65. itev« Poštnina placana ˇ gotovinL Celje, sreda 16. maja 1928. Leto X. Izhata v pondetjek, sredo in pctek. Stane mesečno Din 7" — :a inozenistvo Din 20'—. fovamecna itevllka I Din. Račun poštno-čekovnega zavocU štev. 10.666. BBs ^vJcSBm ^Mi^^. ^^EKB 'BBbKŽmF J^hHnBVHbIh H^B^^^^ft^^r ^idfflflK^ ^B^^^^^^B^H av^H^B^B^Bk Urednifetvo in uprav*Eitvoi Celje Strossmayerjeva ulica 1. pritličje. Rokopisov ne vračamo. Oglasl po tarlfu. Telefon int. štev. 65. Svetozar Pribičevic o naši zunanji politiki. Zadnji četrtek se je razpravljalo po- vodom znane inlerpelaei'je poslanoov JSv. PribieevLča, Stjepana Radica in Jovana Jovainovioa o zunaimji polHiiki naše drža;ve. Ker Stjepaii Radic ratU svoje i)z- kdjueiitve ni bil navzoc, je prvi gavoril Svetozar Pribioevtic, ki ji> uvodlonia ugotovil, da je sedan ji mimtste.r za zii- n»n.je zadevo dr. Voja MairLnkovie aelo rad in zelo često gavoril v stari Narod- ni skupščitii o zunanji politiki. V svo- jem govoru z dne 10. juniija 1900, za vlade pokojnega Nikole Paaica, je re- kel Marimkovic: >G. Pašič je iizjayU, da so naši odnošaji nap ram drugim državam korektni, iiskreni in prijatelj- sJti. Ako je to vsa polMika, katero mo- re vod'iti ka-ka država, pot em je popol- norma nepatrabn.o, da imamo mdin^str- stvo za zunanje zadeve.« Kar se Uče naze zunanje p/CxUUke, je nadaljeval Svetozar Pribioevic, nictem jaz no so- da j, ko jo vodi dr. Voja Marinkovic, ne poproje stavU do nje takiih z&htev, kakor je to stori.il Marinkovič napTaim pokiojnomu Pasic'u. ,)a,z bi bil zelo za- davoljein, im ini.sUiin, da z monoj oela iia&a Narodna skupščina, ako bi bil1 nasi odnošaji napram vsem sosednim držaiv&m jkoroktnd, i&kroni in prijatelj- »ki. Toda na žailast so n:a&o raizmere priijaitelj.sko mtuia do Rornunije, On« so ziiabiti kurektne naprani Grčij1 in Avj&t'rtyi, aili papoLnoma gotovo je, d,a ui#o intone na.pram Bolgariji in Mad- äatÄki, gotovo pa so napete napram HalLji. N:a to c'tira Svetomr Pribiceviic ne- kater« odstavke iz pari&kega mesečni- ka »fkwue il&Ä Deux Mondes«, v ka- tortih nje#av strokoviijak za zunanjo pofifciko 1-tene Pinion popoJn,oma na- tamono Mi jasno dobižo, da polLlika, katero inspiipira MussioJiui an katoro vodi Gra'ndL, zas.lodujo asaniljenjc na- še ¦drza.-vio. To je tudi .sain MussoUni jactno .povedal, pravi Svetozar PriMoe- vic, in je tudi. res, da kamorkoU se obr- nemo, nailetimo na Italijo! Nokaiko meriilo italijan»skega sisteraa je znana zwza 7. Madzarako. To je tako ojuna- ciilo MiadzaT<>, da je govorU prodsodiiik madza'pskc vlade popolnonia otvorjeno v niadžair.skiMn pairkwuontu in na jay- nili .sbodih, da se morajo one m-ejo, katero jo doljla Madžarska v trianon- skeni mini, spremenitk Znane so isto- tako MusAoUnijeve iizjave, da je on 7Ai rovizijio vsv&i imiiroviiili pogodb, oso- bito oniiih, ki so Ücejo madzarskih mej. MiiSÄolinii je šol s toiini svoj'mi iz}a;vami tako daileč, da je moral pokvafi'itL dru- gače dobre diploniatske od.nosaije ined Italijo in Romunijo, ki ju vendar veže eaotnost plemena. Svetozar Pribioevic naštevft nadalje stevilne sestanke, ki so se vivsili lotos nied M^ssoliniijoru in razniuLL zunamjimi mhiistri, na pri- riKH1 s tUTäkim, poljskim, madžarskim. Na to je dosed-obisk iftalijanskin paiv lamentaroev v PeštL. Ob tej pnUki <*e je baš videlo, kaj bi tarn pomenil de- niokra-tski znacaj vlada^ne. Ko so iiamreo došli italijan.ski parlamentaT- ei na galerijo budlimpestan^kega par- 'lamenta,, so jUli pasLanxä imadžar.ske socijahi.0 - dom.okrat.sbe stranke spre- jeli z bučnimi protestii. V ta'ki zvezL jo, pojasnjuje Svetozar Pribicevic, zuna. nja politika z notra-njo. Ako bi danes vlaidada na Ogrskem deinokracija, }>i bila taka -imperija^stiična poliüka ne- mogoča. Ka-r so t»oü Albaiiijo, se ne smc-tno g'lede nje nikakor va-ratii. Tu n.i sa-tno protaktorat, tejnvoč to je popolna ko- lonija. j'opolnonia v&eeno je jyotem. kako se tako razmerje uradno imenuje. V Mailijanskih rokah je orožništvo, v iita'lijatnskiih rofcaa so paste, sole in vst- drugo. AI ban.ski ([tžoml* proračun zna- ša 31 milijonov (zlati.li) francoskih frankoy, ad katorih se d.aje za arinado 12 ni)Mij.oiiov frankov. Ako se k tornu ke prištejejo iadalki za oroiziAstvo h\ pulicijo — pot.ein gre za voja^štvo in orožniištvo vnč ks>L polovica držaivno- ga proračuna. l>avki ne nasijo v Alba- niji ničesar, saj nie krijejo nili tretjhie prora'cuiiia! Vse astalo d.aje italija. Ita- lija si gradi svoje gospodar.ske pasto- janke po ceii deželi; nove ceste, kaikor Skadar—Veziirov inost, Lješ—Mak, Deliar—Drač i(d., inuajo iizrazHo stra- tegic»n pom.eai. Vse, kar se v Italiji go- di, jo HadijaiLska aikcija in italijam,sJka poütika; bre« iUtlijansko koutrole se lam ničesar nc Tigodk Naso ministrstvo za zunanjo zade- vo bi inorailo z vočjo pazljiv-ostjo za- slodovati razmere v Albaniji. Taki od- nošaji med Albanijo in Italijo nosijo v sebi vecno nevarnast za vojn.e zaplet- ljaje. Ta nevairnast bode trajala tako tlolgo, dokler ne bode vzelo cele stvari v svojo roke Družtvo narodav. Jaz, je končal to poglaivje Pi-ibičevic, in inoji prijaUuji smo pi'ilcaifcova'U &e davno task ali podoben koraik od naše zunanje poUtike, kajü nasa pasivnost naiii lah- ko postane usodepolna. Jasno je, cla ,ie edina rešiitev, ki za.- inore omogoiiiti niirne in. prijaloljtfke odnošaje nied n,a,nvi iin Itali'jo to, da se HaÜja umakne z Balkiina. Mi sann1 li1- mamo mikakih namicr g'lede Albamiije. Mi laiiko slovesno izjav^mo, da se za vodno odnečemo vsakega vplivana. notraiijo politico Albanije. Bila bi tu- di najv^čja in najbolj fatalna napaka, ako bi se v njene notranje razmere vmešavali. Mislim, da laliko izjavim v iimeiiu cele naše Narodno skupščine, da mi nocemo zrtv-ovati kosti niti ene- ga nasega vojaika za albanska vpra- šanja. Da so se vse te stvari tako razvijaia le mnogo povzrocilo nepoznanje itali- jan.ske poli/Uke, ki ga opažaimo na me- rodajnih nasih. vladniti mestih. Vidi se, da je bila napravtljena teika napa- ka, ko je bil 1. 1924 skienjen takozvani pak prijjateljstva med nami in Italijo, ziian pod i men am »ximski pakt«. Na- vzlic takratnemu navdusenju v Beograi- du je zuacil ta pakt v precejšnji meri ma so kiapitulacrjo. Skdcpalo iu delalo se je brez Narodn-e skupščine takrat in še mnogokrat poznoje. Zategadelj jo vec ko nuijna potreba, da se ustvari v skiipsrini odbor za zunanje zadeve. Naš zuwinje-poUtKni ideal pa tnora biti in se naaa zunanja poUiika mora voditi tako, da se v najblienji bodoo- jiosti ustvari na Balkainu velika slo- vaiLska držaiva s skoro 20 müLjoiü pre- l)ivala.i\r, katera bode segala od Jadra- na do Crnega morja. Še le tedaj bode pripadad Balkan v re-said balkanskiin narodom. OdvLsna pa je zunanja po- Liti-ka. od notranjo; 2?a/to se niora v praivcu Slov.ansbva in popolne denio- kracije voditi tudi naša notranja poli- tika. Govoraiik na to podrobneje ilustrira našo notranjo polHiko, ki stoji v zna- menju popolne liegeinonLje Srbijancev, tako, da se na^protja med posamezni- tni deli nasega na'roda iiinetno ostrijo in povwavajo. Tako se vodi tudi osetb- na poliitika v mjinistrstvu za zunanje zadfO\'G. Tarn je od 160 uraidnikov 21 Hmatov, 2 musliina^a in 11 Sloven- cev, vsi drtigi so Srbijan.ci. Od 19 iz- vanrodniili in opolnomočeniih poslani- kov sta samo dva prečana, istotako od 32 gonerauni'li konzulov. V »žuti kuči« ni niti jeden direktor, v poslanstvik niti jodon svetn.ik donia iz preeanskih krajev. Ob zaključku je pabijal Sv^tozar Priibičeviio trditve, da opozicija s svojo krili'ko pri najemanju novega inozem- «koga po.sojila ru-si ugled nase državc im skoduje njoniin iiri.lore- stetih predavanj, poucnih tečajev, zbo- rovanj in sestankov se je priredila pod akriljem toga drustva leta 1922 velika obrtna razsta;va v Oelju, ki je pokazaia javnasti liapi'edak obrtništva. Ena paglaivitniih nalog obrtniih or- ganizacij je, xzgoyili soliden naraščaj, ki naj v bodočnasti gradi na obrtnom polju započeto delo. Za binkostne praz- n-ike bo prdTodilo Slovensko obrtno dru§tvo s sodelovanjem obrtne nada- ij'Ovalne sole v Gelju veliko vaieni^ko raizstavo v v&eii gornjih prostori'h Na- rodnega doma. Vajenci in vajenke iz cele Slovenije bodo razstavili svoje lastne izdelke. Namen te razstave je, p-okazati širši javnosti napredek učencev pocensi od prvega leta dalje do konca učne dob©. Vajencem in vajenkain bode dala raz- stava veselje do učenja, ki naj jih uspo- sobi za dobre pomocniike in bodoče mojstre. Otvoritev razstaAre bo v nedeljo, 27. tnaja 1928, ob 9. uri dopoJdne. Želeti je, da bi razstava uspela gmotno in moraJno in dosegla svoj nainen. Desetletnica samostojnosti v ČSR in SHS. Cehi se priipravljajo na grandijozno proslavo desetletnice svoje samostoj- nosti. Poleg raznih svečanosti namera- vajo dno 28. oktobra 1928 predati v jajvno upoirabo celo vrsto občekorist- niih ustanov in poslopij. Tako bode na pr. otvorilo niiiiistrstvo x>rosvete novo poslopje za filozofsko fakulteto pras- ke,ga češkega v.seučiližča in pa novo ciita'lnlco vseučiliške knjižiiJce v Pragi. Nadalje bode is-ti dan položilo tem-elj- ni kanDon za poslopje pravne fakultete v Brnu in pa za poslopje medicinske Maurice Leblanc — B, R.: Modri demant. (Dalje.) »No, še neikiij je: Eden iymmhI naLi,h ljudi je iizgiinil, llanniot.c »Hiišniik?« »Da.« »Toga sem veaidar poslal jctz sam v Rue Ghialgrim po gramate. ki so iz- padli iz vasega nakiita.« »Gotavo ga je Holmes viel v pa,st.« »Nemiogotce.« »Granati so biil.i oddlanii juvelirjai v Rue de la Padx.« »Toidia kain je iizginil on?« »Oh, Maxime, tako se bojitm . . .« »Nihnale v«roka, da bi so lxili. Priw znaim pa, da je poliozaj zelo resen.« Kaj ve on? Kje se skrivai. Njegova moč cubstioji v tern, da d^la za ha-btom v te- mi. Nobona .stvair ga ne niiore iwdati.« /Kaj sie sklenili?« Skrajna pazljiivost bo potrebna, Klo- tilda. Zo davno sem hotel preneML se- dež svojega delovanja v nedosežno za- vetkšče, ki ga poznate. (> jo tak človek, kakor je Holinos, na sledi, gre po njej do konca. Vse je priipravljieno. Poju- trisnjem, to je v sredo, se bom iizsehJ. Ob dvoli popoldrie bom zapustil svoje dtosodamjo stanovanje, potem ko bom odstranU zadnjc znake najinega biwi- nja v njem. To bo malenkost za mene. 0(1 toga trenutika dalje pa . . .« »Od toga trenutka dalije i>a . . . ?« »y- l>iistitii svojega stanovanja. Za sedx3 se ne boj-i'in. Bojim se pa, da je vise iz- gubLjimo, čiim pridtete vi v zvezo 7. m^ noj . . .« »Ni miogoče, da bi naju ta Anglež zasledil.« »Pri njem je vse mogode in jaa mu ne zaupajin. Ko mo je viceraj vaš oče skoraj prescnetil, sem priisel z namo- nom, dta preiKcein oniaro, v kateri so naihajajio stari papirji, Mnogo takega, kar bi mi uteginilo skod;ovati, je v njih. Novarnost pi-ezi name povsod. Cut.wn in slutiim sovražmiika., ki se plazi v teini itn prih-aja vedno bližje . . . Gut inn, da naju nadzoruje . . . svoje m-r«ze opleta okoli naju. To je ena iwmiod tistüi sJti- tivnj, ki me niikclar ne varajo.« "Radi tega takoj odpotujte, Maxime, in se ne brigajte več za moje salze. Mocna bom. Gakala bom, da bo neva-r- nost odstranjena. O'Staniite zd'raivi, Ma- ximo!« Ostala sta dolgo časa objeta. Nato ga je sama prksiliila, da je odsel. Hol- mes jo čul, da sta se njegov in njon glas oddaljila. Nokaj ga je vzpodibiijalo k delu. Pre- drzno se je splazil v, predsobo, katere stransika vrata so roxiila na stopnice. V tronutku pa, ko s© jih je hotel po- služiti za odhod, je začul v nadstropju Pf>d .selwj gia.sno govorjenje. Odločiil so je, da je boljse, da zapusti poslopje po drug ill stopn.Lcah. Ko je prisel v pri- tliic.je, jo bil zedlo presenecen, ko je opar- zil op-ravo in. poJiištvo, ki mu je bilo že poznano. Vraita so bila napol od- prta. Prišel je v veliiko okroglo sobo — v Des'tangeovo knjižnico. »Izvrstno! Krasn.aU, je govoril sam s seboj. »Sedaj rad je vse razumujiiTo. Budoar KlotilTle, oziiroma dame s svet- limi laismii, je v zveizi z eno iizmod sob v sosednji hiisi, ki ima i'zliod na lino Mon- t:hanin, ce se praiv spaminjam . . . Gu- dovi.ita! Gudovto! In .wdaii razumom, kako se je mogla KloUlda vedno ^ia- i'dVi s svojii'in ljubčkom, ne da bi ab- oriom prišla ob dober glas. Saj je mo- ral vsakdo misliti, da tici vedno doma. Sedaj si tudi lahko ra.zlagam, kako se je mogel Arsene Lupin sinoci pojaviti v okrogli sobi v bližini mene. Toda obstojaiti mora se ena zveza med tißto sobo in Destangeovo knjižnico.« KončaJ je: »Zopet hitsa s tajtnimi prehodi! Go- tovo zopet: »Destange — arhilekt — 18 .« Sedaj gre samo se za to, da iz- rabiim svojo prisotnost v tej hiiši in da preiiščem oma.ro, v kateri se naliajajo dokumönti o tej in drugih liäfeuh.« Holmes je odšel na galerijo in se skril za zaviesami ob ograji. Ostal je tam še pozno v noč. Nato je pri&el slu- ga in uga&nil olektrično luči. Uro poz- neje je prLžgal Anglež svojo električno žepno svetilko in sei proti omari. Vedel je, da se naliajajo v tej omari slari stavlx?iiikovi papirjd, akti, nacrti in računi. V drugem predalu je stala vrsla roigistrov, urejeniih po letnicah. Vzel je po vrsti vse papirje zadnjih' let, si ogledal najprej stran, na kateri se je nahajalo kazaJo, posebno črko H. Ko je koncnc našel ime Hermiitgea-t iu poleg njfcga številko 63, je odprl triin- šostde^oto stran in citaj: »Harnii-gcat, Rue Chalgrin, st. 40*. Sledil je natanwn opie useh del, ki so se izvrsiJa ob priliki napeljave cen- tralne kiujave. Na robu pa je bila pri- pisana opomba: *Glej akte MB.« »Aha! Zdaj veoi«, je rekel sam pri sebi, »akti M. B., to je tisto, kar rabim. Iz tega bom zvedel, kje se sedaj nahaja Arsene Lupin,.« Še le proti jutru je odkril v dostavku neküiga registra dragocene akte. Obse- gali so potnajst atrani. Na eni je bila so onkrat prepisana stvar. ki se je tikala Hamingeata v Rue Chalgrin. Druga stran je obdelovala natančno dela, ki so se izvraila za nekega hišne- ga posestnika Vatinela v ulici Glapey- Stran 2. »NOVA DOB'Ac Stev. 55. fakultete v Bratislava. Železniško niL- nistrstvo bode otvoi'ilo novo železniško progo iz Moravsko na Slovasko in po- ložilo temeljni kamen za novi centralni kolodvor v Pragi. Poljedelsko miniistr- stvo je ustanovilo vetfko število naigraid fca najveeji pridelek žita na jeclncm OTalu zemlje in za najracijonalnejšo uporabo strojev ki elektrike v kmeč- kem gospodarstvu. Poteg tega priredi jubilarno sadno razslavo v BrafJskiv1.. [n tako gro naprej. Pri nas pa sludira beqgrajska cincarija jedino-le na to, koliko provizije bode necslo inozemsko posojüo. Svinjarija . . Ko jo izšla 1. 1924 urodba o noviiJi. uradnitikili dokladaib, se je financno ministrstvo postavUo na stališee, da upokojenim orožiiikom no gredo te n>o- ve, vškainda.la »e n.i bila popolma. V marcu 1927 bi faila sodba Drzavnega sveta P'ostala izvršaa. Preden pa so mogli orožni^ki upokojenci poseči po tern zadnjern srcd'S'tvu tor poslati -e.ksekuto.rj a wad lastno držaivo, pa so kleri.kaki in ra- dikaJi izglasovali poseben zakon (čl. 161 fin..zaJkona. 1927-28), ,s kalei'lm so razveljavili sodbo Državnega sveta ter zia la STaroolni način opeharili orožn.ii- ške upokojenit'.e za njibovo slečeno h\ Ž€ prisojeno pravo! Ljubljanski pasla- nec dr. Krainier' je že meseca decembra vložil niijni p red log, na,j bi »c: ta grda krivica napram upokojenim orožni- korn poprayila. Prišel pa je ta nujnl predlog v finančnetn odboru n.a vrsto še Je v pondiCljek. Orobne politične vesti. Namdnß skupščina je v svoji vče- rajšnji seji sprejela nujni predlog po- slanca KDK dr. Kostica. da se pove- čajo državini kr.edjiti za stvarno poitre- be sodisc na Hrvatsketn in v Slavoniji, nadalje nujni predlog zemljoradn. po- slanca Drljace, da se puste dobrovoljci na dodeljeniJi jim zemljišči/h grofa Ka- raczon/yja v Bainalu in je koncino raz- pravljala o pošti. v skupščinskem po- slopju ter o oJj'cinskLli volHvah v Ostro- vu. Za sejo je l>ilo malo zani'manja. Sodna konvencija med Avslrijo in Jugoslavijo je podpieana. Inosemsko posofilo bode po vesteb v beograjsk'h listidi razdeJjeno .sjedece: promolno niinfetrstvo clolji 6 rnilijard, poljpdelsko 4 milijarde, graidjevinsko 1.3 milliard« in Narodna banka za dr- žavne dolgove in sta.bilizaoijo dinarja 1 .fi miW'jaTdo. Za novo palaco Natodne skupwhie, ki so gradi zo deset lot, je via da. dovoM- la zno'va 70 iniliijonov dinnrjev. Baj(J bode pah.Hui Letos gotova. Ali se bodo kodaj zvedelo, koUko beograjskili rod- l)in je pri tej zgradbi obogalelo? Aretacije slovenskih 'visokosolccv v Train. Tržaska policija je zaprla istiiri sloYonske slii.sa.teljo trgOiV«ke vksoko .so- le v Trslu zato, ker so pri nedeljskeiu. zletu v Skocijnn na Krasu govorili. slo- vemskii! Koncert Donskih Kozakov. ki se je vršil 12. t. m. v veliki dvorarii Celjskoga doma, je pomenil drvgodek jiasebne vrste. Nastopilo je 35 izbra- nih, zdravih in zelo sposobnib moskih glasov, ki so si postavili to nalogo, da pokažejo rusko nairodno pesem v naj- liQpolnojsi rüprodukciji in to jim jo fudi. v polni meri üspelo. Oni niso poli nmohi'iili pesmi, kar po inoj(Mii lnnonju Jii4i iii meobbiodno potrebno. Soni pa prcprican, da bi zmogel ta zbor imli to /. največjo lahkotQ, ker je poka>:ai r.o- navadno diiSciplhi.iritn'O^t in ro-'igir.-i i;a MIESTMI KINO GEi-JE Nenadki^Iljivo f . Epohalno! Sa»mo še v öetx»telx: 17. trx petek 18. maja m*M» i?elioi?c3jrxl ^rele>filnn cele sezone Sah carici (Dep Schachspieles*. — Človek-avtomat) Ogromen ruski film iz časa carice Katarine Velike. — Borba siahovskega avtonuita z rusko carico in njegova ju«tifikac^a. — Velika bitka med Rusi in Poljaki, v ka- teri sodcluje 13.000 oseb. — Boji Poljske za svobodo. — Krvavo masčevanje avtomatskili figur. — Prvovrstni igralci. — Krasne pokrajinske slike iz Rusije. — Po sodbi strokovnjakov majboljai evrr.pski film. DDCS^CTIIIf C» v četrtek 17. rnaja ob pol 3., 4., 6. in pol 9. zv., v petek 18. maja rKCUJlNUL. ob pot 9. uri zveCer. ron. Tretja stran se je tikala bnrona d' liautreca,' Avtenue Henri-Martim 134, vBirlii g]'adu Crozon in ostalili enajst raznLb bišiiih pososljiikov v Pa- rizu. Holmes je prepisal sezna«m toll eiiaj- stib iinen im nasloivov, nato je vse sku- pa.j položil nazaj na stai'o nicslo, od- prl okno, ga za seboj za.prl in skoeil na sa'niotni trg. V svoji hotelski sobi je priigal svojo pipo in studii'al, zavit v oblake dima, do kakšnili sklepov bi labko prisel iz aktov MB, all bolje rečeno, iz aktov Maxime Bermonda, alias Arsene Lu- pina. 01) oamiiih zjutraj je poislaJ Caiiv.i- iLtardu po cevni pošti sledeče pdÄtno: »Najbrže se bom še dan es dopol- d.ne glasiil asobno nai va&em sta'no- vanj.u v Rue Pergolese im vam za- upal ime osebe, kapere arelacija bi J>ila. zelo viažna im nujiia. Bodile mi. za. visak sliijcaij na raizipolaigo tudi da- nex zvecer in jutri, v sredo, dopol- dne i;n skrbite za to. da boste raiz- polatgali vsaj s tridosetimi poliicisti. Holmes. Nato si je ilzbraJ na boulevardu av- (oinabiil, cigar safer jiiu je ugajail radi svojoga inieli'gentiH^ga obraza in so pu- Rtil pdjati na Phuco Malesborbos, pet- deset koj'fikov /a T)(\stangcvoAini pa- Klopjem. »fiofor, /ajniic avtoimobil, zaivibajto si ovralniik, ker viečo voter, im potr- pežljivo čakajto. Črez eno nro in pol bosle staividi motor zopet v pogon. Ciiru so vrjioin, me odpoljeto v Ruo Poi'golo- se. Ko jo stopal čroz jna.g, &o je za tre- nulek poniiisljal,. All ni niorda usodna tiapaka., da se bavi s svetlolaso damo, iiK'dtem ko se Lupim pripravlja za od.- liod.j?" in, ali ne bi biilo bolje, najprej poilskaiti nateprotniikoivia ski'drvalisc'e s pomoojo seznaiiKi, ki ga je imio.1? »Niic ne de«, si je miislil, »cian bo da- ma s svetliimi laßini v moji o:blasti, bom gospodajr položaja.« * ^: ¦ Vozvomi je. JJeslango se je že naliajal v knjižni- fi. JSrekaj caisa sla delala, nato je pod neko pr-etvezo bot el' Holmes odi/ti \ KIolildi.no sobo. v' tern ti'oxiutkn je stopilo mlado tic- kle v kjtjiižnifo, zelelo ooetu »dobro ju- tro«, se vsedlo k mizi im začelo piisati. iloimes jo je giedal s svojega mesta. kako je sedela. sklonjena nad rnizo, oil časa do časa naimocvi'la poro in. preniiis- Ijala. Nekaj čais.n je se čakal, nato jo vzel v rake neko knjiigo in rokel i>.o s(a,nigoJi. »Tu jo rav.no knjiga, za katero mo jo ]>rosila gospodiona Destango. Kokla mi je, naj ji jo primesem, činn jo najdeni,.« Stopil je k rmiizi, pri kaiterii je seclG:la Klolilda tako, da ga njen o^o ni rriogel viid'eti im rokol: . (Dalje prib.) vsak inigljaj dirigenta N. Kostrjakova. ki se ogiblje vseh nepotrebnih go?t pri dirigiranju. Vse je umirjeno, dinamk':- na gradacija ekstremna in intonaoija absolutno či&ta. Na'cin predna.sanja nosameznih pesmi stoji Jia v^soki Mop- nji. N. Kostrjuko'v je zborovodja od- Ucne kvalitele in si je svoj "izvrstni zljor, v katere.ni so p oseb no odlikujojo občudovanja. vrodni glaboki basi 3n kawnkleristk'ni solisfi. sinotreno zaiiii- slil. Zna;čilno jo, kako zna Kostrjukov porazd'olti solistovsko pairtije. da ra\no potoni timbra soUsta da pe*mi ujen pravi karakter razpoloženjo. — Zbor jo moral na splošjia željo več i)osmi po- nov'ti in je žol nentwalden aplaivz. — KdoT je ciil »Ej iiImioiit« v soboto od tega simipailicnog-a /bora, je čutil nijo- gov od.iBOA' sigurno tudi x svojem sr- u. — Za svojo osebo bi žolol cuti so takiJi kozakov im cimprej. — Takra.t nam bodo daü niorda tudi nekaj ru- skib naboicnib posmi. ki so tako lopo. A'. S. Mes^tno gledališče. Colotni anisaiinbel nasega gledal^ca gostuje v soboto, duo 19. t. m. in. v ne- ddjo, due 20. t. \n. v inestn-em gl^a.l'- šcii v Ptuj-u z Jar. Hožkovim »bvcj- koiTi«. Kakor sino informi'rani, vlada pri tanikajšrujVm obri.nstvu za obe prcdslavj veliko /a ni man jo i.n so obota I'L'korden ob'sk. Kin®. McMni kino. V srodn 10. niaja zara- di koncorta za.prlo. — Oetrtek 17. (praznik) in petok 18. mwja: »Snh ca- rici« (Cloiviek-avtoinat). Voli&nstnib ljubavna dra,ma iz časa ruske carico Katarino II. in bojev Poljvsiko za svo- bodo. V glaviiiU) vlogab najvecji fran- faski fiilms'ki umotniki. Po svetovno- fciianem ronianu pisatelja Dupiiy-JVla- zuela. Ski'ivinast saiboviskegia avtoniijiLa. 'n njega juisiifikaiciija.. Krasne schmio ia veliike bitke raed Rusi in J^odjatkJ in h življonja na rii^kiMn dvorii VfiJmii «odeluje 13.000 oseb. »ŠaJi oariici, jo wkordni. v^lofiilni cole sezon-o in po «otl'lji slJ'okomjakov najlepso delo <-\- J'op-ske kineinatografijo. Kino Gaberje. Srmla 1G.. (¦olrtok 17. (lirazniik) i.n poLok 18. miaja: »Tlumui (>Mn/Jki;). Volioastna drama oarsko Kus'je iiz dobe kinetskiih. puiitov v (i dc^- janjiiii ]io znanoin rorinaniu ruskega pi- salolja IVlra Nevslwga »DamlšovU. V gliivn'h vlogali Mona Mari«, Hcmuh-'cIi (Jpoi-go, Harry Halm im Ostkai- Homnl- ka. _ IS'aijsLaiViuejsi nusko-nemski Ufa- \'o!oii!ni te sezije. V sredo ob 7. in pol 0. zvoccr s]iremlj;a film rtiski po^r^•'ki zboi1 z balalajko, vslod tega /vlšano ¦; . no. V oelrlok im potek predsfaive po miradnili (icnah. Pi'iporoca se objVkd- valcoin kin a, da, s-i vstopnice na*ba,vi'.! v prodpi'odaji, z-a jutri pai {^a si jii, fo/.oi'vJrajo nocoj pri blagajni. Krila moderna iz volnene tkanini Din '19, 65, SO, b!uze Din 3*"i, 6&, 75, plaSči Din 360, 4,a.i, 495, pralne oblekeDin 90, W/, 130, dekli5!i- rališče prod tolovadnico točmo ol) cetrt ;ia 1. uro, ob pol 1. uri odhod. V Voj- iii/ku naKtapi članistvo im naTascaj, zato je za nju udeleižba obvezna. K zie'tu so vabljeni tudi vsi prijatelji sokolstva. d Zahvala. Za vajenksko ra&stavo v riolj'u so darovali: Zbornica za trgovi- tio, obrt in industrijo v Ljubljani 1500 dinar jev, Geljska posojUnica 300 Din, Kreditna. baaka, podruznk'a. v Gelju 100 iJiji in pivovarna Union v Ljub- Ijani 300 Dim. Odbor Slavenskega obrt- nega drustva se vsem darovalcem naj- i«kreneje zailnval jnjij. d lz sodne sluzbe. Pravni urakt'kanl g. Juro Lesjak pri okrožnem sodi-šču v Celju je potrjen za stalnega sodnika in poma.knjen v 8. skupino 1. katego- rije. d Red no javno brezplaC.no cepljenje otrok proti kozam v obehii OkoUca Gelje ,se vrsi dme 21. in 22. inaja 1928 popoldne ob 3. uri v prostorim ohč.in- skega urada na Bregu in skier za vasi Gaherje, Sp. in Zg. Il'iidhija tei- Dobra- va in Lokrovec due 21. maja 1928, za vsi? osl.ali« kraje pa 22. maja (928. K eopljenju »e niorajo pruiesti usi otroe', ki so roj>n.i lota 1927 in starejsi, k« so niso bill z uspebiom. nl' radi bolezn.'1 nepljeiR Bolam,e otrofce je na diam oep- Ijenja pj'i zdraivmiku iipravičfti, kajti vsi noojjraiv.fceno izostali se bodo po zakonu strogo kaznovall. Otroike je pi'1- nes|i k cepljeujii uniite !n v risti lei' sii'azni oblek'1. (I iSfurens/fi radikali so j/mcli in'ijnlo nodal jo shod svojUi Äaujjiiikov v celj- skem Jiotelu »Evrop;i/«, o kaiterom so poročali heogi-ajski »Politiki.« ined di'ii- gimi: >-\ nadalnjiJi govai'^li so je ])o:pot- noni.a odobravalo sodelovanie (s slo- vons'kiimi klieriikali), ki se izvaija na ba- zi blejs'kega sporazunia, Toda rnagla- šalo se je, da sla\renska ljudska siran- ka s sv-aje straiii n-e uposteva clovolj želj sloMnvski'h radikailov in da se oblastni odbori v Slovoniji m» ozitrajo na mjiih pri natsta-vljamju oibla;sLnih tfradiniikov. UgotovMo »e \v poteni tivdi to, da, je «lo'vein.ska ljudska stranka. zakrivila propas-t radikalnega manda- ta v PrekniUTju.« V spanov'iji iitd. — je lep in upostevanda \'-i*.odio:n slo'venski progovoi;. d Lz &t. Jurja ob J. z. Pi'eki6eno n,(>- deljo je pi'iredilo seaitjiursko Sakolsko rlruštvo dobro usjveJi pe.si'zlet v prijazni Za.vu'se pr.i (ji'obeliuun. Mnogobrojno obt'in.slvo iz Hi. .J'urja hi tudi i'z Gro- lM>lmeg.a je naivduzeno aplavdiralo po- sarnioznini točkann, ki so jib izvajal' iMaini, člamice, naražčaj, gojenko, mo- ska in žeiiska doca. (iani so izvajaJi tudi mekatere vaje na bradlji. Po kon- cani telovadbi se je razviila ntrprisiljo- na, zai'fts domiaiča zabai\ra na zeleni tra- ti. Splošno se je iizrekla želja, da hi Sokol pri-redii Se vec takSnili izletov v lepo jiomladansko/ naravo, ker se tako na naijlepsi nacin gojd družabnost in ,slJk s telovaldečkni člam.i. d lz Vojnika. Celjisko sokolsko dru- šlvo bo napr,a'vjjlo v nedeljo, due 20. t. m. peši/j^t v Vojnik, kjer bo imelo na sejmiiškem prostoru telova,dni na- fitop. Prijatel'ji teloA'iiidibc, pridHe! d Aero-Irfub »Naša Kr Ha* v Mariho- ru priredi y prid Ion da za zgradlx) aorodroma in nabavo zrakoplova te.r ustanovi-tev pilotske sole VELIK LE-- TALSKI DAN na Bimkostno nedeljo, dne 27. maja na Teznu pri Mariboru Sodtiluje deset nasili vojnih in eivilnili aieropiamov: Breguet, Potez, Dewofohi, Brandenl)iirg. Daiinler z našimi naj- baljSi/mi jiiloti i,n avijon »Ljubljana«. Spared: Predpoldne od 9. do 12. lire: 1. Izlozba in ogled vsseh aeroplaaiov iia letali^eu Teizno. 2. Letenje s paöazirji. (Paisažirji za letenje se bodo izžrebali po vstopnicali, ki so lUimerirane,. Iz- erebalo se bode predvisem vstopnice, prodame v predprodaji. Izzrebane vst-onijce se öbjaivljo 26. maja v dnev- iiflju aisopisju im. potom ogl^sov na le- tališču. Imejitelj izžrebane vstopmice dobi na letalisču pri vod'stvu moetinga nakaznico za brezplacno vožnjo. Mla- doletni. se sniejio voziti le z iizrecnimi P'iisiiiiL'jiiJni davoljenjean zaikomditiili za- »toipjiikov.) — Popoldne. Začelek oh 15. uri: 1. Grupno loten je aeroplanav z obrazovaiij^m razniii fjigur. 2. Bor- ba aeroplauov v zraku. 3. Stafetna tek- ma v brzinsi na trikotu Maribor—Slov. Bistriicai—Ptuj—Maribor. 4. Tekmiova,- nje v oddaijanju poročil iiz aeroplana na gatovo mesto na letališču. 5.. Spu- suuije balonckoa' in lav z aeroplani na balcncke. 0. Akrobaicije z aeroplani v z-nik«; lccpiing, rolling, wrillo, ton- licüi. r^vansemifnt, glLssado; pikiranje iild. 7. Zracna post a z baloncki. 8. Skoik iz aerop-laina s padalorn. 9. Lete- nje s pasa/irj.i. — Vstopnina 10 Dim, elani z iizkaznico 5 Dim, dijaJri 5 J)irn, dijaki-clani z iizkaznlco 2 Dim. — Fred*, prodaja v,stoipnk' v MariJioru v trafi: kali: g, Gotež, ALeksamdrova casta, ga, Svetek, Sloven ska ulica im Glavma tra- fiika, Glavmi trg 1.5. Obiskovalci izven Mariibora imiajo na zeleznioaih poloviie- no vožnjo. -- Obuinslvo se rnora na letaliiseu strogo diržati določenega; pro-- stoii'a im se pckora,vaiti rediileljoin, dn se ne bi sicer pri prod'ukci'jaib z aerc;- plani dogodiilas kaka nesreča;. — V slu- Pole za obračunavanje uslusben- skega davka se dobe v Zvezni tisKarni, Celje, Strossmayerjeva I. d Motoc.ikllslir.ne dirke motokhiba v Ljubljani so prelozene na 3. jiinjj«a t. I. Motokluib Gelje. d Žeparji so se ponovno pojavili na progi Zidani most—Zagreb. V_ pon- deljek zjutraj se je vozil pekavski moj- ster Mirko Jakoplič h Zagreba v Sev- nico, da kupi tarn, nekaj drv za svojo obrt. Med pot jo sta se mu pridružila clva tujca in sta mu ponujala pijačo im cigairete. Najbrze je biilo v cigaretali kako na.rkoticno .sredstvo, ker je Ja- koplic takoj zadroinal, ko je cigareto popusil. Ko so ga v Sevmici zbudili, je opazil, da mu je zmanjkaia denarnipa s 15.000 Din! Ko se je virnil Jakoplic, ki je že star im ne baš premožen, do- inu, si jo hotel dvakrat vzeli življonje radi le sl.raŠne zgube. Poli'cija ni mo- gla najti doslej nobenega sledu po' teh predjrznih žoparjUi. USTNICA UREDNIŠTVA. Tehurje: Se za nasvete najlepše za- ¦ livaliujemo im. jiih l)odemo skušali upo- ' stevati. — ^/. Jur ob J. ž.: Poročilo o ni>:'i'fci v St. Vridu že prejeU. Prisrcn.a hvala! Dopisi pa splosno zelo ugajajo. DÄN ^ IÜTRI 8E redstave dane <,~- .-....,. poE9.,na praznän ot> poK 3. (navadne ceiie> ^.» <&. fii i>ol 9. c'ajn niMigodnoga virotiie.na .sc vrši Je- talski dam na Biinkoa'ln.i1 jjomdeljek, dne 28. maja 1928, z istim sporedom. in pod istim* pogoj1. — Predprodaja vstopnk! v Gelju za nečlane ga. Ko\ae, trafika Aileksandrova ulica, in. trgoviina Gorier in Loskovšok, Glavni trg. Za vlane predsedniik Aoro-kluba Gelje g. Mr. ph. H. Klobucar, Jekafrna »pri Or- lu« in tajniik Žiga Gamdin', Ljii'l)]jan- ska kredUna banka. ___ d Turistovski dom na Urški gori od- prt. MisUnjska podruznica SPD v Slo- \"enjgradcu naznamja vsem cenjenhn tnriistom, da bo njen dloin im Uivski gori od. 20. lmnja naprej od'prt. Ker je Ur- ska gora poznana kot rosUwlja vase iine. Vašii nje,sebi'čnosti in požrtvo- vaini Ijubezni &e javmo iareka prizna- njo jn. zaibvaJa — kajti vase zaslugie za družjino, natrod in drzaivo so velike in važne. Lepe člamke poldamjajo danes časo- pißiinaterami. Najlepše odstavke pes- niških del ciitirajo, da pokaiejo vis ok o spostovanje najboljših mož do matere. — Saj je dames» materinski dan! Ali 'elo je dolgo in v,seh drugili 364 dni so žal isto caisopilsje malo briga za ma- terimski problem — ki je vendar cen- ti'almi problem za žiiviljenje, zdravje in svezos't vsaikeiga naii'oda. 0 pridik1 budžetiie debate je priznal misnister za narodno zdra:vje, da zna;sa umrljivost dojenčkov v naši državi 18—22 odstot- kovl To je strašen odstotek im malo je držav, kjer bi se tako brezumno trošila inatQrima moč samo za grob. Zakaj je u iiw uajoniShj i azsrovs v Celju V Btedeljo 27» in po^edeljek 28. maja 1928, bilo mogoče drugod znižati odstotek umrljivosti z 8—10%? Zato, ker je tarn izvedena obsežna zaščita materinstva. Tarn tekmujejo država, samoupravne oblasti in privatna društva v pomoči za matere, ki se pričnc že pred roj- styom deteta. Domovi za doienčke, pre- niije za dojenje, pomoč v denarju, hra- ni in perMu, zdrava in higijenska sta- novanja, orgamizacija ponioči v gospo- d.imj.stvu za časa bolezni, kontrola mle- ka, sole za matere — v Zjed. drž. Sev. Amerike alkoliolma prepoved — to so one mere, ki olajšujejo materi težki poklic in znižujejo umrljivost dojenč- kov. Vse materimske proslave širne Evro- pe in Sev. Amerike so danes tudi ma- nifestaicije za svetovni mir, za spravo in bratstvo med narodi. Matere! Ne pozabite, da je bilo v svetovni vojni mobilizkanim 66,750.000 ljudi, da je bilo ranjenih 17,053.000 in mrtvih 9,263.000! Im pogled v bodočnost je še strašnejši! Tehmiena sredstva so groz- na in moderni način vojevanja pome- nja za neoboroženo prebivalstvo veli- kiüi niest in tovarniških sredižč nepo- pisno nevarnost, kajti ta sredstva jih zamorejo v najkrajši dobi izpremeni- ti v pokopališča. Predsednica liiternacijonalne ženske aliijanse za pravico glasovanja, gospa vseh držav medsebojna simpatija in da more jo c'ist-o cloyecanski interesi iz- Gorbett-Ashby trdi, da veže matere brisati razliko in nasprotstva piemen ln. ver, pa tudi sovrastvo. Potrebe člo- veštva so povsodi iste in dolžnost žen in mater je, da postavijo vse svoje si- le, «ne-rgijo im znamje v službo miru, da vzgajajo deco — pri vsej ljubezni do lastnega naroda — v strpljivosti, da jo scitijo pred vsakim usodepolnim so- vinizmom. Naj navedem besede slov-en- ske matere v Italiji, ki trepece pred nuLslijo, da bi njeno dete zatajilo ma- terinsko besedo — a tudi trepeče pred mislijo, da bi zraslo v sovraštvu do drugih narodov: »Ko je stopHo dete v beli dan, ga je prva sprejela moja beseda. Pesem iz tnojegasrea mu je izvabljala smehljaj, tnu iožHa boleči.ne, ga zajzdbavaia v sladki sen. V okriiju moje besede — materinske besede — so se razvijale njegove tolesne in duševne sile. Ne- strpno sem čakaJa dme, ko ga prvič poviedem iz doma, v solo, kjer naj v rnili rnoji besedi — materinski besedi — dobiva podlago za svoj bodoči živ- Ijenski nastop. Vsa moja vroca ljube- zen, vsa podzavestna bojazen, vse lepe nade so spreniljale nnoje dete na prvi poti v šolo. Na sol-skem ^ p>raigu pa si se nena~ doma pojavil ti, gospodar naš. Siloma si zaprl usta mojemu detetu, proklel njegovo besedo — mojo inaterinsko be- sedo — ter govoril mjemu nepoznan.0 govorico. Liice mojega deteta je pabledelo, v ineni pa je zaplaikala diisa ter zaičutila ixijbridkejso bol: bol matere. ki ji trga- jo dete iiz narocja . . . Kdo si ti, ki tako kruto bičas moje ai'ce?! AU ni tudi tobe rodüa mat* — sestra maja po Bogu in ürirod1?! Ali ni tudi on a položila v tvojo dušo s svo- }o besedo — materimsko besedo — se- me vseh dobrih in plemenitih čustev?! Mati mašega gospodarja, samiq ti mores razumetl mojo bol, samo ti se mores zavedati dalekosežnosti zločina, izvršenega nad menoj in mojim dete- tom, Le dve pasledici se laliko rod it a iz njega, druga groznejša od druge: ali bo zmagala v mojem detetu ljubezen do mene ali strah pred tvojimi sinom. Bode U silnejsa ljubezen, tedaj bo moje dote sovrazilo* tvojo deco; bode li zma- gal strath, izdalo do dete mene! Izdajstvo nad rodno inaterjo — all mores to pojmiti ti, italijanska mati, ki si voepljala svoji deci tako živo lju- bezen do siebe, do svoje dom ovine? Sovrastvo do tvoje dece — pomniš li še, v kaj se ialije mržnja med na- rodi? Sedamjost me boli, tresem se pred bodočnostjio, zato te Di'osim, te rotim, gospodar naš, ne trgaj mi deteta iz narocja! Kakor ga nisem rodHa za to, da bo zanioevalo miene, tako mu nisem dala življenja za to, da bo sovrazilo te- be! Moja ljubezen ga je rodila in vz- gajaila v nadi, da bo njegovo žitje v blagor meni, tebi in ysemu človostvu.« PlHva je trditev, da ima.io femenistič- ne orgamizacije namen, v dwji dirki tekmovati z uozem za dosego čim več- jiih pravic im pri tern izgubui večno zenskost. Srečno, zaščiteno materiii- Stran 4. »NOVA DOHA« Stev. 55. stvo je ci;lj, za katerim težimo, a do lo- ga cilja najsigurneje priclemo z orga- nizacijo vsoh žen. Srečne malere nag bi ne dovolile, da zive poleff lrjiih že- ne, katerim je nialerhistvo težko bre- me in kalerim ta naivzvisGnejša nalo- ga zone prinese samo muoenistvo. Kaj- Ü Yecina že se strinja Marijo Kme- tovo, ki prayi; Ni žena taikrat velika, če je doktoTica all profesori'ca, ee je državni poslanec ali minister ali ad- vokat, ce je pesnica, pisateljica atf sli- karica: žena je niajvečja v materin- stvu.« Nato je sled.il zelo pester vspored, ki je obsegal deklamacije, zhorovo in solo petje, vijoliiiski kvarbet in rajaliii na- stop deklic. Vsaika točka je priüala o skrbni in temdjiti pripravl, kar je dalo prrredHvi dostojno in resno vse- bino. Nad vse prismii sta bill deklamaciji male Olge Winterjeve in Alemke Mast- nakove, ki sta mam seffali s svojo drab- no besedko prav do srca. Gladko in smiselno so deklamiirali tudi uoenci Božičj Stojan in Lestanova. Gojenki naše Glasbene Matioe Vera Stermecki- jeva ie E. Kirbisclieva sta zapeli svo- je solospeve (sola strok. učHolja gosp. Jos. Šegulo) lepo in izraiziito, zaio jhna želimo nadaljnjega poguma in vztra- janja. Takisto so goslaei, u^oinci drž. deš. mešč. sole, poguiiino odigrali dva vijolinska kvartetu. Kaj micno pa je bHo gledati 'Ijuhki. rajalni n a stop de- klic, ki nam je kazai ono otroškoresno iin veiudar noprilsiljerio, veselo igro s punoka,nii, ki je lastna samo deklream,. Zato ni bilo ploskanja no kon.ca ne kraja Ler so ga moral o, da si so lo po odmoru, ponavljati. Petje girninaz'jwkega Mi zborov obi'li tukajšnjili drž. riK4scauskill sol jo bilo razvGseljiV'O znaiuonje, da se naša mla- diiua poiiciije vedno sistomati-cnejo v petjiU in da oibraiča učiteljstvo primer- mo pažnjo srcni v^goji mlad'ne. Maski zbor gimnazijcov jo zapel pod vod- stvom g. prof, lltisa dve pasmi, i/jncd kal-ei-ih je ugajala poseimo koroška narodna. Triiglasno Ada;mie gde. Z. Lovro- eeva. i'resonetM pa na.s je števMni do- ski in mesani zbor obeli mescam^kili šol, ki je zapel pod vodslvam g". Seville Öolivvabov *Vo6er na morju« im dve riiski narodni pasnii tako precizno. da tega nismo mo-gli pričakovati. Tudi je pokazal inlaid! zbor toliko sigurnosti in discipline, da niorarno iizrekati ne- iimornemu g. ptn'ovodji še pra.v posob- no prizna.Tije. Ob koncu je bilo toplo i>ri stcu ws^m, i mamicam i tatekom, pa tudi n.asi deci, ki nam je nudila košček nedolz- nega, neskaljenega veselja'. K. F. Leps enonadstropna hišo VFrlfll ^ stanovanja po 3 sobe, parket, LulJU elcktriCna juC, vodovod, 2600 m2 vrta se proda zn Din 185.000. Stanovanje na razpolago.^Niislov da^Brezriik, Dolgopolje 1 VABILO Vsi oni interesenti motociklističnega pokreta, ki do danes 5e niso posestniki lastnega motornega kolesa, si pa želijo takega nabaviti, se naj zglasijo na se- stanek, ki ga priredi Motoklub v Celju v petck dne 18. maja t. l. toČno ob 8. uri zvečer v klubovi sobi restavracije g. J. Žumer-ja, Celje, Glavni trg (vhod Gosposka ul.). Dnevni red : Predavanje o posebnem sistemu olajšane dobave za tiste, ki ne zmorejo potrebnega ka- pitala za nabavo zaželjenega motocikla. Sestava pripravljalnega odbora zadruge «Napomoto», z??druge za pomožno do- bavo motornih koles r.z.zo.z.Slučajnosti. Motorno kolo .lÄt 2 cilindra, 8 HP, 3 prestave in prosti tek, poceni naprodaj. Kolo se lahko ogleda v mehanicni delavuici R. PERDAN, CELJE. „CROATIA" zavarovalns» zadruga naznanja, da je prevzel glavno zastopstvo za Celje in oKolico g. Rado Vivod, stanu- joČ na Teharjih St. 31/11 (vila Osvatič) ter da ostane njena poslovalnica v Celju še nadalje v Strossmayerjevi ul. 1 (Zvczna tiskarna), kjer sprejema prijave za vse vrste zavarovanja g. Pavel Zabukošek, tel. št. b5. FiüRiOu najbü|jse vrste I I WillvVJ cjobav|ja in d0. stavlja najcenejše Fpativo Joss, Cellje, AleKsandrova ul. 4 Presclitev brivnice. Naznanjam, da sem preselil svojo brivnico s Kralja Petra c. 27 w freöernovo u?. 8 poleg glavne trafike ter se svojini obisko- valcem za naprej vljudno priporočam. MATIJA BUK6VČAN, brivec, CELJE. Hiso ali vilo z enim ali vc.č stanovanji kupim v Celju ali bližnji okolici. Pismene ponudbe z navedbo najzadnje resne cene naj se pošljejo na upravo »Nove Dobe« pod »Resni kupec«. Franio Doižan. Cell® Zaa kfr*esijo it. 4 Kleparstiro in naprava sirelovodov. Poki*Evanje streh in zwonikov. ^^^^ Vod«»vc»idne ln§ituiac"ie, naprava moderno* higijeničnih kopalnih sob, klosetow in zdravstv. napra«« Vsa y to stroko Bpadajoca popravila se izvršujejo točno in solidno ter po konku- renčni ceni. — Proračuni brezplačno. — Za vsa nova dela se prevzame jamstvo. Meblframa soba z lepim razgledom, clcktrično lucjo, prostim vliodorn, se takoj odda v najein. VpraSati v vili «Parkhof» Celje. Ucenca za slikarsko in pleskarsko obrt, prid- nega in poštcne^ai sprejnie takoj M. Dobravc Celje, Giavni trg 15. Starejjö», samostojn?, upokojeni uradnifc išče stanovanje, prazno suho sobo. Kdor inu je odda, podeduje za rijim vse pohištvo, obleko, knjižnico in drugo. Nagrada za oddajo 100 din. Eventualno tudi ženitev. Dopise se prosi na upravnistvo pod St. 100. Sfaffiowanje obstoječe iz 1 sobe in kuhinje, zračno in solnčno, se išče v mestu ali v bliŽ- nji okolici za 1. junij. Dopise na upravo lisra pod Sifro «Dve osebi». NAZNANiLQPRESELITVE Cenj. občinstvu naznanjam, da sem se preselll s čevljarsko delavnico iz Gaberja St. 14 v mesto, Gosposka ulica št. 9, zraven hotela «Balkan». Ooentm se priporočam za nadaljni obtsk. Potrudil se bom, da bom zanaprej Se bolje izdeloval iz prvovrstnega bbga. lzdeloval bom navadne.najfinejfie kakortudi luksuzne, Sportne, hribovske čevlje za dame in gospode. Se priporočam FRAlVr PI FVrAK CEVLJARSKI MOJSTER 1 I\/Al^V-i I LjU\K^I\1\ GOSPOSKA ULICA ST.9 ZRAVEN HOTELA ^BALKAN» Oelaj, nabiraj in POpOlrtOITta VdmO D^Mlk 6^1X2 Psihraf^S Pri \'^l v mladosti, hroni, varčevati........... . _, , .... da strada! ne boš se ne branii stövbeni in kred»tn! zadrugi z omej. zavezo v Gabenu prt Celju v starostn EASTNI DOM Obrestuje Iironilne ff^^l O vloge po ^UP \Z O Vcčje stalne vloge po dogovoru najugodneje. lamstvo za vloge uad 2,000.000 Din. Marljivost, treznost hi varčnost so pred- pogoj nravnostil Prl nnfožbl zneska do 5O Din bc dob8 nabiralnik na dom. Pisarna v Celju, Prešernova ulica 6. h malega raste veliko! Naju&čja ZBiagQ In samoppodaja z\\\\t najppipravnejSih PUCH koles 12 mesecev garancija. Ccna od 600 Din naprej. A. NEGERy Celje? Gosposka ulica 32. Cene znatno zniLane! in koles znainke yyWAl" rSLÜtfllU*" Vsa kolesa s torpedo-prostolekom in povratno stopalno zavoro. Največja zaloga ddov koles in Šivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila tujih izdelkov strokovnjaško, hitro, dobro in ceno. Največja reparacijaka dalavnica. Vsi stroji so za vezenje pripravni. POUK v vezenju ZASTONJ. < Zahvala. Vsem, ki so o priliki smrti moje nepozabne soproge LINE izrazili svoje sočutje meni in moji rodbini, darovalcem vencev in cveija, pevcem, ki so pred hiso zapeli gan- ljivo žaloslinko, onim, ki so prediago pokojnico spre- mili na zadnji poti, naj velja udr>na moja zahvala, CELJE, 15. maja 1928. Dr. Juro Hrašovec. Moj preljubi brat, ki je bil skoraj štirideset let moj zelo vesten in marljiv plsarniSkf sotrudnik, gospod Mihael Vrečko nas je včeraj ob desetih zvečer po kratki bolezni, previden s tolažili avete veie, za vedno zapustil. Doživel je 77 let. Pogreb dragoga pokojnika bo v sredo 16, maja ob štirih popoklne \z mrtvašiiice na okoliškem pokopališču. Masa zadušnioa se bo brala v petok ob osmih zjutraj v župni cerkvi. Blagega pokojnika ohranimo v najlepšam »pominu! CELJE, dne 15. maja 1928. DR. JOSIP VREČKO, odvetnik za vse sorodniko. Tiska in izdaja Zvezna tUkarna. —. Odgovoreoa ssa izdajatelja« tiakarao in redaukcijo Milan Cetinm « C^^U»