POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI IQ38 LETO XVI apptt s. e.: mala ženska antanta • meta /^rrviij koren, študentka vida • erna muser: očetu • marja tratnik; le jadrajmo za njim! • stana vinšek: marta • otilija špur: bili sva sami • anketa maša slavševa; dve plesni prireditvi • m. hirschfeld—j. k.: moralni prestopek • a. v.: čeprav daleč, so vendar z nami • zlata pirnat: poklicna žena v franciji • kritike in poročila • obzornik priloge: naš dom, modna priloga, krojna pola ljutraj seveda, posebno pa zvečer: Chlorodont zobna pasta Vesele Velikonočne praznike želimo osem soojim cen/enim odjemalcem A.&E.Skaberne, Ljubljana Priporočamo zadnje modne novosti / Poseben oddelek za notranjo opremo, linolej, zavese i. t. d. Letna naročnina za list z go islco Žentki Svet izhaja vsalt mesec v Ljubljani, prilogo „Naš dom«, modno prilogo ter kroj pollelna din 33-—, četrtletna din 17--. Posamezna številka din 6--. Sani list s' prilogo „Naš dom" din 40--, same priloge din 48--. Za Italiio Lil M-— nn if^SS? «"""»"t. 2-50; za ostalo ino'zemltvo din 85-1. Rač/poTliran v Ljublj^an St. 14004 Uredništvo in uprava v Tavčarjevi ul. 12/11. Tel. 32-80 Izdaja Konzorcij žS Ti.lr. tf.l,™, "«dViätvo odgovorna Milka Martelanc. Tlim tiskarna Veit in drug, družba z o. z.. Vir, p. Domžale (Predstavnik P. Veit, Vir). SUka na naslovni strani: Katarina Ivanović, srbska slikarica (1811 ali 1819—1882), avtoportret. LJUBLJANA • LETO XVI. • APRIL 1938 Mala ženska antanta Razstava slikarskih, kiparskih in arhitektonskih del umetnic iz Čehoslovaške, Rumunijč in Jugoslavije v Ljubljani S. E. Mala ženska antanta je "bila osnovana maja 1925 v Rimu 6 priliki kongresa Internacionalne alianso za žensko volilno pravico. Na tem kongresu so bile zbrane največje feministke iz Grčije, Romunije, Poljske, Čehoslovaške in Jugoslavije kot delegatke ženskih feminističnih organizacij (iz Jugoslavije delegatke Ženskega po^ kreta). Sklenile so osnovati zvezo «Žensko malo antanto», ki ji je bil namen in cilj sodelovanje žen vseh članic nove zveze v vprašanjih, ki se, tičejo osvoboditve in zaščite žene v pravnem smislu, dela na socialnem, gospodarskem, kulturnem in nacionalnem polju ter predvsem dela za mir. Program MŽA je bil v glavnem sledeč: 1.) Izvojevati ženam držav MŽA vse politične pravice. 2.) Boriti se za izenačenje vseh pravic žene s pravicami moža. 5.) Delati na to, da se že dosežene pravice izvajajo. 4.) Boriti se za ozdravljenje poliLičnili metod.' 5.) Zaščititi ženo pred raznimi načini izrabljanja. 6.) Pomagati ženam, da dobe dostop do vseh, tudi najvišjih služb. 7.) Zaščititi mater in otroka. 8.) Boriti se za načelo enake morale in delati na lo, da se dvigne pojmovanje morale pri ženi in pri možu. 9.) Odstranjevati vse vzroke za neslogo med državami, članicami MŽA. Boriti se za mir in prijateljske odnose med vsemi narodi na svetu. Podpisnice programa nove zveze niso bile le članice držav, ki tvorijo politične Malo antanto, t. j. Čelioslovaško, Romunijo in Jugoslavijo. — MŽA je imela namen, združiti v ozkem sodelovanju žene vseh držav Vzhodne Evrope. (Prvotno so se ji pridružile tudi Bolgđrke, a so zaradi prilik v svoji državi takoj odstopile). Prvi-.kongres MŽA se je vršil že leta 1925. v Bukarešti, drugi 1924 v Beogradu. 01) tej priliki je bila organizirana v Beogradu razstava ročnih del iz držav MŽA. Jugoslovanski del razstave je bil razširjen, v toliko, da so bila tu razstavljena tudi slikarska in kiparska dela umetnic in pa dela khjiževnic in .novinark. --Kongres iz leta 1924. je bil prvi internacionalni ženski kongres, v Jugoslaviji. Po nadaljnjih kongresih — 1925 v Atenah, 1927 v Pragi in 1929 v Varšavi — je nastal v delovanju MŽA nekak zastoj, dokler niso predsednice nacionalnih ženskih zvez iz .Jugoslavije, Čehoslovaške in Romunije na sestanku 1934 v I^arizu sklenile, da naj se nadaljuje delo MŽA v njihovih državah, ki so bile članice politične Male antante. Po tem je program dela postal nekoliko ožji in obstoja v težnji po zbližanju žen vseh treh narodov, po medsebojni podpori v važnih akcijah in.po trajnem političnem in kulturnem sodelovanju vseh treh držav. * Letošnja potujoča razstava slikarskih, kiparskih in arhitektonskih del umetnic je prvo delo v programu reorganizirane MŽA. Zamisel za to razstavo je prišla od 73 Cellini, kj^i^ js- liUä njena dtiiciatofka- senatörka^ga, Franta, Blaminkdya; — Raz: stava'likoviiili umetnin je za spoznavanje med narod.i.'najbolj primerna. Saj, goyoi'i iim.etnina'sama in tu. se _razumej_o narodi brez teseđ;.' . V-. Iz Beograda.in Zagreba je prišla razstava v Ijjubijailo in je bila tu odprta od 6. do 20. marca 1.1. , ... ■ NeJiatera dela hroašUh in srVskih umetnic • TC otvoritvi razstave v Ljubljani so 'prihitele tudi znane, femmistke m. javne di-lavke, članice MŽA, iz PJage; Beograda,' Zagreba ter umetnice iz. Zagreba in Su-äaka. —: Räzsfävo' je btvdriV ban' dravske banovine 'g. dr. Mai-ko NMlažen 'i lepijn ' ■ govoiom.o pomomi umetnosti.za^ zbliževanje narodov: .— Na .čast .gostom in našim.-umetnicam so bile nato v prvih dneh p.o otvoritvi razstave raznb prireditve (kosilo na banovini, pri ge. ž.upanji; čajanka pri g. češkoslovaškem konznlii. izlet na Bled, čajanka dravske sekcije JZZ, slavnostna opera, itd.). .Nekatere slovenske slike na razsiam Razstava sama je v.Ljubljani dosegla lep moralen in tudi gmoten uspeh.. (Oceno O-uitietniški- strani razstave prinesemo v prihodnji sWvilki.) Obisk -razstave s 14:50, obiskovalci, mediaterimi je bilo, zlasti mnogo.mladine pod vodstvom profesor^ jev, je zdaleč, presegel število obisko-valcev'v drugih mestih. ~ Na razstavi je'bilo . prodanih, 5 del slovenskih umetnic. 74 Slovenji» je pokazala, da zna ceniti ženo v njenem umettiškem delovanju, Pokazala je tucU, da ji je osnovna misel Male ženske „antante, miseh.odelovaaja m Si™^ poLo6 đx4 Male,antante blizu: V teh .dneh. bHže kot Marpopre,. , . študentka Vida Meta Koren (Odlomek) - Ob ostnili zjutraj sva s Katjo gotovi. • - ' ' . Z. aktovko, pod pazduho stopam proti tiskarni. .Kat]a le legla, da ee. vsai malo .. naspi. Ob dvanajstih me čaka nä univerzi. . . «Živijol».':."---------, • ....... Joža, tovariš ž univerze, stoji pred meno] .. •. «Kaj si -ipci !.rokala^•> m« vprašuje. . . - ' «Vsa zelena si v obraz. In tvoje oči.....na, veš kaj !> . • . . ■ Tovariš Joža je dober in iskren fant. Poznam Ra.. Vkljmb temu me megova - opazka jezi. Če me je pred dnevi .^-idel z dvema tovarišema in- Ernmo v «Emonski kleti», še ni treba misliti, da vedno zahajam tja. Sicer pa . . , - . . <edi iVa preprogi, s hrbtom naslonjena na omaro, ker Ernina pač ne premore več kot troje stolov in Katja noče prisesti na posteljo, kjer se midva s Petrom prerekava o načinu bratovščine . . . Poljub? — Ne. Da . . . Seveda da. Katja naju noče motiti. Žganje na mizi je skoraj nedotaknjeno. Vkljub temu je v nas vseh neka neobičajna razigranost. «Beraška opera» nas je menda zajela ... . • «Vida, povej rdi kaj o sebi.» Petrove oči se smehljaje ozirajo vame. «Povem? Kaj?» Saj riimain prav nič zanimivega povedati, Peter. Zgodbo o sebi? Saj ni zanimiva. Takih klavrnih zgodb je na tisoče in vse so si med seboj močno enake. «Ne. Ničesar ti ne povem. Zdaj ne, danes ne, Peter.» «Zakaj ne, Vida?» Še vedno se smehljajo njegove oči in še vedno vprašujejo. «Morda ti nekoč povem, samo danes ne, Peter. Pusti . . .» Mislim na Marijo in na njeno pismo, ki ga je pred dnevi pisala Ernini. Pa-fionsko blato-, sivo in ogabno in gosi, cela tropa gosi sredi tega blata. In od jutra do večera mora biti s svojo varovanko. Še spita skupaj v isti sobi. Niti trenutek ni sama. In razven nje nima nikogar tu, s komer bi se razgovorila. Se knjig nima . . . 'in nobenega človeka . . . Samo zvečer včasih, za zastiralom, da ne moti luč njene male učenke, piše svojim tovarišicam pisma in včasih napiše kako pesem. Pesem o panonskem blatu, o samoti, o tem, kako sc ji upira to življenje, ki ni življenje, in o goseh, ki se kopljejo v.težkem, rumenem blatu sredi vasi. V tem blatu se bo morda nekoč tudi zadušila njena mladost, piše. Nič posebnega . . . Kdaj pa je še bilo kaj posebnega, če nekje nekdo pogine? . . . Nič posebnega — toda resnično,' tako prokleto resnično . . . Ljudem pa se še danes hoče pravljic in ne pesmi, kakršne piŠe Marija, temveč dobrih, lepih, čudovitih in nemogočih zgodb, kakor se meni danes hoče Petrovih toplih dlani. Zapreš oči jn za kratek trenutek pozabiš na vse. Na to, da si prav za prav tudi iv v Ljubljani v najglobljem kotičku svoje notranjosti močno osamljen, -da . . . Pozabiš ... in čutiš samo tople dlani. Peter! Ne žalostnih zgodb. Danes ne. Saj jih je bilo dovolj včeraj in predvčerajšnjim in jih bo dovolj jutri in pojutrišnjem. Poljubi me! Enkrat, dvakrat . . . trikrat . . . stokrat, da pozabim ... 76 Mira sloni nad odprto knjigo. Dobro sem opazila, da ni čitala, ko sem vstopila. Zelo je zamišljena. In poslednje čase je tako molčeča in tleda. Kaj je z njo? «Na, upam, da nisi pogrešala knjige?» jo vprašam in položim knjigo, ki mi jo j(; pred mesecem posodila, na mizo. «Ne, nisem. Želiš morda še katero? In hočeš čaja? Prehlajena si . . .», pravi, ko sliši moj kašelj. Da, res sem zadnje dni nekoliko prehlajena. Pa to ni nič hudega. Toda, kaj je zadnje čase njej? Med tem, ko kuha Mira na špiritnem kuhalniku čaj, si med njenimi knjigami na polici izbiram knjigo, ki je še nisem čitala. «Na, Vida!» In postavi skodelico čaja na mizo. «In ti?» «Ne bom ... ne prija mi,» odgovarja. «Čakaj, takoj. Ta smrad po špiritu . . . neznosno ...» Gledam jo. Njen bledi obraz je še za spoznanje prebledel. «Kaj ti je? Slabo? Po duhu od špirita?» Mira! Težka slutnja se plazi vame. Morda? Za boga, saj ne more, saj ne sme biti res! Mira sede na posteljo. Njena postava je sklonjena kakor pod težkim bremenom. Oči upira v tla, njen obraz pa je še vedno ves bel. Poskuša se smehljati, da bi me pomirila, pa se ji ne posreči. Obe molčiva. Naj jo vprašam? Saj nimam nikake pravice do skrivnosti, ki jo teži. Vendar . . . Preko Mirinih lic se potoči dvoje solz, dvoje drobnih solz, kakor bi ju bilo sram, da sta se pred tujim človekom prikradli iz oči. Potočita se preko lic^ mimo kota ustnic, ki si še vedno krčevito prizadevajo, da bi se smehljale. «Mira, povej! Tovarišici sva,» čisto počasi stopim do nje. Tedaj ne more več vzdržati. Skrije obraz v dlani in tiho zajoka . . . * Ležim v postelji. Večer je. Položila sem roki pod glavo in strmim v temo in prisluškujem deževnim kapljam, ki rahlo udarjajo na stekla na oknih in mislim na Miro. Kaj res ni drugega izhoda? On, njen fant, študira v Brnu in ničesar nima razven banovinskih štipendij in od doma mu pošiljajo dvesto dinarjev. S tem se jedva prebije. Z njo je prav tako. Da, saj bi se nazadnje lahko poročila. Toda kako bo potem končala študije? Pa to ni najhujše. Če opusti študij, ali bo dobila službo, s katero bi se lahko preživljala ona in otrok, ki se je zavedla, da ga nosi v sebi? če bi bila sama od doma, bi morala doma imeti služkinjo. Torej bi morala zaslužiti za tri. Misel na tako zaposlenje visi v zraku, docela v zraku ... Bi ga dala v rejo, dokler ne dokonča študij in ne dobita zaposlenja ona in on, njen fant? — Kaj bi v tem primeru imela ona od otroka in otrok od nje? Morda bi tako življenje trajalo leta. Nič, prav nič . . . Samo življenje bi mu dala. Tuji ljudje bi se ukvarjali z njim, med tem ko bi sama morala iti v službo. In bodočnost? Kakšno bodočnost lahko nudi svojemu otroku? Da, saj ima morda prav Mira, ko pravi, da je nesmiselno imeti otroka, iče mu ničesar ne moreš nuditi, če mu ničesar ne moreš dati, razen golega življenja ... In vendar se vse to, kar je sklenila storiti, človeku upira, strašno upira. Vem, da se tudi njej upira ... Kaj ni nobenega izhoda? Vprašujem in moje misli vse vročične iščejo odgovora. Vprašujem po sedanjosti. Pa se mesto odgovora prikaže Mirin beli obraz, Katjini strgani podplati ... In bodočnost? — Ko -diplomiraš, te čaka kakor Marijo panonsko blato, v katerem se počasi, vkljub vsemu upiranju zadušiš. 77 In nenadoma se mi zazdi, da je tudi vse. to okoli mene, da je sredina, v kateri živim, kakor ogabna, gosta in sluzava panonska cesta. In kakor tisto neskončno in nepregledno panonsko blato je tudi ta naša «zlata» sto in tisočkrat opevana in sto in tisočkrat prokleta mladost. * Skozi drevored hitim proti ulici, v kateri stanuje Mira. Večer je. Veje kostanjev v drevoredu drhte v vetru z juga. Drhte, kakor v pričakovaiiju . ■ . Kmalu bo pomlad . . . Lepa, živa pomlad ... In za nas?- Pomlad ... Mira leži- v postelji. Njen obraz je bolj bel kot blazina, na kateri počiva njena glava. Samo široko odprte oči žare. Gledam njene široko odprte oči in vem, da se je zgodilo, kar bi se ne smelo zgoditi in kar se je vendar moralo zgoditi. Rada bi ji rekla kar koli, da bi vsaj za hip izginil iz njenih oči izraz strašne bolečine. Toda niti ene besede ne morem najti,, ker za tako -bolečino ni besedi. Samo dejanja. Zagrebem si prste v dlani spričo tega spoznanja in iz onemoglosti, ker nisem mogla ničesar storiti, da bi se to, kar se je moralo, ne zgodilo, da bi se vse tn, kar se v tisočih in tisočih primerih dogaja, nikoli več ne zgodilo ... Ne niorem prenesti izraza v Mirinih očeh. S pogledom, uprtim v tla, kakor bi tudi na meni ležala krivda za to bolečino,, stopim počasi k njeni postelji. . «Si kaj želiš, Mira?» «Ne, hvala, nič.» «Naj ti kaj čitam?» . «Ne, samo z enim mi lahko.ustrežeš. Sedi k mizi in če hočeš, čitaj. Samo . . -molči.» . ■ Sedim pri mizi in prelistavam neko knjigo, previdno, da bi šum papirja ne motil tišine v sobi. . . Včasih pogledam Miro. Docela negibno leži v postelji. Oči ima zaprte. Toda ne spi. Dobro čutim, da ne spi . . . Potem spet previdno listani dalje ... «Bi hotela nekaj pisati mesto aiene^ Vida?» «Da, seveda . . . rada.» Iz miznice vzamem papir, pripravim kuverto in črnilo in čakam. Mira molči. «Kaj in komu naj pišem ?» Čez čas spregovori, počasi in utrujeno; «Piši mu, kako je z menoj. — Ničesar še ne ve. Veš, zdaj bi tako rada, da bi . . . da bi bil tu.» «Kaj mu nisi pisala?» «Nisem.» ... Presenečeno jo pogledam. «Saj je imel tudi on,'tvoj fant, pravico odločati o tem. Misliš, da ne?» «Seveda. Toda ... . saj bi se na stvari nič ne izpremenilo . . . Da, imel je pravico. Zamolčala sem mu z neko pravico, kot so mi s to «neko pravico» vzeli otroka. Nič se ni dalo" izpremeniti. . . tudi oh. bi ne mogel ničesar izpremeniti. ... Govorili. sva že o tem. Ničesar nima.. Samo motilo bi ga morda pri študiju, nič drugega . . .» Tiho in počasi, tako počai, da boli, se trgajo besede iz nje. «In veš, tako hladna, se. mi zde pisma, ki jih je pisal, odkar se je zopet vrniJ v Brno ...» Mira si položi roki.pod glavo iii za hip premolkne. - . «Najbrže študira in nima časa . . '. nima časa . . .» Čutim, kako ji je težko. Rada bi ji nekaj rekla. Toda kaj, kaj naj ji rečem? Ničesar ne vem . . . Koti njenih ustnic drgečejo, krčevito drgečejo. «Ves ta čas sem čakala, da bi me z eno samo besedo vprašal, kako je z menoj. Saj bi lahko mislil, da morda ne bo vse v redu. Tako pa . . .-» 78 , Znova premolkne in strmi y strop. «Ti ne veš, ... vse tn trpljenje bi bilo veliko lažje, vse to notranje trpljenje, ki človeku vse noči ne da spati. . . Tudi zaradi te edine besede mu nisem hotela pisati. Saj je vseeno . . .» ' ■ V sobi je tišina. Samo od časa do časa. rahlo zaškripajo oknice, v .katere se za.-letava veter z juga. . , , Tako bedasta je lahko samo ženska, razmišljam, da zaradi take muhavosti, kot je ena sama beseda, eno samo vprašanje, prevzame vse duševne, telesne in gmotna nevarnosti nase. Menda se nikoli ne bomo izpaimetovale . ■. . «Kaj naj mu napišem, Mira?». «Napišeš? Nič . . . nič mu ni treba pisati , . . Nekoč mu morda sama napišem, povem. Zdaj ne . . . zdaj ne.» V tišini, ki je znova zavladala v sobi, se sliši zopet sarrio tiho škripanje oknic. «Vida, saj nisi huda . .'. veš . . . pojdi. Pusti me samo. Rada bi.bila sama.» , «Da; pojdem. V kavarno. Nazaj grede se oglasim pri tebi. Smem? Morda boš kaj potrebovala.» «Da... Samo pojdi!» V kavarni se stisnem v,ložo in poskušam citati, toda ne morem. Naslonim se na mehko naslonjalo in zaprern oči. Poslušani, godbo. Mehka je, kakor je mehak veter z juga, ki se zapleta v kostanjeve veje; Človek bi se predal tej godbi, kakor bi se predal toplemu,, božajočemu vetru. Zaprl bi oči in pustil, da te boža kaior topla, mehka roka in bi pozabil na vse, prav na vse. . Mahoma imam občtitek, da me nekdo opazuje. Odprem oči. Oho,, saj tamle v nasprotni loži ob oknu sedi Peter! Že dolgo ga nisem videla. Poleg njega sedi v lepi večerni obleki mlado plavolaso dekle. Najbrž sta prišla iz gledališča ali s kakega koncerta.. Zdaj sedita tam in Peter dekletu nekaj živahno pripoveduje. Pri tem gledata drug drugega in se smehljata. O Peter! ; Z dlanmi si zakrijem oči, da ne vidim, kako se drug drugemu smehljata . . . Ne vem zakaj, toda njun smeh me boli. Hipoma, morda v eni sami stotinki pa me obide spoznanje. Vse te dneve, ko sem tavala okoli po ulicah, ko sem za poslednje dinarje sedela v kavarni, sem-vedno nezavedno iskala in pričakovala le Petra. Zakaj? Saj se jedv.a poznava ... Kako bedasto. Zdaj sedi tam in se smehlja plavolasemu dekletu. Mene pa je sram mojega pričakovanja in neumnega, smešnega iskanja. Le kako sem mogla? Peter me je po tistem večeru pri Ernini, ko sva pila bratovščino, tri ali štirikrat spremil do doma, Natanko se spominjam zadnjega večera. Spremil me je do hiše in hotel, da se pred vrati še malo pogovarjava. Toda mene je.mrazilo. Ves dan je deževalo in bila sem docela premražena. Kakor v šali sem mu povedala, da imam raztrgane podplate in da mi je hladno. «Ne veš, koliko ljubša in bližja si mi s tem»,, mi je takrat rekel in se smehljal. Ta mala.laž, ki me je takrat tako. zelo veselila, me zdaj toliko bolj boli; . Ona blondinka .je lepa in lepo oblečena. Najbrž ni nikoli poznala raztrganih podplatov in nikoli nikomur ne govori o njih. No da, dekleta, ki govore svojim spremljevalcem o strganih podplatih, so dolgočasna. Fantom se hoče ljubezni. Tudi meni se hoče ljubezni. Toda jaz ne morem preko strganih podplatov, preko . obnošene obleke . . .. Strgan podplat je življenjsko vprašanje kakor kruh, kakor delo, kakor glad. Tudi s strganim podplatom znaš ljubiti, ali ne? Ali pa je zate samo delo ' in znova delo, ob katerem ne moreš živeti? Za boga! Meni se lioče tudi ljubezni in ne samo dela! 79 Plavolaso dekle me gleda. Njen obraa-je žininkan kakör moj. Toda njej šminka pristoja. Na mojem obrazu pa je spričo obnošene obleke in strganih podplatov kakor maska, klovenska maska. Na mojem obrazu je smešna, bedasta, kakor je bedasta in smešna želja po toplih rokah, kakor je bedast in blazen ta topli veter ,z juga. * Na univerzi me čaka pismo. Ne vem, čemu vedno pregledujem na deski v avli imena tistih, ki jih pri vratarju čaka pošta. Saj si z nikomer ne dopisujem že ves čas, kar sem tu. Kdo bi mi pisal? Mama. Pismo od mame. Čitam njeno pismo, napisano z veliko, okorno pisavo. Mama redko piše, njeni prsti so otrdeli od dela . . . Draga hčerka! Tako smo v skrbeh zate, ko nič ne pišeš. Si zdrava? Upamo, da si zdrava, kakor smo tudi mi, hvala Bogu, samo Ivan je še vedno nekam nervozen in slab. Saj veš. Od takrat se ni nič kaj popraiil. Tako me skrbi. Ampak oče je tako vesel, da študiraš. Vedno govori o tem, kako bo, ko doštndiraš in dobiš službo. Prva v vsej naši rodbini si, ki študira na univerzi. Na to je obe vedno tako ponosen, saj ga poznaš ... Prebiram pismo in hu-do mi je. Če bi ne bila tu, v avli in bi ne bilo tovarišev okoli mene, bi se naslonila na steno in zajokala na glas . . . Ko bi vedela mama, kako živim tu ... in oče, da prihajam na univerzo samo še opoldne ... «Pravi, kadar bo zmogel, ti bo rad poslal nekaj denarja. Veliko ne bo zmogel, saj veš, kako živimo. Tudi jaz bi rada, vem, da ti je težko sami se preživljati v mestu in zraven še študirati . . . Toda zdaj ne zmoremo in najbrže še dolgo ne bomo zmogli. Še vedno odplačujemo dolg.» Da, dolg . . . Brat se je tri mesece zdravil na Golniku. Vsak mesec zdravljenja je stal več, kakor znašajo očetovi mesečni dohodki. Ce bi bili očetovi dohodki večji, bi meni ne bilo treba ... Če bi bili višji bi tudi brat ne obolel. Vedno smo morali samo stiskati. Pri vsaki, še tako potrebni stvari. Oče bi mi rad poslal. . . Če bi . . . Zdaj morda leži na oguljeni otomani v kuhinji, stiska glavo v dlani in razmišlja, kdaj bo poplačal dolg, ko že preje nismo mogli shajati . . . Stiska glavo v dlani kakor takrat, ko je zvedel, da mu je obolel edini sin . . . Zdaj mu je morda v edino veselje, da ima v hiši študenta, ki hodi na univerzo, ki bo nekoč nekaj pomenil, ki bo morda napravil celo doktorat, ki bo . . . Za boga, oče! Ko bi vedel... da se v takem pasjem, prokletem življenju, kot ga moram živeti jaz, nikoli ne da dokopati do diplome ... «Oče je tako ponoseli nate ...» Kako to boli . . . Nekoč dokončam. Moram! Zaradi tebe, oče, zaradi sebe, zaradi nas vseh. Morami I! + Zdaj je že pomlad. Čudovita, živa in cvetoča pomlad ... S knjigo pod pazduho hodiva z Miro po Tivoliju in se smehljava cvetočemu bezgu. Nič več ni tiste napetosti v meni, tiste bolne prenapetosti, kot takrat pred tedni. Zdaj sem se že izlizala iz najhujšega. Samo Mirin nasmeh je še včasih zamišljen in moji čevlji so še vedno obnošeni. Toda iz najhujšega sem vem. Tudi študiram ... Pomlad je . . . Čutim bolj, kot kdaj koli, da je nekje tudi zame pomlad. Če mi je ne bodo dali, si jo bom vzela, sama, sama s svojimi mladimi rokami si jo bom vzela, ker je moja, ker mi pripada, ker imam kot vsak drug mlad človek pravico do nje, kakor imam pravico do kruha, do vsega, do življenja 80 Očetu Erna Muser Slučajno se mi je pogled ustavil na devetnajstem, tvojem smrtnem dnevu, pa je srce vzdrhtelo v starem gnevu: mladosti nisi srečne mi napravil. Vse do takrat, v dneh mladega življenja, bila sem eno samo trepetanje, en sam ogromeii strah, samo čakanje, kdaj in kako že konec bo trpljenja. Usodne stene smrt ni porušila, le tvoja težka, pozna bolečina človeško revno stvar mi je odkrila. Ne tvoja smrt, k tvoje zadnje ure — samota globlja, kot jo mrtvi spijo — po sedmih letih še grenko bolijo. Le jadrajmo asa njim! Marja Tratnik V mojo sobo nikoli ne posije sonce, jaz pa vendarle vidim skozi okno kdaj ]e zunaj lep dan. Takrat grem rada ven. Hodim po cestah in gledam ljudi, ki ]im le videti, da so omikani in prijazni. Ugibam, kaj je kdo in če bi njegov obraz ostal tak kakršnega sem pravkar videla, ako bi ga obiskala doma ah v pisarni, m bi mu povedala, da iščem službe. Zakaj še noben človek, ki sem ga prišla prosit, da bi mi tako ali tako pomagal dobiti službo, ni imel takega obraza, kakršne vidim na cesti. Kdaj pa kdaj se naključi, da se ozre vame gospod, ki ga takole po svoje študiram. Pogled je navadno čudno in grdo začuden. Mene pa je sram, da bi se najrajši vdrla v tla. Prav mi je, kaj pa zijam v moške na cesti, se oštevam in sama nase jezna .im v prazno. V tem ko hitim naprej, se zopet zbistrim in ker sije sonce, si pravim, da se bom že še namerila na človeka, ki je ali raraatelj, ali predsednik, ali šef in ki me ne bo odpravil kar tako. Dozdaj me je res odslovil jako nebrižno še vsak, ki mu tiče reći ravnatelj ali podobno. Zgodilo se je tudi, da mi je neki ugleden gospod rekel: «Vselej se ustrašim, kadar me pride kdo prosit službe.» Verjamem, da je težko gledati žalostne obraze. Zase mislim, da ne puščam sledov v spominu raznih gospodov, ki jim hodim napotovat v urade. Čeprav mi je hudo, se vendar potrudim, da se poslovim tako, kot sem bila v boljših časih vajena iti z obiskov trgovskega značaja. Sonce sije in greje in jaz premšiljujem, kam bi še šla ponujat naprodaj vuljo do dela. Ako srečam znanega človeka, mu v prvo povem, kako da je z menoj; drugo pa ga prosim, naj mi imenuje koga od gospodov, ki imajo v pridobitnem svetu kaj veljave. In če mi iz kakršnega koli nagiba ustreže, opravim čimprej to ljubo dolžnost do sebe, da grem v prošnje obiske. Grem, kamor mi kaže pot upanje m ugotovim, da so gospodje, ki pri njih krošnjarim s svojimi vednostmi, izvečin.-okusno oblečeni in domala vsi lepega vedenja. Nato grem spet na cesto, ker mi ne kaže drugega. Preden odidem, si nekateri zapišejo moj naslov. Ondan mi je neki zelo spoštovan gospod celo zares pisal, da me je zaman priporočil drugemu ravna- 81 telju. Tište dopisnice sem bila silno vesela, četudi se je samo svetila in ni bila zlato. Človeku,-ki je prišel pod nič, pač dobro de iiialce ljubeznivosti. Postopam.po cesti in sonce sije name. Lotevajo se me skrbi, a jih odženem ia tiščim svojo, ,,đa je na svetu lepo.. Pričnein' se igrati z željami in gledam mikavno .reči v izložbali. Lepe so in rada jih gledam,, feprav jih ne morem kupiti.- Kaj bi (izbrala zase? Zmoti me tudi sodoben fantič, ki mi pravi: «Doma.nas je enajst, pa nobeden nič ne zasluži.» Verjamem in grem naprej, ne da bi mu kaj dala. Res nimam, čreprav imam na sebi še dokaj lep plašč. Merim ceste in ne štejem korakov. "V srcu imam odsij.toplih sončnih žarkov iii že me ne zazebe niti tedaj, če zaidem v senco. Prav res, da mi ni hudo, ker me- ne pozdravi davni znanec, ki je hkrati .zaradi svojega premoženja upoštevanja vredon trgovec. Ko me je še poznal, me je mimogrede ustavil na cesti in jaz sem mu povedala, da sem .žašla v stiske. Od tistih mal me niti s pogledom ne ošine, če se srečava. A to mene ne peče, .temu se zlahka smejem. .Na soncu je vseeno lepo, čeprav , mi je upanje že neštetokrat šlo po vodi in sem se že neštetokrat žalortna vrnila v svojo sobo z oknom na severno stran, da bi sama prebila ptist večer in se domislila česa za jutrišnji dän. Kakor vem in ziiam ajatutajam skrbi in kujem načrte — včeraj, danes in jutri. In vmes lovim v srce zlati in srebrni Sij daljnega upanja. Marta Stana Vinšek Vse svoje dni sem rada pomagala, postregla, žejne napojila, lačnim jesti dala, ■ veselje, svoje z vsakomur delila, s srca sem. žalostne potolažila. Sedaj'ko samo drobec vsega dela,' ki sem sejala ga,-bi rada žela— - -pa vidim, da mi zemlja ni rodila, . ....... da zame ni nobena cvetka vzklila, da zame le beseda je ostala: ■ «Marija si je boljši del izbrala.» Bili sva sami^ Otilija Spur Sami sva bili tisto noč z materjo. Neznosna mi je bila tema v sobi, še bolj pa tišina, v kateri je mati pritajeno .jokala, Mislila je, da spim, pa saj- me je morala, slišati, kako seni se nemirno prevračala na trdem ležišču, postlanem s koruznim perušjeni'. Pozno je že moralo biti, ko som zaspala. Zdi se mi, da sem sanjala. Kakor da je zrasla iz zemlje, je stala nenadoma pred mano žena, oblečena v borno črno obleko, ki je bila na jirsih široko odprta. Tam je bilo srce., trije beli, nežni cvetovi in desetero mečev ga je krasilo. Glej to srce, ki sem ga dala drugim . . . ' Nisem mogla zakričati, ne izpregovoriti, da bi jo vprašala, komu ga je^ dala in kako naj zacelim rane v njem. Kakor srče majke božje, — sem pomislila. Prikazen pa je govorila. .0 treh č-š'e-tovih in o deseterih mečih. «Prvi cvet — moje prvo dete, ki je umrlo v poldugem * Ta črtica je prvi pisateljski poskus preprostega kmečkega dekleta. ; 82 letu Prvi meč - moje drugo dete.' Nedavno sem jo obiskala, syo]o najstarejso S poro&l tam pod gluhim vznožjem Pohorja . . . Videla sem tisto ogabno-l,u-bo!LTe z ene in druge "strani; zapro.silo je vame £etvero lafimh ustee, osme™ nebogljenih rok se je iztegnilo za kruhom, ki . sem ga prmesla. Drugi meč - moj sin, ki je pozabil na božjo zapoved: Posvecu, praznik Pa saj ni on kriv, krivi so ljudje, ki so>rušili to, kar sem zgradila ,az v megovih otro- '''''' Tretji meč - hči, poročena nekje daleč na Hrvaškem, v velikem, brezčutnem :_rne J Kalortma li^l'e vprežena v trdo delo-iz noči v noč, brez počitka m brez "''"Si cvet pod mečem - drugi otrok, ki je umrl. In naslednjVmež'- hčerka onstran morja, v črni rodovniški obleki. Pa ta ni moja boli samo tale, sedmi meč, moj sedmi otrok, ki bo mo,a smrt . . ... J ^^^^ • planila sem pokoncu in zadela sem ob mater, ki se je z glasnim jokom zru,ila na moie, ležišče. ■ ■ ' •, v • Prižgala sem luč in ji prinesla vode. Bili sva sami, tako strašno sami.. «Pokrij me . . . zebe me . . .» je zastokala. , , ■ -u ■ i Pokrili sem jo in poslušati sem morala njene pretrgane,stavke, ki Jih i.e biez zveze ponavljala sliki mrtvega očeta, ki je visela nad ležiščem. , «Lkaj si me pustil samo-. . . s temi križi. . . samo jaz-moram trpeti .-. . sa, bo ■ «Nij'vam skuham čaja?» - sem vprašala boječe. Ni me slišala. Bledla je kar ''""^""«Lm naj se skrijem? ... Ha, kako šepetajo za mano . to je njena mati . ... Mati tiste . . . Naženi jo, mi pravijo in se hinavsko režijo. Ah ji nisi mati? , . . I re-povej ji tako življenje! . . . Zavreči jo, ker sem ji mati . .-.» Takrat sem začela vpitL. Ne vem, odkod sem vzela toliko moci. . ^ «Ne boste je zavrgli, mati! . . . Ali ni Kristus rekel farizejem: Kdo izmed vas si upa vreči kamen na tO ženo, ki jo imenujete prešuštnico-> - . . Ona pa m taka . . . Ona ni kriva ... ljudje .. . ne boste je zapodili! . . .» Stresala sem jo za roko, ki je bila vročična. «Sami so jo umazali. . . oblatili... in zdaj hočejo, da jim jo vrzes pod noge, hinavci...» . Popila je čaj in se- pomirila. Vso" noČ sva se pogovarjali. Nisva bili vec mati m hči, temveč dve ubogi ženi, ki razkrivata druga drugi svoje bolečine. Govorila je mirno in ta mir mi je paral srce; s u «Ne nihče mi ne poreče;'naj danes ostanem .doma . . - ni ini treba več brati krompirja ali žeti koruzinja, tu imaš malo mleka in kruha, pa ostani doma ui je odpočij ... saj si preslaba . . .» ■ » , ■ j 11 In ja« . . . ne, jaz ji no morem pomagati, saj sem ze od rojstva samo deiUa. Anketa o ženski Tolilni pravici (Odgovore na anketo bomo objavijali ne glede na to, ali se z njimi strinjamo aU ne, in zanje ne odgovarjamo.) III. Odgovarjam na poziv v Vašem listu (februar 1938) «AU ste la žensko voliliu. pravico ali proti njej in zakaj ?» O potrebi ženske volilne pravice se je pri nas že mnogo govorilo in pisalo, pa je do danes le še nimamo. Zakaj? Najbrže zato, ker je ostalo večinoma le Se pri besedah, namesto pri dejanjih. To dejstvo me tako razvnema, da se mi zdi,- da je ie v sameiu - . 83 vpraäanju «Ali ste la volilno pravico ali proti njej?», nekakšna zaostalost, nekakšna počasnost. Naj mi uredništvo oprosti to opazko. Vsaka žena, ki razume to vpražanje, mora odgovoriti brez oklevanja in daljšega pomisleka: Hoiem volilno pravico, ker mi ista kot enakovredni državljanki v polnem obsegu in s pravico pripada, ker mi je nala državna ustava ne zabranjuje in ker pojmujem v enakopravnosti moža in žene resniino demo-< kracijo. Vsi pomisleki o posledicah pridoMjene sploäne in enake volilne pravice so oh tem odgovoru odveč, enako vsa razglabljanja za in proti njej. Vprašanje ženske volilne pravice moramo poenostaviti, ne pa komplicirati. Tako stališče bi morale zavzeti eno-dužno vse državljanke, če so politično po svojih ali pa morda moževih nazorih strankarsko porazdeljene ali neopredeljene. Današnja žena tudi po nepotrebnem že plaho povprašuje politične voditelje, ali so za žensko volilno pravico ali proti. Čemu? Odgovor leži na dlani že v zreli samozavesti današnje razgledane žene. Zato; pozovimo žene vseh struj, da postavimo skupno samostojno neodvisno akcijo za žensko volilno pravico. Iz tega stališča naslovimo spomenico na kraljevsko vlado in zMrajmo podpise državljank, s katerimi potrdimo in podkrepimo svojo zahtevo. Istočasno naj se sestavijo v tem akcij-skem odboru predavanja o politični vzgoji žcns, ki naj se razmnože in sistematično uporabijo po vsej di-žavi. Pri obstoječih političnih strankah zahtevajmo, da naj ustanove v svojih odborih ženske odseke in da naj skrbe s strankinimi sredstvi za politično vzgojo žene. Pozvati moramo njihove voditelje, da podajo javno izjavo o svojem stališču do tega vprašanja. Organizirano in glasno moramo nastopati na vseh političnih shodih in zborovanjih in manifestirati za žensko volilno pravico. Zahtevati moramo izpopolnitev zakona o mestnih občinah v enakem pravcu. Pomislek, da bi ne imele v današnjem časn sposobnih žena za politično delo, nas ne sme težiti. Zasledovanje našega javnega življenja odpira nam ženam najbolje vpogled v obstoječo zmedo in istočasno tudi drami naše razumevanje za politične aktualnosti in potrebe. Saj nas krivice političnih napak zadevajo v vsakdanjem življenju. Ob vsem tem dozorevamo in se nazorno šolamo. Brezpravne zborujemo, demonstriramo, manifestiramo, vlagamo resolucije, prosimo, zahtevamo, opozarjamo, čakamo leta in leta, da se kak drobec milostno odkruši za nas. Temu ponižanju mora biti konec. — Da navedem le zadnji slučaj! Naš politični tisk, javni glas politike, žonglira z zaslužnimi ženami, jih izrablja kot lutke za svoje politične ma-hinacije. Me te liste sprejemamo in čitamo ter tako pogrešeno mislimo, da smo dejansko brez moči. Brez moči smo pa le zato, ker svojih sil ne združimo. Želim, da bi razpisana anketa v polnem obsegu uspela in izzvenela v en sam skupen khc, v skupno zahtevo: oblasti, dajte nam, ženam, čimpreje to, kar nam po vsej pravici pripada ! Želim pa tudi to, da hi po zaključku ankete vse žene združeno pristopile k delu in pod krovom ki bi nikomur ne zabranjeval iz katerega koli ozira sodelovanje. V akcijski odbor povabimo tudi može, ki soglašajo z nami. če uspemo, bo po vsem tem naša pr^'a naloga, da se izkažemo spretne in vestne čuvarice svojih pravic in da se pridružimo iiajkonstruktivnejži politični smeri. V Ljubljani, 15. februarja 1958. Minka Krofta. (Popolnoma se strinjamo z gornjim pismom. Anketa se nam je zdela potrebna ker še ne «razume vsaka žena tega vprašanja». Op ur.) IV. Vprašate nas, če smo za žensko volilno pravico ali ne. Na to vprašanje odgovarjam: Vse ženske bi se morale boriti za volilno pravico Zakaj, če imamo pravico do dela, nimamo pa pravice odločati v javnem življenju Nujno je, da se socialni in pravni položaj žene izboljša. Tudi na vzgojo mladine bi se moralo polagati več pažnje. Marsikaj bi bilo bolje rešeno v prid žene, če bi odločale ženske. Žena žoferja. 84 V. Čedalje bolj vidim, kako potrebna bi bila ženska volilna pravica. Če bi žene imele volilno pravico, bi tudi imele svoje kandidatinje v parlamentu. Te žene bi gotovo bolj resno gledale na socialna vpraäanja žene. Služkinje bi preje prišle do novega poselskega reda. Ali pa bi se vsaj stari izvajal, icer se sedaj v mnogih primerih krši. Dekleta bi dobile prepotrebno Solo. Dobile bi zaščito nezakonske matere. Prostitutkam bi dali dela. Odpadlo bi to njih večno romanje iz zapora na cesto. Nadalje bi preje dobili novo bolnišnico. Imam veliko takih primerov, ki kričijo po potrebi ženske volilne pravice. Ma. Ko., zascbnica, Ljubljana. VI. Ko .sem čitala v Vašem cenjenem listu o vprašanju ženske volilne pravice, izjavim takole: Bolj malo žena je, katere ne bi čutile potrebe, da bi tudi one sodelovale v javnem življenju, saj če' so za vse drugo sposobne, mislim, da bi bile večinoma tudi za to, toliko kol moški. Ce pomislimo, koliko prav žene trpijo in se žrtvujejo za narod in državo, ko rodijo in vzgajajo otroke. Vkljub temu so zaničevane in ponižane in nimajo nobene pravice sodelovati v javnem življenju. Marija in Ciril Pezdir. Marija in Franc Kavčnik. VII. Tudi delavke čimdalje bolj čutimo potrebo po ženski volilni pravici. Imele bi kandidatke v parlamentu, ki bi gotovo bolj vestno zagovarjale socialno zakonodajo. Ravno žena je tista, ki najbolj čuti pomanjkanje sredstev za prehrano družine. Posebno danes, ko se nam že priborjene pravice na vseh koncih kršijo. Imamo že desetletja zakon o dečjib zavetiščih v obratu. K. pr. da mora podjetje, v katerem je zaposlenih nad 100 delavk, katere imajo 25 otrok, skrbeti v obratu za zavetišče in oskrbo otrok za listi čas, ko je mati zaposlena v obratu. In to se še danes nikjer v naši državi ne izvaja, ker nimamo možnosti, da hi ta zakon žene proučile in zahtevale, ker nam je vsaka borba za pravice onemogočena. Gotovo bi bilo preje rešeno vprašanje splošne bolnišnice. Se bolj pa nam je potrebna porodnišnica. Marsikatera proletarska mati je prikrajšana ravno pri porodu, ker ne dobi mesta v porodnišnici, če ni priporočena od kakršne koli strani. Marsikatera'je morala žrtvovati svoje zdravje in še celo življenje zaradi pomanjkanja prostora in prepoznega sprejema v bolnišnico. Sodelovale bi pri sklepanju novih zakonov. Slišale smo, da se ravnokar snuje zakon, ki omejuje poročenim ženam službo z izgovorom, da pri tem trpi vzgoja otrok. In ravno proletarska mati dobro ve, da vzgoja ni taka, kakršna hi morala biti. Ampak tega ni ona kriva, ki % dneva v dan gara, da pomaga vzdrževati družino. Krive so razmere, v katerih živimo. Mar smo me krive, da imajo n. pr. sezonski delavci tri dinarje na uro? To ni niti v času sezonske zaposlitve dovolj za preživljanje. Nobena izmed nas ne hodi v tovarno zaradi lepšega. Res je, da je %'zgoja pomanjkljiva," in najdejo se ljudje, ki to kritizirajo. Nihče pa nas ne vpraša, s čim bomo hranile svoje otroke. Lahko je vzeti vse to tako šablonsko, v resnično življenje proletarske matere pa nihče ne pogleda. In ravno s tega stališča nam je potrebna ženska volilna pravica, da bomo na merodajnih mestih imele možnost zahtevati pravico proletarskib žen. Delavke iz tovarne «Satumns». (Dalje prihodnjič.) 85 Dve plesni priredÜTi .Maša-Slavševa Ples je življenje v najvišji potenci duha. .1- Plesni Večer Katje Delatove in njene skupine. 24. januarja se je vršil plesni večer pod geslom: Ne jaz, ne ti, ampak mi. . . Delakova nam je predstavila svoje gojenke ter z njimi dosežene uspehe. Kakor kaže naslov večera, je skušala podati spored, Id naj bi poudaril človeka v kolektivu ter. ga prikazal v njegovem boju, delu, stremljenju'in hrepenenju. Poleg tega" pa je razdelila spored na tri dele, ki so nazorno jiokazali mnogo -, stranoSt plesnega izraza. Pokazala je tri glaVne faze plesnega ustvarjanja: v prvem delu, z naslovom «Človek» (ki ga je izvajala z gojenkami, brćz vsakršne muzikalne spremljave, le pred vsako točko je neviden, govornik povedal z nekakšnim geslom idejno vsebino plesa) je pokazal ples.kot izraz človeškega življenja: v delu, v boju, v resignaciji. Drugi del sporeda z naslovom «Beseda», je interpretiral dve Župančičevi in dye Rilke-" jevi pesmi. Podal je s kretnjami izraženo občutje pesmi. Posebno pohvalo je žela pesem. «Iz samote», ki jo je plesala Delakova sama. Tudi Rilkejevi sta bili idejno lepo zasnovani, čeprav je motilo pri eni izmed njiju pomanjkanje moškega plesalca. Manj posrečena-je bila «Tiho prihaja mrak», ker je bil,a za občutje tišine in komaj,zaznavnegai prihoda mraku prehrupna v kretnjah in zasnovi. Tretji del sporeda je podal karakterizacijo barv kot občutij. V i-nterpretaeiji bele, nežne in mehke ter trde in bodeče (blisk) je bila še zvesta občutju, medtem ko se zdi, da je prešla z modro (pasivno kot vera in aktivno kot delo) v idejno interpretacijo pojmov vere in delo. Z rdečo je naznačila mir, plamen in veselje. Delakovi je treba priznati, da so njene plesne stvaritve zamišljene z izredno inteligenco in da kažejo jasno idejno vsebino, ki stremi za socialnim izrazom. Plesalka sama podaja plese s silnim na ponpm izraza, skoro z. obsedenostjo, medtem ko so izvajale njene učenke.naštudirane točke zadovoljivo; toda manjka jini moč izraza, ki ga zahteva ta vrsta plesa in ki dozori šele s popolnim obvladanjem tehnike. Posebno omembo zasluži mala punčka, ki je ple-, sala na zvok klarineta. Med odraslimi sta ena ali dve, ki kažeta hesporeii talent, druge zaslužijo pohvalo za svojo prizadevnost. — Tretji del sporeda sb izvajale na spexialno kompozicije F. Sturma, ki bi prišle do pravega iil lepega izraza, . če bi jih spremljal orkester. Okusni kostumi so bili izdelani po načrtih Oernigoja. ... n. . Plesna umetnost Mete Vidmarjeve. Meta Vidmarjeva je diplomirana absolventka plesne šole svetovno znane in priznane Mary Wigmanove, ter si je nadela kot velika idcalistka težko in včasih zelo nehvaležno, toda lepo in visokega cilja vredno nalogo: ustvariti doloien pojm slovenske plesne'umetnosti^ vzgojiti plesni naraščaj v resnične plesalke, ki bodo nadaljevale započeto delo ter pomagale ustvariti in graditi naä individualni plesni izraz. . Labanova plesna metoda, katere zastopnica je postala pri nas (seveda s svobodno ustvarjalno silo) Vidmarjeva, smatra ples za prvoljitni izraz vseh človeških občutij, tako da je sam sebi namen, medtem ko popolnoma nasprotna metoda Dalcrozejeve šole smatra ples le kot izrazno sredstvo za interpretacijo glasbe. Plesno ustvarjanje Labanove šole zahteva celega človeka, ker ji ne zadostuje izvajanje plesnih kretenj, temveč hoče, da se rodi plesna kretnja iz človešks^a občutja, torej iz človeka, od znotraj navzven, kot plod notranjega nagona. Lahko si «plesalka», ne da bi" bila umetnica. Za «plesalko» zadostuje dar lepega gibanja, nekoliko estetskega čuta, muzikalnosti, smisla za ritem in nekaj neizživljenih nagonov. Resnična plesalka-umetnica pa ima nenasitno dušo in je žejna vedno novega doživljanja, ki ne najde utehe v samem nagonskem izživljanju. Plesalka, ki živi zavedno, 86 ■ z jasnimi predstavami o svojem bistvu, kmalu spozna, da zahteva telo, predvsem pa duh vedno znova umetniškega doživljanja, in takrat, ko bodo samo taki ljudje spoznah ta nagon, ki ga ni mogoče zatreti^ ter se mu odzvali in postali plesalci-umetniki, bodo nasli pravo razumevanje pri občinstvu in ne bodo primorani tekmovati-z laži^umetniki, lii kvarijo okus iii čut občinstva. Plesna umetnost Vidmarjeve, ki so jo pokazale njene gojenke na plesnem večeru je Mia silno nasprotje nekaterih plesnih večerov, izvedenih v zadnjem času v našem gledališču. Gostovanje poljske plesne skujpine Parnella je pokazalo pri posameznikih blesteče tehnično znanje, toda velike idejne in stilistične zablode v izbiri glasbe kakor kretenj. O kakem globljem sodolivljanju ni bilo sledu; to' je hil varietetsko .blesteč, prvovrsten artizem, podan včasih s precejšnjim humorjem in dobro karakterizacijo. ■ Plesni večer Katje Delakove je prinesel inteligentno zasnovane teme, toda vrzel med razumom in čustvom je bila premoščena z rutino ter je skušala nadomestiti priman-kljaj z zunanjim učinkom in (pri Delakovi sami) z dobro tehniko. .. Pri večeru Vidmarjeve pa nam je stopila v polno zavest dragocenost doživljene kretnje. Približala nam je spočetje čustva v kretnjo tako" blizu, ko .da ^kozi mikroskop gledamo čudež-, čigar bitnost smo slutili v sebi, a jo Žele na tem večeru zavestno dojeh. Ta čudež se imenuje: spoznanje, kako čaroben instrument je človeško- telo, če ga oživlja duh in ga vodi v zavestnem jistvarjanju.. To je včliko darilo, ki ga je prinesla umetnost Mele Vidmarjeve:..da spozna v.sak posamezn;k — ne samo njene gojenke (te seveda.v prvi vrsti) -^'temveč tudi gledalec osrelnioio zavest, da vsebuje vsako iloveško telo, tudi njegovo, skrite, morda še speče zmožnosti, izraziti z majhno kretnjo, ki se, mehansko izvedena, zdi brezpomembna, banalna, morda celo grda, neskončno lepoto ih veliko do živetje, če je njeno gibalo duh. Naslov večera je bil:, Plesn.a kretnja, ki je vsebovala tri sestavne dele: motive, arabeske in.ritme. Vsak izmed njih in vsi skupaj so vplivali na gledalca kot niz osrečujdčih zavesti. Drugi del večera je bil posvečen prikazovanju samostojnih, plesnih šiudi;. Podali ata jih gojenki Grafenauerjeva in Pavlinova, ki sta najzrelejši in tehnično najholj. dorasli svoji nalogi. Prva se je že predlanskim odlikovala na produkciji; tokrat je plesala dve temi: Poziv.in Fodomet, druga -ga'. Poigravanje in Nespametno devico. Obe sta razodeli dobre zmožnosti kompozicije in oblikovanja ter posredovanja svojih duhovnih doživetij gledalcem v umetniško podani osnovi in izrazu, Sičer obe še nista dokončno zreli (od gojenk Vidmarjeve smemo upravičeno terjati več kot od drugih), vendar pa mnogo obetata. Grafenauerjeva še kot človek; ni docela uravnovešena in opredeljena, zato pač manjka končneinu izrazu gotovosti, toda to je samo vprašanje časa; Pavlinova kaže zunanje večjo gotovost in smisel za humor ter se je dvignlia v Nespametni devici že nad osebno v stvarno-kritično doživljanje. . Plesni večer nam jo pokazal najmlajše gojenke Vidmarjeve, ki jim njihova učiteljica ne preobremenjuje telesa in duha z njim še nedosežnim in nedojmljivim, temveč samo z njihovemu telesnemu in duševnemu razvoju ustrezajočim delom, videli smo napol dorasle in odrasle gojenke, vse v prirodni razvojni fazi. Tudi v tem se kaže posebna pedagoška tenkočutnost in pravilna usmerjenost Vidmarjeve. Sploh jo moramo šteti ne. samo med najboljše jugoslovanske, temveč tudi inozemske pedagoginje, dar, ki ga imajo le izredno redke plesalke. .. . ; Gojenke, ki smo jih videli, imajo mnogo dela že za seboj, toda pred njimi je še težka in naporna pot, ki je vredna cilja. Ce ga dosežejo, hodo prva generacija slovenskih plesalk iz šole Mete Vidmarjeve, ki jim dajo tako tehnično in duhovno osnovo, da bodo lahko nosilke idejno slovenske plesne umetnosti; ako bodo sledile korakom svoje vzgojiteljice. Njen boj za obstanek je težak, toda če bo znala vztrajati, bo nekoč za svoje delo bogato poplačana. , ' Meta Vidmarjeva pripravlja v kratkem samostojen plesni koncert, na katerem bomo imeli priliko spoznati in oceniti njen vzpon od njenega zadnjega nastopa. Moralni prestopek Magnus Hirschfeld Prevedel }. K. Primer, ki ti vam ga rađ podal iz lastne izkušnje, vam bo razjasnil pojem socialne indikacije pri splavu bolje, kot vse dolge teoretiiSne razprave. Pred kratkim sem namreč prejel tole pismo: «Dragi doktor Hirsclifeld! Odkar sera bila pred tremi dnevi pri Vas in ste se še včeraj tako prijateljsko razgovarjali z mojim zaročencem Erichum, neprenehoma premišljujem, če se morda ne najde za Vas vseeno kakšen izhod. Verjemite mi, z nobeno ženo na svetu ne bi hotela menjati, ko bi mogla držati v naročju dete, ki ga nosim pod srcem. Toda pomislite, kaj bo iz nas vseh, iz moje matere, Ericha in mene, če mi kdo ne pomaga. Odkar se je ubil oče, mati neprestano boleha. Mala pokojnina — oče'je bil policaj — ni dovolj. Vsi smo odvisni cd mojega zaslužka. Erich je že 14 mesecev brezposeln. Vsak dan gre na borzo dela in vsak dan se vrača z istimi besedami: «Spet nič.» Toliko očetov, ki imajo več pravice na zaposlitev, čaka na službo, tako, da je malo upanja, da bo Erich kaj dobil. In čim v uradu odkrijejo, da sem zanosila, iri to bodo kmalu, bom odpuščena. Vem, kako naš šef o tem misli, ker sem v tem uradu zaposlena že pet let kot prodajalka, in vem, kako se kupci in moji prijatelji ob takšnih prilikah vedejo. Toda, če izgubim službo, nimamo ničesar. Strašni bedi se bodo tedaj pridružili še materini očitki. Ne samo radi moje brezobzirnosti in brezvestnosti, ampak radi sramote, v katero sem jo spravila. Dobro poznam svojo mater in njene stroge nazore o mojem «prestopku». Tu bi vam rada zaupala še nekaj, kar sem do zdaj zamolčala. Zadnjič sem vam rekla, da sem edinka. Toda to ni res. Imela sem še eno sestro — sedem let starejšo od mene, lepo dekle. Dvanajst let je od tega — bilo je ravno po mojem desetem rojstnem dnevu — ko som nekega večera slišala, kako mati krega sestro. Nikoli je še nisem videla takšne. Od razburjenja ni niti govoriti več mogla. Sestra ji ni nič odgovarjala. .laz nisem razumela, za kaj gre. Slišala sem samo o sramoti, ki jo je sestra nakopala družini. Drugega jutra ob svitu je stopila Lena — tako se je imenovala sestra — k moji postelji, me poljubila in rekla: «Zdravo, Ana in bodi vedlio pridna.» Jaz sem bila zelo trudna, ker sem pozno zaspala in sem mislila, da so vse to sanje, vse dotlej, dokler ni pritekla v sobo mati in me vprašala: «Kje je Lena?» Od tedaj je izginila. Najprej smo mislili, da se je ubila; toda čez pol leta je pifala iz Južne Amerike, naj ne bomo žalostni radi nje in naj jd pozabimo. Ona da je dobila. majhnega sinčka in je angažirana pri neki plesni skupini. Svojega naslova nam namenoma ni poslala, hotela je v novem svetu začeti novo življenje. Ko ji bo šlo dobro, se bo vrnila k nam. Tn nato je pisala: «Ne pozabi, Ana, kar sem ti pri slovesu rekla». Zdaj boste najbrž pomislili, dragi doktor: zakaj se ta dva nista bolj pazila, ko je ona za vse to vedela. Toda,, pomislite, dragi gospod doktor, oba sva 22 let stara in se imava zelo rada. Zato se kaj lahko zgodi, da se človek ne pripravi na ono zadnje tako, kot če gre na delo ali v gledališče. Tako, zdaj poznate vso mojo, gotovo zelo vsakdanjo zgodbo. Vi mi niste hoteli pomagati, ker niste smeli. Toda eno prošnjo imam: jutri bom šla k neki babici, ki jo je Erich našel. Pravijo, da se ona razume na to in da ni draga Iz Vaših predavanj, katere sem vedno tako rada poslušala, vem, da postavljam svoje življenje na kocko. Toda vsak strel ne zadene, sem slišala vojake, ki so se poslavljali od svojih zaročenk in v brezkončnih vlakih odhajali na fronto. Toda če me strel vseeno zadene in bom zbolela, potem pridite, prosim Vas, v bolnišnico in poskrbite za to, da moja mati ne izve, kaj mi je bilo. Še preveč rada bi ji vse to prihranila. Od mojega 88 srca ie padel težek kamen, ko sem Vam vse napisala in Vas za vse naprosila, in mislim, da mi bo že laže pri srcu, če Vas bom spet zdrava videla. Pozdravlja Vas Vaša Ana.» Osem dni po prejemu tega pisma me je obiskal Anin zaročenec. Ona je imela težko vnetje trebušne mrene, ležala je v bolnišnici in me prosila, da jo obiSčem. Šel sem. Ko sem stopil v bolnišnico, sem srečal nosilnico z mrličem. Bila je Ana. Cepra-v daleč, so vendar z nami A. v. Iz onih naših krajev, kjer je malo zaslužka, zopet prihajajo poročila, da nas zapuščajo naši rojaki, tudi žene in dekleta, ker morajo v tujino za kruhom. Na vse strani se razkrope, v najrazličnejših zemljah iščejo obstanka, ki jim ga domovma ne more nuditi.Nad vse zanimive so številke, ki pričajo, kje povsod delajo naši ljudje. V Severni Ameriki jih je 310.000, v Južni Ameriki 60.000, v Kanadi 20.000, v Franciji 40.000, v Egiptu 10.000, v Palestini, na Kitajskem, na Japonskem m v Avstraliji približno 70.000. Vsega je torej v inozemstvu 550.000 Slovencev, pri čemer pa niso všteti oni v Slovenskem Primorju, ki jih je 600.000 in koroški Slovenci, katerih je 100.000. Kako žive ti ljudje? Naša izseljeniška zbornica ima gotovo točna poročila, a tudi nas ostalih ne pozabljajo popolnoma. In kadar človek prejme kako ugodno poročilo, pa naj si bo od sorodnika ali povsem neznanega človeka, mu postane pri srcu prijetno, kot da bi doživel nekaj veselega. Takšno pismo smo nedavno prejele od slovenskih deklet, naročnic Ženskega sveta, ki so šle iskat dela v razne kraje departe-menta Pas de Calais, kjer je sedaj 800 slovenskih rudarjev. Posebno zanimivo je njihovo društveno življenje. Zlasti živahno delujejo naše žene in dekleta, ki so se doslej uveljavljale le v društvih, ki so bila le podružnice francoskih ženskih organizacij. Sedaj pa nameravajo ustanoviti lastno slovensko žensko organizacijo na najširši podlagi. Imela bo samostojna pravila in bo veljavna za vso Francijo, tako da bodo ustanavljale podružnice v vseh krajih Francije, kjer žive Slovenke. V svojem programu bo imela ta organizacija borbo za ženino enakopravnost z možem, pa seveda delo za mir. V svesti si, da je treba za te cilje ženo vzgojiti, pridno prirejajo predavanja o vseh aktualnih problemih. Društvo deluje tudi v socialno smer in sicer v tem smislu, da daje podporo potrebnim članicam, zlasti materam. Vsaka žena, ki rodi otroka, prejme od društva 100 frankov, če ji pa otrok umre, pa 50 frankov. Pomagajo pa tudi bolnikom svoje naselbine. Do denarja pridejo s članarino, ki znaša mesečno 2 franka, zlasti pa z raznimi prireditvami. Obenem s tem poročilom pošiljajo vsem Slovenkam najlepše pozdrave, želeč jim pri njihovem delu mnogo uspeha. Poklicna žena v Franciji Zlata Pirnat Žurnalistka in znana delavka za žensko državljansko in politično enakopravnost v Franciji Fernanda Feron, je objavila v «Journal de la Femme» statistiko o zaposleni ženi v Franciji. Po njej posnemamo, da je v Franciji: 3 milijone delavk, 2 milijona upravnic ali lastnic farm (neke vrste kmetskih zakupov), 1,066.000 privatnih uradnic, 304,000 trgovk, 120.000 vzgojiteljic vseh strok, . . 70.000 državnih uradnic, 45% upravnic ali lastnic različnih tovarn, 700 zdravnic, 400 odvetnic. Razen teh se lahko Francozinje ponaSajo z več odličnimi znanstvenicami: med prvimi so ga. Jöliöt - Curie, ki je .bila nagrajena z Nobelovo nagrado za kemijo, ga. Simcne Laborde, načelnica Zavoda za proučevanje raka in ga. M. Phisalix, upravnica Prirodoslovnega muzeja. Med Francozinjami je tudi več univerzitetnih profesoric, nekaj je znanih letalk (Helf^ne Boucher, Adrienne Bolland, Marysn Ililsz, Maryse Bastie) in celo konstruktorica in izumiteljica novega tipa športnega, letala Marie-Louise Paris, ki je tudi utemeljila Žensko politehnično šolo v Parizu. Intelektualni ženski naraščaj na univerzah šteje 30.000 študentk; Avtorica pravi sama, da to niso vsi poklici, ker je točen pregled o vseh poklicno zaposlenih ženah pač zelo otežkočen. Vendar razen gospodinj in mater, ki ostajajo doma v gospodinjst™, dela vseh teh 8 milijonov poklicnih delovnih žen v Franciji diojno delo in plačuje 7 milijard davkov. V Franciji je poleg tega okrog 1 milijon nezakonskih otrok! kar pomeni, da več stotisočev mater tudi same vzgajajo in vzdržujejo svoje otroke. — In pri vsem tem Francozinja še nirna naslova državljanke in nima nobenih političnih pravic. Kriüke in poročila Ljubljansko gledališče. Drama. Pavel Golia, Sneguljčica. Stara pravljica o hudobni kraljici s čudežnim zrcalom in njeni lepi pastorki Sneguljčici,. ki najde pred sovražno mačeho zavetja pri dobrih škratih za deveto goro, ima sicer šc vedno svoj stari pravljični čar, ne more pa z njim odtehtati sodobne zgodbe o ubogem, bolnern Peterčku, ki v predsmrtnih sanjah obišče samega slovenskega kralja Matjaža in gozdno prebiva.lstvo v naših domačih Gorjancih. Tej obrabljeni snovi je dal Pavel Golia sedaj novo slovensko obliko, ki jo je deloma poživil z nekkteriini posrečenimi novimi domislicami in lepimi, tekočimi verzi, deloma pa jo z drugimi novimi primesmi nepotrebno oddaljil od.prvol.ne pravljične zamisli. Skrbna režija Cirila Debevca in lopa inscenacija V. Skružnega sta pripomogli igri do uspeha. Mira Danilova je z močno igro uslvarila kraljico-mačeho, Vida Juvanova pn z clroško preprostostjo pastorko-Sneguljčico. Med ostalimi vlogami sta vzbudila pri mladih. gledavcih največ veselja Sancin in Potokar kot strahotna rajbojnika Frice in Frače. Za šestdesetletni jubilej pesnika Otona Zupančičd je gledališče s srčnim razumevanjem pomena velikega praznika v subtilni režiji Cirila Debevca nanovo pripravilo njegovo tragedijo Veroniko Desenisko, ki je že pred leti pri svoji krstni predstavi dokazala sugestivno moč Zupančičeve oderske besede, a je sedaj ob dragi uprizoritvi še močneje utrdila svojo klasično ceno. Zupančičeva Veronika Descriiška je jezikovno najtanjše izbrušena slovenska oder-ska umetnina, ki gledavca ne zajame samo z močnimi Krškimi učinki, kakor se je nekoč glasila sodba, ampak tudi s skrbno izrabljeno dramatske silo. V zasedbi posameznih vlog je bilo videti mnogo ljubezni, spoštovanja in razumevanja do dela, čeprav niso bili vsi igralci težkim nalogam sorazmerno uspešno kos. Le-vaj- je bil močno izklesan lik grofa Hermana, in Marija Vera enakovredna.nedojemljiva tragična pos-tava kraljice Jelisave. Mira Danilova se je najmočneje vživela v prizorih, ki prikazujejo višek Veronikinega boja. Gregorin se je trudil podati težke prehode slabiča Friderika iz plehkosti v globino. Skrbinžek je bil svojevrstni Žid Bonaventura, Kralj 90 učinkovito ^ami-ajem Jošt Sotežki, Boltarjeva in Vida .Juvanova dobri Jelisavini dvornici in Poloilica Juvanova posrečena Sida. . ; ,, J Inscenacija g. ing. arch. Franca, je. pripomogla^ umetnim do skladnega izraza.. Po sijajno uspeli Beraški operi so Svedrovci sodobnega francoskega pisatelja Bourdeta učinkovali' dolgočasno in nezanimivo. Tuje okolje parižkega predmestja z vlomilci, tatovi in vlačugami ni dalo nUi režiserju niti igralcem možnosti pomembnejših ustvaritev. Pravtako nezadovol,ivi in-prazni so ostali pribori, v katerih nastopa «dostojno». meSčanstvo. Delo nima nobene globlje osnove in bi bilo brez škode lahko izostalo. Iz vse igre je daleč- izstopil le gosp^ Daneš kot draguljarjev knjigovodja Marcel, ki je s svojim pristnim humor]em ustvaril nekaj imenitnih prizorov. . . Strindbergova naturalistična žaloigra Gospodična J.uUja je tako po obliki kakor po^ snovi klasični primer naturalistične igre. Enotnost kraja, časa in dejanja je vzdržana v celoti, ostankov romantične tehnike, ni nobenih. Slabe strani življenja so stopnjevane do absurda, dobre so zabrisane docela. Izrazito negativne lastnosti svojih junakov avtor dosledno komentira s teorijo dednosti, in miljeja. Gospodična Julija je dekadentna, histerična, eksaltirana, sadistična in vlačugarska aristokratka zato, ker je dispozicije za tak značaj podedovala in prejela iz neharmonične zveze in vzgoje svojih scaršev in življenja na gradu. Pravtako je tudi hišni strežaj lean propal značaj zato, ker v svojem okolju drugačen biti ne more. In ljubezenska avantura med obema mora lonično voditi do brutalnega konca. - Danes je delo zanimivo le že kot literarno zgodovinski dokument in'psihološki problem. Njegova nekdanja prevratna drznost ne prevzema več. . ' . Uprizoritev je skušala zajeti duha naturalistične dobe, kar so potrdili posrečeno izbrani kostumi in primerna inscenacija. Predvsem g. Levar kot streŽaj Jean pa ^ vsaj mestoma — tudi ga Gabrijelčičeva kot kuharica Krista sta na odru — odgovarjajoče naturalistični igri- - zaživela, medtem ko je bila gospodična JuUja Save Sever-jeve iskana in igrana. Isti večer so uprizorili še Antona Cehova duhovito enodejansko šalo Snubač, ki je zelo neenotno odjeknila na prejšnjo težo Strindbergove žaloigre. Imela je vendar moč, olajšati vzduSje in je obrisno zanimivo pokazala, kako je ruski realizem vse drugje iskal svojih korenin kakor mračnjaški nordijsld. Gospod Potokar kot graščak -Čubukov in Ančka Levarjeva kot "njegova hči sta ustvarila nekaj dobrih momentov. Za božič so bile nanovo naätuiUrane Peterčkove poslednje sanje, ta čudovita otroška domača igra Pavla Golie, ki v zgodbo o ubogem Peterčku, ki je izgubil mamico m očeta, vključuje celo vrsto globoko etičnih misli o.družini, razmerju bogatašev m re-vežcv, vojski in miru, ljubezni, sovrašt^•u, naravi itd. Lep domovinski poudarek ima ■ slika,'v kateri obišče Peterček kralja Matjaža in njegovo vojsko, še posebno -privlačnost za otrokovo domišljijo pa sveta noč. v gorjanskem gozdu, Uprizoritev je bila skromna, inscenacija bogata in igralci so povečini le|0^0đ-igrali svoje vloge. Sodobna knjiga. Nemški pisatelj F. W. Förster, ki je tudi med nami precej znan po svojih vzgojnih delih, je napisal knjigo, ki je po svoji vsebini zelo aktualna m zanimiva tudi zaradi pisateljevega osebnega gledanja na problem, ki ga obravnava. Knjiga se imenuje «Evropa in nemšlto vprašanje». V bistvu kaže pisatelj, k. živi sedaj v Svic;, ker je bil pregnan iz svoje domvine; kakšno poslanico ima Nemčija v družim evropskih narodov Pri tem se še posebej ozira na Avstrijo. Nemčija je po pisateljCTem mnenju ona država ki bi morala ustvariti federacijo evropskih držav, to je skupnost vseh evropskih narodov na podlagi enakopravnosti. Dasi je to njena zgodovinska naloga, vendar 91 NemSija že od Bismarcka sem ne hodi po tej poti.Niti nemäki, niti avstrijski državniki niso doumeli te naloge. Današnja Nemčija je samo zaključni člen v verigi dejanj, s katerimi so nemžki državniki izdajali pravo poslanstvo Nemčije. Knjiga, ki je svojevrstna, zanimiva in silno bogata po vsebini in svojskili zaključkih, je izraz onih ljudi, ki so danes pregnani iz Nemčije in med katere spadajo največji sodobni duhovi. Knjigo si lahko izposodi vsakdo v knjižnici Splošnega ženskega druMva na Rimski cesti Uev. 9, Edo Držaj, Rjavček (96 str.) je prva knjiga nove otroške založbe «Pikapolonica... Knjiga 7. besedo in slilto kaže razvoj in življenje majskih hroščev. Mnogoštevilne risbe so tudi delo avtorja. Knjižica bo na.5e najmlajše čitatelje (in tudi še manjše) gotovo zabavala. Beli bratec, spisala Marija Jezernik, s slikami opremil Hinko Smrekar, izdala in .založila Belormodra knjižnica v Ljubljani, str. 168. «Beli bratec» je ljubka živalska po. vest že znane mladinske pisateljice — povest o belem kosu, ki zaradi svoje nenavadne barve povzroča materi skrbi in očetu ponos, sam pa veliko pretrpi, kakor je že usoda nenavadnih bitij. Ko mu doma ni obstanka, odide v svet, kjer si najde družbo prijateljev, ki delijo isto usodo nenavadnosti in preživi z njimi mnogo dobrega in slabega, dokler si ne najdejo vsak svojo družico ali druga, s katerimi bodo laže živeli 'Nenavadna črta v mladinski povesti je žalosten konec, Id je ilustracija znani resnici, da je nadutost nevarna. — Odraslega otroka najbrže ne bo motila nelogičnost v zasnovi-Bell bratec pravi, da zapušča svoj dom, da bi ne povzročal skrbi in nevarnosti svoji družim m se niti ne oglasi bratoma, ki ga iščeta. Potem pa se vrne domov, kakor hitro izve, da ga doma čaka mlada bela kosovka, družica, ki jo je na svojem potovanju zaman iskal. Ostane torej nejasno, ali je šel prav za prav zdoma, da si išče ženo, ali zato da bi domačim prihranil nevarnost. «Pomladanski koncert» z raznimi točkami je prav ljubko zamišljen, le ne vem, ali pesniških vložkov ne bo preveč za mlade čitalce, ki navadno niso preveč poetični. Tudi, mislim, ne kaže niti v pravljici preveč spremeniti znanega značaja živah - lisice in medvedi so deloma le preveč prijazni tičkom in majhnim živalim sploh. Vobče pa je knjiga prav prijazen prispevek naši mladinski literaturi in jo toplo priporočamo. Nekaj se mi pa le zdi čudno: od petih mladinskih knjig, ki smo jih to sezijo dohili v oceno, so bile kar štiri živalske. Saj otroci res radi slišijo o živalih - toda menda ne tako skora, izključno. Ali je lo torej slučaj ali svojevrsten beg mladinskih pisateljev od resničnosti? r j " O.G. Obzornik Zlata Kovacević-Lopašić. Dne 20. marca je preminula v Zagrebu v 67 letu starosti žena ^izredne delavnosti, širokega duhovnega obzorja in nad vse plemenitega srca, podpredsednica glavnega odbora Jugoslovanske ženske zveze, dalje podpredsednica Jadranske straže, Jugoslovansko-češkoslovaške lige, odbornica Ruske Matice in mnogih socialnih ter kulturnih ženskih organizacij. Nikjer ni bila Zlata Kovačevič članica odbora samo za ime, povsod je resnično delovala skoraj do zadnjega diha 1 učiteljica se je Zlata Lopašić poročila s profesorjem Kovačevičem, ki le služboval 2/ let v Petrinji. Ondi je našla polje dela v ustvarjajoči duši hrvatske kmetice, v divnih vezeninah m tkaninah žuljave ženske roke. Da ohrani svojemu narodu to neprecenljivo narodno blago, je osnovala leta 1908. Udrugo za učuvanje pučke umjet-norti, ki se je razvila za petrinjske in sploh za hrvatske kmečke žene v dobičkanomo podjetje m je že leta 1910. vzbujala pozornost na svetovni razstavi v Turinu Med vojno je Zlata Kovačevič delovala v odboru za zaščito mater in siročadi Materinsko ,e skrbela za otroke iz pasivnih krajev: Bosne, Hercegovine, Dalmacije, Istre, 92 ki so prihajali v Hrvatsko in Slavonijo, da ne umrjejo od gladu. Kot edina žena v Jugoslaviji je bila za to človekoljubno delovanjs odlikovana s Karadjordjevo zvezdo. Poleg drugili je prejela tudi visoko odlikovanje češkoslovaške države, ker se je vedno in povsod zavzemala za poglobitev vseslovanske vzajemnosti ter še posebej za bratstvo med Jugoslovani in Cehoslovaki. Prav posebno pa je bila Zlati Kovačevic pri srcu Jugoslovanska ženska zveza. Na vseb kongresih, sestankih, sejah, v Beogradu, Sarajevu, Novem Sadu, Suhotici, Splitu, Ljubljani, Banji Koviljači, vedno in povsod je bilo videti materinsko ljubeznivo, za vse dobro, koristno in lepo zanimajočo se plemenito osebnost. Ni poznala ovir in ne r.a-držkov, ni se straž la razdalj, ne truda: prva je bila na mestu, zadnja je odhajala. Njeni tehtni govori~ sg bili kakor krepka narodna pesnitev, kakor pestra narodna vez, vedno poetski in polni zanosa. Koliko spoštovanja, ljubezni in priznanja je uživala pokojnica ne samo v ožji domovini Hrvatski, temveč v vsej Jugoslaviji, je pokazala proslava /Oletnice 12. novembra 1932 v Zagrebu. Zastopnild najvišjih oblasti, društev, korporacij in ustanov iz vse Jugoslavije ter posamezniki so slavljenko obsuli s cvetjem in darili; mesta in trgi so jo imenovali za častno meščanko, društva za častno predsednico; preplavili so jo z brzo-jav-nimi čestitkami, odlUcovanji in z iskrenimi čini spoštovanja. JŽ,Z pa je takrat v znak priznanja njenih zaslug ustanovila Fond Zlate Kovačevic Lopašič za gradnjo doma intelektualkam na Plitvičkih jezerih. Zemljišče je že kupljeno, prispevki se zbirajo še danes. Dne 22. marca je na zagrebškem Mirogoju tisoč- in tisočglava množica najodlič nejšega, pa tudi najpriprostejšega občinstva izročala zemlji, kar je njenega. In zopet jfi zasul svet Zlato Kovačevic s cvetjem na njenem poslednjem domovanju. Ob njeni krsti in ob odprtem grobu se je vrstilo 11 govorov. V imenu Slovenk, ki jim le bila Zlata ljuba prijateljica, se je poslovila od pokojnice Minka Govekarjeva, predsednica .lugoslo-vanske ženske zveze, sekcije za dravsko banovino. Zlata Kovačević-J.opašić ni živela zaman, ni umrlo vsa: ostajajo njena dela, in to je vse, za kar je vredno živeti. Uspeh dveh hrvaških pisateljic. — Znani češki list «Prager Presse» omenja dve hr-i-aški pisateljici, ki obdelujeta na prav različen način isti predmet — življenje na deželi. Mila Miholjevic je s svojim romanoni «Na njivama» pokazalo težko življenje majhnega kmeta, nedostatke zadruge, hrepenenje po lastni zemlji in odvisnost od denarnega zavoda, ki posodi potrebni denar. Sida Košutič v drugem delu svojega romana «S naših njiva» bolj romantično prikazuje življenje na vasi in z veliko ljubeznijo piše o raznih domačih običajih na kmetih. «Prager Presse» poudarja razliko med romanom skoraj istega naslova, a hvali oba. Protituberkulozna liga v Kamniku je imela te dni občni zbor, na katerem so poročali tudi o uspehu «mlečne akcije». Protituberkulozna liga je namreč poskrbela, da dobi vsak revni šolski otrok, ki ga ogroža jetika, dopoldne v šoli skodelico mleka. To je pač zelo koristno delo, ki bi ga kazalo posnemati tudi drugje. Povsod je polno otrok, ki pridejo v šolo lačni, ali pa popijejo doma malo črne žitne kave ali pa celo nekaj žganja kot edini zajtrk. In vsakega takega otroka ogroža jetika. Treba bi bilo obširne mlečne akcije po vsej Sloveniji, oziroma po vsej Jugoslaviji. Cenena stanovanja so Se vedno prav potrebna, čeprav so cene zadnje čase malenkostno padle. Zato so se pa dvignile cene drugih življenjskih potrebščin. Položaj je podoben tudi v drugih državah. Praga je lani sklenila, postaviti v najkrajšem času 2000 cenenih stanovanj. Do sedaj je 1000 že postavljenih. Tudi druge občine so sledile zgledu glavnega mesta in izdale za zidanje cenenih stanovanj lani 15 milijonov Kč. Namen jo, da izginejo vsa «zasilna» stanovanja povojne dobe in se nudi \'sakemu občanu prav po- 93 . ceni ali celo zastonj higiensko neoporečno\staiibyanje. Letos je bilo t iste aTrhe ie.po rabljt-nili S !:i;li;oi:..v Kč. Najstarejši angleški, college -«Qaeen's■ Gollege» (Eralj'ičin kolegij), v;EomJonu, ki■ je., bil. prva, šola za žensko višjo izobrazbo,, je v marcu praznoval svojo 90. obletnico.' Slavna angležka kraljica Viktorija je dovolila, da se je college iincnoval po njej, in je do^smrti. imenovala vsako leto eno Študentko, ki se je, na njej äolala ,s kraljičino žtipen- ' :. dijo.- Vendar si stara'kraljica,, ki je bila v' svoj^ le-udaiia, ljubeča: -je zelo -pazila na stare-običaj^-najbrže^i- mislila,: da -bodo: postale-" üZ'epEe ;tegä Trijen^^ ženskega ätüdija. 'Iz "te'Žale je prižla Sophia Jex-Blake, pobornica zdravnic, .Beatrice Harraden, znana «suifražetka,»-(boriteljica. ;za-žensko: volilno pravico) in druge žene, ki so se odlikovale po "svojem znan^ stvenem delu. Žena sedanjega nadškofa YorSkega je bila nekdaj študentka te "šole in. pi-av tako'Lady; Baldwin, Iti predseduje sedanjemu upTavöemu' od.böfü'. - ■ ■ ' ' -,Skrb_za, begunce.-Zadnje. spremembe y evropski politiki so,spet■prisiUle _nekai tisoč} , ljudi, da si'iščej.o: izven svojega dösedäiijega bivaliSča nov doip. S, tem še. je že,prej pe- ; reče vprašanje političnili. beguncev, še poostrilo. Predsednik^ Združenih, dr^v .Roosev.elt ■ je .poslal nekako: okrožnico :vsera latinsko-ameriškim državam ter Angliji, Franciji, Ho-landski,^ Šviei in skandinavskim državam;' naj bi skupno uredile izsoljevanje iii novo , naselitev teb begunccv. .Stroške naj bi plačala privatna drnštva pod nadzorstvom dotičnih držav. Amerika, sama je. pripravljena, sprejeti do .30. junija '1Ö000 iiemških. in' 1550 :. avstrijskih beguncev, fo .tem. dnevu bo kvota 25'.B57 -KemčeV in. i'!-..13, Avstrijcev! .. Socialno skrbstvo 'CCSR: Nä pobudo 'miništršlva za socialno skrbstvo je dala vlada .1',60Ö..000: Kč za iiadaljeyanje žaSčjte brezposelne mladine. Zgradili bpdo:zanjc do 15. : aprila tega leta 70 .novih azilov, kjer. bodo. dobiU. toplo, braiia in koristno zaposlUav.,: .. . - Zerie v književnosti. Ceški list «Lido.ve növiny.» je priredir'anketo, po n^ yej,ših, knjigah 193.7.,leto, .Imenovani sta bili med drugini.i tudi dve pisateljici: Marija Pujmanova z romanom , «Lide na kjizovatce» (Ljudje na razpotju) . je bila-imenövaiiH :na drugem.mestu. Druga je bila Madžarka Jo.Ian '.Földes z:romanom. «UHca. .mačke-, ribarke», ki je dobila tudi mednarodno nagrado: — V Parizu je dobil literarno iiagrado roman- g. Raymonde 'Vinćent. «Dežela». Pisateljica: ill nikolr hodila .v šolo. Domači..iiip.. liik jo je ^naučil .pisati in brati ter katekizma. Z. 19 leti je prišla y Pariz kot .prodajalki..; .l'am .seije.-sežnanna in pöznqe pOT0'č-ila.":s::pisat'eljem Pravi. da. se je,-vse, kar zna, nauHla od svojega moža, ki je. najbržc. tMdi v ne^ 'sodeloval'pri njenem 'roiiiainu.- V romanu'.Opisuje'.sv'rtjq življenje Ba dežeii. ::.'"':'■,: . , .Smrt velike kulturne delavke. V zadnjih dneh novembra je uiurla v Londoiiu ena najbolj znanih oseb v angležkoni gledališkem .svetu, Miss LUian'Baylis'. V'inlädoiti je". --■živela^ v-.-.Tiižni' Afriki, kjer je-ustanovila-damski orkester,.r s .kater-im-sö je' z;. voloVško- -vprego vozila od mesta do mesta .j)o puščavah. Poziieje: je prišla .^v sprejela ', mesto, violinistke na gledališču Old Vio..To.'gledališče je postalo njeno življenjsko, .delo. Malo ziiano, ne resno zabavišče je postalo pod njenim vodstvom, do katerega se je :doko; pala, najslavnejše gledališče sveta. Uprizarjala je posebno'.vse 'igre Shakespearja; ki .ga ' je znala približati predvsem široki, 'revni londonski ]Jubliki: Njeno najbolj navduleuo ' občinstvo äo bili majhni uradniki,, železničarji, kočijaži, dolavci, prođa-jalke; Sprejela in vzgojila je heznaiie igralce. A: tudi najslavnejši igralci Anglije ^ :%bil Thorndikc.. Charles Laughton, Laurence Olivier, Edith .Evans ^ so si. šteli v čast,, da so smeli: igrati v njenem gledališču. Laughton je .nekoč pustil ugodno filmsko ponudbo, da je sprejel engagement v njeiiem gledališču/^Čeprav.je gledališče'prezidavalä ih modernizirala, je' prihranila; dovolj, da. je kupila še Sađler-"VTell5-Theatro, .v katerem je nanovo-uve'đla:\'.. Anglijo opero in balet. Bila je tudi v-družbi znana in priljubljena,, kar ji je tudi.pomaT . galo, da je dobila mecšns za svoje delo. Univerzi v Oxfordu in V. Birminghamu sta jo imenovali "za častno 4pktpricp. ■ ■ ....... "94.....> ■ ': ^ "■ ' ■■ '"' ■' " ' .......- ■ - ...... 2ena v policijski službi. Turčija je uvedla ženske policistke, ki ne izvrstno obnesejo: — V Angliji io nameščene v socialnem. skVIistvuV vržijo pa tudi službo na ulicah. — Tudi na Dunaju jik je precej. Usluibeng so v oddelku za pobijanje prostitucije ter pr; .socialnem skrbstvu. Še posebej so zaposlene v uradu, za izdajo potnih listov, kjer svetu,-ijejo dekletom, kj potujejo kot artistke, vzgojiteljice, gospodinjske pornčnice jn druge v . "•inozemstvo.. Dve zanimivi knjigi. Poljska pesnica Marija Dabropiiska, je pred nekako letšm dni napisala knjigo :<>. (Razpotje); v kateri ne-pite o pesnišldh vprašanjih,, temvef: . narodni in gospodarski'.politiki, o nevzdržnosti sedanjega položaja in nujnosti spre- , )T,embe. Knjiga je vzbudila veliko, zanimanje, tako da je islo-lefo;i"e::ii;šia druga izdaja,..- Vzbudiia je seveda "tudi mnogo nasprotstva in""ostre liritike\ Na" vse^ odgovorila v novi knjigi; ki je'pred kratkim izäla: «Moja ödpowieJi» (Moj odgovor)", v katerem ponavlja vse svoje zahteve iz prve knjigo. Posebno ostro pa. zavi-aža trditev, da bi se smä, pesnik'bffgatile za Tv^^^^ pravico in dolžnost, da" opozar/a-na napake in predlaga izboljžanja^ ■ ■ • • ------ ------- .,Sveto™o gosp,odarštvo, V.letu, 1557.;-.}^ sedemnajst . . - milijonov vreč kave I , ■ , - . ■, ' Sprememba angleškega ločitvenega zakona. .V :Angliji je bila. doslej ločite^r dovti-., Ijena samo zaradi, nezvestobe. Ker td ^nikakor ni edini-, niti najvažnejši razlog za ločitev, so dostikrat nastale tragedije, ki bi jih boljSa. zakonodaja mogla preprečiti. Zato je člaii' ' parlamenta,, pisatelj Herbert,, predlagal in končno tudi dosegel reformo tega zakona. Odslej bo ločitev dovoljena tudi. ob krutem ravnanju, zlohotni zapustitvi, in zaradi neozdravljive duäevne bolezni. Prva tri leta zakona, raion v izjen?nih primerih, ločitev : ne bo'dovoljena, ^ ^ . . . . :. '. ' Bombardiranje civilnega prebivalsva v Španiji je zbudilo po vsem svetu ogorčenje jin grozo,. V Barceloni je na pi-imer bomba zadela otroško zavetišče, V katerem jo bilo .100 otrck^-ki so bili skoraj vsi ubiti. Velesili Anglija, in Francija,sta vložili.pri boju- ^ jočih se strankah protest proti bombardiranju nezaščitenih- mest'. Republikanska vladu' je nato izjavila, da je pripravljena, pristati na fOj ako pristane tudi nasj^rotnik, in je res ustavila bombardiranje med pričakovanjem odgovora. General Franco- pa je le sprejel poziv na znanje, a izjavil, da nima k temu kaj pripomniti: Dejansko se je vršilo, bombardiranje naprej. Pred kratkim jo papež s svoje strani pozval generala Franca, naj preneha z bombardiranjem. Menda bo vsaj to zaleglo, saj je general Franco navdušen katolik. ■ " ■ , . ' Slovarček tujk, rabljenih v prvih treh «tevilkah 1937. L,) legenda — pripovedka o svelnikih.; lirika — pesnitev,- k-i izraža-pesnikova -osebna ' .' čusLVa in-razpoložen.je; liga— zveza j-lirteraren^ slovstven; logika — nauk o mišljenju; logičen — zakonom logike primeren; lokalen — kraje-veh; lokalizacija — prireditev primerno določenemu kraju, - : ; .. .. . . , M,) manifestirati-— ja-i-no pokazati; manira.— navada, prisiljenost; matema-' tika računstvo; niaterial — snov; materialen — snoveh; mentor — učitelj, vodnik; menza —^ javna kuhinja, haivadno za dijake in visokošolce; metafora ~ v prenesenem pomenu rabljena beseda; metonimija — uporaba ene besede za drugo, ki je z njo v zvezi, n, pr. «pojedel je ves krožnik» (.juhe); milje okolje; misija poslanstvo.; mo ■ deraia —. slovstvena struja,.nekako v pričetku tega-stoletja; moment-.^ trenutek, važna stvar, razlog; monarhija — vlada enega samega,-kraljevina-ali cesarstvo; monotonost ' - — .enoličnost; morala — nravstvenost;.riiötto — geslo; müzej'.r^. zbirka.Zänimivih.stvari, navadno javna; muzikalnost — nadarjenost, čut za glasbo. 95 N.) natura — narava; negativen — nikalen; nevtralen — nepristranski; normalen — pravilen, navaden. O.) objektiven — stvaren, nepristranski; opereta — glasl)ena veseloigra; optimističen — človek, ki vidi in priča.-^uje le dobro; ordinacija — zdravnižka posvetovalnica; organizacija.— ustrojba, uredba, združba; originalen — izviren, svojevrsten. P.) pacifizem — miroljubnost, gibanje za svetovni mir; parter — pritličje; pasiven —nedelaven, trpen, trg. — zadolžen; parlament — narodno predstavništvo, zbornica; partizanski — strankarski: periferija — rob, navadno predmestje; personifikacija — poosebljenje; pesimizem — črnogledost; peticija — prošnja; piedestal — podnožje, podstavek; Pinakoteka — galerija slik v Münchenu; plakat — lepak; plastičen — nazoren; poezija — pesništvo; polemizirati — razpravljati, oporekati, ugovarjati; pozitiven — določen, dan; privaten — zaseben; princip — načelo; privilegij — povlastica, pred-pruvica; problem — vprašanje; program — načrt; praksa — izvrševanje poklica, vaja, tu — v resničnem življenju; propaganda — vneto zagovarjanje, šii-jenje; prostitucija — vlačugarstvo; proza govor in spis v nevezani besedi; psihiatrija — dušezdravstvo; psihologija — dušeslovje; psihoza — duševna bolezen; publika — občinstvo. R.) reakcionaren — nazadnjaški; realen — resničen; realističen — odgovarjajoč resnici; reforma — obnova, preoblikovanje; regulacija — ureditev; reklama — nazna-njevanje, priporočanje: resolucija — sklep; rcvanširati se — povrniti; rezidenca — kraj prebivanja, navadno kake važne osebe, zato tudi prestolnica; režija — uprava, vodstvo gledališke igre; rima — stih; ritem — usmerjenost, ubranost; rusofil — ljubitelj Rusov — enako anglofil, germanofil itd.; initina — spretnost, umetelnost, navada. S) sadizem — duševna bolezen, ki se izraža v krutosti; satira — zbadljiv, posmehljiv spis; seksus — spol; sentimentalen — čustven, osladen; senzacija — kar vzbuja veliko pozornost; sfera — ozračje; sinonim — soznačiti, beseda istega pomena; simbol — znamenje, podoba; simpatičen — prikupen; sistem — sostav; sitiiacija — položaj; skoniponirati — sestaviti, navadno glasbeno delo; socialen — družben; statistika ~ žletje. popis; statut — zakon ali skupina zakonov za določen kraj ali društvo; stratosfera — visoka plast ozračja, ki obdaja zemljo; stil — slog; stilno — v slogu; subtilen — tenek, nežen; sugestivan — omamijiv. T.) talent — nadarjenost; tehnika — prav za prav «ročnost», način in sredstva izvrševanje kakega dela, inženirske znanosti; tekst — besedilo; temperament — narav, značaj; tendenca — namera, težnja; terminologija — izrazoslovje; teorija — znanstveni nazor, nauk; lip —značilna oblika; tradicija — izročilo; tragedija — žaloigra; tragičen — žalosten, pietresljiv; trema — «trepetanje»; strah. U.) unija — zveza; univerza — vseučilišče; utopija — neizvedljive (politične, gospodarske itd) ideje. V.) variacija — menjava, sprememba: virtuozen — umetniško spreten, izvrsten; vizija — privid; volan — krmilo avtomobila. Ž.) žurnalist — časnikar, novinar. * Dodatek: absurden — nesmiseln; arabeska — okrasek v arabskem slogu; dispozicija — razpoloženje; estetski — lepotni; faza — doba, stopnja razvoja; impuls — pobuda; iniciatorka —• začetnica; instrument — orodje; interpretacija -— razlaga; kompliciran — zamotan; konstruktiven — tvoren; mahinacija — spletka; motiv — nagib, snov, zamisel; naturalističen — zvest posnetek narave; pedagoginja — vzgojiteljica; potenca — vzmnož; rezonanca •— pojačanje glasa; šabJonski — po stalnem vzorcu, brez spremembe; tema, snov, predmet; žonglirati — se spretno igračkati. Darovi za (iikoTnI ahiadi Datovale so: ga. Jožica Jokić din 72'—; din 26-—: g. Ida Vovk; po din Ifr—: gg. Marija Domicelj, Vilme SemroY, Joža Ceščut; po din lO'—: gg-Karla Kučer, Ana Jerina; din 7-50: g. Vida Patemost; din 7'—: Irma dr. Eamša-kova; po din 6-—: gg. Josipina Stadler, Malči Kovač, Ivanka Tomšek, Antonija Doljan, Minka Blatnik, Fina Bizjak, Anica Peteline. Ida Pratnekar. Magda Sirc-Rant, Ivica Miloševići po din 5'50: gg. Ivanka Štiranikar, Franc OgrajSek; po din 5-—. gg. Marija Pečenko, Kranja Stalcer, Jožica Osterc, Fani Ožir, Justa Habič; po din : gg. Jozefina Fratnik, Marija Jenko, Minka Šimenc, Vida Vardjan, Nela Mnm; din 3-—: Jelica Čolovič; po din 2'—: gg. Anica Rakiž, Ana Vatovec, Mimica Gogala, Albina Drolc, Nada Sardoč, Meri Vižin; din 1'50: Anica Alič; po din 1-—: gg. Franka Beza, Milica Na-prudnik, Mira Kraker, Nada Penko, Franja Lavrič, Franja Avser, Pepca Vidav, Gizela Avsenek, Marija Lušin, Klara Plevčak, Podlesnik, Pepca Fale, Mici Zaveljčina, Ivica Klun, Pavla Zo-lić, Ana Perko, Zofi Kopriva, Marija Ka-stelic; Lit 2'— Iva Vranjac, Lit 6'— Emilia Doller, pol dolarja Angelina Cergol. Cenjenim darovalkam iskrena hvala! Prosimo, poraTnajte ia mesec naročnino za prro polletje, ako {o še niste. Odlašanje spravlja t zadrego Vas in nas. „Koj je to perilo resin^TTSenikdar m bilo tolco £i$to oprano!" — Čemu se čudi? Za pranje je vendar rabila Sriznono dobro terpenlinovo milo laforog. To milo kljub svoji iidat-nosfi opere vsako ie toko zelo zamazano ali zoprono perilo tako temeljito, da je po pranju belo kot sneg. voljno-mehko in duhtefe. TERPENTINOVO MIIO Ali veste, da je »^oj/isld Suet« naš najcenejši ženski list? Ako nam pridobite le eno samo novo naročnico, Vara (ko dotična plača svojo letno naročnino) odobrimo četrt leta naročnine. Tako dobite celoten list z vsemi prilogami fm, SOJwA ^8.- dlML Pošljite nam nekaj naslovov svojib znank, da jim pošljemo list na ogled. Morebiti bo med njimi katera, ki ga obdrži in Vam bo na ta način znižana naročnina.