil si je računalnik in začel vanj
vnašati nove in nove zgodbe, ki so kar vrele
iz njegovega domišljijskega vrelca, obogate-
nega s poznavanjem naravoslovnih ved in
branjem strokovne literature takrat, ko se je
moral kot biolog spopasti z zgodovinskimi,
tehničnimi, astronomskimi in drugimi zna-
nji ter dognanji, da bi jih lahko smiselno
vnašal v svoje znanstvenofantastične zgod-
be. Brez domišljije in literarnega daru pa
pisanje takšnih zgodb, ki bi bile povšeči
knjižnim založnikom, literarnim kritikom
in bralcem, le ni mogoče.
»Moj oče je bil velik ljubitelj umetnosti,
estet, zbiratelj. Najbrž imam po njem ta
odnos do vsega lepega, tudi do lepe besede.
V svet domišljije pa me je popeljal, ko mi je,
večer za večerom, pripovedoval pravljice.
To so bile zanimive in napete zgodbe, ki si
jih je sproti izmišljal, tako da jaz tiste kla-
sične otroške pravljične zakladnice z zgod-
bami o Sneguljčici, Pepelki itd. sploh nisem
poznal. Kasneje, ko je bila naša družina
v izgnanstvu v Srbiji, pa sem se pri nekem
založniku v Beogradu, očetovem znancu,
srečal s prvim stripom. Takrat sem videl, da
se da pisati tudi o stvareh, ki so popolnoma
izmišljene. Precej zgodaj sem spoznal, da je
moja domišljija precej burna. To je bilo
v celjski gimnaziji...«
Ujetnik Hans
Močan pečat so v življenju Acija Puncerja
vtisnila tista štiri leta, ki jih je s svojo druži-
no preživel v izgnanstvu. Komaj sedem let
star se je znašel v Srbiji med izseljenci.
»Vse, kar je naša družina imela, smo izgubi-
li. S tremi kovčki smo odšli od doma, s tremi
kovčki smo se po štirih letih vrnili.« V Srbiji
je Aci šel v prvi razred, se naučil cirilice in
veliko bral. Takrat je videl, kako so Nemci
njegovo učiteljico odpeljali iz razreda in jo
na šolskem dvorišču ustrelili. Kot sedemlet-
ni otrok je videl grozote, bedo, strah, spoz-
nal usmiljenje in človeško dobroto. Ko se je
po štirih letih z očetom in materjo vrnil
v Celje, je Nemce iz dna duše sovražil.
Družina se je leta 1945 s konvojem vrnila
v Celje in se vselila v hišo v Gaberju. V bliži-
ni so se takrat nahajali taboriščniki, vojni
ujetniki. Med njimi je bil tudi Nemec Hans,
ki je Puncerjevi družini pomagal pri vsak-
danjih težjih opravilih in je zato dobil vsak
dan svoj zajtrk, kosilo, večerjo. Sčasoma je
že skorajda postal član družine, stkale so se
nevidne vezi, ki so bile trdnejše od sovra-
štva. Je bila to sprava? »Ne, ni šlo za spravo,
hotel sem le povedati, kako se je takrat, pri
takšnih grozotah, ki smo jih doživeli, od-
puščalo. Moj oče je bil tega zmožen. Pa ne le
on,« je Aci Puncer zaključil zgodbo o ujetni-
ku Hansu, le eno izmed neštetih takratnih
zgodb o usodah in človečnosti.
»Rezervat« Gaberje
Aci Puncer s ponosom pove, da je Gaber-
čan. Našteje tudi vrsto danes znanih in
spoštljivih imen, izvirajočih iz tega dela me-
sta Celja. Da so fantje iz Gaberja tisti čas
sloveli kot pretepači, ga pobaramo. »Seveda
smo se tepli, ne med sabo, ampak z vsakim,
ki je prišel od drugod in hotel zapeljati ter
odpeljati kakšno našo mladenko. Še blizu
jih nismo pustili. Če pa je bilo treba, smo
s pestmi varovali to naše območje. Podobno
kot pri zvereh, ki se polulajo in s tem ozna-
čijo svoj teren,« se naš sogovornik šaljivo
poigra in potem opiše, kje in kako so se
takrat mladi v Gaberju družili, se zabavali
ipd. Takrat je bil Aci Puncer že dijak celjske
gimnazije, ki ji je ravnateljeval profesor Ti-
ne Orel. Takrat je, kot smo že povedali,
spoznal, da ima bujno domišljijo. To je na-
mreč opazil tudi sam profesor Orel.
Kdo je Puncer!
Dijaki so morali napisati prosti spis, ka-
terega teme se Aci Puncer danes ne spomi-
nja več. Ve le to, da je v svoj spis vnesel
razmišljanja o zgradbi atoma in vse to pove-
zal z zgradbo sončnega sistema ter prišel do
izvirnih zakonitosti in zaključkov. Bila je to
prava znanstvena fantastika, ki je profesor-
ja oziroma ravnatelja, nevajenega tovrstnih
izvirnosti pri dijakih, osupnila. Ko je vse
spise prebral, je vstal in z očmi švignil po
razredu ter glasno vprašal: Kdo je Puncer?
Ko je Aci vstal in se predstavil, ga je profe-
sor Orel povabil k sebi v pisarno in skupaj
sta se potem pogovarjala o temi, ki jo je Aci
v svojem prostem spisu na svojevrsten način
obdelal. To je bilo njegovo prvo pomembno
priznanje, povezano z literarnih ustvarja-
njem znanstvenofantastičnega žanra. Nekaj
podobnega se je zgodilo čez vrsto let, ko se
je Aci Puncer že uvrstil med slovenske lite-
rate. Leta 1978 je izšla knjiga z naslovom
Mavrična krila. To je bil izbor slovenskih
znanstvenofantastičnih zgodb, med prizna-
nimi avtorji, (ki se večinoma med sabo na
videz niso poznali) kot so Drago Bajt, Gre-
gor Strniša, Vid Pečjak in Branko Gradiš-
nik, je bila v tej knjigi objavljena tudi Pun-
cerjeva novela z naslovom Zajedavec. Na
predstavitvi knjige, ko so se zbrali pisci
posameznih novel, je Vid Pečjak nenadoma
vstal in vehementno vprašal: Kdo je Pun-
cer! Novela ZajedaVec mu je bila tako všeč,
da ga je še kako zanimalo, kdo izmed zbra-
nih je njen avtor z imenom Franjo Puncer.
Profesor Aci
Kot mlad profesor je leta 1961 postal član
profesorske zbornice na celjski gimnaziji na
Kajuhovi ulici. Vstopa med svoje poklicne
kolege se prav rad spominja, saj je minilo
komaj pol desetletja od takrat, ko se je, vsaj ■
nekaterih, v tej isti šolski stavbi, neizmerno
bal, jih spoštoval ali kako drugače občutil 1
njihovo avtoriteto. Zdaj je postal njihov ko-
lega. Kako ga bodo ti njegovi bivši učitelji 1
sprejeli medse, se je spraševal. Pa je doživel ¡
prav prijetno izkušnjo toplega sprejema in
občutka, da ga jemljejo kot sebi enakega.
Do leta 1972 je poučeval biologijo, pa kemi- 1
jo in celo psihologijo. Med dijaki je bil zelo
priljubljen in cenjen, tudi zato, ker jih je
veliko naučil in ker je bil pošten, z enakim
odnosom do vsakogar. »Če pa sem pri kate-
rem od dijakov opazil, da ima bujno fanta-
zijo, sem bil še posebej zadovoljen. V takem
mladem človeku sem videl nek skrit poten-
cial za kasnejši razvoj in znanstvenorazi-
skovalno delo. Če hočeš v življenju kaj po-
membnega doseči, odkriti, izumiti, moraš
imeti najprej kup fantastičnih idej. Razvita
fantazija je zaklad, ki ga je treba razvijati.
Je posebna vrednota intelekta,« razmišlja
nekdanji gimnazijski profesor, ki je leta
1972 postal ravnatelj srednje medicinske
šole v Celju.
Ne, moškega pa že ne!
Naneslo je, da je bilo ravnateljsko mesto
na srednji medicinski šoli prosto in da je
novi ravnatelj na tej šoli postal moški. Ne-
zaslišano! Aci Puncer je postal sploh prvi
moški ravnatelj v zgodovini vseh slovenskih
srednjih zdravstvenih šol. »Spominjam se,
da me je takrat poklical k sebi občinski
partijski sekretar, ki mi je kar naravnost
povedal, da v partiji tega sicer ne odobrava-
jo, mi pa dajejo možnost, da se v enem letu
dokažem. Če se bo v tem času kar koli ne-
pravilnega zgodilo, bom moral oditi z rav-
nateljskega mesta. Seveda se je potem mar-
sikaj spremenilo,« o tem delu svojega življe-
nja pripoveduje Aci Puncer. Spremembe, ki
jih je uvedel na šoli, so bile za tisti čas in
tedanje razmere prav revolucionarne. Dose-
gel je spremembo precej krutega režima, ki
Št. 20 - 13. januar 1994
120,21
Vztrajanje
kmečkega
človeka
Priletna Invalidka gospodari na štirinaistih hektarjihzemlie
Gospa Ana Senica živi
v Zgornjih Selcah, v gričevju
med Ponikvo ter Šentvidom
pri Grobelnem. Njen današ-
nji vsakdan je pripoved
o vztrajanju ter trmi sloven-
skega kmečkega človeka na
kmetijsko bogatem ponkov-
škem koncu, kjer, s svojimi
sedmimi križi, gospodari na
štirinajst hektarov velikem
posestvu. Sama, čeprav je
težka invalidka.
Po sledi obvestila
Kar nekaj časa je trajalo,
da smo jo uspeli najti na eni
od številnih ponkovskih po-
ti. Pri tistem kozolcu živi,
smo izvedeli od skupine do-
mačih lovcev. V samotni glo-
beli, med gozdovi, se je res
kazala neka streha, zato smo
se napotili po razmočenem
kolovozu.
Vrata stare domačije, kjer
živi Ana Senica, so bila od-
prta na stežaj. Gospa je
pravzaprav pričakovala do-
mačega župnika, ki naj bi te-
ga dne opravil hišni blago-
slov. Zgubičeva domačija,
kot se ji pravi po domače, ga
res potrebuje.
Pozdravil sem prijazno
priletno gospo, ki jo je dol-
goletno garanje močno
sključilo. Povedal sem, da
prihajam iz časopisne hiše.
pa je gospa sprva narobe ra-
zumela. Mislila je namreč
da sem nekakšen propagan-
dist. V hiši sem opazi!
skromno opremo, a brez pra-
ve revščine. Povedal sem j
za razlog obiska. Prišlo j<
obvestilo o ženski visoke sta-
rosti, težki invalidki, ki živ
v veliki bedi, pri tem pa nih
če ne pomaga niti njej nit
njeni sestradani živini. Po
prvi poizvedbi sem izvedel,
da se kaže pozanimati. V bli- ;
žini sem imel tudi druge
opravke, zato sem se oglasil.
T4idi zaradi ne tako davne
tragedije v istem zaselku,
v neki drugi hiši, kjer je za-
gospodaril alkohol. Tam sta,
hkrati s takratno človeško
agonijo, poginili kar dve go-
vedi. Nesreča se rada seli,
ima mlade, pravijo starejši
ljudje.
Hlev, poln živine
Gospa Senica je bila zara-
di obvestila, ki smo ga preje-
li, ogorčena. Le kdo je tako
hudoben, je vpraševala.
Omenil sem, da je lahko
takšno opozorilo tudi dobro-
namerno, pa je ni prepričalo.
Ocenila je, da je gotovo po-
sredi lakomnost po njenih
hektarih ponkovske zemlje.
O njej lahko res pogosto čita
v literaturi, ki jo prebira
v svoji samoti. Glede svojega
zdravja pa se ponaša, da že
dvajset let ni bila pri zdrav-
niku.
Pokazala nam je tudi go-
spodarsko poslopje. Med po-
časnimi stopinjami, ko se je
opirala na palico, je opozori-
la na težave v zvezi s koleni,
z obrabljenim hrustancem.
Sicer pa se je v zadnjih pe-
tindvajsetih letih, odkar ji je
umrl mož, na tej zemlji zares
nagarala. Četudi ima v bliži-
ni, kot pravi, premožne so-
rodnike, ki ji priskočijo na
pomoč pri večjih opravilih,
veliko pa se oglaša bližnji
sosed. Z njegovo pozornostjo
je posebno zadovoljna.
Ko je počasi odprla vrata
hleva, je brž pozdravila svoje
tri »babike«. Tako ljubkuj«
svoje tri telice, ima pa še dvj
_ prašiča. Za hlevom sem, ni
suhih tleh, opazil seno, pri
pravljeno za v jasli. Sicer p;
je med zadnjo letino imel;
kar devet vozov koruze, si
ponaša. Zato se ni in ni mo-
gla sprijazniti s »hudobnim«
obvestilom o svojem težav-
nem položaju. Saj si vendar
pomaga s kmečko pokojnino,
je opozorila.
»Če ne bom zmogla, lahko
živino prodam ter hlev za-
prem,« ima pripravljeno re-
šitev, če bi ugotovila, da ne
zmore ničesar več. »Če bom
potrebovala kakšnega člove-
ka, ga bom lahko dobila v hi-
šo, zdaj pa imam božji mir,«
je še rekla.
Res je tako, navsezadnje.
Tako premišljuješ, ko poslu-
šaš o tolikšni vztrajnosti in
trmi kmečkega človeka.
Takšnega, ki se noče, boji in
niti ne zmore izpreči. Člove-
ka, ki ga občuduješ.
BRANE JERANKO
Foto: EDO EINSPIELER
Ana Senica še vedno gara na svoji zemlji.
V Zgubičevem hlevu so privezane kar tri telice
tej šoli in ki je bila do Puncerje-
a še internatskega tipa. Ko se je
skih sprememb, se je komu tudi
il. Kmalu je postal vodja aktiva
»kih srednjih zdravstvenih šol in
a vi j al kar osem let, torej dve
>bdobji. »V strokovnem svetu
vili vse strokovne podlage za
e in učne načrte splošnoizobra-
• strokovnih predmetov,« pripo-
» tem zamolči, da je celjska sred-
vena šola s svojimi programi in
încev dosegala v Sloveniji visok
obdržala vse do danes, ko je na
»m mestu spet ženska. Po devet-
1 je Aci Puncer moral izpreči.
»ko zdravje je takšno odločitev
i>. _
a čakanju
i času je Aci Puncer napisal še
I, ki pa, zaradi znanih založni-
ih stisk, še niso doživela svojih
knjige, ki bi obogatile sloven-
înofantasticno literaturo. To so
fi Wemarus, Opna in Quey. Na-
e nova, saj nemirni ustvarjalni
Puncerja ne miruje. V svojih
antastičnih zgodbah bi nam rad
povedal in dopovedal ter nas
stemu bralcu, ki v Puncerjevih
fabulah ne zazna sporočilnosti,
>ilico užitkov že sama pripoved,
bi rekli mladi bralci.
» je sploh dal ime Aci? »To je bil
me je v Acija preimenoval, ko
sto majhen. In Aci sem ostal do
3 koncu pogovora povedal pro-
je, Celjan, katerega ime je zapi-
Snciklopediji znanstvene fanta-
?ovih novel pa zasledimo tudi
Ne želim umreti samo zato, ker
nekem ušivem vesoljskem pro-
Puncer v usodo sicer ne verja-
Pa v moč ustvarjalnosti, tisto
tta tudi naša življenja. To pa je
saka na novo začeta znanstve-
a novela, roman. Zdaj je čas za
MARJELA AGRE2
Foto: EDI MASNEC
Št. 21 - 13. januar 1994
22
ODMEVU
Odgovor
predsednika
Milana Kučana
na javno pismo
ZLRP Slovenije
Združenje lastnikov razlaš-
čenega premoženja "Slovenije
je na predsednika g. Milana
Kučana pred kratkim naslovi-
lo javno pismo, katerega odgo-
vor objavljamo v celoti:
»Na vaše javno pismo, ki
sem ga prejel 23.12.1993,
v katerem opozarjate, da se
Zakon o denacionalizaciji ne
izvaja dosledno, da so določbe
o Slovenskem odškodninskem
skladu neustrezne in še pose-
bej, da Republika Slovenija ne
jamči za obveznice sklada, da
so neustrezne določbe nekate-
rih podzakonskih predpisov in
da vlada ne stori ničesar za
pravilno uporabo zakona, vam
sporočam, da je za realizacijo
Zakona o denacionalizaciji
odgovorna vlada, ki razpolaga
z vsemi sredstvi, ki so potreb-
na za njegovo izvrševanje, zato
vam predlagam, da se s svoji-
mi ugotovitvami, opozorili in
zahtevami obrnete neposredno
na vlado in na njenega pred-
sednika dr. Janeza Drnovška.
Moje zavzemanje za dosledno
izvajanje Zakona o denaciona-
lizaciji vam je znano, za kar se
je zavzemalo tudi že prejšnje
predsedstvo republike in dalo
pobude parlamentu in vladi,
da ocenijo standarde in ukre-
nejo vse potrebno za odpravo
vsega, kar ovira ažurno in do-
sledno izvedbo zakona.
Predsednik ZLRP
Slovenije,
FRANC IZGORŠEK
prejeli
srao
Božična sv. maša
in prijetno
silvestrovanje
v domu
upokojencev
Tudi v Domu upokojencev
Šmarje pri Jelšah smo lepo do-
živeli božične praznike in no-
vo leto. Povsod je vladalo
predbožično vzdušje. Po za-
slugi pridne, delovne terapevt-
ke g. Franje Ubiparovič so bile
v vseh treh nadstropjih po dve
božični smrečici in adventni
venčki. Tudi po zvočniku so se
razlegale božične pesmi. Že
11. decembra nas je obiskala
skupina pevcev s citrarko iz
Rogaške Slatine. Zapeli so več
lepih pesmi. Vse to nam je pri-
čaralo lepoto božičnih prazni-
kov. Višek vsega pa je bila
sv. maša, ki jo je na sveti večer
daroval, v veliki dvorani jedil-
nice, šmarski gospod kaplan.
Med mašo je pel otroški pevski
zbor iz Šmarja. Tako smo du-
ševno okrepljeni vstopili v no-
vo leto. Nazadnje je g. kaplan
obiskal vse nepokretne bolni-
ke in jim podelil duševno hra-
no. Na Štefanovo pa so spet
prišli, tokrat cerkveni pevci.
Ob spremljavi orgel so zapeli
več božičnih pesmi.
Tudi silvestrovali smo pri-
jetno, saj je prehod iz starega
v novo leto velika prelomnica.
Zbrali smo se v veliki, lepo de-
korirani dvorani jedilnice.
Najprej nam je spregovorila
glavna sestra, g. Majda Koren,
ki nam je med drugim v novem
letu zaželela zdravja, miru ter
dobrega počutja v domu. Za-
tem nas je v spremstvu dveh
zajčkov obiskal dedek Mraz,
ki je obdaril vse oskrbovance.
Za veselo razpoloženje je po-
skrbel, dobjanski kvintet, ki je
neutrudljivo igral pod vod-
stvom znanega kulturnika
Francija Salobiria iz Dobja ter
pevko Karlo Skoberne. Ob
prigrizku in žlahtni kapljici
smo pod vodstvom dobrega
pevca medicinskega tehnika
Ferda Gobca, zapeli vsi, tako
da dobre volje ni manjkalo. Da
so se lahko tudi oskrbovanci
na vozičkih udeležili sv. maše
in silvestrovanja, zaslužijo
pohvalo pridne negovalke in
medicinske sestre.
Na koncu se v imenu vseh
udeležencev sv. maše in silve-
strovanja iskreno zahvaljujem
upravi doma za lepa večera.
Hvala vsem, ki ste pripomogli
za dobro počutje in razpolože-
nje. Omogočili ste nam, da je
posijal žarek v naša, včasih za-
grenjena, srca.
HILDA LOKOVŠEK,
Šmarje pri Jelšah
Enajst let dela
pri Zagožen
Bilo je pred enajstimi leti,
ko sem kot vrtnarski tehnik
z veliko teorije in malo prakse
potrkala na vrata Cvetličarne
Zagožen. Dolgo je trajalo, da
me je g. Milka naučila, kako
sestaviti šopek, narediti venec.
Bili so dnevi, ko sem se spraše-
vala, zakaj sem hodila tako
dolgo v šolo, saj je bilo začeti
delati s tako malo prakse pra-
va muka, vendar sem se
z vztrajnostjo in veliko pomoči
g. Milke naučila to, kar znam
sedaj. G.Milka je tudi vedno
poskrbela, da smo s sodelavci
hodili na tečaje priznanih
cvetličarjev in si tako še utrje-
vali znanje.
Tako je bilo na Mariborski
45, kjer so bili prostori v naje-
mu. Najemodajalka pa se je
odločila, da bo s cvetličar-
stvom nadaljevala sama, zato
smo se morali preseliti v pro-
store GD Gaberje. Dve leti
smo pod vodstvom g. Marjana
Zagožna z delom nadaljevali.
Potem je prišlo kot strela
z jasnega.
G.Milka je dejala: »Irena,
uredite si z gasilci, da vam od-
dajo ta prostor in vso potrebno
dokumentacijo, midva z Mar-
janom sva vam pripravljena
vse, kar je v prostoru, prodati
za primerno ceno.
Po prvotnem šoku sem šla
takoj v akcijo, si uredila, kar je
bilo potrebno. Tako je že od
3. januarja 1994 namesto
Cvetja Zagožen Cvetje Irena
Poznič. Poskrbljeno je bilo tu-
di za delavce, saj nihče ni ostal
na cesti.
Na koncu bi se rada zahvali-
la g. Milki in g. Marjanu za vse,
kar sta mi nudila v teh enaj-
stih letih službovanja in mi na
koncu omogočila, da lahko
svoji obratovalnici s ponosom
dam ime Cvetje Irena Poznič.
Lepa hvala tudi GD Gaberje,
ki mi omogočajo koriščenje
prostora. Posebna zahvala
g. Jožetu Kovačiču za vso
pomoč.
IRENA POZNIČ,
Celje
Društvo
izgnancev
Slovenije
opozarja
Društvo izgnancev Sloveni-
je (DIS) opozarja, da je po-
trebno spremeniti in pospešiti
strategijo delovanja DIS. Tako
so dejali nekateri člani uprav-
nega odbora DIS na (šele) dru-
gi seji, ki je bila v ponedeljek,
27. decembra 1993 v veliki sej-
ni sobi na sedežu društva
v Ljubljani, Vrtača 11. Dru-
štvo domuje v stavbi Republi-
škega odbora ZB NOV, saj ni-
ma svojih prostorov, ki si jih
ob 16 tisoč članih sigurno za-
služi (to pa je cca 70 odstotkov
vseh slovenskih izgnancev
1941-1945).
Prisilni slovenski izgnanci,
organizirani v DIS 1941-1945,
zahtevajo hitrejše reševanje
svojih zahtev, sprejetih na
2. Skupščini DIS v Dobovi
11. julija 1993. Izgnanci zahte-
vajo opredelitev pravic var-
stva skladno z ustavno normo
in priznanje statusa žrtev na-
cističnega in fašističnega nasi-
lja, saj množični prisilni izgon
skoraj oz. po nekaj podatkih
celo več kot 80 tisoč Slovencev
in naselitev Nemcev na njiho-
ve domove, ni samo nasilno
dejanje, temveč je šlo za sistem
načrtnega iztrebljenja sloven-
skega naroda.
Na seji je bil predstavljen
predlog zakona o žrtvah voj-
nega nasilja (tretja varianta)
z datumom 9.12.1993. Predlog
je takoj ocenil za nesprejemlji-
vega član UO DIS. Povedal je,
da zanj predlog ni sprejemljiv
zato, ker je zapisano v njem,
da je žrtev vojnega nasilja tudi
oseba, ki so jo okupacijske sile
prisilno mobilizirale v svoje
vojaške enote. Prisilno mobili-
zirane osebe v nemško vojsko
naj bodo v drugem zakonu kot
prisilni slovenski izgnanci, je
dejal. Člani se zaradi pomanj-
kanja informacij, ki merijo
skoraj na blokado odločanja
UO DIS, niso mogli odločiti
o predlogu podpredsednice
UO DIS prof. dr. Mace Jogan
o sprejemu življenjskega kom-
promisa s prisilnimi sloven-
skimi mobiliziranci v nemško
vojsko, saj Predlog zakona
o žrtvah vojnega nasilja jasno
izločuje prostovoljce in osebe,
če so pridobile častniški čin
ali, da je bila pripadnik faši-
stične nacistične stranke in
njunih enot.
Nadzorni odbor DIS je zah-
teval to 2. sejo UO DIS, da raz-
pravlja in odloča o zadevah, ki
tarejo še živeče slovenske izg-
nance in opozoril na sami seji
25-članski UO DIS o svojem
nezadovoljstvu, ker se sklepi
2. Skupščine DIS ne izvršuje-
jo, saj člani UO DIS in NO še
niso prejeli niti zapisnika
skupščine v Dobovi, ki je bila
11. julija 1993, in tudi sklepi
IO DIS se ne izvršujejo. Po-
udarjeno je bilo, da še vedno ni
izvoljena komisija za informi-
ranje DIS. Enako je bilo po-
udarjeno, da prisilni slovenski
mobiliziranci v nemško vojsko
podpirajo in glasujejo za zah-
teve DIS 1941-1945, DIS
1941-1945 pa jim vrača s tako
nezaupnico in izločanjem iz
predloga Zakona o žrtvah voj-
nega nasilja. Vsekakor se DIS
preveč ukvarja z organizira-
nostjo, zapostavlja pa kon-
kretne odločitve in jih prenaša
na nižje organe DIS.
Član NO DIS,
JANKO BLAS,
Sevnica
Pozabljen
vodnjak
Na dvorišču Okrožnega so-
dišča v Celju je bil nekoč vod-
njak. Ne vem več, ali ravno
tam, kjer je sedaj fontana, saj
je prekrit s tlakom. Moj oče so
ga leta 1932 ali spomladi 1933
strokovno obnovili in prekrili
s ploščo. To so naredili po na-
logu Okrožnega sodišča, saj so
bili star zidar in pečar za to-
pilniške peči in tovarniške
dimnike. Mislim, da je bil vod-
njak globok 20 metrov. Zani-
ma me, kdaj bodo Celju spet
vrnili ta lep vodnjak. Morda
mi lahko kdo odgovori?
ANA GRAHAR,
Celje
VIŠJE OBRESTNE MERE
za
BLAGAJNIŠKE ZAPISE
LB Splošne banke Celje
OBČANI, za vas smo zvišali obrestne mere. Spremenjene obrestne mere so:
*	za blagajniške zapise z rokom dospelosti:
-	nad 1 mesec............7%
-	nad 6 mesecev.........11 %
PODJETNIKI, za vas smo zvišali obrestne mere. Spremenjene obrestne mere so:
*	z rokom dospelosti:
-	nad 1 mesec.............7%
-	nad 2 meseca............8%
-	nad 3 mesece............9%
-	nad 4 mesece...........10%
-	nad 5 mesecev..........10.5%
-	nad 6 mesecev..........11 %
Občani lahko kupite blagajniške zapise na blagajniških okencih vseh naših ekspozitur,
podjetniki pa na sedežu banke v Vodnikovi 2, Celje - tel. 063/431-113.
tradicija, kvatikzia in zve\to&a
Št. 22 - 13. januar 1994
23
društvo propagandistov
celje
objavlja v spomin Zdravku Božičniku - staroste
celjskih aranžerjev
RAZPIS
tekmovanja »Zlata bucika« v aranžiranju
izložb na temo:
14. februar - valentinovo
Valentinovo - to je dan ljubezni in prijateljstva, dan
srčnosti in radosti, dan zaljubljencev in vseh, ki se imajo
radi. To je dan, ko z drobno pozornostjo izkažemo svoje
čustvo, ko s prisrčnim darilcem razveselimo ljubljeno
osebo, ko prisluhnemo ptičkam na vejah, ko objamemo
in poljubimo...
Torej, tema ponuja široko paleto idej in ustvarjalnih
pristopov. Pismene prijave, ki bodo vsebovale natančno
lokacijo izložbe, naziv izložbe pod šifro in v posebej
zaprti kuverti ime avtorja, pričakujemo do 4. februarja
1994 na naslovu: DP Celje, Glavni trg 7/II, 63000 Celje.
Zadnji rok za izdelavo (aranžiranje) tekmovalnih izložb
je 7. februar 1994 (postavljene pa morajo biti vsaj do
15. 2. 1994. Prijavljene izložbe bo ocenila strokovna
žirija po Pravilniku za ocenjevanje izložb (Pravilnik je na
razpolago za ogled v prostorih DP Celje vsak ponede-
ljek od 10. do 12. ure) in najboljše nagradila:
1.	nagrada - Zlata bucika in 35.000 SIT
2.	nagrada - Srebrna bucika in 20.000 SIT
3.	nagrada - Srebrna bucika in 15.000 SIT
Pokrovitelj tekmovanja
»Zlata bucika« je;
Veselje je, ko
spoznaš, da
v nesreči nisi
sam!
Ne vem, kako bi opisala do-
godek, ki se mi je pripetil
27. decembra. Že v nedeljo je
snežilo kot za stavo. Tudi po-
nedeljek ni bil veliko boljši.
Kot vsi se snega samo veseli-
mo, z otroki vred. Tudi ta
pravljični beli sneg prinese
včasih hude skrbi in nevšeč-
nosti.
Pri nas je bilo tako. Naša
(moja) punčka Vesna je zbole-
la. Kašljala je že prej, toda do-
kler ni bilo vročine, je še kar
šlo. Pila je kamilični čaj z me-
dom. Pa to seveda ni nič po-
magalo. Postajalo je vedno
hujše. Dopoldne sem ji merila
vročino, imela je 39 stopinj C,
pa sem si mislila, mogoče je
gripa, bo že bolje. Dala sem ji
tableto. Proti večeru je vročina
narasla na 40 stopinj. Takrat
pa sem postala panična, oziro-
ma prestrašena, stekla sem do
sosedov Volasko. Takoj je so-
seda Tini poklicala našega
zdravnika dr. Šmida iz Plani-
ne pri Dobju. Takoj je obljubil,
da bo prišel. Saj kot zdravnik
je že tako priljubljen tu v na-
šem kraju, da se ne da napisa-
ti. Tudi drugje je zelo dobro
poznan kot zdravnik, ki mu ni
težko priti ob vsaki uri, pa ne
samo to, tudi bolezen zna pra-
vilno ugotoviti. Se pravi, pra-
vilno diagnozo postaviti. Pa še
to; če ne bi bilo dobrih sose-
dov, se v tem težkem vremenu
noben avto ne pripelje do nas.
Ko so slišali, da sem klicala
zdravnika, ni bilo pet minut,
ko je za mano že oral cesto
sosed Volasko. Ne vem, kako
bi se zahvalila. Še enkrat lepa
hvala dr.Šmidu iz Planine in
družini Volasko!
IDA BAUMHIRHER,
Dobje pri Planini
Turistična
atrakcija
»Portovec«
Danost vsiljuje idejo o usta-
novitvi »Safari« objekta na lo-
kaciji Portovec KS Oplotnica,
občina Slov. Bistrica.
Lovskima družinama Oplot-
nica, Slov. Konjice, ribiškima
družinama Oplotnica, Slov-
•	Konjice, KS Oplotnica, šol-
skima odboroma občine Slov-
•	Bistrica in Slov. Konjice, tu-
rističnima zvezama občine
»lov. Bistrica in Slovenske
Konjice, občinama Slov. Bi-
strica in Slov. Konjice - sporo-
čam v vednost, da je v mestu
Stuttgart v Nemčiji uro hoda
iz centra mesta v gozdu ogra-
jen prostor za divje svinje,
drugi ograjen prostor je name-
njen za visoko divjad. Oba
prostora sta dobro obiskana,
prava atrakcija za šolsko mla-
dino in ostale obiskovalce.
Lokacija »Portovec« ima
povrhu še naravno jezero.
Vem, vse je vezano na denarna
sredstva, teh ni veliko, skoraj
nič. A največ manjka dobre
volje. Če je ni, ne bo zadosto-
vala niti zlata jama.
Z ustanovitvijo Safari pro-
jekta z večnamenskim ciljem
bi obe omenjeni občini s prebi-
valci in raznimi institucijami
veliko pridobili. Ob pogledu
na srnjaka ali jelena, kakor tu-
di na par belih labodov, ki ja-
drata po jezeru, bi vsakemu
ljubitelju narave zaigralo srce.
S tajnikom Lovske družine
Optlotnica, gospodom Velen-
čakom sem se v Slovenski Bi-
strici naključno srečal. Ko sem
mu omenil projekt, je bil zelo
navdušen. Ali bodo tudi ostali
soodgovorni soustanovitelji
izrazili željo za osnovanje
»Turistične atrakcije Porto-
vec«, pa bomo šele videli.
MARTIN ZELENKO,
Slovenske Konjice
zahvale,
pohvale
Zahvala
zaposlenim
v trgovini
Resevna
Predzadnji dan v letu 1993,
30. decembra, sem po nakupu
v trgovini v bifeju popil s pri-
jatelji še kavico. Ob odhodu
sem tam pozabil ročno torbico
z vsemi dokumenti, čeki, itd.
Torbice do naslednjega dne ni-
sem pogrešil. Takrat me je pri-
jazna uslužbenka trgovine Re-
sevna poklicala po telefonu,
naj pridem po svojo torbico.
Za poštenje in prijaznost za-
poslenim v bifeju in trgovini
Resevna izrekam javno zah-
valo!
Vsem zaposlenim v trgovini
obilo zdravja, sreče in poslov-
nih uspehov v letu 1994!
STANE ŠUMEJ,
Šentjur
Poškodbenemu
oddelku
bolnišnice Celje
11. decembra 1993 sem bila
pripeljana na poškodbeni od-
delek zaradi zloma obeh rok in
poškodbe na kolenu. V bolniš-
nici sem ostala sedem dni. Do-
bila sem tri mavce in bila po-
polnoma odvisna od pomoči
dobrega in požrtvovalnega
strežnega osebja.
Iskreno se zahvaljujem
zdravniškemu in strežnemu
osebju za vso pomoč in prijaz-
nost, ki so mi jo nudili.
Hvaležna pacientka
ANGELA HLADIN,
Laško
Pohvala gostišču
Medved!
V torek, 28.12.1993 sem se
z družino odpravila smučat na
Roglo. Mimogrede smo se
ustavili v gostišču Medved
v Skofji vasi, saj smo želeli ko-
siti. Ko smo prišli v gostišče, je
bilo notri vse polno gostov,
mize pa so bile rezervirane.
Mislili smo že oditi, ko je
k nam pristopila natakarica,
gospa Nevenka in nam prijaz-
no razložila, da imajo vse re-
zervirano, vendar naj počaka-
mo par minut. Res ni trajalo
več kot nekaj minut in dobili
smo mizo. Tudi s kosilom nas
je hitro postregla, čeprav so jo
klicali tudi ostali gostje. Na
koncu, ko je prinesla račun, je
vsem voščila srečo v novem le-
tu in nam poklonila koledar
gostišča Medved. Mislim, da je
dejanje vredno pohvale. Na
pot smo tako krenili siti in za-
dovoljni, saj smo bili lepo
sprejeti, čeprav nismo stalni
gostje. Natakarici Nevenki že-
limo še veliko delovnih uspe-
hov, da bi ostala takšna kot je,
prijazna in nasmejana.
OLGA ZUPANC,
Celje
Pojasnilo
V Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Če je
mogoče, pripišite tudi tele-
fonsko številko, kamor vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Pismo ne sme presegati
45 tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
krajšali tako, da ne bo pri-
zadet smisel sporočila.
Savinjčani niso
skopuhi
Ne vem, kdaj in zakaj je pri-
šlo v navado govoriti o savinj-
ski skopušnosti, a učenci
osmih razredov OŠ Šempeter
smo se prepričali, da rek ne
drži.
Pred novim letom smo na-
mreč organizirali srečolov za
učence naše šole. Ze ob koncu
novembra smo se obrnili na
delovne organizacije in posa-
mezne obrtnike oz. podjetnike
v Šempetru, pa tudi bližnjih
krajih kot npr. v Žalcu, Pre-
boldu, na Polzeli in celo v Ce-
lju. Na našo prošnjo, naj bi
nam poklonili nekaj svojih iz-
delkov za srečolov, so se vsi
odzvali zelo radodarno; tako
da smo zbrali skoraj 500 boga-
tih nagrad.
Ker se vsakemu posebej ne
moremo zahvaliti, se preko va-
šega časopisa najtopleje zah-
valjujemo vsem, ki so prispe-
vali za naš srečolov. Želimo
jim uspešno leto 1994 in upa-
mo, da bomo naleteli na prav
tako lep sprejem, če bomo še
kdaj potrkali na njihova vrata.
DIANA RIBIČ,
za osmošolce
OŠ Šempeter
Št. 23 - 13. januar 1994
124
Mladi kot smo...
Hja. In ja. Tudi z Alfijem bi se lahko
včasih strinjali. Smo pač mladi. Odtrgani.
Užgani. In lepo nam je.
Se posebej takrat, ko minuto pred oddajo
ne vemo, kaj bomo v oddaji počeli, ko nika-
kor ne najdemo primerne glasbe, ko nas
nihče ne pokliče...
Ampak, princip je isti. Sve su ostalo ni-
anse...
Važno je, da se imamo lepo. In natanko
tako se prav gotovo tudi v resnici imamo.
Važno je, da si v soboto, ko pridemo v stu-
dio, z Matejem skoraj planemo v objem, da
včasih naderem Simona, ker zamuja, in Ja-
nija, ki se obnaša, kot da bi padel z lune. In
da je Nena v tej norišnici sposobna prekri-
čati vse, ker poskuša Alji dopovedati, da je
v filmu napaka in da Robin Hood niti slu-
čajno ni iz dvanajstega, temveč iz štirinaj-
stega stoletja...
In potem je (za nas še posebej) važno
tudi, če nas pokličete, nam kaj poveste,
odgovarjate na nagradna vprašanja ... Ob-
čutek pač, da ste z nami.
In to, da se dobivamo tudi med tednom.
Imamo sestanke in (predvsem) hodimo žu-
rirat.
Lepo je. Kjub temu, da včasih naše odda-
je niso ravno biser, da ne govorimo več
o tem, kakšne barve so marsovčki, in ne
zbiramo ljubezenskih verzov, temveč smo
se začeli ukvarjati tudi z resnejšimi tema-
mi, ki bi morale zanimati srednješolce.
»In potem, Nina (bi rekel Simon), čez
deset, petnajst let, ko se bova srečala in
bom jaz imel kravato in kratke lase, ti pa
krilo, uhane in diplomatski kovček, ko bo-
va oba »težka, visoko izobražena intelektu-
alca«, ko bo Tina v Angliji, Alja arheolog,
Nena zgodovinar in Jani igralec, nas, kljub
temu, da bomo živeli »dolgočasno, zoprno
življenje odraslih« v mestu, ko se bomo sre-
čali, kljub vsemu ne bo sram zakričati na
drugo stran ceste: »Hej, ti! A se še spomi-
njaš Teen-vala?<.«
In tisti večer bomo spet (kot danes) sedeli
za (ali pod) mizo v Bar-flyju in preklinjali.
In obujali spomine na stare čase, ko je bilo
noro in lepo. Spomine na sedaj.
NINA M.
Danes moraš biti samo ve-
lik, močan in butast, pa si že
full dober tip. Sploh ni važno,
če ti slučajno smrdi iz ust, ali
pa, če imaš kakšno kurje oko
na ličkih več ali manj, samo da
si močan in butast, pa se že vsi
pulijo zate. Zakaj?
Malo želeja na čupo, kolonj-
ske pod pazduho in veliko ži-
valske spontanosti, pa si pri-
pravljen za ulico. Ko si tam, pa
gre vse samo od sebe. Najprej
se spraviš v malo bolj urbani
del mesta, se razgledaš okoli
sebe in ko opaziš čredo deklin,
si hitro izbereš kakšnega po-
hlevnega šolarčka, ki se nič
hudega sluteč šeta po mestu.
Stopiš do njega in z možatim
glasom (dobro je, če nisi sam)
rečeš: »Ej, ti, ne me zaje-
bavat!«.
»Saj jaz nisem nič rek...,«
se bo poskusil opravičiti. To-
da, ti se ne pusti zmesti ! To je
samo šovinistično-oportuni-
stična banda in če se hočeš po-
staviti pred deklinami na dru-
gi strani ulice, ga moraš uniči-
ti. Izmisli si kakšen tehten ra-
zlog za napad! Recimo: »Za-
kua si okol govoru, de se jest
slinim k' polž?«, ali pa: »Mene
taki zahojeni imbecili ne bodo
zajebavali, da ne znam kaditi.
Si slišal?«
Kar koli. Potem pa: šusa!
Da mu bo za zmeraj jasno, da
ne more zmerjati takšnega
mačka, kot si ti. Naj vidi, ban-
da pubertetniška! Kriminalci!
Svojat! Golazen zahojena!
V očeh prisotnih boš zrasel
v neprekosljivega frajerja. In
ko bo mali zločinec podlegel,
počasi stopi proti dečvam, se
postavi prednje, pljuni na tla
(glej, da bo izpljunek čim bolj
gost in rjav, da se bo videlo, da
kadiš in piješ — to pali), pusti
malo sline na ustnicah (etnič-
na gesta) in zagodmjaj: »Ej,
a bi ti hodila z mano?«
Punce se ponavadi malo
upirajo, zato bo prvi odgovor
najprej najbrž ne. Ampak, ti
udari nazaj: »Pa, kva ti misliš,
da jst ne morem brez tebe, da
si edina na svetu? Bejž, baba!«
In ko jim tako pokažeš, da si
res kul tip, zneseš jezo še nad
kakšnim mulcem, da si popra-
viš ugled pri prijateljih.
To je približno to, kar danes
povzdigne navadnega najstni-
ka v uglednega frajerja. Paziti
moraš samo, da se slučajno ne
odkrije, da si navaden butl,
ker te lahko to takoj spravi na
slab glas. Če kdo pove kakšen
vie in se vsi okol tebe smejejo,
se smej še ti. Poslušaj naj-glas-
bo, se pravi glasbo, ki je na
lestvici najboljših, ne vrtaj po
nosu v družbi, ne prdi glasno,
govori tudi o poeziji, ne hvali
se, da ne hodiš več v šolo, ker
je bila to ena tistih stvari, ki je
nisi bil sposoben speljati do
konca... Bodi samozavesten,
fant! Glavno je, da si velik,
močan in butast. Saj ni važno,
če si butl, dokler lahko to skri-
vaš, frajer!	ЈДШ R
Ideje, ideje, ideje... Ko jih
nimaš, jih brezpogojno zahte-
vajo, ko pa jih imaš, jih nihče
ne potrebuje. Tako je s to
stvarjo. Na koncu sicer spoz-
naš, da je najbolje, da jih ob-
držiš zase, vendar je mnogo-
krat to popolnoma nemogoče.
V naših glavah je toliko stvari,
toliko različnih misli, ki pre-
skakujejo kot iskre. Ne more-
mo jih ujeti, ne moremo jih
zapreti med štiri stene in jih
hraniti za lepši jutri, ko bo na-
ša beseda morda pomenila kaj
več kot danes, ko ji bo kdo
vendarle prisluhnil.
Urediti je treba razdejanje
v naših glavah, zapreti okna,
ustaviti prepih, ki odnaša s se-
boj morda najboljši del, jedro,
bistvo naših misli in nam puš-
ča le ceneni prah, da nam za-
polni nastalo praznino. Noče-
mo prahu, nočemo praznine,
nočemo razdejanja!
Hočemo sebe, svoj obraz,
del, ki pripada le nam in niko-
mur drugemu, čeprav nam ga
tako vztrajno jemljejo. Hoče-
mo svoj glas, zapolnjen z naši-
mi lastnimi besedami, ne z be-
sedami, ki nam jih neznano
kdo vlaga v misli. Stran z nji-
mi. Hočem biti jaz, samo jaz,
hočem, da me sprejmejo kot
mene in ne kot nekoga druge-
ga. V svetu je mnogo različnih
ljudi, izberite zato koga dru-
gega. Sprejmite me kot mene.
Vsakdo si želi, da bi lahko
sledil le svoji volji, čeprav
mnogokrat to ni mogoče. Pa
vendar se sprijazni, da bo pri-
hodnost prinesla kaj lepega,
odprla nova vrata.
Na začetku vsakega novega
(in neznanega) leta se znajde-
mo pred svojimi neuresničeni-
mi cilji, željami in upamo, da
jih bomo uresničili. Nekateri
jih, drugi ne, let pa nikoli ne
zmanjka.
Preživimo in ostajamo.
ALJA F.
Kronologija
Teen-vala
Se pomnite, teen-valovci,
kaj se je dogajalo v letu 1993?
Bolj ali manj. Za tiste, ki v teh
letih niti slučajno ne bi smeli
biti sklerozni, pa obudimo
spomin.
Praznovanje, podobno da-
našnjemu, smo imeli v začetku
februarja, ko smo v eter spu-
stili petdeseto oddajo, skupaj
z ustanoviteljico Teen-vala, ki
je bila z nami tudi to soboto.
Vžgala je tudi druga oddaja,
za valentinovo, ob vseh ostalih
seveda, ki jih je bilo do sobote
natanko sto. Vendar jih ne
bom naštevala.
Poletje je bilo lani vroče, su-
ho, in takšna je bila tudi naša
ekipa. Simon je obležal v bol-
nišnici, Nena je za dva meseca
odšla k babici in vsi smo upali,
da se bo nekega dne le še vrni-
la. In se je. Ampak, šele na
začetku šolskega leta.
Tako smo bili poleti kot
oaza v puščavi - Nina, Matej in
jaz. Toda, tudi mi smo si zaslu-
žili počitnice po našem okusu.
Nina jih je preživela na Mad-
žarskem, ob Blatnem jezeru,
Matej je cele dneve garal
kot..., da si je lahko kupil av-
to - za prevažanje teen-valov-
cev, seveda. Sama pa sem od-
letela v angleško prestolnico.
Kako je bilo, ne bom napisala,
kajti mimogrede bi se lahko
zgodilo, da bi tale prispevek
postal kar cel časopis ali celo
knjiga.
Po prihodu domov časa za
spomine in sanjarjenje ni bilo.
Spet je bilo potrebno delati.
Da ne bi bilo vedno tako »go-
sto«, kot je bilo zadnje počitni-
ce, sta se nam pridružila še
Alja in Jani. Naša »družina« se
tako povečuje, žal pa z našim
časom ostajamo pri starem.
BIG DEAL. Glavno je, da se
imamo fajn, da se kdaj pa kdaj
skregamo, stepemo, spraska-
mo ... Ampak, saj veste, vse
samo iz ljubezni.
Iz ljubezni smo vam že več
mesecev obljubljali tudi nov
koncept in vam ga za novolet-
no darilo, z enotedensko za-
mudo, skupaj s stoto oddajo,
ki ste jo poslušali v soboto, tu-
di poklonili.
In tukaj se teen-valovska
kronologija za leto 1993 kon-
čuje. Pustimo preteklost in se
lotimo prihodnosti. Vi pa:
ostanite z nami in lahko noč !
TINA H.
Ker nismo dinozavri
Kaj se je v triindevetdese-
tem dogajalo s Teen-valom?
Ha, vi mi povejte. Predvsem
upam, da je postajal boljši.
Začel se je boljšati že januarja,
ko smo se, takrat še v stari
postavi, prvič odločili, da bo-
mo spremenili koncept oddaje.
Res, da se je to zgodilo šele
sedaj, celo leto po odločitvi,
ampak počasi se, pravijo, da-
leč pride (in mi smo to vzeli
dobesedno).
Torej smo zelo počasi začeli
snemati aviza (špice, uvodne
songe) za Teen-val. Oddaja pa
se na žalost ni bog ve kako
spreminjala. Še vedno smo
razpravljali, kako bo, ko bomo
izumrli, in zakaj ni več dino-
zavrov.
Potem je prišla pomlad, mi
smo se zaljubljali in ostali za-
sanjani celo leto.
Pa je prišlo 1994 in je napo-
čil osmi januar.
BUM!
Kar naenkrat so mi postale
trimestne cifre zelo pri srcu.
Mogoče je to zaradi te sobote,
ko smo prežurali stoto oddajo
Teen-vala. Ob tem jubileju
smo se zbrali že ob desetih (z
rahlimi zamudami, seveda), se
poslikali, pomerili majice, ki
smo jih dobili za darilo(! ! !), in
imeli celo malo treme.
V studiu pa je izzvenela sto-
ta oddaja cool in odločil sem
se. Mogoče čez štirinajst dni...
SIMON K.-JACK
Tegobe tonskega
tehnika
Ko se začne tehnik ukvarjati
s pisanjem prispevkov, je prav
gotovo nekaj hudo narobe. Ze
res, da sem na smrt bolan in
nimam skoraj nič glasu, am-
pak to sploh ni vzrok, da sem
se odločil za pisanje. Vzrok je
naša »šefica« Nina, ki je »na-
valila« name, češ, naj napišem
nekaj o oddaji in o svoji vlogi
pri tem.
Moji začetki s Teen-valom
segajo v leto 1992, torej v čas,
ko sem na Radiu Celje oprav-
ljal pripravništvo. Prvotne od-
daje so bile zelo enostavne in
sem jih izpeljal z lahkoto, po-
tem pa se je začelo. Vedno več
so hoteli in v vsaki oddaji je
bilo kaj novega (lestvice, na-
gradne igre...), tako da je bilo
potrebno že kar »fejst« pljuniti
v roke in možgane, da je odda-
ja stekla tako, kot je treba.
Sicer pa: vsa stvar okoli Te-
en-vala se je sedaj razvila do
te mere, da po oddaji odhajam
iz studia ves izmučen in pre-
poten (še sreča, da se vedno
najde kdo, ki me potolaži). To-
da kljub temu se mi dopade
(pa čeprav natanko dve leti in
šest dni nisem več teenager),
saj se ob obilici dela najde tudi
čas za štose in zabavo. Upam,
da bom s to oddajo dočakal
penzijo !
No, sedaj pa mislim, da sem
si zaslužil en drink, kaj, Nina?
MATEJ G.
Pozdrav življenju
Poslednji teden v starem le-
tu je bil kot darilo leta 1993, ki
nam je hotelo kljub vsem teža-
vam, ki jih je prineslo svetu,
ostati v lepem in nedolžnem
spominu. Žurke so se vrstile
druga za drugo, dnevi niso ob-
stajali. Samo noč je lahko po-
žrla množico ljudi, ki so se po-
slavljali od starega in poz-
dravljali novo leto. Na tisoče
kozarcev, nešteto rok, ki so se-
gale po njih, in tema; večna
sopotnica okroglega sveta.
Tudi Teen-val je od pijanče-
vanja in utrujenosti kar dva-
krat zamrl: za božič in novo
leto. Spričo vseh dogodkov, ki
so se vrstili kot beli in črni
biseri na ogrlici, se Teen-val ni
pustil zapreti v studio. Zato
smo morali počakati in stoto
oddajo prenesti v novo leto.
Mogoče je to le pozitivna igra,
ki povezuje staro leto z novim.
Ali pa je tudi negativna, ker se
lahko prenesejo vse slabe reči
leta 1993 v leto 1994, vendar
nas to ne bo ustavilo. Odločili
smo se, da bomo spremenili
Teen-val, ga raztegnili, zredili,
počesali in oblekli. Kljub vse-
mu pa ne bomo spreminjali sr-
ca Teen-vala, njegove sprem-
ljevalce in voditelje skozi nje-
gov obstoj bomo za nekaj časa
še zadržali. Torej ste lahko
prepričani, da bomo skupaj
praznovali vsaj še tristoto od-
dajo.
Radio povezuje ljudi na
daljše razdalje, jih seznanja
z dogodki v svetu, jih pogosto
tudi razvedri.
To smo hoteli doseči tudi mi
z ustanovitvijo Teen-vala. Ho-
teli smo se povezati, podariti
oddajo samo za teenagerje in
se z njimi smejati (ne pozabite,
da smeh podaljšuje življenje).
Ker sami ne moremo oceniti
svojih prizadevanj, nam boste
morali pomagati vi, ki vam je
oddaja posvečena. To je poziv,
da nas pokličete, nam pišete,
tudi pridete na radio in pove-
ste svoje mnenje, saj vi sami
najbolje veste, kaj hočete in
česa ne.
Življenje je oder, na kate-
rem ljudem uprizarjamo vse,
od komedij do tragedij in eno-
dejank. Je izvir vsega, kar se
rodi, živi in umre v nas. Ker je
ta igra le trenutek, le blisk:
v vesolju se moramo potruditi
in izrabiti vse, kar v nas še
živi.
NENA L.
Nina M.: »Nič. Vse najboljše
za stoti >rojstni dan<. Nam, se-
veda.«
Jani P.: »Rad delam z vami in
za vas, ker RES niste nikoli
dolgočasni.«
Alja F.: »Ne samo sto oddaj,
temveč sto let Teen-vala. Poz-
dravljeno, sonce!«
Nena L.: »Pozdravljam vse ti-
ste, ki nas danes poslušate sto-
tič, in vse tiste, ki ste nas da-
nes šele začeli poslušati.«
Matej G.: »A jaz? Oprostite,
jaz delam!«
Simon K.: »Jaz tudi, ne?«
Tina H.: »Ostanite z nami!«
Št. 24 - 13. januar 1994
25
Skupni nočni programi
regionalnih radijskih postaj
Z njimi bi začeli 7. julija letos, trajali naj bi oti 23. do 5. ure ob ponedeljkih in
torkih
Na ponedeljkovem sestanku
v Ljubljani so se regionalne
radijske postaje v okviru
Združenja radijskih postaj
v Sloveniji odločile za skupne
nočne programe ob ponedelj-
kih in torkih od 23. do 5. ure,
z začetkom 1. julija 1994. Po-
buda za takšne oddaje je bila
dana že 16. decembra 1993 na
seji skupščine Združenja na
Ptuju. Hkrati se je vzporedno
s tem dogovorom isti dan
v Ljubljani oblikoval še aktiv
tehnikov v okviru Združenja.
Pobuda za večji delež skup-
nih oddaj v okviru Združenja
je nastal zlasti po pismu direk-
torja Radia Slovenija Franceta
Vurnika, da po prvem januar-
ju oziroma 1. marcu 1994 Ra-
dio Slovenija brez odškodnine
ne bo več dovoljeval »zastonj-
karskih« prenosov delov naci-
onalnega programa oziroma
programov Radia Slovenija,
češ da je prej veljavni spora-
zum med lokalci in regionalci
ter osrednjo radijsko hišo že
zdavnaj mrtva črka na papir-
ju. Ta sporazum naj bi do-
končno ugasnil s 1. marcem.
Po zadnjih informacijah se
je problem v osrednji radijski
hiši, v Radiu Slovenija, tik
pred koncem minulega leta
nekako utišal in vsaj do
1. marca bo še vse po starem:
torej bo večina regionalcev še
vedno lahko brez odškodnine
oziroma zastonj prenašala de-
le nacionalnega radijskega
programa. Večinoma je šlo za
informativne oddaje tipa kro-
nika, dnevnik in Dogodki in
odmevi, ni pa bilo v pismu di-
rektorja Radia Slovenija pre-
cizirano, ali se bodoča predvi-
dena odškodnina nanaša tudi
na druge programske sklope in
njihove prenose.
V	glavnem so se lokalne in
regionalne radijske postaje
ustrašile, da bi zaradi uvelja-
vitve takšnega »trdega stališ-
ča« lahko prišlo do molka na
lokalnih in regionalnih frek-
vencah, saj večina teh postaj
ni v stanju takšen molk nado-
mestiti z lastno programsko
produkcijo niti v program-
skem, vsebinskem, niti v ka-
drovskem oziroma tehničnem
smislu.
V	formalnem smislu je tudi
vprašanje, ali je direktor Ra-
dia Slovenija tista oseba, ki
lahko razveljavi sporazum, ki
ga je z lokalci in regionalci
pred leti podpisal generalni
direktor zavoda RTV Slove-
nija.
Glede na to, da je načelni
sklep o začetku skupnih noč-
nih programov na t.i. četrti
mreži za dva dni v tednu zače-
tek teh programov pomaknil
na l.julijr na začetek poletnih
radijskih shem, bo do takrat
poseben odbor pripravil nekaj
temeljnih izhodišč o minimu-
mu glede zasnove teh progra-
mov, o okvirih trženja na »na-
cionalni slišnosti 4. mreže« in
o določbah ustrezne pogodbe.
MITJA UMNIK
Zaenkrat se je za skupne noč-
ne programe v omejenem ob-
segu odločilo deset regional-
nih radijskih postaj in sicer:
RGL, Koroški radio Si. Gra-
dec, Štajerski val Šmarje,
Murski val, Kranj, Trbovlje,
Žiri, Jesenice, Studio D Novo
mesto in Celje.
Če bo prišlo v tem obsegu do
konkretnega sodelovanja po
1. juliju letos, bo zanimivo
spremljati svojevrstno »tek-
movanje« radijskih postaj
v nočnih programih. Omenje-
ne postaje po tehnični plati
lahko zagotovijo korektno
prevzemanje radijskega signa-
la, kar so ugotovili na poseb-
nem sestanku tudi radijski
tehniki.
Jure Košir
Minuli konec tedna smo
v Kranjski gori spremljali tek-
movanje za svetovni pokal
v slalomu in veleslalomu. Naši
tekmovalci so se dobro odre-
zali, čeprav smo v nedeljo naj-
več stavili na Jureta Koširja.
Domača publika in domač te-
ren pa sta bila nedvomno huda
psihična obremenitev in Jure
je že v prvem teku naredil na-
pako. Toda priložnosti bo še
dovolj, ena največjih bodo
Olimpijske igre.
Jure Košir bo v soboto gost
naše oddaje Glasba je življenje
in z njim se bomo več kot
o športu, pogovarjali o glasbi.
Jure poleg športa obožuje
glasbo, s kolegom iz reprezen-
tance, Matejem Jovanom, sta
celo naredila raperski komad
Včasih smučam hit, včasih pa
počas.
Ko bo Jure zaslužil veliko
denarja, ga bo vložil v glasbeni
projekt, ploščo ali kaseto. Če-
prav pravi, da se mu že ponu-
jajo založbe, ki bi bile priprav-
ljene urediti vse potrebno za
izdajo glasbenega projekta.
Toda prva ljubezen in skrb je
vsekakor smučanje...
Tone Fornezzi pa nam je za-
upal še nekaj ne preveč usod-
nih glasbenih zmot.
Instrumentalna zmota je, če
misliš, da je tuba inštrument iz
katerega pridobivajo kalo-
dont.
Narodnozabavna zmota je,
če misliš, da je Slak ovijalka,
ker je prerasel Avsenika.
Uradniška zmota je, če mi-
sliš, da je Franz List predhod-
nik Uradnega lista.
SIMONA H20
SEMINARJI - V jubilejnem
40. bomo na Radiu Celje veliko
pozornosti posvetili tudi izo-
braževanju in seznanjanju
z aktualnimi vprašanji v delo-
vanju radijskega medija. Pri-
bližno enkrat mesečno bomo
v redakciji gostili koga od
uglednih poznavalcev radia in
problematike, ki je povezana
z njegovim delovanjem doma
in v svetu (programske sheme,
lokalna, regionalna in naci-
onalna informacija, »komerci-
alizacija radia«, organizacija
radijskega novinarstva, me-
nedžment, trženje, ciljne pu-
blike, strateški razvoj, per-
spektiva radijskega medija
itn.) in z njim pripravili stro-
kovne pogovore. Prvi med go-
sti bo Igor Savie, nekdanji
urednik Radia Slovenija, zdaj
pa glavni in odgovorni ured-
nik revije Stop, član ocenje-
valne žirije na festivalih radij-
skih postaj Slovenije, ki je
kljub temu, da je zdaj po funk-
ciji »cajtngar« po srcu še ved-
no »radije«.
DOMAČA GLASBA - V prvem
letošnjem vrtiljaku polk in
valčkov je bil gost Lojze Slak.
Številni klici, med drugim iz
Murske Sobote, Kungote, Ma-
ribora, Ptuja, Ormoža, itn.,
dokazujejo, da je oddaja o do-
mači glasbi zelo poslušana tu-
di izven Celjskega. Tudi v letu
94 bo voditelj oddaje Tone
Vrabl privabil ugledne goste,
tako bodo v ponedeljek, 17. ja-
nuarja, v studiu Radia Celje
člani ansambla Stoparji iz
Mengša. Ansambel deluje že
10 let, predstavil pa bo četrto
kaseto Urca zamujena.
PROJEKTI - Poleg nekaterih
izrednih projektov ob proslav-
ljanju 40-letnice delovanja
Radia Celje, bomo izpeljali še
vse naše stalne projekte in ak-
cije, ki jih pripravljamo tudi
v sodelovanju z Novim tedni-
kom: Izlet 100 kmečkih žensk
na morje, Dan odprtega Radia
Celje, Izbira Miss Celja in se-
veda znova tudi Izbira osebno-
sti leta 1994 na Celjskem.
NAGRADNE IGRE - V zad-
njem času je prišlo v radijsko
uredništvo precej pripomb na
račun naših nagradnih iger,
češ, »da imajo določeni poslu-
šalci prednost, da vedno eni in
isti prejemajo nagrade, da si
nekateri >rezervirajo< telefon,
da lahko kličejo samo Celjani,
itn.« Nekaj od teh stvari res
tudi drži, zato bomo v prihod-
njih dneh predstavili nekaj
novih načel in pravil pri izved-
bi nagradnih iger na Radiu
Celje. Deloma smo problem že
omilili s tem, da imajo Celjani
na voljo svojo številko, tisti iz-
ven Celja pa drugo. Pri tem
imamo tudi precej tehničnih
težav, saj razpolagamo samo
z dvema telefonskima števil-
kama, glede na naravo našega
dela pa bi jih potrebovali vsaj
še dvakrat toliko. Zaradi
»okupacije« telefonov ob na-
gradnih igrah in naročanju
glasbenih želja, naši novinarji
komajda prodrejo v studio, ve-
likokrat pa tudi ne, kar pa je
lahko, milo rečeno, zelo nerod-
no, kadar je potrebno sporočiti
ažurne novice ob nepredvidlji-
vih dogodkih.
Nedelja, 16. januarja, 8.30
Verska oddaja Luč sveti v temi
Radio Celje tudi v novem letu nadaljuje s ciklusom verskih
oddaj. Oddaje so se v preteklem letu zelo uveljavile, njihov
koncept bo zato ostal nespremenjen. Duhovno misel in aktualno
temo bo spremljalo nekaj sakralnih verskih napevov, manjkale
pa ne bodo niti informacije iz verskega življenja.
Nedelja, 16. januarja, 10.30
Nedeljski gost: Jože Zimšek
Tokratni gost v studiu Radia Celje bo predsednik celjske
občinske vlade Jože Zimšek, spregovoril pa bo o svojem doseda-
njem premierskem delu in tudi o sebi osebno. Z Jožetom Zim-
škom se bo pogovarjala Nataša Gerkeš.
Ponedeljek, 17. januarja, 18.00
Podalpski pop
Že prva v seriji novih glasbenih oddaj Radia Celje, prejšnji
ponedeljek, je dokazala, da ima tako imenovani novokomponi-
rani pop, ki je glasba med narodno-zabavno in zabavno-pop
glasbo, veliko pristašev. Krog izvajalcev tovrstne glasbe se širi,
saj prinaša velike dobičke od prodaje plošč, ki gredo najbolje
v promet. Oddajo Podalpski pop povezuje Betka Suhel.
Sreda, 19. januarja, 18.30
Športno-zabavni večer: Rokomet: Celje
Pivovarna Laško - Teka Santander
Za rokometaše Celja Pivovarne Laško se začenja najpo-
membnejše tekmovanje v letošnji sezoni. V razprodano dvorano
Golovec prihaja španski prvak Teka iz Santandra, po mnenju
mnogih najboljše rokometno moštvo na svetu, ki pa mu v letoš-
njem državnem prvenstvu ne gre in ne gre. Trenutno so pri repu
lestvice, zato je za tujce Jakimoviča, Dušabajeva, Olssona in
Nestereva evropska liga zadnja priložnost, da opravičijo drage
investicije vanje. Domači trener Josip Šojat doma ne misli
prepustiti nobene zmage. V Celju se obeta rokomet, kot ga še ni
bilo, reporter iz dvorane Golovec pa bo Dean Šuster.
Sreda, 19. januarja, 20.00
Brane Rončel na RC
Kasnejše večerne ure Braneta Róncela na Radiu Celje so ure
njegove skrbno izbrane glasbe za prefinjene ljubitelje in pozna-
valce. Njegova glasba je včasih kot naročena za dobro razpolo-
ženje po televizijskem dnevniku.
Aktiv tonskih tehnikov
v okviru Združenja
V ponedeljek so v Ljubljani
pri Združenju lokalnih in regi-
onalnih radijskih postaj v Slo-
veniji oblikovali aktiv tonskih
tehnikov. Razlogi za ustanovi-
tev aktiva so različni, strnemo
pa jih lahko v naslednje bi-
stvene: poenotenje pri nabavi
tehničnih aparatur, pocenitev
nabave in zmanjšanje stroškov
pri vzdrževanju in popravilih.
Prav tako naj bi aktiv uskla-
jeval frekvenčni sistem lin-
kovskih povezav in program-
skih dogovornih zvez. Radijski
tehniki so se dogovorili za svo-
jega stalnega predstavnika
v Republiški upravi za teleko-
munikacije, kar je tudi želja
omenjene uprave.
Nadalje gre za vprašanja
izobraževanja strokovnih feh-
ničnih delavcev za vse stopnje
izobrazbe, kar bo mogoče ure-
diti z organizacijo ustreznih
predavanj in seminarjev, zlasti
ko gre za najnovejša tehnična
spoznanja s področja digitalne
snemalne tehnike, računalni-
štva v NF tehniki, pri digital-
nih oddajnih sistemih in siste-
mu pogovornih programskih
zvez ter pri pridobivanju ra-
zredov radioamaterskih zvez.
Prav tako gre za usklajevanje
tehničnih normativov oddaja-
nja in sprejemanja NF signala,
tako da bodo skupne oddaje
t.i. 4. mreže potekale tehnično
optimalno. Aktiv tonskih teh-
nikov naj bi pripomogel tudi
k večji homogenosti lokalnih
in regionalnih radijskih postaj
Slovenije, zlasti po tehnični
plati.
radijski spored
od 13. do 19. januarja
RADIO CELJE
četrtek, 13.1.: 5.00 Po domače v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa,
9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30
Mali O, 11.05 Glasbene novosti, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-ih,
14.00 Jack pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.05
Glasbeni Ex-press, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00
Rock blok (Aleš Uranjek), 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche
Welle, 19.30 Zaključek sporeda.
Petek, 14.1.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
(RaS),6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled
tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam
danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Filmski spre-
hodi, 10.30 Petkove štengee, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-ih, 14.00
Jack Pot, 15.00 Šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice,
17.30 Pika na i, 17.45 Rumeni CE, 19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 15.1.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05
Poročila, 8.15 Obvestila, 8-45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa,
10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 Novice, 12.15 Teen val,
13.00 Danes do 13-ih, 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna),
16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Vročih 20,
19.30 Večerni športno-zabavni program, 24.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 16.1.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski
gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec),
13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi, Približno ob 18.00 Zaključek
sporeda.
Ponedeljek, 17.1.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Za lepše
okolje, 10.30 Športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00
Danes do 13-ih, 14.00 Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija
tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00 Podalpski pop,
19.00 Radijski dnevnik (prenos RaS), 19.25 Deutsche Welle, 19.30
Večerni program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone
Vrabl), 22.00 Zaključek sporeda.
Torek, 18.1.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
(RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Časovni
stroj, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-ih, 14.00 Jack
Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Zimzelene melodije, 19.00 Radijski
dnevnik (prenos RaS) 19.25 Deutsche Welle, 19.30 Zaključek sporeda.
Sreda, 19.1.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
(RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 S knjiž-
nega trga, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13-ih, 14.00
Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.25 Pop loto, 17.45 Lestvica 3, Tri, III. & AS, 18.30 Sredin
večerni športno-zabavni program: Rokomet - evropska liga prvakov:
Celje Pivovarna Laško - Teka Santander (neposredni prenos), 20.00
Brane Rončel na RC, 21.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 19.30 v torek, četrtek in petek, ob
ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure,
ob nedeljah pa od 8.00 do približno 18.00 ure, na UKV frekvencah
95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
* ..i««- a^W
4 v
N^-
Glavm in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika. Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna Lejič JVIateja
Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 29-431, Fax: 441-032
Studio: 441-310, 441-510
Št. 25 - 13. januar 1994
126
Aleksandrove
Bele vrtnice
Pred nekaj leti se mi je do-
gajalo, da sem zamenjeval
imeni Aleksandra Ježa in
Aleksandra Mežka, saj se je le
včasih slišalo kaj malega
o enem izmed njiju.
Danes seveda to ni več mož-
no, saj je Aleksander Jež tre-
nutno najbolje prodajani izva-
jalec kaset pri nas in po mne-
nju mnogih predstavnic než-
nejšega spola najbolj simpati-
čen slovenski kantavtor. Je re-
den gost televizijskih in radij-
skih oddaj, na festivalih pobi-
ra nagrade... Le redkokdo pri
tem pomisli, kakšno pot je mo-
ral prehoditi, da je vse to do-
čakal.
Aleksander Jež se je nekako
pred 15 leti odločil, da bo in-
vestiral le še v svoje ime. V ti-
stih časih je prisegal na rock
glasbo. V oddaji slovenske TV
»Kar bo, pa bo« je z istoimen-
sko skladbo prebil led in isto-
časno na željo radijske hiše
posnel še »Preprosto pesem,«
ki je prišla na prvo mesto
Stop-pops 20. Uspeh mu je dal
voljo za nadaljnje delo, posle-
dica pa je bil album v letu
1983 z naslovom »20 let pre-
pozno sem rojen.« Kljub temu,
da sta se pesmi »Vsaka druga
je Mojca« in »Janez je za
punk« ogromno vrteli na ra-
dijskih valovih, prodaja ni in
ni hotela steči, kot bi si človek
želel. Dve leti kasneje je Alek-
sander poskusil z bolj komer-
cialnim albumom »Ob tebi
bom pozabil njo«, a prav tako
ni doživel kakšnega posebnega
uspeha. Zato je sklenil, da bo
prenehal ustvarjati, in je za
nekaj let odšel muzicirat v ho-
tele na tujem. Tujina mu je da-
la kup izkušenj in spoznanj.
Po povratku je pričel Alek-
sander drugače razmišljati
o slovenski glasbi in o željah
poslušalcev. Ponovno je pričel
komponirati in preigravati
svoje skladbe na nastopih, ta-
krat še v duetu. Odziv ljudi ga
je prepričal, da je investiral
v posnetke in leta 1989 izdal
svoj tretji album. Aleksander
sicer živi v Žalcu, prihaja pa iz
Zasavja, točneje iz Trbovelj,
na tem albumu pa se je pojavi-
la skladba »Bele snežinka«,
pozneje tako popularna v iz-
vedbi ansambla Veter. Tako je
Ježeva potencialna hit skladba
šla skoraj neopazno mimo,
hkrati pa se mu je pripetila še
ena nerodnost, ki je bila in je
še vedno značilna za naš me-
dijski prostor. Skladbo na-
mreč pogostokrat slišimo, ne
da bi vedeli, kdo jo izvaja.
Takšen primer je bila uspešni-
ca »Le enkrat sem ljubil«. Se-
veda so ti pripetljaji vplivali
na prodajo, da ni bila najbolj-
ša. Končno je uspel š pomočjo
sponzorjev izdati še kaseto, ki
je postala srebrna po zaslugi
hitov »Marjanca, premajhen
sem zate« in »Lizika, kje bo
tvoj Floki ponoči«. Verjetno bi
lahko s to kaseto dosegel še kaj
več, a je nadaljnjo prodajo
prekinila vojna.
Dobro leto nato je bil Jež
brez pravih idej, potem pa se
mu je naenkrat odprlo in na-
stala je pesem »Na Štajerskem
je luštno blo«, s katero je po-
bral kar tri zlate klopotce.
Istočasno je izšla kaseta z na-
slovno skladbo »Bele vrtnice
kradel sem zate« in s hudo-
mušno »Stric Tone«, ki sta kar
naenkrat zapolnili valove ra-
dijskih postaj in se povzpeli na
razne lestvice po vsej Sloveni-
ji, prodaja pa je postala re-
kordna. Ker se je vse to zgodi-
lo v mesecu decembru, so pri-
čele deževati tudi ponudbe za
nastope v diskotekah, šolah,
dvoranah in trgovinah. Skrat-
ka, hoteli so ga raztrgati,
Aleksander pa jim je ustregel,
kolikor je bilo v njegovi moči.
Sedaj namerava nekaj dni po-
čivati, nato pa se bo spet raz-
dajal z nezmanjšanim tem-
pom. Tako se pač dogaja, ko si
na vrhuncu slave, za katero pa
moraš garati desetletje in več.
Redkim uspe to prej, večini pa
nikoli.
SLA VC L. KOVAČIČ
Bajonet
Piše Aleš Jošt
Povsem razumljivo se mi
zdi, da je Karlo samo eden iz-
med mnogih, ki si želijo v mo-
jih vinklastih prispevkih
k zgodovini boja proti kleče-
plazenju, prebra ti končno tudi
nekaj vzpodbudnega.
Od srca rad vam v skodelice
prilijem tudi takšen pomirje-
valni zvarek saj smo vendarle
samo ljudje in vemo, da ni vse
tako zanič, čeprav dejstva go-
vorijo drugače. Potem pač pri-
de tako daleč, da vsak svojega
boga hvali in možnosti so po-
navadi ravno tam, kjer jih brez
škiljenja težko opazimo, se
pravi pred nosom. Tako lahko
izkoristimo srečo, da ste se re-
cimo kot redki izbranec po to-
likih letih do sitega nažrli ta-
rokiranja po zakajenih zaba-
viščih in nenadoma začutite
potrebo, da bi prisluhnili svo-
jemu notranjemu pagatu, ki
vam je skozi ultimo zlezel
v podzavest, pri tem pa iz dna
vreče spoznanja dahnete hare
hare, si kupite eno izmed tistih
obupno dragih fìanc revij in
svoje nadaljnje življenje po-
svetite kolekcioniranju koz-
mičnih spoznanj. Drugi spet,
doživljenjsko sprijaznjeni
z neučinkovitim odvajanjem
od alkohola, se bodo odločili
za vrnitev k naravi in bodo
svoje zalivanje potreb oprav-
ljali odslej nekje bližje naravi,
recimo na Rogli ali pa Celjski
koči, pivske svete postojanke
po gorah, kamor se ne da z av-
tom, pa bodo še naprej dome-
na posebnežev, ki rabijo naj-
prej psihofizično potrditev, da
so si vse tiste pire res zaslužili.
Manj zbrani lahko svoje živ-
ljenjsko nezadovoljstvo najde-
jo v samskem stanu, si kupijo
prstane in se postavijo čim bli-
že plesišča v kazablanki,
džungli, klubu, barila j u ali
kakšnem drugem kupleraju,
ter se ujamejo na prvo, ki jih
prečita, ni drstišča brez pro-
fita.
Da kdo prime za kakšen in-
štrument, se tudi zgodi, sicer
sila redko, vendar se. Ampak
v glavnem to nima kakšne zve-
ze z muziko, saj bi potem kar
vsak že snemal plošče, pa bil
slaven, pa nastopal na televi-
ziji, pa sploh frajerstvo od pete
do kravate, nakar bedni biznis
brez bojazni brcnemo v brezno
in ostane samo še beda. In na
tem mestu, vidite, se v mojem
želodcu začnejo oglašati mali
škratki kot jim pravim, po na-
ravi pa so verjetno encimi ali
kaj podobnega. Morda vam bo
nekoliko lažje pri srcu, ko vam
potožim, da niste samo vi, am-
pak sem tudi jaz žrtev teh iz-
birčnih enoceličarjev, ki po-
skrbé, da izbruhne iz mene vse
kar je zanje neprebavljivega.
In kar mrgoli užaljencev, po-
tuhnjenih nevoščljivcev, stre-
muhov in ovaduhov, hinavskih
lakajev in policajev, premož-
nih in pobožnih, ki mislijo, da
po vsem tem čutim kakšno se-
bično zadovoljstvo, ampak ga
ne in to prav zaradi teh bolnih
pomislekov, zato maham in
bom mahal s tem mečem in
nihče mi ne bo faflal, da je to
le šiba in da so tisto mlini na
veter. Jok Peter! Prav dobro se
čuti, kdaj zadene v živo, am-
pak dragi moji to ni film ter-
minator, temveč komaj še kaj
vreden registrator, ki med
drugim beleži tudi to, da je
v Celju mladinsko kulturno
življenje prepuščeno na milost
in nemilost voajerjem. Tu bi se
veljalo zamisliti! In ko me na-
slednjič spet kdo vpraša: »No
(pametnjakovič), kaj bi pa ti
naredil?«, ga bom krepko sunil
v rit. Pri moji veri, to bi nare-
dil, za začetek. Spoštujte otro-
ke, da boste vredni njihovega
spoštovanja !
The Ramones
Opišita The Ramones v treh
besedah?
Joey Hyman: Izvirno, raz-
burljivo, priljubljeno.
Johhny Cummings: Glasno,
hitro in zabavno.
Kaj bi rekla Bobu Dylanu,
ce bi ga srečala?
Joey: Hey, Bob!
Johnny: Hi.
S kom bi si najraje delila
kopalno kad?
Joey: Z Natalie Wood.
Johnny: Imam premajhno
kad, da bi jo delil s komer koli.
Katere tri stvari bi vzela
s seboj v grob?
Joey: Kitaro, mrtvo ljubico
in moj Elektroluxov sesalec za
prah.
Johhny: Denar in telefon, če
bi se slučajno zbudil.
Naštejta tri velike stvari, ki
so vama všeč v Ameriki?
Joey: Izum rock & rolla, veli-
ki avtomobili in New York.
Johhny: Amerika ima naj-
lepšo pokrajino, najboljše fil-
me, avtomobile in pa seveda
rock & roll.
Kako nameravate proslaviti
vaš 2000. nastop?
Joey: Z veliko zabavo v To-
kiu, kjer bo dovolj sušija in
sakeja za vse.
Kateri so najbolj znani fani
skupine The Ramones?
Joey: Lemmy (Motorhead),
Stephen King, Phil Spector in
Sid Vicious.
Če bi imel svojo založbo,
s kom bi najraje podpisal po-
godbo?
Joey: Z The Beatles.
Kaj je tako sexy na usnju?
Joey: Vse in nič.
Johhny: Nič. Razen moje ja-
kne ne nosim nikoli nič usnje-
nega.
S kom bi prepeval v »sanj-
skem duetu«?
Joey: S Frankom Sinatro ali
pa s Pavarottijem.
Kaj te spravlja v smeh?
Joey: Dobre, bolane, izkriv-
ljene in zabavne reči, življenje
samo.
Plošča, ob kateri lahko ple-
šeš, spiš in seksaš?
Joey: Acid Eaters.
Johnny: Ne plešem in ne po-
slušam glasbe, ko delam ostali
dve stvari.
Kaj skrivaš pod posteljo?
Joey: Svojo srečo, zavito
v usnje.
Kaj je najboljše, ko ste »on
the road«?
Divji nastopi, nori fani in
postrežba v hotelski sobi.
Kako bi rada umrla?
Joey: Počasi.
Johnny: V spanju zaradi
starosti.
Življenjski moto?
Joey: Živi!
Prevedel in priredil: SŠ
Bralci najbolj priznane an-
gleške glasbene revije New
Musical Express ob zaključku
leta, že deset let, izbirajo naj-
boljše albume. Po lanski zmagi
skupine Sugar z albumom
»Copper Blue«, je letos pre-
močno zmagal prvi solo pod-
vig islandske pevke Bjork (na*
sliki). Album z naslovom »De-
büt« je zbral skoraj dvakrat
več glasov kot drugo uvrščeni
album »Giant Step« skupine
The Boo Radleys, tretji so bili
angleški Suede z istoimenskim
prvencem, četrti bostonski
The Lemonheads s »Come On
Feel The Lemonheads«, peti
pa Belly z albumom »Star«.
Pet Shop Boys so se z »Very«
uvrstili na 14. mesto, New Or-
der na 28., grunge heroji Nir-
vana pa šele na 30. mesto.
Po trinajstih letih so se
v Los Angelesu spet zbrali čla-
ni californijske country-rock
zasedbe EAGLES. Za začetek
so pomagali country pevcu
Travisu Trittu pri snemanju
video-spota za priredbo sklad-
be »Take It Easy«, s katero so
Eagles leta 1972, iz spremlje-
valne skupine takrat precej
popularne pevke Linde Ron-
stad, zrasli v najuspešnejšo
ameriško skupino sedemde-
setih.
Ob pravi poplavi uspešnih
temnopoltih vokalnih skupin
(SWV, TLC, POV, YBC, Tony!
Toni! Tone!...) so se Bobby
Brown, Ralph Tresvant in Bell
Bil Devoe odločili obnoviti
sredi osemdesetih zelo popu-
larno vokalno soul zasedbo
NEW EDITION. Čeprav so
fantje že pričeli s snemanjem,
bo album prišel v trgovine šele
jeseni, za takrat pa trojica na-
poveduje tudi veliko vseame-
riško promocijsko turnejo.
MY BLOODY VALENTINE,
alter-rock zvezdniki iz konca
osemdesetih, so z založbo
Island podpisali pogodbo
vredno pol milijona DEM in se
po treh letih lenarjenja le
spravili v nek londonski stu-
dio. Pogodba jih zavezuje, da
mora nov album ugledati luč
sveta še pred letošnjim majem.
Čez slab mesec dni bo izšel
drugi album angleških THE-
RAPY? (na sliki). Kritiki po
dobro prodajanem prvencu
»Nurse« spet pričakujejo odli-
čen in z energijo nabit LP, na
katerem bo med drugimi tudi
priredba heavy-metal klasike
»Breaking The Law« skupine
Judas Priest.
GEORGE MICHAEL in še
živeči preostanki skupine
Queen, so zanikali vse številč-
nejše govorice, da bodo skupaj
posneli album in ga kasneje
predstavili tudi na turneji.
John Tylor, Brian May in John
Deacon so zatrdili, da so zami-
sli po obnovitvi skupine Queen
po smrti Freddia Mercurya
absurdne.
Devetintridesetletna GIAN-
NA NANNINI je bila progla-
šena za najboljšo pevko v Ita-
liji, titulo najboljšega pevca pa
je seveda osvojil EROS RA-
MAZZOTTI, edini italijanski
izvajalec, ki je lani zares uspel
tudi na evropskem tržišču. Gi-
anna je lani posnela enega iz-
med svojih slabših albumov
z naslovom »Forza E Amore«,
pozornost svetovne javnosti pa
je vzbudila z »nagimi« foto-
grafijami slavnega fotografa
Helmuta Newtona.
34. rojstni dan je BRYAN
ADAMS letos prvič praznoval
v Londonu, kamor se je v za-
četku prejšnjega leta preselil
iz kanadskega mesta Vanco-
uver. Po velikem uspehu
skladbe »Please Forgive Me«
in večmilijonski nakladi nje-
govega kompilacjskega albu-
ma »So Far, So good«, pa se
proti vrhu lestvic že vzpenja
single »All For Love«, ki ga je
Bryan posnel skupaj s Stin-
gom in Rodom Stewartom za
film Trije mušketirji.
V newyorškem WTutney Mu-
seum so prvič po 27 letih javno
pokazali edino sliko, ki so jo
skupaj narisali Paul McCart-
ney, John Lennon, Ringo Starr
in George Harrison. Sliko
z naslovom »The Dead Sea
Scrolls Of Rock & Roll« so le-
gendarni Beatli narisali za ta-
kratni Montereyski pop fe-
stival.
STANE ŠPEGEL
Št. 26 - 13. januar 1994
27
Tisti leteči Kosta
Brane M i ha/1 o vi ć-Ko sta je z Bar-flyjem v Celju povzročil pravi
bum: »To je tisto, kar smo pogrešali, ko smo bili mlađi!«
Uhan, kavbojke, kratka ja-
kna z napisom na hrbtu. Težko
si ga je predstavljati kot dol-
golasega kitarista, kakršen je
bil, kot pravi, še pred nekaj
leti.
Najprej so bile žurke. Potem
je bila kitara, prijatelji in vaje
na kamnih za Savinjo. Sledile
so vaje v sedanji Caffé galeriji
celjskega KLjUB-a. Kaya da-
nes, po enajstih letih in trilet-
nem odmoru, še igra.
In ljubezen do glasbe ostaja.
Zato tudi Bar-fly.
Ljudje te poznajo kot »Ko-
sto, ki ima Bar-fly«. Sicer pa
ne vedo kaj dosti o tebi. Povej
kaj več.
Res me kličejo Kosta; to je
po očetu, ki ima najstarejšo
slaščičarno v Celju. Na kratko
bi se predstavil tako: včasih
sem igral kitaro, in igram jo še
zdaj. To sem vedno počel z ve-
likim veseljem. In uspelo mi je
spraviti skupaj en takle Bar-
fly klub.
Je to vse?
Približno vse.
Kaj pa zasebno življenje?
Zasebno življenje podrejam
Bar-flyju. Tu gre za marsikaj.
Za eno leto neprespanih noči,
na primer.
Osnovna zadeva v tvojem
življenju pa je v vsakem pri-
meru glasba. Kakšno glasbo
poslušaš, kje so začetki skupi-
ne Kaya?
Poslušam glasbo bolj širo-
kega spektra.
S Kayo se je začelo v stari
kasarni. Tam je bila soba, kjer
so vadile starejše uveljavljene
celjske skupine, kakršna je bi-
la na primer skupina Colibri.
Smrkavci smo prisluškovali,
kako so vadili, in ušesa so nam
rasla. Potem smo začeli igrati
tudi sami.
Kaya je uradno začela igrati
leta 1982, čeprav začetki sega-
jo že v leto 81, ko nam je po
vsem času, ki smo ga preživeli
v garaži, kjer smo vadili, bivši
Center za klubsko dejavnost
dal prostor v kleti, kjer je se-
daj Caffé galerija KLjUB-a.
Tam smo začeli kariero kot
Kaya.
Z Bar-flyjem si zadel v črno.
Organiziraš koncerte, kakrš-
nih ni nikjer drugje v Sloveni-
ji, vikend preživeti v Bar-flyju
je za Celjane že nekaj čisto
normalnega...
Delal sem tako, da sem po-
mislil na vse tisto, česar mi kot
srednješolci v Celju nismo
imeli.
Prej je bil v hiši, kjer je sedaj
Bar-fly, vojaški klub. Potem je
bilo to čisto poplavljeno in
razdrto in ko sem začel delati
tukaj, so bile samo gole stene
in nič drugega. Še žic v steni ni
bilo.
Investicija je bila velika, po-
rodni krči tudi. Določene stva-
ri so bile jasne že v začetku,
nekatere pa ne. Pri tem poslu
je namreč dosti vredno, kaj
človek nosi v sebi. To so stvari,
ki jih ne moreš postaviti z de-
narjem. Nosiš jih v srcu.
Sicer pa so koncerti dokaj
draga stvar. Na srečo kar ne-
kaj ljudi pomaga; v gostišču
Teater so nam, na primer, po-
nudili, da lahko izvajalce pri-
peljemo k njim na večerjo.
Sploh pa je vedno več posluha
iz okolice, najbrž zato, ker
v Flyju nastopa tudi veliko
estradnih zvezd.
Skratka, zdi se mi, da sem
z Bar-flyjem zapolnil tisto, kar
mi je manjkalo, ko sem bil še
mlad.
Kaj, misliš, Celju še
manjka?
Celju ne manjka nič drugega
kot ogromno dobre volje. Vse
stvari okoli tega se potem ure-
jajo kar same.
Imaš ti še kakšne načrte
v zvezi z družabnim življenjem
Celjanov v prihodnje?
Načrti obstajajo. Ampak,
zaenkrat so še skrivnost. Ko
nam jih bo uspelo realizirati,
se bodo videli.
Kaj misliš o slovenski glas-
beni sceni?
Trenutno je v veliki krizi.
Najbrž se bomo nekoč iz tega
izkopali. Upam.
Mladi se spet vedno bolj
navdušujejo nad »balkansko«
glasbo. Tudi v Bar-flyju se vr-
tijo Bijelo dugme, Bajaga, Rib-
lja corba... Misliš, da gre pri
tem za nostalgijo za časi, ko je
bila Jugoslavija še skupaj?
Najbrž gre tudi za nostalgi-
jo. Sicer pa je »balkan glasba«
glasba, polna vročih občutkov,
česar v naši glasbi trenutno ni.
Že samo koncert, ki je bil v Ti-
voliju, pove dovolj. Ce dvajset
do trideset bendov ne mor«
napolniti dvorane, tukaj neka;
ni v redu. In zdi se mi, da je to
velika sramota za slovensko
glasbeno sceno.
Kako bi ocenil strukturo
obiskovalcev Bar-flyja?
Struktura obiskovalcev je
tako pestra, kot je pestra sama
programska zasnova. Tukaj
delamo vse, od kulturnih stva-
ri (nastopila sta, na primer,
gospod Rade Šerbedžija ali
gospa Sava Malenšek s ples-
nim programom) do koncer-
tov. Kolikor široko zastaviš
zasnovo, tako široko strukturo
občinstva lahko pričakuješ.
Sem hodijo vsi; od mladih do
njihovih staršev.
Notranja podoba Bar-fïyja
je zelo zanimiva. Kako ste ga
opremljali?
Stene je poslikal mlad mo-
žakar, Miloš Milosavljevič, ki
je študent likovne umetnosti,
pomagalo pa nam je tudi dosti
mladih prijateljev. S slika-
njem sten in notranjo oprem-
ljenostjo Bar-flyja smo se zelo
trudili. Eno samo steno smo
slikali tudi mesec dni.
Kako vidiš prihodnost Bar-
flyja? Kakšen, misliš, bo čez
pet, deset let?
Bar-fly čez pet, deset let je
veliko vprašanje. Stranka
LDS nam gre močno na roke,
precej so nam pomagali, da je
do realizacije tega projekta
sploh prišlo. In tudi ljudje so
po enem letu začeli na Bar-fly
gledati drugače. Prej smo bili
nekako popljuvani, sedaj pa so
se stvari izkristalizirale. Ni-
smo več takšne »barabe«, lju-
dje so izgubili predsodke do
hiše, ki je sicer res malo nena-
vadna.
Vendar je vedno več mladih,
ki bi radi tukaj kar koli počeli.
Mislim, da je Bar-fly trenutno
v drugi prehodni fazi. A se ne
bomo ustavili - delali bomo ta-
ko, kot najbolje znamo.
Dajal bom možnost mladim
umetnikom in jih podpiral, če
bodo le prišli sem in rekli, da
bi radi kar koli počeli. Vedno
imamo proste termine — naj se
oglasijo!
NINA M. SEDLAR
Foto: EDO EINSPIELER
Pop loto
Nihče ni napovedal pravil-
nega vrstnega reda skladb,
nagrada, ki jo podarja spon-
zor oddaje Pop loto, trgovina
Oris-MASH, se podvoji in
znaša sedaj 6000 SIT. Za
skladbe, ki jih je izbral Sta-
ne Špegel, lahko glasujete
v sredo, 20. januarja. Kupo-
ne pošljite na naslov: Radio
Celje, Prešernova 19, Celje.
Alfi je silvestroval doma
Po tridesetih letih aktivnega
nastopanja je popularni slo-
venski pevec Alfi Nipič prvič
silvestroval doma.
»Kljub temu je bilo prav
prijetno,« je povedal v prvem
ponovoletnem pogovoru.
»Gledali smo televizijo, pole-
žavali, po novem letu smo se
srečali s sostanovalci.«
V Videomehu smo lahko vi-
deli znameniti Avsenikov pev-
ski tercet...
»To, da še enkrat zapojem
skupaj z obema Jožicama, Ka-
lišnikovo in Svetetovo, je bila
moja zamisel. Silvestrski po-
ljub je tako dobil drugačno
barvo...«
In kakšni so letošnji načrti,
smo še povprašali priljublje-
nega Alfija.
»Najraje govorim takrat, ko
kaj naredim. Skupaj s kraljem
polke v Kanadi Walterjem
Ostanekom pripravljam kase-
to in CD v slovenski in angle-
ški verziji. Ta projekt naj bi bil
nared aprila in bo prav gotovo
izredno zanimiv.« Na fotogra-
fiji sta avtorja kasete in plošče
Walter Ostanek in Alfi Nipič
med lanskim srečanjem v Ka-
nadi.	T. VRABL
Št. 27 - 13. januar 1994
28
Moda ne pomeni vedno le
nekaj novega, ni vedno le izziv
ali popoln korak v neznano.
Neredko se vrača v preteklost,
pogosto obuja spomine na
nekdanje modne smernice, ve-
likokrat vidimo že videno.
Seveda je takšna moda obo-
gatena z nekaterimi dodatki,
malce spremenjena in prireje-
na. Ravno ti dodatki in spre-
membe so tisti, ki dajejo da-
našnji modi videz drugačnosti,
sodobnosti in modernosti.
Modni oblikovalci večinoma
iščejo navdihe in ideje v utrin-
kih, ki so včasih že prevlado-
vali, modni načrtovalci z njih
obrišejo patino ter dodajo svo-
je ideje, svoj stil in svojo vsebi-
no. Tudi za današnji modni vr-
tinec bo naša svetovalka Vla-
sta Cah-Žerovnik pokukala
v preteklost, povezano s prav-
ljičnim nadihom.
Za trenutek tudi mi skočimo
v bližnjo preteklost in obudi-
mo spomin na naše nagrajenke
iz preteklega meseca. Modna
svetovalka je med odgovori, ki
so prispeli na nagradno vpra-
šanje v NT, izbrala Cvetko
Pernovšek iz Velike Pirešice.
Prejela bo unikaten izdelek.
Med radijskimi nagrajenci pa
je Vlasta izžrebala Kristino
Simler, ki naj se v drugi polo-
vici meseca oglasi v tajništvu
našega uredništva, saj jo bo
tam čakala ročno poslikana
unikatna svilena ruta oziroma
šal.
Že razmišljate o duhovitih
zgodbah, ki ste jih doživeli
v povezavi z modo? Če ste že
premislile(i), potem mam čim
prej opišite svoj doživljaj. Na
koncu meseca bo Vlasta prvič
podelila še tretjo nagrado, na-
menjeno za najbolj duhovito
modjio zgodbo.
P.S.: Se nekaj vrstic za naše
moške. Če hočete biti moderni
in šik tudi v tem letu, vam ita-
lijanski modni načrtovalci za-
povedujejo gojzarice, črtaste
nogavice in kilt.
Uredništvo
Heidi v mestu
Kdo ne pozna pravljične na-
vihanke Heidi in njenega pri-
jaznega dedka? Le malokdo bi
lahko napovedal, da bo lepega
dne ta mala junakinja iz ba-
varskih Alp motivirala velike
mojstre modnega oblačenja.
Natanko to se je zgodilo lani,
ko je, zanimivo, najprej Ame-
riko, nato pa še Evropo obno-
rel sindrom »dirndl «. Tirolska
narodna noša se v stilizirani
izdaji pojavlja v najbolj pre-
stižnih izložbenih oknih po
svetu, denimo v specializira-
nem butiku II Tiralo a Milano
na Via Paolo Sarpi, torej v sa-
mem srcu italijanske modne
prestolnice.
Sicer pa modni trend, ime-
novan »mestna Heidi«, to ime
tudi opravičuje, saj se od av-
tentičnega razlikuje po drznih
in senzualnih kreacijah
z opaznim nadihom 80. let. Za-
vezalkani čevelj ci in jopice,
miniaturni telovniki nad beli-
mi srajcami v tirolski figurali-
ki, torbe kot nahrbtniki in du-
hoviti klobučki, izpod katerih
nagajivo opletajo kite, splete-
ne iz pravih ali umetnih las...
Ves ta nevsakdanji videz zao-
krožuje olivno zeleni loden, ki
v najnovejši izpeljanki spomi-
nja na military look, torej ne-
koliko vojaško obarvan videz.
Če vas nova, po mestno
opravljena Heidi, ni navdušila
in spodbudila k posnemanju,
še vedno lahko skupaj upamo,
da bo tale modna muha le mu-
ha enodnevnica...
VLASTA
Holandska omaka
Med omakami, ki so v Italiji
zelo priljubljene, je tudi ho-
landska, za katero pravijo, da
so jo prinesli sezonski delavci
iz daljne Holandije. Ker je zelo
bogata s hranljivimi in mast-
nimi snovmi, je danes sicer
sprta z dietno prehrano, ven-
dar jo imajo ljubitelji dobre
hrane vseeno v čislih.
Sestavljena je v glavnem iz
masla in rumenjakov, zato
vsebuje veliko maščob in hole-
sterola. Tudi izdelava same
kreme je nekoliko težavna,
pripraviti jo moramo natanč-
no po navodilih. Posoda, v ka-
teri kuhamo omako, mora biti
iz nepregornega stekla ali iz
nerjavečega jekla. Nikoli ne
smemo uporabljati posode iz
aluminija, ker bi omaka posta-
la zelenkasta. Tudi kuhalnica
naj bo lesena, popolnoma čista
in brez vonja.
Sestavine naj bodo popolno-
ma sveže in prvovrstne, tako
surovo maslo kot rumenjaki.
Razmerje med maslom in ru-
menjaki ni stalno in je odvisno
od tega, kako bomo omako
uporabili oziroma, ali potre-
bujemo gosto ali bolj tekočo
omako. Na en rumenjak raču-
namo približno 100 g masla.
Zanimivo za to omako je tu-
di to, da jo moramo vedno pri-
praviti svežo in jo ponudimo
takoj, ko je skuhana.
Osnovni recept: potrebuje-
mo 200 g prvovrstnega masla,
razrezanega v manjše kocke,
2 sveža rumenjaka, 2 žlici mr-
zle vode, 2 žlici limoninega so-
ka ter en ščepec soli.
Rumenjaka morata biti po-
polnoma brez beljaka. Damo
ju v posodo z debelim dnom,
z leseno kuhalnico vmešamo
eno žlico mizle vode. Posodo
postavimo v malo večjo, ki je
do polovice napolnjena z vrelo
vodo, in mešamo nad soparo.
Dodajamo po eno kocko ma-
sla, tako hitro, kot se posa-
mezne kocke med mešanjem
raztapljajo. Vmes dodamo še
drugo žlico mrzle vode. Ko
vsrka omaka vse maslo, vza-
memo posodico iz sopare in
primešamo limonin sok ter so-
limo po okusu.
Medtem ponovno segrejemo
vodo. Preden zavre, postavimo
posodico z omako ponovno
v soparo in s kuhalnico meša-
mo, dokler se omaka ne zgosti
kakor majoneza.
Kuhano omako takoj po-
strežemo h kuhani ribi, perut-
nini ali kuhani zelenjavi, kot
so koromač, cvetača, korenček
in grah.
Ce to omako pripravljamo
prvič, se nam lahko kar hitro
sesiri. Popravimo jo tako, da
posodico vzamemo iz sopare in
dodamo žlico zelo mrzle vode,
nato pa zelo hitro mešamo.
Drugi način pa je, da v svežo
posodo damo žlico limoninega
soka in med stalnim mešanjem
dodajamo po žlicah sesirjeno
omako. Mešamo stalno v eno
smer, dokler ne porabimo vse
omake.
STROKOVNJAK SVETUJE
Bezeg
Bezeg (Sambucus nigra L.)
je predstavnik družine kovač-
nikovcev in je vsem dobro poz-
nan. Razširjen je po vsej Evro-
pi in zahodni Aziji. Je nizko
drevo ali grm z okroglimi veja-
mi z značilnimi bradavicami.
V	notranjosti vej je razvit bel
osrednji stržen. Nasprotni listi
so lihopernati, lističi jajčasti,
ošiljeni in po robovih drobno
napiljeni. Drobni beli cvetovi
so združeni v velika, močno in
prijetno dišeča poloblasta so-
cvetja. Iz njih se razvijejo črne,
bleščeče jagode.
Bezeg cveti od maja do juni-
ja, plodovi pa dozorijo jeseni.
Raste po vrtovih, v živih mejah
in po svetlih gozdovih.
Pri bezgu je zdravilno vse in
pri njem nabiramo lubje, cve-
tove, liste in plodove. Spomla-
di nabiramo cvetove in jih mo-
ramo hitro posušiti, da se
ohrani njihova lepa rumena
barva. Posušeni cvetovi vsebu-
jejo eterično olje, rutin in dru-
ge flavonoide, klorogensko ki-
slino in glikozid sambunigrid.
V	lubju mladih vej pa so še
saponini, čreslovine in biogeni
amini.
Iz bezgovega cvetja kuhamo
čaj, tako da vzamemo eno veli-
ko žlico cvetja in ga poparimo
s pol litra vrele vode, pokrije-
mo in pustimo, da se nekoliko
ohladi. Precedimo in večkrat
na dan popijemo skodelico ča-
ja. Pospešuje znojenje in odva-
ja vodo iz telesa, zato ga upo-
rabljamo za zdravljenje pre-
hladnih obolenj, gripe, revma-
tičnih bolečin itd. Spodbuja
naše obrambne moči in tako
lažje prebolimo bolezen. Nabi-
ramo tudi mlade bezgove liste
in jih uporabljamo za pripravo
čaja, ki čisti kri in spodbuja
splošno počutje. Spodbuja de-
lovanje ledvic in s tem se po-
speši izločanje seča ter z njim
tudi strupene snovi, ki povzro-
čajo utrujenost, bolečine
v sklepih ipd. Nabiramo no-
tranje zeleno plast lubja in ga
posušimo ter uporabljamo za
čaj. V majhnih količinah spod-
buja izločanje seča in koristi
ljudem, ki imajo težave z led-
vicami, protinom in revmatič-
nimi obolenji. V močnejši kon-
centraciji pa ta čaj povzroča
slabost, hudo bruhanje, drisko
in vnetje želodca.
Bezgove jagode vsebujejo
precej vitaminov, sladkorja,
razne organske kisline in jih
uporabljamo za pripravo so-
kov in čežane. Čežana spodbu-
ja prebavo in s tem preprečuje
zapeko. Poleg soka pripravlja-
jo iz bezgovih jagod zdravilno
bezgovo vino, ki je tonik in
krepi ter čisti kri, pomirja te-
lesno in duševno razrvane bol-
nike. Daje občutek lažjega di-
hanja in pomirja črevesne
krče.
Bezgovo cvetje lahko meša-
mo z lipovim cvetjem in pri
tem pride do boljšega delova-
nja čaja pri prehladnih obole-
njih.
Recept za bezgovo
vino
Potrebujemo: 71 vode, 2 kg
sladkorja, 3 kg svežih bezgo-
vih jagod, košček kvasa (2 do
3 dag).
Vodo zavremo in stresemo
vanjo sladkor. Ko vse skupaj
vre, pobiramo pene, ki nasta-
nejo na vrhu. Raztopino ohla-
dimo in vanjo stresemo bezgo-
ve jagode ter vse skupaj segre-
jemo do 100 stopinj in ugasne-
mo, preden zmes zavre. Ohla-
dimo na sobno temperaturo,
dodamo kvas in vse skupaj
prelijemo v stekleno posodo,
ki je opremljena z vrelno cev-
jo. Vse mora biti dobro zaprto
in tudi konec vrelne cevi, skozi
katero uhaja C02 zapremo
z gazo. Vse skupaj pustimo na
toplem, da se konča proces
vrenja. Tedaj se vsebina v ba-
lonu zbistri in ločimo vino od
droži. Vino natočimo v skrbno
umite steklenice, jih dobro za-
mašimo in jih shranimo ležeče
v hladni kleti. Pravilno pri-
pravljeno bezgovo vino se lah-
ko ohrani nekaj let in s stara-
njem pridobi na kvaliteti.
Boris Jagodic
Šifra:
Prihodnost
Rada bi vedela kaj o meni
pravi moj horoskop. Kakšne
možnosti bom imela v nadalj-
njem življenju in čemu naj po-
svetim največ časa. Kaj bo
z mojo sedanjo ljubeznijo in
kako mi kaže v prihodnosti na
področju čustev in ljubezni?
Ivana: V življenju ti bodo
ustrezali vsi dinamični pokli-
ci, ki so povezani z ljudmi,
estetiko, javnostjo in umet-
nostjo. Morda boš iz stalnega
poklica razvila še nek hobi ali
dopolnilno aktivnost, ki te bo
razveseljevala. Rutinsko delo
in monotone zadeve te odbija-
jo in motijo. Ustrezajo ti hitre
menjave, zelo rada se ravnaš
po trenutnem navdihu, pa tudi
partner mora biti dinamičen
in zabaven da bi te obdržal
zase. V naslednjih letih boš
imela zelo veliko sprememb,
tako da se bo tvoja osebnost
hitro formirala. Začeti je treba
namreč že mlad, in tvoja leta
so ravno pravšnja starost za
življenjske usmeritve. Poletni
meseci kot sta julij ter avgust
ti niso najbolj naklonjeni, zato
si vsakič privošči prijetne
krepčilne počitnice brez večjih
naporov in ne v preveč vročih
krajih. Tvoje najbolj kreativno
obdobje v letu pa traja od ok-
tobra do marca in v teh mese-
cih boš vsakič naredila največ.
V življenju ti bo šlo dobro na
finančnem in delovnem po-
dročju, možni pa sta dve in-
tenzivnejši zvezi. Čustveno si
zelo zahtevna, želiš si zanimi-
vega, dinamičnega in vendar
tudi stabilnega in zanesljivega
partnerja. V naslednjih letih se
bo to tudi zgodilo, vendar naj
se ti nikamor ne mudi, že fe-
bruar in marec bosta zate pri-
jetna in zanimiva meseca. Vse
večje želje se ti bodo spomladi
nekako uresničile, kasneje pa
se ti začenja novo življenjsko
obdobje, z njim pa bodo prišla
tudi nova spoznanja, poznan-
stva in želje.
Šifra:
Upanje
Mene zanima predvsem pri-
hodnost, predvsem kako bom
živela po letu 2000. Kaj mi na-
povedujejo zvezde na področju
ljubezni, zdravja in kako se bo
nasploh odvijalo moje živ-
ljenje?
Ivana: Pismo si mi po datu-
mu sodeč odposlala prav na
svoj rojstni dan, prav to pa je
tudi idealen dan za takšna
vprašanja, kajti edino pravo
novo leto se za vsakega posa-
meznika začne šele na njegov
rojstni dan, ko se Sonce posta-
vi na isto stopinjo zodiaka.
Astrologi takrat poleg tehnik
tranzitov in progresij izdela-
mo še horoskop solarnega po-
vratka, na osnovi teh analiz pa
interpretiramo kakšno bo na-
slednje leto za osebo, ki ji iz-
delujemo tako astrološko kar-
to.
Torej, za obisk pri astrolo-
gu je čas okrog rojstnega dne
ravno pravšnji ! Kar pa se tiče
tvoje prihodnosti pa bi lahko
v kratki pisni obliki povedala
le tole: si zelo ognjevito bitje,
saj se poleg Sonca nahajajo
v ognjenih znamenjih še ACS
ter Merkur, Jupiter in Neptun.
Si otrok polne lune, mesec se
nahaja v znamenju Dvojčkov,
zaradi česar te v življenju lah-
ko privlači več različnih stvari
hkrati, nekako želiš vase zaob-
jeti celoto. Najbolje se počutiš
od jeseni do maja, v maju in do
konca avgusta pa moraš bolj
paziti na zdravje in energijo
nasploh, prav tako nikoli raje
ne prelagaj učenja na zadnje
tromesečje, kajti takrat ti ne
bo šlo tako dobro, zato je bolje
poskrbeti za dobro povprečje
ocen že pozimi! Po 95 letu boš
imela veliko dogajanja in
sprememb, ki pa bodo same
izboljšave, tako na področju
doma, šole in novih interesov
ter kontaktov. Letošnje leto pa
bo dobro za prijateljstva in tu-
di čustvene vezi, le nekoliko
bolj pazi na zdravje in energi-
jo, jeseni pa se boš spet dobro
počutila. Kar se pa tiče življe-
nja po letu 2000, se boš ti ime-
la kar lepo, najbrž boš veliko
potovala, kar si tudi sama
skrivaj želiš.
Nagradno anketno vprašanje meseca januarja:
KAKŠNO POKRIVALO NOSITE LETOŠNJO ZIMO?
a)	Volneno ruto,
b)	bareto oziroma pleteno čepico,
c)	eleganten klobuk oziroma krzneno kapo,
d)	nobeno.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:
Točen naslov: .
Starost:..........Teža:...........Konfekcijska št.: ..
Najljubše barve: ................................................
Št. 28 - 13. januar 1994
29
Vendar pa je alkohol velikokrat bistveno
drugače vplival na razpoloženje volilcev.
Če so bili dolenjski volilci, kot jih je nasli-
kal Janez Trdina, kljub volilnemu porazu
dobre volje in so zbijali šale na račun obeh
kandidatov, je na številnih drugih volitvah
alkohol povzročil katastrofalne posledice.
Zastonjsko vino, pivo in žganje so bili sicer
najboljše sredstvo za kupovanje glasov.
Vendar tudi sredstvo za fizično onemogo-
čanje predvolilne aktivnosti nasprotne
stranke. Že od konca šestdesetih let prejš-
njega stoletja je postalo običajno »razbija-
nje« predvolilnih shodov nasprotne stran-
ke, kar se je dalo najlaže s krdelom pijanih
in naščuvanih proletarcev in brezposelne-
žev. Enega izmed takšnih spopadov je
v spominih in v romanu Pobratimi lepo
opisal dr. Josip Vošnjak.
Pred junijskimi volitvami 1870 v mari-
borski kmečki kuriji je narodna stranka
v Novi vasi pri Slovenski Bistrici organizi-
rala predvolilno zborovanje, ki sta se ga
udeležila dr. Janko Sernec in dr. Fran Ra-
dej. Ko se je izvedelo, kaj namerava narod-
na stranka, »so nasprotniki stikali glave in
se posvetovali, kako bi se dalo motiti zbo-
rovanje. Sklenili so, da bodo na shod ppsla-
li celo krdelo proletariata, delavce iz neke
bližnje tovarne, hlapce, težake, napojene
z vinom in žganjem«.
V vasi je bilo vse na nogah in skupine
moških in žensk so stale pred hišo, kjer naj
bi bilo zborovanje. »Iz krčme na drugi stra-
ni ceste se je slišalo kričanje napol pijanih
ljudi...« Kmalu po prihodu obeh sloven-
skih kandidatov je prišlo do napada od
nemške stranke naščuvanih delavcev na
slovenske volilce. »Sernec in Radej sta stala
pred vhodom v hišo, v kateri so se zbirali
slovenski volilci. Zdaj se je približala cela
tropa delavcev, vsi z gorjačami v rokah in
zahtevali so, da se tudi puste v hišo k sho-
du. Komisar jim je naznanil, da je shod le
za kmetske volilce, nekateri kmetje pa so
stali pri vratih, da branijo vhod. Zdaj udari
eden razgrajačev kmeta z gorjačo, drugi pa
mahne po dr. Serncu, da je padel na tla, in
nastalo je grozno vpitje. Sernca branijo
kmetje in ga hitro čez prag spravijo v hišo,
kamor tudi Radej in drugi kmetje zbeže ter
vrata zaprejo in zapahnejo. Divjaki zunaj
so po vsej sili izkušali prodreti v hišo, bili
po vratih, razbijali okna in kričali: >Pobij-
mo jih<.«
Enako napeto kot na junijskih volitvah
1870 v mariborski kmečki kuriji, je bilo
seveda na številnih drugih volitvah. Od
preloma stoletja so se bili najhujši boji na
Štajerskem predvsem na občinskih voli-
tvah v nacionalno mešanih občinah. Na teh
volitvah sta se nemška in slovenska stran
spopadali brez usmiljenja in v predvolil-
nem obdobju uporabljali celotno paleto vo-
lilnih lumparij, ki jih je omogočala tedanja
občinska zakonodaja. Seveda pa sta pri
prepričevanju omahljivcev zopet igrala
glavno vlogo alkohol in gostilne, saj so se
tedanji politiki dobro zavedali, da alkohol
spodbuja politično samozavest.
Pred občinskimi volitvami v okoliški ob-
čini Celje leta 1910 je slovenski volilni od-
bor na slovenske meščane naslovil okrožni-
co, v kateri je poudaril še nov vidik takšne
»gostilniške agitacije«: »Vsi gospodje tr-
govci in obrtniki se naprošajo, da naj v tem
času, kadarkoli napravijo kak izlet iz me-
sta, bodisi ob večerih med tednom ali ob
nedeljah popoldne, obiskujejo posebno na-
še okoliške gostilnice in sicer v prvi vrsti
tiste, na katerih lastnike tudi nasprotniki
vplivajo, kakor na Ostrožnem gostilnico
Mihe Zagodeta, Jakoba Ocvirka; v Gaber-
jih gostilnice Jakoba Omladiča, Franca
Plevčaka, Konrada Čečeka, Štefana Straše-
ka. Najbolje bi bilo, kakor tudi nasprotniki
store, da se družbe delijo; ena se poda sem,
druga tje«. Kot kaže okrožnica, se je narod-
ni volilni odbor popolnoma zavedal pome-
na zmage v drugem volilnem razredu, v ka-
terem so volili srednji davkoplačevalci.
V položaju, ko je bil tretji volilni razred
(najnižji davkoplačevalci) trdno v sloven-
skih, in prvi volilni razred (najvišji davko-
plačevalci) v nemških rokah, je ležal ključ
za uspeh na volitvah v celjski okoliški obči-
ni v pridobitvi omahljivcev v drugem volil-
nem razredu, med katere so spadali tudi
omenjeni gostilničarji. Njih pa se seveda ni
dalo pridobiti le s kozarčkom ali dvema,
temveč jih je bilo treba prepričati z veliko
porabo alkohola v njihovem lokalu.
»Čeravno sta gostilničarjeva kuhinja in
klet odprti vsakemu, ima vendar nje last-
nik kolikortoliko politične vere in mora
zavoljo nje marsikaj pretrpeti ob voli-
tvah, ker ga vlečejo ti na eno, a drugi na
drugo stran. Včasih se pa mož odtegne
obojim in za par dni kam izgine. Odločno
nemčurske ali odločno slovenske vere je
pa malokateri; to se ravna po večini nje-
govih >dobrih< gostov«.
(Jakob Alešovec, Ljubljanske slike,
Ljubljana 1991, str.88-89).
Skratka, tudi na vseh občinskih volitvah je
šlo za takšno ali drugačno obliko alkohol-
nega prepričevanja, ki je bilo včasih odlo-
čilno za končen uspeh na volitvah. Sloven-
ska zmaga na občinskih volitvah v Šentilju
leta 1910, ki je v veliki meri anulirala kolo-
nizacijske uspehe Südmarke v Slovenskih
goricah in zlasti v samem Šentilju, je bila
direktna posledica uspešne »alkoholne agi-
tacije« slovenske stranke.
Kljub večmesečnim volilnim pripravam
namreč nobena stran ni dosegla prepričlji-
ve prednosti. Nemci so lahko računali na
uspeh v prvem, Slovenci v tretjem volilnem
razredu, položaj v drugem, odločilnem vo-
lilnem razredu pa je bil izenačen. Na zmago
je lahko računala stran, ki bi ji uspelo pri-
dobiti en glas več v drugem volilnem razre-
du. Pri tem pa je uspela slovenska stranka.
Na dan volitev so prišli slovenski stranki
na pomoč tudi slovenski študentje iz Grad-
ca, »ki so se pomešali med kmetske može in
sinove ter dirjali na vse strani v družbi
z domačini po bolj zaspane in omahljive
volilce«. Da bi preprečili morebitni sloven-
ski poraz v III. volilnem razredu, so na vo-
lišče prinesli tudi tri bolne starčke. V II. vo-
lilnem razredu, kjer je bil za končni uspeh
pomemben vsak glas, pa so zadnjega volil-
ca, 72-letnega Lovra Lopiča, ki je še na
volitvah 1906 glasoval za nemško stranko,
omehčali z metodo.mokrega prepričevanja.
Slovenski agitatorji so ga že navsezgodaj
s sanmi pripeljali v slovenski volilni štab,
tam pa je - kot je v spominih zapisal Franc
Žebot - »pri topli peči... možek srkal rujno
Baumanovo starogorsko kapljico in je čez
dobro uro trdno zaspal«. Okoli poldneva so
ga previdno zbudili, mu stisnili v roke še
pol bokala za korajžo, potem pa ga v vese-
lem razpoloženju pospremili do volilnega
lokala. Tu je na veliko žalost nemške stran-
ke pijani Lopič oddal glas za slovensko
stranko. Spet se je pokazalo, da je vloga
alkohola v slovenski politični zgodovini
izredno velika.
Dojenčki s kosmatimi nogami
Obdobje ranega otroštva je
za večino ljudi skoraj pozab-
ljen čas, nekateri odrasli mo-
ški pa, kot poročajo v nedelj-
ski izdaji britanskega Inde-
pendenta, prav to obdobje
enačijo z rajem, v katerega se
radi vračajo, čeprav jih je tega
početja sram. In ker si nekate-
ri bistri, poslovno nadarjeni
ljudje tihe želje infantilistov
razlagajo kot možen vir do-
hodkov, je v Britaniji vzcvetel
»Baby klub za odrasle«: njego-
vi člani so pripravljeni odšteti
kar mastno vsoto denarja za
velike plenice, mleko, rožnate
oblekice z volančki in prilož-
nost, da se lahko po mili volji
obnašajo po otročje.
Vrtna zabava za odrasle in-
lantiliste je postala že nekaj
Povsem običajnega. Clare
Brown, ki vodi »Baby klub za
odrasle« (mnogi »dojenčki« jo
tičejo mami), je svojim klien-
U)m namenila del hiše v manj-
šem kraju na jugu Anglije. Tja
se večkrat letno pripeljejo spo-
dobni gospodje srednjih let
2 velikimi kovčki, se razgubijo
Po otroško urejenih sobicah in
se kasneje vrnejo v sprejemni-
co v svojih posebnih oblačilih.
Najraje se igrajo, da so majhne
punčke, oblečejo se v večino-
ma rožnate oblekice z volančki
in čipkami, noge vtaknejo
v bele dokolenke in si obujejo
čeveljčke z zaponko čez nart.
Ti čeveljčki so lahko ljubki, če
krasijo noge kakega dveletni-
ka, na okončinah velikih do-
jenčkov pa so videti nekoliko,
no, smešni.
Tisto poletno popoldne sta
dojenčici Michelle in Cathy
v rožnatih oblekicah v dnevni
sobi zavijali darila in hkrati
spremljali kriket na televiziji.
Michelle je pred tem v kuhinji
že pripravil/a puding. Mami
Clare je letos zahtevala, da
mora biti ves puding istega
okusa, kajti lani so se dojenči-
ce skoraj steple, ker ni nobena
marala vanilijevega, čokolad-
nega pa so naredili premalo.
Michelle
Baby Michelle je krepak
petdesetletnik, ki je bil svoje
čase v vojski, toda ko so njego-
vi nadrejeni ugotovili, da se
rad preoblači v dojenčka, so ga
po temeljitem medicinskem
pregledu odpustili. Težave
z zaposlitvijo so se vrstile, ker
so bodoči delodajalci zahtevali
priporočila iz vojske, teh pa
Baby Michelle ni mogel zago-
toviti. Michelle običajno nosi
plenice in plastične hlačke,
kadar pa obišče mami Clare,
se preobleče v popolnega do-
jenčka in, kot pravi, se šele
takrat res sprosti in tudi zares
dobro spi.
Dojenčki, ki so redni gostje
Kluba, so mami Clare pred pe-
timi leti pomagali preurediti
del hiše. Sami so prebarvali
sobe v nežnih pastelnih odten-
kih, priskrbeli so otroške po-
steljice z visoko ograjo, tako
velike, da se v njih udobno zle-
kne odrasel dojenček, njihova
igralnica se lahko pohvali celo
s stajico (no, temu bi mirno
lahko rekli kar staja) in viso-
kim stolčkom. In, kot pravi
Baby Michelle, ni lepšega na
svetu, kot če sediš na visokem
stolčku in te mami Clare pita.
Cathy
Baby Cathy je noč pred
praznovanjem prebil/a v zi-
belki. Pri svojih 39 letih je bolj
negotova, zahtevnejša in edi-
na, ki vztraja pri otroški govo-
rici. Cathy je nekoliko konser-
vativna in ne mara modernej-
ših pajackov za dojenčke, prav
tako pa se ji upirajo tudi pa-
pirnate plenice in najraje tiči
v klasičnih, bombažnih. Pri
Clare je po ves teden, zato si
ob prihodu tudi vzame nekaj
časa in se počasi pogrezne
v srečne dojenčje čase: »Naj-
prej se preoblečem v igralne
hlačke in se kaki dve uri
igram. Potem se polulam in
mami se razjezi in me natepe
po ritki. Fotem grem v svojo
sobo in se preoblečem v do-
jenčka«. Prvi večer sprejme
samo pretlačeno hrano, kasne-
je pa je običajne obroke - razen
za zajtrk, ko si privošči hrano
za dojenčke. Čez dan popije
(poleg piva) tudi veliko mleka.
Cathy je rad/a v Clarini hiši
in je prepričana, da je cena za
bivanje zelo zmerna — odšteti
mora po 75 funtov za noč, v to
pa so vštete tudi hrana, pijača
in plenice. Če si dojenček želi
biti tepen po ritki, mora pri-
makniti še po pet funtov za
vsako tovrstno »storitev«.
Dojenčki si, kot pravijo, zelo
želijo, da bi imeli na vrtu tudi
gugalnico, toda mami meni, da
so za to preveliki. Tako se lah-
ko tolažijo samo na velikem
lesenem konjičku, a, kot trdi-
jo, to seveda ni isto.
Mami Clare
Petdesetletna Clare prizna-
va, da so vsi ti moški s kosma-
timi nogami, ki jih kažejo pod
rožnatimi krilci, ter velikimi
dudami in slinčki precej nena-
vadni, še bolj pa jo preseneča,
koliko so pripravljeni plačati
za vse, kar jim nudi. Poleg
»hotela« za dojenčke, v kate-
rem nekateri izmed članov
Kluba ostajajo po ves teden,
Clare izdeluje tudi dojenčka-
ste oblekice v odraslih števil-
kah, njena 70-letna mati pa
jim plete rokavičke, kapice in
plaščke. Veliko ji prinese tudi
distribucija katalogov, s po-
močjo katerih lahko dojenčki
po pošti naročajo opremo. Ka-
talog jo stane 50 penijev, pro-
daja pa jih po 7 funtov in pol.
Sama pravi, da je to skoraj kot
dovoljenje, da bi tiskala denar,
kajti kot pravi, je odraslih do-
jenčkov v Britaniji kar precej,
kakih 5 tisoč.
Preden je odprla Baby klub,
je delala kot biokemičarka, to-
da v osemdesetih letih je z na-
stopom recesije odpovedala
vedno slabše plačano službo in
se poskušala preživeti na ra-
zlične načine: poučevala je ra-
čunalniško programiranje,
izračunavala astrološke karte,
izdelovala okulten nakit, kas-
neje pa je začela šivati oblačila
najprej za travestite in kasneje
za velike dojenčke - ko je spoz-
nala, kako veliko je povpraše-
vanje po tej »umetnosti«.
Temne strani
Toda cvetoči posel ima tudi
svoje temne ali vsaj manj pri-
jetne strani. Clare se pritožuje,
da mora zaradi pogostega pre-
oblačenja svojih strank kar
naprej prati, večkrat pa preje-
ma tudi neokusne anonimne
telefonske klice. Njena otroka
že od zgodnje pubertete vesta,
kakšni so materini posli — pija-
ni odrasli dojenčki so pred leti
zasačili njenega sina, ga slekli
in ga povili v plenico, oblekli
v satenasto oblekico in ga fo-
tografirali. Od takrat dalje se
sin striktno izogiba dojenčjih
zabav v materinem domu.
Sicer pa v Clarini hiši vlada
precej strog red in dojenčki se
držijo predpisanih pravil. Od
svoje gostiteljice ne smejo pri-
čakovati nobenih seksualnih
storitev, in če se pokakajo
v plenico, jih čaka takojšnja
kazen v vrednosti 200 funtov.
Clare jih sprva tudi ni hotela
previjati, zdaj pa to počne pod
pogojem, da je dojenček čist.
Zaenkrat pri tem ni imela no-
benih težav, pravi, toda nikoli
se ne ve, kdaj utegne katerega
izmed članov njenega kluba
zamikati, da bi jo ob priložno-
sti, ko je že tako ustrezno nag,
vpletel v kaj bolj seksualno-
konkretnega. Toda Clare se
zdi pripravljena tudi na to: po
hiši je namestila precej zvon-
cev, da bi v takem primeru
lahko takoj sprožila alarm.
Piše: Mojca Belak
Št. 29 - 13. januar 1994
30
Št. 30 - 13. januar 1994
31
Št. 31 - 13. januar 1994
132
Letos povsem
novi renault 21
Francoski Renault bo po
osmih letih povsem obnovil
svoj srednjerazredni renault
21 (na sliki). Avtomobil, ki ga
bodo na svetlo postavili v za-
četku letošnjega leta, ne bo nič
daljši od sedanje izvedenke,
pač pa karoserijsko oblejši.
Medosna razdalja je za do-
ber centimeter večja (267 cen-
timetrov), zunanja podoba pa
dokazuje oblikovno spogledo-
vanje s šafranom. Najprej bo
na voljo limuzina s štirimi vra-
ti, kasneje si bodo omislili še
kombi limuzino in morda tudi
karavan (sedaj nevada). Za za-
četek bo avto naprodaj s tremi
različnimi motorji: 1,8-litr-
skim bencinskim štirivaljni-
kom in 90 KM, pa dvolitrskim
agregatom (115 KM) in končno
še šestvaljnikom V oblike in
močjo 167 KM (motor vgraju-
jejo tudi v šafrane). Nekaj me-
secev po predstavitvi bo novi
renault 21 naprodaj tudi
z dvema dizelskima motorje-
ma (90 in 115 KM). Pri Rena-
ultu ob tem načrtujejo tudi
športno izvedenko tega avto-
mobila, ki naj bi se na trgu
pojavila v začetku 1995, pri
čemer naj bi avto poganjal tu-
di Volvojev bencinski petvalj-
nik z močjo 170 KM. Renault
21 bo serijsko opremljen
z zračno varnostno blazino in
servo volanom, zmogljivejše in
•s tem dražje izvedenke pa tudi
z zavornim sistemom ABS,
zračna varnostna blazina za
sovoznika pa bo na voljo za
doplačilo.
Kaj bo novega v letu 1994?
Leto 1993 za evropsko avto-
mobilsko industrijo zanesljivo
ni bilo uspešno, kajti v pov-
prečju je bila prodaja manjša
za približno 15 odstotkov. Na-
povedi za prihodnje leto so ra-
zlične, največji optimisti pa
napovedujejo eno ali dveod-
stotno rast prodaje.
Kljub temu se obeta zanimi-
vo in novosti polno avtomobil-
sko leto. Najprej bo na vrsti
Renaultova laguna, zamenjava
za ostareli renault 21, avto, ki
ga bodo v Franciji začeli pro-
dajati 14. januarja, pri nas pa
po napovedih novomeškega
Revoza še pred uradnim začet-
kom pomladi. Opel bo ob pri-
bližno istem času postavil na
ogled povsem novo omego
v karavanski in limuzinski po-
dobi. Milanski Alfa Romeo naj
bi na ženevskem salonu pred-
stavil novo alfo 133 (zamenja-
vo za alfo 33), Audi se bo po-
kazal z novim avtomobilom
A8 (zamenjava za sedanji naj-
večji audi V8). Pri BMW že ve-
do, kaj se bo rodilo: compact
ali novi in s tem najmanjši
BMW. Ameriški Chrysler si
veliko obeta od neona, avto-
mobila evropskih dimenzij,
z upanjem, da se mu na stari
celini ne bo slabo godilo. Ci-
troen bo začel spomladi pro-
dajati ZX break (karavan), ob-
novil pa bo tudi XM. Ferrari
bo končno predstavil F 130,
športnika, ki bo zamenjal
slavni F 40, italijanski Fiat bo
tudi v resnici povil novi kupe.
To bo avto, ki bo nedvomno
zanimiv tudi za slovenski av-
tomobilski prostor, čeprav
sploh še ni jasno, kdaj naj bi
bil naprodaj pri nas. Mazda bo
postavila na cesto lantis, za-
menjavo za ostarelo mazdo
323. Lantis bo naprodaj kot
tri-, štiri- in petvratni avto-
mobil, medtem ko bo xedos
dobil tudi šestvaljnik (miller
motor) z največ 200 KM. Mer-
cedes Benz bo serijo C dopol-
nil z izvedenko C 200 (136
KM), južnokorejska Kia Mo-
tors bo začela (tudi pri nas,
vsaj obljubljajo tako) prodaja-
ti limuzino sephio, medtem ko
bo Lancia konec leta povsem
obnovila themo, največji avto-
mobil pri hiši. Francoski Pe-
ugeot bo skupaj s Fiatom po-
nudil novo večnamensko vozi-
lo (sodelovala bo tudi Lancia),
Porsche je na detroitskem av-
tomobilskem salonu predsta-
vil 911 kabriolet. Čez lužo se
predstavil tudi švedski Saab
in sicer z dvema novostima'
trivratno in kabrioletsko ra.
žličico saaba 900. Španski Se.
at, ki se srečuje z obupnimi
težavami, bo spomladi začel
prodajati cordobo, limuzin0
spodnjega srednjega razreda
japonski Subaru pa bo začel
ponujati legacyja v povsein
prenovljeni karoserij ski po.
dobi.
To je skoraj vse. Ne rečem
da je veliko, toda malo zane-
sljivo ni.
Citroën v Velenju
Za ljubitelje Citroënovih avtomobilov so poskrbeli tudi v Velenju. Na Žarovi cesti je namreč
podjetna družina Muršič odprla novo prodajalno in servis za Citroën, že prej pa so imeli
avtokleparstvo, avtolakirnico in trgovino z vsemi vrstami lakov in barv za avtomobile.
LOJZE OJSTERŠEK
Št. 32 - 13. januar 1994
331
Spomladi audi A8
Sedaj ni nobenega dvoma
več: marca prihodnje leto bo
ingolstadski Audi predstavil
A8, zamenjavo za sedanji naj-
večji avtomobil pri hiši, V8.
Prototip tega avtomobila je bil
na ogled že na letošnjem
frankfurtskem avtomobilskem
sejmu pri čemer je še najpo-
membnejše to, da je karoserija
v celoti narejena iz aluminija.
To pomeni, da bo audi A8, si-
cer dolg več kot pet metrov in
konkurenca BMW serije 7 ter
mercedesu S, tehtal vsega
1500 kilogramov ali dobrih
200 kilogramov manj kot se-
danji audi V8. Avtomobil bo
poganjal znani šestvaljnik
z gibno prostornino 2,8-litra
in močjo 174 KM, nekaj kasne-*
je pa tudi osemvaljnik (4,2-li-
tra in 280 KM). Cena novega
audija seveda še ni znana, je
pa na dlani, da bo tudi za
evropske razmere dovolj viso-
ka. Na sliki: novi audi A8.
Slovenija in katalizator
Slovenski avtomobilski
prostor se je z nekaj sreče in
malo modrosti vendarle
izognil ironiji: če državni
zbor pred nedavnim ne bi
podaljšal tistega določila za-
kona o prometnem davku, ki
določa za avtomobile s kata-
lizatorjem	20-odstotno
davčno olajšavo (in to do
1. julija), bi bili avtomobili
sedaj že dražji.
Pri tem bi bilo še najbolj
čudno to, da bi bil prometni
davek enak tako za avtomo-
bile s katalizatorjem kot za
tiste brez njega, hkrati pa bi
bilo v Slovenijo dovoljeno
uvažati avtomobile brez tega
pomembnega ekološkega do-
datka. Sedanje podaljšanje
davčne olajšave za avtomo-
bile s katalizatorjem pomeni
vsaj to, da ne bo posebnega
razloga za nakup avtomobi-
lov brez katalizatorja, poleg
tega pa se utegne zgoditi, da
bomo vsaj do 1. julija dobili
zakon o obvezni vgradnji in
uporabi katalizatorjev. Če
bo sredi leta torej prenehalo
veljati določilo o davčnih
olajšavah za avtomobile
s katalizatorjem, hkrati pa
bo sprejet zakon o njihovi
obvezni uporabi, se bodo av-
tomobili podražili, saj se bo
povečal prometni davek s se-
danjih 16 na 20 in s 25,6 na
32 odstotkov. Ampak po-
vsem verjetno je, da se bodo
avtomobili zaradi tega ali
onega razloga podražili že
prej.
ZDA: optimizem za leto 1994
Ameriško avtomobilsko dogajanje za slovenski prostor
ni posebej zanimivo, pa vendar od tam prihajajo drugačne
vesti kot iz Evrope. Pravijo namreč, da je bilo leto 1993
zelo uspešno, saj so prodali več kot 14 milijonov osebnih
avtomobilov in lahkih dostavnih vozil.
To je bilo po letu 1989 najboljše tržno leto, napovedi za
prihodnje čase pa so prav tako ugodne. Zanimiva je tudi
lestvica najbolje prodajanih osebnih avtomobilov na ame-
riškem trgu, pri čemer je že tretje leto zapored povsem
v vrhu honda accord. Kljub temu je očitno, da se na
ameriškem trgu popravlja položaj domačih avtomobilov,
kar je tudi eden izmed razlogov za tako očiten optimizem.
Lestvica pa je naslednja: ford taurus 360.448, honda
accord 330.03СГ, toyota camry 299.737, Chevrolet cavalier
273.617, ford escort 269.034, honda civic 255.579, saturn
229.356, Chevrolet lumina 219.683, ford tempo 217.644 in
pontiac grand AM 214.761.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Poglavitne značilnosti prvega letošnjega sejma rabljenih avtomo-
bilov pred dvorano Golovec v Celju so bile povprečno število obisko-
valcev (okoli 1500), na prodaj je bilo 635 vozil, uradno pa se jih je
prodalo le 9.
Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne.
PŠ
Manj denarja za razvoj škode
Nemški Volkswagen, ki ima
v svojih rokah 31-odstotkov
Škode, je sedaj končno zmanj-
šal obseg investicij, s katerimi
naj bi pripomogel k hitrejšemu
razvoju te češke tovarne.
Po prvotnem načrtu je VW
nameraval v naslednjih letih
v Škodo vložiti 7,1 milijarde
mark, sedaj pa naj bi bilo de-
narja le za 3,7 milijarde mark.
Zaradi tega Skoda ne bo zgra-
dila tovarne, v kateri naj bi
v letu dni naredili do 400 tisoč
motorjev in z njimi oskrbovala
tudi Volkswagna. Kljub vsemu
pa naj bi Škoda prihodnje leto
za dobrih 10 odstotkov pove-
čala proizvodnjo in naj bi tako
naredila 220 tisoč avtomobi-
lov. Pomembno pa je, da je če-
ška tovarna edina znotraj kon-
cema VW (še Audi in Seat), ki
se letos ne srečuje z rdečimi
številkami.
Jaguar in njegov X 300
Britanski Jaguar, v večinski
lasti ameriškega Forda, pri-
pravlja novega jaguarja z oz-
nako X 300. V bistvu bo to
karoserijsko prenovljeni XJ,
kar pomeni: nova bo prednja
maska, drugačen bo zadek,
drugačni ali novi bodo mo-
torji.
Tako si bo britanska tovar-
na, nekdaj simbol otoške avto-
mobilske industrije, pri BMW
sposodila zelo hvaljeni turbo-
dizelski agregat (šestvaljnik,
143 KM), poleg tega pa bodo
v novi jaguar X 300 vgrajevali
tudi znane šestvaljnike in dva-
najstvaljni motor, kasneje pri-
de na vrsto še osemvaljnik.
Skratka, pri Jaguarju očitno
vedo, da je treba avtomobile
obnavljati in na novo pred-
stavljati precej hitreje kot
nekdaj.
Št. 33 - 13. januar 1994
34
[Dežurstva trgovin
Celie
Potrošnikova samopostrež-
na trgovina Soča v Stanetovi
14 in diskont na Cankarjevi
1 sta ob sobotah odprta do
17. ure, slednji je odprt tudi ob
nedeljah od 8. do 12. ure. Ob
nedeljah so od Potrošnikovih
trgovin od 7.30 do 11. ure od-
prte naslednje prodajalne: ži-
vilski oddelek v blagovnici
Nova vas, marketi na Ljub-
ljanski cesti, Dolgem polju,
Zgornji Hudinji, Vojniku, Što-
rah in na Ostrožnem, samopo-
strežne trgovine v Gaberjah,
Pod gradom, Tmovljah, Te-
harjah, Frankolovem, na Sve-
tini, na Ljubečni, Polulah,
v Šmartnem v Rožni dolini,
Škofji vasi in Novi cerkvi ter
stojnica na celjski tržnici. Ob
nedeljah je odprt tudi kiosk
pri celjski bolnišnici in sicer
od 12. do 15. ure.
Klasje Celje ima odprte pro-
dajalne kruha Štručko, Ado in
Pekarno v Štorah ob sobotah
od 7. do 13. ure, Štručka je od-
prta tudi od nedeljah od 7. do
11. ure, kiosk na Hudinji pa ob
sobotah od 6. do 15. ure.
Dežurna je tudi trgovina
Gala trade na Mariborski 128,
ki je odprta ob sobotah od
7. do 15. ure, ob nedeljah pa od
9. do 12. ure.
Od Centrovih prodajaln so
ob sobotah odprte samopo-
strežne trgovine: Center od
7. do 13. ure, Voglajna in Lo-
garska od 7. do 13. ure, Rio od
7. do 14. ure, Sedmica od 7. do
15. ure, Otok, Solidarnost in
Ložnica od 7.30 do 15.ure,
Adut pa od 8. do 12. ure. Na-
kupni center Lava je odprt od
7. do 13. ure. Samopostrežna
trgovina Savica je odprta od
7.	do 17. ure. Ob nedeljah pa je
delovni čas Centrovih proda-
jaln naslednji: od 8. do 11.30
ure so odprte samopostrežne
trgovine: Otok, Sedmica in
Solidarnost, medtem, ko je
prodajalna v Ložnici odprta
od 8.30 do 11.30 ure. Ob nede-
ljah od 7. do 11. ure vam je na
voljo celjska tržnica. Poleg
celjske tržnice v Rimljanki na
Savinovi 3 je vsako soboto od
6. do 13. ure in nedeljo, od 7. do
11. ure odprta Pekarna in Mes-
nica Prekoršek iz Vojnika.
V Vojniku pa je njihova Mes-
nica odprta od 7. do 12. ure.
Vsak dan je od 7.3do 23. ure
odprta trgovina Dragstor na
Mariborski 119, mini market
Gaj v Ozki ulici vsak dan od
8.30 do 22. ure, ob nedeljah in
praznikih od 8. do 22. ure, tr-
govina Plemič Teharje - sobote
od 7. do 14. ure, nedelje od
8.	do 11. ure, trgovina Figec
Štore - sobote od 7.30 do
20. ure, ob nedeljah od 8. do
12., trgovina Mini shop Jereb
Teharje ob sobotah od 7. do
19. ure, ob nedeljah od 8. do
11.	ure, mini market Čebelica
v Novi vasi ob sobotah in ne-
deljah od 8. do 21. ure, Skan
market na Mariborski 181
v Celju ob sobotah od 7. do
22. in ob nedeljah od 8. do
22. ure, trgovina Nadi v Šmar-
jeti pri Celju in vsak dan od
8. do 20. ure, trgovina Papica
na Ljubljanski cesti 67 je od-
prta vsak dan, ne glede na
praznik od 6. do 22. ure, odpr-
ta pa je tudi trgovina Sneja
v Kocbekovi 6, od ponedeljka
do petka od 6.30 do 21. ure, ob
sobotah od 7.30 do 19., ob ne-
deljah in praznikih pa od 7.30
do 16. ure.
Od 7.30 do 15. ure je ob so-
botah odprta tudi Mercatorje-
va trgovina na Hudinji, kupu-
jete pa lahko tudi v trgovskem
podjetju Ponudba na Dobojski
cesti v Celju in sicer ob sobo-
tah od 7. do 20. ure, ob nede-
ljah in praznikih pa od 8. do
12.	ure.
Laško
Odprti sta trgovini Trgov-
skega podjetja Izbira: samo-
postrežna v Debru in Market
Živila v Rimskih Toplicah in
sicer ob sobotah od 7.30 do
14. ure in ob nedeljah od 7.30
do 11.30 ure. Odprta je trgovi-
na Rogač pri železniški postaji
ob sobotah od 7. do 17. ure in
ob nedeljah od 7. do 12. ure,
Market Zlatorog ob sobotah
od 7. do 15. ure in ob nedeljah
od 7. do 12. ure ter prodajalna
Ježek ob sobotah od 7. do
16. in ob nedeljah od 8. do
12. ure. Na Brezah nad Laškim
je ob sobotah od 7.30 do 13.30
in ob nedeljah od 8. do 11. ure
odprta trgovina z mešanim
blagom Kocman, na Vrhu tr-
govina Deželak ob sobotah od
8.30 do 12. ure, ob nedeljah pa
od 9.doli.ure, v Rimskih To-
plicah trgovina Marjeta in si-
cer ob sobotah od 7. do 19., ob
nedeljah in praznikih pa od
7. do 12. ure ter Market Brez-
nica na Breznem pri Laškem
ob sobotah od 7. do 20. ure, ob
nedeljah in praznikih pa od
7. do 13. ure.
Šentjur
Ob sobotah od 7. do 12. ure
in ob nedeljah od 7. do 10.30
ure je odprta Delikatesa
Klanjšek Mesarstva Jurij
v Efenkovi ulici, ob nedeljah
od 8. do 11. ure je odprt živil-
ski oddelek Blagovnice Resev-
na, prodajalne Lipe Šentjur so
ob sobotah odprte od 7. do
12. ure, ob nedeljah pa proda-
jalne v Gorici pri Slivnici, Pre-
vorju in Loki pri Žusmu od
9. do 12. ure, na Planini pri
Sevnici od 8. do 13. ure in na
Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure.
Odprta je prodajalna Močnik
v Vrbnem pri Šentjurju v so-
boto od 8. do 17. ure, ob nede-
ljah pa od 8. do 12.30.
Žalec
Trgovska družba Savinjski
magazin Žalec ima ob nede-
ljah od 8. do 11. ure odprte na-
slednje trgovine: blagovnice
Savinjka Žalec, Šempeter in
Prebold ter samopostrežbe
Cankarjeva Žalec, Vransko,
Pirešica in Liboje, medtem, ko
je blagovnica Polzela odprta
od 8. do 12. ure, samopostrež-
na trgovina Tabor pa od 7.30
do 11.30. Trgovina RR je ob
sobotah in nedeljah odprta
non-stop od 7. do 22. ure, mar-
ket Eni ob sobotah od 8. do 17.,
ob nedeljah in praznikih pa od
8. do 12. ure, Potrošnikova po-
slovalnica Marelica v Prebol-
du ob nedeljah od 7.30 do
11.	ure, Minimarket Špela
v ulici Florjana Pohlina
3 v Žalcu ob sobotah od 7. do
17. ure in ob nedeljah od 8. do
12., prodajalna Gala v Šempe-
tru v Savinjski dolini ob sobo-
tah od 8. do 13. ob nedeljah pa
od 9. do 12. ure. Ob sobotah od
7.30 do 16. in ob nedeljah od
8. do 12. ure je odprta tudi sa-
mopostrežna trgovina in bife
Kmetijske zadruge Petrovče.
Mozirje
Ob sobotah od 7. do 14.ure
in ob nedeljah od 8. do 10. ure
je dežurna Blagovnica Savinja
na Trgu osvobodilne fronte 3.
Velenje
V	tem mesecu je odprta tr-
govina Ere Prehrana in sicer
ob sobotah od 7. do 19. ure, ob
nedeljah pa od 8. do 11. ure.
Odprta je tudi samopostrežna
trgovina KK Ptuj na velenjski
tržnici, ki je ob sobotah odprta
od 7. do 14., ob nedeljah pa od
8. do 11. ure.
Slovenske Konjice
V	Slovenskih Konjicah sta
odprta Merxov Market ob so-
botah od 7. do 15., ob nedeljah
pa od 8. do 11. ure ter Diskont
Dravinjskega doma ob sobo-
tah od 8. do 13., ob nedeljah pa
od 8. do 11. ure. Isti delovni čas
imata tudi samopostrežni tr-
govini Pohorje v Zrečah in
Dravinja v Ločah pri Sloven-
skih Konjicah, odprt pa je tudi
živilski oddelek v blagovnici
Vitanje in sicer ob nedeljah od
7.30 do 11. ure. V Zrečah je ob
sobotah od 7. do 19. ure in ob
nedeljah od 7. do 12.ure odprt
diskont Tornado, na Rogli pa
Market Tornado in sicer ob so-
botah in nedeljah od 7. do
19. ure.
Šmarje pri Jelšah
Ob sobotah so vse posloval-
nice Jelše Šmarje odprte do
12.	ure, ob nedeljah pa so de-
žurne naslednje: Oskrba
Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar-
ket Podčetrtek od 8. do 11. ure
in Atomska vas od 8. do
12. ure. Market Lipa Šmarje je
ob sobotah odprt od 7. do
19. ure, ob nedeljah pa od 8. do
12.. V Rogaški Slatini je vsako
nedeljo od 8. do-11. ure izme-
nično odprt Market Ratanska
vas ali Prehrana, prav tako pa
so odprti gostinski obrati
Grad Rogatec in Hram
v Šmarju pri Jelšah.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENIH
DOMOV
CELJE: Redni delovni čas
Lekarne na Stanetovi ulici
v Celju je od ponedeljka do
petka od 7. do 20. ure, ob sobo-
tah od 7. do 13., od 13. ure da-
lje v soboto, do ponedeljka do
7.	ure zjutraj pa je organizira-
no neprekinjeno dežurstvo.
Enako velja tudi za praznike.
ŠENTJUR: Redni delovni
čas lêkarne je od 7. do 18. ure,
ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
LAŠKO: Lekarna je odprta
od ponedeljka do petka od
7.30 do 18. ure, ob sobotah od
8.	do 12.
MOZIRJE: Redni delovni
čas je od 7. do 19. ure, ob sobo-
tah pa je lekarna odprta od
7. do 12. ure.
ROJSTVA
Celje
Minuli teden se je v celjski
porodnišnici rodilo 19 dečkov
in 17 deklic.

Celje
Poročil se je en par.
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se dva para in
sicer Marjan VIDOVIČ iz Va-
raždina in Alojzija KLEMEN-
ČIČ iz Ptuja ter Sandi DROB-
NE iz Dvora in Milena TRHU-
LIN iz Celja.
Žalec
Poročila sta se dva para: Jo-
že ROJNIK iz Poljč in Simona
ŽILNIK iz Orle vasi ter Mar-
jan MAČEK iz Vranskega in
Slavka KARO iz Tešove.
SMRTI
Celje
Umrli so: Drago BRADAČ,
77 let iz Celja, Franc KUŽ-
NAR, 77 let iz Roginske gorce,
Anton OPREŠNIK, 56 let iz
Šentjurja pri Celju, Ludvik
GOLEZ, 73 let z Grobelnega,
Angela PANČIČ, 86 let iz Zg.
Pristave, Milan OGRAJEN-
ŠEK, 41 let iz Celja, Ida GAJ-
DOŠ, 85 let iz Sevnice, Franči-
ška KOLAR, 63 let iz Celja,
Marija GUČEK, 90 let iz Celja,
Rok CVEK, 85 let iz Celja in
Terezija BAJEC, 82 let iz
Ljubljane.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Alojzij VODEB,
62 let iz Gorice pri Slivnici,
Cecilija SAVŠEK, 85 let iz Vo-
druža, Ana KLANJŠEK, 80 let
iz Botričnice, Martin KRIŽ-
NIK, 40 let iz Tratne pri Gro-
belnem in Frančiška FEREN-
ČAK, 85 let iz Vrbnega.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Justina GERŠAK,
81 let iz Zagaja, Franjo JU-
RAK, 57 let iz Rogaške Slatin
iin Amalija SAJKO, 83 let i
Rajnkovca.
Žalec
Umrli so: Antonija SAI
LER, 78 let iz Latkove vas
Jožef JEZERNIK, 78 let iz P0
nikve pri Žalcu, Ivana STE
PIŠNIK, 89 let iz Šentrupert;
Terezija LOČAN, 89 let iz An
draža nad Polzelo, Jože
ŠTRAJHAR, 80 let iz Ločic
pri Vranskem in Alfred RJ
SMAN, 58 let iz Celja.
Spored regionalne tele-
vizije VTV, kanal 52 UHF
z oddajnika Plešivec
četrtek, 13.01.: 10.00 Testni
signal, 12.00 Videostrani,
20.05 Celovečerni film: 9 ninji-
nih smrti, akcija; Videostrani
Petek, 14.01.: 10.00 Testni
signal, 12.00 Videostrani,
18.00 Miš-maš, Videostrani.
Sobota, 15.01.: 10.00 Testni
signal, 12.00 Videostrani,
20.05 241. VTV Magazin: Poto-
pisna reportaža, Drugačne
zvezde, zadnji del - Proti jugu;
Videostrani.
Nedelja, 16.01.: 10.00 Video-
strani, 10.15 Ponovitev oddaj iz
tedenskega sporeda: Miš-maš,
240.	VTV Magazin, Potopisna
reportaža: Drugačne zvezde,
V. del Gospodarji živali; Gost
v studiu: dr. Borut Korun, pred-
stavitev knjige Kača in jaguar;
241.	VTV Magazin; Potopisna
reportaža: Drugačne zvezde,
zadnji del - Proti jugu; Štirje
letni časi - novoletna oddaja
Studia AS iz Murske Sobote;
Videostrani.
Ponedeljek, 17.01.: 10.00
Testni signal, 12.00 Videostra-1
ni, 20.05 Gost v studiu: Oktet/
Lesna iz Slovenj Gradca, Pe-\
sem o koroški, koroška v pe-
smi; Videostrani.
Torek, 18.01.: 10.00 Testni
signal, 12.00 Videostrani,
20.05 242. VTV Magazin, Vide-
ostrani.
Sreda, 19.01.: 10.00 Testni
signal, 12.00 Videostrani,
21.30 Naj spot - kontaktna od-
daja o pop glasbi, vodi: Robby
Bratuša; Videostrani.
i borza dela
Informacije o prostih delovnih mestih, objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje, na območni enoti Celje,
dne 10.01.94. Pojasnila o pogojih za sklenitev deloynega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalci
VETERINARSKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas
veterinarjev je-od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo
občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi
ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji:
714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje,
16. januarja bo dežural dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon 841-410,
od 17. januarja dalje pa dr. vet. med. Drago Zagožen, telefon
841-769.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
Danes, v četrtek, 13. januarja bo še dežuren dr. vet. med. Gregor
Bezenšek, telefon 741-660, od petka 14. januarja dalje pa bo
dežural dr. vet. med. Marjan Drešček, telefon 741-660.
Št. 34 - 13. januar 1994
35
Št. 35 - 13. januar 1994
36
Št. 36 - 13. januar 1994
371
Št. 37 - 13. januar 1994
38
Št. 38 - 13. januar 1994
39
Št. 39 - 13. januar 1994
4C
Žirinovski z vojno nam tretjo svetovno grozi,
tako da se človek ob njegovem imenu kar malo zgrozi.
Je mar v 20. stoletju takšna osebnost
lahko zgolj posebnost?
Velika se Srbija rojeva brez pravih popadkov,
ker svetovna javnost ne želi velikih izdatkov.
Že res, da nimamo relevantnih podatkov,
a domneva se, da bo postala odlagališče odpadkov.
Astrologi, numerologi in drugi —logi
nam ne obetajo življenja na visoki nogi.
Bolj kot si sploh mislimo postali smo ubogi,
saj nas na vseh koncih tarejo neplačani pologi.
Stranke se povezujejo kar vse vprek,
da bi le prišle na oblast čimprej in brez preprek,
a če bodo hotele volilce imet,
bo potrebno še veliko spletk in strankarskih prevlek.
Zdravniki ta teden so s stavko zagrozili,
ker niso od vlade pričakovanega podpisa dobili.
Nič dobrega se nam ne obeta,
še posebej sedaj, ko med nami gripa pometa.
In kaj, če vrli zdravniki ne bodo višjih plač dobili?
Bodo morda potem naši ministri v belih haljah hodili?
FRANCI CEC
V kuhinji
Učence slivniške osnovne
šole so naučili pripravljati
dobrote kitajske kuhinje.
No, posamezni odrasli obča-
ni bolj prisegajo na tradici-
onalno slovensko kuhinjo...
Le da se včasih komu malo
prismodi.
Razlika
V najširši javnosti se je za
tiste, ki sedijo (ali ne sedijo)
na zasedanjih občinske
skupščine, uveljavil izraz
poslanci. Če berete njihove
uradne akte v šentjurski ob-
čini izveste, da imajo prav-
zaprav »odbornike«, v šmar-
skipa naletite na »delegate«.
Razlika je očitna. Tudi na
zasedanjih.
Išče se
Mozirjani ne le, da nimajo
več izvršnika niti »ta prave-
ga« župana. Vse bolj ugotav-
ljajo, da nimajo niti pravega
poslanca v republiki. Za naj-
bolj pereče potrebe včasih
vskoči dr. Franc Zagožen, ki
neuradno uraduje kar ob ne-
deljah v poslanski pisarni na
svojem domu.
Pomagamo
sestavljati vlado
Čisto tako mimogrede lah-
ko omenimo, da osumljeni in
nedokazani (po Mladini) pi-
sec Rigelnikovih dosjejev dr-
.Jože Zagožen (ni isti kot
zgoraj), tudi izhaja iz mozir-
ske občine, točneje z Ljubne-
ga. Ker je Zagožen kot pred-
sednik upravnega odbora
Elkroja nasledil Alfreda Bo-
žiča, menda ni treba priča-
kovati, da se bo podobna ro-
sada zgodila še za mesto iz-
vršnika.
Kdo hoče Ocvirka?
Ker dr. Andreja Ocvirka,
grobarja slovenskih žele-
zarn, niso hoteli v Družbo za
gradnjo avtocest, so si števil-
ni Štajerci pošteno oddahni-
li. Sedaj jim ostaja precej več
upanja, da se bodo nekoč do
Ljubljane res peljali po avto-
cesti. Obup Petrolovcev jih
pri tem prav nič ne gane.
Veterani in Svarun
Pričakovali smo, da bo
v Narodni dom na pogovor
o oboroževanju in varni SlQ
veniji prišlo precej bodoči
nabornikov, ki bi jih orn(
njena tema lahko zadeval¡
Namesto njih je bilo vse poj
no veteranov, ki so očitд
prišli pozdravit svojega g<¡
nerala Svaruna. Zato je k
tudi njegov govor na trenu i
ke v stilu Še pomnite, tov¡
riši.
Zakaj v Velenju tako po-
gosto sklicujejo zaseda-
nja vlade?
Ker je to edina prilož-
nost, da se lahko na služ-
bene stroške najejo. Med
zasedanjem namreč po-
strežejo s sendviči.
Kdaj se bo Nacionalsoci-
alna zveza s sedežem
v Velenju prebila v repu-
bliški parlament?
Glede na (ne)uspeh
stranke v vseh dosedanjih
akcijah, mislimo da ni-
koli.
Ko je prišel mesar,
smo ga zaklali
Pred mnogimi leti so v šoli
v Šentjurju po zimskih po-
čitnicah pisali spis - Koline
pri nas doma. Učiteljica je
naročila: »Pišite kar najbolj
kratko in jedrnato.« In Ku-
kovičev Franjo se je njenih
navodil držal. Vse kar je bilo
napisano je bil en stavek:
»Ko je prišel mesar, smo ga
zaklali.« Šegavost je nareko-
vala, da bo Franc v najslab-
šem primeru muzikant, potr-
dila pa se je potem, ko je
začel v šolo namesto torbe,
nositi harmoniko.
Že z dvanajstimi leti je bil
z očetom na prvi ohceti in
ker so pobirali larmo za vsa-
kega posebej, se je najmlaj-
šemu »nakapljalo« precej
več, denar pa je šel za lepo
obleko. Tudi zato je bil velik
»frajer« pa še zato, ker se je
podobno kot Hinko Kolar,
predstavljen v prejšnji šte-
vilki Novega tednika, vozil
»frajhand« z biciklom in si
pri tem igral. Dokler nista
zaradi »čudeža« na cesti šla
v graben motorista in čez čas
tudi sam. Ko si je polomil
zobe in obraz, pa še harmo-
niko in je bila njegova kari-
era resno ogrožena, je bilo
»frajerisanja« konec.
»Izučil sem se za mizarja,
kljub temu pa sem še vedno
našel čas, za igranje po fure-
žih, kožuhanjih in predvsem
na ohcetih. Muzikant je bil
tisti, ki je držal družbo po-
konci, čeravno mislim, da
mora le-ta samo nakazati,
začeti >fešto«š, razviti pa jo
mora družba. Tako mora tu-
di pri svečanem kosilu naj-
prej moliti, pa rešiti stareši-
ne, če se pri govorih ne znaj-
dejo preveč in začeti z vici...
Tudi razne igrice so v večini
primerov v muzikantovih ro-
kah. Tako sem večkrat pri-
pravil umivanje dveh prija-
teljev. Oba sta imela zaveza-
ne oči, misleč, da se umivata,
mažeta z moko po obrazu,
sta se umivala s sajami in
pred svati so nastajale zares
smešne slike.
Tudi v poznavanju spret-
nosti se lahko zabavamo. Na
primer, da damo izbrancu na
čelo kovanec, ki ga mora
spretno spustiti v lijak za
pasom. Muzikant čez čas, ko
se igralec zastonj muči, vlije
v lijak mrzlo vodo. Zanimiv
je naprimer potujoči brus, ki
ga nekdo igra, kot brusni ka-
men pa se v njegovih rokah
vrtijo pokrovke. Ko pride
kdo iz občinstva brusiti svoj
nož, postane moker, saj ima
namišljeni brus v ustih skri-
to vodo, da ne letijo iskrice.«
Franjo danes stanuje v Ce-
lju, kamor je prišel s trebu-
hom za kruhom. V podjetju,
kjer dela, pa že tri mesece
niso dobili plače.
»Kruha je bilo malo, ven-
dar pa mi je duhovna hrana
harmonika, ki mi dela druž-
bo tudi v težkih trenutkih.«
EDI MASNEC
Ena Iz Franlevega rokava
Mlademufantu - raznašalcu mleka-je vrata nekega stano-
vanja vedno odprla mlada dama v prozorni spalni srajci. To
ga je tako vznemirilo, da se je nekega dne odločil, da ji tudi
sam pokaže svoj »zaklad«. Pripravljen na akcijo, je v eni
roki držal kanglico, v drugi pa ono stvarco, ter čakal, da mu
spet odpre. A glej hudiča, na vratih se prikaže njen mož. P&
se fant znajde: »Če takoj ne plačate mleka, vas pri priči
>pomočim« !
Ubogemu lajnarju, ki ga je spisala Gabri-
jela Rorič iz Celja ste se v zadnji števili
Novega tednika najbolj nasmejali. Zanj je
glasovala tudi Silva Hofman iz Založ 19,
Polzela, ki smo jo izžrebali izmed prispelih
kuponov.
Sale in kuponi morajo biti na našem na-
slovu najkasneje do ponedeljka.
Šala tedna
Lajnar
Ubogi lajnar je vsako ne-
deljo igral na dvorišču nove-
ga bloka. Neki možje bil ne-
jevoljen in je rekel ženi: »Vr-
zi mu vendar hlebec kruha.«
Žena je to storila in lajnar je utihnil. Mož
se je veselil svojega predloga, zato je rekel:
»Vidiš, kakšna dobra zamisel. To boš lahko
napravila vsako nedeljo.«
»Ja, samo ne vem, čega bom vedno zadela
v glavo.«
Odvečen nasvet
»Preveč vinjeni ste. Pustite svoj avto tu in
se peljite z avtobusom.«
»Ne smem, gospod policaj. Za avtobus,
hik, nimam izpita!«
Buček
»Zdaj nam pa povej, Buček, zakaj se
štorklje jeseni selijo na jug?« reče učiteljica.
»Zato, ker morajo tudi Afričani dobiti
otroke,« se odreže Buček.«
NIČ
»0 čem premišljuješ, draga?«
»O ničemer, dragi.«
»No, to je pa ženska logika. Kako moreš
ves dan premišljevati o ničemer?!«
»Prav lahko. Premišljevala sem o tem, kaj
si mi včeraj podaril za rojstni dan...«
Samo pol litra
Pepček, ki je imel govorno napako, sreča
po dolgem času Toneta in ga nagovori: »Po-
po-pozdravljen To-Tone. To-to je-je pa-pa
vredno pol-pol-pol-pol li-litra vina, da mi
ga pla-plačaš.«
Tone pa mu odgovori: »Za pol litra ti že
dam, samo ne za tolikokrat kot si ti rekel.«
Priča
Franci je bil poklican na sodišče kot priča
posilstva.
Sodnik: »Kaj ste videli g. Franci?«
Franci: »Videl sem kako je pritekel moža-
kar, prijel žensko jo vrgel na tla in jo na-
tegnil.«
Sodnik: »G. Franci, tako se to ne govori.
Izražati se morate pravilno slovensko, zato
prosim ponovite za mano: >Možakar je pri-
tekel, prijel žensko, jo vrgel na tla in jo
spolno zlorabil.«
Franci: »Možakar je pritekel, prijel žen-
sko, jo vrgel na tla in jo spolno zlorabil;
samo g. sodnik ne mislite, da sem jaz tako
butast, da ne vem, da jo je tudi nategnil.«
Šale so prispevali: Bernard JOVAN iz Dobrne,
Terezija DEŽELAK iz Griž, Gabrijela RORIČ
iz Celja, Ivan LEBEN-Slavc iz Celja in Karli
BORINC iz Nove Cerkve.
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:.
Moj naslov:-
Št. 40 - 13. januar 1994