OD NEKDAJ DO DANE 1.9 6,1 A V tem letu so nastale nekatere spr— membe v strukturi proizvodnje 0 Izdelava telovadnega orodja se je povečala tudi delno na račun kooperacije s "Šport opremo"o Usahnila pa je proizvodnja športnih čolnov 01y-mpija senior in junior0 To ga je po- - vzročiloj, da je oddelek čolnarne_za/*' sedlo: telovadno orodje0"S--icm se je dokončno ločilo proizvodnjo telovadnega orodja tudi- prostorninsko od sr.iučarskega obratac, Zanimivo je^ da so se zaloge badminton reketov izčrpale in da, smo ■jr tem letu že ponovno pričeli z proizvodnjo istih ( cca 15oOdo kom )o Velik napredek je bil predvsem pri proizvodni metalnih smuči., saj beležimo že izdelave 4o000 parovc Skupni -prerrled proizvodnje; izdel ano za 815 milEdin ali v primerjavi z letom 1960 138.-&, Povprečno zaposlenih 437 delavcev napram 422 v letu 196oc Proizvodnja na zaposlenega je 2/079^212 din napram lj,731<>ooo v letu 196o,, ~ ’l "9 6 2 Dokončnih podatkov že ker bilanca s poslovnim poročilom še ni gotova, Vendar je v letu bilo več spre-- KNfcF£lJ S, membj ki jih je terjala razširjena proizvodnja0 Dozidava glavnega ob— ekta v bivši kantariji, omet nov* zgrajenih objektov, gradnja bunkerji za vnetljivo snovi, gradnja eluxir->. nice, gradnja objekta_ob kotlovnici in drugoo - • • " J Dlizu~60a0QQ_ parov smuči izdelanih v letu 1962 je že tako velika številka, na katero pred parimi leti niti pomislite ne bi smeli# Brutto proizvodnja, oziroma prodaja se močno približuje milijardi •«., Tako daleč smo danes ! KONEC j 2,1.1963. I Čete OZN v Kongu so zasedle Jadotvi-lle. Secesionist Čombe ponuja pogan-I ja0 > 3.1.1963. I Predsednik alžirske vlade ^en Bela j je kmetom izjavil, da bodo prišli za I zapahe vse dobičkarji, ki se vedejo I kot kolonialisti« I 4.1,1963» Sile OZN v Kongu-napitfe^dujejo proti i Kolveziju. Južnovietnamske vladne enote so v sr-t ditih bojih s silami Vietkonga utrpele J hmde izgube. j V Sabovi;Arabiji so-razglasili’splo-j šno mebilizacijo« | 5.1.196% ‘ 5 Vojaška junia v Peruju je razglasila i obsedno :šta;n je o Aretiranih je bilo več ljudi,r ; v' n' 6.1. 1963, Boji v ^atangi ao povsod ustavljeni* Portugalci iz Angole pa pošiljajo Čombe jvu vojaški material0 7.1.1963» ’ ”■ ‘ Predsednik LR Kitajske Mao Če. Tung je sprejel cejrlonsko mirfisttsko predsed~ nico SrLTimavao Bandaranaike 0 8.1.1963, ^ ; Secesionist Čcmbe je prišel v Elizabet hville, na razgovor s podsekretarjem OZN Bunchejem, 9.1.1963«, V Katangi, provinci Kasai je izbruhni la plemenska vojna? Čete OZN v Eliza-bethvillu so zadržale Čombeja v hiš-" jnem priporu, 10.1.1963, / Corabeja so izpustili iz hišnega-pripora, ko je privolil v sprejem U Tant-ovega načrta za združitev celotnega Konga in pohod četam CZN proti Kol- veziju e 11,101963, Čete OZN stoje llo km pred zadnjim oporiščem katanških secesionistov Kolvezijem, 12.1.1963, Katanški secesionist Čombe je pobegnil v Severno Rodezijo. 13,1,1963o V Togu je izbruhnil državni udar. U-porniki so ubili predsednika Sylva-nusa Clympio3 . 14-lol9635 Zvezna republika ^emčija je pretrgala diplomatske odnose s Kubo. V vzhodnem Berlinu se je začel VI kongres Snctne socialistične partije, i Nemčije o 15.1.1963, Čombo je izjavil, da je secesija Katange končana0 15,1,1953• Velika 3ritanija in Južnoarabska federacija sta podpisali sporazum o združitvi britanske kolonije Adena s federacijOo 17 o 1 o 1963 n Tunizijsko vojaško sodišče je pbso-ddlo na smrt 13 ljudi, ki so kovali saroto proti predsedniku republike. Burgibi, 18,1,1963» v -- Sesti kongres Enotne Socialistične partije Nemčije je obsodil klevet-niški napad šefa delegacije KP Kitaj ske Vu Hsin Cuana na zvezo komunistov Jugoslavije in predsednika Tita 19.1.1963, Na VI kongresu Enotne socialistične stranke iNlemčije v erlinu je govoril predf^vmik Zveze komunistov 2o« 1 i 63• Zahodnonemški kancler Anednauer je odpotovoal v Pariš, kjer bo imel razgovore s predsednikom De Gaullom« Predsednik Beb Bela je povabil predsednika Tita, naj kakor hitro mogoče obišče Alžirijo„ 21. 1. 63. V Parizu so se pričeli razgovori,ki jih vodita predsednika de Gaulle in Adenauer, Čete OZN v Kongu so zavzele zadnje Čombejevo oporišče Kolvezi« V ^erlinu se je končal VI kongres Enotne socialistične stranke Nemčije. V Washingtonu se je začela nova fa__ za trojnih razgovorov o prepovdeni a-tomskih poizkusov« 23 c 1. 63, 7 Beogradu se je pričel VII kongres Ljudske mladine Jugoslavije* V Parizu so se končali francosko-nemški ra*» zgovorin 25. 1. 63. V Beograd foe prispel prvi sekretar CK Komunistične partije Bolgarije in predsednik ministerskega sveta LR Bolgarije Todor Živkov, ki se na poti iz Berlina vrača v Sofijo« HIGIENSKO- I h hi NIC NO N C 3 Delo na področuju higierlsko tehničnega varstva v podjetju lahko v letu 1963 delimo v naslednja področja. 1. nesreče pri delu 2. zaščita strojev in naprav 3. higiensko tehnična zaščita 4. požarna varnost , UVODNE BESEDE Zmogljivost in sposobnost delavca proizvajalca je v znatni meri odvisna od njegovega zdravja,, Zdravje pa je med drugimi odvisno tudi od njegovih delovnih razmere. Zato je skrb za delovnega človeka eden ^ajvažne «. ših činiteljev.v naši socialistični skupnosti. Ta skrb pa ni dolžnost samo posameznika, temveč je dolžnost nas vseh. Boriti se proti žmanjee-vanju nesreč, predstavlja veliko humano dejanje, ki je neposredno povezano s porastom produktivnosti in dvigom našega živijenskega standarda 1. NESREČE PRI DELU Kakor vsako leto, smo tudi v letošnjem letu polagali higiensko-tehni-čnemu Varstvu v podjetju veliko pozornosti »Osnovna naloga HTV komisije, obratovodij, oddelkovodijf mojstrov in delavcev samih, je bila zmanjševanje nesreč, ker te niso bremenili eamo ponesrečencn, ampak celoten kolektiv. Ako analiziramo nesreče pri delu la-lho ugotovimo, da smo v zadnjih treh letih dosegli na tem področju vidne uspehe o Število nesreč ne v lanskem letu vidno padlo. Seveda ne smemo^pri tem prezreti1 pomoči kprave podjetja, ki je razumela važnost tega področja dela ter tudi pOlagala higiensko tehničnemu Varstvu vso pozornost in razumevanje„ GRAFIČNI PRIKAZ GIBANJA NESREČT ZADNJIH TREH LETIH GLEDE NA STAIEŽ ZAPOSLENIH L -j:-! ' -ff i a i ■ x i. • : /960 1961 19 i i . o . USI- ■ i Vseh nezgod v podjetju je bilo 28 ali 6,1 i» na stalež zaposlenih« Od teh nesreč so bile 3 na poti z dela in na delo ter 1 na službeni poti* Povprečno se je ponesrečil vsak 16 delavec, Ti podatki so izredno po-voljni z oziromfo t- C: 7 ,o ?V rs, ' > 1 *• v h* .*-* * * 'J f * f*'*’ •x .AN v K- • t* • .•* > * f?-r v •• «. . 7 * • */•* ^ *. V' *’• ;; >•*' 'sT O) <0 c D v 4 & ‘N "S, o c s * d/ o> e •X C 'N X vO 0 -3 K <0 ?,v s \,s v. • I •• / • • K' v'.--. X".:- • t • v I . • • *\ • ••»: I t* i'.. :'A & t; 4 I (0 S I 5 o. 8 % § \ * ... l . . "K to -e n Vzroki- poškodb - A fkJili J A P S LUABE soc. zavarovanja kaj v podružnici Radovi j ica<> Prebivalci Gorensjke se zelo zanimajo za področje socialnega zavarovani«0 Ob reorganizaciji te službe je t:.čestokrat sprašujejo, kje naj sedaj u-veljavljajo svoje pravice^ Z željo, da pomagamo zavarovancem; predesen pa našim delavcem, objavljamo v celoti napotila, ki smo jih prejeli od Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje ^esenice., Komunalni zavod za socialno zavarovanje Jesenice že posljuje* Namen novih zakonskih predpisov s področja socialnega zavarovanje približati avarovancem- Se več;, zavarovanci . naj v največji meri sami upravljajo sklade o Da bi to čimprej dosegli je bil med prvimi ukrepi ta, da so bile izvoljene komunalne skupščine« ki napravljajo zdravstveni sklad in ustanovljen je bil Komunalni zavod za socialno zavarovanje Jesenice s sedežem na Jesenicah za območje občin Jesenice in Radovljica? Zavod ima svcjc podružnico v Radovljicio Komunalni zavod za socialno zavarovance Jesenice je pristojen reševati vse zadeve zdravstvenega, invalidskega in pokojninskega zavai;Tanja, kakor tudi zadeve otroškega dodatka in dodatka zaposlenim borcem N03c ^ato naj se zavarovanci odslej v teh zade-vah obračajo na Komunalni zavod za socialno zavarovanje Jesenice in na podružnico Radovljica* Nekaj teh slušb je opravljal do sedaj le Okrajni zavod za socialno zavarovanje Kranjr predvsem zavarovancem iz območja občine Radovljica« Naša dolžnost je, da zavarovance in zavezance prispevka seznanimo kaj lahko opravijo v zavodu na Jesenicah in k Zahtevki za osebno, invalidsko in družinsko pokojnino se vlagajo pri zavodu na Jesenicah,, Potrebne obrazce, navodila in pojasnila bo poleg zavoda na Jesenicah dejala tudi podružnica v Radovljici* Če je komu bolj prikladno zahtevek vložiti v podružnici Radovljica^ ga la hko vloži tam5 le-ta ga bo poslala v zavod na Jesenice v nadaljni po-stopeki Posebni dodatek zaposlenim borcem se bo reševal v zavodu na Jesenicah* , Gospodarske organizacije, zavodi in ustanove naj potrdila o celotnem osebnem dohodom pošiljajo v zavod na Jesenice o Novi zahtevki se praviloma vlagajo pri zavodu na Jesenicah; lahko pa tudi pri podružnici v Radovljici0 Gospodarske organizacije, zavodi in ustanove bode posebni dodatek obračunavale iz območja občino Jesenice pri zavodu na Jesenicah., v podružnici Radovlji ca pa iz območja občine Radovljica* Mnenja smo- da se poedvsem v manjših delovnih organizacijah še borci,- ki ?. spe.', i ju je j o pogoje za priznanja posebnega dodatka, pa še niso uveljavili te pravice0 Taki naj uvedejo postopek za^riznanje pravi-cer Službo otroški dodatek, prijave,odjave in spremembe; nadomestila do-hcdkay potni stroški, dnevnice,izdajanje in potrjevanje zdravstvenih izkaznic? pogrebnine, posmrtnine in oprema novorojenčka bodo tekle kot doslej za zaposlene na območju občine ^ecenice v zavodu na Jesenicah,. za zaposlene v radovljiški občini M to opravila podružnica v v Radovi jici,,Svojci uveljavljajo svoje pravice tam, kjer jih uveljavlja nosilec zavarovanjae Sprememba je v tem, da nadomsetilo osebnega dohodka za čas bolezni do 30 dni izplačujejo gospodarske organizacije, zaveli in ustanovec Zavod oz. podružnice, izpla/-čuje šele od 30 dni bolezni dt.lje o Od prvega dno dalje izplačuje nadomestilo za izgubljeni dohodek zavod in podružnica za tiste zaposlene zavarovance, če so izolirani kot baci-lonoeci ali zaradi nalezljive bolezni v njihovi okolici, če so določeni za spremljevalca bolniku, ki je poslan n zdravljenje ali k zdravniku v drug kraj, če nastopi porodniški dopust in za skrajšan delovni čas<>zaradi hranjenja otroka 0 Do sedaj so nekatere gospodarske organizacije s pogodbenim pooblastilom vršile neka}} teh. zadev s področja socialnega zavarovanja* Trenutno o-pravljanje teh zadev neraooeno teče • • same v Železarni Jesenice* Tekom janu arja bodo sklenjene pogddbes tistimi večjimi gospodarskimi organizacijami, ki bodo-želele biti pooblaščene za tako delo socialnega zavarovanja0 Dalje obveščamo .zavarovancie prispevka , da Emo pri Narodni banki Jesenice odprli za leto 1963 zbirni račun prispevka socialnega zavarovanja 6o7-13-84?, na katerega se odvajajo vsi prispevki Ha socialno zavarovanje. Go spodarske organizacije^ zavodi in ustanove bodo dvigale o,troski dodatek, posebni dodatek iz računa KB Jesenice št. 607-13-611/3c Zaradi lažjega poslovanja in hitrejše« ga reševanje zadev, prosto zavarovance naj se poslužujejo samo uradnih dni, ki so v zavodu na Jesenicah vsak ponedeljek in petek od 8 do 12 ure in vsako sredo od 14 do 17. ure. Podružni ca v Radovljici ima uradne ure za stra nke vsak torek in petek od 3 do 12 ur in vsako ^redo od 14 no 16 ure. Uradni dan je tudi v Boh? Bistrici v krajevnem uradu vsako sredo od 8 do 12 ure in o 14 - 16 ure o Skupščina komunalne skupnosti soci- ' alnega zavarovanja delavcev Jesenik ce ima velike naloge in pristojnosti*,1 Ob zaključkih skupščine, važnih za zavarovance in zavezance prispevka ter o delu skupščine bomo javnost sproti seznanjali# KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIAL.ZAVAROVANJE JESENICE \r K i' • REŠITEV KRIŽANKE št. II/-4 1« stegno, 7. blitva, 13«eternit, 14» Iiovrene, 16i Lalo 17. kopanje 19. ki, 2o. ate, 21. Gorenje, 22* pet, 23« niven, 25. Inka, 26» vata, 27» vinar,.29. AE, 3o. pire, 31. zidak, 33. lesla, 35. pika, 36. RK, 38« Rakia, 4o. Tajo, 41. nart, 43. Loire, 45. Ana, 46. zaviram, 48. tat. 49. St, 5o. Pelikan, 51«Lika, 52» Tebanec, 54. velikan , 56. rižota, 57o etamin KINO nadaljevanje s stremi 7. - lo. III. 11 DOM NA GRIČU " ameriški barvni samo lo. III. 11 TRNJULČIČA" (matinje ob lo uri ) samo 12. III. 11 SPLETA IN LJUBEZEN " nemški film 13» - 17. III. " MATI POSLUŠAJ MOJO PESEM » španski film 14. - 17. III. 11 EXPRES0 BONGO 11 angleški barvni film I v. PROBLEMATIKA \la ščen a lesa 1« Splošno 2, Letna količina nabavljenega lesa po vrstah lesa 3* Škoda, ki s,e dela na skladišču 4, Možnosti za izboljšanje stanja 5» Zaključek 1* Splošno Razne nepravilnosti in negodovanja so me privedle do tega, da na kratko prikažem probleme in škodo, ki se de-j-la na skladišču lesa v naši tovarni,. Kot nam je znano, je naše skladišče lesa odprto, brez vsake lope. Tako niti same *kope nimajo strest, razen parih izjemo Ker so letne količine nabavljenega lesa zelo velike, se s tem dela nri skladišču'precejšnja ško-i-da« Problemi vskladisčenja lesa bi še dali na logičen način in manjšimi ‘finančnimi posegi rešiti« 2, ‘letna količina nabavljenega lesa ' PO VRSTAH LESA • * , r, j Vedno Večje povpraševanje po smučeh iri povečan izvoz smuči nas je primoral, da nabavljamo večje količine lesa« Tako je bilo konec novembra 1962 izdobavljenih 2„242 m3 jesena, 35o m3 smreke, 8 m3 oreha, 6 m3 parjene in 9 m3 neparjene bukovine» Do-čim sta bila breza in hickory na zai logi še od leta 1960„ 3, ŠKODA, Id SE CELA NA SKLADIŠČU LESA IN PRI SAI.jEM PREVOZU • ! : • m Les prihaja v našo tovarno iz raznih krajev Slovenije, ffrvatske in Srbije« Tako je vezan na daljše prevo ze po železnici, ki trajajo tudi po par dni« Les,ki pride po železnici na železniško postajo Lesce-Bled, je potrebno takoj razložiti iz vagona S 8 v šestih urah, kajti v nasprotnem primeru zaračunajo ležarino,, Zato morajo prevzemalci opozoriti merodajne na žagah za odpremo vagonov, da les ne prihaja ob nedeljah. Seveda je to težko zahtevati, kajti oni odpremijo les takrat, ko imajo pripavljen vagon, a na drugo se ne morejo ozirati« -•P£! A L L^lB'iL\ Zato bi bilo dobro, če bi imeli nedelj sko dežurno službo, ki bi skrbela za prevoz lesa iz železniške postaje do lesnega sklodišča0 Tudi med samo vožnjo z kamionom se ob slabem vremenu— dežju deske zmočijo. Dobro bi jih bilo zavarovati s platneno streho. Na to je potrebno opozoriti naše prevoznike, ki manipulirajo s tem lesom. Ko se les razklada iz kamiona, se mokre doske po4 lagajo ena na drugo, ne da bi med posamezne deske polagali vmesne letve»To je za deske zelo slabo in dobe vsled mokrote črne pike- madeže« S tem se zmanjša njegova tehnična vrednost, odnosno izgube na izkosistku. Obstajajo pa vtste lesa, ki so .še tro-lj občutljive kot jesene P glejmo samo smrekov in brezov les, s katerim ,manipuliramo3 Breza je tako o*DČutljif va na dež; ca dobi takoj črne pikef dočim smreka potemni in dobi zkori-stefc tega" le .sa,, kar pa povzroča občutno škodo e Priznati pa moramo/ da nadnje čase srnrekov les na skladišču 'pokrivajo s konstrukcijskimi strehami -*■ * K 4* MOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE STANJA Vsi. ti problemi nas opozarjajo, da je potrebno; probleme glede '/skladiščenja lesa nujno in;čimpreje urediti«“0 tej ••zadevi semTse razgovarja.l ž našim tehnologom Fq Čuferjem, ki je dal glede tega .zelo oprijemljivo predloge; a/ 1 Na skladišču rezi ^ega lesa se naj napravi razk^adalnjv )0T>aj ki' naj’ bo tako visoka, da bo lahko zapc ljal vanjo kajuion3 b/—.Delavci bi v tej lopi sortirali les in ga zlagali z rmesnimi le-tvicami^^iar-adi^bcljSega zračenja c/ Potrebno bi bilo narediti montažne streh?, katere bi viličar polagal na kopoe d/ Na skladišču bi mogla biti stalno dva delavca, ki bi se tudi delno , i spoznala na lese 5. Z A K L .JU Č E K Vsi navedeni problemi’bi se dali rešiti z večjim ali manjšimi stroški«• Že preje sem omenil, da bi' napravili na skladišču manjšo razkladal.no lopoanjšali stro-^ ški sušenja, sušilnica,.ne bi bila tako obremenjena^ ne bi se zmanjšala tehni-j čna vrednost lesa in' pčivecal bi se izkoristek* Na skladišču bi bila potrebna stalna dežurna služba, ki bi bila v stalni povezavi z železniško postajo v Lescel^o Potrebna bi bila tečna evidenca koli"- i čine neobrabljenih desk« Podatki bi se vpisovali v ( za to ) posebne formu-': larje0 T;. podatki bi se vpisovali.v tabele vsakega lo v mesecu in bi se pošiljali v nabavni oddelek« Važno bi bilo Jiudif da se na kopo pribije desščica z oznako koliko lesa vsebuje dotična -topa in pa od kod je les, pri-šelo Ta evidenca haj bi se vodila do same izdelave smuči0 Ti podatki bi nam slutili za to, da bi točno vedeli^iz katerih področij nam jesenov les naj-boljs odgovarja za izdelavo smuči,' sa^* ni p lest vin, hokd; j palic in badminton reketovo • ; Nabavni referent* Pirkmaier Andrej I Števo II / - 5 ■ risal in opremil > Č U P E R Filip \ ... f r v i . f Rezar Jože Kmalu po kosilu smo se podali na pot« | Vozili smo se po dolini Zap'ane Mo-* I rave proti Vrnjački Banji* Tu smo V opazili kaj so napravili pr vi topli p smnčni Žarki# Vsepovsod naokoli so I ljudje hiteli s pripravami za prvo pomladansko delo na polju0 Tudi gr-I mi kateri zgodaj zacvetijo so spremenili okolico v pravljično podobo I kraja« Ob opazovanju te slikovitfe J okolice, smo se približevali kraju, I ki je znan po svojem bogatem vrelcu j daleč naokoli« Vrnjačka banja je pr-I avi raj za ljudi« Veliki hoteli, le-* j po urejena okolica, zdtavilni vrelci I in bister potoček, ki sle vije skozi J ta kraj, privablja mnogo ljudi, bo-I disi na oddih ali na zdravljenje« Saj je v tem letnem času,ko še ni a turistične sezor*,, bilo vseeno j polno ljudi« Vse to pa je bilo vide-t ti v večernih urah, ko so ljudje pri-j šli na tako imenovano "korzo", To I je trajalo kako uro0 Po tem času pa nokogar ni bilo na cesti, bilo je l videti tako kot bi pogledal v zapuščen razsvetljen kraj« Toda ta dan I ni bilo tako, saj smo korzo podalp I- šali mi. Pač Slovenci nismo vajeni I kaj takega« Tu smo tudi večerjali j in prenočili J Naslednji dan smo krenili v Kraljevo« I Med vožnjo smo se spominjali na le-[ pote Vrnjačke banje* na ljudi v tem [ kraju in na pomankljivosti, ki jim j še manjkajo, V takem vzdušju smo se I približevali Kraljevuj kraju kjer j smo videli zadnjo lesno industrijo v Srbiji, Ob tem smo dobili željo, da bi kmalu spet zauSili slovenski zrak, saj velja pregovor, da je doma najlepše« I j Mesto Kraljevo ni povsem tako zani- 1 mivo, zanimiva je samo industrija s i katero se ponašajo tamkajšnji prebi-I valci. Tako se poleg lesne industri-1 je razvija tudi kovinska0 Obisk v tovarni " JESEN" je bil v primeru z drugimi podjetji dokaj dolg0 Prvo kar smo lahko videli je bila finalna proizvodnja v zelo strjenih. prostorih« Vendar smo videli tukaj vse nekaj drugega kot pa v prejšnjih tovarnah, V starih prostorih popolnoma nov avtomatiziran strojni park* Te stroje pa niso na** bavili zgolj za te neprimerne prostore , ompak v končni fazi izgradnj« imajo, velik objekt v sklopu z Žagarskim obrat&m« Ta objekt stoji na drugem kraju mesta v bližini železniceV Tu obratuje žagarski obrat in sušiLj nica« Za žagarski obrat je noVost tof da imajo verižni transport in čistil no napravo za hlodovino* Imajo tri polnojarmenike, več pelilnikov in krožnih žag« V finalni industriji pa izdelujejo pohištvo za dnevne sobe n.pr, kauče, fotelje, nizke omare in drugo« (se nadaljuje ) UGANI Milionar pravi čarovniku i Ako ini začaraš, da bom imel še enkrat več denarja v žepu kot ga imamtdobiš 10 din, V drugič mu reče ravno tako« Čarovnik začara in prejme 10 din. V tretjič prav tako. Milionar-ju ni ostalo nič več denarja« Kolikb je imel milionar denarja v žepu ko je prvikrat zaprosil ča/-rovnika za pomnožitev ? Kokoš od moje tete znese na dan več kakor 10 jajc. Kako je to mogoče ? bradljam n 30,000 - 60,000 - 70,000 in drugo leto že morda 100 tisoč parov smuči so res blesteče številke za Elan, Tako nekako bi pisali o izdelavi smuči y našem smučarskem obra*- tU* i. Kaj pa telovadno orodje? Mislim, da bi na to vprašanje težko odgovorili pohvalno. Že veliko je bilo govora o tako-zvani modernizaciji vsega telovadnega orodja, a še kljub temu je danes n.pr-« skoraj povseo-enaka^-stori, še iz predvojnih časov. Nič boljšega ni z ostalimi rekviziti za telovadni šport. Če primerjamo;, star avto z letnikom 1940 in današnji model, vidimo velikanski napredek, Spremenjena je konstrukcija, uporabljeni so sodobnejši materiali, oblika je prav po-rsem spremenjena, Kaj se ne da tudi pri nas napredovati, doseči ali celo prehiteti ostale proizvajalce telovadnega orodja iz drugih držav, Toko smo pisali in kritizirali še do pred nekaj tedni, ko je bil spr-jet sklep " naših vodilnih", da koristimo priliko evropskega prvenstva v orodni telovadbi moških v Beogradu, letos julija in da plasiramo za to vrhunsko tekmovanje novo telovadno orodje. Vodili so se nadaljni razgovori s predstavnik pripravljalnega odbora. Povabili smo tudi dolgoletnega trenerja tov, Jurmana iz Beograda, Le-ta nam je podal sliko, ka je treba popraviti na naših telovadnih izdelkih. Izdelali smo načrt’ ki zahteva, da do 1, marca pripravimo prototipe novega telovadnega orodja ( bradlja, konj, konj za preskok, krogi in telovadni drog). Po komisij-j skem prevzemu po teme Ijiti preizku- j šnji, pa bomo morali izdelati še po 2-3 garnituri telovadnega orodja* Do danes je že v pretežni večini iz*» delana dokmuentacija za prototipe, Kb to poročamo , pa smo tudi že čeli z začetnimi deli v kovinskem oddelku. Čeprav je razmeroma kratek rok za tako temeljito rekonstrukcijo telovadnega orodja,soo. pa prepričan,da bomo z veliko volje dosegli ta cilj. Cilj, ki ni samo izdelati orodje za nastop v Beogradu, pač pa postaviti t^miJLzdelki Elan na tako mesto v izdelavi telovadnega orodja, ki mu pripada. Vložimo-vsA—silp i.n TBUD NE BQ-CtWEČi Čufer Andrej : IZŠEL JE: KATALOG i i r r e AN ■xys . X' Medtem ko io pišem,, se v tov.:xni j že zlaga nr-š prvi katalog9 k bo I ‘Čez nekaj-Btsi - verjetno še ,;red i-j zidom pete -Številke ;«K&ŠE SlijČINE"! zagledal beli dan0 J / ::j. i/f£l?;in Jc>i , i i.CJ , | O kvaliteti Komo lahko' govorili še-!- • i le po izidu0 'Ltifiktt:'pa, Bi nekaj '. o~ I. menil o-konceptu1 šoir.ejn0 ■: j ; i:-; f I Katalog ima format 21x22 cin, je se-j Stavljen iz pbša&ezniČi listov, ki | f so vsak zase-tudi samostojni pro-j spoktoJei^en jo 'v-jrrvi splošni deli. j ki .pove nekaj o tovarrj^?^Dlašno(,[ potem pa na3 sesnar. ia z našimi i*-— | l delki. V splošnem delu je tudi kr a—! j tek komercialni agitator s "soma- i; f or jem" ? ki nam razlaga indeks barv j, 1 po katerih spoanavr.mo izdj-Ike po . | panogah,, Tako ima nopr0 telovjadrio.' I orodje rumeno spoznajo barvo, srnu-j carski rekviziti sivo-modrc, vsi I iz. giilčiru, ^iii^rifiinščini^ . ' ■"' ‘L Katalog je tiskan na "umetniškem papirju" v nakladi 2.000 izvodov in v povprečno treh barvah* Posamezen izvod kataloga bo stal cca lo0OO din# Kot avtor grafičnega dela že lira | da bi katalog kar najbolje služil svojemu namenu — tehničnemu seznanjanju Čufer Andrej /K 'Kittir RADOVLJICA' ■ - Program od 14c II do 14 e IIXn 1963 14 - 17 Ilc 63„ »STRELJANJE 7 D0B3E SITI-ju » amwr0 j vestern barvni | 16, 17 II, 63o ■ 'J "VLAK PELJE M VZHOIV’ sovjets!d; ib&V^ I 19, 2o II. 63o I I " ALI JE TO LJUBEZEN" sovja+.slri barvni cinemascope 22,23,24 Ilc 63 "DELFINI " italijanski fii2ur ! ' 21, 22s 24. IIo 63.• ■ " TBAPER' KELI " ameriški, western :;26* .27* II, "ZAVOŽENO ŽIVLJENJE" italijanski * 28« IIe lo 3. III, 63. "MRŽaJA BREZ USMILJENJA" nemški 2n 30 III„ 63 " BORBA ZA OBSTANEK " franc.barvni 5o 60 III. 63o "AS - ASOVA " Italianski film © Irigo Natan Bernot f i ■' I 't; > :encno veno | rirax?. ODi^Kan* ki j in lanKoaosežen bila eajam- j s plastičnimi snovmi. Tudi'delovna Jih kajAka- | cila je v ZEfij.pre ^ M1 REŠEVANJU NJI- 1 J HOVIH DELOVNIH NALOG ! , ..v I } * I Vajenci * >4 moški ! ... jV':f inir«*. I V MESECU JANUARJU SO ZAPUSTILI POD- I f | - • •' I ■' V 1-ESECU JAItfJAiljJU SO SE NA' NOVO j J^TJE. SLEI)EČI DELAVCIt ; v, li.i , ■ J : ZAPOSLILI s* " ; I - c-"! •, f,r": f ’■ I IEGAT SLAVKA - delavka na skladišču’ I' Grilc Marija - uslužbenka SS v i lcsa^ na lastn0 željo v.poskusnem ■ f Prodaji - sunanj i trG | roku 30,dn^. : OVSENIK .JANEZ -delavec NK. na j GORICNIK' mizar'kV V kontroli skladiscu lesa 1 > ' pj?dizyodnje — po sporazumu kot lipo*- I' SODJA ALOJZ "delavec ;NK kot tran- j kojeneoo : ’ • r 1 '' ! •' V ' .,] športni delavec j :■. * : {; - • ^ ^'1 J, HROVAT RUPOLF - delavec^ NK v le- i v- ; ’ snem bbiratu, ,1 STANJE DELOVNE SIU5 31. 1. 1963 BERTONCELJ LiftRIJA. — delavka na- t- skladišču lasa, r •• . ■{ V rednem delovnem razmer ju- nu . r;| LEGAT kjtuVVKA -delavka NK^na- skia- t 252 meških« 219 žensk, skupaj 471 J diščulesa 1 1 :l1 ■ I IVANUŠA. ANICA -delavka NIC na skl J ' V z^"snem delovnem razmerju:» J K dišču iesaf . , ! * -i:!- ■ | ‘ ČEMAŽA#, MARIJ^ - uslužbenka SS v 1 2 moska -in 2 ženski, akuPa3' * 4-; ' " " \ gospodarskem-.oddelku . ! Vajenci t 4 ......................................| mOJAII. BOGDANA - delavk 3^K v lei- l : ° •..i---- —-1 snem obratu-. 'j |1‘' BERNARD ANTON - miaar K7 v lesnem l- TŽPILL} ' ' ••• i ..m • t- obratu, ; ŠUŠTERŠIČ MARJANCA- delavka NK 'l 'GAŠPERŠIČ MILKA - dečko ■ V' v lesnem obratu«. ' MEŽNARC MARIJA- rdeJavka’ NK v le- : j TRllE:J' TEREZIJA - deklico J snem obratu« ' i " " ; ‘ •- * .h i | .., i . .. ■ * . •-* j RESMAN ERNA - delavka NK v lesnofc j Srečriim mamicam — č e1s t i t a m o !| ' obratuj. , ' 'J • PINTARIČ /J^ANC- pleskar JI7 v-le-- ' V'1 , snem obratuj . j ' ‘ ",v!1(‘ SUDIC .ANTON •- del avoc NK v lesnem | »*''•* ' • ’ ■ ; t: obratu* , . -I1. ■ ' i. ' • ■ 1 i ■ ■ •• . j* } • □ lha LZZD —j Marsikdo se bo vprašal, kaj pa ima turioem in "Elan" ali pa obratno, kaj naj ima MElan" opraviti s turizmom ? To pa ni tako, pač pa bo tmdi "Elan" imel važno nalogo v zve-j zi z šole se razvijajočim turizmom v naši državi, kiž že donaša dragocene devize in bo iste donašal v bodoče še v večji meri* Zvezni izvršni svet je sprejel pred kratkim odlok o načinu izrabljanja citacij, ki jih predvideva zvezni -proračun za leto 1963 za investicija v turizmu* Dotacijska sredstva za investicije v turizmu, ki jih predvideva proračun za leto 1963 v znesku . 9 miliard 6oo milionov dinarjev, se vnašajo v djružbene investicijske sklade občin in ljudskih republik« Ta sredstva se mora uporabljati samo za odobravanje kre« ditov za izgradnjo objektov in nar-bavo opremo, ki prispeva k izboljša^-nju tujega in domačega turističnega prometa. Kot turistične objekte, za katere se bodo odobravali krediti, se smatrajo objekti za nastavitev in prehrano, komunalni objekti, lokalne ceste, prometna sredstva, objekti za trgovine in OBJEKTI Z A ZABAVO IN ŠPORT . Znesek 9 milijard 6oo milijonov je razdeljen kot sledi : IH Srbija lil Hrvatska LR Slovenija lil Bosna in H« IH Makedonija IH Črna gora 1,060*000,ooo 6,53o,ooo.ooo l,34o»ooo#ooo 240.000.000 140.000.000 290.000.000 80 % od navedenih sredstev pripada družbenim investicijskim skladom občin, ostanek pa investicijskim skladom republik. Občinski družbeni skladi morajo izločiti 35 % teh sredi gtov za odobravanje kreditov gostinskim in turističnim gospodarskim organizacijam v odnosu ostvarjenega deviznega preliva v teh organizacijah. Torej velika vsota din 9,600,000,000,-je razdeljena po republikah* Od te vsote se bo porabilo precejšen del za objekte za zabavo in šport* Elan že proizvaja rekvizite in predmete za šport in razvedrilo, to so: smuči, sanke, vodne smuči, hokej palice, čolne, tobogane za v vodo, badminton rakete itd, Ker bodo morala hotelska podjetja, turistične organizacije in drugi , skrbeti poleg udobja in izhrane tudi za razvedrilo in šport gosta, posebno za razvajene goste iz inozemstva, je pričakovati, da se bodo naro&ila za take rekvizite povečala' in se bo moral povečati asortiman * Naš turizem je zelo pisan, ker se razvija v pla-ninskih področjih, v ravninah, ob jezerih, tekočih rekah, ob izvirih tei malnih in kislih vodah in v manjši meri ob našem morju, ki je sila privlačen za inozemce. Turizem moramo razdeliti na letni, zimski in celoletni turizem ( termalna kopališča), V okvi ru tega turizma bi se morala naša pro° izvodnja približati potrebam turizma po rekvizitih za razvedrilo in šport* "Elan" bi mogel poleg že navedenih rekvizitov in predmetov delati tudi druge artikle kot n,pr, Ping pong mize z reketi, camping predmete iz aluminija* to je zložljive mize, stole, ležalnike, zložljive postelje, velike sončnike, telovadno orodje za na plaže, plezala za otroke, čolne vseh vrst za otroke, to je take, ki se ne prevrnejo, naprave za streljanje z loki itd, V Ameriki delajo že tudi zložljive smučij Ki jih prinose letoviščar 3 seboj v kovčku, V Flori-j di se okopa v morju in skoraj' isto-j časno se visoko v planinah 1 hJto I tudi smuča,5 Ali ni pri nas tudi ne-j kaj takega raogoo^? Dopoldne ' maju j juniju ali juliju se boino pol Tri- j glavom na ledeniku smuč ali, j' poldne v va?.eriho'|' kcbgdo H pa že.kopali v-morju ali Seveda-firff M6"Sele tokrat, zgrajene žičnice na Triglav inv j druga področja'naŠih Alpn .In takrat; bodo zaživela tudi' naša'letovišča. sredstvi v letu 1962 imeli v dveh letih 19»ooo novih.‘postelj. n ;J'j ;v; X temu je dodati še' nove sobne ka^-paciteto po privatnih hišah, ,ki so bile opremljene z krediti za '»premo turističnih sob« Taki krediti se še dobo tudi na našem ppdfočju* .Pojasnila’ se dobe pr^ Turističnih dru-‘ štvii h lie gun j e, te s c e, Bled y Radov-ljica, Brezje iM*.,-^pre.jv i& Sapiša-nih vrstic se Vidi kakšno vlago bi laKko' odigral tujli. /'.Elan” jr,.naglo ki so pozimi zaprta ali'le delno od* -se'razvija," ~v ~ —J —— , J — i turizmu, ki bo priprta in so izrabljene le. male kapar-}- 'hašal 'dragocene dohodke, v; devizah. i 'M 1 ....r -l • i M' -L-c Asortijjian fžkVižirov za razvedrilo ha' .pla$i"Ob jezerih in morju ter dru- i gje se bo :treba .ogledeti na velikih | inozemskih letoviščih v Italiji,,;'. ~,v" Švici^.Fvaneiji, Avstriji Ari drugje^ ter .gg*.prenesti'k haJn<> ,t' 1 “ ■ " tl!.£i' •;■ ’ **■! Denarja za'take nabiaVo bp dovolj na razpolago in” kdor 't>6' osvojil ipko proizvodnjo-, bo žel lepe uspehe-, ki j se ibodo .veoci.3 i iz leta v 'L’to, ker j naš turizem je šele ria za^otku ra- j- zvoja in so tu dane’ z našimi narav- | - nimi krasotami ogromne možnosti na- > ■ ..pr.O.dltioj..^."iz^a^-rijn. modernih--cest | . od naše glavne magistralo5 to je ceste Bratstva k našemu morju preko | vsžh naših republik in z izgradnjo jadransko c.este od Roko. do Ulcinja se bo turizem v troh letih ogromno povečal in s tem tudi potrebe po | turističnih Objektih in napravah.za | jšport in razvedrilo,* In v ior .smer j bo cci.val tudi " ELAN " razširiti svojo dejavnost,;ki že in bo jrine- | Sla.lepe dohodkpp Tov *?arjan Brecelj je nakazal pot razvitka turizma in investicijskega | vlaganja s tem, ko je,povedal, da | bomo že v začetku turistične1 sezije \ 1963 povečali,kapacitete z& 6ooo Modernih in kongortnih postelj,-el do kbhca leta 1^63 še za nadijnih 5ooo tako, da bomo skupno že z vložnimi | jv: I 1 i Za. zaključek zgodovinskega opisa j MI SMO NOVEGA ČASA KRVAVI DOKAZ Begunj na Gor, naj se ge enkrat i , . Zu* v , .. v , i Ti vidiš nokaj- povrnemo v čas okupacije nase de- 1 želo po fašizmu*• Kot smo že po- Mi smo dajali vse- ■vedali je okupator našo nekdaj mi-j Bm°re ^sa^° mo, romaaiiSso dolino Srago z ru-l °bUJati "rt',° U B°B* toSlSjrtffaC/ojS m m mssjsmm ŠČeni teioiSid s6 izbioii isa tafcj Mi j .tfodovotn irfereijjanlja iaičeV^ pariižaiio¥ in rigmožinih žonfe in otrok* «wz boui rouovomi Zdna donU in frodii šarišcdt Otrokom dajte kruha in pesmi^ Človeku svobodo , osebne odgovornosti* gobovo oblikovali in polili Z |»-gfi mm POTK Sj. Hopko pl,min.keSd cve&l* ^ snovanju “* po.lon.tvo iodal, Bosunjsao. In Drogo,. Po.obno po li “°r f1 “>^«3onju nt M «a. W«tvih, .o bili grobovi oteo- | jo P°»tovoJSivljenja in 3«! . «.y.» in „ ndiH priKsane ^ISno.u aoroho izTrSoval, svečke. ’ | kdor v bedi občestva ni samega sebe iskal# j kdor je zapoved zavedne žrtve izpolnjeval Leta 1944 ( ali Se malo preje ) ^ kdor je mater spoštoval- I sem videl na grobovih v Dragi belol bo o s t a 1 . popleskano leseno tablo na kateri j je bila napisana z rdečimi črkami | MI SMO NOVE BODOČNOSTI KRVAVI PANAL 1 1 sledeča pesem neznanega pesnika -j partizana t i j Takrat se je že s hitrimi koraki bliža* I MI SMO KRVAVA ŽRTEV ZA GREHE RODOV i la svoboda* °svobojen je bil Beograd ' 1 1 ■ ter mnogi drugi kraji in mesta na jugu i Oropani mladosti Oropani družin OropaOi dozoretja Oropani življenja# MI SMO KRVAVA VESI NARODA In če ubiješ krvnika* In če ubiješ izdajalca* nisi ubil zla -ker zlo je v Tebi* j MI SMO KRVAVI DOKAZ gVOJSOA GREHA j Bodi človek -j Bodi resničen* t Bodi pravičen-' In ne barantajo I naše države* I | Partizani so krepko sami in s četami t sovjetske zveze potiskali sovražnika j po hudih bojih iz naše zemlje* ^eiBuani pesnik partizan je v svoji pesmi I opisal trpljenje ljudi, ki je bilo posledica zablod in napovedal kakšni naj bo človek v krvavo pridobljeni svobodi. ln prišia je š^Bfcodaf.iiofciia j|e, tSejjiein svbbode iti Vteselja* Ljudje ao dobil!.. _ i svobodno odločanje in sdodgovor-pri graditvi socializma f \ I t, ll: Kavčič Ivan Naš-neumor nrCvenke j Letos je zina smučarjem izrecno na- j klon j ena tudi v Begunjah* Ve, dar j ln ^ pi0nirkai^i Vester SonJa« I brez načrtnega in organiziranega de-i , ! ' la ne bi šlo. Da je letos v Begunjah! Vlsok.v??h P^ed^tev ki Jih, je>.;; , . | smučarski klub zopet zažigikot je | ; orSaniziral smucarski^klub v Be- | treba, gre nedvomno najvočja zaslu- I.. £un>ia^> Pa s0 bile nočne skakalne , ga bivšemn reprezentantu *• našemu 'I ta^ine na m .skakalnici, Tu so med I delavcu Erahbu Ovenklju. S Tinčkom f; 3o udeleženci so.delovali^haši naj- } Mulejem in dinigimi'smučarji i?- ^ boljši skakalci : Jemc, Sl-ibar t. gunj predvfebm iz filann^ že celo^i**0®6^-*. Beca*V-fi°r-išek iri drugi* .t. sezono jpridno delajo, -j ’ r>^l> J r .!!.!••,' -1 . . .. f Pri 'članih je zmagal . * Začeli so z nočnim slalomom, edin-' j Božo Jemc Bled 34 25,51 stvenp, tovrstno prireditvijo v Slo-l drugi je bil . I veni j i,. o čemer-smo'že poročali v | , ' . Šlibar Jože JNA. 33 33,5] naši zadnji .štdvilkio Nadalje sp iz- l .... • . » . . . I vedli jobčinsko'smučarsko prvenstvo, } P°gelj Albin Enot, 31,5 3o I kjer^nastopilo ČGZ-200-smur.;i.r j^-oyl ; Pu—mladincih pa *Mali Andrej Javornik} Pri članih so se najbolje 'odrezali i 29 3c 51 ■' - I / ■ 9 t'’ • 1 , .^ ! v slalomu 3 Tine' Mulej', Begunje l V ■ > Lt .L'r: Franci Ovenkelji jBegunje ) j .c.?i .Pit-kmarer Andrej, Radov, J ’ i •' pri članic&h : Tolar Ivahka>''Radov. J ■ PLANICA -1*6 3 \ % Mladinci: Slokar-Janko, Bled | * _. •• J. j Mladinke t Poki jukar Matilda, Bled J SKAKALCI PRIBE JO V * ‘E L A N1! ^ Pionirke 1 Švigelj Mojca Bled , . -.i -i—1 --------------;——-------■*—----—. j.; j ; hA' """ t j ifrugi dan skokov' v 'r PLANIŠKEM J- m • ’• I j v skokih je postal občinski prvak i TEDNU " v soboti 23.*marca obiščejo j ' pri članih : Ambrožič-Franc, Bled j skakalci in funkcionarji Begunje« I I pri Mladincih j Pretnar Janez, Gor je j Ogledali bodo ^mttse j NOB inWšo„l ' } I ... |/ tovarno1* v f j ! in pionirjih: Mulej Fr,one, Bled j..._______________________ , k'.1 ' ...--------- ’ ! Kolektiv jim t>o priredil zakusko* I , . . j ! V počitnicah pa .so CVenkelj, Mule j j nas Pomeni taabisk nekaj posetj- \ \ in ing. Perko vodili, smučarski te- 1 ne8a» sa3 si bodo našo proižVodnjo j čaj za šolsko mlddino in pionirje 1 ogledali najboljši smučarji -ska^ s\- S in pionirke. Ob^zaključku pa so pred j ^alci vseh dolov sveta« dnevi priredili roj tečajniki tudi J Le-ti J>odo ponesli svoje vtise iz J tekmovanje, kjer je nastopilo nad ; same prireditve, izleta ter naše J 4o mladincev, j (Jozuovine take, kakršna jim bomo pač { •posredovali. Zato jih s Gorzeti ~ r jateljsko i Med mladinci je zmagal Rudi Pole"*-** Med pionirji mnogo obetaj^' ' .avko j Zato jih sprejmimo dostojno in pri-. 19 j--V febrviarski. itevllki pozdravljamo , v naši rubriki nove sodelavce in upam, da Vam bodo njihovi prispevki | všeč^ da bodo vzbudili Vaše zaniman-j je ter dali obilo prilike za inten-| zivno miselno gimnastiko* ! 1 ■ : ••••' '■ Žal se je v zadnji Smučini v prvi J nalogi vrinila zopet enkrat neljuba I pomota, vendar so verjetno reševalci! iz samega teksta zaključili, da Bo-l jan ni bil na dopustu vsega skupaj štirinajst dni, kakor je bilo potno- I torna navedeno, temveč štirideset dni^ saj je^bil ves naslednji mesec in šel štiri drii prihodnjega, meseca, odsoten.} od doma. ' . I ".:j , •. ..... I Izgledaj' da naše>opozorilo na paž- I njo glede 'točnosti podatkov , za na- j loge še ni' popolnpma zaleglo* Naj- I manjša napaka pri navedbah v tekstu j predvsem seveda v številkah, ne sa-l mo otežkoči, temveč sploh onemogoči } rešitev dane naloge* Zato prosimo v bodpče res brez-napak « Današnje na,loge j 1*/ V skladišču gotovih izdelkov je treba siamrežiti okno in sicer z vodoravnimi in navpičnimi železnimi palicami* Šef skladišča je mnenja, naj bi okno imelo trikrat več vodoravnih palic kot navpičnih* Palice i naj bi tvorile štirideset polj* Po- [■ savc vzame mere okna, malo pomisli 1 in naroči v skladišču točno število j železnih palic. Ugotovite še Vi, ko-< liko palic bo imela mroža* I - ■■■.!" ■ I 2«/ Nadomesti križec s številkami ta^J ko , da dobi$ točen račun + 9 l in velikosti t Eešitev nalog iz zadnje številke t 1*/ Štiridesetdnevna odnostnost je možna le f če imata meseca, katerega je šel Bojan na dopust in prihodnji mes®c po 31 dni. Dva zaporedna meseca z 31 dnevi imamo samo dvakrat letno in sicer juli-argusi in deoembor-^iaauar,, Ker gre v našem prio&ru za letni dopust je šel Bojan k morju dne 26* julija* Svoj rojstni dan je praznoval 1* avgusta 1962 in je torej rojen dne 1» avgusta 1934* 2j> Prva številka Šestmestnega števila mora biti ena, ker ' „ sicer njen zmnožek s pet ne bil več enomestno 'Stef-vilo* Tretja številka je lafcko dvo, kexj mora dati zmnožena s tri in s štiri, kakor tudi podeljena z dvo enomestno številko* Iskano število se glasi 152681* 3*/ Rešitev naloge je prikazana ob naslovu* R • r rešitev nagradne križanke 1* Nagrada 600,- din - Stritih Marjana 2« Njtgrada 300,- din - Škofič Ivan - šofer 3,/Pfi sledeči risbi je razdeliti po-j vršino na štiri dele, enake oblike I ■ -!: ' 1 s) © DRŽAVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LKDU ■ ■; :• r . V .nadaljevanju prvenstva so bili doseženi sledeči rezultati t Spartak i:-. 1 Cr»Zvezda 1 J 7 Zagreb : t. Partizan 3 : lo Jesenice : Beograd 13 t 1 01ympia : l Partizan 4 t 1 Kr.gora t Beograd 6 t 7 Cr,Zvezda • • Spartak 3-1 3 Cr,Zvezda • • Partizan 3 » 2 Spartak t Partizan 2 t 7 Cr,Zvezda l Zagreb 7 l 2 Spartak J Zagreb 6 : 1 Beograd .» Partizan 1 4 i 2 Jesenice .« Zagreb ' 29 t 1 Qlympia 1 Beograd: 6 x 3 Zagreb 1 Kr.gora 1 s 4 Beograd Spartak 8 : 2 Jesenice 9 • 01ympija:; i 9 : a1 Spartak X Kr.gora 2 s 7 Jesenice • f Cr,zvezda 2o j !1 01ympija Zagreb 16 : '-5 Partizan • 1 Kr.gora 9 j 2 Zagreb • • r- Cr.zvezda 3 i 5 Kr*gora Jesenice 6 t 9 Kr.gora. - .1 01ympija 1 t 8 Partizan • • 01ympija 4 j 5. Spartak . Jesenice 0 t 3o Kr.gora 1 Spartak . 8 t • 5 « ■ ' — S, MUKANJE v." - . Mladinsko republiško prvenstvo v alpskih discilpinah na Vrneta vrhu Slalom st.mladinci s 1 Jakopič (Jes) 2 Zajc (E), - S ! ■ 13 • • ; : i ;''--L . """ "Mencinger Oto Mlajše mladinke : . 1 ■■-■■■ : _•> *. 1 Kle indinst(Je s) 2 Završttik (Puž) ■ 3 Klemenc ( Jes). t : '■ ♦' • ' * ! K - **• •’ ’.r SMUK stare jši mladinci ; 1 - JakopiŽi , (Jea-)~2-Žmi-tek ( Jesj_ ........... Z 5 3 Eniko (Jav) Mla.iši mladinci : 1 Lajbaher (Tržič), 2 Gozvoda (Kr« gora)» 3 Slokar (Bled) Starejše mladinke : . 1 Fanedel (Puž) 2 Tevž (Puž), 3 Jake 1j (Kr»gora) Mla.iši mladinci: *• 1 Lajbaher (Tržič) ^vGpzvoda' (Kr.gora) 3 Ponikvar (_^fi^,}Z Starejše mladinke 1 1 Tpvž(Fuž) 2 .Fanedel(Buž) ..3 Petan (Fužinar ) , ; . „ '1 ■ s. . Mla.i še mladinke 1 Kuraik(TrSič) 2 PrRventJea) ) 3 Sleindirst (Jes__ SMUČARSKE TEKME V KITZBUHKU * < ■ • . i i ' i . .1 L Velika premoč Avstrijcev* 72 smučarjev iz 15 držav^se je zbral lo na 24 Hahnenkairm&r *oneu v Kit— zbehlu, Zimmermann postavil nov rekord proge* Povprečna hitrost 90 km na uro. Nastopili so tudi Jugoslovani in sicer: Lakota, top o in De-tiček. Rezultati smuka i x Zimmermann (a) T Ninfik (A) 3 Bartel* 1 biti preozko, pa tu- da di ne preširoko ])0 potoval z vami za rezervo • Največ preglavic delata motoristom, vsakdanjim in nedeljskim, dež in praha Dežni plašč ni vedno najpri-^pravnejši, ker je ob iejetn vremenu pretcžak in prevelik za prtljago Dobro jo vrhnje obla-čilo iz balonske svi-f^S^ le ali plastične ma~ i se l kapucoenZa dolge Vlače, ki so za mottrizirane izle te r.ajbolj prip-.j ravne, uporabi-Vy, te lahko dobro (jv-trpežno enobarvno blago za moške obleke, drobno črtast " žametf balonsko avi lo pa seveda tudi ■elastex ali helanca blago o Jopič je la- \» hko iz semiša, usnja ali deftina« Ne po- LA L 0 ne plapžla v Vetru, Najboljša je srednja širina ali zvončast v!pole.” vezan kraj pa tudi' tMst krila* ‘Za to dopolnila ho' bluza, jopica ali pulover za vsak primer pg, še veterni » jopič ali dežni plaščo C . X .V Kdor se večkrat p&lje na dveh ali štirih kolesih ves 'da ni. pr ar lahko obleči za tako bučna vosila« V lepem puloverju in elagantnih hlačah 3to na m o t o j p lrihko mični,la ' \ j ter kaj hitrp-najde prit skozi-volno in tudi oblaki včasriit kaj hitro zbero na najjasnejšem-, nebu v mpkro' • nevihto« Ni zabavno.sedeti na mrtor- t * ju ali vespi moker kot miš, Iradar veš da je streha oddeljena še vrsto kilometrov« Za motor mora biti obleka čim bolj preprosta* Toplejši pulover tudi poleti ne bo odveč# Če ga nočete obleči'kar pod veterni jopič ali pod športno jopo iz semiša ali deftina zabite na velike vrezane ali našite žfjpo, ki bodo spravili ve-s manjši del vašo prtljage« V avtomobil u je stvar' v p?.ecej prepsojstejša«-razen seveda, če liičete na pot v-kostimu, ki ima tako oako krilo, da v njem komaj- dihate o Prav krneli sc bo spremenilo v oklep, ki prav gotovo ne”bo v prid rasi dobri volji« Izberite, si torej-raje Čimbolj udjobna oblačila, ki vas ne bodo ovirala.in utesnjevala« N,pr ravno jopico ali paleto k udobnemu ravnemu aji polširokemu krilu, ki se • ' v ne mečka« Ce je vroče, si boste pomagale s športno bluzo, če je dan hladnejši pa z volnenim puloverjem in jopico^ Kadar se ni mogoče zanesti na vreme vzemite s seboj plašč« EKA. KDsmač J, •1 'i ' * 5 h 7 S 5 ! 10 H i •12 M 15 16 XX 17 V X 1? 19 rta & 2o X. X , / .'v. /'. 7.1 22 V _ X. V. j. '•£ 'y 1k ••/<' 51 52 VY ;•*< 53 \ ■ >•’ M 55 S6> 57 S* vik;"1 .. 59 (oO VODORAVNO s 1» vrsta steklaj7o popularen ples- 13» glavno' mesto sosednje drzave,14, del televizijskega aparata, 15o živalski glas, 17» srebro, 18019ol9a 2o prostor za ozimnico, 21* začetek abecede, 22» organ, 24« država v ZDA, 27» čevl-jarsko lepilo, 280 časopisi (srb)63o0 tovarišev zabavni roman, 31s bog ljubezni, 33« vetrovi, 35oMarkič lilijana 36. Ribja jajčeca (dvoj.) 39. 3,14 4o. Mesto v Franciji, 440 jed, 45o F-rane.film, igralka (Simone), 47» kraj pri Opatiji,48.avt»oznehrvatskega okr aja» 49.naš, tednik, 5o»osebni zaiimek, 51.različna smoglasnika,53»samoglasnik in soglasnik,54.preoobrazba žabe,56» planinsko cvetje, 590izdelek naše tovarne, 6o,italijanski književnik (Alberto) NAVPIČNOj 10 moško ime, 2»avt0oznaka okraja na Hrvatskem, 3ovrtna lopa, 4.žensko ime, 5»veznik,6«lahkoatletske discipline, 7. južni sadeži, 8.EK, 9.športno oblačilo, lo. Siam(obrnjeno),ir,kositer 120rekrutacija,160tovarna na Gorf 19. pokrajina v Hrvats.Primorju, 21.čevljarsko lepilo,23.pasji lajež,25.naj, 26» veznik, 27.omerecij,29*hoditi 31 glas v mešanem zboru, 33.opozorilo, znak, 34»ograda, 35.komet,36,reka v Bolgariji,37» geometrijski pojem, 38. dobrodelna organizacija, 39oisto kot 39sVodoravno,4o.kvartaški izraz, 41. medmet,priganjanja,42»žensko ime, 43. znan tenorist (Mario), 4$«cent, 46. RIFM, 49 o surovina za sladkor, 52.čar-sovna enota, 54»kobaltova bomba, 57» 55. igra na srečo, 58.medmet bolečine Ne brusi pri nezaščitenih brusilnih strojih! Tudi najmanjša okvara na stroju lahko povzroči obratno nezgodo! Spolzka tla in nered povzročita nevarne padce 1 1 Ali si se prepričal, če so pogonska zobata kolesa dovolj zavarovana! Krožna žaga brez cepilnega klina je za posluževavce nevarna! V lakirnici je zrak nasičen s topili, zato je nevarnost požara velika! Javi takoj elektro-oddelku vsako najmanjšo poškodbo na napeljavi, varovavkah, stikalih itd. Roka je nenadomestljiva - zavarujmo jo pri delu! Pri vsaki najmanjši nezgodi poišči prvo pomoč - odprta rana je nevarni Prehodi morajo biti vedno prosti! PRAVILNIK o zdravstvenem varstvu aktivnih in ostalih zavarovancev za področje komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Jesenice - Pravilnik o načinu uveljavljanja pra7 vic zavarovancev socialnega zavarovala s področja občin Jesenice — Radovljica je sprejela skupščina Komu-nalne skupnosti socialnega zavarovanja Pšenice na svojem II. zasedanju dne ^•januarja 1963. £Ja samem zasedanju sbpščine je bil dan poudarek o varovanju sklada za zdravstveno zavaro-Vanje. Bilanca trošenja sredstev.zdravstvenega sklada _za leto 1962 kaže, da bilo trošenje teh sredstev pretirano. Nadaljevanje neodgovornega trošenja Sredstev sklada za zdravstveno zavajanje lahko privede do večjega poganja v standard delovnih ljudi, t. j. v osebne dohodke zaposlenih. Vsak zavarovanec mora imeti pred ^toi, da so sredstva za zdravstveni s^'ad tisti denar, ki ga vsak od nas planje od osebnega dohodka, zato je na- Radovljica ša skupna naloga, da se borimo proti vsakemu neopravičenemu izkoriščanju teh sredstev. Neodgovorno izkoriščanje sredstev in zdravstvene službe moramo obsoditi kot nelojalnost do sozava-rovancev. Na' področju občin Jesenice — Radovljica je danes 22.142 aktivnih zavarovancev in 5295 upokojencev. Vseh zavarovanih oseb pa 54.366, od tega jih je v jeseniški komuni 33.896, v radovljiški pa 20.470. Za zadostitev vseh pravic zavarovancev so potrebna ogromna finančna sredstva. Tu je govora o 13% narodnega dohodka za potrebe socialnega zavarovanja. Borba za načelo »zdravi naj se tisti, ki je resnično bolan« nas lahko privede do normalnega in resnično potrebnega trošenja sredstev za zdravstveno zavarovanje. ^ , Na podlag! čl. 102 zakona o zdravstvenem zavarovanju (Ur. list FLRJ •22/62) predpisuje Skupščina komunalne skupnosti Jesenice PRAVILNIK 0 Načinu uveljavljanja pravic do zdravstvenega varstva* I. Splošne določbo ta' Cl6n 1 ^rav*lnik določa način in pogoje, sSeUVeljavljajo Prav‘ce Z(3rav-varstva osebe, ki so zavaro-»enj določbah zakona o zdravstve- % 2?ar°Vanju ('Urad' liSt FLRJ Šte‘ ^sbc v ) pr* ^omunalnem zavodu j,1.110 zavarovanje Jesenice, oziro-*iici njegovi podružnici v Radov- do zdrav- Clc*b člen 2 'aro °e -tega pravilnika veljajo za 1101\ \ aiie osebe, navedene v členih 12 vatiju ^kona o zdravstvenem ■ zavaro-%j^ l2vzemši za vojaške osebe in Hje eQce ljudske milice, če za sled-aVst določbah čl. 142 zakona o 'Vn Venem zavarovanju pristojni X? Predpiše poseben postopek za Janje posameznih pravic. člen 3 Pravilnik določa: I, splošne določbe; II. uveljavljanje pravice stvenega varstva; III. uveljavljanje pravice do povračil in podpor; IV. skupne in končne določbe. j člen 4 Zavarovane osebe lahko uveljavljajo pravico do zdravstvenega varstva v jav-nih zdravstvenih ustanovah (zdravstvenih domovih, obratnih ambulantah, splošnih in specializiranih zdravstvenih zavodih), katerim je to svojstvo priznano po določbah zveznega in republiškega zakona o organizaciji zdravstvene službe. II. Uvcl]av!janfe pravice do zdravstvenega varstva 5) j , . StVe«e a amkul. poliklinične zdrav-Ustanove ih zdravnika.. ■Sb, pwulantn0 člen 5 zdravstveno po varstvo 6l1^ 3l* in sPeci^n°) P° dbločbah . zakona o zdravstvenem zava-^ priUveljavljajo- osebe, zavarova-^varQv omunalnem zavodu za socialno avst anj.e Jesenice, lahko pri vseh Venih domovih' na območju Le- Ufa ga zavoda, t. j. v okviru občin Jesenice in Radovljica. Zavarovane osebe, ki stanujejo izven območja Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Jesenice, uveljavljajo te pravice lahko tudi pri zdravstvenih ustanovah na območju krajevno pristojnega komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Izjemoma lahko zavarovane osebe, kadar se začasno nahajajo izven območja zaposlitve oziroma stalnega pre- bivališča (letni dopust, potovanje) uveljavljajo pravico do zdravstvenega varstva: pri zdravstveni ustanovi, na katerem območju se takrat nahajajo. Izjema velja tudi za železničarje in njihove svojce, dokler bo to racionalnejše za sklad zdravstvenega zavarovanja. Pravico do zdravstvenega varstva v obratnih ambulantah lahko uveljavljajo samo delavci zadevne gospodarske, organizacije, če so se odločili za zdravljenje v teh ambulantah. Člen 6 V zdravstvenih ustanovah, navedenih v prejšnjem členu, lahko zavarovana oseba prosto izbere zdravnika splošne prakse ter specialiste: ginekologe, pediatre, stomatologe in okuliste. Brez privolitve oziroma napotnice zdravnika splošne prakse lahko zavarovana oseba išče zdravniško pomoč tudi v . vseh dispanzerjih. Kot v 5. členu pravilnika velja izjemno pravilo za železničarje in njih svojce. Po določbah prvega, odstavka tega člena izbrani zdravnik je zdravnik posameznik v smislu čl. 105 in 106 zakona p zdravstvenem zavarovanju, kar ambulanta vpiše v zdravstveno izkaznico. . če zdravnik kot uslugo izstavi recept za zdravila, se s tem še ne izvede registracija. Tako izbranega zdravnika posameznika • zavarovana oseba brez opravičljivega razloga ne more menjati pred potekom koledarskega leta od dneva prvega obiska. Ta določba ne velja za primer, če je bil obisk pri. zdravniku ali obisk zdravnika na domu zavarovane osebe izvršen zaradi nujnosti oziroma ko je obisk opravil službujoči zdravnik. Za opravičljiv razlog, ko je dovoljeno menjati izbranega zdravnika pred potekom koledarskega leta se šteje: — sprememba mesta zaposlitve ali stanovanja zavarovane osebe, sprememba delovnega časa zdravnika ali zavarovane osebe in nesoglasja z zdravnikom. Upravičenost menjave zdravnikijj sameznika presoja zdravniška ^ sija. Člen 7 Zdravstveno varstvo pri zdravil specialistih, ki niso navedeni' v čleI1(1 tega pravilnika, lahko uveljavlja z . r.ovana oseba samo z napotnico nega zdravnika splošne prakse ozir0 z napotnico specialista, h katerem" lahko obrne naravnost. • ^ Ob izdaji napotnice po prej^O odstavku ima zavarovana oseba PL( co prosto izbirati zdravnika speci®11^ h kateremu naj bo napotena, veL lahko izbira le med specialisti ^ j stvenih domov na območju Kol'0' ■' nega zavoda za socialno zavarov^( Jesenice. K specialistu izven 0lI,ee| nega območja je zavarovana lahko napotena le v primeru, če $ $ ne specialistične ambulante ni ^ ritoriju Komunalnega zavoda za no zavarovanje Jesenice in v d utemeljenih primerih lečečih nikov. zdi*1 Člen 8 v - Navodila za zdravljenje daje zaV vanim osebam izbrani zdravnik P°Jj* poročilih specialista. Zdravnik £P J list lahko odredi popolnejšo diaS°° no obdelavo. 'J V primeru daljšega sPeC‘0j!/ zdravljenja mora biti napotnica ljena vsakih 30 dni. b) Zdravljenje v stacionarnih 1 stvenih ustanovah. Člen 9 1 Zdravljenje v stacionarnih 1 ^ stvenih ustanovah lahko zava?0 { oseba uveljavi le z napotnico PoS\ nega zdravnika, katerega je iz^r (0 smislu člena 6 tega pravilnika & g primerih, če zdravljenje ni i*10 ambulanti ali na domu bolnika* V nujnem primeru lahko iz^a potnico vsak zdravnik, v primer & p* zgode in zelo nujnih primerih 5 zavarovana oseba lahko zateče v cionarno zdravstveno ustanovo brez napotnice. Zavarovane o*6 zdravijo v naslednjih l"°riprnih zdravstvenih zavodih: ^ v Splošni bolnici na Jesenicah, v,' y Kliničnih bolnicah v Ljubljani, ^°likor gre za obolenje, katerega ni ^ zno zdraviti na Jesenicah, oziroma h.Je zadevni oddelek na Jesenicah P°ln° zaseden, v Bolnici za duševne in živčne bol Ui^vjBolniei za tbc in pljučne bolez- ezni v Begunjah, na Golniku, j2v ^ v drugih stacionarnih ustanovah ^etl območja Komunalnega zavoda s°cialno zavarovanje Jesenice v pri->JU’ če zdravljenje ni možno v enem ed naštetih stacionarnih zavodov, L v bolniškem oddelku Obratne am-ante železarne Jesenice. Viln [aClno z določbo člena 5 tega pra-tw a lahko zavarovane osebe v pri-nujnosti uveljavijo zdravniško v0tj v kateremkoli stacionarnem za-^ se nahajajo začasno izven ob-D0 Ja Komunalnega zavoda za socialni darovanje Jesenice po službenih Zasebnih opravkih. Clen 10 tie stacionarne ustanove, specializira-Vi],jj^,zdravljenje s prirodnimi zdra-faktorji (kop. klim. zdrav.), se V Pravilniku štejejo naravna zdra-*aVo ki so organizirana kot .bolnični O' j., da imajo ustrezno zdrav- 0 službo in bolnični hišni red. .K člen 11 jr ^lišk° in klimatično zdravljenje ^ ra^Vri>h zdraviliščih se lahko odobri Ul* sklada zdravstvenega zavaro-ljejj; e v primeru, če, je te vrste zdravje neoSibno potrebno kot nadalje-arnbulantnega ali bolničnega b t Jenja. po zdravljenju v naravnem T>0sa’1ŠČU predlaga izbrani zdravnik Shč nik (člen 6) ali šef oddelka t0v5t.tle§a zavoda, v katerem se zava-t>ioraa °seba zdravi. Vse napotnice 5%2?*vnik dostaviti zdravniški ko-kV °dloči'a o potrebi kopa-^linaatskega zdravljenja. Ob izdaji napotnice lahko zavarova-. ha oseba izbira med istovrstnimi na- • ravnimi zdravilišči, ki ustrezajo glede pa njeno obolenje. V kolikor pri tem izbere zdravilišče, v katerem so stro-■ ški zdravljenja večji od stroškov zdravljenja, katerega je predlagal zdravnik, plača sklad zdravstvenega zavarovanja stroške zdravljenja le do višine, kolikor bi to zdravljenje stalo v predlaganem zdravilišču. Clen 12 Zavarovana oseba nastopi kopališko oziroma klimatično zdravljenje, ko prejme poziv zdravilišča. Ce zavarovana oseba zdravljenja v t naravnem zdravilišču ni nastopila v roku 3 mesecev po izstavitvi napotnice, mora zdravnik posameznik oziroma šef oddelka bolničnega zavoda ponovno predlagati potrebo zdravljenja. Clen 13 Kopališko zdravljenje se lahko odobri v trajanju od 14 do 21 dni, klimatično zdravljenje pa v trajanju od 21 do 30 dni. Izjemoma lahko glavni zdravnik zdravilišča podaljša kopališko zdravljenje do 7 dni, klimatično zdravljenje pa do 14 dni. Clen 14 Zavarovana oseba plača del stroškov za nastanitev in prehrano, kadar je na kopališkem ali klimatičnem zdravljenju, neposredno upravi zdravilišča. Višino stroškov za penzion določa ljudska republika s svojim predpisom. Zavarovanec je o odhodu v zdravilišče dolžan obvestiti lečečega zdravnika in organizacijo, kjer je zaposlen. c) Pregledi ob sklenitvi delovnega razmerja, ugotavljanje zmožnosti za delo in preprečevanje obolenj. Clen 15 Zavarovane, kakor tudi nezavarovane osebe, ki morajo po določbi člena 130 zakona o delovnih razmerjih ob sklenitvi delovnega razmerja dokazati delovno sposobnost, morajo biti zdrav- •niško pregledane v 'obratni ambulant* gospodarske organizacije, kjer se nameravajo zaposliti ali pa v zdravstvenem domu, ki je najbližji mestu zaposlitve ali v kraju stalnega bivališča. f Člen 16 Pravico do zdravniških pregledov (člen 31, točka 1 ZZZ) s katerimi se spremlja zdravstveno stanje in ugotavlja delovna zmožnost' na posameznem delovnem mestu uveljavljajo zavarovane osebe: a) v obratni ambulanti gospodarske organizacije, kjer so zaposlene; b) v zdravstvenem domu, ki je najbližji mestu zaposlitve; c) v krajevno pristojnem zavodu za zdravstveno varstvo, po potrebi pa tudi- v drugi zdravstveni ustanovi, v kolikor določenih pregledov ni mogoče opraviti v ustanovah pod tč. a) in b) tega člena; d) ali pri zdravniku, ki v določeni organizaciji odgoyarja za izvajanje preventive. Prvi in periodični pregledi se opravljajo v smislu ustrezne uredbe (Uradni list LRS št. 43/55). i Člen 17 Pravico do strokovno medicinskih ukrepov za zboljšanje zdravja oziroma za preprečevanje obolenj po členu 31/2 zakona o zdravstvenem zavarovanju, uveljavljajo zavarovane osebe pri zdravstvenem domu na območju Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Jesenice, ki je najbližji njihovemu stanovanju, lahko pa tudi v obratni ambulanti gospodarske organizacije, kjer so zaposleni. Zavarovane osebe, ki stanujejo izven območja Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Jesenice, uveljavljajo te pravice pri zdravstvenem domu, ki je njihovemu stanovanju najbližji. Obseg pravic je zajet v delovnih programih posameznih zdravstvenih domov in obratnih ambulant, ki jih. priznava pristojni komunalni zavod. K stroškom , za neobvezna cen]?«,! prispevajo ' zavarovane osebe sj'; skupnega zneska. Upravni odbor P munalnega zavoda lahko v posam primerih določi tudi nižji odstotek Svoj delež stroškov plačajo zava*1 vane osebe neposredna zdravst 6 ustanovi ob cepljenju. • . Zavarovane osebe, ki stanujejo fcii območja Komunalnega zavoda za f cialno zavarovanje Jesenice, plača’ J stroškov za neobvezna cepljenja je določen na območju zavoda k? prebivajo. d) Nujna zdravniška pomoč, zdrf ] jenje na domu, nega družinskega $ na. Člen 19 Zdravniško pomoč na svojem doj? lahko zavarovane osebe zahtevajo* .a) v primeru nujnosti; b) v primeru zdravljenja po pm0; zdravnika. • [ Zdravstveno pomoč na domu late: nudi zdravnik ali pa drugi stroko« usposobljeni zdravstveni delavci Le-’ nudijo pomoč po odredbah leče&f zdravnika. člen 20 V primeru nujnosti je zavaroval oseba upravičena zahtevati le obii: dežurnega zdravnika najbližjega žito stvenega doma oziroma krajevne af bulante.' Če je po prvem nujnem obisku ff trebno še nadaljnje zdravljenje, j obiskuje oziroma zdravi njen izbrsi zdravnik. Zavarovana oseba, ki zahteva obi>: zdravnika na domu, ne da bi to bi? nujno, je dolžna skladu zdravstven«! zavarovanja povrniti stroške obist če je bil poziv na obisk opravičljiv«! ne, presodi zdravnik, ki je obisk oprf ' vil, v spornem primeru pa komunal' . zavod ali pristojne podružnice na po' lagi mnenja zdravniške komisije. r - Zdravljenje na domu je zavarovana oseba upravičena zahtevati v vsakem primeru, če zdravljenje ni možno v ambulanti, ni pa potrebno zdravljenje v stacionarnem zavodu. Obseg oziroma vrsto storitev na domu zavarovane osebe, določa pogodba med komunalnim zavodom in zadevnim zdravstvenim domom. Sklad zdravstvenega zavarovanja plača vse stroške zdravljenja in nege na domu le v primeru, če to pomoč nudijo zdravniki ali drugi zdravstveni delavci zdravstvenega doma, ki je na območju Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Jesenice najbližji . stanovanju obolele zavarovane osebe. Ce zavarovana o'seba želi, da jo .na (lomu zdravi zdravnik iz oddaljenejšega zdravstvenega doma, je dolžna nositi razliko stroškov. člen 22 Pravico do dopusta zaradi nege obo- ■ lelega ožjega družinskega člana (člen 48/5 ZZZ) ali žene na porodu, je zavarovana oseba upravičena zahtevati le tedaj, če izbrani zdravnik presodi, da je za’ nego bolnika ali porodnice potrebna pomoč zdravstvenega osebja ali poklicne laične negovalke. Če je zavarovana oseba določena, da neguje obolelega ožjega člana družine, je dopust možno podaljšati preko 7 oz. 15 dni le v primeru, če gre: a) za akutno obolenje ožjega družinskega člana, pa bi podaljšanje nege po mnenju pristojnega zdravnika pripomoglo k čim hitrejšemu ozdravljenju; b) za akutno obolenje otroka do treh let, ki mu je nujno potrebna nega matere zavarovanke. V primerih iz 1. točke prejšnjega odstavka se lahko podaljša nega obolele- • ga družinskega člana na predlog pristojnega zdravnika še za največ 7 dni, v primerih 2. točke na predlog pristojnega zdravnika pa za največ 15 dni, na predlog ZK pa tudi dlje. • Zavarova>Ti, ki bivajo na območju zdravstvenih ustanov s svojimi negovalkami, so dolžni sprejeti to negovalko, če je na razpolago. Odstopa se od tega določila samo za primere, če gre za negovanje otroka do 3 let starosti in za težke bolnike. e) Zdravila ih sanitetni material. Člen 23 Zavarovanim osebam lahko predpisuje zdravila in sanitetni material na recepte in na račun sklada zdravstvenega zavarovanja le izbrani zdravnik posameznik (čjen 6), dežurni zdravnik, zdravniki specialisti, kadar zavarovano osebo zdravijo in zdravniki, ki delajo v preventivi. člen 24- Na recept, izdan po prejšnjem členu, lahko zavarovane osebe nabavljajo zdravila v katerikoli lekarni na območju FLRJ. Ob prevzemu zdravil so zavarovane osebe dolžne plačati svoj delež k stroškom za vsako prejeto zdravilo v višini, ki je določena s sklepom zveznega zavoda za socialno zavarovanje (Uradni list FLRJ, št. 26/62V če zavarovana oseba ob prevzemu zdravil nima denarja, izdaja zdravila je pa nujna, mora v lekarni podpisati izjavo, s katero lekarno pooblašča, da ta lahko izterja denar v breme osebnega dohodka zavarovane osebe pri gospodarski organizaciji ali ustanovi. V takem primeru lahko lekarna zaračuna tudi vse stroške izterjave. člen 25 Zavarovana oseba je upravičena zahtevati in dobiti prvenstveno domača zdravila, če so ta zdravila na zalogi ter so enake sestave in učinka, kakor tuja, uvožena zdravila. Če ima lekarna na zalogi domača zdravila in tuja zdravila, ki so enake kakovosti in učinka, lahko zavarovana oseba na njeno željo dobi tuja zdravila, mora pa poleg obveznega dela stroškov plačati še razliko v ceni med domačim in tujim zdravilom. Če zavarovana oseba zdravil, za katera je dano dovoljenje, da so v prometa v Jugoslaviji, ne more nabaviti v lekarni svoj ega območja ali v območju FLRJ, lahko taka zdravila dobavi iz inozemstva. V takem primeru bo komunalni zavod oziroma njegova podružnica zavarovani osebi povrnila stroške za to zdravilo po nabavni ceni v inozemstvu, preračunano v jugoslovansko valuto po uradnem tečaju. Tudi v tem pftime-ru je zavarovana oseba dolžna plačati obvezni del stroškov k posameznemu zdravilu. Če zavarovana oseba nabavi inozemska zdravila, za katera ni dano dovoljenje, da so v prometu v Jugoslaviji, ni upravičena zahtevati povračila nabavnih stroškov. f) Proteze in ortopedski pripomočki. Člen 27 Potrebo po ortopedskem pripomočka ali sanitarni pripravi ugotavlja ustrezni zdravnik, ki izstavi zavarovani osebi potrdilo o potrebi tega pripomočka. Pred nabavo ortopedskega pripomočka ali sanitarne priprave je zavarovana oseba dolžna predložiti recept zavodu oziroma njegovi podružnici v potrditev in izdajo naročilnice. Izjemno od prejšnjega odstavka ugotavlja prvo in nadaljnjo potrebo za vse vrste protez in nagrav za paraplegike in težje invalide, ki so potrebni rehabilitacije ali priučitve zaradi uporabe aparata, Zavod za rehabilitacijo invalidov v Ljubljani. Ta zavod tudi potrjuje indikacije za izdelavo navedenih pripomočkov, ki so jih predpisali zdravniki ortopedi ali drugi zdravstveni zavodi. V ostalem veljajo za predpisovanje pripomočkov določila pravilnika o indikacijah, standardih za material in o trajnostni dobi za protetična in orto-tična sredstva in sanitarne priprave (Ur. list FLRJ št. 51/62). Predpisovanje pripomočkov za oči in slušne aparate se do izdaje novih predpisov vrši po starem t>rav?i -v (Ur. list FLRJ št. 10/55). H VlW člen 28 Stroški za nabavo Ortopedski, i 'drugih pripomočkov gredo v br rf sklada za zdravstveno zavarova • « če so izdelani iz materialov in n?6'! dardih, ki so predpisani s pravilnih jugoslovanske skupnosti zavarovan i* Zavarovana oseba lahko zahteval delavo ortopedskih pripomočkov in d nitarnih priprav tudi iz boljšega m J riala ali. po višjem standardu veni mora sama doplačati razliko v’ ceni Člen 29 Zavarovana oseba je dolžna ravni ih pazljivo uporabljati ortopedske if pomočke in sanitarne priprave če postane ortopedski pripomo&) ali sanitarna naprava neuporabna ti njeni krivdi pred potekom trainosip dobe, določene s pravilnikom niro pravice do popravila ali nabave m* ga pripomočka na račun sklada t zdravstveno zavarovanje. Pred, potekom trajnostne dobe A’ ! ločene za posamezne vrste ortopedst' 1 ga pripomočka ali sanitarne napra« | ima zavarovana oseba pravico da se; : nabavijo novi, ali popravijo stari f • pomočki na račun sklada zdravstven? ga zavarovanja, če so postali neup? rabni oziroma če so se poškodovali» radi anatomskih ali funkcionalni sprememb oziroma zaradi netrpete sti materiala. Pristojni zdravnik specialist (čle: 27/1) oziroma zavod za rehabilitacij invalidov (člen 27/3) ugotovi, ali m! Se pripomočki izdelajo oziroma popr> vi jo pred potekom trajnostne dobeH račun sklada zdravstvenega zavarott n ja oziroma ha stroške zavarovat' osebe. če nastane pri tem spor, še predlo.* zadeva v mnenje in oceno' zdravnišV komisiji. Na podlagi mnenja in ocer: zdravniške komisije izstavi zavod D socialno zavarovanje odločbo v uprav nem postopku. ’ ,y jr. Clen 30 »varovana oseba, ki ohrani ali upo-tblja proteze ter ortop. in druge pri-omočke in naprave dalj kot določa *jnostna doba je upravičena prejet! d sklada za zdravstveno zavarovanje osebno premijo (čl. 32/1 ZZZ). Premija se izplača v višini 10»/o na-*Vne vrednosti ortopedskega pripomočka ali naprave za vsako polno leto porabe preko predpisane trajnostne fobe. Pravica do izplačila premije zapade E dnem preteka leta, za katerega se Premi i a izplača, zahtevo za izplačilo Pa je možno vložiti pri komunalnem fcvodu ali njegovi podružnici v 1 letu Po zapadlosti. Komunalni zavod ali podružnica iz-plača zapadlo premijo takoj, ko se pre-Priča, da je zahteva utemeljena in dodana. g) Zobozdravstveno varstvo. člen 31 Zobozdravstvene in _ zobotehnične storitve lahko uveljavljajo zavarovane Osebe pri kateremkoli zdravstvenem domu ali zobni ambulanti na območju Komunalnega zavoda za socialno zavajanje Jesenice, lahko pa tudi v zobnih ambulantah izven tega območja. Ce zavarovana oseba izbere zobozdravstveno ustanovo izven območja komunalnega zavoda, povrne sklad Nravstvenega zavarovanja stroške za Opravljeno delo samo do višine, kolikor bi stroški zpašali na območju komunalnega zavoda. Ta določba ne velja, če so zavarovancu bile opravljene zobozdravstvene Moritve v njegovi obratni ambulanti. člen 32- Zobozdravstveno pomoč oz. zoboteh-Sične storitve lahko zavarovana oseba Uveljavi le po strogem vrstnem redu Vpisa v zotjni ordinaciji. Prednost sprejema v zobni ordinaciji 'lahko zavarovana oseba zahteva le v nujnih primerih, n. pr. če trpi Halečint, v primeru poškodbe ali če je sanacija zobovja nujna zaradi izvrševanja po- ■ klica. Upravičenost zahteve za prednost sprejema presodi predstojnik zobne ambulante, v spornih primerih pa odloči komunalni zavod oz. njegova podružnica na podlagi mnenja zdravniške komisije. člen 33 Zobotehnična in protetična dela se izdelajo iz predpisanega standardnega materiala in po indikacijah, kakor to določa pravilnik jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja (Ur. list FLRJ, št. 51/62). če zavarovana oseba želi, da se ji zobotehnična in protetična dela napravijo iz boljšega, nestandardnega materiala oz. da se ji napravijo določena dela, ki niso dovoljena po omenjenem pravilniku, plača samo razliko v ceni materiala in stroške za storitve, ki po omenjenem pravilniku niso dovoljene. Razlika v stroških se poračunava direktno z zobno ambulanto. Člen 34 Zavarovana oseba lahko zahteva, a* se ji izdelajo nove, oziroma popravijo stare proteze ali protetična. dela tudi pred potekom trajnostne dobe, če je do okvare oziroma nerabnosti prišlo zaradi anatomsko fizioloških sprememb ali zaradi netrpežnosti materiala oz. zaradi drugih opravičljivih razlogov n. pr. nezgoda pri delu itd. če je prišlo do okvare ali nerabnosti proteze zaradi nepazljivosti zavarovane osebe, se ji izdela nova proteza ali izvrši novo protetično delo pred potekom trajnostne dobe na njene stroške in po določenih cenah. Ali naj se proteza oz. protetično delo izdela ali popravi pred pretekom trajnostne dobe na stroške sklada zdravstvenega zavarovanja oz. na stroške zavarovane osebe, presodi zdravniška komisija. h) Ostale določbe o uporabi pravice do zdravstvenega varstva. . Stanovanje na območju tujih zavodov Člen 35 Zavarovane osebe, ki stanujejo izven območja Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Jesenice, uveljavljajo pravico do zdravstvenega varstva po določbah pravilnika zavoda za socialno zavarovanje, kjer so zavarovane. Sprememba bivališča Člen 36 Za časa trajanja nezmožnosti za delo je zavarovanec, ki ima začasno stanovanje, "praviloma dolžan ostati in se zdraviti v tem stanovanju. . Če pristojni zdravnik domneva, da je za njegovo ozdravljenje koristna oskrba na njegovem stalnem domu, mu lahko dovoli spremembo bivališča. V primeru, ko to zahteva zavarovanec, no strinja pa sc pristojni zdravnik, je odločilno mnenje zdravniške komisije. Zavarovanec se mora kljub spremembi bivališča javljati na naročene preglede pri zdravniku in zdravniški komisiji. Pristojni zdravnik lahko izroči zavarovanca tudi v zdravljenje in nadzor zdravstveni ustanovi, ki je krajevno najbližja stanovanju zavarovanca, vendar le po standardnih operacijah ali poškodbah, ki zahtevajo mavec. Člen 37 Dopust zaradi nezmožnosti za delo v primeru bolezni ali poškodbe, skrajšanega delovnega časa, poroda in skrajšanega delovnega časa po porodu, za čas bivanja v stacionarnem zavodu in v drugih primerih po čl. 48 zakona o zdravstvenem zavarovanju, odredi zavarovancu; - a) če je zaposlen v gospodarski organizaciji, kjer je obratna ambulanta, izbrani zdravnik v tej ambulanti, oz. če se zdravi pri izbranem zdravnit-ju. bivanja (v skladu z določil; T čl pravilnika), za to določeni J, zdravnik, ot) b) če je zaposlen pri dru^u . darskih organizacijah ali t zdravnik splošne prakse zdravi?0 doma ali krajevne ambulante l-bere posamezna organizacija ’ Če izbrani zdravnik prinr^-niški' dopust zaradi enega ižmS kov po prejšnjem .odstavku « * zavarovanec takoj javiti zdrkS je za njega pristojen za spreiem lež delanezmožnih Če to i2 2dJa“,J razlogov m mogoče, mora prist zdravnika obvestiti. najpOZneje urah po poSt, al, na drug ^ Glede trajanja bolniškega dopmil merodajno edino mnenje prilt0 zdravnika. Zavarovanec 'lahko 3 pravico do nadomestila osebne® hodka samo na podlagi potrdila o'■ janju nezmožnosti za delo, ki en M pristojni zdravnik splošne prakse. Priznavanje bolniškega dopust* več kot 3 dni nazaj ni dopustno V rovanec mora pristojnemu zdrar' dostavljat, vse izvide in priporofib branega zdravnika, ter se javljati preglede, kakor odredi pristojni rf Uveljavljanje zdravstvenega variti na način, ki ni v skladu z doto« tega pravilnika člen 38 Sklad zdravstvenega varstva nalne skupnosti zavarovancev Jeser; nosi v celoti stroške zdravstvenega'-; stva samo, če zavarovana oseba ifi 1 javlja pravice po določbah tega P vilnika. Sklad zdravstvenega zavarovanja' ca vse stroške zdravljenja tudi, Čt zavaiovana oseba uveljavila pravico zdravstvenega varstva neupošten: določbe tega pravilnika zaradi nujne ali drugih opravičljivih razlogov. S nost oziroma opravičljivost preš-zdravniška komisija. • čc se zavarovana oseba obrne na v' l>' niško pomoč .v zdravstveno usta- >*vo ki ni na območju Komunalnega ivoda za socialno zavarovanje Jese-ice in na katero se v smislu čl. 5 tega , ravilnika ne more obrniti, mora stro-! :e pregleda ali storitve plačati sama, , ti komunalnem zavodu ali njegovi po- • mžnici pa po predložitvi ustreznega otrdila lahko zahteva povračilo .strokov kolikor so znašali, če bi bilo Nravstveno varstvo uporabljeno v Nravstvenem domu, ki je najbližji staran iu zavarovane osebe, oz. v obrat- ii ambulanti gospodarske organizacije, ;jer je zavarovana oseba zaposlena. Če se zavarovana oseba brez napotnice zdravnika splošne prakse obrne na travnika specialista, izvzemši v primerih dovoljenih v čl. 6 tega pravilnika, mora sama plačati stroške pregleda ali storitve Od komunalnega zavoda oz. njegove podružnice lahko zahteva Povračilo stroškov le v primeru, če bo »d izbranega zdravnika splošne prakse Predložila potrdilo, da je bil pregled oz storitev specialista potrebna. Sklad Nravstvenega zavarovanja bo povrnil stroške na podlagi predloženega notr- Povračila in podpore a) Potni in prevozni stroški Clen 39 Povračila potnih stroškov, ki jih utr-Pe zavarovane osebe piri uveljavljanju Pravice do zdravstvenega varstva po zakonu o zdravstvenem zavarovanju, Se priznajo praviloma za najkrajšo redčijo in po najnižji tarifi za redna presna sredstva javnega prometa, t. j. Po redni ceni v avtobusnem prometu po ceni za prevoz II. razreda na potekih in motornih vlakih. Izjemno od določbe prejšnjega odstavka lahko odobri zavod oz. njegova Podružnica prevoz z brzovlakom ali dila o vplačilu, vendar največ v višini, kolikor znašajo stroški enega pregleda ali storitve pri najbližjem zdravniku enake specialnosti.. Prav tako mora zavarovana oseba, ki se je z napotnico obrnila k specialistu izven območja komunalnega zavoda, kljub temu, da ustrezni specialist obstaja na tem območju, plačati sama stroške pregleda in storitev, lahko pa zahteva, da ji komunalni zavod oziroma podružnica povrne stroške do višine, kolikor bi znašali, če bi šla k specialistu na tem območju. Zavarovana oseba, ki zahteva zdravljenje v stacionarnem zavodu izven določb člena 10 tega pravilnika, mora sama doplačati morebitno razliko stro škov med ceno izbranega stacionarnega zavoda in ceno zavoda, določenega po omenjenem členu. Razliko stroškov plača zavarovana oseba ob odhodu iz stacionarnega zavoda oziroma po dogovoru z upravo zavoda. Na napotnici mora biti označena želja zavarovane osebe za zdravljenje v izbranem zavodu, kakor tudi, da sama plača razliko v ceni. uporabo višjega razreda na potniškem vlaku, če to predlaga zdravnik posameznik ali zdravstveni zavod glede na zdravstveno stanje zavarovane osebe ali glede na dolžino potovanja. Ne glede na zdravstveno stanje zavarovane osebe je dovoljena uporaba brzovlaka, če je namembjia postaja oddaljena nad 100 km. Odobritev uporabe brzovlaka ali višjega razreda v potniškem vlaku velja tudi za spremljevalca zavarovane osebe. Potne stroške za železničarje in njihove svojce zavod fie vrača, ker imajo pravico do brezplačne vožnje. To ne velja za primere, če so te osebe napo-_ tene v zdravilišče. -li Clen 40 Zavarovana oseba ima pravico do potnih* stroškov, če mora potovati iz kraja zaposlitve ali stanovanja, kjer ni zdravnika, do najbližjega zdravnika ali zdravstvenega zavoda v drugem kraju, če je ta kraj oddaljen od kraja zaposlitve ali stanovanja nad 5 km. . čl‘en 41 Povračilo stroškov za nastanitev in prehrano v času potovanja in bivanja v drugem kraju, se izplača v obliki stalnih zneskov (dncvnic). Če traja potovanje 8 ur, zavarovani osebi ne pripada dnevnica. Če traja potovanje nad 8 do 12 ur, pripada zavarovani osebi polovica dnevnice. . če traja potovanje nad 12 iy, pripada cela dnevnica. Pri daljših potovanjih se izplača za vsakih 24 ur potovanja po ena cela dnevnica, za preostanek časa od 8 do 12 ur se izplača polovična dnevnica, za preostanek, ki znaša nad 12 ur, pa cela dnevnica. Za otroke pod 7 let starosti se dnevnice po drugem in tretjem odstavku tega člena znižajo za polovico. Višino dnevnice določi skupščina komunalnega zavoda s sklepom. Člen 42 Če zavarovana oseba pri uveljavljanju zdravstvenega varstva prosto izbira za zdravljenje zdravnika oz. zdravstveni zavod, ki ni najbližji kraju zaposlitve ali stanovanja (čl. 75 ZZZ in čl. 5 ter 8 tega pravilnika), ali če izbere bolniČni zavod, ki ni naveden v čl. 1,0 tega pravilnika, ali naravno zdravilišče, ki ga ni predlagal zdravnik, se ji povrnejo le potni stroški kot da bi uveljavljala zdravstveno varstvo pri najbližjem zdravniku ali zdravstvenem zavodu oz. stacionarnem zavodu in naravnem zdravilišču po določbah čl. 10 in 12 tega pravilnika. člen 43 če je zavarovani osebi v srni i tega pravilnika dovoljeno za č it nja nezmožnosti za delo spredi, vališce, je upravičena do povraSl mh stroskov na način in J iz členov 39 do 42. Člen 44 V nujnih primerih imajo iav I' osebe pravico do prevoza v zdra t< zavod z reševalnim avtomobilom nujen primer se šteje: a) če je treba prepeljati v zdr,l m zavod osebo, ki je zbolela za 7 ljivo boleznijo; ' b)če je treba prepeljati osebo . zbolela za duševno boleznijo in mri* na potovati z rednim prometnimi stvom; k c) če je treba prepeljati v zdravi* ni zavod osebo, ki se je življenjsle| varno poškodovala ali So nujni JP niški posegi v zdravstvenem zavo*T d) če je treba prepeljati v zdrarf ni zavod osebo, ki je težko PoW tako da m zmožna potovati z prometnim sredstvom. Za življenjsko nevarne poškodbi* nujne zdravniške posege se šteje/ primeri, pri katerih je po načelih! niške vede nujna takojšnja zdravM . intervencija in če bi opustitev tabf tervencije pomenila neposredno ne| nost za življenje zavarovane oseb«,1 če bi opustitev intervencije pontf trajno poslabšanje zdravstvenega l nja. V primerih iz 2. in 4. točke pn< odstavka tega člena imajo zavantf osebe pravico tudi do prevoza iz stvenega zavoda na dom. Nujnost prevoza v primerih iz ga in tretjega odstavka tega člena ti tavlja zdravnik posameznik oz. zdi* nik stacionarnega zavoda, ki je zavif vano osebo zdravil. > člen 45 ti iit> V primeru, ko ni na razpolago reše-!» inega avtomobila, lahko zavarovana i eba ob pogojih in v primerih iz prejš-ega členci uporabi tudi drugo prevoz-> sredstvo n. pr. vprežni voz ali za-bni avtomobil. J’ Sklad zdravstvenega zavarovanja bo ifi takem'primeru povrnil prevozne stro- > e le na podlagi predloženega računa, i katerem mora pristojni krajevni od- (<. »r potrditi primernost cene. Računu ^ l0ra biti priloženo zdravniško potrdilo. člen 46 Za potovanje po teritoriju Komunal-e8a zavoda Jesenice se potni stroški llačajo po opravljenem potovanju in 10 predloženem obračunu. Za potova-'je i2ven tega območja, lahko zavaro-tana oseba zahteva izplačilo vnaprej. pri obračunu potnih stroškov mora darovana oseba, ki ji je bilo odobreno Novanje £ brzim vlakom ali v prvem ^redu potniškega vlaka predložiti porabljene vozovnice. Potni stfoški se izplačiajejo pri blagajni zavoda, po pošti ali pa pri orga-•^ciji, če je za to pooblaščena. b) Prej epiki ob rojstvu otroka, člen 47 ; Podpora za opremo otroka se izplake v višini, ki jo določi skupščina kopalne skupnosti zavarovancev s svo- ji,tl sklepom- IzPlačil° te PodPore ,uve- Jjavlja zavarovana oseba pri zavodu ali ^egovi podružnici s tem, da predloži ^ttieno n>nenje zdravnika posameznici, da je pričakovati porod v roku Meseca. Ce' zava m0ia predložiti izpisek iz rojstne matičn* knjige. '■ ■ c) Pogrebnine in posmrtnine, člen 48 Povračilo pogrebnih stroškov ob smp. ti zavarovane osebe se izplača v pavšalnem znesku, ki ga določi skupščina komunalne skupnosti zavarovancem t svojim sklepom. Za zavarovanca, ki je umrl in bil po- • kopan izven stalnega bivališča, se izplača pogrebnina v višini, ki je določena za kraj pokopa, če je za upravičenca to ugodnejše. Pogrebnine se izplačujejo po predložitvi izpiska iz matične knjige umrlih. ' Osebi izven ožjega družinskega kroga umrle zavarovane osebe se izplača pogrebnina, če s predložitvijo plačanih računov dokaže, da je oskrbela pogreb. Za mrtvo rojenega otroka se izplača pogrebnina, če je bil opravljen pogreb, kar dokaže zavarovanec s potrdilom pogrebnega podjetja o plačanih stroških pogreba. Pogrebnina zapade v izplačilo z dnem smrti zavarovane osebe oz. z dnem, ko je uradno ugotovljena smrt. . člen 49 Posmrtnina se izplača, če je v družini umrlega zavarovanca ali upokojenca, vsaj en družinski član, ki je v trenutku smrti imel pravico do zdravstvenega varstva po umrlem. Zahtevek za izplačilo posmrtnine vloži družina ali njen zastopnik pri komunalnem zavodu ali njegovi podružnici hkrati z zahtevkom za izplačilo pogrebnine po umrlem zavarovancu ali upokojencu. » Skupne in prehodne določbe Clen 50 Zdravstveno varstvo po določbah tega pravilnika lahkp zavarovana oseba uveljavi samo s pravilno potrjeno zdravstveno izkaznico, oz. v primerih, ko do zdravstvene izkaznice ni upravičena, s potrdilom o pravici do zdravstvenega varstva. Potrditev obstoja delovnega razmerja v zdravstveni izkaznici in po- • trdilo o pravici do zdravstvenega varstva ne smeta biti starejša kot 30 dni. Samo v nujnih in neodložljivih primerih lahko zavarovana oseba zahteva zdravniško pomoč brez potrjene zdravstvene izkaznice oz. potrdila o pravici do zdravstvenega varstva, vendar pa ; mora svojo pravico dokazati naknadno. Ce zavarovana oseba izgubi zdravstveno izkaznico, jo mora preklicati v Uradnem listu LRS. Ce izkaznice ni možno takoj preklicati, obstoja pa nujna potreba iskanja zdravniške pomoči, se zavarovana oseba lahko izkaže s potrdilom o pravici do zdravstvenega varstva, V zdravstvene izkaznice aktivnih zavarovancev se obvezno beleži ime pristojnega zdravnika oz. ambulante. Clen 51 Med zdravljenjem se morajo zavarovane osebe pridrževati zdravnikovih navodil, v redu prihajati na odrejene preglede, in zdravstvene storitve ter .pravilno uporabljati zdravila in pripomočke. Zavarovane osebe nimajo pravice zdravniku izsiljevati svoje volje glede vrste in načina zdravljenja ali predpisovanja vrste in količine zdravil. Clen 52 Zavarovanec išče praviloma zdravniško pomoč izven svojega delovnega časa. Če stori obratno, nima pravice do nadomestila osebnega dohodka za izgubljeni delovni čas, razen če zdravnik potrdi, cla je to storil iz opravičljivih 'logov (nujni prime/i). Clen . • Zavarovanec nima pravice d meslila-osebnega dohodka medli nezmožnostjo za delo oz. se mestilo neha. izplačevati: 1X111 nostČS ^ nakŠČ P°VZr0Či delaW .2- <;e namerno preprečuje ozdrii nje ah usposobitev za delo- 3. če se brez opravičljivem ne odzove vabilu na zdravniški o, misijski pregled; 4 4. če dobiva med bolezenskim d stom 9sebni dohodek ali se u£,S gospodarsko dejavnostjo. ' Pravica 'se ustavlja v navedenih merih za cas, ko se to upo+,^,; • j j traja takšna okoliščina V1 ^ # Do nadomestila zavarovanec ri pravice tudi takrat, ko ni dobil m nega dohodka, ker ni nastop?! v času prestajanja kazni.zapora. Clen 54 Ce se zavarovana oseba ne strini) mnenjem in postopkom posamezi zdravnika, sme v roku 48 ur ooi zdravniški komisiji ugovor ustno» pismeno, lahko tudi posredno po ate mku. ^ Ce zdravnik, kateremu je podan vor, ne spremeni mnenja, mora o!> napraviti zaznamek, ki ga podpišeš zavarovana oseba. Ugovor odstopi zdravnik zdravni.it komisiji. Le-ta daje nanj svoje mira in podvzame ustrezne ukrepe v smis določil zakona o zdravstvenem žara vanju. Mnenje zdravniške komisije se pr meno javi zavarovani osebi, zdravi* socialnemu zavarovanju in organiza;: če je zavarovana oseba zaposlena. V tem postopku je mnenje zdrava ške komisije dokončno. Zoper mnenje zdravniške komisije,, je bilo dano Vtez poprejšnjega poteznega zdravnika, t. j. pri presoji lovne zmožnosti in upravičenosti za-cve za novimi zobmi in flrugimi pro-iami, ortopedskimi in drugimi pripo-očki 'pred potekom trajnostne dobe, dovoljen v treh dneh od njegove 'oročitye ugovor na komisijo zdravilcih izvedencev. Mnenje komisije zdravniških izveden-;v je dokončno. Clen 56 Zavarovane osebe, ki bodo na dan, o se začne uporabljati ta pravilnik 'živalec pravice iz zdravstvenega variva po določbah prejšnjih predpisov 'uveljavljanju pravic, uživajo pravico K tega dne po določbah tega pravilna. Za zavarovance, ki se na dan, ko stopi * veljavp ta pravilnik nahajajo v sta- ležu delanezmo/.nili, ki ni odobren od pristojnega zdravnika v smislu čl. 37 tega pravilnika, se do zaključka obolenja smatra, da so v staležu delanezmo/-nih po določbah tega pravilnika. Ta določba se smiselno uporablja tudi za zavarovane osebe, ki se na dan uveljavitve tega pravilnika nahajajo v stacionarnem zdravstvenem zavodu. člen 57 Ta pravilnik stopi v veljavo l.III; 1963. številka: 01-225/1 Datum: 23. 1. 1963 Skupščina komunalne skupnosti J esenice Predsednik: Lakota Franc 1. r. / Tisk CI’ -Gorenjski lisk« Kranj