ORENJ
LETO VUI ST. 48
KRANJ, 19. NOVEMBRA 1955
Desetletnica Mestnega gledališča na Jesenicah
Kratka pot - vendar v mnogo uspehov
Pred desetimi leti, 11. novembra se je v svobodnih Je-
publike*Josipa Broza - Tita, našle na njene strani pot tudi med NOB. Na Gorenjskem je senicah prvič odgrnil gledali-
Deset let je minilo 28. ok- ki je v letih 1934 in 1935 iz- galjal izkoriščanje v jeseniški
tobra letos, kar je bila hajal na platnicah ljubljanske železarni. V njegovi založbi je
v Beogradu Ustanovna revije >Književnost« leta 1939 izšla tudi groteska
skupščina Društva novinarjev    V določenem smislu spada v Toneta Cufarja »Mali Babi-
Jugoslavije. V počastitev tega ta krog tudi kranjska »Sobo- Ion« in »Plavž« Franceta Kli-
mbileja bo po vsej Sloveniji ta«, ki je izhajala od 7. av- narja.
od 20 do 27. novembra Teden gusta 1937 do 10. avgusta 1938. Preveč bi zavzelo prostora,
tiska in radia. leta, torej dobro leto. Čeprav če   bi   skopemu naštevanju
Prireditve v  okviru Tedna je bila, predvsem v začetku, predvojne časopisne dejavno-
tiska in radia so pod pokro- zelo nacionalistično in hejslo- sti dodali še dejavnost parti-
viteljstvom   predsednika   re- vansko usmerjena, so počasi zanskih tehnik na Gorenjskem
kar je za novinarsko organizacijo veliko priznanje.
Teden tiska bo pregled uspehov, 'ki jih je dosegel .naš dnevni in periodični tisk v desetih letih po osvoboditvi. Ob tem pa se bomo spomnili tudi vseh svetlih, revolucionarnih tradicij, katerih dedič sta naš današnji tisk in mi današnji novinarji. Skratka, Teden tiska bo dostojen uvod v proslavljanje drugega jubileja — desetega rojstnega dneva Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Prvi začetki časopisne, založniške dejavnosti oaoao slila sti na Gorenjskem segajo že v prejšnje stoletje. V Kranju je začel že leta 1899 izhajati »Gorenjec« kot izrazito narodnostno vzpodbudni list. Z i-stim namenom je šest let pozneje začel izhajati v Kamniku tudi »Naš list« (7. I. 1905), oziroma njegova lokalna priloga »Kamničan« (10. VI. 1905). Neposredni povod za iz
napredne revolucionarne ideje
med vojno izhajalo preko 50 ški zastor. Kulturni delavci so
različnih časopisov in perio- se odločili ustanoviti Sloven-
dičnih publikacij, medtem ko sko ljudsko gledališče, ki naj
točnega števila brošur, ki so bi kulturno vzgajalo prebival-
jih izdelale gorenjske tehnike, stvo delavskih Jesenic, ga se-
menda  ne bo mogel nihče znanjalo z deli največjih moj-
več  ugotoviti.  Izhajale  niso strov naše slovenske besede in
redno, tudi tiskane so bile naprednih tujih mojstrov, po večini na ciklostil ali pa      Samorastniška trdoživost
celo na pisalni stroj, vendar kolektiva je rodila obilne sa-
so   predstavljale   osnovo   za dove   proletarske kulture in
SLAVKO BEZNIK Kljub vsemu ne gleda vedno tako grdo
Zlasti je lepo prikazala neka-
vso povojno časopisno in založniško dejavnost na Gorenjskem in na Slovenskem sploh.
Po vojni je časopisna dejavnost na Gorenjskem narasla v količinskem in kakovostnem pogledu. Namesto prejšnjih nekaj listov imamo sicer danes le enega (če izvzamemo tovarniški glasili Železarne in »Iskre« ter »Tržiški vesmik«), ki pa je skupaj z ostalimi slovenskimi in jugoslovanskimi časniki napravil glede oblike in vsebine velik korak naprej. Zaradi gospodarskega razvoja na Gorenjskem se je že pojavila potreba po listu, ki bo izhajal dvakrat na teden. Z novim letom bo tak list Gorenjska dobila.
ustvarila eno najplodnejših amaterskih gledališč. V teku svojega delovanja se je gledališče preimenovalo v sindikalno in pred petimi leti v polpoklicno Mestno gledališče. Blizu 70 premier in okrog 700 predstav, ki jih je v teku svojega obstoja gledališče naštu-diralo in uprizorilo, , dovolj jasno prikazuje delo gledališča. Številne kvalitetne predstave pa govore tudi o visoki kvaliteti jeseniškega gledališča, ki presega meje amater-stva in se z marsikatero predstavo uvršča v vrsto poklicnih gledališč.
Statističen pregled vsakoletnih predstav in udejstvo-vanja članov gledališkega ko-
lektiva je precej preobširen. Letošnji Teden tiska pa ne ,7- C„< 1„ V,+ov, • '
,        J   j   .   ,. ,    *        Vendar naj ne ostanejo po-
zabijena imena ustanoviteljev: prof. Mirko Mahnič, .režiser Emil Frelih, Srečko Tič, Franjo Stibilj, Riko Poženel, ing. Danilo Gostiša, Stane Jagodic, Franc Skrl in še nekaterih. Imena: Tomažič, ki je naštu-diral 20 del, Tič 16, Čebulj 14 in Poženel 12 del ter Cegnar, ki ima za seboj največ — 428 predstav in drugih, pa bi bilo treba v teh dneh še posebej zabeležiti.
mislimo zreducirati le na raz govore o zgodovini in o sedanjem stanju dnevnega časopisja in periodike. To naj bo teden, ko bomo vsi, ki nam je pri srcu tiskana beseda, poskrbeli, da pridejo dobre knjige, strokovno čtivo, naše revije in naše časopisje v sleherno gorenjsko hišo in najdejo sčasoma pot v srce slehernega Gorenjca.
SLAVKO BEZNIK
I • V V
dajanje »Kamničana«, ki je ze tere primere izkoriščanja de-
v svojem uvodu poudaril svoj iavcev v kranjskih tovarnah,
narodnostni karakter, so bili Uveljavljanje naprednih idej
domžalski   dogodki,   kjer   je v tem CaSopisu Se najbolj vidi
prišlo leta 1905 v sporu med pQ tem> da je bil y letu 1937
domačini — slamnikarji in tu- cenzuriran samo uvodnik v
jimi kapitalisti celo do preli- n  številki lista, medtem ko
vanj a slovenske krvi. SQ bile v 1938- letu zaplenjen9
Med prvo svetovno vojno na kar za povrstjo 15., 25., 27. in
Gorenjskem ni bilo slovenskih 28. številka, dokler list s 33.
listov, prav tako ni bilo no- številko ni bil prepovedan z
benega lista prvo desetletje po odločbo   notranjega ministr-
vojni. Potem pa so se začeli stva.
počasi pojavljati razni, stran-    v rokah delavskega razreda karsko izredno močno pobar- je bil tudi jeseniški »Naš kovani lističi, katerih stolpci so vinar«, ki je začel izhajati le-bili polni medsebojnih natol- ta 1937 in je neusmiljeno raz-cevanj in obračunavanj, tehnično pa so bili izredno slabo urejevani. Tako je leta 1934 aačel izhajati v Kranju »Gorenjec« kot izrazito klerikalno glasilo, leta 1936 pa prav tako klerikalna jeseniška »Na mejah«.
Hkrati s porastom industrije na Gorenjskem je raslo tudi delavsko gibanje, z njim pa težnja po  napredni delavski
literaturi  in  naprednem de-      ]\ja posvetovanju na Trgo- stavniki trgovinske mreže, za-
lavskem  časopisju.   Ze  prve vinski zbornici, ki je bilo pre- družnih organizacij in občin-
mesece po zloglasni Obznani, tekli petek v Kranju, je začela skih ljudskih odborov. Razen
je začel takratni tajnik jese- republiška Trgovinska zborni- ostalih so bili navzoči tudi
niške   partijske   organizacije ca vrsto sestankov, ki bodo v član Izvršnega sveta LRS Ju-
Ciril Košir izdajati na pisalni večjih  središčih  Slovenije  z lij    Beltram,    podpredsednik trgovinam    na Gorenjskem
stroj   razmnoževano   marksi- namenom, da bi se podrobneje OLO   Kranj   Dušan Horjak.
stično   literaturo in jo širiti proučile vse možnosti, kako
med delavstvo. čimbolj uspešno in ceneno pre-
Ta »založba« je bila zarodek skrbovati s kmetijskimi pridal-
naprednega tiska na Gorenj- ki   predvsem   izrazito indu-
skem  med  obema  vojnama, strijska središča, kot so na Go-
Med napredne publikacije, ki renjskem Tržič, Kranj, Jeseni-
so v tem obdobju začele iz- ce in Skofja Loka. V ta namen za preskrbo nekmečkega prehajati,   lahko   štejemo   tudi so se zbrali na Okrajni trgo- bivalstva z ozimnico, katerega
Posvetovanju na Trgovinski zbornici je prisostvoval tudi elan Izvršnega sveta LRS tov. Julij Baltram
Vsa trgovska podjetja razpolagajo le z 32 kamioni, ki so skoraj že vsi godni za staro šaro. Da so prevozna sredstva
glavni tajnik Trgovinske zbornice LRS ing. Vehovar in drugi.
Ker je sedaj že nekoliko pozno razglabljati o ukrepih
»Vestnik Enakosti z Jesenic«, vinski zbornici številni pred-
Prireditve v okviru Tedna liska na Gorenjskem
nujno potrebna, je jasno, že spričo velikih razdalj tega področja od proizvodnih središč. Gorenjska pa ima tudi samo eno kolikor toliko ustrezno tržnico in to v Tržiču.
Vendar   kljub objektivnim
je na Gorenjskem skoraj 80%, težavam, ki obstojajo in s ka-
je bila razprava posvečena predvsem bodočim ukrepom glede izboljšanja stanja v trgovini. Ti ukrepi naj bi se zagotovili v družbenem planu za leto 1956 ter v družbenih planih prihodnjih let. Ko so analizirali težave tr-
terimi se dnevno srečuje trgo-viska mreža na Gorenjskem, so nekatere pomanjkljivosti, ki bi lahko nemudoma vplivale na izboljšanje stanja, če bi jih odstranili.
Problem kriminala v trgovskih podjetjih postaja iz dneva v dan bolj aktualen. Trgovinska zbornica in prav tako
V okviru Tbdna tiska bo ra- večjih    kranjskih   tovarn s
zen prireditev, o katerih smo predstavniki tiska iz vse Slo-
poročali že v prejšnji števil- venije, kjer se bodo pogovori-
ki, pripravljenih po   Gorenj- li o nekaterih aktualnih vpra-
ski 57 razstav, ki imajo namen šanjih, ki nastajajo pri poro-
prikazati predvsem razvoj in čanju o delu, uspehih in na-
razširjenost povojnega tiska v pakah v posameznih podjetjih.
sama podejtja bi marala .po-govme na Gorenjskem, so ugo- svetiti  več  pozornosti izbiri
Sloveniji. Osrednja razstava bo v Prešernovi hiši v Kranju in bo otvorjena v nedeljo, 20. novembra ob 11. uri. Razen te razstave bo knjigarna »Simona Jenka« v Kranju prodajala ves teden knjige z 10% popustom, Okrajni sindikalni svet novinarske prakse in iz ago
kadra, ki ga zaposlujejo v trgovinah. Prav tako bo treba opozarjati občinske ljudske odbore, naj pri bodočih gradnjah stanovanjskih blokov oziroma naselij, upoštevajo ta-
tovih, da ima Gorenjska, ki je izrazito potrošno območje in katero je navezano na dovoz kmetijskih pridelkov iz ostalih krajev Slovenije in drža-Razstave bodo prav tako po Ve, kapaciteto le za 47 vago- ke načrte, ki predvidevajo tu-vseh   občinskih   centrih.   Po nov vskladiščnega sadja in po- di gradnjo trgovinskih loka-vsej Gorenjski pa bo te dni iov. Kajti, ne bi se smelo več
v kolportaži posebna številka vrtnine. To je vsekakor od- pripetm> »da w ostalo novo glasila Društva novinarjev ločno premalo. Izgradnja hla- stanovanjsko naselje, kjer Slovenije »Novinar«, ki bo ob- dilnice za Mestno klavnico v prebiva recimo 3000 ljudi kot javilo marsikaj zanimivega iz Kranju, ki bi bila edina te n. pr. na Plavžu na Jesenicah,
brez enega samega lokala za
Ou koncu predstave so čestitali ansamblu številni predstavniki kulturnih društev in ustanov
Za 10-letnico svojega obstoja in delovanja, v soboto, 12. novembra, so se člani gledališkega kolektiva najprej poklonili spominu lani umrlega upravnika gledališča tov. Oblaka. Sledil je v gledališču sprejem gostov, med katerimi so bili: Franc Koblar, rektor Akademije za igralsko umetnost^ Vida Juvanovaf ntMira Da nilova, profesorici Akademije za igralsko umetnost, Slavko Jan direktor SNG Ljubljana, publicist Fran Albreht, Franc Arh, ljudski poslanec, Mirko Zlatnar, sekretar komiteja ZKS za Gorenjsko, Maks Do-linar, predsednik ObLO Jesenice, Ivo Sčavničar, sekretar komunskega komiteja ZKS ter zastopniki množičnih organizacij in društev.
Sledila je slavnostna predstava v počastitev 10-letnice obstoja in dela Mestnega gle-
dališča Jesenice. Kakor pred desetimi leti, so tudi to pot izbrali največjega mojstra slovenske besede Ivana Cankarja. V režiji Hinka Košaka in sceni Bojana Cebulja so zaigrali »Kralja na Betajnovi«, kot gost pa je igral Kantorja. član SNG iz Ljubljane Pavle Kovic. Pred predstavo sta pozdravila goste upravnik gledališča tov. Stane Jagodic In predsednik ObLO Jesenice tovariš Maks Dolinar. Po predstavi pa so čestitali jeseni-nisKemu gledališču zastopniki »Prešernovega gledališča« iz Kranja, Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane, Gledališča za Slov. Primorje, koprskega gledališča, Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije ter izročili jeseniškemu gledališču ob 10-letnem jubileju lovorjeve vence.
M pažnje pri delu
V domžalski občini ie bilo v prvem polletju samo v industriii 160 nesreč, kar znese 4,150.000 dinariov izgube
V torek, 15 novembra je bila na pobudo občinskega sindikalnega sveta v Domžalah sklicana konferenca, ki sta se je poleg številnih zastopnikov podjetij, njihovih organov delavskega samoupravljanja, sindikalnih podružnic in kmetijskih zadrug, udeležila še ljudski poslanec tov. Ivan Novak -Očka ter podpredsednik Glavne zadružne zveze Slovenije tov. Ingolič.
Predsednik občinskega sin-, dikalnega sveta tov. Ivan Pe-terca se je v svojem poročilu predvsem dotaknil nesreč pri delu, hkrati pa tudi o delu komisij za higiensko tehnično zaščito v podjetjih. Iz tega poročila povzemamo, da je bilo v I. polletju 1955. na območju občine samo v podjetjih — brez kmetijstva in obrti — 160 nesreč, zaradi česar je bilo izgubljenih 1.970 delovnih dni. Po približnem računu znaša izgubljeni narodni dohodek zaradi teh nesreč 3,152.000 dinarjev, medtem ko je bilo za zdravljenje izdanih približno 1 milijon dinarjev. Opaža se pa, da število nesreč v drugem letošnjem polletju nenehno raste. Po pripravah o nesrečah je razvidno, da je bilo 60% teh nesreč po lastni neprevidnosti. Smrtnih nesreč ni bilo, v sedmih primerih pa so bile nesreče težjega značaja. Zaradi tega bo treba skupno
z Zavodom za socialno zavarovanje čimprej organizirati seminar za člane komisij hi-giensko-tehnične zaščite dela.
Navzoči so se dotaknili tudi vprašanja kmetijstva- Med drugim so ugotovili, da se je v industriji dvignila storilnost dela in izboljšala kvaliteta, medtem ko kmetijska proizvodnja močno nazaduje in je mnogo nižja od predvojne proizvodnje. Zaradi tega bo potrebno gledati, da se kmetijstvu oskrbi dovolj delovne sile. Tega stanja pa je krivo dejstvo, ker je v naših podjetjih precej delavcev, ki služijo v tovarni, delajo pa na kmetih. Odločno bo torej treba preprečiti pomanjkanje delovne sile na vasi in s tem zagotoviti dvig kmetijske proizvodnje.
Med razpravo so tudi ugotovili, da sindikati premalo sodelujejo z organi delavskega samoupravljanja v podjetjih. Prav tako pa niti sindikati niti organi delavskega samoupravljanja ne posvečajo dovolj pozornosti znižanju lastne cene, dvigu storilnosti dela itd. Poudarili so, da se z dviganjem dobičkov podjetij nikakor ne bo doseglo zboljšanje standarda našega delovnega človeka, temveč nasprotno zvišanje cen industrijskim proizvodom, do česar pa ne sme priti. J. C.
Pa pripravlja razgovor pred- dovine tiska sploh. vrsie na «°renjsKem, pa prea- kakršnokoli trgovino ali usluž-
•tavnikov delavskih svetov in     Tednu tiska posvečamo tu- stavlja pereč komunalni pro- nostni obrat, upravnih   odborov   nekaterih di ml današnjo številko. blem že vrsto let. A
9 tel UofHki:
O tehnikah in časopisih na Gorenjskem med narodnoosvobodilnim bojem berite na 2. in 3. strani
Kako nastane časopis berite na 4. str.
6 magičnih kvadratov novinarstva (stran 5)
A7B
O člankih „Slovenskoga poročevalca- z dne 6. novembra pod naslovom „Po starem naprej'4 in z dne 13. novembra pod naslovom ..Pa še kar naprej po starem"
>rai omenje- vil s svojim družbenim pla- da bo Okrajni ljudski odbor s vloee Okraji
Kaže, da sta fcgoraj omenjena članka, ki se nanašata na pričetek gradnje prizidka k obstoječi stavbi OLO Kranj, prinesla v našo javnost nekaj nejasnosti.
Namen tega pojasnila ni odgovor Slovenskemu poročevalcu. Oba članka sta napisana preveč neodgovorno, da bi kazalo o njih podrobneje razpravljati. Od nekaterih netočnih ugotovitev pa do tona pisanja, vse kaže na zelo problematično pojmovanje osnov sedanje gospodarske in družbene politike, hkrati pa na preprosto omalovaževanje predstavniškega telesa. Nepodpisani novinar si je dovolil poklicati na odgovornost ljudski odbor na dokaj čuden način.
Ce bi se pisec omenjenih člankov naslonil vsaj na razprave, ki so bile letos in deloma že lani v obeh bivših o-krajnih ljud. odborih Kranj in Radovljica, bi morda to pisanje izgledalo le drugače. Te razprave pa niso bile kratke, niti ne površne. Tudi prilika za javno razlaganje teh razprav in sklepov obeh OLO je bila že tedaj dana. Seje in obravnave niso bile tajne, temveč javne in gradivo o njih je na razpolago. To predvsem novinarji dobro vedo in čudimo se, da sedaj zbirajo podatke raje po gradilišču in drugod, namesto, da bi proučili problem tam, kjer je kraj za to in kjer jim tudi nihče ne zapira vrat.
Bivši Okrajni ljudski odbor Kranj je že v letu 1954 zagoto-
S seje ObLO Jesenice
V torek popoldne je zasedal na Jesenicah občinski ljudski odbor, ki je razpravljal o u-vedbi občinskih doklad, prenosu nekaterih poslov na krajevne urade, proračunu, ustanovitvi dveh obrtnih delavnic, imenovanju arbitrov, dovolitvi paš avstrijskim kmetom na pašniku nad Dovjem in o večji pozornosti turizmu in gostinstvu. Ker ima območje jeseniške občine v naravnih lepotah vse pogoje za razvoj turizma, so izvolili Svet za turizem in gostinstvo, ki mu bo predsedoval tov. Mirko Ra-muš.
vil s svojim družbenim planom 1 milijon dinarjev za načrte, na svoji seji dne 18. 4 letos pa je odubril za pričetek te dozidave približno 28 milijonov, ki so bili že tedaj na razpolago. Bivši Okrajni ljudski odbor Radovljica je na svoji seji dne 12. 7. letos o-dobril znesek 40 milijonov dinarjev iz letošnjih sredstev. Celoten načrt je predviden na 141 milijonov dinarjev in bi ob realizaciji letošnjih sklepov potrebovali za dokončno dograditev v drugem ali naslednjem letu še približno 70 milijonov dinarjev. Pričetek gradnje je bil prvotno predviden za meseo avgust, a se je zaradi izdelave načrtov in zadostitve gradbenim predpisom zavlekel do druge polovice oktobra.
Za upravičenost dodatnih prostorov ni treba iskati posebnih dokazov. Redki so o-kraji v LRS s tako stisko: primerov po 4 do 6 celo 8 uradnikov v eni sobi — zlasti v tajništvu za notranje zadeve — je dovolj, za pisarne so uporabljeni celo stanovanjski prostori, lesena baraka z velikim rizikom glede varnosti arhiva, vojni odsek je v ločenih in neustreznih prostorih itd. Družbeno politične organizacije so utesnjene, da ne govorimo o možnosti dela organov ljudskega odbora, ki za seje svetov in delo raznih komisij uporabljajo že itak prenatrpane pisarne. Nič manjši ni problem ob zasedanjih ljudskega odbora, ki po reorganizaciji sploh ne more več delati v lastni zgradbi. O vseh težavah, ki nastopajo v delu, niti ne kaže ponovno razpravljati. Problem je že dalj časa oči viden. Gre le za način rešitve. O tem pa se je veliko razpravljalo v OLO in so bile ovržene variante, ki jih nepodpisani novinar ponovno predlaga.
Rešitev kakršna bo realizirana je od vseh možnih usmerjena ne samo na najprimernejšo in trajno zadostitev potreb, temveč bo hkrati dala lepo urbanistično rešitev za ta del mesta. Cas je že, da se ob gradnji kakršnihkoli objektov Pazi tudi na to.
Naravnost smešna in do kraja neutemeljena pa je trditev,
da bo Okrajni ljudski odbor s to gradnjo odvzel sredstva, ki bi lahko šla za Izgradnjo Zdravstvenega doma v Kranju. Bivši Okrajni ljudski odbor Kranj je po trdi razpravi razdelil sredstva iz družbenega plana okraja za leto 1954 tako, da je občina Kranj prejela od približno 150 milijonov dinarjev vseh sredstev za negospodarske investicije, znesek 100 milijonov z utemeljitvijo, da gre polovica tega, to je 50 milijonov za Zdravstveni dom. Ta denar občina ni v celoti porabila v te namene, dogradila pa je provizorij; za Zdravstveni dom tedaj niti ni imela popolnoma izdelanih načrtov. Letos je bivši Okrajni ljudski odbor Kranj ponovno dodelil občini približno 42 milijonov — s 75% le-teh občina že razpolaga — s pogojem, da bo občina sama še prispevala 58 milijonov iz sredstev, ki bodo v celoti likvidna najkasneje do 1. 7. 1956. Ta sredstva bo občina realizirala po ureditvi finančnih odnosov med njo in »Komunalo«.
Kakor v primeru pričetka gradnje prizidka okrajni stavbi, tako tudi v tem primeru izhaja neodgovorno pisanje Slovenskega poročevalca iz nepoznavanja prilik, če že ne iz kakšnih drugih razlogov.
Vprašanje, ki ga je edino možno vzeti v pretres, je vprašanje skladnosti oziroma neskladnosti dela Okrajnega ljudskega odbora z občo politiko. Presoja o*tem na način, kakršnega si je dovolil pisec člankov, pa je precej klavrna. Namesto poglobitve v problem, namesto vsestranske proučitve in objektivne analize, raje po potih senzacije in demagoške mobilizacije. Slutiti je celo, da je piscu teh člankov bistvo preusmeritev v gospodarski politiki le upoštevanje potreb lokalnih negospodarskih investicij in to v najožjem smislu besede. Vse drugo mu je nevažno. Dalje si dovoljuje postaviti Okrajnemu ljudskemu odboru zahteve in roke, v svoji zaverovanosti pa celo pričakuje, da bo Okrajni ljudski odbor v enem tednu umaknil svoj pretehtani sklep. To pa ni nič manj kot podcenjevanje
vloge Okrajnega ljudskega odbora, ki je najvišji predstavnik oblasti v okraju, hkrati pa tudi podcenjevanje objektivnih pogojev za delo njegovih organov, v tem primeru še posebej njegovega aparata. O-krajni ljudski odbor je svoj sklep o dozidavi teh prostorov oslanjat na prepričanje, da je njegova dolžnost zagotoviti vsem tem organom ustrezne delovne pogoje in da je rešitev tega vprašanja po svoji pomembnosti iste važnosti kot vrsta drugih. Preusmeritev v naši gospodarski politiki ne pomeni v nobenem primeru e-nostavnega brisanja utemeljenih in neodložljivih potreb. Vprašanje je tudi, če je pametno rešeti ta problem izrazito začasno in delno, kar bi pa pomenilo dejansko ne rešiti problema.
Za Okrajni ljudski odbor je težko dati oceno, da je neresen pri sprejemanju konkretnih sklepov. 2ive razprave in zadosti politično zrelih odbornikov je, da bi se mogle izmuzniti kakšne stvari ali da bi bilo mogoče kaj podvaliti, kar ni v skladu s socialističnimi načeli. Zato so take lekcije ljudskemu odboru smešne.
V trenutni situaciji dela tak način obravnavanja določenega problema še posebej slabo uslugo našim skupnim naporom. V bistvu je taka akcija — želeč ali ne — naperjena na »pravočasno« zreduciranja vseh razprav okoli novih u-krepov družbenih planov na edino diskusijo, to je na bitko za denar. Podpihovanje tega, pa je slab prispevek naporom za razumevanje vsebine celotnih ukrepov v začetku novega obdobja. Tudi pridobivanje somišljenikov po tej poti je seveda najbolj lahko in ceneno, kar velja za sleherno socialno demagogijo, s katero bomo i-meli prav v bodoče največ opravka na vseh področjih gospodarske dejavnosti. Kazalo bi ost naših skupnih prizadevanj usmeriti v plodnejša razpravljanja in na način, ki bo več prispeval k nadaljnim uspehom.
Kranj, dne 16. nov. 1955. Predsednik OLO Kranj Miran Košmelj
bodo obravnavali na seji občinskega ljudskega odbora
Razen tega bodo razpravljali tudi o nekaterih problemih zdrastva in trgovine
Kranj, četrtek, 17. novembra.
Jutri bo v Kranju 6. redna seja Občinskega ljudskega odbora. Med številnimi točkami dnevnega reda bodo nedvomno najbolj zanimive: razprava o razrešitvi upravnika Mestne lekarne v Kranju, razprava o stanju v finančno samostojnih zavodih s področja zdravstva in socialnega skrbstva ter razprava o reorganizaciji trgovine s sadjem v Kranju.
Upravni odbor Mestne lekarne je na zadnji seji odkril v poslovanju upravnika vrsto nepravilnosti. Ugotovil je, da je izkoriščal svoj službeni položaj v osebne koristi in se baje bavil z nedovoljeno trgovino. Točnih podatkov o škodi še ni, ker komisija še ni končala z delom, objavili pa jih bomo, brž ko bodo poznani. Zaradi nevestnega poslovanja je upravni odbor predložil občinskemu odboru, naj upravnika razreši.
Poročilo o delu zdravstvenih ustanov in socialno-vzgojnih zavodov, ki sta ga pripravila za sejo ustrezna sveta, kritično obravnava delo upravnih odborov v teh ustanovah. Ugotavlja, da so organi družbenega upravljanja v zdravstvu in
Jesenice potrebujejo mlečno restavraciio In zaltrkovalnlco
Mnogi razlogi govore, da bi Jesenice nujno potrebovale mlečno restavracijo. Letno iztočijo gostišča za težke milijone alkoholnih pijač (samo lani za 184 milijonov). V maju je podružnica Narodne banke na Jesenicah dobila 36% izdanega denarja vrnjenega samo iz gostiln. Skrajni čas bi bil, da bi namesto številnih gostiln u-stanovili restavracije, ki bi postregle delovnemu človeku z raznovrstnimi brezalkoholnimi pijačami. Včasih je namreč tako, da v gostilni ni mogoče dobiti druge brezalkoholne pijače kot malinovec, o raznih sadnih sokovih ali o mleku in mlečnih izdelkih pa po gostilnah sploh ne vedo ničesar. Mnogo delavcev, uslužbencev, dijakov in potnikov na Jesenicah nima kje zajtrkovati, da ne govorimo o tem, da se kaže tudi težnja po odklanjanju a-bonentov.
socialnem skrbstvu v prvem letu njihovega dela povsem opravičili svoj obstoj. V Mladinskem domu je n. pr. upravni odbor kljub prenatrpanostl doma in pomanjkanju vzgojiteljev uspel zagotoviti vsem gojencem prijetno bivanje in s tem doseči nadpovprečne učne uspehe. Upravni odbor Zdravstvenega doma v Kranju je preskrbel, da sta se odprli v Stražišču in na Jezerskem zdravstveni postaji, v Kranju pa je pripravil ustanovitev pa-tronažnega centra.
Gospodarski svet je pripravil za sejo več predlogov. Med njimi predlaga osnutek za reorganizacijo trgovin s sadjem v Kranju. Doslej sta prodajali sadje v Kranju trgovski podjetji »Povrtnina« in »Zelenjava*, grosist »Sadje« pa je imel le eno poslovalnico. Ker sta bili podjetji »Povrtnina« in »Zelenjava« le maloprodajal-ca, medtem ko je »Sadje« obdržalo še vedno monopol v trgovini na veliko. Zato predlagajo, da bi se trgovsko podjetje »Povrtnina« ukinilo, njene, poslovalnice pa razdelile med podjetji »Zelenjava« in »Sadje«, s tem da obe podjetji dobita pravico do nakupa na veliko in se na ta način vzpostavi določena konkurenca, ki naj bi vplivala na boljšo preskrbo Kranja s sadjem in zelenjavo. Upajmo, da bo predvidena reorganizacija res prinesla določene izboljšave, ki so nujno potrebne.
Razen tega predlaga gospodarski svet, naj občinski ljudski odbor potrdi sklep o združitvi gostilne »Pri Petrčku« z zadružno gostilno »Jelen«. Prostori, kjer je gostilna »Pri Petrčku« namreč niso primerni, razen tega pa bi gostilna a>Jelen« po združitvi odprla novo, lepše urejeno zadružno gostišče v prostorih nekdanje gostilne »Fink« na Golniški cesti.
C
TA TEDEN PO SVETU
Predsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je bil ta teden na petdnevnem obisku v Veliki Britaniji. V sredo dopoldne se je razgovarjal s predsednikom britanske vlade sirom Anthonvjem Edenom v rezidenci ministrskega predsednika v Downing Streetu, nakar je ministrski predsednik Eden priredil v svoji rezidenci kosilo v čast gostov. Opoldne pa je bil sprejet v av-dienco pri britanski kraljici Elizabeti II.
Podpredsednik Kardelj je obiskal tudi Spodnji dom in sicer v spremstvu parlamentarnega podtajnika Foreign Officea Turtona in britanskega veleposlanika v Beogradu Franka Robertsa.
Obisku podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja posvečajo v Londonu "tamkajšnji časniki veliko pozornost.
Zasedanje zunanjih ministrov štirih velesil (Francije, Združenega kraljestva, Zveze sovjetskih socialisti-nih republik in Združenih držav Amerike) v Ženevi, ki se je začelo 27. oktobra, ie bilo zaključeno 16. novembra na 17. skupni seji.
Ministri so na zadnji seji podali neko vrsto bilanco konference in se prizadevali, da ocenijo uspehe in neuspehe, rezultate in slabosti tega zasedanja ter imeli v tem smislu zaključne govore. Sporazumeli so se tudi, da bodo predsednike svojih vlad obvestili o razpravi treh vprašanj, ki so jih obravnavali na zasedanju: evropski varnosti in Nemčiji, razorožitvi ter o razvoju stikov med Vzhodom in Zahodom; in pripo-•O&l, da se razgovori med zunanjimi ministri nadaljujejo po diplomatski poti.
V Argentini je ta teden prišlo do politične krize. 18 Članov argentinske posvetovalne nacionalne družbe je odstopilo, da bi prisililo vlado, naj se zavzame za »demokratično« smer. Nato so odstopili tudi vsi člani vlade, da bi imel predsednik Lonardi proste roke v položaju, ki je nastal zaradi odstopa članov Junte. Le-ti so obvestili že začasnega predsednika Junte admirala Rojasa, da so jih politični dogodki prisilil na odstop, ker drugače ne bi mogli potrditi svojega demokratičnega prepričanja.
Bivši predsednik Argentine Juan Peron je ob tej priliki izjavil, da se je položaj začasne vlade hitreje poslabšal kot je bilo pričakovati in pripomnil, da so stranke, ki so izvolile začasnega predsednika, sestavljene iz reakcionarnih elementov, ki se borijo med seboj. Dejal je še, da ni možno vnaprej vedeti, kaj se bo zgodilo, le da se položaj naglo slabša. Po teh njegovih izjavah lahko sklepamo, da Peronu spet raste greben.
Po skoraj dveletnem pregnanstvu na Korziki in Madagaskarju se je pretekli teden vrnil iz Pariza v Rabat vmaroški sulltan Blu-sef. Ko je sultan v spremstvom prišel z letališča v sultanovo palačo, je vzdrževalo red 10.000 francoskih policajev in orožnikov ter okrog 13.000 maroških nacionalistov.
Pariški pristojni krogi sodijo, da bo Maroko v nekaj dneh dobil prvo reprezentativno vlado, ki bo začela razgovore s Parizom o bodočih francosko-maro-ških odnosih, pri čemer pa ne pričakujejo naglega napredka te'\ razgovorov.
0 tehnikah in časopisih na Gorenjskem *SMzP^
r n- Karavankami so se uprli«
med narodnoosvobodilnim bojem s^^čšzr
Tiskarska in časopisna dejavnost na Gorenjskem med NOB je bila — prav tako kot po vsej Sloveniji in Jugoslaviji — zelo močna. Človek bi moral sicer pisati o iznajdljivosti in požrtvovalnosti partizanskih tiskarjev in novinarjev, ki so kljub skromnim tehničnim sredstvom tiskali in izdajali časopise, brošure, knjige, letake in razmnoževali celo umetniška dela partizanskih umetnikov-slikarjev, ker pa
POKRAJINSKA TEHNIKA OF V DAVCl
V soteski Zale v Davči so jeseni 1944 zgradili večjo tehniko Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko, ki jo je vodil tov. Bodin. Zgradba je bila
zahteva to obširnejšo razpravo in več prostora, naj ob Tednu dolga triindvajset metrov.
tiska navedemo le nekaj tehnik, ki so bile na Gorenjskem in nekaj časopisov in brošur, ki so jih le-te izdale.
PARTIZANSKA TEHNIKA    šel v delavnico, kjer so se ti-V MISACAH PRI KROPI     skale partizanske propustnice, Bunker  v  stari  kleti  pod radijska poročila in Gorenjski Pečnikovim hlevom je bil do- partizan, bro skrit in preden se je naselila v njem partizanska tehnika, je bil sedež rajonskega komiteja Kropa, patem je bil nekaj časa v njem celo Stab II. grupe odredov, torej štab gorenjskih partizanov. Ta je potem odločil, da se vanj prenese tehnika z Jelovice, od koder so v zimskem času le s težavo prinašali literaturo. Tako je začela v vasici Mišače pri Kropi delovati partizanska tehnika in tiskala brošure, časopise  in  radioporočila, vse, na kar so aktivisti na terenu in borci v borbenih jedinicah selila drugam, tako težko čakali.
Partizanska tehnika v Mi-    POKRAJINSKA TEHNIKA šačah pri Kropi je delala za OF »CRNI DVOR«
Okrožna komiteja Jesenice in     _ , .... ,
Kranj in je imela tričlansko Tehniko pokrajinskega od-»posadko«. Tehniko so zaradi bora OF za Gorenjsko »Crni izdaje razrušili Nemci aprila dvor« je vodil partizan Januš,
To tehniko so Nemci v zadnji ofenzivi na IX. korpus marca 1945 zapazili. Maloštevilna skupina, ki jo je zapazila, si je ni upala napasti. Samo poročali so o njej, napad nanjo pa so odložili na
i ;    ,.; IV. Hi;
1943.
TEHNIKA GORENJSKEGA ODREDA NA MARTINJ VRHU
Martinj vrh je znani partizanski kraj. Tu je bila partizanska šola, ki so jo obiskovali vsi šoloobvezni otroci. Pod stopniščem šolskega poslopja pa so decembra 1943 zgradili  tehniko gorenjskega
O R O A N K J) M U MISTIČNE   PARTIJ F. SLOVENIJE
»Ljudska pravica« je imela 1914 leta takole glavo
V tem prostoru je delovala kasnejši čas. A ta jih je pre-tehnika vse do jeseni 1944, ko hitel. Cez dva meseca so bili se je zaradi konspiracije pre- že premaganci.
TEHNIKA DON
Leta 1943 je bila nad Poljanami v Poljanski dolini v močno zaraslem svetu zgrajena partizanska tehnika Don. Bunker, v katerem je delala je bil približno štiri metre dolg in tri metre širok. Njegova oprema je bila radijski a-parat, ciklostil in pisalni stroj.
Tehnika Don je stara partizanska tehnika. Prvi njen bun
doma iz Radovljice. Spomladi leta 1943 je delovala pod Zbontarskim vrhom nad Dav-ščico v hiši Ivane Jenstrle, po domače  »Pri  pogon«. Vodja
tehnike, partizan Januš, jo jo fcer   v   pobočju   za Rebrom namestil v kleti in vhod zama- nad Žabjo vasjo je bil zgrajen skiral s staro omaro, klet pa že leta 1941. Imenovala se je spremenil v delavnico in bi- pQ vodju te tehnike partizanu vališče partizanskih tiskarjev Donu. in »tehnikov«. Ta tehnika se odreda, ki jo je vodil tov. Niko .ie jeseni 1943 preselila v Dav-        TEHNIKA JELOVICA Zumer. Betonska plošča je po- co, k »Spanu« pod kozji hlev.     Tehnika Jelovica je bila na krivala jašek, od koder si pri- Poleg radioporočil je izdajala Malem vrhu nad Rovtami pri šel v rov, ki je bil dolg 11 m. še drugo partizansko literatu- Podnartu. Zgrajena je bila le-Desno si iz tega »hodnika« pri- ro. ta 1943. Drugi podatki o njej
TEHNIK JE BILO NA GORENJSKEM SE VEC
Razen v prejšnjih odstavkih omenjenih tehnik jih je bilo na Gorenjskem še več. Prva jeseniška tehnika je leta 1944 delovala na Javorniku v stanovanju Tineta Noča, potem pa so jo prenesli v nekdanje Kozarjevo stanovanje na Jesenicah, Savsko nabrežje, od koder se je nato preselila na Možakljo.
Svoje tehnike so imeli tudi odredi: Jeseniško-bohinjskl, Kokrški in Škofjeloški odred. Poleg tehnik pa je tudi skoro vsaka partizanska edinica izdajala svoj žepni časopis, ki se je pisal in razmnoževal v odmorih na partizanskih pohodih ali v zatišjih med partizanskimi bitkami.
ČASOPISI MED NOB
GLAS JELOVICE je bil najprej žepni časopis 4. čete Gorenjskega odreda, nato žepni časopis 3. minerskega voda »Ratitovec«, potem žepni časopis 2. minerske čete GO »Jelovica« in končno 2. transportne karaule Gorenjskega odreda.
GLAS MLADIH je bil tiskan časopis Zveze slovenske mladine za Primorsko in Gorenjsko.
GLAS MLADINE je izdajal OK Kranj.
GORENJSKA MLADINA je bilo glasilo gorenjske mladine, ki ga je izdajal Pokrajinski odbor ZMS za Gorenjsko v ci-klostirani izdaji.
GORENJSKI GLAS, partizanski predhodnik našega Glasu Gorenjske, je bil glasilo Osvobodilne fronte na Gorenjskem in je bil leta 1944 že tiskani tednik, ki ga je tiskala tehnika »Trilof«.
34
Za napredek našega sadjarstva
Kal smo videli na razstavah sadia. Kamniška drevesnica bo vzgojila vsako leto nad 40.000 sadnih drevesc in z niimi zalagala vse višinske predele Slovenile
in slabih lastnostih Kranjčanov
Letos je bila okrajna razstava sadja v Kamniku, prav tako tudi v Litiji, v manjših krajih Gorenjske pa so bile
Na živi skali, kot polotok samo    »Iskra in »Tiskanina«       KAJ PA KULTURNO med obema rekama Kokro in zaposlujeta več kot vsa pred- ŽIVLJENJE? Savo, stoluje Kranj že sko- vojna podjetja- Še boljšo sli-     čeprav vemo, da je v Krase taka drevesnica ustanovi imajo že 3 ha zasajene s črnim »LM£L*k 725XJK?£: *° P-SSS^^fiS! pLb£ n^ Premalo primernih pro-v Kamniku.                            ribezom, vsako leto pa bodo
Zakaj prav v Kamniku?       lahko vzgoji1' okrog 30.000 sa-Kamnik leži v  območju dik za prodajo. Tako bo kam-
njega Kranja z današnjim ne mo dobili, če omenimo, da je štorov za kulturno dejavnost moremo več primerjati. Ra- v vseh podjetjih danes zapo- (pred vojno je bilo deloda-
zumljivo. Če pogledamo go- sleno približno 12.000 delav-z njenimi cev. Gorenja    Sava,     Kljub temu, da je razvoj in
*rajin uorenjsKe pa *u  unc        amuuMa. ±™   v um z.«t jjiuuaju. i«^ u» «^»- renjsko metropolo
lokalne razstave. Povsod smo osrednjega   m  najvažnejšega niska drevesnica lahko vsako OTeumestM 'Gore
videli isto: krasne primerke potresnega področja Slovenije leto prispevala k obnovi na- £ y   ^      Kianec7Go*- dustrije precejšeVln "zelo hi-
sadja, v glavnem jabolk m z glavnim mestom republike šega sadjarstva 40.000 drevesc
nekaj hrušk, v splošnem pa in razvojnim središčem indu- sadnega izbora
renje, Primskovo, Rupa, Kalvarija, Labore, Stražišče, Z naših razstav bo potem šmarjetna gora, Drulovka, tudi izginila pisana šara takih Orehek, Čirče in Struževo) sadnih sort, ki so sicer pri- pred vojno in danes, nam ne-merne za domačo porabo in katere številke pokažejo sko-predelavo, pa nikakor ne raj neverjeten razvoj mesta, ustrezajo zahtevam velike tr- istočasno pa stvari, ki so osta-govme. Slika, ki nam jo je ie skoraj na mrtvi točki in v tem pogledu pokazala raz- cesar Kranjčani danes zelo postava sadja v Kamniku,  je grešamo.
PO OSVOBODITVI VELIK NAPREDEK V INDUSTRIJI
Medtem ko je bil Kranj dol-
pravo poplavo raznih sadnih stri je in turizma.    Talne in
sort. podnebne  razmere omogočajo
Take razstave so zelo po- napredno sadno proizvodnjo
Učne in nam razodevajo mar- po  vsej  Gorenjski v okviru
sika j.   Okrajna   razstava   v ožjih sadnih okolišev, ki zem-
Kamniku je bila komercialne- ljepisno vsi težijo v potroš-
ga značaja: ljudje so naročali no in prometno  središče —
sadje in razstavi j alci so jim Ljubljano,
skušali    ustreči in jim do- Ob naklonjenosti in veliki
baviti s posredovanjem zadru- uvidevnosti kamniškega ljud- dovolj zgovorna. Med 322 raz-
ge zahtevano količno. Vse v skega odbora mestne občine, stavljenimi vzorci sadja je bi-
okviru   omenjenih   možnosti, ki je dal na razpolago 18 ha lo 59 sort jaD0lk in 12 sort
Zastonj pa bi, recimo, kupec zemljišča, je bila pred dvemi hrušk, od tega pa samo 15%
Iskal vagon kanadk za izvoz, leti ustanovljena drevesnica v glavnih in .35% postranskih ga*"stoie*tja izrazito trgovsko Da, sadni izbor! To je vpra- sklopu z mestno vrtnarijo na sort saanega izbora. Z obnovo mesto, se je s kapitalom pokanje, od katerega zavisi bo- Zapriskem polju tik kolodvo- sadovnjakov in zasaditvijo samez'nih kranjskih trgovcev, dočnost našega sadjarstva. Nič ra. Prvo leto so zasadili 21.000 strnjenih sadnih plantaž, za predvsem pa tujih kapitalistov ne bi koristile sadne razstave, sadnih podlag jablan, hrušk, katere so priznane posebne med obema svetovnima voj-če bi naši sadovnjaki ostali sliv in drugega sadnega drev- davčne olajšave in podpore, bo nama močno industrializiral, taki, kot smo jih našli po voj- ja, ki so jih vzgojili iz seme- naš sadni trg pridobil dovolj Se večji razvoj v industriji pa ni z vso pisano zbirko raznih na ze prejšnje leto v mestni enotnih sort jabolk in hrušk, je gorenjska metropola pre-sadnih sort, prav po izreku: vrtnariji. Sadike so precepih Konkurenca na svetovnem tr- živela v letih po osvoboditvi, kolikor dreves toliko vrst sad- po sadnem sortimentu, ki je ^ je huda) zat0 bomo morali Pred vojno je bilo v Kranju ja. Res je sicer, da se število prilagojen toplotnim in talnim hiteti> da čimprej nadomesti- vsega 18 tovarn in podjetij, sadnih dreves v primeri s razmeram gorenjskega okoli- mo zamujeno. Vsakega leta je ki so zaposlevale nekaj več predvojnim ni spremenilo, pač ša in splošnega alpskega pod- škoda. Kamniška drevesnica kot 4000 delavcev, danes pa je pa je zaradi posledic vojne in ročja. Tudi letos so precepih bo izpolnila svojo nalogo, na v Kranju preko 70 tovarn in napada    ameriškega kaparja novih 21.000 sadik, za prihod- nacrte in priprave pa mora- raznih  obrtnih in industrii-
pnprave pa mo misliti že zdaj.
"V
raznih obrtnih in industrijskih podjetij, od katerih jih
napada
zelo padla kvaliteta in koli- nje leto pa pripravljajo zem-čina sadja. ljišče za 42.000 podlag. Tako
Tudi naša drevesničarska bo drevesnica v tretjem letu proizvodnja je po vojni naza- svojega obstoja imela zasaje-dovala. Pred vojno je bilo v nih Že 84.000 sadik sadnega Sloveniji 552 drevesnic, ki so drevja. Prihodnjo jesen Dodo vzgojile na leto 250.000 sad- oddajali pritlične hruške in nih drevesc. Po vojni je bilo jabolka, ki jih imajo okrog mnogo   drevesnic   opuščenih, 70.000, pa tudi slive, češnje in
pa tudi večina preostalih ni breskve. Članek o »Tržiških bodicah«     Bralcem v pojasnilo še to, -
ustrezala razvoju socialistične- Kamniška drevesnica bo ki ga je napisal I. Ausec, je da razlike pri cenah krožnikov čemer je zanimiva tudi pri- P°wosniKi piaeali okoli 30 miga gospodarstva Leta 1953 so oskrbovala s sadnimi drevesci povzročil v Tržiču dosti pozi- držijo, le da niso izdelek to- merjava o porastu prebival- n.J°n°v ainarjev Za sadje, ki
stva. Medtem ko je bilo leta J1,m ga je posredovalo trgov-1931 na tem področju 9814 fko Podjetje »Sadje« pa so prebivalcev, jih je danes pri- kr^.!kl P°tr°Sniki Placali bližno dvakrat več. približno 36 milijonov dinar-
,r       j •      •     Jev. Iz te "primerjave lahko
Vzporedno z razvojem m- vidim0; da Kranjčani fe V6dno
Se nekaj tržiških
k članku, nbjavljpnpmu v prejšnji številki
jalcu malo ali skoraj nič mar za duhovne potrebe delavca), je po drugi strani žalostna ugotovitev, da so še ti večkrat preveliki.
Vprašujemo se, kdaj bo prišel čas, da bo kranjsko gledališče imelo zasedene predstave. Koristno je, da ima Prešernovo gledališče gostovanja na deželi, toda ali morda teh ni preveč in zakaj jih je toliko ? Verjetno je eden glavnih vzrokov prazna dvorana doma. Temu so gotovo krivi Kranjčani sami! Zato bodo »Svobode« v prihodnosti imele težko in veliko odgovornost pri vzgoji delovnih ljudi, pa tudi šole bodo morale mladino bolj zainteresirati za gledališče in druge kulturne prireditve.
Do danes so bile v Kranju le redke izjeme, ko so bile razne koncertne in kulturne prireditve polno zasedene. Edino kino predstave so dobro obiskane, to pa nas opozarja, da sta dva kinematografa za Kranj premalo (že BOGDAN FAJON — Ce je kaj Vred v°Jno so bili trite). narobe, mu oprostite, je pač       PREVEC ALKOHALA!
tehnični urednik Kranjske gostilne so imele
v preteklem letu 110,221.000 ter, se je pomnožila tudi obrt. dinarjev prometa od alkohol-Trenutno je v Kranju 282 nih pijač, medtem ko so sto-obrtnikov raznih strok ali sko- Sile le približno 100 litrov ja-rai dvakrat več kot pred voj- bolčnika. Kranjske mlekarne no. na so prodale v istem letu
Vse to se nanaša na Kranj Potrošnikom približno 1 mili-z omenjenimi predmestji, pri 1°™ 1vltrJ°Y mlfka> za kar so
proizvedle samo 107.000 sadnih ves Gorenjski, Zasavski, Ko- tivnih razprav, medtem ko je varne iz Liboj, temveč tovar
drevesc namesto 400.000. Za- cevski, Savinjski in Tolminski v tržiških trgovinah dvignil ne porcelana,
to je bil prvi pogoj za obnovo sadni okoliš in bo važen čini- preCej prahu. To je tudi upra-
našega sadjarstva ustanavlja- tel j Pri obnovi našega sadjar- vičeno, ker one niso povišale
nje večjih drevesničarskih ob- stva- Važno vlogo pa ima tudi cene alkoholnim pijačam za
ratov pri vzgoji mladega kadra sad- vec kot znaša zvišani promet-
To načelo je bilo  sprejeto jarskih   strokovnjakov   naše ni davek. Cene pa so zvišali
tudi na konferenci v Maribo- agronomske fakultete, ki sode- brez izjeme vsi gostinski o- Zg^Z: te'đnism toalevnZ moral   nujno   razvijati   tudi in
ru v novembru 1950, ko so na- lujejo pri organizaciji kamni- brati. Svet za gospodarstvo je JKJg  čef da t0 ni nrav  P">met, kulturno-prosvetno in l^ner
11 sadjarski strokovnjaki po škega drevesničarskega obra- že razpravljal o zvišanju pav- Sg22 'ie da so vsi avtobuli družbeno ter društveno živ- ^Sj,
temeljitem   razpravljanju po- ta s strokovnimi nasveti. šaine   obdavčitve   gostinstvu, ^^S^^J^^1^ ljenje. Ne moremo trditi, da     I?f si
____ t t—.v. ,   i.;      k,-i,- ^.cnjor,: 4n^o n^oi.oi hn mocon ^ni Ho iz irzica veano zaseaem m po- Ti.__J_, _____. _, _ 1j„    ah si lahko predstavljate,
ZA DODATEK NEKAJ DROBNIH BREZ BODIC
Tržič ima dnevno 11 av- žustrije, trgovine in obrti ter potrošijo za alkohol več kot tobusnih   zvez   z   Ljubljano. t^St^JJebl^}^ b£."1 za stvari, ki so koristne zdravju. Temu bi morali narediti četudi   s strožjimi
ložili temelje za obnovo sad jarstva v naši republiki.
Uspehi, ki so bili doseženi toda počakal bo mesec dni, da gtjS~„receiSžlčanov Kranj v tej smeri ni naredil dauj„t„f „hrf„)= Z1 T-KI "Sd!h 2?%"JSSSft: a&»'Si PJJmrt SSČ &5 SKS* koraka n.pW vendar * ta
Ugotovili  so  tudi, da ves čah, kažejo, da bo kamniški pijač padel. Če bo ostal pro
Kranj na delo, dijaki v K"««« naprej, veimar je «, ima desetkrat več gostinskih šole, kmetje pa kupovat, če- razv°J  spremljal  industriah- obratov kot prostorov
severozahodni   del   Slovenije  sadni  okoliš  postal središče met v glavnem neizpremenjen, ŽTrniSvatrSitom rZ zacijo v primerni oddaljenosti. V^u^^\Zl^^TV^
nima nobene večje sadne dre- proizvodnje malin in črnega bo občina povišala gostinstvu K^^J^^SSSS^* ,„ „™;P/°f?et™ .d.el0? Ta"
vesnice in so predlagali, da ribeza. V kamniški drevesnici pavšalni davek.
GORENJSKI         KMEČKI gorenjskih tehnik.   Med temi Jesenice v tiskani in ciklosti-
GLAS je leta 1943 in 1944 iz- ga je tiskala tudi tehnika v rani izdaji,
dajal  Pokrajinski  odbor OF Mišačah. SLOVENSKI PIONIR je iz-
za Gorenjsko.
GORENJSKI PARTIZAN je bil štirinajstdnevnik, ki je izhajal leta 1943 in 1944 kot glasilo Gorenjskega odreda.
leta 1943 glasilo VII. sloven ske narodnoosvobodilne udarne brigade »Franceta Prešerna« in so izhajali razmnoževani na pisalni stroj, na šapi-rograf in na ciklostil. i
OGLAŠAMO SE je bil žepni hajal leta 1944. Izdajal ga je časopis obveščevalcev Jelovi- najprej PO ZMS za Gorenjsko, ca. nato pa agitacijsko-propagan-
OJ TRIGLAV — MOJ DOM dna   komisija pri Oblastnem je bil žepni časopis 3. miner- komiteju KPS za Gorenjsko. GORENJSKI PIONIR, pred- sko-sabotažnega voda Gorenj-       SLOVENSKI POROČEVA-hodnik naše pionirske rubrike, skega odreda in je izhajal leta LEC je izhajal vsa leta osvo-list, ki je izhazal leta 1943, 1944. bodilnega boja. Gorenjsko iz-
1944 in 1945, je izdajal Pokra- PARTIZANSKI DNEVNIK dajo -SP so tiskale tehnike: jinski odbor OF za Gorenjsko, je bil glasilo Triglavske divi- Okrajna tehnika Jesenice, O-GORENŠČI FANTJE so bili z^e m P°tem IX. korpusa (od krajna tehnika Smlednik, Sel-
6. II. 1944 dalje) in nato glasilo ška tehnika, Tehnika OK OF za Primorsko in Gorenjsko. Kamnik, Okr. tehnika Skofja
PARTIZANSKI GLAS je bi- Lokalo leta 1944 glasilo 2. miner-     STENSKI ČASOPIS, ki je skega voda »Grintavec«. izhajal vsako soboto, je bil
PARTIZANSKI GLAS je bil glasilo Sofjeloškega odreda. GRINTAVEC je bil leta 1944 tednik 1. čete Gorenjskega od-     V NAROČJU PLANIN je bil glasilo   II. minerskega   voda reda. Izhajal je leta 1943. leta 1944 glasilo 1. čete 3. ba-
Gorenjskega odreda. PIONIR. Leta 1943, 1944 in taljona Gorenjskega odreda.
IZPOD TRIGLAVA je bil le- 1945 ga je izdajal Pokrajinski VOJAŠKI VESTNIK je bil ta 1944 ciklostiran žepni časo- odbor OF za Gorenjsko. leta 1953 glasilo III. operativ-
pis, ki ga je izdajal štab Je- PREGLED dogodkov je leta ne cone »Alpske«, v katero je seniško-bohinjskega odreda.      1944 v ciklostirani izdaji izda- bila vključena tudi Gorenjska.
JESENIŠKI KOVINAR je Jal Pokrajinski odbor OF za VSE ZA ZMAGO je bil leta bil glasilo Delavske enotnosti  Gorenjsko. nTtTrT^  .    1944 žepni časopis 2. čete 2.
na Tesenieah Izdaial ea ie PREŠERNOVCI PIŠEJO je bataljona Gorenjskega odreda. Okrožni komite Jesenice bil leta 1944 tednik Prešerno-      ZASAVSKI PARTIZAN je
KLIC Z GORA je bil žepni ve brigade. bilo leta 1944 glasilo Kamni-
časopis razmnoževan na pisal-     RADIO poročila so izdajali: ško-zasavskega odreda.
OK Jesenice, Okrožni komite Dogla vrsta časopisnih na-Škofja Loka, OK Kamnik, od- slovov, pa še ni vse, kar so sek za informacije in propa- tiskale partizanske tehnike na gando pri OO OF Škofja Lo- Gorenjskem. Prav tako ali pa ka, tehnika »France Preše- še bolj bi bila dolga vrsta ren«, komisija za informacije brošur In drugih tiskanih in propagando pri OOOF stvari. Toda že te pričajo o Kranj. bogastvu partizanskega tiska
SLOVENKE   POD   KARA- na Gorenjskem. Treba pa bi
ko mesto je Kranj, ki ima kar 36 gostiln, kavarn in restavracij, a samo štiri hiše, ki nudi-Čenrav ie nrometna mreža j° Prebivalcem duhovno raz-*T^\JL?ITr^A^t ved.ril<>: Zat0 Je pohvalna po-
PEREČE VPRAŠANJE PROMET
ni stroj, izdajali so ga borci 1. bataljona Gorenjskega odreda leta 1944.
KOVAČI SMO je bilo leta 1943 in 1944 glasilo 3. kranjske čete, ki ga je razmnoževala na pisalni stroj. i
MINERSKI GLAS je bilo s pisalnim strojem razmnoževano glasilo 1. minerske čete Gorenjskega odreda.
NAPREJ K SVOBODI je bil žepni časopis 2. bataljona Gorenjskega odreda, tiskan na pisalni stroj.
NASA BORBA je bil žepni časopis 2. čete Gorenjskega odreda. Izhajal je leta 1943.
NAŠA SILA je bil žepni časopis 2. čete 1. bataljona Gorenjskega odreda in je izhajal VANKAMI so bile glasilo Po- bilo vse te časopise posebej
je kupovali v Tržiču
Gradnja šestnajstih stanovanj v novih štirih hišah na Ravnah bo kmalu končana, in če ne bo posebnih ovir, se bodo stranke vselile že v drugi v lesni Povezavi z industrijo buda občinske^a fjudskega odi polovici decembra, vendar za in trgovino ji Kranj pred voj- bo ki . \ .\ ef£°£. tristo družin, kolikor jih čaka no ni nudil dovolj sredstev. Iz predloge ^ ukinitev nekate-na stanovanje, ne bo prostora g^MJ^«^^ rih gostišč. Zal pa zgleda^da
in bo še vprašanje stanovanj S f/ra^ldno da so krani- Se ni začel° ravno Pri naJbolJ ostalo velik problem. l^ta 1? razviano, aa so Kranj   pravem koncu.
Mešana jugoslovansko-av- skl mdustnalci odbili celo strijska komisija strokovnja- Predlog občine, naj bi s pri-
kov je te dni pregledala cestni spevkom ene promilje od do- ..rake in podobne pomanj-predor pod Ljubeljem. Kot ka- bička pomagali izboljšati ne- kljivosti so še. Vse so nastale že, se bo dograditev predora le katere komunalne naprave v iz objektivnih razlogov (piv-ganila z mrtve točke. Občina mestu (vodovod, pločnike, niče verjetno zato, ker je v Tržič je obljubila sredstva da most na HuJe). (Podatki iz Kranj kot trgovski center od bodo lahko napeljali do predo- razprave S. Beznika »O raz- nekdaj _ hodilo dosti ljudi — ra električni tok visoke nape- vo-iu kulturno-prosvetne de-tosti. Istočasno s tem pa bo Javnosti v Kranju«.) prišlo do rekonstrukcije in tla- Tudi od osvoboditve do da-kovanja ceste iz Tržiča do Na- nes je bilo v tem pogledu pre-klega, ker je le-ta v zelo sla- malo storjenega. Res je, da je bem stanju. avtobusni   promet   približno vim letom, ki je pred durmi
Zaključujejo z elektrifika- petkrat večji kot je bil pred ~ treba poskrbeti, da pridejo cijskimi deli v Bistrici. Upajo, vojno, da je število potniških J. Prvo vrsto prav problemi, da bo do konca tega leta do- in tovornih vlakov večje, ven- ki so tu bežno našteti in ki bila Bistrica močan električni dar to zadostuje le za naj- so ^ok mnogim drugim potok iz novega električnega vo- nujnejše potrebe. Zato bo tre- manjkljivostim. da in transformatorja, za kar ba prometu v prihodnosti dati je bilo potrebnih precej sred- precej več sredstev. Urediti
bo treba ceste v mestu, kakor tudi ceste, ki vežejo mesto z okolico, od koder prihaja v tovarne skoraj polovi
razen dejstva, da ga Kranjci itak radi pijemo) in nobene se ne da rešiti čez noč. Vendar zgleda, da bo v najkrajšem času — morda že z no-
BOGDAN FAJON
stev
Tudi z gradnjo vodovoda na Brezjah zelo hitijo. Sicer je precej ljudi, ki temu delu u
F  r O N  T t
Glava Slovenskega poročevalca je bila leta 1944. takale
leta 1944, razmnoževan s pisalnim strojem.
NAŠA ZENA je bil vseslovenski ženski list, a jo na Gorenjskem  izhajal v ponatisu
krajinskega odbora Slovenske obdelati. Zgodovinska sekcija protifašistične zveze za Go- pri Okrajnem odboru Zveze renjsko in Koroško. Glasilo je borcev bi se morala lotiti tega izhajalo leta 1943, 19^4 in 1945, posla.
tiskala pa ga je tcanika OK M. KI.
V Železarni je hladna valjarna
prva dosegla letni plan
Iz starih prostorov je bil lansko leto obrat hladne va-ljarne preseljen v novo dograjene prostore predelovalnih obratov v Hrenovici. Ta obrat je izmed vseh obratov Železarne    Jesenice prvi dosegel V sredo se je sestal na Je- bodo tudi na Jesenicah začeli košnji    plan proizvodnje, senicah odbor za izvedbo pri- akcijo za razširitev naših ča- Predčasna dosega plana je to-reditev v okviru Tedna tiska, sopisov in revij med bralci.     liko važnejša, ker je prejela Na pobudo Občinskega odbora , hladna   valjarna v tem letu
Socialistične zveze bodo ure-   lleSCIlC V STODOOl   imQ .     m.   . . ...
^n,-     ~~a„„+-4.~   A j        i 1°19 ton materiala slabše vr-
dih v počastitev tedna neka- Po vseh krajih jeseniške ob- ste iz katereea ie „redelala v tere izložbe, organizirali pre- čine se skrbno pripravljajo na ,'!Z f ****** ]e Prtdelala v davanje o tisku, novinarski proslavo 29. novembra. V oko- kvalitetne trakove 765 ton. večer in tiskovno konferenco. ijgu Jesenic pripravljajo pro- Storilnost v hladni valjarni Predavanje bo v ponedeljek SVetna društva in odbori so- občutno narašča in se je od zvečer v dvorani delavskega cialisticne zveze skupno s So- predvojne dobe dvignila za doma; novinarski   večer,   na lami akademije m proslave, na .
katerega bodo vabljeni tudi Jesenicah pa bodo priredili skoraJ 100/°. Hladna valjarna zastopniki vseh republiških li- proslave terenski odbori so- je v letošnjem letu dvignila stov, bo v sredo zvečer v ho- cialisticne zveze. Mestno gle- tudi odpremo in je v 10 me-telu Korotan; tiskovna konfe- dališče na Jesenicah bo ob de- secib odpremila 7850 ton m°d-renca pa bo v petek pri tajni- vetindvaisetem novembru za- . . '
ku občinskega odbora sociali- igralo Molierovo »Šolo za že- tem feo je lansko leto odpre-stične zveze. V Tednu   tiska ne«. mila skupno le 7500 ton. i
govarjajo, češ da so druga de- ca delovne sile. Vso pažnjo la bolj potrebna, toda občina pa bo zahtevalo tudi podjetje Tržič želi, da vasi brez vode Avtopromet, ki opravlja pre-dobijo vodovodno napeljavo voze delavcev v okoliške kra-čimprej. J. V. je.
Prireditve v Tednu tiska na Jesenicah
7479
Kako nastane časopis
Zanimivo vprašanje, kajne? Verjetno večina bralcev tega še ne ve. Zato si marsikdo predstavlja rojstvo časopisa po svoje. Te predstave pa so po navadi zelo nepopolne. Nekdo misli, da je vse to zelo preprosto drugi spet, da je silno komplicirano. Pravzaprav drži oboje, le s pridržkom, da je vsako delo takšno. Dokler ga kdo ni vajen se muči in muči, ko pa ga obvlada — posebno če ima veselje z njim — mu gre igraje izpod rok.
Danes vam bomo poskušali v besedi in sliki pokazati kako nastane časopis. Vzemimo za primer pot, ki jo prehodi vest o dogodku v vašem kraju preden pride v stolpce časopisa.
6. Ko je stran gotova se spet odtisne. Nato se vsi članki v strani še enkrat preberejo in skorigirajo. Čudno, kajne, tolikokrat se bere, pa še vedno uidejo najrazličnejši »tiskarski škratje«. Je že tako! Pa saj priznamo, da smo včasih temu krivi tudi mi.
1. Vest je prišla, recimo, po pošti, ali pa jo je sporočil naš dopisnik po telefonu. Tajnica v uredništvu, ki je hkrati tudi stenografka, jo je vpisala v delovodnik, ali pa jo je ujela v stenogram. Potem je stenogram pretipkala — ali dešifrirala kot temu pravimo — dopise pa, ki jih prihaja na uredništvo vsak dan precej, je lepo uredila in pripravila za sejo redakcije. Na seji redakcije smo dopise skrbno pregledali in razdelili po rubrikah.
7. Ko so vse strani sestavljene in skorigirane, se prenesejo v strojnico. V strojnici sprejo potem po štiri in štiri strani v posebne forme kot jim pravijo in kot jo vidite na sliki. Potem pa strojnik opravi vsa pripravljalna dela za tisk. Pribije klišeje, pogleda če so naslovi dovolj trdo sprti, da mu ne bi morda stroj potegnil kako črko iz njih itd.
8. Prve štiri strani so že pripravljene za tisk. Med njimi je na 4. strani (ali jo vidite?) tudi vest iz vašega kraja. Stroj, ki ga vidite na sliki, je že precej star, a vendar vztrajno tiska naš list že odkar izhaja. Pomaga mu seveda njegov mlajši in manjši brat, ki pa ga na sliki ne vidite. Ko strani pritraijo v stroj in strojnik pripravi vse potrebno
za tisk, stroj steče in v nekaj urah je list stiskan.
Seveda se pa večina drugih listov tiska drugače. Pri nas tiskamo namreč časopis na ploski tisk, ali knjižni tisk, medtem ko se drugi listi tiskajo na rotacijskih strojih. To so velikanske naprave, ki mnogo hitreje tiskajo, tiskajo pa zato kvalitetno slabše.
^^^^^^^^^
2. Na seji redakcije pa smo se razen tega pogovorili tudi, kaj bo v tem tednu napisal vsak novinar. Naš gospodarski u-rednik je dobil nalogo da napiše članek o občinskih dokla-dah in kot vidite na sliki se pravkar »muči« z njim. Seveda je prej skrbno zbiral material o tem problemu, ker se tudi v novinarstvu ne da nič »sneti« iz zraka.
Razen svojega lastnega dela pa je dobil na seji redakcije tudi dopise s terena, da jih predela. Med njimi je bila tudi vest z vašega kraja. Dopise je več ali manj popravil in ustrezno skrajšal.
Novinarske škarje in urednikov koš sta postala že nekakšna simbola novinarstva. Vendar vsa stvar ni tako huda kot govorijo. Skrajša se le tisto, kar je odveč. V novinarstvu namreč ni prostora
za lepotičenje sestavkov. Sicer pa, poskusite napisati tudi vi kakšno novico, pa boste videli, da vsa stvar s skrajšanjem ni tako tragična.
3. Novinarski sestavki in prirejeni dopisi gredo nato skozi zadnje sito: pregleda jih še naš urednik in s parafom potrdi, da so »godni« za objavo. U-rednik jih skrbno prečita. Zlobni jeziki govore, da edino urednik in korektor prečitata ves časopis. A to prav gotovo ne drži, kajti nekateri naši bralci so nam pisali, da preberejo časopis od prve do zadnje črke.
Če je kak sestavek slabo napisan, predolg, neaktualen, ga vrne in tako se zgodi, da kdo izmed nas tudi po trikrat piše isto stvar in se pri tem krepko priduša. Seveda pa tudi u-rednik spusti v tisk tu pa tam kakšno »raco« kajti hitrica zahteva tudi svoje »žrtve«.
igrr"'-*ia
9. List je že stiskan. Prepelje se v ekspedit kjer vsak izvod opremijo z naslovom naročnika, ki mu je list namenjen. Ko vas bo jutri obiskal poštar, boste že brali med drugim tudi vest iz vašega kraja.
Ivo crn n
10.   Seveda pa vsi, ki berejo starejšo kolporterko Skumav-
naš list, niso nanj naročeni, čevo mamo, ki nam razproda
Mnogi ga kupijo pri proda- največ časopisa. Kar zajeten
jalni časopisov ali kolporter- kup ga je, mar ne? Toda v po-
jih. Na sliki vidite našo naj- nedeljek ga ne bo nič več.
11. Brž ko ga bo prinesla v svoj kiosk, že jo bodo obstopili kupci in radovedno ogledovali, če je objavljena v današnji številki vest iz njihovega kraja.
5. Ko je korektor pregledal krtačne odtise dopisa iz vašega kraja in je strojni stavec popravil vse napake; gredo svinčene vrste naprej v ročno stavnico. Tam jih sprejmeta tehnični urednik in stavec — meter. Tehnični urednik ima že pripravljen načrt, kako bodo zgledalo posamezne strani časopisa. Ta načrt imenujemo tudi ogledalo in ga sestavimo dan pred izidom Časopisa v
uredništvu. Po tem načrtu potem zlaga gradivo v strani. To je seveda posebna umetnost, kajti vse se mora ujemati do pike, stran pa se raztegniti ne da. Nek Janezek je menda nekoč povprašal očeta: »Očka, kako pa to, da se po svetu vedna ravno toliko zgodi, da je časopis poln?«
4. Potem pa nadaljuje rokopis svojo pot po tiskarni. Najprej je zanesla »usoda« vašo vest v strojno stavnico. Ze ime pove, da se tam stavi s strojem. So to stroji, s pomočjo katerih se ulivajo posamezne črke in besede v svinčene ploščice — vrste. Strojni stavec tipka kot bi tipkal na pisalni stroj in iz posebnega magazina zleti ob vsakem pritisku ustrezna črka. Crke se zbirajo v posebnem zbiralniku. Ko je zbrana že cela vrsta, jih železna roka porine v vlivalni del stroja. V črkovne vdolbine brizgne stopljen svinec, ki se na zra-
ku hitro strdi. Tako nastane vrsta.
Ko je vaša vest prelita v svinec, jo vzamejo iz čolna, kot pravijo stavci tistemu delu stroja, kjer se zbirajo gotove vrste, premažejo s tiskarsko barvo in odtisnejo. Tako dobimo prvi tiskani odtis vašega dopisa, ki ga imenujemo kr-tačni odtis. Ker se strojni stavec, prav tako kot vsaka strojepiska, tudi zmoti, pregleda te krtačne odtise korektor in popravi napake. Vsako vrsto, v kateri je napaka, mora strojni stavec postaviti na novo.
Ze osem let izhaja naš list. In osem let se ponavlja ta »začarani krog« z večjimi aH manjšimi spremembami. Ravno v teh dneh si obetamo eno največjeh sprememb v vseh osmih letih izhajanja. Začela bo z delom naša lastna kli-šarna. Doslej smo morali namreč vse slike, ki smo jih hoteli objaviti v našem časopisu (tudi današnje) nositi v Ljubljano, da so nam jih tam »pre-
levili« v klišeje. To nam je jemalo dosti časa in kar je naj-važneje, vedno smo bili v zaostanku s slikovnim gradivom. Sedaj pa se bo stanje zbolj-šalo in zato vam bomo lahko večkrat postregli s slikovnimi reportažami, vsak mesec pa bomo od 1. januarja prihodnjega leta objavljali posebno slikovno prilogo »Gorenjska v slikah«.
Od izhajanja pa do danes smo porabili nič manj kot 112 ton papirja. Ce bi ves ta papir dobili hkrati, bi nam ga moral pripeljati v Kranj poseben vlak. Koliko smo porabili tiskarske barve in drugih ti-skraskih potrebščin, ne vemo, vuemo le, čeprav nismo vseh 8 let pri tem časopisu, da smo porabili precej naših živcev. Pa nič zato, samo da ste vi zadovoljni.
O novinarstvu v ogledalu najrazličnejših mnenj, piše ob „Tednu tiska" Slavko Beznik
OVINAR BITI JE LAHKO. Čeprav jih ni veliko, so vendarle tudi taki, ki tako mislijo.
Nekateri prav zato silijo v ta poklic. Seveda taki niso nikdar dobri novinarji in dopisniki, če to kdaj sploh so. Končno, le kje u-spevajo tisti, ki jemljejo službo samo »z lahke plati«?
Res smešno, toda zgodilo se je, da je nekdo, ki je hotel postati novinar, najprej kupil »beretko« in balonski plašč, ker sta to po njegovem bistveni karakteristiki novinarja. Pozabil je, da pravega novinarja odlikujeta le skromnost in znanje.
Spet drugi je hotel postati dopisnik s sodišča zato, da bi izsiljeval ljudi, češ plačaj, ali pa te dam v časopis. Prav po zgledu bulevardnih časopisov! Končal je pred sodiščem, ker je pozabil, da je bistveni element novinarstva iskrenost in poštenost.
Ni čudno, da imajo zaradi takih ljudi in primerov nekateri napačno mnenje tudi o drugih, dobrih novinarjih.
So pa ljudje, ki sodijo o lagodnosti novinarskega poklica, ne da bi ta poklic
poznali. Za njih velja, da »le čevlje sodi naj kopitar«!
Pravijo: saj itak vsak lahko postane novinar. Zato ni treba neke določene izobrazbe. To je zelo dvomljiva ugotovitev. Sicer drži, da formalno nihče ne zahteva od novinarja izkaza o opravljeni diplomi, delo samo pa je tako, da se tisti, ki nima znanja, ki ustreza fakultetni izobrazbi, praktično ne more uveljaviti v novinarstvu. Mora pa imeti novinar še nekaj, kar nobenemu človeku ne more dati nobena šola: biti mora dosleden borec za resnico.
Mislijo: novinarska je »dobra« tudi zato, ker tu ni uradnih ur, pa pri tem pozabljajo, da to za novinarja praktično ne pomeni drugega, kot da nima pravega in določenega prostega časa.
Ugotavljajo: saj vas nikdar ni v pisarni, pa ne vedo, da novinarsko »pisarniško delo« začne, ko normalno pisarniško delo konča, torej popoldne. Dopoldne je novinar med ljudmi.
Sprašujejo: kaj pa sploh delate? Pa ne vidijo, da povprečno novinar napiše na mesec 1800 časopisnih vrstic, kar znese domala 1,7 avtorske pole, ali na leto zajetno knjigo s približno 340 stranmi. Novinarjev življenjski opus obsega torej dobrih 30 debeiih knjig. Pri tem pa ni upoštevano vsakodnevno drobno redakcijsko delo.
In kaj se še vse ne spomnijo. A vendar se vse bolj uveljavlja mnenje, da je novinarstvo zelo važen in družbeno odgovoren poklic.
OVINAR IN RESNICA — STA DVOJE. Papir vse pre-nase, pravijo nekateri, potem pa pomenljivo pogledajo, češ ne boste me, saj se poznamo ...
Je res čisto tako? Res je, da Časopis ne more pisati tako, da bo vsem prav. »Sto ljudi — sto čudi«, pravijo Srbi. Objektivna resnica pa je vedno le ena, čeprav je preneka-terikrat v nasprotju z željami posameznika.
Seveda ni vendo rečeno, da časopis piše čisto resnico. Vendar vsak novinar teži, da doseže v poročanju največjo mero objektivnosti. Vsaj po pravilu in pri nas.
Kljub ne vem kakšnemu hrupu o svobodi tiska, danes marsikje v svetu novinar res že mora pisati tako in tisto kar drugi hočejo. Tako pravijo dostikrat pri nas in v svetu, da moramo pisati tudi mi, jugoslovanski novinarji. Ce so kasne osnove za takšne govorice, potem temu prav gotovo ni kriv družbeni sistem, marveč mi novinarji sami, ker še nismo v določenih primerih sposobni 'izluščiti iz kopice subjektivnih resnic — objektivne resnice.
Drugače je pri nekaterih časopisi na zapadu, ki ne teže za objektivnim poroča-
njem, marveč prilagajajo svoje pisanje okusu bralcev. Morda prav zato, ker pri nas tega ni, marsikdaj pade kakšna pikra na račun časopisja. Najbolj vpije, kako »časopis laže« in kako »papir vse prenese« pač tisti, ki je s pisanjem prizadet. Tu slej ko prej še vedno velja tista o mački in repu.
Spominjam se, kako nas je nekdo preko sodišča poskušal »prepričati«, da je pošten in da je laž vse tisto, kar smo napisali o njem, ko smo ga obsodili za gospodarskega škodljivca. Še preden pa j3 uspel dokazati to svojo »nedolžnost«, ga j2 isto sodišče obsodilo na leto dni zapora zaradi kraje in poneverb.
In nazadnje, čeprav zveni bolj kot šala, zgodilo se je celo, da je urednika bivšega jeseniškega »Kovinarja« nekdo pošteno premlatil, da bi mu dokazal, da ni pretepač, kot je to pisalo o njem v časopisu.
Takšne so te stvari o resnici in novinarju. Seveda je pa res, da se tu pa tam prikradejo v naše časopise različni nesmisli, ali »novinarske race«, kot jim pravimo. To predvsem takrat, kadar nismo dovolj kritični pri objavljanju raznih tujih poročil.
Tako smo n. pr. tudi v našem časopisu objavili med zanimivostmi, da sta na Japonskem dva zaljubljenca skočila v 200 metrov globoko brezno — in ostala živa. (Tudi novinar, ki je to napisal, je ostal živ! — op. pisca).
Toda izjeme samo potrjujejo pravilo.
OVINAR BOHEM.
Morda so tisto, kar dela novinarski poklic najbolj privlačen, najrazličnejše dogodvščine, ki spremljajo novinarja pri njegovem delu. Toda le kje tega ni! Koliko anekdot je o vseh mogočih poklicih. Vendar je treba vedeti, da izgleda vse to pri branju zabavneje, kot je bilo doživeto v resnici.
Tempo dela, ki narašča z velikostjo redakcije, je tisto kar ubija človeka. Kot Demoklejev meč visi nad novinarjem dan in ura izida časopisa. Medtem ko kdo drug lahko odloži delo, če mu ne gre izpod rok, pri časopisu to ni mogoče. Le kaj bi dejali bralci, ko bi dobili naš list enkrat v soboto, drugič v ponedeljek, torek ali pa sploh ne!
Zato ni čudno, da se je nek slaven reporter takole pošalil: »Moj kolega, zdravnik za duševne bolezni, mi je razlagal, da vsakega pacienta najprej vpraša, če je imel kakršnekoli stike z novinarji. Tisti, ki odgovorijo »da«, mu baje takoj izgledajo zelo sumljivi v pogledu njihovega duševnega ravnotežja.«
Morda je zato naša Ljubica izbrala za
to številko prav reportažo iz begunjske bolnišnice?!
Je nekaj bohemskega v novinarstvu, toda ne v negativnem pomenu besede. Zaradi posebnosti službe novinar nima povsem urejenega osebnega življenja. Nikoli ob uri ne je, tudi za spanje nima svoje ure, čeprav pravijo, da novinar najdlje spi, ker gre zgodaj spat in pozno vstane.
Največ anekdot je o tako imenovani »novinarski iznajdljivosti«. Tudi ta nosi v sebi določene elemente bohemstva.
Klasičen primer novinarske iznajdljivosti je intervju nekega znanega francoskega novinarja s človekom, ki nikakor ni hotel dati nobene izjave za tisk. Ker ni šlo naravnost, si je pač omislil zvijačo. Zbral je tri ljudi in se z njimi napotil v hišo človeka, ki se ni hotel razgovarjati z novinarji. Predstavili so se kot delegacija nanteške občine, ki baje želi imenovati neko /ulico po molčečnežu. Spričo take pozornosti se je človek tako raznežil, da ni samo povedal vsega, kar so hoteli vedeti, marveč je vse skupaj še bogato pogostil.
Seveda je taka iznajdljivost danes pri nas problematična- Tu je vprašanje novinarske morale, ki jo mi pojmujemo nekoliko drugače kot na zapadu. Vendar to ne pomeni, da naš novinar ne sme biti iznajdljiv in da to tudi ni. Nasprotno, to je ena •bistvenih karakteristik novinarstva. Le da ta iznajdljivost ne gre in ne sme iti na račun objektivnosti poročanja.
OVINAR — NEPOTREBNO ZLO.
Osnovni razlog za tako mnenje je dejstvo, da nekateri še vedno menijo, da je novinar pač zato, da sestavlja članke in dopise. »Daj, pridi no, nam boš ti napisal, ki znaš pisati,« ti pravijo. Nekim kolegom se je celo zgodilo, da so jih, ker pač »znajo pisati« — postavili za zapisnikarje. Ne pomislijo pa, da je novinarstvo zreducirano na golo, morda obrtniško še tako dobro žongliranje z besedami, navadno pisunstvo, ki s pravim novinarstvom ni na nobene zveze. Ne vedo, da s takim početjem odvzemajo novinarju njegovo bistveno značilnost: položaj družbenega delavca.
V glavah nekaterih naših ljudi, predvsem po podjetjih, se je skupno z vsemi ostalimi starimi naziranji ohranilo tudi mnenje, da se o določeni stvari mora pisati natanko tako kot mislijo oni, pa če je to prav ali ne. Brž ko ni tako, že grozijo: »Pa ne bom dal oglasa!«
Tako ie nam je pripetilo pred leti v hotelu »Evropa« v Kranju in letos v podjetju »KEM« v Lescah. Ker smo pisali o določenih nepravilnostih  v podjetju, so
nam razveljavili že sklenjeno pogodbo za večji oglas. i
Zanimivo je tudi, kako se nekatera podjetja branijo krivde in kako očitajo novinarju pristranost, če že ne laž. i»Seveda, pri nas vidite dlako v jajcu,« govore, »drugje pa ne opazite mnogo važnejših stvari.« Potem pa zlobno namignejo, da je to pisanje prav gotovo maslo tega in tega, ki so se mu osebno zamerili itd. Ne pomislijo pa, da naš novinar piše iz notranje prizadetosti in po svoji vesti, v želji, da bi pomagal, ne pa po naročilu.
Prav tako drži, da prenekaterikrat zastonj čakaš na »avdijenco« pri kakem načelniku, direktorju, predsedniku itd., pa se potem sprašuješ, če morda dotični le ne misli, da si prišel k njemu zaradi se'be.
Podcenjevanje novinarstva in novinarjev — čeprav zelo primitivno — se izraža tudi v ugotovitvi, da novinarstvo pač nič »ne nese«, s čimer ti pol za šalo pol zares včasih postrežejo najrazličnejši ljudje.
So pa primeri, ko so razni prigovori k novinarjevemu delu upravičeni. Novinar je sodnik- On zbira podatke o določenih družbenih pojavih in po lastni presoji izbira, kaj je za objavo, kaj pa ni. In kaj je lažjega, kot izbrati tisto, kar je njemu vš*eč. Kolikokrat se sliši: »Te bom pa v časopise dal!«
Kar roko na srce! So tudi taki, ki na tak način poskušajo dobiti določen »ugled«. Toda to so izjeme, ki ne vedo, da je novine rjev ugled v družbi odvisen od kvalitete njegovega dela.
ovinar in tiskarski škrat.
Verjetno ni nepri-jetnejše stvari, kot so te drobne napake. Mnogim urednikom in korektorjem delajo sive lase, bralci pa se ob njih večkrat prav imenitno zabavajo.
V časopisu jih ne manjka. In to je tudi razumljivo. Hi-trica, v kateri se sestavljajo časopisi, jim botruje. Stavec hiti, korektor hiti — in škratje so tu. Večji ali manjši, vsebinski ali tehnični.
Zgodilo se je n. pr., da je v neki osmrtnici užaloščeni soprog javil, da mu je umrla njegova nepozabna žena, pa je tiskarski škrat napravil iz nepozabne — neperabno! To je večino bralcev verjetno prav dobro zabavalo. Tako kot tisto, ko smo objavili, da je vlak, ki je prijahal (namesto prihajal) na tretji tir trčil v preblizu sitoječo .lokomotivo na sosednjem tiru.
Manj prijetne za bralce so te stvari, če iz pobornikov za ureditev nekega vprašanja nastanejo odborniki za ureditev tega vprašanja, če namesto finskih parlamentarcev sprejmejo filmske poslance itd., da o zamenjavah ali izpuščanju raznih črk v besedah sploh ne govorim. Takih napak je,
žal, tudi v našem časopisu več kot preveč.
Seveda pa ne bi bilo pošteno, če bi bila vsem takšnim in podobnim napakam kriva le tiskarna, korektor in tista prislo-vična »novinarska mrzlica*. Tu pa tam j 2 kriv kake napake tudi novinar sam. Marsikdaj tudi teh, ki sem jih naštel zgoraj.
Pred petimi leti je bil v »Gorenjskem glasu« tale naslov: »Kaj je za storiti?« Duhovitezi so takoj odgovorili: »Sto hlač!« »Tiskarski škrat« je bil tu torej novinarjevo neznanje slovenščine.
Ali pa: »Iskro« je obiskal tovariš Tito in sprejel ga je predsednik DS Alojz Raj-gelj. Naš dopisnik je napisal, da ga je sprejel Albin Rogelj, ker je pač več vedel o športu kot o novinarstvu.
Nadalje: v Gorenji vasi je KUD »Ivan Regen«, naš novinar pa ga je prekrstil pri prirejanju nekega članka v »Ivana Regenta« ipd.
V takih primerih torej ni kriv napake tiskarski škrat, marveč novinarjevo neznanje in nepazljivost pri prirejanju.
Sta torej dve vrsti tiskarskih škratov. Tisti, ki nastanejo zaradi hitrice in tisti, ki jih zakrivi novinar zaradi površnosti pri poročanju in prirejanju.
Slednjih bo, vsaj potrudili se bomo, vedno manj, prve pa naj bralci dobrohotno sprejmejo, kajti idealen časopis brez teh drobnih napak si lahko samo umišljamo.
OVINARSKE Z GORENJSKE. Kdor dela, včasih naredi tudi kaj narobe. Ce bom naštel tu nekaj spodrsljajev, torej to samo pomeni, da tudi mi vendarle — delamo.
Da, včasih še celo preveč. Zaradi tega ni čudno, da tu pa tam ni vse najbolj prav in najbolje napisano. Ste že kdaj diktirali neposredno v pisalni stroj? Kdor je, ve, da. to ni preprosta stvar. V novinarski praksi pa se mi je celo zgodilo, da sem moral članke diktirati direktno v stavni stroj. Tam ni mogoče črk izbrisati in napisati novih, misel se preliva v svinec, ki sproti trdi.
Zato ni najbolj prav, da so nadobudni slavisti na neki kranjski šoli pordečili prvo stran našega lista in jo potem razkazovali kot »eklatanten eksemplar, ki direktno frapira«.
Nihče ne zanika, da bo treba novinarski jezik še in še čistiti. O jezikovnih nesmislih sem že pisal. Naj jih naštejem še nekaj. Svoj čas je urednik »Gorenjskega glasa« vedno pisal o pergamentnih vstopnicah namesto permanentnih; namesto s komercialistom je vedno razgovarjal s ko-
mercionalistom itd. V eni zadnjih številk smo pisali o »Stekleni menežariji«, namesto o »Stekleni menažeriji«. Toda pretirane korekture so, kljub že ne vem kolikokrat diskvalificiranemu »novinarskemu jeziku«, vendarle zelo problematične.
Veliko oresedi novinar tudi na najrazličnejših sestankih. Tako se je zgodilo, da je nek naš novinar sredi sestanka odšel. (Mnogi trdijo, da novinarji itak nikoli na ostanejo do konca, pa ne pomislijo, da so morda večkrat sami krivi tega!) Potem pa je v časopisu objavil, da je bil dnevni red sestanka preobširen in zato »vsa vprašanja niso mogla biti dodobra pretresena«. Seveda je imel potem precej dolg nos, ko so ga iz okrajnega tajništva obvestili, da je ljudski odbor med zasedanjem skrajšal dnevni red za 5 točk.
Mnogo časa vzame človeku tudi redakcijsko delo. Razen prirejanja člankov, je treba napabirčiti iz vseh mogočih virov tudi kaj zanimivega. Pa se je zgodilo, da je Grega, ki je bil v uredništvu na praksi, zbiral zanimivosti. Dobil jih je v »Enakopravnosti«, glasilu ameriških Slovencev, ki izhaja v Clevelandu. Brž jih je »preplon-kal« in objavil. Ko so bile že natisnjene, smo ugotovili, da so to pravzaprav stare zanimivosti iz našega lista, ki jih je »Enakopravnost« prepisala, mi pa potem ponovno objavili.
Toda kdo ve, koliko je pravzaprav teh »magičnih« kvadratov v novinarstvu?
Od petka do petka GOR
Nova razstava v Ljubljani
V soboto bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani pod pokroviteljstvom podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Svetozara Vuk-manoviča odprta II. mednarodna razstava radia in telekomunikacij.
Na razstavi bo sodelovalo 13 jugoslovanskih podjetij, med njimi 8 slovenskih. Največjo zanimivost od naših podjetij pripravljajo: »Iskra«, »Telekomunikacije« ter Inštitut za elektrozveze. Od inozemskih razstavljalcev se bodo razstave udeležili: Francija, Cehoslovaška, Belgija, Zahodna in Vzhodna Nemčija, Madžarska, Sovjetska zveza, ZDA in Italija.
Inštitut za elektrozveze bo to pot pokazal svoj brezžični telefon, katerega že težko pričakujejo naši ribiči. Razen tega bodo tu razstavljeni še novejši tipi raznih aparatov: radijski sprejemniki in oddajniki, magnetofonski aparati, avtomatične in polavtomatične telefonske centrale, specialne naprave za UKW, televizijski sprejemniki in oddajniki, na katerih bomo lahko videli posnetek Verdijeve opere, nogometne tekme Avstrija : Madžarska itd.
Poslovanje kmetijskih zadrug se OlfIKflVA iz leta v leto izboljšuje — zadruge
V/lUJMIfC prehajajo vse bolj na svojo osnov-
TfiHriinnm no nal°£°: aktivizacijo odkupa kme-
£UUIUyulll tijskih pridelkov. Tako bodo letos
predvidoma odkupile kmetijske zadruge 80% kmetijski pridelkov. Opazen je tudi porast prometa izvoznih zadružnih podjetij, saj je bilo letos do 30. septembra izvoženih že za okoli 1.400,000.000 dinarjev, medtem ko je bil celotni lanski izvoz 1.800,000.000 dinarjev. V bodoče pa bodo morale kmetijske zadruge svoje delo čimbolj centralizirati, delati bodo morale na svojem področju, kajti odkup širšega kroga škodi trgovskemu poslovanju ter skrbi in povezavi kmetov na njihovem področju.
Po predlogu gospodarskega odbora Zveznega izvršnega sveta bodo banke obveznosti kmetijskih zadrug za zgraditev zadružnih domov ter kredite za odobritev sredstev v zvezi z gradnjo zadružnih domov prenesle na poseben račun in ne bodo do konca prihodnjega leta zahtevale od njih anuitet in zamudnih obresti. Po teh predpisih lahko tudi narodna banka daje zadrugam kredite za kritje izgub in priman j-klajev, nastalih do konca lanskega leta s privoljenjem ljud-skeg odbora in okrajne zadružne zveze, seveda če zadruge izpolnujejo odgovarjajoče pogoje glede kreditne sposobnosti.
CE ČLOVEK pride samo za nekaj ur v nek kraj, prav gotovo ne more zvedeti vsega, kar se tam dogaja. Morda je tisto, kar zve, celo nebistveno in prav nič važno. Vendar je nekaj stvari, ki sem jih zvedel, ko sem obiskal pred dnevi Poljansko dolino, takih, da zaslužijo, da o njih rečemo besedo, dve.
V HOTAVLJAH je podjetje »Marmor«, če to kar je, sploh lahko imenujemo podjetje. Ze dolga leta namreč začenjajo,
Tretja premiera v Prešernovem gledališču
Po dveh premierah v letošnji sezoni, bo Prešernovo gledališče uprizorilo v soboto, 19. novembra svojo tretjo premi-ero Williama Shakespeare »Othello« v režiji Jura Kislin-gerja. V glavnih vlogah nastopajo: kot Othello Jože Pri-stov, Jago Metod Mayr in Laci Cigoj, Desdemona, Othellova žena, Anka Cigojeva, Emilija, Jagova žena, Helena Skebeto-va; Bianca, Cassijeva ljubica, Angela Hlebcetova in drugi.
Shakespearovo tragedijo je prevedel Oton Zupančič in sceno pripravil Sveta Jovano-vič.
a še danes niso zares začeli. V Kranju sem zvedel, da delavci silno neredno dobivajo svoj zaslužek. Zato sem se pozanimal, kako je s to stvarjo, pa so mi potrdili, da res že 2 meseca niso dobili nobene plače in takoj dodali, da to ni prav nič nenavadnega, kajti zgodilo se je že, da tudi po 3 mesece niso dobili niti prebitega beliča.
Vprašanje je, kdaj bo tu drugače. O tem bi moral resno razpravljati tudi okrajni ljudski odbor. Hotaveljski marmor je namreč kljub vsemu zlata jama za ta kraj in za vso občino.
JESEN JE in kmetovo delo na polju je domala končano. Sedaj je čas za razne tečaje, predavanja itd. Tudi v Poljanski dolini so že pričeli s tečaji. Tečaj Rdečega križa v Poljanah je že prejšnji teden pričel z delom, sedaj pa pripravljajo sličen tečaj tudi v Tre-biji, trebijska mladina pa bo organizirala še poseben sploš-no-izobraževalni tečaj. Razen teh tečajev bodo pripravili za to zimo Poljanci tudi kmetijske tečaje v Poljanah in v Gorenji vasi, po morda še v Trebiji. Svet za prosveto in šolstvo pri občinskem ljudskem odboru v Gorenji vasi si prizadeva, da bi postali ti kmetijski tečaji obvezni za kmečko mladino.
LUCINAH ima organizacija Rdečega križa kar 60 članov. Toda člani se pritožujejo, da
nimajo skrinjice za prvo pomoč. Sicer to skrinjico imajo, vendar jo je neka absolventka tečaja Rdečega križa čisto preprosto zadržala zase in sedaj zaračunava usluge svojim pacientom. Svojevrstno šušmar-stvo!
V GORENJI VASI pravijo, da ljudje v zimskem času najraje pojejo, saj imajo kar tri pevske zbore, v Trebiji in v Hotavljah pravijo, da najraje igrajo, Sovodnjičani pa najraje bero, saj se, kakor pravijo, pozimi večkrat zgodi, da ostane omara v njihovi knjižnici, ki ima približno 300 knjig, večkrat prazna. (Okrajni odbor prosvetnih društev in Svobod naj bi razmislil, če bi se temu morda ne bi dalo odpomo-či.) Po vseh društvih pa pravijo, da pogrešajo mladino.
PRED DOBRIM TEDNOM je v Hotavljah kulturno - umetniško društvo pripravilo proslavo v počastitev slovenske
Moderne. Pa so se ljudje spraševali, le kakšne moderne stvari spet pripravljajo njihovi kulturniki in strahoma pričakovali, kaj vse bo prinesla spet ta »novotarija«.
Na proslavi pa se jih je kljub temu zbralo kar lepo število.
KO SEM SE VRAČAL, sem se ustavil v Logu. V Logu so pred dobrim mesecem napeljali elektriko. Sedaj jo napeljujejo na Visoko in čez nekaj dni bo posvetila tudi tam.
Pa mi pripoveduje neka ženska, da je sneg, ki padel na Dan mrtvih, potrgal električne žice. »Takrat smo bili 2 dni spet brez elektrike. Spet smo nažgali petrolejke in kar čudno se mi je zdelo, kako smo sploh mogli pri tej luči kaj delati, čeprav je minilo šele 4 tedne, kar nam sveti elektrika.«
Tudi tu počasi novo spodri-va staro in staro se ne bo vrnilo nikdar več ...
Namesto rnbrike
„ Vzgojni pomenki"
Prizorišče: gostilniška soba nekje na Gorenjskem
Še ena predstava v Loki
Društvo inženirjev
V dneh od 13. do 15. novembra je bil v Sarajevu IV. kongres Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Pokrovitelja kongresa predsednika j m fghml/Ai/
Tita je tu zastopal član Izvršnega IClIllIRUv sveta Franc Leskošek. Razen vidnejših zastopnikov političnega  življenja so 6e kongresa udeležili tudi avstrijski, bolgarski, kitajski, grški in turški delegati organizacije inženirjev in tehnikov.
S povečanjem in napredkom proizvodnje ter dvigom življenjskega standarda je tudi potreba po strokovnem kadru vedno večja. Pred naše strokovnjake — inženirje in tehnike — so bile postavljene že težke naloge, ki so jih z uspehom rešili, kar dokazuje množica novih objektov: Litostroj, Jablanica, Zvornik, Rade Končar, mostovi, strojegradnje itd. Treba pa bo v bodoče posvetiti še vse več pažnje posvečanju proizvodnje široke potrošnje in zmanjšanju dotoka investicij. Razpravljali so o rentabilnosti proizvodnje in gradnje, kako bi zmanjšali s smotrnejšo razporeditvijo sedanjih zmogljivosti in zvišanjem produktivnosti dotok novih delavcev, o zbiranju elaboratov in tehničnih dokumentov za centralno dokumentacijo, o strokovnih komisijah, skrajšanju univerzitetnega študija v prid večjega in kvalitetnega dotoka kadrov o varčevanju itd.
Po raznih razburjanjih — potrebnih in nepotrebnih — okrog »Steklene menažerije« nas je loški teater že drugič v letošnji sezoni prav prijetno presenetil: to pot z delom El-merja Harrisa »Molčeča usta«, z zgodbo o nemi nezakonski materi, ki je pritegnila že filmske snemalce. Kakor je razumljivo, da vsaka novotarija razburi duhove in je »Steklena menažerija« sprožila vrsto debat vnetih zagovornikov in prav tako vnetih nasprotnikov — kar je za razvoj zelo pozitivno — pa je na drugi strani čudno, da so se Ločani razgibali ob sicer tako, rekli bi »ljudski« igri z vsemi potrebnimi rekviziti. Polna dvorana kaže, da so se bolj opredelili za to smer.
Na loški oder je drama prišla po zaslugi mladega, nadarjenega režiserja in igralca Petra Jamnika, ki je — kot pravi  sam  v »Škofjeloškem
DRUŽINSKI POMENKI O shranjevanju sadja
Naše gospodinje si v tem času nakupujejo sadje za zimsko zalogo. Vse bi ga rade ohranile čim dalj, vendar samo želja še ni dovolj. Poznati moramo tudi način, kako to dosežemo.
Prvi in najvažnejši pogoj za uspešno shranjevanje sadja je dobra klet. Preden sadje spravimo vanjo, prostor temeljito uredimo in počistimo, nato pa prebelimo z apnom in žveplom. Apno bo vsrkalo vso odvisno vlago, žveplo pa bo preprečilo, da sadežev ne bo napadla gniloba.
Potem ko bomo zdravo sadje odbrali in zložili na police v kleti, moramo poskrbeti še za pravilno temperaturo. V zelo vlažni kleti se začne sadje hitro razkrajati, če pa je klet presuha, sadje zaradi čezmerne osušitve ovene. Prvo in drugo je škodljivo. Najprimernejša toplota je pri štirih stopinjah Celzija. Klet torej ne sm^ biti ne pretopla in ne premrzla, če hočemo, da bomo sadje dolgo ohranili sveže.
V kleti naj vlada mrak. Svetloba pospešuje zorenje. Ako je prostor preveč tema-
čen, se v njem pogosto naselijo gobe, ki kaj rade povzročijo bolezen tudi na sadju. Nadalje naj bo v kleti vedno dovolj svežega zraka, zato jo moramo večkrat prezračiti. Sicer pa mrzel zrak ne sme direktno vdirati vanjo. Tudi prepih ni priporočljiv. Ce boste upoštevali teh nekaj nasvetov, bo tudi vaša klet lahko idealna sadna shramba.
Za prijeten počitek
Kakšno razmerje je pravilno
Bralke našega lista so nas že večkrat spraševale, v kakšnem razmerju sme mesar prodajati meso in kosti. Taka
GLAS GORENJSKE
Izdaj«:
Ca»opiano, založniško in tiekarako podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj, Korolka četrta 0.
D i r • k t o r
in odg. uradnik: Slavko Betnlk.
Urajuji:
uredniški odbor.
Telef. uredništva in uprave 475 / Tek. rač. pri KB Kranj it. 61-KB-1-Z-135 / Izhaja vsako aoboto. Letna naročnina 400 dinarjev polletna . . . 200 dinarjev četrtletna ... 100 dinarjev Posamezna ttev. atane 10 din
vprašanja gospodinje upravičeno zastavljajo, če jim prodajalec meso in kosti »v naglici« kar približno nameče na tehtnico. Zgodi se, da dvakrat ne dobijo iste količine. Z denarjem mora današnja gospodinja varčevati, zato ji ni vseeno, kaj kupi zanj. Za pošteno plačilo zahteva pošteno mero.
V uredništvu smo se pa za to stvar pozanimali in danes bralkam odgovarjamo.
Ce zahtevate pri mesarju 1 kg govedine, sme biti pri boljših kosih (stegno itd.) le 30 dkg kosti in prav nič več. Pri kvalitetno slabših kosih pa znaša odstotek kosti od 5—30. Razmerje pri telečjem mesu pa je za stegno 35:60, torej 35, največ 40 dkg kosti in 65 oziroma 60 dkg mesa. Za ostale dele teletine pa se ta odstotek kosti giblje prav tako od 5 dkg dalje.
Model lahkega, in praktičnega kavča z naslonjalom...
..ki je zaradi svoje širine tudi za spanje zelo udoben
prosvetnem listu« — »pregledal vso starejšo in novejšo, posebno domaČo dramatiko in se mu je zdelo to delo edino primerno« za obiskovalce loškega gledališča, ki imajo svojevrstne zahteve. Režiser je lepo znal izrabiti skromni prostor in je včasih prav duhovito in domiselno razporedil igralce, da so s preprosto, a prikupno sceno ustvarili lepo harmonijo.
Igralsko je bila dokaj zahtevna igra kar dobro zasedena. Glavno vlogo nemega dekleta, Belinde Mc Donaldove je z dokajšnjo prepričeval-nostjo podala Fani Božičeva. Znala je uporabiti obsežen repertoar mimično dobro izraženih čustev. Morda je včasih le malo prehitro dojemala svoje »govoreče« partnerje (posebno v prizoru s Locky-jem).' Zahtevno vlogo starega Mc Donalda, farmarja, je dobro poustvaril Franc Kovač. Znal je biti surov, a tudi nežen, nikdar pretiran, vedno pristen in doživet. Moti pa seveda močno njegov zelo dialektično pobarvani jezik. Ali ne bi kazalo režiserju celoten njegov nastop preliti v loški dialekt? Dr. Jacka Robertsa, zdravnika, ki se zaradi nesrečne ljubezni »zabije« v ta odljudni kraj, je kreiral Janez Ziherl. V prizorih z Belindo je bil vseskozi topel in človeško zrel, čeprav je i v maski i v nastopu bil morda premlad in preveč mladeniško -lahkoten, da bi mogel prepričati gledalce o iskrenosti svojega početja- V splošnem pa so bili prizori Belinda - zdravnik najboljši v vsej uprizoritvi. Locky Pavleta Okorna se je sicer videlo, da želi realizirati pisateljevo in režiserjevo zamisel, a se mu je lik brezobzirnega zapeljivca, ki ne prizanese niti gluhonemi revi, razblinil v skoraj bi dejal solidnega kmečkega fanta, ki se mu je enkrat tudi »ponesrečilo«. Med ostalimi vlogami je presenetil Jpnez Kos kot D;ng-well in vaški klepetulji (Car-manova in A. Oblakova). I-grali so še Zvezdana Zadniko-va (Maggie), Ivanka Oblakova (Stella), Dušan Mauer (župnik) in drugi.
Pomemben kulturni
dogodek ob Dnevu republike
V Tednu tiska in v počastitev Dneva republike bo v nedeljo 27. novembra slavnostni koncert Glasbene matice in Slovenske filharmonije.
Razen Arničeve »Dume« je na sporedu tudi L. van Bee-thowna Fantazija za mešani zbor, solo, klavir in orkester, ki bo hkrati tudi primeren uvod v »Dumo«.
Skozi pol priprta okna prijazne gostilniške izba se je polagoma tihotapil polmrak. Luči še kdove zakaj niso bile prižgane. Pri mizah ni bilo mnogo gostov. Se tisti, ki so bili v gostilni, so prišli na okrepčilo le mimogrede. Nobene »pivske« družbe ni bilo. — Pač!
V najbolj temačnem kotu, ob kmečki peči, so sedeli trije možakarji. Eden izmed njih se
IZTOK AUSEC Naš gospodarski urednik vam je za Teden tiska pripravil nekaj negospodarskega
ga je verjetno že toliko »na-lezel«, da je kar za mizo zadremal. Ostala dva pa ste še kazala znake življenja, vsaj tako je izgledalo.
Ko sem nekoliko bolje pogledal to pestro družbo, sem med njimi razločno opazil drobno dekletce, ki jo je eden izmed njih rahlo objemal ter ji skušal nekaj dopovedovati. Sodim, da je bil to oče tega dekleta. j
Punčki ni bilo več kot 13 let in videti je bilo, po šolski torbi, ki jo je imela na ramah, da je prišla mimogrede iz šole po očeta. Ne vem, če ni bila to že kar vsakodnevna in običajna stvar, kajti dekletce ni kazalo nobenega začudenja in sploh se je obnašalo tako. kot da jo gostilniško življenje prav nič ne preseneča.
Na mizi liter vina in mnogo mokrih kolobarjev, odtisov kozarcev. Tudi večji kolobarji, odtisi literskega steklenice, so bili priča, da to ni bil prvi liter.
Mokra miza ... Občutek za mero jih je bil že zapustil: pri natakanju je šlo skoraj vedno čez.
»Zaplula, zaplula je .. « je že zelo utrujeno pel na levi sedeči možakar.
»... je sredi morja«, je kar s koncem pesmi hreščavo nadaljeval drugi in z roko mahal po zraku kot da bi hotel dirigirati.
Dekletce, ki sedelo med njima, je begajoče švigalo z očmi in nien trudni pogled je romal od gosta do gosta. Zdi se mi, da sem ji prav prebral misli,
ko se mi milo strilo ob pogledu nanjo, ki si je tako vroče želela stran od tod, ven, na sveži zrak, proč od teh vlažnih, pijanih obrazov. Iz tistih drobcenih oči je bilo moč razbrati prošnjo po rešitvi in hkrati strah pred tako odločitvijo.
Iz ust njenega očeta je smrdelo po vinu in tobaku ... Prav po tiho ji je nekaj pripovedoval na uho, boljščal vanjo z motnim in krvavim pogledom, šepetal ji je nekaj, nakar se je dekletce od časa do časa bolestno nasmehnilo, ne da bi pri tem sploh poslušalo očetove besede.
Od časa do časa je spet svoje vinske tovariše spodbujal k petju, ki je bilo vse prej kot temu podobno.
Vsem je že presedalo. Tudi meni. Odšel sem ...
Odšel in pustil to »veselo« družbico v gostilni. Pili so menda še dolgo v noč, vsaj tako mi je drugi dan povedal prijatelj.
Dekletce je sedelo nemo med njimi in s topim pogledom zrlo nekam v daljo. Vdalo se je pač v svojo usodo ...
»Kaj bo rekla mati, ko bo prišla s pijanim očetom domov?« jo je od časa do časa zaskrbelo. »Spet bo žalostna, ker bo oče pijan. Huda bo nanj, ker je zahteval, da je bila tudi ona z njim. Stisnila jo bo na prsi in brez besed pobožala po laseh, kot je to napravila že tolikokrat. Kako lepo ji je bilo vedno takrat pri srcu.«
Kako bo jutri v šoli? .. Ne bo mogla breskrbno sedeti v klopi in slediti učiteljičinim besedam. Včerajšnji dogodek bo še živel v njej. Ta ji bo š« dolgo, dolgo ostal v spominu in morda bo zorel v njej.
Morda pa tudi ne ...
Nisem mogel odgnati misli, ki so mi rojile v glavi o neučinkovitosti gostilniških napisov: »Pijanim osebam ne točimo alkoholnih pijač!«, in o tem, kako jih gostinci spoštujejo.
Zakaj ni gostilničar skušal vsaj z besedico umiriti gostov?
Pri tem pa je pomembno še nekaj drugega!
Razumem, da človek kdajpa-kdaj nekoliko globlje pogleda v kozaerc. Pripeti se to. Največkrat prilika tako nanese. In to je Človeško.
Toda ni prav in obsojanja je vredno, če človek pelje v gostilno svojega otroka in se vpričo njega napije ter nato čenča karsibodi.
Vsiljevala so se mi še druga vprašanja.
Ali lahko pričakujejo taki starši, da bodo imeli pred svojimi otroci in njih prijatelji določeno avtoriteto? Ali lahko, če se to večkrat dogaja, pričakujejo od otrok spoštovanja, zlasti še, če oče pretepa mater, jo zlorablja, v pijanosti razbija?
Zamislil sem se ob teh vprašanjih in sklenil sem, da napišem nekaj vrstic z želio, da bi se tudi tisti, ki tako delajo, zamislili ob tem.
I. AUSEC
o • o e e o o
•DROBIŽ
OOO0003O
šport * šport a špor
Slepi iz območja bivšega radovljiškega okraja pripravljajo za proslavo praznika republike samostojen program. Nekaj točk bo prispeval tudi pevski zbor jeseniške »Svobode«. Proslava bo 4. decembra v dvorani Delavskega doma na Jesenicah.
Mladinci iz Mošenj nameravajo ustanoviti šahovsko, radioamatersko in teniško sekcijo. V kulturnem domu so jim odstopili že potrebne prostore.
Društvo inženirjev in tehnikov na Jesenicah je organiziralo v soboto ekskurzijo v Trbovlje, kjer so si ogledali Strojne tovarne in v Krškem Tovarno rotacijskega papirja.
Pevski zbor prosvetnega društva iz Zasipa pri Bledu je minulo soboto in nedeljo gostoval v Ribnem in Gorjah. Kljub temu, da je bil koncert kvaliteten, je bilo zanimanje v obeh krajih zelo majhno.
Ljudska univerza v Domžalah je minuli petek priredila V prostorih gimnazije predavanje o Japonski. Predavanje prof. dr. Pavla Kunaverja iz Ljubljane »Sonce in njegovi otroci« pa bo predvidoma zaradi bolezni predavatelja pozneje.
Zbora prosvetnih delavcev v Domžalah preteklo soboto popoldne se je udeležil tudi sekretar Okrajnega komiteja ZKS Ljubljana Janez Vipotnik Po govoru o gospodarskih problemih in vlogi idejnega dela prosvetnih delavcev ter diskusiji so se prosvetni delavci ločili po komunah k ustanovnim zborom .društev učiteljev in profesorjev.
KUD »Blegaš« Hotavlje pri
Gorenji vasi pripravlja za 29. november dramo Miha Klinar-ja »Gorenjski punt«.
DPD »Svoboda« Primskovo
je pretekli teden v soboto in nedeljo uprizorilo veseloigro s petjem in glasbo »Študentje smo«.
V Domu Jugoslovanske narodne amrije v Kranju je bil
preteklo soboto Večer narod.
pesmi širom Jugoslavije, na katerem so sodelovali tudi tamburaški zbor s solisti in vokalni kvintet Radia Zagreb.
Delavsko prosvetno društvo »Svoboda «Lesce pripravlja za soboto, 19. novembra Draga Servisa igro »Zaradi stanovanja«. Igra prikazuje na šaljiv način razburjenje zaradi stanovanjskega problema.
Simfonični orkester Radia Ljubljana je v sredo 16. novembra dvakrat nastopil v Kranju pred polno dvorano občinstva z Dvofakovo četrto simfonijo, predigro k Karel Maria VVebrovi operi »Obe-ron« ter arijami iz znanih oper. Sodelovali so prvaki ljubljanske opere. Kranjčani si želijo, da taki obiski ne bi bili tako redki.
Nesreče
Ignac Gregorc iz Kranja si je zlomil palec leve roke ob udarcu s kladivom.
Albin  Podobnik se je pri
žaganju drv užagal v palec leve roke.
Marija Bajželj iz Sp. Dupelj je vključila električno stikalo in si poškodovala levo roko.
Anica Studen iz Sp. Tenetiš si je poškodovala desno roko, ko je izključila stikalo pri električnem stroju.
Marija Ban iz Kranja si je poškodovala desno roko ob razbitem ogledalu.
Niko Videnkovič iz Save si je poškodoval sredinec desna roke.
Peter Globočnik si je pri delu poškodoval levo nogo.
Franc Lazar iz Stražišča je dobil v desno roko 5 šivov zaradi poškodbe pri stroju.
Helena Markelj iz Kranja se je pri sekanju drv usekala v palec leve roke.
Pri prevozu premoga na Šmarjetno goro so avtomobilu odpovedale zavore, avto se je prevrnil, Andrej Novak pa s3 je pri padcu težje udaril na desno kračo.
Iz sodnih dooran
Odkod slaba moka
Konec leta 1954 je trgovsko podjetje »Soča« v Mostu na Soči prejelo od podjetja »Klasje« iz Kranja 28.000 kg moke. Po naročilu bi morala biti moka 85 odstotna, vendar je bila že na oko videti slabša. »Soča« je moko dala v analizo tržni inšpekciji v Tolminu, ki je ugotvila, da moka res ni 85, temveč 94 odstotna.
Zaradi tega je bil poklican poslovodja mlina na Bregu pri Kranju Jože Gašperšič, ki je »Klasju« dobavil to moko, na odgovor zaradi kaznivega dejanja (razpečavanje slabih izdelkov po 215. čl. K.Z.). Gašperšič sicer ni mogel zanikati, da je odgovoren za kvaliteto moke, kakor je bila pogojena in je moral tudi priznati, da je bila pošiljka res slabša. V zagovor je pa navedel, da je prišlo do manjvredne
kakovosti le nehote, in to pri mešanju bele in črne moke, ker dobra in slabša vrsta nista bili dobro premešani.
Obtožencev zagovor sicer po drugih dokazilih ni bil ovržen, ker so pa odgovorne osebe v državnih podjetjih kazensko odgovorne tudi če pride iz malomarnosti do izdelave in razpečavanja izdelkov, ki ne ustrezajo predpisani in pogojeni kakovosti blaga večje količine, ali precejšnje vrednosti, je bil Gašperšič kaznovan s 30.000 din denarne kazni. Potrošniki imajo pač pravico, da za denar, ki ga je treba s trudom prislužiti, prejmejo tudi odgovarjajoče blago, kazenski zakon pa z navedenim členom upravičeno opozarja tudi na socialistično poslovno moralo, ki jo včasih pri naših podjetjih še vedno pogrešamo.
Še nekai o tekmi Mladost : Triglav
Več je bilo gledalcev te prvenstvene nogometne tekme, ki so brali poročilo o tekmi objavljeno v prejšnji številki našega lista in menijo, da je bilo poročilo prestrogo, češ da smo lahko veseli, da je tekma tako potekla. Menimo, da je tako razglabljanje samo potu-ha aktivnim športnikom in da tako ne bo mogoče narediti konec nešportnim izpadom.
Prav tako je bil v poročilu omenjen nešportni izpad Jo-cifa, ki je pljunil v srednjega krilca Triglava Stravsa. K temu danes dodajamo to, da je on »samo« vrnil »milo za drago« kot pravimo. Torej prenapetost z obeh strani.
Zaradi nešportnega ponašanja ne samo teh dveh, temveč tudi drugih nogometašev, smo mnenja, da bi morali posredovati tudi disciplinski odbori obeh klubov.
'Pomembna zmpga kranjskih kegljačer
Preteklo nedeljo je bil v Mariboru prijateljski troboj v mednarodnem slogu (200 lučajev) med Poletom iz Zagreba, mariborskim Branikom in Triglavom iz Kranja. Z veliko številko podrtih kegljev — 5019, so Kranjčani prepričljivo zmagali. Tudi najboljši posameznik je bil Kranjčan Mar-telanc, ki je podrl 888 kegljev.
CELJE : MLADOST 14:5 (5:3)
V nedeljo so kranjski roko-metaši v nadaljevanju rokometnega prvenstva Slovenije doživeli spet poraz proti Celjanom v Celju. Zadnjo tekmo jesenskega dela prvenstva bodo imeli v nedeljo na svojem igrišču proti Dravi iz Ptuja, zadnje plasirani enajstorici na prvenstveni lestvici.
Nogomet v Domžalah
Minulo nedeljo se je domžalskemu občinstvu nudil izreden športni dogodek. Ker Odred iz Ljubljane ni smel igrati doma, je odigral v Domžalah prvenstveno nogometno tekmo s Segesto iz Siska, ki jo je dobil z visokim rezultatom 5:0.
V predtekmah so mladinci NK »Domžale« z visokim rezultatom 5:0 premagali NK iz Kočevja, medtem ko je A moštvo »Domžale« premagalo e-najstorico iz Kočevja z rezultatom 5:2 (2:0).
-t.
hirantiKi Kranja Tretja
V Mariboru je bil v nedeljo pokalni brzopotezni šahovski turnir slovenskih mestnih reprezentanc. Kot prejšnje leto, so tudi letos Kranjčani zabeležili pomemben uspeh in dosegli tretje mesto v končnem plasmanu. Z malo manj smole, saj so izgubili le srečanje z Ljubljančani (41/2:31/2), bi lahko zasedli tudi višje mesto.
Prav gotovo pa je še večjega pomena plasma, ki so ga dosegli Radovliičani in Trži-čani. Prvi so bili šesti, drugi pa osmi.
Ko govorimo in razglabljamo o turističnih možnostih in o turizmu na splošno, dostikrat ne upoštevamo vseh či-nitejev, ki vplivajo nanj. Največkrat se zadržimo pri objektivnih težavah in pomanjkljivostih, vse preveč pa pozabljamo na veselo, zabavno in sproščeno plat turizma. 'Ta mislim predvsem na razne, bodisi stalne ali priložnostne športne prireditve ali tekmovanja.
Na Gorenjskem razen gorenjske »smučarske olimpijade«, »Blejske regate«, ni nekih pomembnejših že ustaljenih in tradicionalnih športnih prireditev. Res, da so imenovane športne prireditve sicer na visoki ravni, kar morda tu-
riste najbolj privlači, vendar je to še vse premalo.
Gorenjska ima mnogo možnosti, organizirati vrsto ne le visoko kvalitetnih športnih prireditev, ki bodo tudi v prihodnje ostale še vedno najmi-kavnejše, temveč tudi mnogo manjših športnih tekmovanj, ki bi tudi v lokalnem okviru dobile s smotrnim uveljavljanjem določeno tradicijo in s tem tudi interes izletnikov in turistov zanje.
Na Gorenjskem bi lahko tako v zimski kot v poletni turistični sezoni prirejali razna športne prireditve, ki bi privabljale turiste od blizu in daleč. Ni zgolj Planica najbolj privlačna izletniška točka na Gorenjskem. Poleti bi lahko n. pr. organizirali kako
Kamnišhi športni dogodki
Kamniški nogometaši so preteklo nedeljo prvenstveno tekmo v Litiji odločili v svojo korist s 4:2. To nedeljo bi morali odigrati prvenstveno tekmo z »Jadranom«iz Ljubljane, pa ni bilo sodnika. Moštvi sta zato odigrali prijatelj-
sko tekmo. Rezultat je bil 6:2 (4:0) v korist Kamnika. Na Duplici je domača enajstorica premagala »Savo« iz Tacna s 6:2 (3:1).
Prijateljska tekma med ženskima odbojkarskima ekipama Kamnika in Krima se je končala s 3:2 za Kamnik.
pomembnejšo plavalno in wa-terpolo prireditev, prav tako več kolesarskih tekmovanj, aero tekmovanj (alpski letalski center - Lesce) in še marsikaj drugega.
Predvsem bo važno, kako bomo organizirali posamezno športno prireditev in jo znali populazirati ter ji na ia način ustvariti dcloeeno tradicijo. Na osnovi nje se bo tudi iz lata v leto večal dotok v določene turistične kraje vseh onih, ki se za to zanimajo. Tako bo moč vzbuditi turistom sčasoma pozornost ne la za športne prireditve, tenrveč tudi za ostale turistične mikavnosti dotičnega kraja.
Zato bi bilo prav, da bi naši turistični forumi pri organiziranju turistične sezone upoštevali tudi razne športne prireditve. Športniki in njih organizacije pa naj bi prav tako prirejali svoja tekmovanja, upoštevaje vse tiste možnosti, ki jim bodo zagotovile čim večji obisk gledalcev.
To misel, ki je bila sprožena tudi na ustanovnem zboru Stalne turistične konference, bi bilo treba nri bodočsm delu naših turističnih forumov na Gorenjskem vsekakor upoštevati.
A. I.
objave - oglas
• Mali oglasi
Prodam vzidljiv štedilnik na
dve plošči — obložen (levi), več oken in vrat in železno blagajno — Škubic Stanko, Zg. Brniki, Cerklje.
Prodam eno leto staro teli-co in sedem mesecev starega žrebička — Pšenična polica, Cerklje.
Prodam vzidljiv štedilnik in »Pikolo« peč. — Meja 8, p. Kranj.
Prodam rabljeno malo mla-tilnico na tresala in reto. Naslov v upravi lista.
Prodam telico brejo, hči najboljše mlekarice. — Eržen, Kranj, Koroška cesta 45.
Prodam svinjo 13 tednov brejo. — Britof 52, Kranj.
Preklicujem blok št. 27031 izdan v Komisijski trgovini dne 6. 7. 1955.
Preklicujem blok št. 28297 izdan v Komisijski trgovini z dne 17. 10. 1955. — Glumpak Marija.
Pevski odsek »Svobode« Jesenice želi pomnožiti pevska zbora. Vabimo predvsem pevce in pevke, ki imajo veselje do zborovskega petja. Vaje ob torkih in petkih v Delavskem domu. Mladina predvsem dobrodošla.
Opozarjam vsakega, ki bi širil neresnične govorice o meni, da ga bom prisiljen predati sodišču. — Gulin Lojze, Kranj.
Reševalna postaja v Kranju išče administratorja. Nastop službe takoj. Lastnoročno pisane ponudbe poslati na gornji naslov.
Ugodno prodam skoro nov
železen štedilnik. — Britof 104, Kranj.
Prodam zazidljivo parcelo na Kokrici ob cesti na Rupo. Naslov v upravi lista.
Prodam kravo 8 mesecev brejo in plemenskega vola 400 kg težkega. — Dolžan, Novake pri Golniku.
Iščem službo. Ponudbe na upravo lista pod »Velika matura«.
Svetlozelen zložljiv ženski dežnik sem izgubila na cesti od tovarne »Save« do mestne lekarne v soboto 12. oktobra. Poštenega najditelja prosim, da ga proti nagradi vrne na upravo lista.
Mirna upokojenka išče o-premljeno sobo. Posteljnino ima svojo. Ponudbe na upravo lista pod »Mirna«.
Za pomoč v gospodinjstvu dam stanovanje in nagrado. Ponudbe na upravo lista pod »Soba v Kranju«.
Preklicujem izgubljeno številko motorja 2572 z lučjo (zadnjo) od Britof a do Kovor-ja. — Skodlar Jože, Gorenje 27, Kranj.
Instruiram vse predmete za nižjo gimnazijo. Naslov v u-pravi lista.
Na TNZ Kranj se dobi daljnogled, znamke »Hensoldt«.
Zahvala
Iskrena zahvala dr. Igor Vetru in ostalemu strežnemu osebju kranjske porodnišnice za ves trud in prizadevnost ob prvem rojstvu, enaka zahvala tudi vsem delovnim kolektivom, ki so se z lepimi darili spomnili tega dogodka. Se enkrat iskrena zahvala vsem. — Frančiška Počkaj.
RADIO LJUBLJANA
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00, 12.30, 15., 17., 19.30 in 22. uri. Oddajo »Želeli ste — poslušajte« ob nedeljah ob 15.15 uri, ob delavnikih pa ob 14.35. Kmetijski nasveti in Kmetijska univerza vsak delavnik ob 13. uri.
NEDELJA, 20. NOVEMBRA:
8.00 O Sportu in športnikih. 10.00 Družinski pogovori. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Pol ure za našo vas. 16.00 Po naši lepi deželi — Štefan Kuhar: Naši ljudje na tujem.
18.27 Melodije, ki jih radi poslušate.
21.00 Kulturni razgledi.
PONEDELJEK, 21. NOVEMBRA
6.35 Lahek spored izvajajo Pohorski fantje in Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka.
11.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Pripovedka o gradu Trenčinu.
11.35 Od klasike do impresionizma (spored znanih simfoničnih del).
15.30 Se pomnite tovariši? ... 15.45 Jutri gremo v napad ... (Spored partizanskih pesmi). 16.00 Zdravstveni nasveti. 20.00 Kulturni pregled.
TOREK, 22. NOVEMBRA
6.35 Operetna in lahka glasba.
11.45 Cicibanom — dober dan! 12.30 Kmečka univerza — Ing. Zupančič: Problem in možnosti sanacije v opešanih vinogradih.
14.20 Pionirski kotiček. 15.30 Utrinki iz literature — Karel Capek: Lirični tat. 18.00 Zunanje   politični feljton: Ženevska konferenca. 18.30 Športni tednik. 20.00 Tedenski notranjepolitični pregled.
SREDA, 23. NOVEMBRA
7.10 Priljubljene popevke. 11.15 Igra    tamburaški orkester ljubljanskih »Svobod« p.
v. Matka Sijakoviča.
13.30 »Od Triglava do Ohrida«
(pisan spored pesmi in plesov
jugoslovanskih narodov)
15.30. Utrinki iz literature —
Tit Petronij: Gostija pri Tri-
malhionu.
15.45 Pojte z nami, otroci! 1G.00 Družinski pogovori. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.35 Zanimivosti  iz znanosti in tehnike.
18.45 Igra trio Dorko Škobrne.
ČETRTEK, 24. NOVEMBRA
11.15. Operetne uverture. 11.45 Pojo mladi pevci iz Gornje Radgone (Glasbena oddaja za pionirje).
12.30 Kmečka univerza. Jng. M. Peternel: Naloge kmetijskih zadrug za napredek živinoreje.
12.40 Narodne pesmi poje moški zbor Fr. Prešerna p. v. Petra Liparja.
14)25 Ljudsko - prosvetni obzornik.
15.30 Iz mladinske književnosti — Črtomir Šinkovec: Zgodba iz minulih dni. 16.00 Gospodinjski omnibus. 16.10 Glasbene uganke.
18.00 Domače aktualnosti. 20.00 Mladinska oddaja. 20.20 »Četrtkov večer« domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer: Cankar in domovina.
PETEK, 25. NOVEMBRA
11.45 Cicibanom — dober dan! (Kristina Brenk: Zlati želod) 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike.
15.30 Utrinki iz literature —
M. Šolohov: Sivo jutro.
16.00 Modni kotiček.
18.00 Ljudje med seboj.
20.00 Tedenski zunanje-poli-
tični pregled.
21.40 Filmske melodije.
SOBOTA, 26. NOVEMBRA
7.10 Zabavni zvoki. 11.45 Pojte z nami, otroci. 12.30 Kmečka univerza — Ing Stritar: Annanje. 14.20 Pionirski kotiček. 15.30. Utrinki    iz literature: Nazorjeva domovinska pesem
16.00 Novi filmi. 16.10 Koncert po željah. 18.35 Jezikovni pogovori. 20.00 Veseli večer.
RAZPISUJEMO MESTO RAČUNOVODJE
Plača po tarifnem pravilniku ali  dogovoru.  Nastop službe takoj.
GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ
Gledališče
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja, 20. novembra ob 16. uri — Izven in za podeželje William Shakespeare: »Othello«.
Torek, 22. novembra ob 20. uri: Red A in Izven William Shakespeare: »Othello«.
Petek, 25. novembra ob 16. uri — zaključna predstava za tovarno »Iskra« v okviru proslave za »Dan republike« Bratko Kreft: »Celjski grofje«.
Nedelja, 27. novembra ob 16. uri — Izven in za podeželje VVilliam Shakespeare: »Othello«.
Pozivamo lastnika, ki mu je bil daljnogled ukraden dne 9. oktobra 1955 v Naklem pri Kranju, da se javi in istega proti predložitvi dokumentov o lastništvu dvigne.
Kino
Kino »Krvave« Cerklje — predvaja 19. in 20. novembra ameriški film »Najboljša leta našega življenja*. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 19. uri. Film traja 3 ure.
Kino »Sora« Skofja Loka — predvaja 18. do 20. novembra ameriški film »Z vragom so trije«.
Kino Naklo — predvaja 19. in 20. novembra ameriški film »Aretacija«. 23. in 24. novembra ameriški film »Pečat preteklosti«. Predstave v sredah in četrtkih ob 19. uri, v soboto ob 19. uri, v nedeljo ob 16. in 19. uri.
Kino »Storžič« Kranj — predvaja 19. in 20. novembra ameriški film »Kapetan Keri«. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. V soboto, 19. novembra ob 22. uri premiera ameriškega filma »Izgubljeni sin«. V nedeljo, 20. novembra ob 10. in 14. uri a-meriški film »Majmunska posla«.
Kino  »Svoboda« Kranj —
predvaja 19. in 20. novembra ameriški film »Majmunska posla«. Predstave ob 18. in 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo ob 14. uri ameriški film »Izgubljeni sin«.
Kino »Radio« Jesenice — predvaja od 19. do 21. novembra ameriški barvni film »Sneg na Kilimandžaru«. 22. in 23. novembra ameriški film »Sodnik Timberlen«. 24. novembra ameriški film — drama — »Izgubljeni sin« (samo danes). 25. novembra premiera ameriškega barvnega filma »Meč in roža«. Predstave ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo dopoldne matineja ameriškega barvnega filma »Trije kavalirji«.
Kino »Plavž« Jesenice — predvaja 19. novembra pre-miero ameriškega kriminalnega filma »Sodnik Timberlen«,
20. novembra ameriški kriminalni film »Sodnik Timberlen«, 21. novembra zaprto. 22. in 23. novembra amer. barvni film »Sneg na Kilimandžaru«, 24. novembra zaprto. 25. nov. ameriški film — drama — »Izgubljeni sin« (samo danes). Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 16., 18. in 20. uri, v nedeljo dopoldne ob 10 30 uri matineja amer. barvnega filma »Trije kavalirji«.
Kino Koroška Bela — predvaja 19. in 20. novembra italijanski film »Ljubavni zanos«.
21. novembra ameriški film »Sodnik Timberlen«. Predstavs ob delavnikih ob 19. uri, ob nedeljah ob 17. in 19. uri.
Ob ustanavljanju društev prosvetnih delavcev
Pred dobrimi tremi leti je doživel takratni sindikat prosvetnih delavcev svojo največjo reorganizacijo. Iz enotne organizacije so nastala stanovska društva. Od tistih dni so imeli svoje društvo srednješolski profesorji, učitelji, vzgojiteljice in učitelji strokovnih šol. Dokler se nista združila oba gorenjska okraja, je bilo na Gorenjskem sedem strokovnih društev prosvetnih delavcev. Razcepljenost prosvetnih delavcev pa je vsekakor precej škodovala.
Z organizacijo novih občin so dozoreli objektivni pogoji, da tudi organizacija prosvetnih delavcev dobi primerno obliko. V teh dneh se ustanavljajo po Gorenjski enotna društva prosvetnih delavcev, ki bodo združevala vzgojitelje, učitelje, strokovne učitelje in profesorje. Osvojeno je načelo, naj bi imela vsaka občina svoje društvo prosvetnih delavcev. Tako bodo prosvetni delavci v okviru enotne organizacije mnogo laže reševali pereče probleme naše šole. S takšno organizacijo pa bodo prosvetni delavci ostali še kljub vsemu zaprti preveč v svoj lokalni — občinski okvir. Treba bi bilo razmišljati, kako bi ustvarili pogoje, da jim bo tudi organizacija omogočila obravnavanje problemov in pregled nad večjimi kompleksi — v našem primeru vsaj nad vso Gorenjsko. Odprto ostaja tudi vprtašanje, kako zbližati društva prosvetnih delavcev z ostalimi ročnimi in umskimi delavci ter njihovimi sindikati, omogočiti boljše razumevanje in poznavanje na obeh straneh ter skupno reševanje vzgojnih problemov mladine in odraslih.
HISA BR
ODA
Obisk v eni gorenisklh bolnišnic
Prvič sem jih videla na eni njihovih prireditev. Na dvorišču so si ogradili prostor, postavili zasilni oder — deske so prekrili z zavesami — in po tleh postavili nekaj klopi in stolov. Preprosto je bilo pa vendar ne tako slabo.
Ko sem prišla, je bilo že polno ljudi. Na dež se je pripravljalo, le kaj jih je pritegnilo sem? Žeja po umetniškem užitku verjetno ne; morda radovednost, nedeljski sprehod, morda pa so čutili do njih moralno obveznost... Ne vem, niti zase ne vem, kaj me je privedlo sem, hotela sem jih
TilmL, let fik %ledama
»IZGUBLJENI SIN«
Film, ki nam je po svoji tematiki zelo blizu, saj smo na lastni koži doživeli vse strahote zadnje vojne in njene posledice. Zadnje obravnava ta odlični in vseskozi globoko humani ameriški film »Izgubljeni sin«, v katerem pri nas prvikrat srečamo slavnega ameriškega pevca šlager-jev Bing Crossbija kot karak-ternega igralca in priznati moramo, da nas je kot tak navdušil. Seveda mora tudi to pot zapeti eno ali dve pesmici, toda to so najslabše točke v filmu. V filmu ni nobene pretirane skonstruktivnosti, nepotrebne sentimentalnsti itd. Sama gola tragična dejstva, ki so pod spretno režiserjevo roko postala huda obtožba zoper vojno.
Filmov z enako ali podobno tematiko (starše ločiijo med vojsko od njihovih otrok in leti jih po vojni iščejo) smo videli že precej, vendar, resnici na ljubo povedano, je ta eden izmed najboljših.
S proslave Mestnega gledališča na Jesenicah — Gostje med slavnostno predstavo
pač videti, slišati in tedaj nisem mislila na kaj več.
Pritajeni klepet je prekinil klavir, violina, citre, orkester, recitacije, petje, skeči. Površno opazovanje se je umaknilo čustvovanju z mladim, bledim in simpatičnim pevcem, recitaciji 23-Ietnega dekleta, skeču onega komičarja, ki je bil obenem avtor in igralec, onega tihega dolgega možaka za klavirjem, ki je nekoč hotel postati komponist, onega zamišljenega obraza in podrse-vajočim prstom po strunah nemajhnih citer ...
Kako dolg aplavz, koliko začudenih obrazov — da, saj sem se tudi jaz čudila. Vse je bilo tako neprisiljeno in hkrati doživeto in prisrčno, enako drugim prireditvam; le misli je ves čas razjedala ena sama neizrečena beseda o izvajalcih, beseda, ki bi jim morda strla moralo, jih prizadela in vklesala rano nepozabljenja in tragike.
In vendar ta beseda ni nekaj nevsakdanjega, nemogočega, saj prav ta označuje tragično vsakdanjost njihovega življenja.
Njihovo življenje me je iz dneva v dan bolj zanimalo in oglasila sem se pri njih. Nisem se niti najavila prej, prišla sem brez priporočila, brez dovoljenja. Rada bi govorila z upravnikom, sem pojasnila vratarju. Zgradba še ni ravno najlepše urejena, saj so se tu naselili šele v avgustu leta 1953, ker je bilo povsod že prenatrpano bolnikov. Ni bilo drugega izhoda, in da bo zgradba res služila svojim namenom, bo potrebno še mnogo truda. 219 bolnikov je za sedaj, ko bo dograjena jih bo predvidoma 250 in — samo en zdravnik in ena medicinska sestra!
Ravno tedaj je vstopil; velik, v beli halji in očalah, dostojanstven ter hkrati dostopen in prijazen za vsakogar.
»Rad vam razkažem naše prostore in bolnike, samo, ne vem, ali boste našli to kar iščete, koliko boste lahko uresničili svoj načrt. Glavno je, da se zavedamo, da so vsi ti ljudje žrtve najgrozotnejše bolezni, da so prav tako ljudje iz naše sredine, prepuščeni naši skrbi, ljudje s svojo življenjsko tragiko in svojim do-stojastvom. Zato meni pomeni nekdo izmed njih prav toliko kot katerikoli državljan.« Prišla sva do dnevne sobe. Za nama so zarožljali ključi. Prišla je potiho, v beli halji z modrim ovratnikom. Njenim sinjim očem so svetli lasje dajali še milejšo barvo; ko se je
posmejala, so se zasvetili beli zobje. V roki je imela venec ključev, s katerim so se včasih malce nervozno igrali njeni prsti. Le kdo bi ji mogel ugovarjati, ko je spregovorila? Do vseh enako prijazna, dostopna in — celo nežna.
»Vsakemu je potrebno svoje in vsakega posebej moram poznati. Kot otroci so, ki potrebujejo nege in prijaznih besed.«
LJUBICA JEGLIČ — Cisto brihtno dekle, kajne?
»ALI IMATE SOKE?«
»Gospa Baronica, kako pa danes, kaj delate?«
»Kako? Saj veste, le kaj me sprašujete.«
»Povejte nam nekaj, jutri greva zopet k frizerju.«
»Ne sprašujte me, sedajle pletem. Vprašam vas, kdaj me bo prišel dr. Božič operirati. Moram se poročiti, obljubil mi je. Kdaj bo prišel iz Zagreba. To bo pulover za gospo Dolenc. Treba bo, da naredimo novo frizuro. Le z njim se bom poročila in z nikomer drugim. Toda zakaj ne bi šla domov, zdrava sem? Ko bo prišel dr. Božič, me pokličite, da bom šla z njim ...«
V bolnici paciente zaposlujejo z delovno terapijo po njihovih zmožnostih. Tako bolniki sami zakrpajo perilo in obleko, pletejo, delajo na polju Ln pri umetni obrti, urejujejo sobe itd.
»Kako izbrane barve, kaj boste naredili«, sem nagovorila okoli 28 let staro žensko.
»To bo prt.« Bila je zelo kratkobesedna.
»In barve, jih sami izbirate?«
»To dobim in delam.« »Kako dolgo ste že tu?« »Eno leto.« »In prej?«
»Sem bila v Ljubljani.«
»Kako dolgo?«
»Tri leta. Ali ste tudi vi od tam? Poznate morda one zdravnike, ali so še vsi tam?«
Ko sem ji pritrdila, me je nekako boječe vprašala. »In šoke imate tudi?« »Imam.« Tedaj sva si postali bližji, najin pogovor je postal živahnejši, postala je zaupljivejša do mene.
»Bila sem učiteljica v vasi pri Novem mestu. Od tod sem prišla v Ljubljano. Preden so me pripeljali v Begunje, sem bila v Mariboru. Tam imam brata in on me je pripeljal sem. Moj brat je iz Ljubljane. Moji kolegi iz šole so v Beogradu na Betovnovi ulici blizu Vukovega spomenika.«
»Ker danes potujem v Beograd, jim lahko kaj naročim, če želite?«
»Ne vem, kje so sedaj. Vzemite me raje s seboj. Saj bom šla domov. Vendar je tu lepo in nič mi ne manjka in tudi staršev nimam več. Ali mi boste dali šok ...« (Op. šok pomeni zdravljenje, ko bolnika za nekaj desetink sekunde z elektriko spravijo v nezavest.)
»In to je naš šahist, in tam nogometaš,« mi je pojasnjevala sestra. »Sahist je vedno med prvimi in nogometaš stalno prebira Sport. Boš kadil Jovo. kajne, da nam boš zapel oni šlager?«
Sli sva mimo spalnic in pogledali bežno notri. Začudene oči so hrepeneče spraševale — imate šoke?
Pacienti dobijo v bolnišnici vso pomoč, oskrbo in razumevanje. Težave so pač v tem, ker nimajo še primerno urejenih prostorov. Dnevne sobe so prenatrpane bolnikov od najmlajših, 16-letnih, do najstarejših.
»Od kdaj ste v bolnišnici?«
»Od leta 1932.« mi je odgovorila ženica v kotu. Skupaj sta z ono, ki je pravkar prišla in ima 16 let. Ali tudi njo čaka ista usoda?
S sestro sva nadaljevali pot po dolgih hodnikih, spalnice imajo velike, zračne in lepo u-rejene, ostalo pa seveda še obnavljajo. Počasi gre pač, d3-narja ni in bolnišnica je zavod s samostojnim finansira-njem...
»Naš zavod tako rekoč š? ni bolnišnica,« je prekinila molčeče opazovanje sestra. »Prostori še niso popolnoma u-rejeni, prav tako kopalnice, dolgi hodniki so mrzli in neugodni — pač stara graščina." Odklepala in zaklepala je vrata, za vsakogar je imela pripravljeno cigreto, za vsa-
kogar prijazno besedo, vprašanje, ki je bilo prav pri vsakem drugačno, ustrezajoče njegovemu mišljenju in bolezni. Težko je to delo, vsak živi v »svojem svetu«, ki je nekoč lep drugič grd, nekoga preganjajo neznani glasovi, drugi živi v svetu stalne pomladi, lepih barv, pričakovanju neke operacije, ki si jo je umislil... Le resnice se ne zaveda nihče ... Brezupno je, 80 odstotkov bolnikov je bo lanih za shizofrenijo, skoro vsakdo od njih je obsojen, da te hiše ne bo več zapustil.
Lepa je danes okolica bolnišnice, vse drugače je danes tu, danes je čutiti za temi zidovi življenje, včasih veselo, včasih pa tudi vso njegovo tragiko. Stara graščina, ženska kaznilnica, strahotni zapori in mučilnice naših junakov — spomenik njihovega junaštva! Za marsikoga je že nekoč pomenila ta zgradba hišo brez izhoda.
Toda — za temi debelimi zidovi živijo danes ljudje, ki imajo prav tako človeško dostojanstvo, bitja, katera & prepuščena skrbi nas vseh, ki si sama ne morejo pomagati; liudje, kateri prav tako živijo in so del nas vseh. Ali zaslužijo podcenjevanje, zakaj jim ne bi ponudili roko v pomoč, če oni nimajo nobene, a mi dve, ali jim ne bi žrtvovali delček svoje pomoči z vzpodbudno besedo in samozataje-vanjem? Le zakaj bi jih nazivali z imenom, ki jim ne pripada. Ljudje so, ljudje, ki živijo in jih ne moremo enostavno izbrisati iz spiska živih, ljudje, ki so obsojeni, ne da bi to zaslužili. Stopili so skozi vrata in ta so se zaprla za njimi in izginila. Iščejo jih, čakajo, da se spet odpro, tr-
kajo nanje, včasih jih hočejo coflo s s-ilo odpreti, vendar vrata ne čutijo — zapah je velik, hiša le sprejema in njena vrata se malokdaj odpro tudi navzven.
LJUBICA JEGLIČ
Partizani so pravkar zasedli svoje položaje na jugo zahodnem parobku planjave, od koder so videli sovražnika in ga čakali. Prav tisti hip pa so zbrnela letala. Velike jate srebnih bombnikov so se zasvetlikale na sinjem nebu. Preletele so Kepo in kmalu nato so borci zaslišali oddaljene eksplozije bomb.
Borci so postali navdušeni. John, ki so ga poslali s komisarjem k »Annahutte«, v »zaledje«, ni mogel vzdržati in je pritekel na položaj. Nihče ga ni opazil, ko je legel mednje.
Tedaj pa so se približali prvi Nemci. Bližali so se v raztegnjeni bojni črti. Prihajali so bliže, vedno bliže. Partizanskih položajev niso opazili.
Borci, ki so se zakopali v sneg, so že razločili njihove obraze. Se so se bližali. Borci so drgetaje kakor pred vsako bitko napeto čakali, kdaj bo padlo povelje: Ogenj! Ta drget ni bil znak strahu. Bil je le znak nestrpnosti, kdaj se bo napeta tišina prelomila in bodo zasikale prve krogle Potem bo ta drget prenehal in bitka se jim bo zazdela prav tako normalno stanje kakor v zadušlivem poletnem dnevu nevihta.
Le Peter ni drhtel od naraščajoče napetosti. Drhtel je od strahu. Glavo je tiščal v sneg in ni gledal, da so se Nemci približali že na petdeset metrov. Sele komandantovo povelje ga je prebudilo:
— Ogenj! In iz dveh strojnic, iz brzostrelk in pušk so se krogle vsule na Nemce.
Bitka se je začela. Nemški ogenj je zasikal nad partizanskimi položaji. Tedaj se je Peter splazil s položaja in stekel nazaj. Mislil je, da se bo lahko splazil med komandantovo in komisarjevo skupino. (Zadnja je tvorila neko rezervo.) A se ni. Ustavil ga je komisar, a Peter se je znašel:
— Komandant me je poslal. — To je rekel še prej, preden ga je o njegovem umiku s položaja vprašal komisar. In ta je Petru verjel. Vprašal ga je samo:
— Kje imaš puško?
Puško? V strahu jo je pozabil na položaju. In vendar je Peter tudi za to našel odgovor:
— Dal sem jo Angležu. — Tako je rekel, dasi ni vedel, da je John pohitel k borcem na položaj. V sili se je zatekel k laži. Angleža ni videl v komisarjevi skupini.
— John je vendar tu! — je rekel komisar in se ozrl. Ni videl, da je Peter zardel.
Petrova laž je postala verjetna. Johna ni bilo. Komisar ni opazil, kdaj je zapustil njegovo skupino in odšel h komandantovi na položaje. Tudi komisar je sledil srebrnim ptičem, ki so visoko pod nebom nosili nad Nemčijo smrt.
In vendar je komisar ta hip spoznal, da je Peter velik slabič. Zato mu je ukazal:
— Da se ne ganeš od mene! — Bal se je, da bi Peter s svojo plašljivostjo ne povzročil panike med borci.
Medtem pa je na zahodnem parobku trajala bitka. Nemci so klub izgubam silili naprej. Priborili so si novih deset metrov. Tedaj pa so se vsule nanje partizanske ročne bombe in hrumenje bitke so prevpili klici:
— Juriš! Juriš! Juriš!
Nemci so panično tekli nazaj. Ta nered je dvignil partizane, da so udarili za njimi. John je odvzel ubitemu nemškemu policistu hitrostrelko in mu odvzel municijo.
Tudi komisar se je pomaknil s svojo skupino, ki ni izstrelila doslej niti enega naboja. Navdušenje, ki ga je zajelo ob jurišu komandantove skupine, ga je gnalo naprej.
Nemci so bežali. Padali v sneg kakor lesene lutke, kadar popustijo vrvice igralca. Kakšna slast je bil za partizane takle nemški beg.
Ta beg pa ni opazoval samo komisar s svojimi borci. Kakih pet sto metrov od njega se je na nasprotni strani pravkar dvignil na parobek organizator današnje nemški hajke Pritz Adler. Besno je opazoval beg edinke, ki se je prva spoprijela s partizani. In bes ga je podžgal, da je poslal proti mali partizanski edinici (čeprav se je imenovala bataljon) vse razpoložljive sile. Te so vpadle partizanom v bok.
/ Rafali so se postoterili v odmevih in divjanje bitke se je čulo daleč v dolino.
Partizani napada s te strani niso pričakovali. Prisiljeni so bili, da so opustili zasledovanje razbitih Nemcev, ki so jih napadli z gorenjske strani. Prisiljeni v obrambo. V redu so se umikali proti parobku, kjer se je bitka začela. Nemci so pritiskali za njimi.
Partizani so se branili. Zdaj je v bitko posegla tudi komisarjeva skupina, katere levo krilo je bilo oddaljeno dobrih sto metrov od komandantove skupine, desno krilo pa
se je skoro dotikalo planinske koče »Annahutte«. Vmes je bila prazna fronta.
Streli s te strani so Nemce zmedli. Mislil so, da na severni strani tik pod Kepo ni partizanskih položajev. Zato so tu hoteli priti prvi skupini, kise je umaknila, za hrbet. Morali pa so se zakopati v sneg. Preko vmesne prazne fronte si niso upali. Mislili so, da so se partizani potuhnili in spretno zamaskirali. Menili so celo, da je tam partizanska glavnina. Zato so usmerili svoj najjačji ogenj v — prazno.
Tudi komandantova skupina si je znova uredila položaj Municije, ki so jo pustili na bojišču padli Nemci, je bilo dovolj. Bataljon je bil v svojo srečo oborožen le z zaplenjenim nemškim orožjem.
Nemško napredovanje se je zaustavilo in nastala je prava položajna bitka. Nemci so skoro uro nabijali v vmesno prazno črto, ki so jo smatrali za prikriti, a najjači partizanski položaj. Sneg se je prašil pod kroglami. Prav tako so Nemci nasproti vmesne fronte postavili v globino svoje sile, ker so menili, da se nameravajo prav na tej črti partizani prebiti. Zato so razredčili svoje levo krilo tik pot »Annahutte«. To ozemlje je bilo najmanj prikladno za partizanski proboj in umik Ce bi se partizani hoteli prebiti na tem mestu, bi jih ustavile prepadne pečine ali pa bi se pobili v skalah.
Ko so nemški minometi dodobra razrahljali sneg na vmesni prazni fronti, se je njihova pehota dvignila. Komandant Dušan je to zapazil in spoznal nemški namen. Zato je svojo črto postopoma raztegoval proti vmesni fronti.
Kmalu sta bila tam dva mitraljeza, ki sta za hip prisilila Nemce k tlom. Pri tem raztegovanju črte so padli trije partizani. Cez nekaj hipov pa je utihnil tudi prvi partizanski mitraljez. Nemški ostrostrelec je ubil mitraljezca.
Nemški pritisk je naraščal. Partizanom je začelo primanjkovati municije. Skrajni čas je bil, da se umaknejo.
Toda kam?
Bili so v kleščah. Nemci so že zavzeli partizanske položaje na zahodnem parobku in njihovi streli so že dosegali kočo »Annahutte«. Prva nemška mina se je razbila v skalah nad njo.
Komandantu ni uspelo, da se njegova skupina strne 9 komisarjevo. Le John in dva borca sta jo dosegla, potem pa so Nemci zarezali med skupino klin.
Komisar je ostal s svojo skupino sam in odločil se je za proboj, kjer so Nemci najmanj pričakovali. Na njihovem levem krilu, kjer je bil svet strm in pečinast. S smelim jurišem in z izgubami se je prebil preko kotlinice na nizek hrib. Poslednji, ki so tekli čez kotlinico, so bili John, dobri fant z bolnim obrazom in Helga.